ga koristi delav-||udetva. Delav-opr« vič«nl do kar producirafo. 1 paper ie devoted i« inlrrvatt of the kins claee. Work-ar« tniitlvd to all tat thev produce. Knt*re«1 a« »-eoBd-fl tuš m»li«r, !>•<-. «. I0UT, »I lb* poet off!--« •i Chir.fo 111. uud*> ll>*> Ac* oft oii|rr*-«» of M.reh 3rd IM7I«. Office: 1802 »o. Centre Are. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na številko v okUpafu ki a« nahaja polog v«. Šega na«lova. prilepiti, nega apodal ali na ovitku. Ako (lil) |e številka tedat vam • prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Proai-mo ponovite |o takoj. itev. (No.) 110. Chicago, 111., 19. oktobra (October), 1909. Leto (VoL) IV. :bor s. n. p. j. Clevelandu, O., zborujejo za-i S. N. P. J., največje am*t-ilovenske podporne organi-ki ne pozna verskega arstva, ki je na svoj prapor la, bratoljubje, napredek in svobodno. To je največja jpenska podporna organizacija Ameriki, ki ne vpraša novo-(Dfivših članov po kteri poti |ejo v nebesa, ainpak vpraša le, če priznajo v vsakem čla-brata, kterega je treba podpi-|v slučaj if bolezni, nezgode, če strinja s tem, tla se v slučaju rti brata podpira vdovo oziroma ate. V teh stavkih se zreali Itoljubno načelo, načelo, ktero učili Sokrat, Krist, kterega uče I današnji duševni velikani Istoj in drugi :" Ljubi svojega Knega kot samega sebe. — Ne iri blizneniu, kar samemu sebi Šeliš." S. N. F*. J. ni strankarsko tori ), pa v nji tudi ni prostora za pike boje in propagando. S. N. J. je ustanoveljena za sloven-e delavce in „male obrtnike, ki bili prisiljeni iz gospodarskih irfea^ oataviti svojo ožjo domo-|0, in iti s trebuhom za kru m čez mer je — v Ameriko. V Ameriki jih je mesto negova i nad čakalo težko delo; borba I najzmožnejie brate na zbor, brate, v katere imajo zaupanje, da bodo o vseh točkah in vprašanjih sodili premišljeno in logično. Zboru samemu, zastopnikom in zastopnicam K. N. P. J. pa želimo, da bi njih delo rodilo koristono-kcu vspeh, v*pch za ves slovenski narod v Ameriki, tla bi se postojanke S. N. P. J. do prihodnjega zbora razširile in podvojile, tla bi S. X. P. J. ob prihodnjem zboru štela saj trikrat toliko članov, kot jih ima danes. Pozdravljeni in vspeh vašemu delul IV. REDNA KONVENCIJA SNPJ. V CLEVELANDU. vsakdanji kruh, mnogo hujša I (|en ostrejša kot v stari domovi n je kopala vsaki dan prera ob! Kdo se je spominjal teh slo-ttskih delavcev in jnalih obrt-)tov, ki so se izsrfjevali v Ame-ko, ker jim ni bilo več živeti v S^dnjaški in- starokopitni Av-i? Nihče! liberalni in klerikalni dnevniki jih beležili kot zgubljene, blod-| duše, od kterih ne bo več do-eka. Zapisali so: Danes se je izlilo 20 Slovencev v Ameriko, mgi dan je bilo to število višje I pa nižje. Nihče jih ni vprašal, kaj se izselijo, nihče se ni brili za njih osedUpolno življenje glmeriki. Za libVr»4B*-4n kleri-dne dnevnike so bili le število, ije odšlo in za ktero se ni frreba fcati, ker ne živi v Astriji, kako pi in umira v Ameriki. Resnica je„ da so pred ustanovijo S. N. P. .T. imeli Slovenci Ameriki že tudi podporne orga-iM^ije. Ali izvzemše ene večjih rganizaeiji, ki je stanovska, so Je vse ortodoksno klerikalne, im se ni vprašalo naj prvo, če la človek človekoljubno srce, lipak vodilno načelo so bili cer-reni obredi, šege in navade — ftivt-d obhajilo, zidanje cerkva |. V take podporne organizacije i nisn mogli vsi Slovenci, ker ni-I vsi enega verskega prepriča-k in ker pravo človekoljublje pa z vero nič opraviti. To je bil t k, glavni vzrok, da se jero-St N. P. J. Že ob njenem porodu so ji usta-kitelji začrtali načelno pot, ki I na laselski konvenciji v načelni Lvi zadobila jasno in določno per. Na tem zboru se zastopnikom pštev ne bo toliko baviti z na-imi vprašanji organizacije, ak pregledati jim bo treba 9 glavnega odbora od izvan-ega zbora v Chicagi. pa do ašnjega dne in uravnati in ii bo treba za prihodnjost krog glavnega odbora, pod-v slučaju smrti, bolezni in Ode, zaslišati pritožbe in raz-i o njih, z eno besedo: zbor fo bavil z not ran jami zadevami izacije. Na tem zboru so tudi ženske »ič kot zastopnice, kar dokazu-i velik napredek v S. N. P. J. loh v organizaciji slovenskega *oda v Ameriki .ker vsak razlito človek vč, da je težko orga-rtrati ženstvo v stari domovini, Mje pa v Ameriki. Mi upamo in prepričani smo, ^bo zastopnikom na zboru v Welandu lahko rešiti vse nalo-i ki se tičejo organizacije. Saj društva poslala skoraj svoje Cleveland, O., 18. oktobra.--Četrta redna konvencija SNPJ. se je pričela danes v br. Korčetovi dvorani na tiOOti St. Clair Ave. Vseh delegatov z gl. odborom je 73. Znaki začetka kažejo, da bo šla ta konvencija na dno vsemu delu izza dobe poslovanja novega odbora. zlasti, ker se je po gotovih časnikih sumičilo in napadalo novi odbor. Poseben odbor petih članov s posebnim računskim izvedencem na čelu ima nalog, pregledati jed. knjige in poročati konvenciji, kako je našel račune. 1 izreka tega odbora in izve- bo odvivsno potem vse delo eneije odvisno pa tudi zau-ali nezaupanje v sedanji od-i m« bo ta odbor izrekel polo za sedanji odbor ozir. njegovo delo bo to brezdvomno velik moralen vdaree vsem tistim, ki so med dobo ruvali napram gl. odboru, — v drugem slučaju pa bo moral ta odbor vzeti medicine. Kakor je razvidno iz prve seje, je na zborovanju dobrih delegatov, ki se ^avedajo svoje naloge in ki ji bocu^udykos rešiti jo. Vse kaže, da je Iv. redna konvencija S. N. P. J. taka skupščina, ki išče medsebojnega sporazumlje-nja, da se doseže enkrat temeljita sprava in jasnost, v kteri naj bi jednota napredovala in se u-čvrstila. Skratka, da pozna samega sebe in da hoče živeti svoje življenje brez zunanjih kritikastrev. Moči so dobre, zato je upati tudi dobrega sadu od tega zborovanja. Natančneje poročilo o konvenciji sledi. t Od blizo in daleč — Glavo Lincolna na novih centih, ki so zdaj v prometu, je narisal mlad Rus, imenom Viktor D. Brenner. Prišel je v Ameriko kot deček. Krosnjaril je z žve-plenkami in se tako preživel. Zvečer je pa študiral. Pri svoji krošnji si je prihranil toliko, da je odšel v Pariz in tam nadaljeval u-metuiške študije. Ko se je vrnil v Ameriko je na razpis vlade poslal svojo risbo, ki je bila sprejeta. Torej zopet "tujec", o kterih naši patrotje in pol govore tako slabo. Tujce črtijo, njih umetnost jim je dobra. Treba je, da se tako dogodke vičasih pribije javno na steno, da se dregne pod nos ameriško nadutost in ošab-nost. Tujci so na vseh poljih in strokah pomogli republiki do razvoja. I>elo "tujcev" je napravilo to republiko slavno, tega ne more utajiti nobeden ameriški patriot in pol, pa tudi nobeden patriot ne more zabraniti tujcem agiti-rati za spremenitev današnje človeške družbe. Tujci so si s tem, da so gradili današnjo družbo tudi izvojevali pravo, da smejo podirati današnjo človeško družbo ,na njenih razvalinah pa zgraditi novo. * • — Sodr. Robert Hunter je v njujorškem angleškem socialističnem dnevniku "Call" priobčil članek, v kterem pravi, tla mora biti v ameriškem tlelavskem gibanju nekaj gnilega. V ta namen navaja celo vrsto dogodkov, pri kterih so delavce, dasi niso dali nobenega povoda v to, postrelja-li kot sekle pse. Povdarja tudi, da je državna gosptnlska vedno v službi podjetnikov, če se pre zoj>er stavkujoče delavce. In nadaljuje: Ako orožniki na konjih v Penn-sylvaniji pri vsakem štrajku streljajo delavce; ako državna milica v Ala bani i poruši šotore štrajku-jočih delavcev, tla morajo po .sve tu, ker so brez strehe; če smejo polieaji po mestih s količi pobijati brezposelne delavce, ker demonstrirajo proti tem grozodejstvom, nasilstvu in krivicam, tedaj pravim, da je nekaj gnilega v delavskem gibanju. V vsaki drugi državi meni Hunter — v Italiji, Franciji, Avstriji itd., bi delavci radi takih brutalnosti vprizorili splošen štrajk ,da bi maščevali svoje u-morjene sodruge in da bi uradni hudodelci prejeli jm> sodiščih zasluženo kazen. Pri nas se pa kaj takega ne zvrši. e e e — Ameriški kapitalisti z vsakim dnem potiskajo bele delavce v nekdanjo sužnost zamorcev. Iz letaka, kterega je razptwdal neki Robert Wuest. komisijonar. 