štev 259. Trst, v ponedeljek 16. septembra 1912 Tedaj XX>W\. IZHAJA VSAK DAN *udl ab nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Vusauničae SteT. se prodajajo po 3 nvč. i »i stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, °Dornberepi itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. nV edinosti je moć/" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na n»- ročbe bjvz doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Karoon na na codoljsko lidftnji „EDINOSTI" »tan* : ik oolo leto Kron 5*20, za pol l»ca Kron 2«0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio 6alatti 20 (Narodni dan). Iidaj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li«ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Fdinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poštno-hranMnKnl račun Itev. 841-652. TELFFON i\ 11-57. BRZOJfll/NE UE5TI. Za prestolonasled8tvo. BUDIMPEŠTA, razviti tako, kakor so želeli prireditelji. Ponoči je deževalo, proti jutru pa je nekoliko ponehalo, toda od sedmih naprej je .j zopet lilo vse do poli treh popoldne. Vzlic 15. (Izv») asi 0 dežju pa so bila mnogoštevilna društva s bivšega ogrskega domobranskega ministra svojimi zastavami že ob poli sedmih zju- Kristoffyja, „Vildg", priobčuje vest, da je ^ Qa syojih določenih prostorih. Ob 5 prestolonaslednik nadvojvoda Franc Fer- zjutraj je ^ yojaStvo y paradi 0gradii0 trg dinand prosil papeža, da bi ga odvezal od pred cerkvijo sv £tefana in pred cesar. njegove prisege, s katero se je odrekel skim dvorom StotUoči ljudii vae [pod dež prestolonasledstvu za svoje otroke, češ da ^ s<> čakali procesije| ki se je začeia bi v nasprotnem slučaju sam ne mogel ^ ^ prevzeti prestolonasledstva. Papež da je Na čelu procesije je korakalo do osem pooblastil svojega delegata na evhanstič- ^ duhovnikoV) potem pa so sledile gala- »em kongresu, kardinala Van Ros suma kočije cesarjaj cesarske rodbine in visc- da konferira v tem pogledu s prestolo- kfiga plematva# v takozvanem „princev- maslednikom in da ga skuša odpraviti od skem yo2u< se yQzila nato marijaceljska ajegovega namena. monštranca, ob kateri sta ves čas klečala V ogrskih krogih je pobudila ta vest kardinala Van Rossum in Nagel, veliko senzacijo, zlasti z ozirom na to, ker proceaija je imela popolnoma značaj se prestolonaslednikova renuncijacija ne posyetnej ne pa cerkvene prireditve. Obda razveljaviti, ker je bila inartikuhrana činstyQ se nikakor ni ponašalo tako, ka-v avstrijsko in ogrsko ustavo. kor bi glo za cerkveno proCesijo. Voza z Ministrski svet — Delegacije. [monštranco ni občinstvo niti upoštevalo, DUNAJ, 15. (Izv.) Včeraj se je vršil pač pa je vso svojo pozornost posvečalo m Dunaju skupni ministrski svet. Skle- cesarskemu vozu ter pozdravljalo cesarja »jeno je bilo, da se snidejo delegacije dne z viharnimi „Hoch"-klici in petjem cesar- 23. t. m. Ogrska delegacija je že sklicana ske himne, kar je pač dokaz, da nihče ni po cesarjevem lastnoročnem pismu, avstrij- mislil na molitev in cerkveno pobožnost. sko pa skliče predsednik Dobernig na isti Prav tako se tudi ljudje, ki so bili v spre-dan. Dne 24. t. m. bo sprejem delegatov vodu, niso ponašali tako, kakor bi šlo za v cesarskem dvorcu. Nemci nameravajo v religijozno svečanost. delegacijah sprožiti debato o zahtevah ; Cesar je ves čas, smehljaje se, od- Krvava nogometna borba. BELFAST 15. (Kor.) V soboto je prišlo pri tukajšnjih nogometnih igrah do krvavih spopadov med obema strankama. Stranki ste se napadli s kamenjem, potem nitelji tudi gasilnim društvom nakazali gotovo smer in so jim poleg splošnega namena dali še drugo nalogo, nalogo, ki je prvotno — pomoč v nesreći svojemu bližnjemu — takorekoč izpodrinila in je pa z revolverji. Bilo je 58 oseb ranjenih, sedaj ostala ta druga kakor glavna naloga. --In ta