Sumljiv nočni požar v barkovljanskem portiču poškodoval tri plovila Alan Oberdan potrjen za predsednika sekcije svobodnih poklicev SDGZ /4 Klop se je v spomladanskem času lotil kočljive teme spolnosti in nasilja nad ženskami. V Trstu je poiskal (in našel) centra in strokovno besedo. >/22 Primorski PETEK, 2. APRILA 2010 Št. 78 (19.785) leto LXVI. Nova goljufija na koži priseljencev POLJANKA DOLHAR Moni Ovadia trdi, da pravice, ki ni univerzalna, ne moremo imenovati pravica. Ko pravica ne velja za vse, se imenuje privilegij. Da se je na tem spisku v zadnjih mesecih pojavil nov primer, so včeraj opozorili na tržaški tiskovni konferenci, na kateri so predstavili peticijo, ki poziva k spoštovanju zakona in principa enakosti. Podpisalo jo je veliko znanih imen, od Margherite Hack do Borisa Pahorja, od Giovanne Botteri do Claudia Magrisa, od Roberta Vecchionija do France Rame. S svojim podpisom želijo opozoriti na novo diskriminacijo, ki se tačas dogaja na koži priseljencev. A tudi na novo kršenje italijanskih zakonov. Zakonodajalec je kot znano pred časom ponudil vsem ilegalnim priseljencem in njihovim delodajalcem možnost, da uredijo svoj status. Da ne živijo več v ilegali, ampak pod svobodnim soncem, z veljavnim dovoljenjem za bivanje. V zameno so morali odšteti 500€ in vložiti ustrezno prošnjo. A to le tisti, ki so bili zaposleni kot hišni pomočniki ali negovalke, medtem ko možnost ni bila dana na primer delavcem in nabiralcem paradižnikov. In tu je že prva diskriminacija, a hujša mora šele priti. Ko je bila tako imenovana »sanatoria« že v polnem teku, je poveljstvo policije razposlalo okrožnico, na podlagi katere so nekateri tujci bolj ilegalni od drugih. Po novem naj bi imel pravico do dovoljenja za bivanje samo tisti, ki je bil v preteklosti deležen največ enega dekreta o izgonu: tisti, ki ga je policija zasačila več kot enkrat, je nima. In bo torej izgnan, ali prisiljen na povratek »v senco«. Kljub temu, da je italijanski državi že plačal 500€, da je tu zaposlen, da si je tu uredil svoj dom ... Na to nas opozarjajo podpisi pisateljev, podjetnikov, igralcev, pevcev, univerzitetnih docentov: kdor se je odločil, da se prilagodi novim pravilom, je bil kaznovan. »Kako lahko molčimo, če iz tega izhaja, da je neumno zaupati oblastem, da je bolj koristno ostati nevidni, siliti ljudi v delo na črno, ne plačevati davkov in to v imenu povsem italijanskega prepričanja, da se ilegalnost izplača?« Samo predstavljamo si, kaj si pri tem mislijo razni Ahmedi, Svetlane, Jelene in Dragani: mar bi še dalje na skrivaj skrbeli za vaše nonote in domove ... dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € MANJŠINA - Stališče deželnega odbornika Molinara Špeter naj ostane sedež beneške dvojezične šole Desnica bi želela ozemeljsko razdrobiti ustanovo MANJŠINA - Na Opčinah, v Doberdobu in Gorici Minister Žekš obiskal slovenski banki in Slovik TRST, DOBERDOB, GORICA -Minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je včeraj popoldne obiskal slovenski banki v Italiji, obisk pa se je zaključil na sedežu Slovenskega izobraževalnega konzorcija v Gorici. Mi- nister je sprva obiskal Zadružno kraško banko na Opčinah, nato Zadružno banko Doberdob in Sovodnje v Doberdobu. Žekš je na obisku izvedel za pomembno vlogo, ki jo imata obe zadružni banki vsaka za lastno ozemlje ter za slovenske organizacije, društva in združenja, ki na njem delujejo in se razvijajo. Sploh pa je izvedel, da poslujeta obe banki že več kot sto let in da sta od nekdaj trdno v slovenskih rokah. Na 3. strani ČEDAD - Dežela Furlanija-Julij-ska krajina načelno soglaša, da mora