»Vsakršna korupcija V Galiciji takoj pomagali KADIO CELJE je nedopustna!« str. 2-3 pogoreli družini str. 23 VPJS BOLNIKC On 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VSAK CETRTEI Zaupate nam že 68 let Št. 56 / Leto 68 / Celje, 27. december 2013 / Cena 2,50 EUR Naj bo srečno! Dimnikar in štiriperesna deteljica sta dva od starih simbolov sreče. Ker ju v teh dneh ne morete najti na vsakem koraku, vam ju podarjamo mi, da vam v novem letu pri-neseta veliko sreče. Dimnikarčka smo ujeli v jami Pekel, kjer so tako kot vsako leto uprizorili božično zgodbo, podobno kot še marsikje na Celjskem. str. 8-9 eaftfe' % (IZITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 § JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209 549 AKCIJA: • do 27% popusta na okna • ugodne cene notranjih vrat HIŠE OKNA VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA SENČILA PODARJAMO VAM PRVIH ŠEST OD DVANAJSTIH ZGODB Termo-tehnika iz domače delavnice v svet Vsi smo ljudje - a koliko človeka je v vsakem od nas? V novo leto z Laščanom in dunajskimi filharmoniki Z ledvico darovalca do kakovostnejšega V ■ I ■ ■ življenja Vsak dan je nova borba - toda polna optimizma Rekord izboljševal bos ali s sposojeno obutvijo str. 34-45 PRILOGA KOLEDAR 2014 NASA TEMA Ko ni denarja za dietno hrano str. 16-17 Vino nič več iz »kanistrov« str. 5 Sodnik Milko Škoberne: »Obsodba ni presenečenje« str. 22 2 AKTUALNO TATJANA CVIRN UVODNIK Brez upanja bi nas pobralo Zadnje čase je zgodb o resničnem pomanjkanju vse več. Na Celjskem odpirajo nove javne kuhinje, v Naši temi na primer pišemo o težavah tistih, ki potrebujejo posebno dietno prehrano. Hkrati pa se zdi, da veliko ljudi pretirava s svojim tarnanjem o tem, kako hudo je, da ni denarja in da si ne morejo privoščiti vsega tistega, kar so si lahko včasih.. Res je, vsi smo morali omejiti svoje velike apetite, saj je denarja manj, negotovost glede prihodnosti pa zbuja strah in nas ne spodbuja k prevelikemu trošenju. Toda pred prazniki se v glavah nekaterih vse spremeni, o čemer bi lahko sklepali zadnje dni, ko so se trume zgrinjale v nakupovalna središča, da bi nakupile hrano in darila. Kot da bo jutri konec sveta, se je zdelo na trenutke, ko si opazoval polne vozičke. A so bile trgovine zaprte le en dan! Komentar ene od trgovk na mojo zgroženost, ko sem hotela na hitro kupiti samo malo kruha, ne pa pol ure stati v vrsti, je bil: »Januarja bodo kupovali samo še kislo vodo...« In da ne boste mislili, da je bilo v kakšni tehnični trgovini kaj manj gneče! Kakšna bi šele bila, če potrošniška norija zadnja leta vendarle ne bi nekoliko izgublja zagona! Sicer pa si menda tisti, ki mu nič ne manjka, želi vedno več. Poglejte samo primer zadnjih razkritij o tem, kako podkupljivi naj bi bili nekateri slovenski zdravniki, ki ne sodijo ravno med revnejši sloj prebivalstva. Poznavalci sicer pravijo, da so ta razkritja le pesek v oči nam navadnim državljanom, da bi glodali kosti o računih v tujini in zlatih palicah v domačih trezorjih in verjeli, kako uspešni so bili preiskovalci. Saj ne, da bi njihovo delo dajali v nič, končno se premika tudi na tem področju. Medtem so na zaporno kazen zaradi jemanja podkupnine že obsodili sodnika. Se torej res dogajajo spremembe? Problem je le, če drži trditev, da so osumljeni v zdravstvu le majhne ribe in da so tisti na vrhu, ki obvladujejo sistem, še vedno nedotaknjeni. Še huje je, če drži, da bo tako tudi ostalo - dokler je z računa naše zdravstvene blagajne in drugih javnih virov še mogoče kaj iztržiti za lasten žep. A naj vam vse to ne pokvari zadnjih dni leta.. To naj bi bila priložnost za razmislek o vsem, kar smo storili in tudi česa nismo. In čas za izpraševanje, ali se lahko brez sramu pogledamo v ogledalo. Smo naredili kaj koristnega in dobrega? Kaj si želimo in kaj pričakujemo? Ko prebiram izjave naših sogovornikov iz različnih krajev regije, ugotavljam, da jih sicer motijo negativni pojavi okrog nas, da pa niso izgubili upanja, da bo prihodnje leto morda le za odtenek boljše. Upanje ostaja, brez njega bi nam bilo še težje. »Vsak dan se borim,« je dejala najstarejša, 93-letna sogovornica v eni od šestih zgodb, ki jih lahko preberete v drugem delu časopisa (ostalih šest bomo objavili po novem letu). »Če bi več ljudi živelo tako, kot da niso sami na celem svetu, bi bilo življenje za vse lepše,« je prepričan naš najmlajši sogovornik, študent medicine, ki pomaga in se razdaja, kjer le lahko. Svet bi bil brez takšnih ljudi, kot je on, že zdavnaj brezupen. Še en netipičen predstavnik današnje mlade generacije je Laščan, ki mu je uspel preboj med evropsko glasbeno elito. Nadarjen in delaven, zraven pa skromen. Zrasel je med brati in sestrami, ki sta jih oče in mati spodbujala k ustvarjanju. Dokaz, da dobimo v družini vso popotnico za spopad s svetom. Če je ta povezana in ve, kako zastaviti stvari, je uspeh njenih članov zagotovljen. V takšnih razmerah razcvet družinskega podjetja v Braslovčah ni naključje, kot boste brali v eni od zgodb. Če za ene ni življenja brez glasbe, bi drugi težko shajali brez športa. Ljudi ohranja mladostne in vitalne. V dokaz je zgodba o Celjanu, ki je tudi kot veteran posegal po medaljah. Njegove sposobnosti pri izboljševanju rekordov bi nam v teh časih prav prišle. In kaj si ponavadi zaželimo ob novem letu? Poleg sreče še veliko zdravja, brez katerega vse ostalo postane nepomembno. Zato tudi o tem govori ena od šestih zgodb - o človeku, ki je zaživel na novo s presaditvijo ledvice in ki dobro ve, da voščilo, naj novo leto prinese veliko zdravja, ni le oguljena fraza. Naj bo tudi za vse vas leto polno zdravja, ravno prav delavno, brez pomanjkanja in skrbi, kaj bo jutri, in naj vam vsak dan prinese kakšno od majhnih radosti, ki delajo naše bivanje tako posebno. Srečno! PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK /// UK] nn tmmi TOREK SREDA ČETRTEK PETEK mu nn EBB E1B Med osumljenimi tud Do 20 odstotkov cene blaga naj bi šlo za nedovoljene nagrade V sklopu petkove akcije in preiskave domnevnih korup-cijskih kaznivih dejanj, predvsem sprejemanja in dajanja daril, so kriminalisti po vsej državi opravili kar 58 hišnih preiskav. Tarča je bil tudi zdravnik v celjski splošni bolnišnici. Kazniva dejanja naj bi osumljeni storili na škodo zdravstvenega zavarovanja državljanov Slovenije, je bila ena prvih informacij in razlag ozadja preiskave. Kot je pojasnil vodja prei- kšni višini je storjena škoda skave Robert Slodej, gre za 59 primerov kaznivih dejanj, katerih je osumljenih 14 oseb. »S temi kaznivimi dejanji je bila pridobljena materialna korist v višini 1,18 milijona evrov oziroma v ta- slovenskemu zdravstvenemu zavarovalnemu sistemu.« Gre predvsem za kazniva dejanja nedovoljenega sprejemanja daril, pri čemer naj bi predstojniki v bolnišnicah oziroma v drugih ustanovah prejeli darila, da bi omogočili nabavo medicinskih pripomočkov točno določenemu dobavitelju in zato dobili nagrado. To naj bi počeli tako, da so dobavitelji ponudili nagrado, zdravniki oziroma predstojniki ali zaposleni v bolnišnicah pa so jo sprejeli v zameno za vzpostavitev poslov ali nabavo točno določenega medicinskega blaga in pripomočkov. Ti dobavitelji so preko povezanih družb iz tujine denar nakazovali na njihove Te dni smo za izjavo poskušali dobiti tudi zdravnika Miodra-ga Vlaoviča. Na javno dostopni telefonski številki, ki je zapisana na spletni strani, kjer je Vlaovič naveden tudi kot sodni izvedenec za področje travmatologije in splošne kirurgije, ni bil dosegljiv. Izvedeli smo le, da zaenkrat ne daje izjav. Da pa se bo za izjavo morda odločil, ampak šele po pogovoru s svojim odvetnikom. Sume korupcije v zdravstvu, ki so privedli do petkove akcije, so začeli preiskovati v začetku septembra. transakcijske račune, ki so jih ravno za ta namen ustanovili na območju Hrvaške, Avstrije in Nemčije. »Cene je bila postavljena tako, da je bil del denarja namenjen za nedovoljena darila. Lahko trdim, da je od 5 do 20 odstotkov cene dobavljenega blaga namenjene za nedovoljene nagrade,« je še dodal Slodej. Čas za prevzem moralne odgovornosti Kot je dejal direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič, je ta Nedotakljiva in nepremagljiva omrežja Vsi vse vedo, a nihče ne ukrepa, opozarjajo tudi v celjskem podjetju Mollier Roman Šumak iz Celja, ki je s svojim podjetjem Mollier že dolgo dobavitelj medicinske opreme različnim zdravstvenim ustanovam, zakulisne igre v zdravstvu in vpliv lobijev ter zasebnih interesov zelo dobro pozna. Za nedavne kriminalistične preiskave pravi, da še zdaleč niso zadele pravih. »Namesto na vrhu so se preiskave začele v sredini. Izpostavili so peščico zdravnikov in s postopki proti njim vrgli javnosti kost za glodanje ter pozornost preusmerili od glavnih akterjev,« je prepričan Šumak. Tako kot mnogim zdravnikom, ki že nekaj časa opozarjajo na nepravilnosti v zdravstvu, tudi Romanu Šumaku »Na javnih razpisih za nakup medicinske opreme na žalost vedno zmagujejo ista podjetja, ki so več kot očitno del omrežja in jih lahko preštejemo na prste dveh rok.« Roman Šumak denarja. Žal v to ne verjamem, saj je tudi slovenska politika sestavni del vseh omrežij, ki so globoko vpletena v vse posle in dogodke. Skratka, v Slove- »Pred leti, ko je izbruhnila afera z operacijskimi mizami, so bili vsi, od organov pregona do vrha slovenske politike, seznanjeni z nepravilnostmi. Imeli so vse potrebne dokaze, vendar nihče ni smel ničesar storiti.« ti zadnji dogodki ne vlivajo veliko optimizma. »Bil bi zelo vesel, če bi bila v naši državi res prava pripravljenost za odločen boj s korupcijo v zdravstvu. A ne samo v zdravstvu, tudi na vseh drugih področjih javnega naročanja oziroma trošenja javnega niji se nič ne zgodi po naključju,« pravi Šumak, ki se zaradi vsega, kar se zadnje čase dogaja, boji, da bomo dokončno postali policijska država. Kjer bodo kot nekoč preganjani vsi tisti, ki drugače mislijo, ki na kaj opozarjajo ali niso del »te združbe«. Če si preglasen, te utišajo Šumak je že večkrat dregnil v ta, kot ga je že pred leti poimenoval v enem od pogovorov za naš časopis, nedotakljivi lobi dvornih dobaviteljev medicinske opreme, ki se je zakoreninil na ministrstvu za zdravje in okoli njega. Že ves čas opozarja tudi na, kot pravi sam, čudne pojave pri javnih naročilih in na čudna naključja, za katera je prepričan, da to niso. »Nekaj časa sem verjel, da se bo kaj spremenilo, če bom o vsem tem dogajanju opozoril ustrezne ustanove in odgovorne na ministrstvu za zdravje. Vendar od tega ni bilo nikoli nobenih rezultatov, čeprav sem opozorila podkrepil tudi z dokazi. Prav nasprotno. Na lastni koži sem izkusil, da če si preglasen, te takoj skušajo utišati, in to na samo njim lasten način,« opozarja Šumak. V preteklih letih je res doživel kar nekaj hišnih preiskav, zaslišanj in tudi predkazen-skih postopkov. Vendar, kot poudarja, nikoli ni storil nič nezakonitega, kar potrjuje tudi to, da v vseh postopkih, ki so potekali proti njemu oziroma podjetju, ni bilo nič dokazanega in ni bil nikoli za nič obsojen. Je pa bil kaznovan na drugačen način. V zadnjih letih namreč podjetje Mollier na javnih razpisih ne more več pridobiti posla v zdravstvu, četudi je njegova ponudba pravilna in najcenejša. »Iščejo nepomembne napake, da nas izločijo, in nato vedno izberejo dražje podjetje. Lobiji ali bolje rečeno omrežja obvladujejo popolnoma vse,« je prepričan Šumak. In kolikokrat je moralo tudi njegovo podjetje koga podkupiti ali mu dati provizijo, da je kakšen posel vendarle dobilo? »Tega nikoli nismo želeli in tudi ne mogli, saj posla na javnem razpisu, če nismo bili najcenejši, nikoli nismo dobili. Če pa si na razpisu najcenejši, torej delaš z normalno maržo, potem nimaš dovolj masti za mazanje na vse strani. To lahko počneš le, če si najdražji in veš, da boš kljub temu posel dobil,« odgovarja Šumak. JANJA INTIHAR AKTUALNO 3 celjski zdravnik preiskava le ena od številnih preiskav sistemske korupcije, za katero je značilen prodor koruptivnih praks na različnih področjih, med drugim tudi v zdravstvenem sistemu. »Njene posledice se kažejo na eni strani v zapletenosti oziroma prilagojeni zakonodaji, postopkih javnih naročil, finančnih sredstev predvsem v gospodarskem in javnem sektorju. Vzroke za korupcijo je mogoče V Nacionalnem preiskovalnem uradu od konca avgusta letošnjega leta deluje posebna delovna skupina ravno za preiskovanje kaznivih dejanj na področjih, ki so povezana s sistemsko korupcijo. iskati tudi v pomanjkanju integritete in morale, na kar opozarjajo tudi drugi državni organi in ustanove, zlasti pa komisija za preprečevanje korupcije in računsko sodišče. Menim, da je nastopil čas za prevzemanje odgovornosti posameznikov za koruptivna ravnanja, ne samo moralne, temveč tudi kazenske. Le tako bomo državljanom povrnili zaupanje v ustanove,« je še dodal. SŠol, Foto: arhiv NT (SHERPA) »Vsakršna korupcija v zdravstvu je nedopustna!