je: razširjevanje in propa- Italijansko-turška vojna l[T™e\e nemštva aIi ponemce- Mirovna pogajanja. j Težko bi mislil človek, da bi bilo CARIGRAD, 15 (Izv.) Italijanski in tudi to možno, da bi namreč društva, ki turški pooblaščenci so že odšli iz Lugana, imajo tako humanitaren namen, morala ko so se popolnoma zedinili glede na služiti tudi takim svrham, kakor je ger-predpogoje za nadaljna oficijalna mirovna manizacija. Vendar pa je na Koroškem, pogajanja. Prihodnje dni se prično poga- na slovenskem Koroškem, v kraju, ki ga janja med oficijalnimi zastopniki obeh je slovenski koroški državni poslanec en-držav. Zatrjuje se, da se je dosegel tudi; krat imenoval avstrijsko Turčijo (hotel je popoln sporazum v zadevi suverenitete; namreč reči, da vladata tam tiranija in nad Tripolitanijo. Turčija prizna faktično j brezpravnost, kakoršno nahajamo samo .1______•• v _ ______ __...J; t> vi v t .___i! . _ 1__1______ okupacijo, ne bo pa ta pasus vzet tudi med pogoje za sklenitev miru. Z vso gotovostjo se sme pričakovati, da bo mir sklenjen že prihodnje dni. proglasi se pa sklenitev miru šele po dovršenih držav-nozborskih volitvah v Turčiji. Požarne brambe na Koroškem - opore nemštva. „Gott zur Ehr, dem N&chsten zur Wehr! Tako se glasita geslo in napis ki ju vidimo povsod na zastavah in hišah vojne uprave. Skupni finančni minister zdravljal s salutiranjem občinstvu za ova-1 za gasilno orodje; povsod, tudi že vite« Bilinski bo imel v delegacijah daljši cije, ki mu jih je prirejalo.......-majhnih vaseh na Koroškem. Gotovo je govor o bosenskih razmerah. Položaj na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 15. (Izv.) Ministrski i Pri dvorni operi je bilo čuti nekoliko j Jdej^ ^ katere SQ zrasle požarae brambe, žvižgov, ko je prihajala v sprevodu du- vzvišena m nikomur pač ne pride v glavo, , hovščina, a policija ni posredovala. i da bi omaiovaževal in podcenjeval vzvišeni Maša na pločišču pod zunanjimi vrati en in namen gasUnih društev. Clo predsednik dr. Lukacs je bil navzoč pri ; y cesaraki dyorec je izostala vsled hudega - misel 2 zdniženo močjo včerajšnjem skupnem mm.stnkem svetu aUya> 'prihajati bližnjemu na pomoč, če mu hoče .i pa bil sprejet pri cesarju v avdijenc. | Ves pQulični promet je ba ustavljen ; ^^ hišo in mu uničiti varno Dne 17. t. m. se bo vršila ministrska kon-. ođ 5 zjutraj pa do poli 3 popoldne.;^ ^vež in imetje. Ravno tako ]c vz. ferenca v Budimpešti, kateri bo predse- • Ustavljen je bil tudi ves poštni promet. < vi§eno -e si člani požarnih bramb doval dr. LukacS, nato pa bo sprejet mi- j Vojaštvo je šele Qb poli treh popoldne stavljajo nalogo da so bližnjemu na po-•istrski predsednik v avd.jenci pri cesarju,; zapustilo svoje prostore. Bilo pa je vsega ■ mQČ v vsakovrstIlih nadlogah, v hipnih da mu poroča o taktiki vlade in vladne , vojaštva I700 dragoncev in okrog 8000, n odah kjer izvršujejo ob enem posle stranke proti opoziciji v državnem zboru p£Šcev< Reievalna družba je imela naprav- | ^^ ^ SQ pripravijeili poma- m delegacijah. Kakor se poroča iz baje. ljenih 2g postaj in je posredovaia v 22« ^ svojemu bližnjemu vsakokrat kadar dobre informiranih krogov, ne bo delala j slučajih> i ^ ^ dogpdilsL kaka nesreča. V tem opozicija nikakih zaprek v delegacijah. potre8> I smislu je pač opravičeno zgoraj omenjeno Natančnejšega, še ni nič znano, ker opo- ; CARIGRAD 15. (Kor.) Snočnji po- geslo: „Gott zur Ehr', dem Niichsten zur .icija še ni precizirala svojega stališča, ker f ^ ^ naznanjale pQtresne opazo Wchr-. Gotovo je vsej ogromni večini imajo opozicijalne stranke šele jutri ^0,0 ,^ ^ ^^ središč kakor oni>: žarnih druitev misel, izražena v teh be- sejo v kateri definitivno določijo pred kratkim priiadel egejako otočje. j sedah> temeIj in podlaga na kateri sloni. j Največ je trpel otok Tenedos, kjer