dvojezična šola celovito ostati v Špe-tru, ki je njen naravni sedež. Odbornik Roberto Molinaro nasprotuje razdrobitvi šole, ki se sooča s hudo prostorsko stisko, potem ko so šolsko poslopje označili za nevarno, ker ni v skladu s protipotresnimi varnostnimi zakoni. Deželni svetnik desne sredine Roberto Novelli predlaga, da bi šolo premestili v sosednje občine. Temu nasprotujejo učno osebje, starši in Slovenci na Videmskem. Na 2. strani Renzo Tondo vztraja pri krški nuklearki Na 2. strani Predstavili peticijo v podporo priseljencem Na 7. strani Furlanič (SKP): Prvi tajniški poseg na Kontovelu Na 8. strani 10. glasbena revija šole Sv. Cirila in Metoda Na 9. strani Vojnovic v filmu osvobaja Piran Na 12. strani Razpršeni hoteli za razvoj Goriških Brd Na 14. strani ŠEMPOLAJ - Pretekli konec tedna v Štalci Pisan in vabljiv uvod v velikončne praznike 2 Petek, 2. aprila 2010 ALPE-JADRAN / MANJŠINA - Stališče odbornika Roberta Molinara Dežela načelno podpira mnenje staršev: Dvojezična šola mora ostati v Špetru Desnica z Robertom Novellijem nasprotno predlaga selitev šole v sosednje občine ČEDAD - Dvojezična šola mora v celoti še naprej ostati v Špetru. To je mnenje staršev in slovenskih organizacij videmske pokrajine in to je tudi načelno stališče deželne uprave. Po njenem mnenju mora Občina Špeter predlagati drugim javnim ustanovam, začenši z Deželo in Pokrajino Videm, ustrezne prostorske rešitve za šolo. Pri tem bo morala občinska uprava upoštevati medobčinsko razsežnost dvojezične šole in obenem potrebo po njeni kontinuirani izobraževalni ponudbi. Odbornik Roberto Molinaro se na seji deželne skupščine ni spustil v podrobno obravnavo znane prostorske stiske špetrske šole. Dežela sicer spremlja razvoj dogajanj v prepričanju, da je špetrska uprava zadolžena za iskanje ustrezne in trajne rešitve tega problema. Tudi zato, ker Občina dobiva od deželne uprave finančno pomoč za prostorske potrebe šole. Molinaro je svoje sicer načelno, a politično dovolj jasno stališče poudaril v odgovoru na vprašanje čedajskega de- ŠOLSTVO V FJK kmalu »deželni« šolski sistem? Danilo Narduzzi TRST - V Furlaniji-Julijski krajini bodo kmalu šolnike izbirali (in zaposlovali) na osnovi deželnih in ne več državnih lestvic. To je zahteva, ki jo bo deželna vlada postavila v Rimu na osnovi včeraj odobrenega stališča Severne lige, ki je doživelo podporo desne sredine, medtem ko je bila opozicija proti. Deželni svet je iz tega stališča na predlog odbornika Roberta Molinara izločil dodatno zahtevo ligašev, da bi morali vsi učitelji in profesorji, ki poučujejo v FJK, obvezno imeti stalno bivališče v deželi. Molinaro je to zahtevo označil za neustavno, Demokratska stranka pa za de-magoško in rasistično. Vodja Lige v deželnem svetu Danilo Narduzzi je zadovoljen, da je skupščina osvojila stališče Bossijeve stranke, razočaran pa, ker svetniki niso sprejeli tudi zahteve po obveznem stalnem bivališču šolnikov. Proti temu so, poleg zastopnikov opozicije, glasovali tudi svetniki Ljudstva svobode in UDC. Svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je predlagal avtonomni šolski sistem po zgledu Ao-ste in Tridentinske-Južne Tirolske, kjer živijo jezikovne in narodne manjšine. Izrazil je tudi prepričanje, da bo šolska reforma ministrice Mariestelle Gelmini poslabšala položaj italijanskega šolskega sistema. V to so prepričani tudi zastopniki Demokratske stranke, levice in stranke Italija vrednot, ki so sodelovali v razpravi. Včeraj odobreno stališče nima praktične veljave, predstavlja pa nedvomno politični signal. Predvsem o naraščajoči politični teži Severne lige v desnosredin-ski