605 New England Building, Cleveland, O., ki je zaCno zastopnik "National Meal Trades Association" (Zveza kovinarskih podjet-nkov). posnamemo da delodajalci od delavcev zahtevajo čimdalje več pokorščine. V tem letaku je tiskano, da mora delavec, ki praša za delo, priznati med drugimi točkami tudi te le: ' "da so interesi delodajalca enaki z interesi delavca: "da vsaka omejitev delodajalca ali energije delavca, škodi veličini in kakovosti produkta, kar škoduje zaeno obema — delodajalcu in delavcu; "da se število vajencev ne sme omejiti; "da so štrajki iz simpatije, iz-prtja in bojkot preostanki barbarizma in so za oba — delodajalca in delavca kot za ljudstvo škodljivi." To je le niekaj teh cvetk. Druge so enake. Ameriški delavec pa še vseeno sanja, da živi v najsvo-bodnejši deželi, in da je najsvo- bodnejši državljan na svetu. e e * — Mej tem, ko prireditelji Hudson spomenice v New Yorku prirejajo aveČanostne pohode, pri kterih se spominjajo tudi prvotnih prebivalcev. — Indiancev, — prihaja iz Oklahome vest, da več tisoč pristnih Čiroki Indiancev strada s svojimi družinami, ker je auša'uničila setev. Indijanci nimajo kaj jesti in tudi otrok ne pt>šljejo v šolo, ker jih nimajo v kaj obleči. Tako skrbi "veliki beli oče" stric,Sam za svoje rdečo- poltne otroke. e e * — Minoli teden je poročal brzo-jav ,tla se španska vlada boji postaviti pred sodišče znanega anarhista, pisatelja in misleca Francisco Ferrera. Kasnejša brzojavna poročila pa dokazujejo, da ta bojazen španske vlade ni tako velika, da Ferrer postane le žrtev reakcije. Ako bi se ne bilo bati kaj takega, bi svetovno znani ljudje kot Anatole France, in drugi francoski državniki, pisatelji prizadevali si na vse načine iztrgati ga barbarični španski pravici. Ta akcija španske vlade ni nič druze-ga kot navadno umazano delo tihotapskih malopridnežev najnižja vrste. Mi kot socialisti se ne strinjamo z anarhističnimi nauki. Ali kot socialisti, ki smo zapisali na svoj prapor pravico, zahtevamo tudi za svojega nasprotnika pravico. Francisco Ferrer je znan med vsemi izobraženci kot učenjak, človekoljub, idealist, s čistim r.r-eem, ki hi ne vbil tudi muhe. Zdaj pa njegovo glavo zahteva blagoslovljena in posvečens španska hudodelska druhal, ki je a svojim brezmejnim icseaavanjem španskega naroda, provzročila zadnjo rcvolto. Nedolžen človek .naj bi umrl pod garoto za grehe hudodelcev ? O Ferreru ne čitamo zdaj prvič, da reakcija zahteva njegovo glavo. Po ponesrečenem napadu na kralja v Calle-Mayor v Madridu, kterega so provzročili policajski vohuni, so zaprli idealista Ferrera in ga postavili pred sodišče. Nazadnjaško sodišče ni moglo obhoditi Ferrera, ker se je njegova nedolžnost tekom obravnave dokazala jasno kot beli dan. Mi smo prepričani, da bo učenjak in mislec Ferrer umrl pod garoto, ako ne protestira ves izobražen svet proti nameravemu ju-stičnemu umoru. e e * — Zadnja vojaška revolta na Grškem je nemilo zadela, kraljevo rodovino. Seve tron še ni šel rakom žvižgat, ampak se maje vidno Tudi kralja še nišo spodili, ali svoje potomce mora žrtvovati drugega za drugim, da še nadalje igra uLogo grškega kralja. Najpr-vo so morali princi žrtvovati vojaško karijero. S tem pa vojska še ni zadovoljna. Princi morajo proč! Prvi mora verjeti v to prestolonaslednik, ki je obdržaval go-vorance na otoku Korfu. Častniki zahtevajo, da mora prestolonaslednik ostaviti Grško in oditi v ek-sil. To se je zvršilo. Prestolonaslednik je s svojo družino in svojima bratoma že zapustil Grško. Ako bo kralj s to odredbo rešil prestol, ostane odprto vprašanje. Morda ga bodo imeli še nekaj časa za slamnatega moža. potem mu pa poslsli pismo, o kterem se je Viljem št. 2. itrazil šaljivo, da modernim narodom nadomestuje re volucijo. e e * — Modernisti so v rimskokatoliške cerkvi pogoreli zopet. Lev 13, je leta 1901 sestavil komisijo iz 3 kardinalov in 12 sosvčtnikov, ki so se zvižali kasneje na 40, da preišče rezultat moderne preiskave sv. pisma. I*ij 10., ki se je zanimal zelo za delo komisije, je odslovil dva sosvetnika. ker nista bila zadosti ortodoksna in namignil tako. kako se naj ta preiskava vrši in završi. Preiskava je ztlaj končala, produkt preiskave je paapež potrdil. Nektcra vprašanja tega dela se glase: "Ali se sme dvomiti v resničnost ber.edi, kjer se gre za zgodo-vino o stvarjenju :n. pr. za stva-rjenje vseh stvari po Bogu v začetku sveta; za por.ebno stvarje-nje človeka; za stvarjenje prve ženske iz rebra moža; za srečo naših prvih prednameev, ki se zrcali v pravici, nedolžnosti in neumrlji-vosti; za božje povelje o skušnji pokorščine; za zapcljitev po hudobnem duhu, ki se je spremenil v kačo itd.? Odgovor: Ne! — Torej dobesedno se morajo še danes verjeti te stare židovske pravljice? Ali je potem čudo, če se število tistih čimdalje bolj množi, ki obračajo hrbet materi cerkvi? e e * — Neki senator države New Jersey je javno izptistavil ček za 500 dolarjev, kterega je po njegovi izpovedi njemu ponudiL kot podkupnino pivovarniški trust za državo New Jersey. Senator je pa to skušnjavo odbil od sebe. New Jersey je eldorado, svobodna dežela za truste. To Čivkajo že vrabci raz streho. Ček za 500 dolarjev je pa n^a-lenkost. za senatorja. Ako bi mu ponudili 5000 dolarjev, bi morda ne bilo toliko vpitja! e e • — Kot prava pošast gospodari kapitalizem povsod. Ako so poročila le na pol resnična, ktere je prinesel londonski Čssnik 'Truth* pod zaglavljem "Grozodejstva v Peru" o neki angleški kapitalistični družbi "Peruvian Amazone Company", potem so grozodejstva v Kongo državi dobra dela usmiljenja. Informacije o ti družbi, ki se havi z dobavo gumija, je dobil list od dveh ameriških potnikov ,in od časnikov, ki gotovo ne pretiravajo, ker imenujejo kraj. kjer se vrše hudodelstva "paradiž hudiča". * Agentje te družbe silijo mirne Indijance, tla delajo noč i n dan biezplačno za družbo. Ne dajo jim jesti in ukradejo jim žetev, da za-doste svoji lakomnosti. Živijo se o njih pridelkih, njih /ene/pa imajo v haremih in jih prodWajo na debelo in drobno Ikvitom.j Z bičem nretepajo žrtve doUiju/ti. Bolnikom odrekajo hoftiiško pomoč in jih puste ležati, da jih žuželke objedo. Njih mrtva trupla pa mečejo psom v hrano. Pohabljajo nesrečneže, mučijo jih z ognjeni in vodo, križajo jih z glavo navzdol, požigajo njih hiše in setve, razkosavajo jih z bodali, razbijajo glave otrok ob zidovju, ubijajo za delo nezmožne in praznujejo "sabatlo de gloria" s tem, da streljajo na možke, ženske in o-troke; ali jih pa oblijejo s petro-lejom in za pal i jo, tla se potem krohot a jo žrtvam, ki trpe grozne muke. Kapitalizem pa to imenuje v svojem jeziku "razširjatev kulture" in "prižiganje luči svete vere pagauom." Svetoven pregled. — V Bruselju zboruje zopet mirovni kongre«. Angleški in nemški govorniki govore za mir obeh držav in da se naj omeji oboroževanje. e e * — Iz Carigrada se poroča, da so oficielni krogi izjavili, da vlada odklanja odgovornost za zgubo imetfca ob času klanja AlMSB cev v Adani, da ima vlada namen odkloniti vse inozemske prizive za odškodnino. e e e — V Dournenzu na Francoskem so polieaji in žandarji napadli strajkujoče ribiče, ker so vprizorili mirno demonstracijo. Ribiči so zgradili urno barikado in se branili s kamenjem. 