se je; Vse drugo, veselice, plesi itd., imajo samo Nižjeavstrijski deželni zbor. i podrlo veliko število hiš. V Galipoliju so ■ toliko pomena, v kolikor služijo za ma- DUNAJ, 15. (Izv.) Nižjeavstrijski de- zlasti trpeie one hiše, ki so bile poškodo- terijelno okrepitev društev, za nabiranje želni zbor bo sklican dne 24. t. m. h yane po prejšnjera potresu. Dve osebi sta denarnih sredstev v svrho nabave gasil- ----- - VAIIC pu picjaujtiu pum.au. —--uv-ub.1 mil . ■ — -------------o kratkemu zasedanju, da reši deželni pro- bili ranjeni y Rodosti je 15 hiš razdeja- nega orodja in v pokritje stroškov, ki račnn. : J — - : , ^ - j Evh?ristični kongres. ! krajev prihajajo vesti, da je sedanji po- j DUNAJ 15. (Izv.) Zaradi slabega tres razrušil še ono, kar je ostalo po prej vremena se današnja procesija ni mogla šnjem potresu. ______________- ■ i nih in štiri osebe poškodovane. Iz drugih eventuelno zadevljejo društva. Pri nas pa, v slovenskem Korotanu kjer ima skoraj že vsaka institucija svojo I tendenco in svoj namen, so merodajni či- PODUSTEK • njim pogovor nosti. na Turškem) možno tudi to kakor marsikaj druzega. Na Koroškem obstoja deželna zveza gasilnih društev. Posamezna društva so zvezana v okrajne zveze in te tvorijo deželno zvezo. Na Koroškem pa ima sploh vsaka večja institucija, — pa naj ima ta namen ali ta pomen, tendenco kazati svetu, da je dežela skozi in skozi nemška, da prebivajo v vsej deželi samo Nemci, in da so Slovenci, kolikor jih je, takobrez pomembni, da sploh ne prihajajo nikjer v poštev — tudi pri gasilnih društvih ne. Na slovenskem Koroškem ima že vsak večji kraj gasilno društvo. Kakor drugod so tudi koroškim Slovencem taka društva potrebna in velike vrednosti. Žalibog pa, koroški Slovenci nikakor ne moremo simpatizirati ž njimi in se vnemati za nje. Gasilna društva so namreč skrajno kvarljiva slovenski narodnosti. Ona so skoro povsod ognjišča zagriženih renegatov, okrutnih nasprotnikov vsega, kar je slovensko. V mestih in trgih na slovenskem teritorju Koroške, kjer poleg par Slovencev prebivajo strastni nemčurji in Nemci, so seveda tudi gasilna društva, skrajno nemško-nacijonalna. Navadno pridobivajo tudi Slovence iz okolice mest in trgov, da vstopajo v društvo. I n ti Slovenci, če niso dobro narodno vzgojeni, so navadno izgubljeni za slovenski narod. Znana stvar je namreč, da se v malih krajih, kakor v trgih in manjih mestih, prav veliko pije po raznih beznicah in takozvanih krčmah. Gasilna društva prirejajo rav pogosto takozvane „Feuerwehr-kneipen". Tukaj se shajajo člani in se zabavajo pri pijači, petju, plesu itd. Ne bi imeli proti temu nič, ko bi se vse to vršilo v dostojnih mejah. Žaiibog pa se vselej sliši kak nemškonacijonalni govor, pevanje nemškonacijonalnih pesmi in vpitje »heil" o njegovi dveletni odsot-1 Nova, po najnovejši modi napravljena Iona in ko je stopala dalje, začela živa- lahka mantilja iz zelene svile, obšita s hen pogovor z doktorico o svojih in nje-Ivan je takoj začel živahno pripove- črnimi č pkami, in velik rožnobarven klo- [ nih akvarelnih slikah, ki sta jih obe ~ prijateljici res umetniško znali izgotavljati. ; dovati in je kmalu tudi omenil svoje ob-. buk, ki ji je visoko pokrival glavo in s čevanje z Mihanovićem, Kolarjem in svojimi trakovi obvezaval dražestno kra- Osvit. Slike iz tridesetih let. ______ -------------, ------,— _ —„ Ksaver šandor Gjalskl. - Prevcl A. E. Gajem. Lucio ga je pazljivo poslušal, a je sno lice - sta ji podajala vnanjost prave ____nekolikokrat pomajal z glavo kakor v znak, fine Parižanke, trakovi pa so dajali nje- da ne verjame prav vsega. nemu sicer strogemu licu blag otroški In tako je Še dolgo trajal ta pogovor, j — Nekaj podobnega sem slišal tudi izraz. Zanimali so se tudi za bana, pri čemer je že od grofa Janka Draškovića. Tudi