koaliciji predsednika Renza Tonda. želnega svetnika Ljudstva svobode Roberta Novellija. Slednji vse od izvolitve v deželni parlament zelo »pozorno« spremlja dogajanja v Beneški Sloveniji in v Reziji. Prepričan je, da Slovenci v videmski pokrajini niso sestavni del slovenske manjšine in da jih je treba v vsakem primeru prešteti. Novelli očitno noče, da bi dvojezična šola ostala še naprej v Špetru. Zaradi tega je v svojem vprašanju odborniku omenil občini Sovodnja in Pod-bonesec kot morebitna nova sedeža šole. In to tudi zato, ker naj bi v tamkajšnjih obnovljenih šolskih stavbah bilo dovolj prostora za dvojezično šolo, ki naj bi se v tem primeru vsaj razdelila na dva dela, če že ne razdrobila. Deželni svetnik desnice je Molinaru predlagal, naj Dežela za prihodnje šolsko leto »najde ustrezno rešitev« za dvojezično šolo, a ne več v Špetru, temveč v sosednjih občinah. To bi pomenilo dokončno selitev in razdrobitev šole. Temu starši, učno osebje in beneška kulturna društva odločno nasprotujejo. Kakšna prihodnost čaka špetrsko dvojezično šolo? DEŽELNI SVET - Debata o jedrski energiji Tondo vztraja pri Krškem Levosredinska opozicija želi od Dežele jasno nasprotovanje načrtu za morebitno nuklearko na območju Tržiča Jedrska centrala Krško naj bi drugi reaktor dobila po letu 2014 TRST - Včerajšnja razprava o jedrski energiji in nuklearkah v deželnem svetu ni dodala nič novega k že znanemu. Predsednik Dežele Renzo Tondo je ponovil že večkrat izrečeno stališče, da bi morala Italija sodelovati pri morebitni gradnji drugega reaktorja v JE Krško v Sloveniji. Leva sredina pravi, da to vprašanje ni bistveno za Furlanijo-Julijsko krajino, medtem ko je bistveno, da pri nas ne bo nukleark. Tondo je zagotovil, da jih ne bo, opozicija pa s temi zagotovili ni zadovoljna, saj se v vsedržavnih občilih redno pojavlja Tržič kot možna lokacija za jedrsko centralo. Za predsednika Dežele takšna in podobna namigovanja opozicije že spominjajo na teroristične kampanje. Ta neke vrste ping-pong, ki smo mu priča že nekaj mesecev, je v bistvu odmeval tudi na včerajšnji seji deželnega parlamenta. Vodje opozicije (med njimi tudi Igor Kocijančič) so zahtevali od Tonda, naj enkrat za vselej izključi vsakršno možnost nuklearke na območju Tržiča. »Ta problem se ne postavlja, ker o Tržiču pišejo le nekateri časopisi, ni pa nobenih sklepov,« je odgovoril Tondo. Edino energetska rešitev tudi za FJK predstavlja italijansko sodelovanje v Krškem, kjer bodo o drugem reaktorju sicer odločali šele čez štiri leta. To je povedal generalni direktor direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu Janez Kopač. Po njegovem je Slovenija zainteresirana za tuje investitorje v JE Krško. Kopač je demantiral trditve pooblaščenega upravitelja italijanske energetske družbe Enel Fulvia Contija, ki je izjavil, da je Ljubljana dokončno zaprla vrata Italiji za krško nuklearko. Igor Kocijančič (Mavrična levica) je namesto disputa o Krškem svetoval Tondu, naj Dežela enkrat za vselej izdela svoj energetski načrt. Deželna vlada bi morala jasno zavrniti novo italijansko jedrsko politiko, Tondo, sicer pristaš nukleark, pa se stalno »skriva« za Krškim, kar je nesprejemljivo, so med razpravo poudarili zastopniki leve sredine. JEZIK - Sodelovanje SKS Planika, SLORI in ljubljanske univerze Izšla monografija Nataše Komac Slovenščina med jeziki Kanalske doline TRBIŽ - S.K.S. Planika, SLORI in Univerze v Ljubljani -Fakulteta za družbene vede so pred kratkim izdali monografijo, ki nosi naslov Slovenščina med jeziki Kanalske doline (na posnetku naslovnica monografije). Monografija obravnava