15 ribičev je ranjenih. e e * — Nižjeavstrij8ki cesarski na mestnik grof Kielmanscgg je ve tiral predlog, ki je bil sprejet v deželni zbornici in ki določa za Ni-žjeavtrij.sko le nemški učni jezik. Socialisti so pred glasovanjem za pustili dvorano. e • * — Fakulteta za pravo in državne vede na praški nemški univerzi je vložila protest proti omejitvi učne svobode. To je posledica afere Wahrmund. S tem bo zadeva Wahrmund zopet prišla na dnevni red. • e * — Različni francoski škofje so izrabili šolski katekizem za volilno agitacijo, ker so v katekizem vrinili odstavek, ki tloloČa. da je dolžnost vsakega katolika glasovati le za take kandidate, ki izjavi jo, da bodo javno varovali interes vere. Katoliška cerkev še ni bila nikdar v zadregi glede ag.itatoričnih smlstcv. Mi ji ne zamerimo, ako agitira po svoje in za sebe, ker ima vsaka stranka pravico do agitacije. Ali logično bi morala katoliška cerkev priznati tudi drugim strankam" za pravo, če bi druge stranke izrabile šolske knjige za agitatorično sredstvvo. o8vetovali v dobrobit naroda, . slovenski narod plačuje visoko. Slovenski kmet in delavec bežita v Ameriko, ker jima ni živeti v "mili" domovini, poslanci se pa v zbornici obnašajo kot ošnopsane barabe. Ali ne bi bilo umestno, Če bi slovenski ns-rod take poslance, ki se ne zavedajo svojega dela in ktere vesele šnopsarske burke v zbornici pre-uhal dobro, ali pa z bičem spodil iz zbornice, da bi jih tako s krepkim dejanjem spomnil na njih dolžnosti. e e * — Brzojavka z Madrida poroča, tla je vojno sodišče obsodilo rektorja moderne šole Francisca Ferrera v smrt. Ko je došla ta brzojavka, je bila že tiskana notica, v kteri smo izrekli, da blagoslovljeni hudodelci ne bodo odnehali, dokler ne dobe glave učenjaka in misleca Ferrera. Komaj se je raznesla potom brzojavna vest po svetu, da je vojno sodišče obsodilo Ferrera na smrt, so delavci v Rimu v znamenje protesta proglasili splošen štrajk. V Parizu so socialisti sklicali protesten shod. Na shodu je govoril sodr. Jaures in drugi državno-zborski poslanci. V Amsterdamu je velika ljudska množica šla pred španski konzulat in zahtevala, da se profesorja Ferrera izpusti takoj. V Curihu so delavci razbili vse šipe na španskoin konzulati in zahtevali, da se Ferrera izpusti. V Madridu, glavem mestu Spanje, je velika razburjenost. Poznavalci razmer trdijo, da bodo revolucionarji vbili kralja. Če se smrtna obsodba zvrši nad -Fer-rerom. V Rimu so socialisti in demokrat je sklicali protestni shod zoper obsodbo Ferrera. e e e — Volilna komisija za pregled kandidatov v Baltimore, Md., je odločila, da se zbriše kot kandida-tinjo za deželni zbor sodruginjo Ado Smith, ker deželna ustava ne priznava direktno ali indirektno, da imajo ženske pravico kandirati v deželni zbor. Kapitalistični hlapci si vedno pamagajo! Ce ne drugače, pa z zofistiko. Vsak razstnien človek ve, da je v republiki dovoljeno, kar ni prepovedanio. Ali smo mar že v Rusiji??? e e * — Ob zaključka lista smo prejeli tužno vest, da so v trndnjavi Montjuici vstrelili v ondotni jet-niinici človekoljuba, Francisca Ferrera. Naša temna slutnja se je vresničila, reakcija ima svojo žrtev e e * — Profesorju iAjudevitu Wahr-mundu, o kterem je "Proletaree" že pisal ponovno, je avstrijska vlada kot ponižna dekla papeža zaukzala prenehati s podukom na nemški praški univerzi. V Avstriji, tako govore ljudje, imajo ustavo, kjer stoji s črnim na belem, da ima vsak državljan pravico povedati svoje mnenje v mejah zakona. Wahrmund, gotovo ni predaval kaj takega, kar bi nesoglašalo z zakoni, ker drugače bi ga že zaprli. Zlodej naj uzame tako ustavo, pod kriuko ktere lahko vsak ofra-kan, puhoglav minister okrade državljane za ustavno zajamčene pravice. Taka ustava ni vredna piškavvega oreha. Sodr. Frank Petrič js ta teden na potu po Ohiji za " Proletarča ". Kdor ima kaj opravka glede naročnine, naj poravna njemu. l*. i-=—-rt— PROLETAREC UST ZA IMTERFSK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lutaik in UdaJaUlJ: , Jafotlovaatka delavska tiskovna družba v Chicago. III. Haročaima: Za Ammco $1.50 c«lo leto. 15c sa poi tata. Za Evropo V aa caio lato, $1 aa pol lata. Oglati pa d*oo9a*u bri iprsn^mbi bivaliUa )4 paUq notuga mimrM tudi STARI nas lot. PROLETARIAN Owaad and published Evaav Tuaaoav by Soatk Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, iilinois. Glasilo Slovenske socialiatične organizacije v Ameriki, loe Jenih, Preaident; John Petrich, Secretary; Frank Mladič, Treaaurer. , mm^^mmm n m 11 i-msrairriom bates: United Statea and Canada, !*.90 a yaar. 7Sc lor half year. Foreign countries $2 a yaar, $1 (or half yaar. ADvaaTMiNO sates on agreement. NASLOV (ADORESS)i "PROLETAREC" 1802 8o. Centra Ave., Chicago, 111. 81 S. N. P. J. IN PROLETAREC'. Ko so v "Gla« Svobode" znani koristolovci po tolovajsko pričeli napadati S.N.P.J. in glavni odbor radi tega, da bi svojo jednotico, ktero so ustanovili v Chicagi, postavili na dobro podlago, ji pridobili mr.og? članov, se je "Proletarec" takoj postavil odločno na stran S. N. P. J. ,kakor je bil na njeni strani, kedar se je slo za korist S. N. P. J,odkar je pričel izhajati. Znana svojat okoli 44 Glas Svobode", je dobila iz S. N. P. J. brco radi osebnega koristolovstva. Ta svojat se je zaklela, da maščuje to brco s tem, da vniči S. N. P. J. V to svrho je ustanovila svojo jednotico v Chicagu, potem pa po revolver-časnikarsko napadla S. N. P. J. in glavni odbor v nadi, da bodo Člani S. N. P. J. kar trumo-ma drli v naročje novi jednotici. Ta nada se ni vresničila. S. N. P. J. ni le obdržala svoje postojanke, temveč je vzlic nizkemu, podlemu in rokovnjaškemu obrekovanju razširila svoj delokrog in danes stoji trdno kot stala. Da ti napadi, ktere je zvrševal "Glas Svobode" teden za tednom premišljeno po znanem jezuitskem reku: namen posvečuje sredstva, ni^o mogli škoditi S. N. P. J. gre zasluga glavnemu odboru, članom S. N. P. J. in pa "Proletarcu", ki je te ostudne napade odbijal odločno in jedrnato. "Proletarec" je političen list. To je resnica. Ali kakor je naloga "Proletarca" pobijati kapitalizem in klerikalizem, ki davita slovenski narod, isto tako je njegova zadača razkrinkati majhne uši zajedalkp, ki hočejo popiti se tisto kri slovenskemu narodu, ktero sta mu pustila nenasitni kapitalizem in klerikalizem. To je bilo vodilno načelo "Proletarcu" v obrambnem boju S. N. P. J. napram njenim zakletim sovražnikom, ki imajo svoje zatočišče v 4 4 Glas Svobode". Kedar je 44Proletarec" koristo-lovce okoli 4Glas Svobode' postavil na laž, dokazal jim ,da se jim gre za to, da bi izžemali člane S. N. P. J., takrat so mesto dokazov zapisali: 44 Slovenska Narodna Podporna Jednota na propadu — 44Proletarec laže!" Zdaj ae vrši zbor S. N. P. J. v Clevelandu. Skoraj vsa društva so poslala svoje delegate. Tam je tudi glavni odbor, in tam so tudi upravniške knjige, zapisnik in blagajna. Mi upamo, da delegatom ne bo težko izreči sodbe, ko bodo imeli vpogled v vse notranje in zunanje delo S. N. P. J. in njenega glavnega odbora. Igračica bo delegatom — celemu zboru povedati jasno in določno, kdo je lagal. kdo je delal za korist S. N. P. J. Ali 44Glas Svobode", ki je pisal, da je S. N. P. J. na propadu, da bi ribaril v kalnem za svojo jednotico, ali pa 44Proletarec", ki je to koristolovsko pisavo bičal jasno, ki je pokazal, kje je treba izskati pijavke, ki hočejo slovenskemu delavcu in obrtniku potegniti zadnji težko prisluženi groš iz žepa. Ako bi bili sodrngi okoli "Pro-letarea" opazili le najmanjšo ne-rednost v poslovanju glavnega odbora. bi bil "Proletarec" prvi, ki bi bil prinesel zadevo v javnost, in ne bi čakal na opomin oseb o-koli MG1. Sv.", kterih se drži ko-rupeijsko blato. Ne in tisočkrat nel "Proletarec'' bi ne čakal, da bi bila 8. N. P. J. že na propadu, in potem prišel z opomini in nasveti na dan. ' Si« enkrat priporočamo vsakemu delegatu, kdor dvomi, da sinu pisali reanico, ko smo obijali rokovnjaške napade ua S. N. P. J., naj zahtev« pojasnila na zboru. Mi pa dotlej z mirno vestjo pričakujemo sodbe, ker smo si sveati,' da smo storili svojo dolžuosst in pisali ivsmeo. . Posti ra v zboru! Uredništvo. Dopis!