on; Starejše gospe okrog divana so z Budroci izrazil majhno nezadovoljstvo, da je govoril ravno tako kakor ti — toda, zanimanjem in začudenjem gledale nanjo si imenovan za bana kak hrvatski ali da ti povem po pravici — jaz dvomim, j in Ivana. Nikakor si niso mogle misliti, cgrski velikaš. Kotromanić se ni vmešaval ker . . . j kako se srečata. Ivan je bil v resnici po- v splošni razgovor. Šele pri Budročevi; Ivan ga je hotel prekiniti na svoj ži-j polnoma zmeden. Roke so mu opešale in pripombi se mu je vteknil v besedo in vahni način, toda v istem trenotku so se lice mu je pobledelo. Ona pa je medtem rekel precej razvneto: i odprla vrata in v prvo sobo je vstopila zakrila svojo osuplost v objemih z grofico — Največja pc greška je, da ni ro- gospa Dumićeva. Kotromanić je omolknil in doktorico. Niti najostrejše oko ne bi dom Hrvat ali Slavonec, ne pa, da ni ve- in občutil, kako so se mu pošibila kolena in bilo moglo opaziti, da misli Madlena v likaš. Končno je Daron. mu srce začelo biti nepravilno. Tudi ona tem trenotku na kaj druzega, nego na — Če hočemo tako, potem ni nikake je stopila dva, tri korake nazaj. Toda ni zdravje sušičave in pokašljajoče grofice »apake, ker je novi ban Madjar, sin po- ■ se mogla več umakniti. Doktorica in gro- Kamile. Vendar pa je morala zbrati vso sestrime domovine — je odvrnil Budroci fica Ladiševićeva ste jo ugledali in ste ji svojo energijo, da ne bi se izdala in ponosno in nadalje glasno govoril s svojo pohiteli naproti. Z grofico je bila v bliž . kriknila bolesti. Sama si ni verjela prav, francoščino napram Antoaneti. Kotroma- njem sorodstvu, doktorica pa ji je bila da ji drhte ustnice, in je parkrat dvignila ■iću se je medtem približal Lucio Martič najljubša prijateljica, ia ga povlekel k oknu, kjer je začel ž Bila je še lepša, ! robček s pravimi valensijenami k ustom, nego navadno. Poleg tega pa je že takoj na pragu sa- Pri tem se je držala ravno pokoncu s smehljajočim se licem in glavo dražestno obrnjeno k doktorici. No — končno je morala črez prag. Vse je čakalo radovedno, kaj in kako bo s Kotromanićem. Madlena je opazila to škodoželjno radovednost, kajti starke tam gori na divanu kar niso mogle več prikrivati svoje razburjenosti. Madlena se je najprej poklonila vsem skupaj, odzdravila z lahnim nagibom glave gospodom in pristopila k gospem, poljubila roko starejšim in odličnejšim, mlajSim pa podala roko. Nato se je obrnila k oknu in se nasmehnila Luciju in Ivanu. — O — mon cousin Ivan — torej je res, da ste tukaj ! Prav ljubo mi je. Sarro obžalujem, da me niste posetil v mojem novem stanovanju. — Izrekla je Madlena to s sigurnim glasom in mirnim, ljubeznivim — ponosnim licem. Vsa družba je Str*n II. „EDINOST" št. 259. V Trstu. dn* septembra 1912. na vse pretege. Vse te prireditve, tudi takozvani „Feuerwehrballiu, se vrše v šovinističnem nemškonacijonalnem duhu in večkrat se je že zgodilo, da so razgreti in napiti nemčurski petelini dejansko napadli Slovence, če so se drznili na vese lici govoriti v svojem jeziku. Načelniki gasilnih društev so navadno strogi pangermani, ki skrbno gledajo na to, da se v teh društvih vestno goji nemški duh in da člani povsod nastopajo kot Nemci. Načelno mora vsak član požarne brambe pozdravljati s pozdravom „Gut Heil". Brez števila Slovencev štejejo ta gasilna društva po mestih in trgih med svoje člane. Povdarjati moramo pa, da se nahaja ravno v okolici mest in trgov dosti Slovencev, ki so narodno le prav malo ali pa sploh popolnoma nezavedni. Zahajali so navadno v mestne ali trške nemške šole ; in taki ljudje se v družbi, ki jo nahajajo v gasilnih društvih še bolj zastrupljajo s sovraštvom proti Slovencem in se pogubljajo v nemškem morju. Kakor v mestih in trgih se nahajajo gasilna društva tudi po večjih vaseh. Na vadno so učitelji