vprašanja razvijanja sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku v jezikovno mešanem okolju Kanalske doline. Avtorica dr. Nataša Komac razkriva sovplivanje ključnih dejavnikov pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti v formalnem šolskem okolju. V opazovanje vključuje značilnosti ožjega družinskega in širšega okolja ter izpostavi motivacijo staršev glede učenja in rabe slovenščine v primerjavi z drugimi dolinskimi jeziki. Na osnovi prepoznanih spo-razumevalnih potreb prebivalstva skuša določiti mesto slovenščine v večjezični dolinski stvarnosti. Opozarja, da je njen nadaljnji obstoj in razvoj odvisen od tega, kakšna vloga ji bo dodeljena v izobraževanju, kako bodo njen položaj utrjevala sredstva množičnega obveščanja, oboje pa navezuje na množenje priložnosti za rabo slovenščine v javnem sporazumevanju. Takšen interakcijski pristop ji omogoči, da delo zaključi s praktičnimi predlogi ter smernicami, ki jih lahko ustvarjalna jezikovna politika smiselno udejanji v prid širjenju slovenščine kot enega od avtohtonih dolinskih jezikov. Delo je nastalo v okviru doktorske disertacije dr. Nataše Ko-mac in sloni med drugim na širši raziskavi, ki je bila opravljena v vrtcih in osnovnih šolah v Kanalski dolini. Rudi Bartaloth KOCIJANČIČ Fojbe: najprej glasno stališče, nato pa molk TRST - Deželni svet je včeraj popoldne drugič zaporedoma preložil oceno stališča desne sredine o fojbah oziroma o »sporni« knjigi zgodovinarja Jožeta Pirjevca. Zanimivo, da so preložitev obravnave znova predlagali podpisniki stališča, začenši z njegovim predlagateljem Robertom Novellijem. Igor Kocijančič (Mavrična levica) je prepričan, da stališče ne bi vzdržalo resne obravnave, zato bi bilo skoraj najboljše, da bi ga predlagatelji umaknili. Gre, kot znano, za stališče, ki se naslanja na knjigo o fojbah in na Pirjevčev intervju v Primorskem dnevniku o tem vprašanju. »Morda so predlagatelji spoznali, da bi s tem stališčem spet uvedli verbalni delikt ali pa, da je dokument slabo in površno napisan,« meni deželni svetnik levice. Novelli in somišljeniki kritizirajo Pirjevča in podpirajo ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o fojbah. Tozadevni zakonski predlog sta v senatu predložila Giulio Camber in Ferruccio Saro. / ALPE-JADRAN Petek, 2. aprila 2010 3 MANJŠINA - Minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš obiskal slovenski banki v Italiji Bančno zadružništvo temeljno za slovensko narodno skupnost Žekš spoznal delovanje Zadružne kraške banke na Opčinah ter Zadružne banke Doberdob in Sovodnje OPČINE, DOBERDOB - Za italijanske zadružne banke je odprtje okenca oziroma poslovalnice v Sloveniji problematično, ker slovenska zakonodaja dejansko ne predvideva zadrug in ker je treba vsekakor pri poslovanju upoštevati tako slovensko kot italijansko zakonodajo. To so povedali med drugim člani vodstva Zadružne kraške banke in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje ministru Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu, ki je bil včeraj popoldne na obisku pri slovenskih bankah na Opčinah na Tržaškem in v Doberdobu na Goriškem. Minister Žekš je na obisku izvedel za pomembno vlogo, ki jo imata obe zadružni banki vsaka za lastno ozemlje ter za slovenske organizacije, društva in združenja, ki na njem delujejo in se razvijajo. Sploh pa je izvedel, da poslujeta obe banki že več kot sto let in da sta od nekdaj trdno v slovenskih rokah. Minister Žekš je prišel na obisk na povabilo Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik) iz Gorice, katerega direktorica Matejka Grgič ga je sprejela pred sedežem ZKB