« Peru, 111., dne 6 okt. 1909. Vsem sodrugom! Nekoč sem pisal v 4 Proletarcu' da bom sodruge začel klieati po imenu, ako se ne odzovejemo mojemu pozivu za agitacijo. Zapisal sem to, ker sem se nadjal, da gotovo v vsaki slovenski naselbini živi kak zaveden slovenski so-drug, ki se zaveda kot jaz, da je najboljše orožje proti kapitalizmu in njegovim privezkom socialistično časopisje, kteroga lust nje jo in pišejo socialisti. Zaveden sodrug, ki se zaveda, tla je socialistično časopisje najboljše orožje, bo logično skrbel, da bo orožje imelo dobro turtrino, da bo tem ložje zasekalo nasprotnikom delavcev težke in globoke rane. I)a je duševno orožje — aocialistično časopisje, s kterim bijemo dandanes duševne bitke z nasprotnikom, v dobrem stanu, se skrbi najboljše s tem, tla ima časopisje velik krofe naročnikov in čitateljev. Zavedni slovenski delavci — socialisti v Ameriki imamo "Prole-tarca", ki je naše duševno orožje v iborbi proti kapitalu, proti krivicam, ktere trpe delavci v današnji kapitalistični sužnosti. 44Proletarec* " je naši Lastujejo ga socialisti in pišejo ga socialatti in ni lastnina kakšne poHatnezne osebe ali kapitalističnega konzorcija. Mi vemo, da 44Proletarec" je naš, zavedamo se, da bije neostra-šen boj z našimi zakletimi aovraž-niki, današnjimi kapitalističnimi sužnodržci. Da, tega se zavedamo vsi! Ali iz zadnjega poročila sem po snel, da se vsi sodrugi ne zavedajo, da je treba naš list. ki prinaša naše misli, naše ideje, razširiti tako, da se bo čital v vsaki hiši, v kteri prebivajo slovenski delavci. Da, tega se pa mnogo sodrugov ne zaveda! Če >bt vsak sodrug storil svojo agitatorično dolžnost, bi "Proletarca" že zdavnej imeli na osmih straneh s stalno nastavljenim u-rednikom. Tako pa imamo list na štirih straneh, kterega vrejuje brezplačno peščea čikaških sodrugov po končanem trdem delu, zvečer pri smrdljivi petrolejki. Treba je bilo, da sem povedal te trde besede. Marši kteri sodrug pravi: Kaj bom hodil agitirat? Kdor se misli naročiti na list ali ponoviti naročnino, bo že poslal denar. Vsak sodrug, ki govori tako, se moti. To povem iz lastne skušnje. Ko sem bil zadnjič na agitaciji so mi eni tožili, da nimajo, časa hodit na pošto; drugi da neznajo pošiljati denarja po ameriški pošti, tretji so bili pa še nejevoljni, ker sem jih opomnil, da je treba plačati naročnino. Vidite sodrugi! Ti bi čez nekaj časa prenehali biti naročniki, ker bi se jim bil list ustavil. Smelo pa trdim, da imamo morda 75 odstotkov takih naročnikov in za to je agitacija potrebna od hiše do hiše. Kje so danes zastopniki v New Yorku in drugod, kjer bivajo slovenski delavci? Ako je tam le kteri sodrug, naj piše po pohotno knjižico, potem pa na agitacijo od hiše do hiše. To je dolžnost vsakega socialista, kot je moja dolžnost. Mi moramo naprej in ne ostajati pri pridobljenih postojankah. Obstati pri pridobljeni postojanki pomeni nazadovati. Naš bojni klic mora biti. List na osmih straneh, s stalno nastavljenim urednikom. S to mislijo sodrugi na agitacijo in kmalu bomo beležili zopet napredek v slovenski socialistični organizaciji v Ameriki. Na delo vsi in vsem sodrugom pozdrav! Ivan Puček. Sploh je laž, gorostasna laž. če svobodaii pišt jo, da jih je hotela S. N. P. J. podkupiti. Dotično nagrado je dovolila la-selka konvencija, ker je njih ge neral na konvenciji tako milo jo kal in prosil, da bi ae ga usmilil še cigan, ne pa pošteni ljudje. Ako avoboda&i pišejo glede pod kupnine potem naj povedo res nico. Zapišejo naj tole: Naš general, debeli in kratko-nog možičelj in veleučeni gospod, lastnik hiš in nesramne hiše smo zvršili to pogodbo. General postane tajnik, njegov list glasilo, debeli možicelj bla gajnik, veleučeni gospod pa pred sedn i k. Vse tiskovine se tiskajo v tiskarni veleučenega gospoda, naročajo ae pa pri tajniku. 1 Tako we bo člane tnlrlo dvakrat. Sprejeto in anno domini pri fla-ši šnopsa, buteljki vina in glažka čresnjic. General 1. r. Debeli 'močicelj 1. r. •Lastnik nesramne hiše 1. r. 100 DOLARJEV PODKUPNINE Svobodaši skoraj vsaki mesec enkrat povedo v svoji gnojni jami-, da so odklonili podkupnino v znesku sto dolarjev, ktere jim je ponudila S. N. P. J., Chicago, 111. dne 13. okt. Cenjeni urednik! Sprejmite par vrstic v našega 44 Proletarca". Poročati hočem, kaj Človek vse jloživi, če agitira za 4 4 Proletarca ". Po nesreči sem zašel k brunine-mu katoličanu, ki me je takoj vpriašai, če sem socialist. Komaj sem izustil, da sem, že je pobož-njak rekel, da so socialisti ničvredni ljudje. Na to psovko sem odgovoril, tla bi se jezil, če bi mi te psovke ne zalučal obraz človek, ki verjame še v osebnega boga, kar dokazuje, da so njegovi možgani še precej ozki. Zakaj T No. ker verjame nekaj, kar na svetu nihče dokazati ne more. V nadaljnein razgovoru sem mu rekel. Ker je pa že tako vljuden, da psuje socialiste z ničvred-neži, naj bo še tako, da tudi dokaže svoje psovke. Siromak je nekaj časa zijal. Bil je v zadregi in ni vedel, kaj bi odgovoril. Slednjič se je pa vzravnal in rekel: "Vprav sedaj sem jih videl korakati po eeati." Njegovi trditvi sem ugovarjala Povedal sem mu. da ae mu je najbrž sanjalo, ker drugače bi moral tudi jaz vedeti za socialistični |>o-hod. Moj ugovor je spravil moža v sveto jezo. 44Videl sem jih, videl. Oblečeni so bili v uniforme in i-meli so sablje," je govoril urno. Ta resen odgovor nezavedneža me je hipno spravil v smeh. Podučil se ga. tla to niso bili socialisti, ker so socialisti proti vsaki u-niformi, ker je uniforma znak su-ženstva in proti orožju, ker je o-rožje za moritev ljudi. Predno končani, še omenim, tla je Tone na seji društva sv. Štefana prepovetlal hoditi v neko gostilno na Blue Island ceati. Priporočal jim je neko drugo gostilno in ne Bismarck hotel, kamor zahaja. To pa menda radi tega, ker duhovniki uče: Ne glejte, kaj delamo, ampak poslušajte nas. Po mojem skromnem mišljenju pa takih ljudi ni treba poslušati, ki ne dovolijo, da bi se jih gledalo. Prihodnjič pa pridejo na vrsto Svobodaši. Za danes končam. S soc. pozdravom Valtovčen. TAFT — CAR — DIAZ . . . Ktlo je ruski car? Despot! Nasilnik ! Poglavar ruskih rabljev in biričev! Zatiralec ruskega proletarijata! Zatiralec vsake svobode! Tisočkratni morilec! William Taft, sedanji predsednik Zedinjenih držav, je kot bivši vojni tajnik osebno obiskal tega človeka in imi prijateljski stisnil okrvavljeno roko . . . In kdo je Diaz T Diktator v sosednji Meksiki, ki pa več davno ni republika! Nasilnik! Zatiralec meksikanskega protetarijata! Zaščitnik delavske sužnosti in sramotne pionaže !Za-tiralec vsake svobode! Tisočkratni morilec! In William Taft, predsednik "najsvobodnejše" republike na svetu, se je zadnjo spboto 16. oktobra v mestu KI Paso na meji Meksike in Zed. držav • sestal s tem Človekom in mu prijateljski stisnil okrvavljeno roko . . . Zdaj si pa mislite, delavci, in dobro premislite — kdo je Taft. skladišče za bombe, da bi z 44 razkritjem" tega skladišča dokazali carju, kako ao potrebni, poleg pa še spravili nekaj revolucionarjev na vislice, ki bi se jim vsedli