tisti, ki so jih ustanovili in ki so tudi njih načelniki. Naloga koroških učiteljev pa je itak v prvi vrsti ta, da v šolah slovenske otroke ponemčujejo in da ponemčurjeno, šoli odraslo mladino zbirajo v raznih društvih in jo nadalje vzgajajo v nemškonacijonalnem duhu. Za to so jim dobrodošla tudi gasilna društva. V neštevilnih krajih so učitelji že ustanovili iz polponemčurjenih mladih ljudij gasilna društva, v katera so pa s slepenjem pritegnili tudi dovolj še zavednih Slovencev. Uvedli so potem nemški poveljni jezik, nemški pozdrav; in pri krokih in plesnih veselicah se pa na isti način, kakor v mestih in trgih, vse vrši v nemškem duhu ! Tako nahajamo celo vrsto gnezd, ki, pod pretvezo humanitarnih inŠtitucij gojijo in širijo nemško mišljenje in sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Slovenci se proti temu gibanju drže dosedaj vse preveč pasivno. Kakor drugod povsod, vlada tudi tukaj preveč letargije in je povsod preveč mlačnosti in zaspanosti. Lahko pa bi se marsikje kaj spremenilo. Trebalo bi le malo več agilnosti in zanimanja za stvar. Ako bi Slovenci povsod po vaseh v večjem številu vstopali v gasilna društva, bi lahko kmalu prevla dali nemčurske tovariše, "vrgli nemčurske odbore in sami prevzeli vodstva in kmalu bi gasilna društva prenehala biti opore in stebri nemštva. Nemci dobro vedo kakega pomena so gasilna društva za germanizacijo. Zato gledajo natanko, da spravljajo v odbore le ljudi, ki so zanesljivega nemškega mišljenja. Na Koroškem imamo v Št. Jakobu v Rožu menda edino slovensko gasilno društvo. Ako pa bi se Slovenci povsod vrgli na nje, bi jih imeli kmalu večje število, ki bi se potem lahko združila in tvorila močen jez proti ponemčevanju. Treba je pač tudi tukaj, kakor povsod, še veliko dela in delavcev. kakor ostrmela, posebno stare gospe na divanu, katerim so se oči zalesketale jeze. Vsaka poteza v njihovih obrazih je govorila, kako se jeze, da se jim je izmuznilo veselje, da bi videle ponosno gospo v zadregi, in skoraj popolnoma glasno so Šepetale druga drugi : — Wie frech — wie frech ! Wohin koramt die Welt l Ivan sam tudi ni umel ničesar. Prvi trenotek se je zavedel toliko, da se je mogel v zadregi nekoliko nasmehniti in napraviti precej nespreten poklon. Potem ni mogel razumeti vsega njenega ponašanja. Ko bi se bila izogibala njegovemu pogledu, ali bi se bila jezno ozrla nanj, aH da je pobledela, potem bi bil na či-sttm sam s seboj. Ali tako pa se mu je skoraj zmešalo v glavi. Trenotek je pomislil, da je to najboljši dokaz, da ga Madlena ne ljubi več in da ji je postal popolnoma ravnodušen. In zabolelo ga je nukaj v notranjosti, toda — tedaj je opa zil na njeni roki zapestnico s kačo, opazil je, kako je Madtena skušala skriti pred njim to zapestnico, in je zopet pomislil, da Madlena samo hlini ravnodušnost. (Dalje.) Domača vssti« Seja političnega društva „Edinost" se bo vršila danes, dne 16. septembra ob 3 popoludne v prostorih „Slovanske Čitalnice". Vsi odborniki in njih namestniki, kakor tudi mestni svetovalci so vljudno vabljeni, da se polnoštevilno in gotovo udeležijo te seje. Tajnik. Vpisovanje v trgovske tečaje za dekice se začne danes. Vpisuje se pri (blagajniku »Trgovsko-obrtne zadruge« g. Deteli v ulici S. Francesco št. 2. Pristojbina znaša 4 K na mesec. Kinematografične predstave v „Narodnem domu". Danes je poslednji dan kinemato-grafičnih predstav o vsesokolskem zletu v Pragi, Predstave začnejo ob 7, 8, 9 in io zvečer. Kdor ni imel prilike, da bi si bil ogledal vsesokolske slav-nosti v Pragi, ima tu najlepšo priložnost, da jih vidi v res izborno pogojenih slikah. Prav enako pa morajo te slike zanimati tudi one naše ljudi, ki so bili tiste dni v Pragi, saj si ožive s temi slikami zopet one lepe spomine na Prago in one nepozabne dni, ki so jih preživeli v njej. Egiptovski