na Opčinah. Kot nam je povedala, je Slovik kot vezni člen med svetom znanja in izobraževanja ter podjetništva povabil na obisk tako ministra Žekša kot finančnega ministra Franca Križaniča. Toda Križanič je zadnji trenutek odpovedal, in to je bilo že drugič, je poudarila predsednica Slovika. V prostorih ZKB se je Žekš nato sre- čal s predsednikom in podpredsednikom upravnega sveta Sergijem Stancichem in Adrianom Kovačičem ter ravnateljem Aleksandrom Podobnikom. Ti so ministru orisali strukturo, poslovanje in tudi poslanstvo banke, ki je bila ustanovljena leta 1908, danes pa je, kot so poudarili, edina zares avtohtona banka, ki deluje na Tržaškem. Slovenska banka je dejansko edina tržaška banka, ki ima svoj sedež v Trstu, je povedal Stancich. Poleg sedeža ima banka še 10 podružnic na celotnem tržaškem območju od Sesljana do Milj, v zadnjih letih pa je odprla nekaj novih podružnic v samem mestnem središču, ki po besedah predstavnikov ZKB poslujejo zelo dobro, celo nad pričakovanji. V kratkem, so napovedali, nameravajo v Trstu odpreti še kakšno novo podružnico. ZKB je zadruga s približno 1.800 člani, ki so v veliki večini slovenske narodnosti, ima za 350 milijonov evrov vlog, od sto do 120 milijonov evrov investicij ter 310 milijonov evrov posojil. Zaposluje 97 oseb. V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi odprtje podružnice v Sloveniji, točneje v obmejnem pasu. Zaradi finančne in gospodarske krize je ZKB v zadnjem obdobju imela nižji dobiček, vendar večjih težav ni bilo, tako da banka skuša preživeti in se širiti, so poudarili Stancich, Podobnik in Kovačič, ki so pri tem naglasili pomen povezanosti ZKB z ozemljem. Društvom, šolam in ustanovam so namreč v zadnjem obdobju posredovali podpore v skupni višini milijona evrov. Na desni sliki minister Žekš med obiskom Zadružne kraške banke na Opčinah, na spodnji pa njegov prihod v doberdobsko banko kroma/bumbaca Glavni cilj ZKB namreč ni zgolj dobiček (članom ne izplačujejo dividend), temveč tudi socialna dejavnost, pri čemer so predstavniki banke poudarili predvsem pomen podeljevanja podpor šolam in združenjem staršev ter nagrajevanje najboljših učencev, dijakov in študentov, ki so otroci članov. V Doberdobu so Žekša sprejeli predsednik Zadružne banke Doberdob in So-vodnje Dario Peric, podpredsednik Robert Frandolič in ravnatelj Flavio Mosetti. Ti so ministru povedali, da je banka nastala pred nedavnim, ko sta se združili Zadružna kreditna banka Doberdob ter Zadružna kreditna banka Sovodnje ob Soči, korenine obeh pa segata v začetek prejšnjega stoletja. Banka se skuša v zadnjem obdobju širiti, je povedal Peric, in se predstavlja tudi v Sloveniji, saj sodeluje z nekaterimi podjetji iz Nove Gorice, Šempetra in z Brd. Problem je namreč odpreti poslovalnico, je poudaril Peric, ki je ministru tudi orisal delovanje zadružne banke in spremembe po odpravi meje, ko so mnoga podjetja izginila, ta podje- tja pa so bila tudi stranke banke. Nekdanje stranke skratka izumirajo in se zato banka zdaj obrača še predvsem na kmetijstvo in kmečki turizem. Sicer upravlja banko devet oseb s triletnim mandatom in je v njej 30 uslužbencev. V zadrugi je 980 članov, banka pa krije ozemlje 14 občin, od katerih je 13 v goriški ter ena v tržaški pokrajini. Sestava članstva je prav tako mešana in raznolika. Prevladuje slovenska komponenta, a mnogo je tudi italijansko govorečih članov. Aljoša Gašperlin o^oi NEPREMIČNINE > ■• i Vesele velikonočne " praznike! SESUAN V centru nova realizacija 4 stanovanj, dvo in eno-družinske hiše : odlične dodelave, talno ogrevanje, sončni kolek-torji in predispozicija