na li-manice. Meščanski listi trdijo, da je zdaj v Rusiji nova doba, da ae bo vlada v boju napram revolucionarjem pooluievala poštenih sredstev, ker je pričela preganjati provokaterske policajske špijjuie. . Mi jih obžalujemo rati i te uaiv nosti. Kdor misli, da se tla v Ku siji zistem provokaterskih policaj skih špijonov odatranlfti čez noč. se moti. Huska vlada si prizatleva pokazati Rusijo v očeh i nose m stva kot moderno državo. Za to včasih zapre nekaj policajev, ki vedo preveč. Rusija išče posojila v inozemstvu; zaeuo je pa vlada občutila, tla je treba storiti nekaj, ker je Burcev razkrinkal provo-katerski policajski zistem in tako blamiral rusko vlado. — Protimilitarizem se vedno bolj širi v francoski vojski. Trije dogodki zadnjih dni dokazujejo, kako mislijo francoski vojaki. — Pri vajah je 17. lovski bataljon zaplenil zatavo 152. pešpolka in pisano cunjo raztrgal na drobne kosce. Tudi zasiavo 334. peš-I>olka je doletelo nekaj nevojaškega. Zastava je zginila iz shrambe in po daljšem izskanju so jo našli razstrguno v stranišču in o-nesnaženo. Preostalo ni nič dru-zega kot popolnoma uničiti to "častno znamenje". Pri 13. lovskem bataljonu so pa dve mitra-ljezi, ki ste last bataljona, poškodovali tako, da niste za rabo. Meščansko francosko časopisje joka v dolzih člankih, da je disciplina zginila iz armade, poleg pa denuncira Gustave Herve, da je on vse to provzročil z njegovo protivojaško agitacijo. To plakanje kapitalističnih časnikov ne bo porinilo kazalca časa nazaj in tudi ne zabranilo jd ko bodo vsi kulturni narodl\rgli militarizem med staro in obral no špro. >be. lje- — Mešetarski belgijski kralj se tt^ baje neveličal vladati. S svojo sltebo je nezadovoljen, ker so Belgijci nehvaležen narod . . . Saj res, kraljem bi morali biti vedno hvaležni? Pa ne, da bi imel Leopold prav? Ali ni Belgiji daroval državo Kongo? Ali ni Belgiji daroval razne umotvore, umetniške stavbe in kitajske stolpe? Kako so mu nehvaležni Belgijci vračali te dobrote? Za Kongo državo so rekli, da je oplenjena in državni poslanci so mešetarili ž njim radi malenkosti — par milijončkov, ktere je kralj v svoji ponižnosti zahteval kot odkupnino. Njegovo veselje do gradnje so nazivali/razsipnost. Se v zadnjem sedanju je pokopal parlament načrt za olepšavo Bruselja. Ali bo morda parlament glede vojaškega načrta inehkosrčnejŠi? Kaj še! Že iz teh ipodatkov je razvidno, tla ima pohotni Leopold vzroke za svojo jezo. Pa če še povemo, kako so ga v parlamentu zasmehovali radi njegovih slabosti do nežnega spola, potem lahko vsakdo razume, zakaj hoče Leopold obesiti kraljevsik poklic na klin. No, belgijski narod ne bo ž njim zgubil nič. Znebil se bo kro-nanega postopača. Ali vbogi šaljivi listi! Od kod tfodo sedaj jemali gradivo za svoje dovtipe? — Taft je rekel na obisku v Chicagu, tla bi bil član strokovnega društva (unije), ako bi bil delavec. Taft je pa sodnik in kapitalist, torej ni v pravem pomenu besede strokovno organiziran delavce,ker njegovi interesi so drugod in ne v delavski strokovni organizaciji. Vzlic temu pa imamo naivne delavce, ki si domišljajo, da pripadajo k isti družbi kot Taft. — V Baku, v Rusiji, so odstavili načelnika tajne policije, ker so njemu podrejeni vohuni zgradili — V Srbiji so na dan obletnice anektacije Bosne in Hercegovine po Avstriji bile zaprte trgovine, na hišah so pa razobesili črne zastave. Dijaki so po ulicah dernon-srilali s klici: doli z Avstrijo. Kje je John Stanko? Doma je iz Gornjih Spovie pri Cerkljah nn Kranjskem. Pred leto dni) je bival nekje v Coloradi. Ako kdo rojakov ve zanj. naj blagovoli naznaniti njegov naslov njegovima sestra.na. Frančiški Rudman in Neži ?otokar — 86 Gale St., Aurora, 111. AGITACIJA. Sodr. Ivan Puček je poslal $15 naročnine. Sodrugi, posnemajte ga! Sodr. M. Kulovic je poslal dve polletni naročnini. Sodruge v Chicagi opozarjam, da bo v aobotu dne 23. t. m. seja aocialiatičnega kluba v Narodni dvorani na Center ave. Začetek seje ob 8 uri zvečer. Pridite vsi! Frank Podlipec, tajnik. KNJIŽEVNOST. The People's Hour ami the O-ther Themes, by George Howard Gibson. Original Drawings by Ralph M. Grow. Pp. 139. P. ii. Murray & Co. The hnglewood Publishing House, Chicago, 111. 1909. — To je knjiga, ki vsebuje pesmi in črte iz delavskega življenja v Ameriki. Knjiga je lična in poduči jiva, zlasti za tiste, ki se zanimajo za novodobno delavsko litera turo v angleškem jeziku. — Dru ga knjiga, izdana po istem zala gatelju — Murrayu — se imenuje 44The Mills of Mammon", by James H. Brower, with Illustration by F1. L. Weitzell and Henderson Howk. Pp. 491, — 909. — Ta knjiga vsebuje celotno povest, ki obsega malone vse detalje delavskega življenja v ameriški politiški in gospodarski borbi je ena tistih knjig, ki se prištevajo "dunglu", 44Scarlet Shadow", 44Iron Hills" i t. ti. Angleška delavska literatura raste od leta do leta, kar je gotovo znamenje, tla raste socialistična ideja. Naši sodrugi, ki razumejo angleški in zbirajo novoizšle knjige soc. pisateljev v svoje knjižnice, naj ne pozabijo na predimenova-ni knjigi. Naroči se jih pri P. II. Murray & Co., Joliet, 111. Po ctf-nah knjigam-jr-tFcba uprašati izdajatelje z dopisnico^ ('i^ia-,jLe_mikJ^J>rpTaj jKvsa-kdt/mislil, tudi največji nasptot-n/lasocijalizuia ali skupne lastnine, so misttlvJa k se ne inonopolizirati aH/osvojiti kako kakšna privatna /lastnina. Tod blaženi kapital i^Lu-ni sistem prignal nas je že tai^odaleč, da bodo ljudje kmalo morali plačevati davek za dihanje zraka! Na Zapadu sta dve kompaniji. SUeri lastujeta postaje za brezžični brzojav. Ker pa jedna kompanija lahko vjame brzojavko, ki je namenjena drugi in zopet obratno, sta si zdaj obe kompaniji v laseh radi — zraka. Jedna kakor druga bi rada monopol ozračja, da tako zavaruje svoje brzojavke. Čegav je torej zrak in koliko je vreden? V Chicagu in v drugih velikih mestih so ljudje, kteri še nikdar v svojem življenju niso videli niti jednega zrna pšenice, a v jednem samem letu napravijo več profita s pšenico kakor pa deset tisoč farmarjev skupaj v desetih letih. In ti ljudje ne posedujejo nobene kmetije. Dovolj je le, tla posedujejo železnice in žitna skladišča in da po par ur na dan lepo komfortno presede na borzi. Tako se deli s farmarji! Kajne, veliko lepše je 44obdelovati" farmarje kakor pa farme. V New Torku je bila velika Hudson Fultonova slavnost. Omogočili so jo delavci. Delavci so naredili ves sijaj in krasoto, ktero je uživalo toliko tisoč denarnih gledalcev in gostov. Delavci so omogočili vso slavnost in morna-rično parado — a videli je niso. Prostori in sedeži, od koder se je lahko videlo pa ratio, prodajali so se' po pet dolarjev in še več. Hudson-Fultoftova slavnost je bila torej prirejena na delavske stroške samo za bogataški razred; okoristila je samo kapitaliste, pvič z užitkom slavlja samega in drugič z "zaslužkom" na sedežih. Delavec, ki ni mogel plakati pet dolarjev za sedež, je pa stal v ozadju.....' v . Cnj, delavec, ali še ne veš tega, da je v očeh kapitalista vsaka konjska mrha ali vsaka mula več vredna kot ti? Ko bi bil vsaj toliko vreden kakor je mula, ne bi se ti treba brigati za hrano ne za stanovanje: boss bi ti že preskr-bel oboje. Tako pa ne. Mula res trpi kakor ti; vleče kakor ti — toda bolje živi! Ali vidiš zdaj 44point"? Kakor pravi Anglež. Veš II. pri čem da si? CbJ dalje 1 Socijalisti se borijo za drugi sistem, ki bo napravil iz danaAnje mulc-dclavca človeka; za drugi sistem, ki l><> i/.j*« 1 naeil b< Človeško mulo visoko nad akt> mulo. Spregledaj in pt ae nam! Listu v podporo. Anton Meznarič, La Sal 25c.; John Bergant. La Snih 25c.; Fant z Oglesbv, 111., Izguba in nadomestek. Človeško telo je podoba skega dela. Neprestan boj, bit kom na eni stfrani in izj drugi, izguba in nadotn^ Majčkene staniee, iz katerih staja telo, umirajo in njihovo tfubo nadomeščajo novorojeni lice. Dokler je telo vstauu, meščati celo izgubo, je v zdi stanju. Če je izguba večja nadomestek, potem nekateri ni organi oslabe in obole. P( uživajte Trinerjevo ameri zdravilno grenko vino, popoL zanesljivo toniko, ki izpodl vse organe k delu i tako brž domesti izgubo. Uživaj ga vseh boleznih v zvezi z izgubo ka in telesne moči. V lel Joa. Triner, 1333—1339 So. land Ave., Chicago, 111. Importiran starokrajsl tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, h portirane cigare in cigarete. Vj pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPAj 1243 W. 18th St. Chican VA BRO&UBA "Kako W nastale vefi n bogovi?" se doHi odslej za polovico zniia^ ceno, k j. 15 centov en izvod, izd a tel jk Ivanu Kaker, nova stal 1922 (ne\več 629!) Laflin St Qfifl cago, lil. _ Vsak v resnici naprednoraiilej delavec bi jo moral čitati. 