« Direktor celjske bolnišnice o javnih naročilih, podkupninah in ukrepih zoper osumljenega zdravnika Kriminalistična preiskava pred dobrim tednom je tudi v Splošni bolnišnici Celje dvignila nemalo prahu. Vodstvo je zdravniku Miodragu Vlaovicu odvzelo pooblastila predstojnika travmatološkega oddelka, prav tako ga je razrešilo kot člana komisij, v katerih naj bi se zgodile očitane nepravilnosti. Še naprej pa bo Vlaovic, ki je trenutno v bolniški, opravljal delo zdravnika. Z direktorjem celjske bolnišnice mag. Marjanom Ferjancem smo se sestali pet dni po kriminalističnih preiskavah, ki so soj žarometov usmerile tudi na to največjo zdravstveno ustanovo na Celjskem. Ferjanc sicer upa, da domnevno sporno dejanje enega zdravnika ne bo vplivalo na ugled sicer uspešne bolnišnice, a priznava, da občutek, ko hišo obiščejo kriminalisti, nikakor ni prijeten. Vsakršno nepravilnost je sicer, kot pravi, treba kaznovati, zato je vodstvo bolnišnice tudi v tem primeru nemudoma ukrepalo. Nas je zanimalo predvsem, kako je urejeno delo komisij za javna naročila, ali bi bilo primere korupcije mogoče zaznati že znotraj bolnišnice in ali bi jih bilo mogoče preprečiti. Kako potekajo postopki izbire medicinskega materiala in zdravstvenih pripomočkov preko javnih naročil? Ko je treba opraviti javno naročilo, kot direktor imenujem komisijo. Predsednik komisije je običajno pravnik, tukaj je še nekdo iz nabavne službe ali iz službe lekarne, ki se spozna na organizacijo in tehniko dela v tem oddelku, sestavljajo jo še strokovnjaki, ki se spoznajo na določene materiale. Vsak član komisije ima svojo vlogo. Pravnik skrbi za pravni del, nabavna služba ali služba lekarne za tisti del, ki je vezan na tehnično izvedbo, torej pripravo razpisne dokumentacije, zdravstveni delavci, strokovnjaki pa opravijo opis in izbor artiklov. To je izredno pomembno, saj morajo biti lastnosti posameznih izdelkov natančno opredeljene. Ne sme se napisati, da potrebujemo ta in ta izdelek, temveč je treba dati vsem ponudnikom možnosti, da pod istimi pogoji ponudijo različne izdelke, ki imajo funkcionalno enako vsebino. Razpis oziroma javno naročilo se zatem objavi na portalu. Če je vrednost pod 130 tisoč evri, je na portalu Republike Slovenije, sicer pa na portalu Evropske unije, tako da se lahko prijavijo tudi tuji ponudniki, čeprav je teh relativno malo. Ali delo komisij kdorkoli nadzoruje? Jaz moram komisiji zaupati, kajti nimamo možnosti, da bi komisijo še dodatno nadzorovali. To bi bilo podvajanje. Nadzor kljub temu je. Glavni nadzor pri razpisu izvaja konkurenca, v primeru, če tudi ta ni dovolj, gre zadeva na državno revizijsko komisijo, ob tem je lahko izražen še javni interes. Osebno ocenjujem, da je nadzor na ta način relativno močan, ker verjetno nihče bolje ne pozna izdelkov kot konkurenca, ki želi priti v izbor za dobavitelja. Direktor Splošne bolnišnice Celje mag. Marjan Ferjanc V koliko komisijah je sodeloval prejemanja daril osumljeni zdravnik Miodrag Vlaovic? Bil je v komisiji za endoproteze in v komisiji za izbor osteosintetskega materiala. To je področje, ki ga pozna. Komisije so veččlanske. Je možno, da bi nepravilnosti delal samo en član, vsi ostali pa so »čisti«? Seveda, saj ima vsak član komisije svojo funkcijo. Ekonomist, ki je zaposlen na primer v nabavni službi, se ne spozna konkretno na material, temveč materiale natančno pozna zdravstveni delavec, ki jih tudi uporablja pri svojem delu. Tukaj torej ne moremo govoriti o posebni povezavi dveh ali več članov komisije. Seveda je naloga članov, da zahtevajo od drugih članov, naj argumentirajo svoje odločitve. Pri posameznih argumentacijah se lahko v postopek vključi še kdo, na primer strokovni direktor. V naši bolnišnici imamo tudi komisijo za sanitetno potrošni material in ta komisija, ki jo vodi strokovni direktor, prav tako opredeljuje in v končni fazi preverja opise lastnosti posameznih materialov, tako da imamo že neko sito in ne more vsak delati po svoje. Seveda so tukaj še ljudje na oddelkih, ki sicer niso člani komisij, ki pri svojem delu neprestano preverjajo in ocenjuje materiale. Oddelek dobi določen material na preizkušnjo ali v oceno, lahko že tudi prej pove, kaj sploh potrebuje. Ta spekter aktivnosti je torej širok. A na koncu mora tisti, ki da piko na i in izmed vseh materialov opredeli najustreznejšega, ki ni nujno tudi cenovno najugodnejši, svoj izbor argumentirati. Preiskava sicer še poteka, pa lahko kljub temu bolj konkretno poveste, česa je obtožen zdravnik iz vaše bolnišnice? Na kakšen način se je okoristil? »Če imaš sodelavce, v katere neprestano sumiš, ne moreš voditi neke ustanove, ničesar se ne moreš dogovoriti. Mi pa smo v naši bolnišnici na primer uspeli zmanjšati stroške, veliko sprememb smo naredili po organizacijski plati in oboje je v veliki meri tudi posledica zaupanja, ki ga ima vodstvo v zaposlene in obratno,« pravi direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc. Šlo je za področje kifoplastike. Pri javnem naročanju kot bolnišnica nepravilnosti nismo mogli ugotoviti, kajti Vlaovič je izkušen kirurg, eden boljših v slovenskem prostoru, in teh strokovnih kvalitet mu ne moremo oporekati. Zato za njegov izbor dobavitelja ne moreš vnaprej oceniti, da je morda, kakor je obtožen, nekaj dobil za to. Še toliko težje je na koncu oceniti, kakšna bi bila škoda, ki naj bi jo s tem povzročil bolnišnici. Nikoli namreč ne bomo mogli izvedeti, ali bi dobavitelj sicer znižal ceno ali je ne bi. Zdravnik je sicer obtožen, da naj bi v treh ali štirih letih prejel okoli 12 tisoč evrov. Številka sama po sebi ni visoka, a ne glede na višino je takšno ravnanje nedopustno. Se vi kot direktor v tem primeru čutite objektivno odgovorni? Vedeti je treba, da je za tovrstna dejanja vsak odgovoren sam. Vodstvo bolnišnice ne more biti odgovorno, če dela nek zdravnik ali drug zaposlen moralno-etične prestopke. Jaz kot direktor sem odgovoren za delovanje bolnišnice, za organizacijo, za zakonitost. V vsaki ustanovi pa lahko najdeš koga, ki se ne drži moralno-etičnih načel, očitno je tako tudi v naši bolnišnici. Sam sicer kljub drugačnemu šušljanju ocenjujem, da je takšnih primerov relativno malo, nujno pa je, da nekdo, ki nekaj ve o morebitnih tovrstnih nepravilnostih, o tem spregovori. Je pa bilo vodstvo vaše bolnišnice ob zadnjih preiskavah dejansko prvo od delodajalcev, ki je ukrepalo. Osumljenega zdravnika ste razrešili s funkcije predstojnika travmato-loškega oddelka in tudi iz komisij. Po tistem, kar so nam kriminalisti pokazali, mislim, da nismo imeli druge izbire. Primarij Vlaovič je bil predstojnik in če nad predstojnikom visijo tako težke obtožbe, v katerih je na podlagi dokumentacije kriminalistov morda vendarle nekaj realnosti, smo dolžni ukrepati. To je normalno. Odnosi med predstojnikom in podrejenimi morajo temeljiti na poštenju, na zaupanju in če to dvoje zapraviš, te funkcije ne moreš opravljati. Drugo je njegovo delo zdravnika. Še vedno je kirurg in velik strokovnjak. Še vedno lahko opravi operacijo tako, kot je treba. Zato nam je hudo, ko se to zgodi ljudem z ugledom, ki so dobri strokovnjaki in so pomagali že mnogim ljudem, pa si takole zapravijo ugled in navsezadnje tudi ugled bolnišnice. Ste se z osumljenim zdravnikom pogovorili tudi osebno? Seveda. Razrešitvi s funkcije ni nasprotoval, dejal je, da obžaluje, da se je to sploh zgodilo in da se je naša bolnišnica zaradi tega znašla v tej aferi. Sam od njega nisem zahteval priznanja dejanja, to bodo raziskovali pristojni organi. Da je korupcija velik problem v zdravstvu, je dejal tudi zdravstveni minister Gantar, ki je pred časom odstopil s položaja. Bi lahko ta preiskava sprožila še plaz drugih podobnih razkritij? Bojim se, da bi bile to le obtožbe brez dokazov. Pričakujem sicer še kakšno podobno akcijo, ampak rezultati bodo le, če bodo tudi dokazi. Če v naših vrstah kdo počne kaj nezakonitega, želim, da se to razčisti. Mi nimamo nikakršnega namena ovirati preiskav, tokrat smo preiskovalcem dali, kar so želeli, in tako bo tudi v prihodnje. Želimo namreč, da je delovanje naše bolnišnice transparentno, pošteno in korektno. Veliko se šušlja o tem, da niso tako redke niti podkupnine, ki jo zdravniku dajo bolniki, da bi na primer preskočili dolgo čakalno vrsto. Pride do vas kdaj kakšna tovrstna obtožba? Moram reči, da še ni prišla nobena. Mislim, da je tega bistveno manj, kot se govori. Takšna je vsaj moja ocena. Od ljudi je sicer odvisno, kakšen odnos imajo. Gotovo pa je, da sta kriva tako tisti, ki daje, kot tisti, ki sprejema, in odločitev posameznika je, ali bo deloval etično in moralno ali ne. To velja tako za zdravnika kot za bolnika, ki pride v bolnišnico in želi nekomu nekaj dati, da bi dobil boljšo, hitrejšo storitev. Oboje zavračam. Če se to dogaja, naj ljudje spregovorijo. Tudi zadnjo kriminalistično akcijo je sprožilo podjetje, ki bi moralo spregovoriti že zdavnaj. Boste v bolnišnici uvedli kakršnekoli ukrepe, s katerimi bi v prihodnje morda lahko preprečili nepravilnosti pri javnih naročilih? Posodobili bomo pravila javnega naročanja, pripravljamo tudi še podrobnejši zapis odgovornosti posameznikov, ki izbirajo materiale. Pričakujem tudi, da bodo ljudje spoznali, da je odgovornost bistveno večja, kot je morda v preteklosti kdo razumel. Ko se je treba odločati o nakupu nečesa, namreč ni le vprašanje želje, ampak tudi finančnih zmožnosti, saj te odločitve vplivajo tudi na poslovanje bolnišnice in na njen razvoj. Če za nekaj ne zapravimo preveč denarja, nam ga nekaj namreč ostane še za kaj drugega. Poudariti je treba, da bodo potrebne tudi spremembe na sistemski ravni. Želimo si, da bi vendarle dobili nekatere standarde materialov, ki jih danes ni. Na državni ravni imamo razširjene strokovne kolegije za posamezno področje medicine, imamo Zdravstveni svet RS, imamo zdravniško zbornico in še kakšno inštitucijo, a se na področju standardizacije v zadnjem obdobju ni veliko spremenilo. Če bodo pravila sistemsko bolj jasna, bi bilo morda tudi nam lažje. ANJA DEUČMAN, foto: arhiv NT (SHERPA) 4 GOSPODARSTVO Drofenik zapušča vrh Banke Celje Odpovedal se je že podeljenemu drugemu mandatu - Pritiskov ni bilo, trdi Dušan Drofenik Predsednik uprave Banke Celje Dušan Drofenik bo 1. januarja posle začasno predal svojemu dozdajšnjemu namestniku Davorinu Le-skovarju. S pojasnili, zakaj sestopa z vrha edine lokalne banke, čeprav mu je nadzorni svet že junija podelil še en mandat, je zelo skop. Tudi na vprašanje, ali ostaja v banki, odgovarja le, da se o tem še dogovarja. Dušan Drofenik je v Banko Celje prišel leta 1996, pred tem je bil vodja celjske podružnice takratne službe družbenega knjigovodstva. Preden je postal predsednik uprave banke, je bil skoraj deset let član uprave in desna roka Nika Kača. Ko se je ta upokojil, ni bilo nobeno presenečenje, da ga je nasledil prav Drofenik. Že prihodnje leto novi lastniki? Kaj je bil razlog za odstop, Drofenik ne odgovarja. V sporočilu, ki ga je javnosti prejšnji teden poslal nadzorni svet banke, je zapisano, da odstopa zaradi osebnih razlogov. Neuradno je bilo sicer mogoče slišati, da je Dušan Drofenik je vodil Banko Celje samo en mandat. njegova odločitev posledica različnih pritiskov, zlasti iz največje lastnice Nove Ljubljanske banke, vendar Drofenik pravi, da pritiskov ni bilo. Na vprašanje, ali odstopa raje zdaj kot morda kasneje, ko bo banka dobila nove večinske lastnike, Drofenik ne odgovarja. Skop je tudi z odgovorom na vprašanje, ali se morda umika zaradi rezultatov, ki jih je za Banko Celje pokazal stresni test. Pravi namreč le, da »datum objavljenih stresnih testov pač sovpada z datumom poteka njegovega mandata«. Kot je znano, je Banki Celje test stresa pokazal 388-mili-jonski kapitalski primanjkljaj, ki ga ne bo pokrila država, ampak bo banka v prvi polovici prihodnjega leta morala dokapitalizatorje poiskati na trgu. Banki Celje se tudi sicer obeta zamenjava lastnikov. Nova Ljubljanska banka, ki ima skoraj 41 odstotkov celjske banke, mora namreč ta svoj delež prodati. Tudi letos visoka izguba Banka Celje, kjer so poleg Nove Ljubljanske banke ve- čji lastniki še državni Sod, NFD, Abanka, Unior, Zavarovalnica Triglav in NKBM, je imela po letošnjih devetih mesecih poslovanja 15 milijonov evrov čiste izgube, lani ob enakem času je znašala izguba pol milijona evrov. Bilančna vsota banke se je z lanskih skoraj 2,3 milijarde evrov zmanjšala na 2,1 milijarde, znesek oslabitev in rezervacij pa se je v primerjavi z lani podvojil in znaša dobrih 37 milijonov evrov. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) V Radečah se še ne veselijo na glas Radeška papirnica naj bi najkasneje v februarju prihodnje leto le oživela V četrtek so se na zadnji seji v letošnjem letu sešli svetniki in svetnice Občine Radeče, ki so sejo za nekaj minut prekinili zaradi obiska predstavnikov dubajske družbe Emka-an Investments. Ta kupuje Radeče papir v stečaju in Muflon. Mnogi so pričakovali, da naj bi dubaj-ska družba prodajno pogodbo podpisala v petek, vendar se to po zagotovilu stečajnega upravitelja družbe Radeče papir Boruta Sokliča še ni zgodilo. »Potrjujem, da prodajna pogodba še ni bila podpisana. Rok za sklenitev je podaljšan do konca januarja prihodnje leto ob pogoju, da soglasje podata upniški odbor in sodišče,« je v ponedeljek povedal Soklič, ki je tudi napovedal, da naj bi bila do takrat plačana kupnina. Sicer naj bi po prvih napovedih dubajski kupec pogodbo podpisal že do konca novembra, kar se tudi ni zgodilo. Težava je bila, kot je pred dnevi povedal Soklič, v tem, ker je predpogoj za podpis pogodbe ustanovitev slovenske družbe, ki bo lastnica papirnice. Eden od razlogov za zamudo je pridobivanje subvencij oziroma sofinanciranje države. Kupec naj bi polmilijonsko aro že poravnal. Če bo novi lastnik v Radeče papirju zaposlil med 150 in 200 ljudi in vložil sedem milijonov evrov, mu bo pomagala tudi Slovenija, ki naj bi namenila od 1,5 do 3 milijone evrov pomoči. Tudi zato je že znanih nekaj načrtov dubajske družbe, ki naj bi proizvodnjo v radeški papirnici zagnala februarja oziroma potem, ko bodo opravljena pripravljalna dela. Najprej naj bi zagnali stroj štiri z več kot 50 zaposlenimi, do konca prihodnjega leta pa naj bi usposobili še stroj pet, ki za normalno obratovanje potrebuje sto delavcev. Delo naj bi še naprej obdržalo tudi sto ljudi v hčerinskem podjetju Muflon. Ravno na javni dražbi za to podjetje so se tudi prvič pojavili kupci iz Dubaja. Septembra je namreč upravitelj Soklič Muflon prodajal za izklicno ceno sto tisoč evrov, kasneje pa je zaradi »paketne« ponudbe novega kupca dražbo preklical. Pogrešajo optimizem Kot je povedala radeška županja Rafaela Pintarič, so novice o prodaji papirnice pozitivne in so jih z veseljem sprejeli. »Veselimo se, vendar si ne upamo veseliti na glas. Vsekakor je zadnja ponudba nekaj najbolj resnega, kar se je dogajalo v zadnjih dveh letih. Tudi nastop potencialnega investitorja je korekten in z vizijo, za katero mislim, da pelje v pravo smer.« Papirnica je v stečaju od aprila lani. Brez dela je ostalo skoraj 300 ljudi. Županja je še omenila, da so tudi v občini, kjer je ob dobrih 1.600 delovno aktivnih občanov kar 400 brezposelnih, ljudje čutili različne stiske. Sicer ni bilo toliko neposrednih socialnih pomoči, ki jih podeljuje občina, vendar se stiske odražajo tudi na druge načine. »Vse več je subvencij pri najemninah in plačilu vrtcev, vse manj je plačil v šoli ... Še bolj pomembno pa se mi zdi, da bi ljudje končno dobili delo in videli neke možnosti za prihodnje. Ljudje sicer niso slabe volje, večji problem je v njihovi apatiji. Zato mislim, da bo ozračje, če bi papirnica začela obratovati, bolj pozitivno in optimistično naravnano.« URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv NT (SHERPA) Bo hči pokopala mater? Nekoč uspešno podjetje Kapis, ki se ukvarja z izdelovanjem in s prodajo električnih kablov, tudi v prisilni poravnavi posluje slabo. Prejšnji mesec je podjetje ustvarilo le za 129 tisoč evrov prodaje in za nekaj tisoč evrov izgube. Za primerjavo: še lani je Kapis imel skoraj 19 milijonov evrov prihodkov od prodaje, V prisilni poravnavi je 24 upnikov prijavilo za 19 milijonov evrov terjatev, upravite-ljica Milena Sisinger je večino tudi priznala. V celoti pa je zavrnila 1,3 milijona evrov visoko terjatev, ki jo je prijavil lastnik in direktor podjetja Iztok Pikl. Kot je pojasnila, je bila razlog pomanjkljiva prijava terjatve. Kapis največ dolguje bankam, skoraj 2 milijona evrov terjatev je prijavila tudi njegova hčerinska družba v Bosni in Hercegovini, Tovarna kablov Tomislavgrad. Tovarna, ki je kar nekaj let držala pokonci slovensko podjetje, naj bi bila tudi razlog za njegov potop. Po nekaterih informacijah naj bi jo lastnik preveč izčrpal. Podjetje v BiH je namreč že nekaj časa v tako imenovani obdobju mirovanja in je tik pred stečajem. JI Bodo v dolini Sopote spet izdelovali papir? Borovo zaprl tudi celjsko prodajalno Borovo Trade ima v Celju le še sedež podjetja. Trgovino v središču mesta, kjer je obutev kupovalo kar nekaj generacij Celjanov, so namreč pred kratkim zaprli. Na vrata so sicer nalepili obvestilo, da je trgovina zaprta, ker jo obnavljajo, vendar je že nekaj časa znano, da je Borovo Trade v hudih finančnih težavah. Od julija, ko se je v podjetju začela prisilna poravnava, so po Sloveniji zaprli že štiri prodajalne. Trenutno jih imajo le še 29, še pred štirimi leti so jih imeli 50. Na širšem celjskem območju Borova ni več tudi v Šoštanju, Radečah in Laškem. Z zmanjševanjem števila trgovin Borovo Trade krepko zmanjšuje tudi število zaposlenih. Borovo Trade upnikom dolguje dobrih 6 milijonov evrov. Vodstvo podjetja je navadnim upnikom, ki imajo skupaj 2,8 milijona evrov terjatev, predlagalo polovično poplačilo v štirih letih in s tem izzvalo kar nekaj negodovanja. Upniki namreč pravijo, naj manjkajoči kapital slovenskega podjetja zagotovi kar njegov hrvaški lastnik, za kar pa je zelo malo možnosti. Tudi matično podjetje je tik pred bankrotom. JI, foto: GrupA GOSPODARSTVO 5 Odslej samo še steklenice ... Vino nič več iz »kanistrov« Spremenjen zakon prinaša prepoved prodaje neustekleničenega vina Poslanci v državnem zboru so sprejeli spremenjen Zakon o vinu, s katerim želijo povečati delež prijave pridelka vina in omejiti nelojalno konkurenco registrirani pridelavi vina. Osnovni načeli zakona sta zaščita potrošnika in zaščita pridelovalca grozdja in vina. Z novelo zakona želijo s povečanim nadzorom ščititi potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina, pridelovalca grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco. Za večjo prijavo pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina daje novela zakona vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti tudi pristojnost izrekanja glob pri nadzoru nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, zvišuje kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije. Za učinkovitejši nadzor novela zakona daje pristojnost nadzora nad sporočanjem podatkov v register pridelovalcev grozdja in vina ter odrejanja ukrepov v tem delu tudi upravnim enotam, s čimer se bo na tem področju lahko obseg nadzora pomembno povečal. Novela zakona tudi viša kazni za prekrške, in sicer za večje prekrške na 1,5-kratno vrednost obstoječih, za manjše prekrške pa na polovico kazni za večje prekrške. Vino iz sodov Seveda je največ odmevov zbudila prepoved točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih. Zakonodajalec skuša na takšen način pregnati sivo ekonomijo pri proizvodnji in prodaji vina, ki je predvsem posledica izogibanja vpisu v register pridelovalcev grozdja in vina ter v register pridelka. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ocenjujejo, da največji delež prometa z vinom na črno predstavlja točenje neustekleničenega vina v gostinskih obratih. Ti bodo zato po sprejetju zakona smeli prodajati le ustekleničeno vino oziroma vino v ustrezno označenih sodčkih iz nerjavečega jekla. Gostinci bodo tako lahko prodajali le ustekleničeno vino oziroma vino v sodčkih iz ner- V skladu s Pravilnikom o označevanju in embalaži vina je ustekleničeno vino tisto, ki je v ustrezni zaprti embalaži, opremljeni z ustrezno oznako (etiketo s podatki o kakovosti, poreklu, pridelovalcu ...). Za ustrezno embalažo se šteje vsaka posoda, ustrezna za hrambo živil. Za vsa vina s poreklom se lahko uporabljajo steklene posode z volumnom do vključno 10 litrov; za kakovostno vino in deželno vino se lahko uporabljajo tudi posode iz nerjavečega jekla z volumnom do vključno 60 litrov; za deželno vino s priznano geografsko oznako pa tudi druge posode, ustrezne za hrambo živil, z volumnom do vključno 10 litrov. javečega jekla, ki ga točijo iz tako imenovanih šankomatov, v »kanistrih« ga ne bodo več smeli kupovati od vinarjev. Pri tem jih bodo poleg davčne in tržne inšpekcije dodatno nadzorovali vinarski inšpektorji, ki doslej niso imeli pooblastila za vstop v gostinske lokale, zato tudi ni oprijemljivih podatkov o tem, kako razbohotena je vinska siva ekonomija v gostinstvu. Škoda? Kot poudarjajo na ministrstvu, naj bi z novim zakonom vzpostavili več reda, saj bo vinarska inšpekcija končno dobila pooblastilo za ukrepanje neposredno v gostinstvu. Gostinci se morajo zavedati, da jih lahko ulovijo, če ne bodo imeli dokumentov, od koga so kupili vino. Seveda se s spremembami zakona ne strinjajo vsi gostinci, saj so na primer tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije prepričani, da spremenjen zakon ne bo uspešen v boju proti sivi ekonomiji, bo pa povzročil škodo pridelovalcem, ki svojega vina ne bodo imeli komu prodajati. Največje težave napovedujejo na območjih, kjer nimajo vina z geografskim poreklom, in v majhnih lokalih, ki nimajo dovolj prostora za skladiščenje vinskih sodčkov. URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv NT (GrupA) Za dokapitalizacijo tudi zaposleni Iz velenjskega Gorenja so sporočili, da so v postopku dokapitalizacije, ki jo pripravljajo v treh fazah, uspeli v prvih dveh fazah zbrati skoraj 27 milijonov evrov, pri čemer je Gorenje predvidevalo dokapitalizacijo do 45 milijonov evrov. Osnovni kapital se bo Gorenju tako povečal za skoraj 40 odstotkov. Najpomembneje pri tem je, da mu bo na ta način uspelo zmanjšati zadolženost. Kot ocenjujejo strokovnjaki, je kapitalska slika Gorenja, posebej v primerjavi z drugimi družbami v Sloveniji, razmeroma stabilna in trdna. »Z dodatnim kapitalom se lahko Gorenje še hitreje razdolži in zmanjša dolg, na drugi strani pa še hitreje razvija nove izdelke in se odloča za dodatne investicije, ki bodo dobre za družbo, zaposlene in delničarje,« je poudaril predsednik uprave Franjo Bobinac. Potem ko je Gorenje jeseni izvedlo prvo dokapitalizacijo, v kateri je z desetimi milijoni evrov sodelovala japonska korporacija Panasonic, je končalo še drugo dokapitalizacijo v Sloveniji in na Poljskem. S to dokapitalizacijo je Gorenje pridobilo še 16,71 milijona evrov svežega kapitala, od tega več kot 10 milijonov evrov v tujini, več kot 75 tisoč evrov pa so prispevali tudi zaposleni. Do zdaj pridobljeni kapital bo Gorenje delno uporabilo za načrtovani razvoj, delno za odplačilo dolgov. »Uspešen konec dokapitalizacije zato razumemo tudi kot odsev zaupanja v naše razvojne načrte, s katerimi bomo utrdili položaj Gorenja v panogi proizvajalcev gospodinjskih aparatov,« je omenil Bobinac. Uspeh je dvojen: poleg tega, da so dobili skoraj 27 milijonov evrov svežega kapitala (osnovni kapital se bo povečal za skoraj 39 odstotkov) in nove, predvsem tuje vlagatelje, so utrdili tudi strateško partnerstvo s Panasonicom, za katerega delajo hladilne aparate in vgradne pečice. Od sodelovanja si Velenjčani do leta 2018 obetajo še 80 milijonov evrov prihodkov, skupaj z Japonci pa bodo investirali v nov proizvodni obrat za pralne stroje