Za vse ostale informacije obiščite nas! za fotovoltaični sistem. Sesljan 44 - 34011 Devin-Nabrežina (TS) Tel. in Fax 040/2916068 - Mob 346/8321835 - e-mail: oikos.ts@libero.it NAŠA ANKETA Alkohol: ne predlogu briških vinarjev Večina obiskovalcev naše spletne strani, kije sodelovala pri anketi, ne soglaša s predlogom briških vinarjev za povišanje dovoljene stopnje alkohola v krvi voznikov. Danes ta stopnja znaša 0,5 promilov, predlog pa govori o stopnji 0,8 promilov. V naši deželi je predlog skupine vinogradnikov iz Brd uradno podprla le Občina Dolenje, ki se nahaja prav v goriških Brdih. Glede teh pravil in zakonov je Italija v Evropi ubrala neko srednjo pot. V nekaterih državah je dovoljena stopnja alkohola v krvi avto-mobilistov višja, ponekod pa nižja oziroma nična. Izid naše spletne ankete vsekakor izkazuje precej tesen rezultat, čeprav, kot rečeno, večina odklanja predlog vinogradnikov. Ali se strinjate s predlogom briških vinarjev, da bi dovoljeno mejo stopnje alkohola v krvi voznikov (od 0,5 do 0,8) zvišali? Da - 146 Ne - 177 45% www.primorski.eu 4 Petek, 2. aprila 2010 GOSPODARSTVO SDGZ - Občni zbor sekcije svobodnih poklicev Plodno delovanje sekcije v zadnjih treh letih Izvoljen nov odbor sekcije - Alan Oberdan potrjen na mestu predsednika TRST - V Briščikih je bil v sredo zvečer občni zbor sekcije svobodnih poklicev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ). Iz izčrpnega predsedniškega poročila, ki je nosilo naslov Evroprojekti, izobraževanje, ovrednotenje profesionalcev, je izšlo bogato delo sekcije v zadnjih treh letih, občni zbor pa je sklenila izvolitev novega vodstva s triletnim mandatom. Predsednik Alan Oberdan (v sredo je bil ponovno potrjen na mestu predsednika) je uvodoma orisal najpomembnejša dogajanja v okviru organizacije v iztekajočem se mandatu in izpostavil uvajanje novih pristopov in nadaljevanje tradicionalnega sindikalnega dela. V tem okviru in v sodelovanju z drugimi sekcijami so izpeljali več akcij, ki so bile tudi v korist vseh članov, kot npr. realizacija raznih sklopov izobraževalnega in svetovalnega programa Imprendero, ki je bil namenjen tako obnovi obstoječih dejavnosti, kot tudi razvoju novih podjetniških pobud. Sekcija je nadaljevala z aktivnim poseganjem na področje gospodarskega sodelovanja v okviru manjšine, pri čemer je predsednik poudaril bistveno sodelovanje pri novem omizju Gospodarskega foruma in pri organizaciji ljubljanskega posveta o gospodarskem sodelovanju matične države z manjšinami. Prav ta teden je bila kot sad tega posveta ustanovljena medministrska komisija za izdelavo državne strategije RS na tem področju, je povedal Oberdan. Ko je govoril o sektorju delovanja svobodnih poklicev, je Oberdan ugotovil, da se je kompetitivnost na trgu močno povečala. Večina članov opravlja dejavnosti, ki so uokvirjene v profesionalne zbornice, današnja politična težnja pa je, da se vpliv profesionalnih zbornic odpravi, zato da bi večja konkurenca na trgu zmanjšala stroške za podjetja in gospodinjstva. Pozablja pa se, da so profesionalne zbornice tudi jamstvo za kvaliteto storitev, je opozoril predsednik. Profesionalci bodo morali vedno več vlagati v kvaliteto in začeti uporabljati nove načine za obveščanje odjemalcev o svojih storitvah, zato da se omogoči kritično izbiranje, ki naj ne bi slonelo samo na najnižji tarifi. To pomeni, da bomo morali v prihodnosti še bolj segati po raznih marketinških orodjih za promocijo in približanje našim strankam, je dejal Oberdan in ob tem spomnil, da nudi spletna stran SDGZ v povezavi s Servisom tudi možnost »reklame« za člane, ki jih to