8odrugil Priporočajte hrvatskim aveem "Radničko Btraio", edinih taki socialistični liat v Ameriki \ nina $2.00 na leto. Naslov: 006 Ceptre Ave., Chicago, 111. Podpisani naznanjam roja kom v Chicagi in okolici, d sem odprl novi saloon 825 Blue Island Ave. T< dobro pivo, vino in dobro sko. Se prij John Mladič 82S Bine Island Av. Chl( Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Kajve*kjt,j kjer je največ zabave. Aliienevel rta je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 590 So. Centre Ave., Chici^o, Aka hočeš dobro nar?vno *i«o |l| oglaai Ke pri J0S. BERNARD 620 Blue Island Avenne Telefon Canal H42 CHI Pri njemu dobiš najbolja kalif« aka in importi<-ana vina. Najboljše in najfinejše oblek« so po nizki ceni na pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St Velika zaloga klobukov, fepi«, vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, larilo. I. STRAUB j URAR 1010 W. 18th St Chicago | Ima vetjo salogo nr, veritie, f nov in drugih dragotin. Iavriojt raakovretna popravila v tej stroki f zelo nizki e«nt Obiščite ga I Društvene regalle. kape. pi bandera itd. ta slovenska drnitva najbolje ft Emil Bach mft| 580 So. Centre Are , .Chleaf* opet jedna žrtev kliče po maščevanju! bvsko-popovski u. — Španski učenjak ee volucijon ar, profe francisco ferrer, pa* kot žrtva idi j ot a onza in njegove barke jezuitske vlade. va njegovemu spominu! |>aiiijH ! Dežela prokletstva irnt* popovake kugi?! — Spani-J Dežela Torquemad! nate- ic ' 111U \ izicije m sutaiLskih le od pamtiveka! — Zemlja ^a. namočena in prepojena k jo nedolžnih! Španija! bo izbrisana tvoja sramoti! Zločin na zločin, umor na u-p — to je rekord razbojniške-brloga v Madridu, ki se imele \lada. In glavni hajduk ostalimi razbojniki — dikta-popi, kapitalisti, jezuiti itd. tem brlogu — glavni hajduči-ali pa največji strahopetnež lor se že vzame, kraljevski be-, idiot vseh idijotov, fakir Al-zo, kteri je komaj ušel otroš-u smrklju, brodi že do vratu gorki proletarski krvi. Da bo pa njegova morilska slu se večja, pomočil je španski Ijevski idijot Alfonso zopet e v človeško kri. Na njegov u se je zadnji teden izvršil ne jUan umor — umor, kakršnega $brž že ni bilo odkar je v sred veku v Rimu vgasnila grtna-na kteri je zgorel slavni Gior no Bruno. Minolo sredo. 13. ok ra, je bil v Barceloni na Span-m umorjen profenor Frane Ls-Ferrer, španski rcvolucijonar veliki izobraževalec zatiranega jdstva. Nasilna smrt tega moža ri je ves čas svojega življenja il izobrazbo znanja lačnemu ikemu ljudstvu in. se boril za bbodo in pravice tlačenih slo-, je presenetila in do skrajno-razburila ves naobraženi svet Kdo je bil Ferrer? Mož znanja in eneržije! Franco Ferrer je bil v Španiji to je bil v Ameriki pred poro republike George Wash in g-: pripravljal je tla revoluciji doči republiki, ljudski samo .1. Španska je izključno klela država; popje imajo ob nad vsem. Priprosto ljudstvo fa v največji ne vedi in temi nesto šol imajo same cerkve kloštre. Kolikor pa je šol, poučijo tamkaj v glavnem same ke bajke in druge božje ncu-ti. Vse to je videl in znal r, zato je hotel nesrečnemu it vu pomagati. 1'stana-je svobodne šole; ustano je vse polno takih šol v Barcc i in drugod po španskem na )je lastne stroške. p| to je bil njegov zločin! jniški brlog vlade s farško ljo vred ne mara takih šol, >r bi se mladina vzgajala v naj-*m znanju. Vladni roparji in "je hočejo, da ostane ljudstvo 0 nevedno, zabito, neumno in ito, da se ga lažje izkorišča. to so pa sovražili Ferrerja in fove šole. Prežali so na pri da uničijo vrlega moža. In nili so jo kmalu. Pred par ci, prigodom barbarskega, o-elnega klanja v Maroku, je ila v Španiji revolucija; pro-rijat je s krvjo protestral pro-vojni. Središče revolucije je bl-naravno v Barceloni, kjer je Ferrerjev dom. In zdaj je i la črna banda povod. Idijot Al-"»» je šel lahko na delo. An 11 so Ferrerja, češ, da je on huj-delavce k uporu in krvavim lom. Obdolžili so ga. da je povzročitelj in glavni voditelj počijo, po kratki justični ko-"*ji, ki so jo na/vali*«l)ravna-je vojno sodišče obsodilo proga Ferrerja na smrt. se je zvedelo za to obsodbo, je ves naobražen svet v ce-Evropi in protestiral proti ;ki vladi. Vstali niso samo 01) delavci, temveč tudi pri-iki buržoazije, največ učo- 1 m znanstveniki, zavzeli s<> ie za Ferrerja in brzojavljali tu Alfonzu, da naj prepreči itev obsodbe. Tudi Ferrerje-fcči, ktera jo ušla v Pariz, brzo-pa je dan pred umorom krnlju "'len. proseč ga, da na.| ohr;ini jen je njenemu očetu. Toda i-t Alfonzo se ni zmenil nič. — Umrl je kot junak. Strahopetni umor se je izvršil zadnjo sredo 13. oktobra zjutraj. V trdnjavi Montjuich, kjer je bil zadnji čas zaprt, povtavili so Ferrerja v graben k zidu, iu ko so na povelje generala Ksperina zagr-melc puške — ležal je veliki bori-lee za prava tlačenih v svoji krvi ... Profesor Ferrer je padel kot pravi junak. Pokleknil ni, marveč ponosno stoječ pokonci je svojim morilcem zaklical: Jaz stojim. Živele moderne šole!" "Živele moderne šole!" — so bile njegove zadnje besede. Hurikan mednarodne demonstracije, — "Dol z Alfonzom I" Še tisti večer po umoru in drugi dan završele so kakor vihar po Evropi in Ameriki silne delavske demonstracije in protesti proti i-dijotu Alfonznu in njegovi far-ški vladi. Največji odmev je bil v Parizu. 10,000 delavcev je zborovalo na Place do Clichy odkoder so z grmečimi klici 44Alfonzo morilec!", 44Dol t Alfonzom!", "Vive Ferrer!" hiteli demonstrirat pred španski konzulat. Na protestnem khodu je med drugimi govoril tudi znani autimilitarist Herve, kteri je med drugim rekel tudi tole: Mladi kraljevski idijot, kterega ni*o omečilc solze Ferrer-jeve hčere niti protest vsega civiliziranega sveta, je navadni morilec. Končal bo kakor je končal njegov sosed, portugalska kraljevska svinja! Svojo smrtno obsodbo je že podpisal, in kadar pogine kakor pes, noben pameten človek na celem syetu ne bo potočil niti jedne solze za njim!" Pri demonstracijah v Parizu je prišlo tudi do krvavih spopadov s policaji in jeden policaj je bil ubit in do dvesto oseb ranjenih. V Rimu so delavci za 24 ur u-stavili vse delo. Na tisoče de* monstrantov je obkolila špansko zastopstvo in odmevali so klici pravične jeze: "Dol z nazadnjaš-tvom!", "Dol s klcrika^n^om!'4; "Dol z jezuiti!", "Dol z Merry del Valom!" (papežev tajnik) "Živel Ferrer!" Vojaštvo je stra-žilo Vatikan. Simpatični štrajk je vprizorilo zavedno delavstvo tudi v Ncaplu, Turinu, Bruselju in drugod. Iz Trsta, Avstrija, se brzojavlja, da so bile taitikaj zvečer 14. okt. tudi velikanake