pod obema blagovnima znamkama. Z vzporedno kotacijo na varšavski borzi vrednostnih papirjev do konca letošnjega leta, bo Gorenje vzpostavilo dostop do investitorjev na eni največjih srednjeevropskih borz in povečalo svojo mednarodno prepoznavnost. Čaka ga še tretja dokapitalizacija, in sicer konverzija terjatev iz naslova posojil v kapital družbe. US Pavlin prvi Uniorja Novi predsednik nadzornega sveta Uniorja je Branko Pavlin, njegov namestnik pa je Franc Dover. Novi nadzorniki so soglašali s poslovnim načrtom Uniorja za leto 2014. Unior za prihodnje leto načrtuje več kot 165 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in slabe 4 milijone evrov čistega dobička. V 11 mesecih letošnjega leta so v Uniorju ustvarili dobrih 143 milijonov evrov prihodkov, kar je dobrih 9 odstotkov več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Sicer so nadzorniki zreške družbe začeli postopke imenovanja člana uprave Uniorja, seznanili so se tudi z izpolnjevanjem obveznosti iz generalne pogodbe o finančnem prestrukturiranju in s postopki, ki jih izvajajo v zvezi s prodajo premoženja. US Alstom še v januarju Francoski Alstom ni prekinil del na gradbišču bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, saj je po pogajanjih pristal na odlog plačila do 20. januarja. Alstom je dobavitelj glavne tehnološke opreme za blok 6, Teš pa mu dolguje 10 milijonov evrov. Do konca leta naj bi dolg zrasel na 30 milijonov evrov. Doslej je bilo za blok 6 plačano približno 1,1 milijarde evrov, od tega približno 340 milijonov lastnih sredstev, ostalo iz naslova posojil. Če bi Alstom prekinil dela, bi lahko po oceni Teša prišlo do novih stroškov in do podaljšanja roka izvedbe. Glede na predvideno rentabilnost projekta si Teš prizadeva, da blok 6 preide v obratovanje v najkrajšem možnem času. Kot so povedali v Tešu, gradnja bloka 6 trenutno poteka nemoteno. Začeli so se že hladni zagonski preizkusi opreme, ravno v teh dneh pa končujejo tlačni preizkus kotla. Trenutno so z vsemi deli v Tešu v okviru predvidenega, blok pa naj bi bil dograjen junija 2015. US 6 INTERVJU »Ta država laže sama sebi« Ivo Trošt, bivši direktor zavoda za gozdove, o kapitalskih in prostorskih mahinacijah Ivo Trošt izhaja iz Vipave, vendar si je dom našel v ženinem domačem kraju, Slovenskih Konjicah. Večino časa je delal v celjski enoti zavoda za gozdove, nato je vodil zavod Kozjanski park, na čelu Zavoda za gozdove Slovenije pa je bil dobro leto. Zdaj bo postal revirni gozdar v Mariboru. »Javnost je pogosto premalo seznanjena z gozdarskimi problemi in stroko kot celoto. Smo pa lahko izjemno učinkovita služba, če imamo urejene finance, kadre in primerno strokovno zakonodajo. Ko se bo to troje uredilo, lahko gozdarstvo pomeni dobro odskočno desko za druge gospodarske panoge, predvsem lesno industrijo. Trenutno nimamo nobenega od pogojev: kadri škripljejo, denarja nimamo, zakon pa spreminjamo vsaka dva meseca, in sicer na slabše.« »Če se bo z mojim postopanjem in ukrepanjem karkoli spremenilo, bom zelo vesel. Ivo Trošt ni gozdarstvo, sem le eden od uslužbencev, ki je v gozdarstvu hotel narediti kaj dobrega. Svojo igro sem odigral. Upam le, da jo bodo sodelavci peljali naprej in da bo politika prisluhnila težavam in jih poskusila rešiti. Trenutno jih namreč zapleta.« Minuli teden je bila v ospredju gozdarska problematika, ki je vrh dosegla z razrešitvijo direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Iva Trošta, ki prihaja iz Slovenskih Konjic. Da je svoje delo opravljal malomarno in nevestno, trdita minister Dejan Židan in vlada, medtem ko sam pravi: »Odločil sem se, da bom strokovna in svoja stališča branil do konca. Ni se moglo drugače končati, kot se je. Vendar se mi zdi, da sem s svojo držo nekoliko predramil družbo - na nek način danes vsi govorimo o gozdarstvu. Upam, da se bo težnja nadaljevala, saj se moramo pogovarjati strpno in najti rešitve.« Trošt poudarja, da mora gozdarska služba kot javna služba v prvi vrsti zastopati interese javnosti. »V gozdovih je prost dostop, kar pomeni, da moramo usklajevati in uravnotežiti pridobitno dejavnosti z drugimi splošno koristnimi funkcijami gozda, kar je težko. Gozdarska služba je v središču trikotnika, ki ga tvorijo lastniki, obiskovalci gozda in živali ter rastline. Gozdarji velikokrat zanihamo, pritiski so kapitalski, tudi okoljevarstveni. Delovati moramo v korist vseh, ne moremo zastopati nikakršnih ekstremnih stališč ali zahtev. To poraja cel kup zamer in težav, saj vsem ne moremo ustreči. Treba je reči ne in ko to rečeš, pride do zamere. Revirni gozdarji so večkrat v takšnem položaju, tudi v odnosih do lokalnih skupnosti. Samozavestno lahko rečem, da je gozdarska služba edina, ki obvlada gozd. In z mojo odstavitvijo bo nastala anarhija tudi v gozdarstvu, čeprav se mogoče trenutno zdi drugače. Bil sem človek, ki se ni uklanjal politiki, ne državni in ne lokalni - takšni ljudje, ki zagovarjajo stroko in se uprejo politiki, pa niso zaželeni.« Torej so v ozadju le različni interesi? Zagotovo. Tako kapitalski kot prostorski. Utemeljitev, da sem malomarno in nevestno opravljal delo, je iz trte zvita. Letos smo pripravili šest predlogov sanacijskih načrtov, tudi rebalans finančnega načrta, s katerimi sem več kot pol leta opozarjal ministra Dejana Židana na kadrovsko in finančno situacijo v ZGS, vendar posluha ni bilo. Mislim, da sem ga petkrat prosil za pogovor, vendar v času mandata z njim nisem spregovoril niti ene besede. Že gozdarji so omenjali boj za koncesijo. Sem pristaš korektnih, strokovnih in poslovnih odnosov, a trenutno v državnih gozdovih ni tako. Vsi vemo, da je koncesnina bistveno prenizka, ampak saj lahko ostane 13 evrov. Seveda mora potem država veliko več vlagati v gozdove. Vlaganja so lahko tudi odkupi gozdov, če jih prodajajo zasebni lastniki. Slovenija ima od vseh evropskih držav najmanj državnih gozdov, kar je velik problem. Gozdno-lesna veriga lahko deluje samo pri aktivnih lastnikih gozdov. Ne želim biti žaljiv, vendar je v tem trenutku v Sloveniji ogromno neaktivnih lastnikov, ki jim gozd ni vir preživetja in se z njim nihče ne ukvarja, Tako imamo vsi izgubo, saj lastnik nima dohodka, država davkov, gozdarji pa ne dela. Po drugi strani slišimo, da bi bilo treba nameniti lesnopredelovalni dejavnosti, katere pomemben člen ste gozdarji, več pozornosti. Lesna industrija potrebuje nenehno dobavo lesa, pri čemer smo šibki. Zasebni lastniki sekajo ali ne, resna državna podjetja pa to počnejo vsak dan. Lesna industrija se znajde v težavah, če je daljše obdobje neprimerno vreme za lesno proizvodnjo. Spomnimo se letošnjega leta: spomladi je bil dolgo sneg, potem je bilo mesec dni časa za delo, v času vegetacije sečnja ni zaželena, prišlo je vroče poletje, ko so bili neprimerni pogoji za delo. Delavci v gozdarstvu so marljivi in potrpežljivi, vendar se pri 35 stopinjah Celzija ne da delati. Potem je spet prišla suša. Šele v zgodnjem zimskem času so bili pogoji idealni, vendar je bila gozdarska služba v nemogočih razmerah in ni mogla opravljati svojega dela. Res se ne počutim krivega, ker nisem podpisal potnih nalogov. S tem bi kršil zakon o izvrševanju proračuna, vendar ne morem zavestno povzročati stroškov, če vem, da ni kritja. Deloval sem zelo vestno in marljivo, res pa je, da so bila v takšnem položaju določena dela, predvsem odkazilo lesa, zaustavljena in je nastala motnja. Tudi škoda? Bolj malo. Lastniki gozdov lahko v poškodovanih gozdovih po predhodnem obvestilu revirnega gozdarji sekajo brez odkazila. Je pa res, da bi bilo veliko lažje, če bi gozdarska služba z lastniki sodelovala, predvsem zaradi varnosti pri delu. V pogojih, ko debla ležijo križem, torej »v polomiji«, je prisotnost strokovnih delavcev na sečiščih nujna, da ljudem svetujejo, kako začeti delo, ki je izjemno nevarno. Ministra sem opozarjal, vendar me enostavno ni sprejel na pogovor. Kako se je po vaši odstavitvi v enem dnevu našla rešitev, in sicer najem kredita? Dokumentacijo za kredit sem pripravil tri tedne prej. Vendar sem želel ministru kot predstojniku razložiti, kakšne rešitve ponujam. Potem bi se morala skupaj odločiti, kar se ni zgodilo. Vendar problem pomanjkanja denarja ni od letos, kajne? To traja že približno sedem let, le da je letos položaj tako kritičen, da ni bilo druge rešitve kot kredit. V prejšnjih letih smo javno gozdarsko službo financirali tudi iz tržnih dejavnosti, predvsem iz lovišč s posebnim namenom. Letos pa je bilo veliko naravnih nesreč, ki so zmanjšale dohodek v loviščih. Veliko živali, predvsem jelenjadi in srnjadi, je poginilo zaradi visokega snega v zimskim času. Padli sta cena trofejnega lova in cena divjačine .... V suši so se živali premaknile v nižinske predele in povzročale škode na kmetijskih površinah. Vse to je povzročilo slab ekonomski položaj. Potem so tu še kadrovske težave, manjka nam 11 revirnih lovcev, s čimer je oteženo delo v loviščih. Vendar je to naš problem, čeprav moram povedati, da so bile vse zaposlitve zavrnjene. Revirnega gozdarja ne morem preprosto prezaposliti v lovsko službo, ker je preveč omejitev. V začetku leta ste se reševali tudi z reorganizacijo zavoda, kar je povzročilo kar nekaj odmevov v javnosti. V gozdarski službi smo zmanjšali število revirnih gozdarjev, bistveno smo zmanjšali število krajevnih enot, kar v lokalnih skupnostih ni bilo sprejeto z navdušenjem, manj je tudi strokovnih služb in oddelkov. Na osnovi tega smo letos privarčevali 773 tisoč evrov, kar je bilo največ, kar smo lahko dosegli z racionalizacijami. Naša služba bi preživela, če ne bi imeli dodatnih stroškov. Pri tem mislim na poračun regresa za leto 2012, ki je povzročil 302 tisoč evrov dodatnih odhodkov, poleg tega smo imeli dodatnih 200 tisoč evrov stroškov s prevoznicami. Če spomnim, da je bilo rečeno, da s prevoznicami ne bo stroškov, lahko le ugotovim, da sami sebi lažemo. Sam pa moram delavcem za pošteno delo zagotoviti pošteno plačilo. Očitno se ni izšlo, vendar ne po moji krivdi. Priznam pa, da smo se zavestno odločili za večje stroške, 40 tisoč evrov zaradi davka na dodano vrednost v projektu programa razvoja podeželja, ki je namenjen izobraževanju lastnikov gozdov. Podobna zgodba je pri projektu merjenja lesnih vrst, ki smo ga po devetih mesecih zaradi drugih sodelujočih sporazumno prekinili. Bo z vašim odhodom vse rešeno? Sprememba zakona bo spremenila tudi prevoznice, denar za delo gozdarjev se je našel ... Očitno to nakazuje, da gre za politični in ne za strokovni problem. Verjetno tudi v zavodu ni vse lepo in prav? Daleč od tega, da brezpogojno branim javno gozdarsko službo. Poudarjam, da so potrebne spremembe, vendar morajo imeti podlago v zakonskih aktih, ki pa jih ministrstvo ni pripravilo. Sprememb ne morem delati »z lufta«. Vendar ostro nasprotujem, ker ves čas govorimo samo o spremembah v zavodu za gozdove. Spremembe so namreč potrebne v vseh službah in ustanovah, ki se ukvarjajo z godovi. Nihče ne govori o spremembah v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ali v gozdarskem inštitutu. Nihče ne omenja drugih podjetij, ki so tako ali drugače v zasebni lastnini in temeljijo na dobičku. Ta pa v gozdu ne sme nastajati, nastane lahko šele takrat, ko je les že iz gozda. Kar v gozdu posekamo, moramo takoj vrniti naravi v obliki takšnih ali drugačnih naložb. Ali denar namenimo za vzdrževanje gozdnih cest, nego in varstvo ali pa za nakup gozdov. Odločitev, kaj ima prednost in čemu se bomo odrekli, je odvisna od gozdarske politike. Tega pa ne delamo. Po novem bodo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest ukinjene oziroma bodo v nepremičninskem davku. Mnogi opozarjajo, da se bo davščina izgubila v ostalih dajatvah. Odvisno. V Zgornji Savinjski dolini so na primer problemi zaradi gozdnih cest strahoviti. Lastniki gozdov opozarjajo, da morajo biti stvari drugače urejene. Dolžnost države je, da omogoča prost dostop in normalno komuniciranje lastnikov gozdov po teh prevoznih poteh. Gozdarji smo včasih letno zgradili več kot sto kilometrov gozdnih cest, lani pa dva. In še teh ne moremo vzdrževati. Torej nov dokaz, v kakšne anomalije prihajamo kot stroka. Vendar je to še en krik vpijočega v puščavi. Boste napovedali, kam bo krenilo gozdarstvo? Če bo politika prisluhnila strokovnim stališčem, je še nekaj upanja, da se bodo stvari izboljšale. Če pa bomo vztrajali pri kapitalskih in prostorskih mahinacijah, ni rešitve ne za gozdarstvo in ne za lesno industrijo. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA »Resda moramo negovati odnose z lastniki gozdov. Vendar ne morejo fantje na svoje stroške že pet let voziti lastnikov po gozdovih. Gorivo so točili za svoj denar, ker niso dobili za stroške. Priznanih imajo 200 kilometrov, mesečno pa so jih delali po 800. Ko sem to prekinil, ko nisem podpisal nalogov, je bilo vse narobe.« IZ NAŠIH KRAJEV 7 OŠ Nazarje slovi po pevskih zborih, pevsko pa so bile obarvane tudi točke na ponedeljkovi proslavi. (Foto: TATIANA GOLOB) Proslava v znamenju mladih NAZARJE, VELENJE - V Zgornji Savinjski dolini so se prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, s posebej pripravljenimi prireditvami poklonili v manjšem številu občin. Izstopali so v Nazarjah, kjer so v ponedeljek pripravili proslavo, ki so jo oblikovali predvsem mladi. Tako so na odru nazarskega kulturnega doma nastopili učenci Osnovne šole Nazarje, ki slovi po kakovostnih pevskih zborih. Nastopili so še gojenci VDC Vrba in učenci nazarske glasbene šole, tokrat pa so se predstavile vse skupine baletne šole, ki deluje pod okriljem Glasbene šole Nazarje. Znova se je izkazalo, kako veliko zanimanje vlada v Zgornji Savinjski dolini za pridobivanje baletnih veščin. Za konec so predstavniki Mladinskega društva Nazarje predstavili svoje delovanje in ambicije, da povežejo mlajše generacije v občini. Praznično poslanico, predvsem voščilnico z lepimi željami, je občanom v Nazarjah namenila županja Majda Pod-križnik, ki je tudi spregovorila o pomenu praznika. V Velenju so osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti pripravili v ponedeljek. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Zdenko Gorišek, predsednik Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, s šopkom najlepših slovenskih pesmi pa se je predstavila Alenka Godec. Pred slovesnostjo so v zgornji avli Doma kulture Velenje odprli še priložnostno razstavo z naslovom Glinene zgodbe Velenja. Razstavljena so dela članov kiparske skupine Gambatte, ki deluje pod okriljem Društva šaleških likovnikov. US NA KRATKO Kmalu pogodbena pošta? BISTRICA OB SOTLI - Pošta Slovenije tudi v tej občini načrtuje reorganizacijo pošte. Pred ukrepom išče tudi soglasje lokalne skupnosti. Pošta v Bistrici ob Sotli je odprta od ponedeljka do petka, a le po dve uri na dan. S Pošte Slovenije so na občino naslovili pismo z načrti preoblikovanja. Predlagajo preoblikovanje v tako imenovano pogodbeno pošto. Sicer majhen obseg poštnih storitev bi tako združili z dejavnostjo drugega subjekta oziroma pogodbenika, še vedno pa bi pošta opravljala vse univerzalne poštne storitve. Župan Franjo Debelak nam je povedal, da se še pogovarjajo o reorganizaciji, če bi zaživela pogodbena pošta, bi jo najverjetneje uredili v stavbi občine. A pogovarjajo se še o drugih možnostih, med drugim si domačini želijo, da bi pošta v kraju spet obratovala tako kot pred skrajšanjem delovnega časa. AD Polovica denarja naložbam ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je obravnaval osnutek proračuna za prihodnje leto. Do 9. januarja lahko pripombe in predloge nanj poda še zainteresirana javnost. Predlog proračuna na prihodkovni strani predvideva nekaj manj kot 12,7 milijona evrov, približno toliko je tudi načrtovanih odhodkov. Naložbam je namenjenega približno polovica denarja, dobrih šest milijonov evrov. Župan Jože Čakš pravi, da bo največji delež za poplačilo naložb, ki jih je občina pod streho spravila že ob koncu letošnjega leta, in sicer kulturnega doma, zadnje etape obnove ceste Šentvid-Spodnja Ponkvica ter poslovilne vežice na Sladki Gori. Za prihodnje leto župan med drugim napoveduje izgradnjo pločnika v naselju Belo ter energetsko obnovo šmarske knjižnice, centralnega vrtca v Šmarju pri Jelšah in podružnične osnovne šole na Sladki Gori. Občinski svet bo proračun predvidoma potrdil na prvi seji v prihodnjem letu. AD Center za druženje REČICA OB SAVINJI - Skupni nadzorni odbor za Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška za programsko obdobje 2007-2013 je odobril 39 projektov, ki bodo sofinancirani iz sklada Instrument predpristopne pomoči. Med uspešnimi projekti je tudi Medgenborza, skupni projekt občin Rečica ob Savinji in Loška dolina ter mest Prelog in Ludbreg s Hrvaške, v projektu pa sodeluje še Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. V okviru tretjega javnega razpisa je bilo za sofinanciranje projektov na obeh straneh meje na voljo slabih 11 milijonov evrov. 228 prispelih vlog kaže na izjemno zanimanje za sodelovanje v projektih čezmejnega sodelovanja. Pretežni del prispelih vlog se navezuje na razvoj podjetništva, socialno integracijo in varstvo okolja. Na Rečici bodo v t. i. hranilnici z denarjem uredili center medgeneracijskega druženja. US Uravnotežili občinski mošnjiček VOJNIK - Občinski svet je potrdil proračun za prihodnje leto, ki predvideva skoraj 7,5 milijona evrov prihodkov in približno 7,2 milijona odhodkov. V primerjavi z osnutkom je proračun usklajen na račun povečanja prihodkov za dobrih 300 tisoč evrov. Prihodki naj bi bili večji po zaslugi prodaje zemljišč, ki je za prihodnje leto načrtovana v višini 160 tisoč evrov. Občina pričakuje, da se bo lahko z ministrstvom za šolstvo dogovorila o prenosu denarja za gradnjo telovadnice v Vojniku iz leta 2015 v 2014. Če pri prenosu ne bo uspešna, bo za poravnavo obveznosti telovadnice uporabila denar, ki je predviden kot garancija za odpravo morebitnih napak nizkoenergetskega Vrtca Vojnik. Med zajetnejšimi postavkami na odhodkovni strani je poleg odplačila gradnje telovadnice še naložba v gradnjo kanalizacije, predvidenih pa je še več manjših investicij. TV ZELJE NAŠIH BRALCEV in da sem bila obdana z ljudmi, ki me imajo radi takšno, kot sem. Ker je to leto kar prehitro minilo, je nekaj mojih želja in ciljev ostalo neuresničenih. Se jih bom pa trudila izpolniti v prihajajočem letu. Vsak konec predstavlja tudi začetek, zato je čas praznikov po mojem mnenju predvsem priložnost, da pogledamo na stvari drugače in jih sprejmemo, odpremo oči in gremo naprej. Svojega življenja ne morem opisati z besedami, ampak z dejanji, kajti le ta štejejo. Zase in tudi za vse bralce želim, da bi v tem prazničnem vzdušju delali tisto, kar drugim na obraz pričara veselje in podari ljubezen. Le to je tisto pravo, kar nas obogati. Naj bo zdravo, veselo in ljubezni polno novo leto.« Mojca Maček iz Šentjurja: »Leto, ki se končuje, ni bilo zame nič kaj posebno, vznemirljivo ... Zagotovo mi je vsak dan posebej prinesel kaj novega - dobrega ali slabega. Pomembno se mi zdi, da sem lahko počela tisto, kar rada počnem, ■■ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Ministrstvo za infrastrukturo in prostor s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za daljnovod 2 x 400 kV Šoštanj-Podlog in okoljskega poročila Javna razgrnitev bo od 6. januarja do 9. februarja 2014: - na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, - na spletnih staneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor na naslovu: http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/pro-stor/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/javne_raz-g r nitve_in_seznanitve/ - v prostorih občine Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj - v prostorih občine Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 69, 3327 Šmartno ob Paki - v prostorih občine Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela - v prostorih občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec II. Javne obravnave bodo: - 29. januarja 2014 ob 16.00 v prostorih občine Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj - 29. januarja 2014 ob 18.30 v kulturnem domu Šmartno ob Paki, 3327 Šmartno ob Paki - 30. januarja 2014 ob 16.00 v gasilskem domu PGD Žalec, 3310 Žalec - 30. januarja 2014 ob 18.30 mali dvorani kulturnega doma v Polzeli, Glavni trg 2, p. 3313 Polzela III. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek DPN in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 9. februarja 2014 dajo pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mzip@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DV Šoštanj-Podlog«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo v roku 60 dni preučilo pripombe in predloge in do njih zavzelo stališče, ki bo objavljeno na spletni strani ministrstva in posredovano udeleženim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavi njihovo ime in priimek, morajo pri dajanju pripomb in predlogov to posebej navesti. MAG. TANJA BOGATAJ GENERALNA DiREKTORiCA DiREKTORATA ZA PROSTOR Danijel LEViČAR V.D. GENERALNEGA DiREKTORJA DiREKTORATA ZA ENERGiJO mwoMDÄ FDGD E 8 IZ NAŠIH KRAJEV Oživljena božična zgodba Na božični dan je betlehemska zgodba v krajih na Celjskem oživela kar nekajkrat. Organizatorji živih jaslic so izbrali različna prizorišča, vsem pa je bilo skupno, da želijo duh božiča približati ljudem in sokrajanom popestriti praznične dni. Na božični predvečer so se obiskovalci do živih jaslic na Lipovcu pri Ljubečni odpravili peš, pot so si razsvetljevali z baklami in baterijskimi svetilkami. Znova bo pohod spet jutri, v soboto, ob 18. uri, sicer pa bodo žive jaslice na Lipovcu uprizorili tudi nocoj ob 18. uri. Zlasti najmlajšim obiskovalcem so bile zelo všeč živali in na Lipovcu si niso ogledovali le ovčk in oslička. V PGD Lokrovec-Dobrova so letos žive jaslice pod Dimčevim skednjem v Lokrovcu na božič uprizorili že enajstič, vse do praznika svetih treh kraljev, 6. januarja, pa ostajajo v skednju v dopoldanskem in popoldanskem času na ogled jaslice, vključno z živalmi, za katere ves čas skrbi kdo od gasilcev. Podobe rečiških živih jaslic V opuščenem kamnolomu v Dol-Suhi je tudi letos zaživela skrivnost božične noči. Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so že 14. leto pripravili žive jaslice, na katerih čar božične noči predstavljajo s pomočjo igranih prizorov in zvočnih ter svetlobnih učinkov. US Pri pripravi jaslic je letos sodelovalo 40 posameznikov, posebej lepo pa so zazvenele božične pesmi, ki so jih zapeli člani novoustanovljene Vokalne skupine Rečica. Jaslice za Savinjčane Božične praznike že nekaj let zapored v Spodnji Savinjski dolini popestrijo različne oblike jaslic. Med njimi je najbolj znana Božična skrivnost v jami Pekel. Žive jaslice so praznično vzdušje na sveti večer pričarale tudi na Vranskem, lesene osvetljene silhuete v naravni velikosti svetnikov pa med božičnimi prazniki krasijo pobočje pri Sv. Jedrti v bližini Gotovelj. Turistično društvo Šem- pravo praznično vzdušje. Za peter je Božično skrivnost v jami Pekel letos na božič in štefanovo pripravilo že 14. leto zapored. Zanjo so se odločili, ker so želeli to kraško jamo približati ljudem tudi pozimi, ko je ta sicer zaprta. Stotim prostovoljcem, od tega jih je več kot 50 nastopilo v jami, je tudi letos uspelo pričarati veselo dogajanje pred jamo je letos poskrbel ansambel Golte. Poleg razstave malih živali so bili pred jamo postavljeni tudi lesni ognji, na katerih so si obiskovalci pekli jabolka. Mladinska skupina Folklornega društva Vransko je letos že tretje leto na sveti večer v središču kraja pripravila žive jaslice. Spremljal jih je pevski zbor sv. Cecilije. Tudi letos ni šlo brez živih živali, še posebej ne brez oslice Fride, ki je v teh letih postala kar pravi prepoznavni znak živih jaslic. Podmladek Turističnega društva Lipa Gotovlje božični čas popestri z lesenimi jaslicami v naravni velikosti, ki jih postavi na pobočju hriba, na katerem stoji vaška cerkev sv. Jedrti. Od običajnih jaslic se razlikujejo po tem, da gre v tem primeru za igro svetlobe, saj izrezljane figure predstavljajo odsev pravih ljudi in živali. ŠO Foto: SHERPA Obiskovalci so med sprehodom po jami Pekel opazovali različne izseke iz božične zgodbe. Eden izmed osrednjih je bil prizor Marije in Jožefa z Jezusom. IZ NAŠIH KRAJEV 9 Samo v Celju je betlehemska zgodba na božič letos oživela kar trikrat - žive jaslice so uprizorili pod Dimčevim skednjem v Lokrovcu, kjer imajo najdaljšo tradicijo