zanima. Potem ko se je pomudil pri specifičnih vprašanjih in problemih, ki zadevajo profesionalce na splošno, je Oberdan govoril o sekciji, ki je v tej panorami specifična. Združuje tradicionalne in inovativne poklice, nekatere zelo številne, z več deset člani, druge s komaj enim ali le Posnetek s sredinega občnega zbora samostojnih poklicev pri SDGZ kroma nekaj člani. V to sekcijo spadajo tudi operaterji, ki se ukvarjajo z informatiko in spletom, z grafiko in reklamo, kot tudi trgovski zastopniki. V podkategoriji davčnih in drugih svetovalcev je tudi nekaj storitvenih podjetij in družb z omejeno odgovornostjo, ki pa se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so sorodne svobodnemu poklicu. Zanimanja članov so zelo različna, in pokazalo se je, da člani potrebujejo priložnosti, da se med seboj spoznajo, izmenjajo izkušnje in sodelujejo. Zato smo si v prejšnjem mandatu zastavili cilj, da preverimo pri samih članih, kje so možnosti in potrebe za sodelovanje najbolj konkretne in pri tem smo iskali stik tudi na ravni več sekcij, je povedal predsednik in navedel najpomembnejše etape na tej poti, od posvetov do publikacije Ekološka gradnja in energetsko varčevanje za naš dom. Število članov naše sekcije se stalno veča, je ob koncu ugotovil Oberdan in poudaril, da je ta potencial treba izrabiti v korist posameznikov in tudi organizacije. »Smisel naše sekcije je tudi ta, da skupaj iščemo delovne priložnosti za člane. Za to je potrebna informacija v obeh smereh in promocija delovanja. Pri tem moramo paziti, da se ne dela razlike med člani in pri tem odbor sekcije lahko igra dvojno vlogo. V prvi vrsti je posredovalec med našo strukturo in bazo: obenem posvetovalno in propo-zitivno telo, ki kaže na probleme in daje predloge. Na drugi strani pa je lahko nekakšen garant različnih interesov in pogledov ter organ, ki tudi rešuje morebitne spore,« je menil Oberdan in svoje poročilo sklenil z zahvalo članom za zaupanje in sodelovanje. V razpravi so prišli do izraza konkretni predlogi glede medsebojnega informiranja z uporabo informatike in želja po še dodatni razširitvi uporabe članske kartice. Erik Švab je podal ažurno informacijo o evropskih projektih s posebnim poudarkom na svobodnih poklicih. Matej-ka Grgič in Maja Humar pa sta predstavili Slovik in delovanje Ad formandum. Novi odbor sekcije Predsednik Alan Oberdan - geometer, Opčine (TS); člani: Danilo Antoni - arhitekt, Nabrežina, Alenka Bajc - fizioterapevtka, Trst, Dot Com Srl, Uroš Grilanc - informatik, Trst, Erik Švab Euroservis srl - evroprojekti-ranje, Trst, Marko Ferluga - arhitekt, Trst, Andrej Kafol - trgovski zastopnik, Trst, Marko Klobas - grafik, Trst, Dejan Kozina - informatik, Trst, Peter Magajna, Unipol - zavarovalničar, Opčine (TS), Peter Močnik - odvetnik, Trst, Giuliano Nadrah - svetovalec za delo, Trst, Marco (Igor) Petejan - gradbeni inženir, Sovodnje ob Soči (GO), Susanna Pregarc - zobozdravnik, Bazovica (TS), Saša Pri-mosig - odvetnik, Gorica, Peter Senizza - prevajalec, Op-čine (TS), Ivan Perčič, Servis doo-srl - storitve za podjetja, Trst, Sintesi srl, Katja Palcic - grafika in sporočanje, Trst, Peter Sterni - gradbeni inženir, Trst. CEROVLJE - V soboto so slovesno odprli vrata Klarčeve hiše Poklon kraški arhitekturi in duši Staro domačijo je obnovila družina Fabec iz Mavhinj, kije ostala zvesta dediščini in tradiciji - Gostom bodo nudili prenočitev z zajtrkom ter še marsikaj Na robu neopazne, od grebena Grmade zaščitene vasice Cerovlje, se s kančkom neobzirnosti do časa in moderne civilizacije, visoko nad strmo kamnito streho Klarčeve hiše dviga mogočen