demonstracije. Tisoče delavcev je zborovalo na protestnem shodu in korakalo po ulicah. Zaprta so bila vsa gledišča in kavarne. Chikaški socijalisti so priredili protestni shod v četvrtek zvečer v svoji dvorani na 180 Washington st. Sprejeli so resolucijo, ktera najostrejše obsoja nečuven umor in razbojniško špansko vlado. » Protestirajmo tudi mi! Protestirajmo tudi mi, sloven ski delavci v Ameriki! Protesti rajmo najogorčnejše proti barbarskim morilcem profesorja Ferrer ja na Španskem! Naš protest naj se druži s protestom milijonov in milijonov, ki odmeva te dni po širnem svetu. Dol z morilcem Alfonzom! Dol z razbojniško jezuitsko vlado v Španiji! Svobodno lahko .rečemo, da ta barbarski umor bo stal idijota Alfonza njegov gnjili tron. Kronani ubijalec si je že dovolj nasejal vetra — čas je, da enkrat žanje zasluženi vihar! Večno bo živel Ferrer! Za to so poskrbeli tirani. Včeraj so znali za njegovo ime morda tisoči —-dan«« že vedo milijoni! Mir njegovemu pepelu! Slava njegovemu spominu! Slava! Sla va! korakali u črnimi zastavami po mestu in klicali: 4'Suirt Alfonzu! Smrt papežu!" Zvečer je prišlo pred španskim konzulatom med demonstranti in — Ne moremo molčati, treba je, da o tem najpodlejšein umoru, kar jih pozna sodajna doba, tudi spregovorimo. Od Sokrata sem, pa do danes so vladajoči, če policijo, ki je čuvala konzulat, do so bili pod vplivom duhovščine, boja. morili ljudi, ki so hoteli vsejati • * • _______ prave človekoljubne nauke v lju- — Na Dunaju so demonstrirali tlaka srca. socialisti proti španskim krvni- Tudi Krist je bil žrtev farjev, kom. Fejklici na španskega kra« Židovski farji so si prizadevali Ija in špansko vlado so se Čuli vse- največ, da so Krista pribili na povsod. Špansko poslaništvo stra* križ. žita policija in vojaštvo. j Danes so si pa tisti prizadjali • * • največ, da je španska vlada vmo- — Po celi Italiji protestirajo rila Ferrera, ki trdijo da so Kri-delavci proti srahopetnemu urno- »tovi namestniki. Iz tega zaklju-ru, kterega je zvršila španska via- četno na kratko. Vsaka ortodok-da kot zaveznica črnuhov nad člo- *na vera je največja nasprotnica vekoljubom Ferrerom. Največje družabnega, političnega in vsake-demonstracije se vrše v Rimu, Mi- g* druzega napredka. Višji duho "PrjP "p | Mugolf Mu misli, tU ¥ Choagi at .iobilt I V/i\, taeega nieaa kot v stari domovini. Ampak • J« Alliots! Pri meni •• dobit domača klobasa, domač« »uho meso, live kokoši člate kokoii in meso vse vrste. lese najaUje, blago najbolje. MIHAEL LACKO VIČ, :47S W. ]8th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da iadaJujemo rasno vrelo« ohl^k ^ DajDOV*J**ln Uoijsko delo; trpežno in litee ' V zalogi imamo tudi rana« druge potrebščine, k »pa. da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite In oglejte si nato izlošbo. Z nem s pošto ran jeni sar lanu in Florenci. e i — V Franciji demonstrira vse vniki črtijo najbolj tiste ljudi, ki uče ljudstvo resnice. Smrt Sokrata so zahtevali grški proti španskim rabeljom. Iz vseh duhovniki, ker se je norčeval iz mest in trgov prihajajo poročila o bogov in trdil, da jih ni. demonstracijah. | Židovski višji duhovniki so vpi- Več mestnih zastopov je spreje- |I: --Križaj ga! Krist je postal tem ljudem s svojimi komunistič- lo protestne resolucije. Župan mesta Cherbourg je poslal nazaj njmi nauki nevaren, španskemu poslaništvu odlikoval- ZADNJA POROČILA 0 FER-RERli. — Iz Barcelone se brzojavno poročajo podrobnosti o usmrčenju Ferrera. Ferrer je prosil generala, ki je vodil eksekucijo, naj mu ne zavežejo oči. To prošnjo mu je general odklonil s pripombo, da "izdajalci" ne smejo gledati vojakom v oči, ali dovolil je, da mu ni treba poklekniti. Zadnje besede Ferrera so bile:-" Merite dobro. Živela novodobna šola!" e e * — Dne 14. oktobra t. 1. so o-poldne ustavili delavci v Trstu, delo v znak žalosti in protest, ker je španska vlada zaukazala umoriti Ferrera, kterega ves izobražen svet smatra za španskega Tolstoja. Skoraj vse prodsjslne, kavarne iti gledališča so bila zaprta. Tisoči in tisoči delavvcev so ni red, kterega mu je podaril španski kralj. Zastop mesta Pariz je sklenil prekrstiti eno ulico v ulico Ferrer, zaeno pa skrbeti za vzgojo dveh njegovih vnukov. e — Tudi na Angleškem se vrše z delavske strani protestni shodi zoper španske vladne morilce. 44London News" piše v uvodnem članku: "Ako so usmrtili profesorja Ferrera. najplemenitejšega in po-žrtvovalnejšega človeka v Evropi, ki zasluži ime: španski Tolstoj, po obravnavi, ki je zasmeh prava, potem so zasramovali ves civiliziran svet." Ta odstavek dokazuje, da se vsa Anglija zanima za usodo Ferrera. Angleška vlada ne taji, da bo usmrčenje Ferrera provzročilo splošno revolucijo v Španiji in če pride do revolucije, da bodo prostovoljci vseh narodov hiteli v Španijo, v boj za osvoboditev španskega naroda iz farške suž-njosti. Na Angleškem protestira vse: delavci, kapitalisti iti pletnenitni-ki, socialisti, liberalci in konzer-vativci. Ves angleški narod je na strani Ferrera, ki pravi, da žvrši-tev smrtne obsodbe ni le hudodelstvo, ampak je gola brezstidna nesramnost. e e * — "Petit Parisicn" se poroča iz Barcelone, da je po usmrtitvi Ferrera počilo šest bomb, da je šest vojakov vbitih. e e * — V Chieagi so dne 14. t. m. Katoliški škofje, nadskofje, kardinali in predstojniki samostanov na Španskem so pa sugesti-rali španski vladi: Usmrti Ferrera! Ferrer je s svojimi komunističnimi in človekoljubnimi nauki vzdravnil španski narod. Višja duhovščina je opazila, da se ne stekajo več tako na debelo mast ni dohodki v njeno malho brez dna, odkar je Ferrer pričel učit ljudstvo. In ta višje duhovščina je čakala potuhneno kot zgrabljiv volk na priložnost, da se znebi Ferrera. Zadnja španska revolta ktero je zakrivila španska višja duhovščina, s svojo brezmejno la komnostjo. ki izsesava španski na rod kot ogromen polip, je nudila ugodno priliko. 44Ferrer je zakrivil revolto, ker uči, da morajo ljudje živeti v bra tski slogi, da ne smejo drug dni zega izkoriščati, da se ne sme v bi jati in moriti," so kričali navskriŽ novodobni višji farizeji in pisma rji. Ta zmaga — smrt Ferrera — je prava Pirova zmaga. Še nekaj takih zmag in tiste cerkve ne bo, o kteri trdijo višji pismouki, da jo ne bodo premagala peklenska vra ta. Vi lahko zakrijete z vsemi ku-tami in talarji solnee. A solčni žarki bodo prodrli ta umetno zgraden zastor in prižgali luč resnice v človeških možganih. Resnica bo zmagala in čas bo prišel, ko bodo tudi višji pisma-rji morali hoditi za plugom, delati v tvornicah in rudokopih, ali pa delati kako drugo koristno delo Za danes pa priporočamo slo- priredili socialisti protesten shod venskim delavcem in obrtnikom, zavoljo usmrčenja Ferrera. Kedarkoli bo kdo prišel prosjačit Sodr. Fraenkel je imenoval ta za cerkev, takrat mu zalučajte v umor napad na politično svobodo, obraz itne Ferrer. Sodr. Viktor Berger je rekel, Za cerkev, ki pravi, da uči: lju da je dolžnost, da 30,000,000 soci- bi svojega bližniega kot samega alistov vsega sveta protestira pro- sebe; da se peta božja zapoved ti temu groznemu hudodelstvu, glasi: ne vbijaj! ne dajte beliča, Ta dogodek je rezultat zistema. ki ker ta cerkev le navidezno pripo-provzroča, da zavzemajo odgovor- roča ta nauka, v resnici pa zahte na mesta parasitje, kot španski va stnrt pravih človekoljubov, kralj. Ferrer je bil neutnidljiv Delavci in obrtniki! Ako ne da-delavec na polju prosvete. Njegov te centa cerkvi, bodete plemenito edini zločin je bil, da je ustanov- osvetili Ferrera. ljal šole. To vam priporočamo! ilF-OZOK! POZOR!