oživljanja božične zgodbe, v Božični vasici Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru ter na Lipovcu pri Ljubečni. Prizore iz betlehemskega hlevčka so v Zelen'dolu popestrili člani celjske folklorne skupine, uprizoritev živih jaslic na Lipovcu pri Ljubečni pa so spremljale številne živali, ki jih sicer ob podobah iz betlehemskega hlevčka nismo vajeni. IS, foto: SHERPA Naravno drevo je naravi najbolj prijazno Posebnost živih jaslic pod Dimčevim skednjem v Lokrovcu je tudi ta, da ima Marija vsako leto v naročju živega dojenčka in Jezuščka ne nadomeščajo z lutko. Letos je bilo tako tudi na Lipovcu. Kot pravi predsednik PGD Lokrovec-Dobrova Pavli Stermecki, se velikokrat zgodi, da dojenček vso uprizoritev mirno prespi v jaslih, če se vmes predrami, pa ga Marija malo popestuje. Ste vedeli, da je za proizvodnjo smrek iz umetnih materialov treba veliko energije in da se negativni vpliv na okolje v primerjavi z naravnim drevesom po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije izenači šele v dvajsetih letih? Pri nas med božično-noveletnimi prazniki svoj dom z naravnim drevescem polepša okoli 20 tisoč državljanov. Takšna izbira je v prvi vrsti posledica ekološke osveščenosti, zanemarljiva pa nista niti prijeten vonj in podoba, ki jo naravno drevo pričara v našem domu. Pridobivanje naravnih okrasnih dreves je v Sloveniji urejeno z Zakonom o gozdovih, usmerja pa ga Zavod za gozdove RS. Okrasna drevesca so lahko posekana na površinah, kjer to ne predstavlja negativnega vpliva za gozd. Na željo lastnika gozda zavod za gozdove izda odločbo, s katero dovoli posek, vsa posekana drevesa za prodajo pa mora lastnik označiti s posebno nalepko. Ta je letos rdeče barve. Do 25 nalepk je za lastnika brezplačnih, sicer pa je cena 27 centov na nalepko. Pridelava vezana na lastnike V Sloveniji proizvodnja prazničnih dreves na kmetijskih površinah po bese- Nadzor nad prodajo naravnih dreves opravljata tržna in gozdarska inšpekcija, ki pregledujeta, če so vsa drevesa opremljena z nalepko. Za drevesa, ki jih ni treba opremiti z nalepkami, morajo prodajalci imeti druge dokumente, kot so računi oziroma dobavnice, da nadzorniki vedo, od kod izvirajo. dah višjega koordinatorja za področje gozdarstva na Zavodu za gozdove Slovenije Andreja Breznikarja še ni prav razvita, primeri pa obstajajo. Kadar ljudje gojijo domače drevesne vrste, zavod izda dokazilo o izvoru. Če gre za tuje vrste, pa zavod ne izdaja potrdil, saj je jasno, da je takšno drevo pridelano na kmetijskih površinah. Pridelava oziroma posek gozda sta vezana zgolj na lastnike gozda, gozdne dobrine, kot so na primer veje, lahko sicer nabirajo tudi obiskovalci gozda, vendar le v količinah, kot jih določa zakon. Največkrat krasimo smreko Breznikar je pojasnil, da domove v Sloveniji največkrat polepša smreka, nekoliko bolj redka izbira sta jelka in bor. Med gojenimi vrstami, ki so prinesene od drugod, pa so na primer pri nas prisotne kavkaška jelka, omorika, srebrna smreka in druge. Zanimanje za naravna drevesa je v zadnjih letih nekoliko manjše. Zavod je prejšnja leta izdajal več kot 30 tisoč nalepk, približno toliko je bilo tudi posekanih dreves. Zadnji dve leti se je število ustalilo pri 20 tisoč, se pa po besedah Brezni-karja številka počasi znova dviga. TINA VENGUST Foto: SHERPA NA KRATKO Precej dela za štorklje PREBOLD - Kot kaže so imele štorklje v preboldski občini letos precej dela. Večnamenska dvorana tamkajšnjega vrtca je bila skoraj premajhna za vse najmlajše občane, ki so se s ponosnimi starši v prazničnem decembru udeležili sprejema pri županu Vinku Debelaku. Na drugo tovrstno srečanje so bili povabljeni starši z novorojenčki, rojenimi med 1. majem in 31. oktobrom. V tem času se je v občini rodilo 36 otrok, od tega 13 deklic in 23 dečkov. Sicer se je v občini do decembra skupaj rodilo 58 otrok. Se bo pa ta številka do konca leta še nekoliko povečala, tako da bodo v občini zabeležili drugo najuspešnejše leto po rodnosti v zadnjem obdobju. Največ, kar 72 otrok, se je sicer rodilo leta 2011. Starše so poleg župana, ki je izrazil zadovoljstvo nad tolikšnim številom rojstev, nagovorili še podžupan Franc Škra-be, ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Oton Račečič in vodja vrtca Milica Podgoršek. Vinko Debelak se je ob zahvali pošalil in dejal, da ima zdaj občina tudi uradno več kot pet tisoč prebivalcev, zato jih minister Virant ne bo smel ukiniti. So pa novorojenčki oziroma njihovi starši prejeli zgodnje božično-novoletno darilo, vrednostne bone v višini 150 evrov. LK Ceneje na toplem DOBRNA - V skladu z lokalnim energetskim konceptom, ki so ga pripravili že pred leti, so občinski svetniki zdaj na osnovi opravljene analize stanja med potrebne aktivnosti in ukrepe za optimalno energetsko oskrbo občine v prihodnje vnesli tudi možnost oskrbe Dobrne s sistemom daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Trenutno je v izdelavi študija izvedljivosti, ki kaže, da bi bil tak sistem daljinskega ogrevanja upravičen tako glede na analizo podatkov iz lokalnega energetskega koncepta kot na splošne trende v energetiki, okoljsko sprejemljivost in cene energentov ter standard, ki ga sistem prinaša uporabnikom. Vendar v občinski upravi opozarjajo, da bi bila gradnja sistema ekonomsko upravičena le v primeru, da bi se za priključitev odločila večina gospodinjstev z Dobrne in javni ter drugi objekti v kraju. Po podatkih iz študije bi bilo ogrevanje z lesno biomaso lahko tudi do petine cenejše, kot je ogrevanje s kurilnim oljem. Da je zanimanje med krajani za takšen sistem precejšnje, kaže tudi odziv na nedavno javno predstavitev, v občinski upravi pa še poudarjajo, da bi bila gradnja sistema tudi velik korak k samooskrbi občine, saj bi lesne sekance odkupovali v okolici, od domačih lesarjev in kmetov. IS Proračun je sprejet BRASLOVČE - Občinski svetniki so na zadnji letošnji redni seji z večino glasov sprejeli proračun občine za prihodnje leto. Bistvenih sprememb ta od prvega branja ni doživel, nekoliko pa so se vendarle povečali tako načrtovani prihodki kot tudi odhodki. Braslovška občina bo v naslednjem volilnem letu razpolagala z malo več kot 5,1 milijona evrov, zapravili pa naj bi še za pol milijona evrov več. Glede na prvo obravnavo so se prihodki povečali za 143 tisoč, odhodki pa za 350 tisoč evrov. Prihodki so se povečali predvsem zaradi sredstev z razpisa Fundacije za šport in prejetih sredstev iz občinskih proračunov za dokončanje kanalizacije v Spodnji Savinjski dolini. Načrtovani odhodki so se povečali predvsem zaradi nove postavke v proračunu, in sicer izdelave projektne dokumentacije namakalnega sistema v Spodnji Savinjski dolini. So pa predlagatelji več sredstev namenili še za plačilo davka na nepremičnine in za dokončanje sekundarne kanalizacije ter vzdrževanje športnih objektov v občini. Kar nekaj sredstev so namenili tudi za gradnjo komunalne infrastrukture v obrtni coni v Trnavi in poslovno-stanovanjski objekt v Braslovčah. Občina se v prihodnjem letu ne namerava zadolžiti, presežek odhodkov nad prihodki pa bo krila z ostankom sredstev iz leta 2013. LK V znamenju gospodarstvenikov NAZARJE - Občina in največje zgornjesavinjsko podjetje BSH Hišni aparati sta pripravila srečanje s poslovnimi partnerji. Nazarska občina že od nekdaj velja za eno bolj razvitih industrijskih središč, zato gospodarstvenikom namenja še posebno pozornost. Gostje so si ogledali nekatere znamenitosti. Med drugim so spoznavali Jakijevo hiše, ustavili pa so se tudi v prostorih VDC Saša, enota Vrba. Varovanci so po številnih zapletih letos le pridobili nove prostore na Prihovi v coni Pfeifer, kjer naj bi v prihodnje zrasla tudi bivalna enota. US Želijo obrtni center ROGATEC - Pisali smo že, da občina načrtuje obnovo vzhodnega in zahodnega gospodarskega poslopja dvorca Strmol. Čeprav na razpisu kulturnega ministrstva ni uspela dobiti sofinanciranja, načrti niso padli v vodo. Župan Martin Mikolič pravi, da se bo občina zdaj še resneje lotila projekta obnove objekta, denar pa bo poskušala dobiti Priznanje krvodajalcu VRANSKO - Predsednik Borut Pahor je Rdečemu križu Slovenije vročil medaljo za zasluge ob 60. obletnici organiziranega krvodajalstva na Slovenskem. Organizacija je priznanje prejela za sistematično graditev krvodajalske mreže in skrb za prihodnost krvodajalstva kot najbolj množične oblike solidarnosti v državi. Ob tej priložnosti je predsednik Rdečega križa Franc Košir podelil posebna priznanja najzaslužnejšim krvodajalcem. Priznanje za več kot 151-krat darovano kri je prejel tudi Jože Žnidaršič iz Stopnika. ŠO na 8. razpisu Razvoj regij, ki naj bi bil objavljen marca prihodnje leto. V obnovljenem objektu želi občina v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in razvoj Rogatec urediti obrtni center. V njem želijo prikazati različne domače obrti ter pripravljati delavnice, s čimer bi nadgradili že obstoječo dejavnost Muzeja na prostem. AD 10 IZ NAŠIH KRAJEV 140 let oskrbe mesta s plinom CELJE - Energetika Celje letos praznuje prav poseben jubilej. Mineva namreč kar 140 let zanesljive in varne oskrbe mesta z energijo. V podjetju so v sodelovanju z mestno občino in Osrednjo knjižnico Celje pripravili priložnostno razstavo Celje nekoč in danes, ki je postavljena na panojih na Trgu celjskih knezov in bo na ogled vse do 30. decembra. Ob kratki predstavitvi ključnih dogodkov v energetski oskrbi mesta razstava temelji na podobah Celja izpred sto in še več let v primerjavi z današnjim vide- zom mesta. Tako si je mogoče ogledati tudi prve ulične plinske svetilke, ki so v Celju zasvetile že leta 1873. Leto prej so odprli Mestno plinarno na Glaziji, kjer so plin za razsvetljavo mesta pridobivali s suho destilacijo premoga. Temu je sledila uporaba plina v industriji in v gospodinjstvih, zato so morali že po desetletju peč v Mestni plinarni zamenjati z dvoplinskim generatorjem. Uporaba plina v Celju se je močno povečala v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, zato so takrat dokončno opustili proizvodnjo plina iz premoga in prešli na novo su- rovino. Mešanico butana, propana in zraka za mešani plin pa je leta 1992 v celotnem plinovodnem omrežju zamenjal zemeljski plin. Intenzivna izgradnja novega plinovodnega omrežja in obenem obnova starega se je začela konec 80. let, ko so s plinifikacijo tudi močno izboljšali kakovost zraka v mestu. Zdaj je v Celju že več kot sto kilometrov plinovodnega omrežja, prav te dni pa v mestu zaključujejo obnovo plinovoda ob Ljubljanski cesti ter Gregorčičevi in Vodnikovi ulici. IS ŽELJE NAŠIH BRALCEV Jože Žlaus iz Vojnika: »Zase, za ljudi okrog sebe in seveda tudi za bralce Novega tednika si želim predvsem zdravja, sreče, zadovoljstva in osebnih uspehov. Za naše politike, da bi končno prišel čas za streznitev glav, za vse umetnike pa čim več navdiha in ustvarjalnosti, ob tem pa seveda tudi, da bi bili v družbi ustvarjeni pogoji, da bi soljudje to njihovo ustvarjalnost lahko sprejemali in podpirali. Sam sem optimist in vesel bi bil, če bi z menoj čim več ljudi delilo mnenje, da bo v življenje v Sloveniji čez nekaj let spet boljše. Kriza namreč tudi ne more biti večna, nenazadnje smo jo ustvarili ljudje sami in zato se sami iz nje lahko tudi potegnemo. Čeprav poznavalci ocenjujejo, da smo dosegli dno, sam ne pričakujem, da nam bo uspelo že v letu 2014. Dejstvo je namreč, da padec na dno lahek in hiter, zato pa je plezanje proti vrhu veliko bolj počasno in zahteva veliko več truda in moči.« Pavli Stermecki iz Celja: »Da bi bilo v letu, ki prihaja, veliko miru in medsebojnega razumevanja, za naše PGD Lokrovec-Dobrova pa si želim, da bi imeli tudi dovolj denarja, da bi lahko svoje delo in poslanstvo brez večjih težav opravljali še naprej. Bralcem Novega tednika seveda želim čim lepše leto in tudi veliko zdravja. Želje morajo obstajati, to je predpogoj, da se sploh lahko uresničijo. Seveda se ne bodo izpolnile same od sebe, a če bi bilo med ljudmi več sodelovanja, vzpodbujanja in medsebojnega razumevanja, bi se vse lahko uresničile. Pri nas gasilcih se tak odnos oziroma pogled na svet prenašata iz roda v rod in nam prijateljstvo in složnost nista tuja. Če bi se to preselilo tudi na druge ravni, zlasti pa med politike, bi bilo življenje v Sloveniji veliko boljše, kot pa ga živimo zdaj. Razumevanje in medsebojno sodelovanje sta tisto, kar nam najbolj manjka.« VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si wvwv.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. Andeja Burkelc Klajn iz Radeč: »Močno de mi bo vtisnilo v spomin, da sem se letos naučila živeti svobodno, saj uživam zaslužen pokoj. Nasploh bi to leto označila kot leto, ki nas je začelo pripravljati na zategovanje pasu. Sama zelo veliko delam na področju ljubiteljske kulture, kjer nas tudi močno pesti pomanjkanje denarja. Mislim, da bo treba stopiti dva koraka nazaj in še z večjo vnemo prostovoljno delati. Moja generacija je bila tega vajena, zdaj smo se malo razvadili. Opažam, da na podeželju že zdaj delamo v društvih iz ljubezni do svojega kraja, ljudje smo med seboj povezani in je zato vse skupaj lažje. V večjih mestih pa se ljudje ne poznajo med seboj in ne čutijo potrebe po prostovoljnem delovanju za skupno dobro. Zato bi želela vsem bralcem sporočiti, naj se čim bolj povezujejo, se družijo in pomagajo drug drugemu. Tako bomo vsi skupaj lažje prebrodili leto, ki je pred nami. Sama pa si želim veliko zdravja, veliko druženja s svojimi domačimi in seveda mnogo uspehov pri delovanju na področju ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja z mladimi v gledališki skupini.« Ernest Rajh iz Dobja: »Izražanje želj za novo leto je vedno nehvaležno, če že ne tvegano početje. Cilje si lahko zastavimo visoko in tvegamo, da ne bodo izpolnjeni. Lahko pa jih zastavimo nizko in si tako zagotovimo njihovo izpolnitev. Sam sem zagovornik druge tehnike, zato si za novo leto želim, da bi predvsem izpolnil nekatere že zastavljene cilje, ki so bili v letu 2013 žrtev prerazpo-rejanja ali pomanjkanja odločnosti in vztrajnosti, pri čemer bi jih nadgradil tako, da bi izkoristil priložnosti, ki jih prinese življenje. Kot verjetno vsi ostali si želim, da bi bilo prihodnje leto uspešnejše kot poslavljajoče leto z vraževerno številko, ki pa je meni vseeno prineslo marsikaj lepega in prijetnega. Vsem bralcem Novega tednika pa želim, da bi jim novo leto prineslo veliko dobrega. Izpolni naj jim realne želje, vendar ne vseh, saj jim v tem primeru ne bo ostalo prostora za nove želje in cilje. Znova se moramo odločiti, ali bomo živeli za to, da bomo delali, ali bomo delali za to, da bomo lahko živeli. Vzemimo si čas, ki ga ni, in ga porabimo za stvari, ki so zastonj - družino, prijatelje, smeh, veselje in življenje.« NA KRATKO Namestili so defibrilator ŽALEC - V zavodu za kulturo šport in turizem, pri vhodu v poslovni del Doma II. slovenskega tabora, so namestili defibrilator, ki so ga kupili s pomočjo sredstev z novembrskega dobrodelnega koncerta. S tem so, kot je povedal direktor žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Matjaž Juteršek, izpolnili prvi del obljube z dobrodelnega koncerta, na katerem so s prodajo vstopnic in sredstvi donatorjev zbrali 5.300 evrov. Za nakup defibrilatorja so porabili slabih 2.400 evrov, preostanek pa bodo namenili za sofinanciranje udeležbe otrok iz socialno šibkih družin v različnih programih, ki jih bo prihodnje leto organiziral zavod. Dostop do defibrilatorja je dobro označen tudi pri ostalih vhodih v dvorano, tako da bo v primeru potrebe pot do njega hitra in enostavna. Kot je pojasnila Lidija Koceli, vodja programa kultura pri ZKŠT, se je že zgodilo, da je ob kakšni množičnejši prireditvi komu postalo slabo. Srčnega zastoja sicer še niso zabeležili, a je tovrstna naprava, ki je zelo enostavna za uporabo, za ustanovo, kjer se dnevno združuje več sto ljudi, zelo velika pridobitev. LK Še brez vodstva ROGAŠKA SLATINA - Sedanja javna zavoda na področju kulture in turizma se bosta z novim letom združila v skupen javni zavod. Zaživel naj bi že prvega januarja, a ker še nima direktorja, se bo prevzem nalog nekoliko zamaknil. Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina bo pravni naslednik obstoječih javnih zavodov, pomenil pa naj bi pomembno racionalizacijo stroškov in boljšo učinkovitost. Zavod prvega januarja še ne bo zaživel, ker še nima zakonitega zastopnika. Na prvi javni razpis so prispele štiri prijave, a nihče od kandidatov ni ustrezal vsem zahtevanim kriterijem. Zdaj je objavljen nov razpis za izbor direktorja, na katerega se lahko kandidati prijavijo do 8. januarja. Mandat direktorja bo petleten. AD Proračun pod streho RADEČE - Občinski svet je na zadnji seji sprejel proračun za prihodnje leto. Prihodki so predvideni v višini 6,4 milijona evrov, odhodki pa v višini 6,6 milijona evrov. Radeška županja Rafaela Pintarič je povedala, da so spremembe proračuna v primerjavi z njegovim osnutkom vezane predvsem na investicije, ki jih bo občina dokončala ali jih začela izvajati prihodnje leto. V leto 2014 se namreč zamika dokončanje čistilne naprave in kanalizacije Obrežje, občina pa bo začela tudi urejati tržnico, saj je za projekt Posavska špajza prejela skoraj 157 tisoč evrov evropskega denarja. TV Obetajo se podražitve ŠENTJUR - 1. januarja prihodnje leto bodo občani Šentjurja na položnicah prvič prejeli spremenjene cene za storitev zbiranja, obdelave in odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki jo opravlja podjetje Simbio. Skupna cena storitev za posameznega občana pri 120-li-trskem zabojniku bo nižja za skoraj 4,5 odstotka in bo znašala približno 11 evrov. Pri 240-litrskem zabojniku bo cena višja za skoraj 27 odstotkov. Namesto približno 17,5 evra bo znašala okoli 22 evrov. Višja bo tudi cena storitve zbiranja biološko razgradljivih odpadkov pri tistih uporabnikih, ki so vključeni v to storitev. Ti bodo za 120-litrski zabojnik plačevali 23 odstotkov več, strošek odvoza 240-litrskega zabojnika pa se bo podvojil. TV Različni obrazi dobrodelnosti SOLČAVA - Številni krajani so sodelovali v dobrodelni akciji, v kateri so zbrali dovolj denarja za nakup rabljenega avtomobila, ki so ga namenili domačinki Mateji Pečovnik. Mami samohranilki, ki s hčerko Tjašo živi pri starših, so avto pred časom neznanci ukradli izpred domače hiše. Novega avtomobila si Mateja ne bi mogla kupiti, zato so na pomoč priskočili krajani, ki so tako pokazali, da jim je še kako mar za stiske in težave drugih ljudi. Pečovnikovi so z zbranim denarjem kupili enak tip avtomobila, le z nekoliko mlajšim datumom, kot ga je imel ukraden avto. Seveda jekleni konjiček, ki je najbrž odslej varno zaklenjen pred domačo hišo, Matejo spominja na dobroto ljudi, predvsem številne sokrajane, prijatelje in sodelavce, ki so pomagali takrat, ko je bilo potrebno. US IZ NAŠIH KRAJEV 11 NA KRATKO Družini prijazni ZREČE - Podjetje GNK Driveline je pred dnevi prevzelo osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, ki ga podeljuje Ekvilib inštitut. Čertifat je podjetje prejelo, ker skrbi za svoje zaposlene, predvsem pri usklajevanju njihovega zasebnega življenja in delovnih obveznosti. Zaposlenim omogoča, da so ob izrednih družinskih dogodkih odsotni z dela in da za tako odsotnost prejmejo nadomestilo plače. Starši so lahko na primer z otrokom, ko gre ta prvič v šolo ali ko se privaja na vrtec. Podjetje poskrbi tudi za obdarovanja in še na druge načine skrbi za družini prijazne razmere. TV Vse sile usmerili v štiri naložbe VITANJE - Urejanje cest je ena od štirih pomembnejših projektov, ki si jih je občina zadala za prihodnje leto. V ta namen bo namenila okoli 140 tisoč evrov. Po besedah župana Slavka Vetriha so izdelali seznam potreb, ki so ga strokovno obdelali in na podlagi argumentov določili prednostne naloge. Uredili bodo del cestišča na Gmajni, ki je močno uničen, saj je bil tam speljan obvoz v času gradnje Pirhovega mostu. Obnove bo deležen tudi cestni odsek proti cerkvi sv. Antona v Breznu, ki je v zelo slabem stanju. Poleg cest bo občina prihodnje leto poskrbela še za menjavo peči v osnovni šoli, energetsko obnovo vrtca in nakup opreme, kot so stoli, ozvočenje in mikrofoni za Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. TV Razmigani prazniki CELJE - Tudi v času božično-novoletnih počitnic so v knežjem mestu za osnovno- in srednješolce ter študente brezplačno odprli vrata javnih športnih objektov in jih povabili, naj se v prazničnih dneh udeležijo različnih športnih aktivnosti. Program športnih aktivnosti financirata Mestna občina Celje in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, za izvedbo pa poskrbijo v Športni zvezi Celje. Zaradi prazničnih dni je v času božično-novoletnih počitnic program nekoliko skrajšan in namesto za ves teden v Celju vabijo k plavanju, kegljanju, drsanju in na igranje badmintona ter namiznega tenisa le tri dni; še danes, v petek, in v ponedeljek, 30. decembra. IS ENERGETIKA J CELJE PREKLOPITE na PLIN Razdelili prve obroke V Žalcu je na predbožični dan začela delovati javna kuhinja - Na Vranskem bodo topli obroki za socialno ogrožene na voljo po novem letu Preverite svojo možnost prjklopa na plin na Številki 080 1617 | www.energetika-ce.si Povhova prevzema mladinski center ŠMARTNO OB PAKI - Svetniki so na dopisni seji za direktorico Javnega zavoda Mladinski center potrdili Mirjano Povh. Novo direktorico so predlagali člani sveta javnega zavoda, izbrali pa so jo med petimi prijavljenimi kandidati na razpisu. Zdaj traja še pritožbeni rok. Če pritožb ne bo, bo Povhova postala direktorica javnega zavoda za naslednja štiri leta. Na tem mestu bo zamenjala Janeza Dornika, ki je bil prvi direktor zavoda in ga je vodil 15 let, bil pa je tudi med prijavljenimi kandidati. US Še brez minusa LUČE - Do 6. januarja prihodnje leto bo v javni obravnavi proračun za leto 2014. Po predlogu proračuna naj bi v občini zbrali nekaj manj kot 2,3 milijona evrov prihodkov. Ker načrtujejo prav toliko odhodkov, bo Občina Luče še naprej vztrajala med redkimi nezadolženimi slovenskimi občinami. Med večjimi postavkami oziroma izdatki v proračunu so promet, varovanje okolja in prostorsko načrtovanje. US ŽALEC, VRANSKO - Na predbožični dan je bilo v Žalcu tudi med tistimi, ki imajo manj in si bogate božične večerje niso mogli privoščiti, veselo in praznično. V prostorih društva za pomoč in samopomoč Želva Eureka je pod okriljem občine začela delovati javna kuhinja oziroma razdeljevalnica hrane. Čeprav neradi priznamo, je revščine vsak dan več, je prepričana ustanoviteljica in vodja žalskega zavetišča za brezdomce, ki deluje pod okriljem društva Želva Eureka, Natalija Zupančič. »Že spomladi so k nam v zavetišče začeli posamezniki prihajati po hrano. Vsakomur smo dali nekaj kruha in kakšno pašteto. A je bilo sčasoma tega toliko, da bremena v društvu finančno nismo več zmogli. Obrnili smo se na občino, ki je našemu predlogu prisluhnila in projekt podprla,« je prve korake do javne kuhinje opisala Zupančičeva. »Zaznali smo, da si nekateri ne morejo privoščiti niti enega toplega obroka dnevno, in zdi se mi prav, da tem ljudem pomagamo,« je dejal župan Janko Kos, ki je ob odprtju sam razdelil nekaj prvih obrokov. Na center po potrdilo Občina se je pri projektu javne kuhinje oziroma razde-ljevalnice hrane, kot so jo tudi poimenovali, tesno povezala s Centrom za socialno delo Žalec, kjer so pripravili kriterije, s katerimi ugotavljajo, kdo je do brezplačnega obroka upravičen. »Do obroka je trenutno upravičenih okoli 40 posameznikov, katerih dohodek mesečno ne presega 323 evrov. Posebno pozornost smo namenili skupini starejših z nizkimi pokojninami, tudi če so ti lastniki stanovanj, v katerih živijo,« je pojasnila Zupančičeva. Prav tako so do obroka upravičeni invalidi, ljudje s težavami v duševnem zdravju, starejši alkoholiki, ki živijo na ulici, in uporabniki zavetišča. Vsi upravičenci lahko dovolilnice, ki so veljavne pol leta, prejmejo na pristojnem centru za socialno delo. Ker so med upravičenci Uporabniki zavetišča dokazujejo, da jim za delo ni težko poprijeti. Dobro se znajdejo tudi za razdeljevalnim pultom. brezplačnega toplega obroka tudi invalidi in starejši, nekateri nepokretni, si bodo vsi vpleteni v projekt prizadevali, da bi lahko sčasoma zagotovili dostavo obroka na dom. Kos obljublja, da bodo v prihodnjih mesecih, v kolikor se bo za to pokazala potreba, organizirali možnost dostave. Če bo potreb več, se bo za to našel denar Za tople obroke bo med ponedeljkom in petkom, ne