podkralj v Trstu. Včeraj do poldne je prispel v Trst z Lloydovim par-nikom „Heluanom" egiptovski podkralj Abbas Hilmi s princi Abdel Moneimom, Abdel Kadrom in J usuf Kamalom ter mnogobrojnim spremstvom. O polnoči se je odpeljal podkralj z delom svojega spremstva v Benetke z Lloydovim parnikom, dočim je ostalo spremstvo odpotovalo po državni železnici v Pariz, na Dunaj in v Milan. Podkralj se v nekaterih dneh povrne v Trst. Svetoivanski cerkveni pevski zbor. V včerajšnji notici sem hvalil zgledno rodo-Ijubje zavednih mož na SovraniŠČu pri Sv. Ivanu, ki kakor čebelice pridno nabirajo za družbo sv. Cirila in Metoda. Danes pa rri je v dolžnost, da istotako izrečem pohvalo našemu svetoivanskemu cerkvenemu pevskemu zboru. Vrle može in mladeniče tega zbora vidimo na vsaki naši narodni prireditvi. Zato uživa ta zbor vse naše simpatije. Staro in mlado je tu združeno v trdno verigo in zastonj so poskušali iz-vestni vplivi, da bi to narodno verigo pretrgali. Bogu, kar je božjega, narodu, kar je narodovega! — to je geslo, ki mu vsikdar sledi naš svetoivanski cerkveni zbor. Po trudapolnem ^nevu in naporni pevski vaji zvečer se zbirajo pod lipo pri cerkvi in iz krepkih grl doni slovenska pesem tja v tiho noč, naznanjajoč, da tu biva slovenski rod. Ta zbor priredi dne 6. oktobra v »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu koncert. Za danes omenjam le, da je čisti dobiček namenjen za nadaljno izobraževanje zbora, a tudi družba sv. Cirila in Metoda dobi svoj delež. Hkratu s to prireditvijo se bo vr šil tudi cvetlični dan. Dolžnost naša pa je, da se vrlemu pevskemu zboru ob tej priliki primerno oddolžimo. Akad. fer. dr. „Adrlja" v 6orici vabi na svoj redni občni zbor za poslovno leto 1911-12, ki se vrši v Četrtek, dne 19. septembra igi2 ob 3 pop. pri „Jelenu" v Gorici s sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo predsednika in cdbora, 3, Volitve. 4. Samostalni predlogi. 5. Slučajnosti. Vabljeni so tudi g; abitu-rijenti. Gosti in prijatelji društva dobrodošli. Poročilo o otvoritvi otroškega vrtca pri Sv. M. Magdalenih Zg. smo zaradi pomanjkanja prostora morali prihraniti za jutrišnjo številko. Za danes naj pripomnino le toliko, da se je slavnost vršila ob veliki udeležbi zlasti domačega občinstva, ki je res lahko ponosno na novozgrajeno zavetišče svoje slovenske dece. ki si ga je zgradilo s svojimi lastnimi močmi in si s tem napisalo, da govorimo z besedami slavnostnega govornika, časten list v zgodovini borbe slovenskega naroda za obrambo svojega rodu in jezika. Kakor rečeno, priobčimo obširno poročilo v jutrišnji Številki. Pevski zbor * Dramatičnega društva". Danes ob 8 zvečer pevska vaja za mešani zbor. Plesne vaje za dijake in druge prijatelje plesa, ki so bile navadno vsako ne-nedeljo zjutraj v dvorani »Trgovsko-izo-braževalnega društva«, so začele zopet včeraj in se bodo vršile vsako nedeljo dopoldne od 10. do 12. v veliki dvorani „Narodne del. organizacije4*. Igrala bo dobroznana igralka. Q E2B bi a: 1 A. BnitiMč (mi JaKob Bambič) Trst, unco iom 9. JKOT" Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. Se prjp0roča udana 8voj( k svojim ! m — ua bo iea A. BAMBIČ. poštni paket 3 kg nctto pristnega, naravnega pošilja franko po vsej monarhiji <5. PICCOLI lekarnar v Ljubljani proti pouzetja K 5*60. Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah. ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R. BLAHA- TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA: DIV ANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT") OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. - Moja stara izkušnja je in ostane, da je za odpravo poletnih mshurČfcov kakor tudi v avrho dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovne znano milo iz lilijlvega mleka Steckonpferd, znamke „Steckenpferd", Bergmann »00!! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja ttvarsa sveia. Izdslovanie tetno 40-000 ve •dinega tipa CHASSIS 20 HP 6eat rsznlh tlpev kzć!. Sočlja „FOBD" Je najpopo!u»Jia, najhltrojia la najokono^iiCt; jjl k»i jih obatoil. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRSI Piazza Goidonl 10-11, Tal 1734 VcSIka ocntralaa g&riga, ulio« d»l Baohl 16, vogal uliaa Bosohala TELEFON 2247. - STOCK PNEUM GOODBICH (amerikanska Automobili na> poaodn po smaral oeni. antvo In »udrtiranje avtomobilov. — — Solidna poitroir* prva in edina pisarna « v vojaški stvari -- (kencesijonlrana od o. k. namestniitva) Trst, ulica deli« Caserma 5, IL n. Daja nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-stovoljstvo, ženitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške Sole itd. — Pooblaščena je zašto- Eati stranke pred oblastnijami. — ReSevenja i tro in točno. — Uradne «re-» Ob delavnikih od 9. predpoludne do 7. popoludne Ob nade$*h in praznikih od 10. do 12. opold. PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdda-Školj Št. 317 ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila a a postrežbo na dom. Sprejema v pecivo vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Snaga z Jam če 11 a. UMETNI ZOB J d Plombiranj« zooov Izdiranje zobov brez = vsake bolečme = 0r. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konres. zobni tehnik ulloa dalla Caeerma fttav. 13. II. n. >■—— ^ Prodajalnica ur in dragocenosti O. ISuclier (ex drag Dragotina Vekjeta) Trst Corso it 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. .DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.V K -' EHiEiHHEHa Telefon štev. 1974. Via Economo Št. 10. R. Gasperf ni, Trst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement ' «5| ii n n ii 13 H H Tovarna cementa. PRODAJA NA DROBNO. Portlandu r Spljetn. CENE BREZ KONKURENCE E3E9E3EEEEEEES E3E3E3E3E3E3E3 Uelikanska zaloga p :štva in tapecarij :: Paolo te, debele lil fiiie otrobe, oves in S*»čivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. pa-nih mllncv „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in nmorci se pošiljajo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. ^SSrSSSSSSESSSSBS r Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na ^ CIITSTE1 A M : 7 razstavah.: Ob č Š« T I Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo St. 32. — Telefon št 220I. Vsi zdravniki ga priporočajo Odlikovano na : 7 razstavah. : I V POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO IC PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRST Berite in čudita se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20. Krasna, pozlačena, najtineja ura Anker-Remont 9 po zlačenim Številnikom ; iata ima dobroidoče 36-um zelenje, za kar se jamči 3 leta, 1 krasna ovratm gla s Biro ili - brilantom 1 pozlačen prstan s poc >r.mnom za gospode ali gospe. 1 krasen coilier i? koln 150 t rijentalskib peri, najmodernejši npkit zi ian.e, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice >\ratnike in prsi, zajamčeno 3°/0 Doable-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 elegante-*f>pni črnilnik iz nikla 1 Kraano zrcalce, 1 ko.-zia dišečega toaletnega mila, 1 fr vezani- belažnica 7'. ingleških peres, 20 raz ičnih komadov za korespon-lenco in 5e 396 drugib predmetov ki ao koristni i» neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, k ni. ■lica 7. delle PoBte 10, Gorica, Gosposka 444fi Anton Krušič, S ^ fit 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročita zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstne blago ter razpošilja uzorce na ogled. Oene zmern e Slovenci! Slovani! edino slovenske urarne In zlatarne * Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsake naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim I Udanl ALOJZU POVH. Mil lfniinnvP7nira ANTON repenšek je l\IIJiyUvC£lllu nakamta* a»ovMaU» UA. Mi. M. Posebnost: Povečanja vsakatere fotografijo. Kadi P. K. aantalkov ■prtjtma unAt Ia Jlk ljnrtu)« a* doata, «T*ntB*lB« M« «nma} Buk, Oglase (Inseratc) treba n&slovljati U6 na Uredništvo lista, in D* na Tiskarne »Edinost«, no na „Narodni Dom14 in ne na „Hotel Balkan** v Trstu, ampak edino m „Inseratnl oddelek" nciega liste ===== ali na Upravo. = Uredništvo, Tiskarna, Narodni doa ia Hotel Balkan nimajo t oglasi nika-kega opravila. To aaj si dobro zapomnijo oni, ki na r*6ajo oglase v našem listu ln fel6, da fcado isti točno uvrščeni. — — — — Slovenci dpostaj). 9.00 B Iz Berolin a, Draždan, Prage, Linea, D»-naja, Celovca, Beljaka, Jeaenio, Goriso (ln Ajdovščine). 9 35 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic. Gorice ln medposUj. 11.29 E iz Pariza, Monakova, Beljaka, Gorice. 12 42 M Iz Poreča in medpoataj. 2 00 0 Iz Celovca Trbiža, Ljubljane, Goric« (Ajdovščine) Berlina, Draždan Pfage. Dunaja. 07 0 Iz Pule, Herpelj ln inedpostaj. 4.82 M Iz Buj in inedpostaj. 8 80 B Iz Dunaja, Celovca, Gorice 7 OO 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, H rpelje, Divača, Dunaj. 7 SO B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, l>»-naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jo^»-nic, Gorice (Ajdovščine). 8.14 B lz Berlina, Monakova, Dunaja, Jesenic, Goric« lOOU M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.2» 0 U Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divađo 1115 0 lz Dni aja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9 30 O iz Portorose, Kopra. 9.37 O^iz Gorice. 9 41 O iz Divače, Herpelj. Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazioncj 42 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, MI'«n, Videm Pontebo, Čedad in B do Korov r« (Cormons) preko Nabrežine. 6 20 O do Gorice preko Nabrežine. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pariz, London. 8.10 B v Ljubljano, Danaj, Reko, Zagreb, Bud 1:» pe§to. 3.20 B preko Nabrežine v Kcrmin, Videm, A3 na Rim. 9 00 O preko Kormina v Videm in dalje Ij O preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpcv.o li.10 O v Kormin in Videm. lvi.SO O preko Červ.njana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.19 O v hormin (se zvezo v AjdovSčino) Vid; m Milan itd. U.IO 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. tf.85 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 3.50 preko Cervinjana 2 * Benetke, Milan; B » preko Kormina v Videm. 8 05 B v Kormin in Italijo. »42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudiinpailO f».20 O v Kormin (se zvezo v ''ervinjan) H.-tO O v Lijubijano, .Duuaj, Zagreb, Budinipefl»o Prihod v Trst. 6 10 O z Dunaja, BudimpeSte. 6 30 B z Dunaja, Ljubljane Ostendo in Lond« na 7 40 0 iz Kormina in Cervinjana preko Bim. 1.50 B iz Italije prežo Kormina in Nabrežine. 9 15 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpei:* in Belce lj.25 O z Dunaja, Ljubljane in Refce 1)50 B is Kormina preko Bi vi k in B iz Itaii,e preko Cervmjana. 12.13 O iz Italije preko Kormina in Nabretin®;, 1.07 O iz Italije p-elto Cervinjana in Blvis. 217 O iz Celja in 8 iz Ljubljane, Zagreba, Keie l.io O iz Vidma preko Kormina in Bivia. 585 O * Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 6 55 O iz Italalije preko Cervinjana in Nabreiir 7 80 o Italije preko Kormina in Nabrežine. S-80 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine: 8 51 B z D maja in Budimpešte. 9.09 E iz Londona, Pariza, Hilana, BeneUS Vidma in Kormina. 11.*J8 0 iz Vidma preko tvormina in Bivia in iz Iialije preko Cervinjana. OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne, O — osebni vlak, B = brzovlak, M — rosianec