- 1 Društvo Slovenski Dom št. 86. SNPJ. priredi v soboto večer dne 30. oktobra t. 1. VELIKO JESENSKO VESELICO na severni -* ROTTl HALL, na (Jrand Ave. in Sanga- mon St. —Center Ave, kanr pripelje vsakega do AustinMve., od tatn je potem samo še en blok hoda prostori^g^f Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 25c ODBOR. Rabite premog? Rabite drva? Ali se selite? To vam najboljše in najhitrejše preskrbi FRANK UDOVIO EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street CHICAGO, ILLINOIS P/evaX% poiiitro, premog, drva in drugo. Oglaaite ae pri njem. Oddnljeni rojaki naj pišejo dopisnico. NAZNANILO Kot je aploftno anano je aedaj v Chieagi nov aiatein hišnih številk, vsled tega želim naznaniti občinstvu, da je izkušeni fotografist, kterega prostor je ustanovljen 1883 leta na Blue Island Ave., in voglu 14 PI. še vedno na istem mestu pod novo številko 1438-1440 Blue Island ave. Ob tej priliki se zahvaljujem si. občinstvu za cenj. naročila in ae priporočam tudi za v bodoče. t S poštovanjem W I L K E, — MJ8-U40 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. »♦♦ ......................... obleke po meri po *22, 125. gotove obleke po ♦ 10, 112, 114, $15. Izdelujemo Prodajemo ImamO zal°K° modernih klo- mwmu bukov v najraznovrstnih hojah. V zalotil imHmo tudi veliko zalogo s ajc, kra-» vat. jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča TV JOT lili H H/II1!/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI IIIAMEIII, 1724 S. Centre AveM Chicago, 111. :: ZEMANOVO "GRENKO VINO", i je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in leti vie, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA'% želodečni grenčec.Tatra je izdelane iz zdravilnih zelišč tatran- * JI skejra gorovja, zdravi živčne slabtsti, podpira lahko prebav X želodčevo in se je dobro obnesls proti bolestim revmstizma. o Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu o f teh najboljših zdravil. ; * Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. J | t H 7FMAN 777 "Mpor' Street, o AErlU^rV Chicago, III. ...........................'**MttttltimHOOMt!! Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele £*zširanje Ozdravim vnaeega, kdo* trpi na Varieocell, Strieturi. Dalje ozdravim nalezljivo rastru^'enje, iivčne nezmožnosti rodc-nieo in bolezni tičočih se možkih. Ta prilika je dana tistim, ki s« izdali ie velike svoU zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je p» kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tueatov zdravniki brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kteria '.dravim vspešno. Za nevspe&no zdravljenje nI treba plačati—le ta vspetno. Ozdravim pozitivno šelodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je boluren. Tajne moške bolezni zdravim hitro, ra stalno in tajno. Zivčene onemoglosti slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho' Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo ....ženske bolezni v ozadju, beli tok In druge zdravim za stalno. —Zastrupljanje in vse druge koine bolezni kakor prišče, ture, garje, otekline.—Močni tok ia Iruge bolezni. Preišče ln rvetuja zastonj. DE. ZIN8, 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lak* St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. nre zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode ln raznih neopojnlh pijač. H2-84 Fi«k 9t. ■( Tel. Canal 1405 DR. F. J. PATERA Ordinuje: na aevrozap. voglu Ashland In Milwaukee Ave. Delavec Ševirjov. zicijo. Le njegovi prati ao gibali vedno hitreje, Pazno in reano je vaeaaval v aebe za nek namen vae roveit izza dobe mike revolucije. | te brezbarvene glaaove, ki ao brez Bpiial M. Arcibašev. Poalove-nil Jože Zavertnik. (Dalje). Aluva(l v Pensi ..." Kmetič so je zganil, stegnil je vrat in potem zopet ponižno zrl v ustnice pripovedovalca. Vsak trenotek so zaškripale vrata in prihajali so novi gostje, kterih kletve je bilo čuti že z ulice. Mrak »e je gostil, megla se je zgoščala in hrup je bil grozen pod nizkim stropom. Hrup, smrad, dim, ljudje in kletvine ho se spo-jali v umazan klopčič, ki je kot mora tjačil vsa bitja, v kterem ni bilo ločiti posameznikov in |>osa-meznih prizorov. K mizi. za kteri je sedel Ševirjov. je prisedel kmalu suh človek z dolgim vratom in zamakne-nim obrazom. Bil je najbrž razburjen. Podprl je glavo z roko. potem se je pa obrnil ali pa obračal na stolu, ali ie pa stikal po žepih. Večkrat je p »gledal Ševirjo-va. kot bi ga hotel nagovoriti, pa se ni upal. Ševirjov je to opazil ali pogledoval ga je hladno. Po mastnem dovtipu fanta z uhanom v ušesu, ki je spravil vse poslušalce v satneh. kmetica pa v zadrego, se je dolgovrati človek obrnil proti Ševirjovu in smehlaje pokazal na fantu: 44Ta le je tudi pravi tiček." 44Pa . . je nerad odgovoril Ševirjov. 1 Dolgovratnež se je obrnil, kot bi čakal na priložnost in reke! s takim obrazom, k .it bi skočil v votlo. 44Sodrng, vi ste tudi naš. kaj . . . delavec?" (Dalje prih.) Kloveiittko-angleska slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $ 1. — pri V. .1. Kubelka. 538 W. 145 St., New York, N. Y. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo He lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. Podpisana sc priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans S87 S. Center Af Chicago, III. M, A, Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldnr in od 6—9 zvečer. > 885 So. Aihland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Ill Delavci na prostem iz|K>stavljeni mrazu in vit uoati ae ubranijo dolgotraji _ mu bolehali ju zareumatizinom in neuralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain* Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima na-oporekljiv rekord tekom let. V vseh lekarnah, 25 ^in 50 centov, ali pa pd izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York, oporek Joseph Kratky, 575 W 17th St.. Chicago, III. Izdelovalec najfinej&ih cigar vsake vrste. Na debelo in drobno. Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. La Salle. Ill Toči vee, goatUai podrejena pijaAr inae priporoča rojakom za obilen obiak KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, IL.L. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. 8vefti kmh in fino preivo dobite v hrvatsko slovenski pekarai Curiš i fUd&kovij • 023 So. Throop Street Vosi t»«tt ea dom CHICAl POZOR! SLOVENCU POZI SALOON s modernim kegijl&eii 8veie pivo e aodtkib io batety in drug« raaaovretae pi>a*e ter ust srnodke. Potniki dobe tedne diWe za nizko eeno. Poetrezba tečna in iz borna Vtem Sloveneeni ia dragim »Ion se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, »94 80. CENTE* AVE, Od G.Voknun 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dtl-n ike in v>P** po primerkih cenah. Ne boa jedel tudi četrti dan!" mu je odgovoril tisti, ki je aku-šal pusi t i. V tem trenotku jc^topil z hitrimi in elegantnimi koraki plavolaa gospod z navihanmi in močnimi brkami iz nekega dmzega vhoda na ulico. Ko se je prikazal, je pri Slo takoj življenje v malo delavsko krdelee. Zganli so se nervozno, atorili so par korakov naprej in obstali. Starec je potegnil čepico raz glavo in pokazal svojo umazano ple.šo. Preko inženirjeve ga obraza je sinila senea. Hotel j<» neka i reči, pa je skotniznil z ra-menaiua in pogledal očitajoč navzgor. "Stejan! Sem! Za vraga . . Debeli kočijaž z uro za pasom je obrnil konja proti vhodu. Inženir je urno in gibčno skočil na voz in *e vsedel na gugajoč sedež. Lisičje rdeči vrnnec je potegnil, kot bi imel igračk«) za seboj; griva je zasvetlikala, gumasta kolesa ro napravila mehak polnkrog in voz je odrdral skozi tvorniska vrata. Delavci so se razšli. Ševirjov je