dimnik. Danes samotar med redkimi še stoječimi na Krasu opozarja mimoidoče na značaj ljudi, ki so ga postavili ... in na ljudi, ki ga danes ohranjajo. Pred štirimi leti se je družina Fabec lotila obnove nad dvesto let stare podrtije (v kamnu so odkrili vklesan datum 1793), ki bi jo sicer pobral zob časa. V njej je uredila izletniško-turistično kmetijo -Klarčevo hišo s šestimi turističnimi sobami, ne da bi uničila čar kraške arhitekture, njene elemente, predvsem pa dušo. Odprtje vrat Klarčeve hiše so na sobotni slovesnosti pozdravili devinsko-na-brežinski župan Giorgio Ret, predsednica in podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat oz. Walter Godina, deželni svetnik Igor Gabrovec in predsednik SSO Drago Štoka, medtem ko je župnik Jože Markuža domačijo tudi blagoslovil. Za praznično vzdušje pa sta poskrbela nabrežinska godba na pihala in ce-rovski glasbeniki Mali kraški muzikanti. Ob glasbeni spremljavi so si izredno številni gostje ogledali kraško domačijo, ki si prizadeva, da bi kakovostno obogatila turistično ponudbo na Krasu. V pritličju, ob vhodu je lično urejen prostor za sprejem gostov. Pravi biser, srce hiše, je tu odprto ognjišče - spahnjenca ali kura, kot temu pravijo po domače, - nad katerim še vedno stoji stara streha iz skrl. Fabčevi si namreč želijo, da bi njihovi gostje lahko podoživljali življenje naših prednikov: tako kot oni bodo lahko namreč posedali ob ognju in kramljali, kuhali in celo pekli, saj je tu tudi stara krušna peč. Ob ognjišču sta še kuhinja s špargertom in manjši hram, v katerem bodo obiskovalcem ponujali domače suhe mesnine in druge kmečke proizvode kraških proizvajalcev - od medu do vina, sira ter obrtniških ali umetniških izdelkov. V zgornjem poslopju se bodo gostje lahko družili v večji dnevni sobi oz. skupni kuhinji, ki bo na voljo vsem gostom, saj bo vsak lahko kuhal. Vsaka soba ima v kuhinji lasten hladilnik, ki ga bodo lastniki primerno opremili za zajtrk (ponudba namreč zaobjema prenočevanje z zajtrkom). Sobe so v glavnem v zgornjih nadstropjih, le ena je ob kuhinji in je prirejena za osebe s posebnimi potrebami. Opremljene so moderno, vseeno pa ohranjajo tudi nekaj starih elementov (omara, skrinja, nočne omarice ali šivalni stroj). Vsaka ima seveda svojo kopalnico, televizor in dostop do interneta (mreža wireless). V treh sobah so uredili tudi podest, do katerega vodi lesena lestev in spominja na senik - tu bo mogoče prespati tudi v spalnih vrečah. Načrt hiše je podpisal arhitekt Dario Jagodic, vodstvo del pa je prevzel geometer Robert Daneu; nekdanji ugled pa sta hiši ponovno vrnila zidarska mojstra iz Praprota Sandi in Miran Cante. Brata Tomaž in Franc Fabec sta si zamisli- la, da bi hiša lahko bila idealno izhodišče za izlete na Grmado, po sledeh 1. svetovne vojne ali pa tudi do bližnjih plaž. V pri- Ena izmed šestih sob (zgoraj) in pogled na obnovljeno Klarčevo hišo kroma hodnje nameravata nabaviti tudi nekaj koles in vesp za alternativno spoznavanje Krasa in tamkajšnjega življenja in ljudi. (sas) EVRO 1,3468 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 1.4. 31.3. ameriški dolar 1,3468 1,3479 japonski jen 126,28 91937 125,93 9,2006 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 39,5985 60 2020 39,6950 605140 II lUlJjKa 1 UUljcl danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4448 0,88485 7,4447 0,88980 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 9,7288 80168 IJpOOiOU 9,7135 8,0135 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,385 1 4179 25,440 1 4276 jviv.aiji\i Malih. estonska krona m^HTarcki TAnnt 15,6466 264,78 15,6466 265,75 1 1 la