glede na praznične dni, skrbelo podjetje Gorenje Gostinstvo, ki je bilo izbrano kot najugodnejše med šestimi na javni razpis prijavljenimi ponudniki. Občina je za zdaj projektu javne kuhinje namenila 40 tisoč evrov. »V kolikor se bo pokazalo, da je potreb in upravičencev več, denarja pa premalo, bomo finančna sredstva, tudi na račun kakšnega metra asfalta ali pločnika manj, prerazporedili iz drugih proračunskih postavk,« je bil jasen župan, ki je na ta način zavrnil namigovanja, da je občinski pro- Topli obroki kmalu tudi na Vranskem Poleg Žalčanov so se za razdeljevanje toplih obrokov socialno ogroženim posameznikom odločili tudi Vranšani. Občina je v sodelovanju s centrom za socialno delo in z lokalnimi humanitarnimi organizacijami ocenila, da naj bi zadostovalo deset toplih obrokov dnevno, toliko naj bi bilo po prvih ocenah občanov, ki si zaradi težkih socialnih razmer ne morejo sami privoščiti dostojnega kosila. V prvi vrsti gre za starejše ljudi z nizkimi dohodki, brezdomce, invalide in osebe s psihičnimi težavami. Topli obroki bodo na voljo v jedilnici Zavoda sv. Rafaela Vransko, upravičenci bodo lahko obedovali v prostorih doma ali si obrok odnesli domov. Objektivnih kriterijev, kdo vse je do tovrstne pomoči upravičen, Vranšani niso določili. Zanašajo se na to, da so majhna lokalna skupnost, v kateri pristojne službe poznajo posameznike in njihove stiske. Obroke, za katere je občina v proračunu namenila 9 tisoč evrov, bodo začeli razdeljevati v novem letu. ŠO ZELJE NAŠIH BRALCEV Boris Goličnik iz Šoštanja: »Zame je bilo leto znova pestro, delovno in aktivno, konec leta pa prav zaradi dobrodelnega koncerta v Šoštanju polepšan z neizmerno lepim občutkom in s hvaležnostjo, da sem imel privilegij to zgodbo pripraviti. Tudi če je celo leto slabo in se zgodi takšen koncert, je vse slabo pozabljeno. Res sem srečen. Lahko pa rečem, da sem bil tudi velikokrat žalosten v tem letu. Ni mi vseeno vsakokrat, ko slišim, da kdo trpi, da je komu hudo, da se dogajajo krivice. Tega je žal vse več in tega je bilo tudi v tem letu preveč. Ljudje si želijo delati, a ne dobijo služb ... Želijo biti srečni, želijo imeti dostojno življenje, a jim je to onemogočeno ... Socialna stiska je vse večja in ni prav, da je tako. Za vse je dovolj, le pravilno bi moralo biti porazdeljeno. Leto si bom zapomnil še po nečem. Mnogo preiskav, ovadb, sumov korupcije, rezultatov pa nikjer. Tega ne razumem! Pričakovanja za prihodnje leto? Nič ne pričakujem, si samo želim. Želim si, da bi vsi ljudje lahko imeli dostojno življenje, kar si zasluži vsak. Želim, da bi bil zdrav in da bi imel energijo za delo, ki me osrečuje. Vsem ostalim prav tako želim zdravja, iskrenih ljudi in veliko strpnosti ter medsebojnega razumevanja.« račun za leto 2014 usmerjen predvsem v »beton«. Obnavljali so sami Tam, kjer je danes majhna jedilnica z razdeljevalnico, je bila še pred dvema mesecema garaža. Uporabniki zavetišča so ob podpori, sponzorstvih in donacijah lokalnih obrtnikov ter podjetnikov prostor preuredili. »Prijazni ljudje so nam podarili material, da smo se lahko lotili prenove. Pomoč mojstrov smo potrebovali pri električni in vodovodni napeljavi,« je zadovoljno in hvaležno povedal Franci, ki so ga težave pred leti pripeljale v Želvo, kjer je našel svoj prostor in se ustalil. »Naši fantje ves čas veliko delajo okrog hiše in marsikaj znajo postoriti sami. V prenovo je bilo vloženih približno tristo ur dela,« je z nasmehom dejala Zupančičeva, ki ji mnogi pravijo kar mama. S pohvalami na račun Miše, kot Natalijo Zupančič kličejo tisti, ki jo poznajo, ni skoparil niti župan: »Ona svojega dela ne jemlje kot poklic, temveč poslanstvo. Je izjemno srčna ženska, na katero se lahko ljudje v stiski obrnejo. Je simbol vsega lepega in dobrega, kar naj bi povezovalo ljudi. Če bi si jo za vzor vzelo več ljudi, bi nam bilo zagotovo lepše.« LEA KOMERIČKI Foto: LK 12 IZ NAŠIH KRAJEV Salomonska rešitev na sveti večer Občinski prostorski načrt po osmih letih priprav vendarle pod streho ŠENTJUR - Občinski svet je na izredni seji minuli torek soglasno sprejel občinski prostorski načrt (OPN), ki bo po objavi v uradnem listu začel veljati 1. januarja 2014. Slovenska demokratska stranka (SDS) je sicer vložila amandma, ki pa ga je kasneje umaknila. Po burni in dolgi razpravi, ki so jo spremljali številni Planinčani, med njimi tudi lastniki in zaposleni podjetja Asfalt Kovač, so svetniki namreč našli drugo rešitev. Svetniška skupina SDS je na izredni seji vložila amandma, ki je pozival k črtanju alineje člena, da lahko asfaltna baza v Planinski vasi deluje do konca amortizacije, a najdlje deset let po sprejemu prostorskega načrta. Svetnik Jože Korže je dejal, da je postavljanje časovnih omejitev za podjetje, ki zaposluje približno 40 ljudi, od njega pa so odvisni tudi številni po-dizvajalci, nesprejemljivo. Predpisan rok bi po njegovih besedah pomenil negotovost za lastnika, kar se tiče delovanja njegovega podjetja in vlaganja vanj. Nasprotujoča mnenja Župan Marko Diaci je s predstavniki strokovnih služb svaril, da asfaltna baza brez posebnega določila o časovni omejenosti kot dejavnost, ki je do okolja bolj obremenjujoča, v gospodarski coni sploh ne bi bila dovoljena. Določilo tako naj ne bi posegalo v pridobljeno uporabno dovoljenje, ampak bi spodbujalo, da lastniki za bazo v zapisanem roku poskušajo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sprejem amandmaja pa bi imel po prepričanju župana ravno nasprotne posledice, saj bi sočasno z uveljavitvijo novega OPN pomenil ukinitev asfaltne baze in potencialno odškodninsko tožbo za občino. Občina ne zapira vrat Občinski svet je nato sprejel nekoliko drugačen amandma, ki določa, da je nadaljnje delovanje podjetja možno podaljšati s spremembami novega prostorskega načrta. Občinske strokovne službe so razložile, da takšna sprememba ne predstavlja vsebinskega posega v predlog odloka, napeljuje pa k iskanju nadaljnjih rešitev sobivanja v prostoru. S tako rešitvijo je bila zadovoljna tudi svetniška skupina SDS. Korže je izrazil prepričanje, da bo nov prostorski načrt sprejet prej kot v desetih letih in da bo baza lahko delovala naprej. TINA VENGUST Občinske strokovne službe so v dodatnem gradivu svetnikom pojasnile, da bi v primeru spremembe vsebine že usklajenega OPN sledilo ponovno usklajevanje načrta z nosilci urejanja prostora - z Zavodom RS za varstvo narave in s pristojnimi ministrstvi. Po končanem usklajevanju bi sledili izdaja nove odločbe o celoviti presoji vplivov na okolje in nato ponovna obravnava na občinskem svetu. Kot so še dodale strokovne službe, v gradivu zaradi vsebinskega dopolnjevanja OPN in navzkrižnih mnenj v zvezi z asfaltno bazo (to zagovarjajo predvsem lastniki in zaposleni, nasprotuje pa ji civilna iniciativa), ni mogoče oceniti trajanja usklajevanj, prav tako ne, če bi v tem primeru sploh obstajala možnost uskladitve. ŽELJE NAŠIH BRALCEV Ivica Čretnik iz Šempetra v Savinjski dolini: »Bliža se novo leto, čas, ko si sežemo v roke in drug drugemu izrečemo najra- zličnejše želje. Pogostokrat se sprašujemo, kaj od novega leta sploh pričakujemo. Pogosto si želimo, da se vse, kar je dobro, ohrani, le slabosti je nujno treba spremeniti na bolje. Želimo si, da se skozi leto vrstijo le tisti dogodki, ki polepšajo naše življenje, in ne tisti, ki nam včasih zagrenijo kakšen dan. Moja želja je, da bi začeli dosledno spoštovati moralne norme, jih upoštevati in se po njih ravnati. Na osebnostnem področju je na prvem mestu želja po zdravju, a tudi srečo je treba imeti. Želim, da bi v letu 2014 za vsakega sijalo sonce.« Marjana Pirc iz Prebolda: »Čeprav se sliši oguljeno, si človek v mojih letih ob novem letu želi pred- es'nicijo željain izpolnijo načrti .liaj^^^^oa^naklonjena vaši sreci in zdravju ii .vam*sönce sveti na vsakem korakO, * . • . . :........ artrdfomfcfrenutki krasijo sleherni dan. Ski^riVamUn za vas odgovorno do o"kolja Jävno podjetje Komunala Laško d.o.o. vsem zdravja. Leta pač naredijo svoje, kar pa ne pomeni, da nismo več aktivni. Res uživam v svojih prostočasnih dejavnostih, dneva si ne predstavljam brez jutranjega sprehoda na Žvajgo s prijateljico, zato si želim, da bi tako ostalo tudi v 2014. Veliko mi pomenijo klekljanje in ročna dela nasploh, ki se jih lotevamo s kolegicami klekljarskega društva Čipke v sosednjih Šeščah. Upam, da bo dogodke sekcij našega domačega Kulturno-umetniškega društva Svoboda Prebold obiskalo čim več ljudi in bomo tako širili dobro kulturno zavest v prihodnje. Želim si tudi, da bi nam prostovoljcem v preboldski župnijski Karitas nikoli ne zmanjkalo energije in da bi dobrodelnost še naprej živela v srcih ljudi, da bi znali videti stiske in pomagati. Nenazadnje si v novem letu želim vse dobro za svojo družino, da bi imeli dovolj priložnosti za druženje in da bi otroci imeli delo. Veliko mi pomeni, da je družina skupaj, in upam, da jo bo še naprej privabljal vonj iz domače kuhinje.« to radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz NA KRATKO Za boljše ceste KOZJE - Občina s pomočjo Evropske unije obnavlja štiri odseke cest. Novo podobo bo skupaj dobilo več kot 18 kilometrov občinskih cest in javnih poti, nekaj odsekov je že končanih. Občina je od Evropske unije na razpisu Razvoj obmejnih območij s Hrvaško pridobila skoraj 2,8 milijona evrov, ocenjena vrednost vseh projektov skupaj pa je okoli 3,5 milijona evrov. V letošnjem letu se je občina lotila obnove cest na območju Zagorja, kjer je pod streho približno tretjina projekta, kar pomeni okoli kilometer obnovljenih cest. Stroji so že zabrneli tudi na cestni povezavi z občino Podčetrtek, Gruska-Polje. Obnovljeni so štirje kilometri cest, kilometer na strani občini Kozje in trije na strani občine Podčetrtek. Kot je razložil Daniel Čoklc, na občini zadolžen za področje komunalne in cestne infrastrukture, velik zalogaj ostaja še za prihodnje leto, ko bo treba končati že začeto obnovo cest na območju Zagorja. Prav tako bodo obnovili šest kilometrov cest na območju Osredka in skoraj pet kilometrov cest na območju Bučke Gorce. AD Zaživela zimska pravljica SLOVENSKE KONJICE - Na Mestnem trgu so sredi decembra odprli drsališče, pestro dogajanje pa v občino prinašajo še druge vsebine, namenjene tako otrokom kot odraslim. Drsališče z umetno podlago bo za zimske radosti na voljo do sredine januarja. Dogajanje v mestu bo vse do novega leta popestril še pravljični sejem s ponudbo domačih dobrot in izdelkov. Zimska pravljica bo popoldne postregla s številnimi predstavami in animacijami za otroke, odraslim pa bodo namenjeni tematski glasbeni večeri. Minuli torek so skavti poskrbeli še za praznični odsev starega mestnega jedra, saj so po tamkajšnjem potoku spustili praznične svečke. TV O potrebah in prednostnih nalogah DOBJE - Občinski svet še ni uspel odločati o rebalansu občinskega proračuna za letos, saj so se svetniki le seznanili z njegovimi spremembami. Občinska uprava pa pripravlja obris proračuna za prihodnje leto, zato se bodo svetniki še pred koncem leta sestali na koordinacijskem sestanku. Predstavniki občinskega sveta se bodo pogovorili o izhodiščih in prednostnih nalogah, s pomočjo katerih bo občinska uprava lažje pripravila predlog proračuna. Župan Franc Leskovšek je dejal, da obrisi prihodkov in odhodkov še niso znani, a da upa, da bo občina proračun pod streho spravila v prvem trimesečju prihodnje leto. TV V ospredju ceste ŠOŠTANJ - Občina je precej velika in zelo razvejana, kar se med drugim zelo pozna na področju rednega vzdrževanja cest in seveda tudi pri investicijah v cestno infrastrukturo. V zadnjem obdobju so v občini obnovili več krajših cestnih odsekov, kar bo olajšalo življenje mnogim občanom, saj so bile ceste v precej slabem stanju. Tako je bilo s cesto, ki vodi mimo graščine proti Lokovici, kjer je občina uredila voziščno konstrukcijo, novo asfaltno prevleko in odvodnjavanje. V Me-tlečah je bila urejena kanalizacija, letos poleti je občina tam uredila tudi lokalno enosmerno cesto, v začetku decembra pa še pločnik in javno razsvetljavo. Ob cesti proti Termam Topolšica je končno zgrajen pločnik in urejena javna razsvetljava, fino plast asfalta pa naj bi položili spomladi. V Pohrastniku se ponašajo z urejenim mostom, s kanalizacijo in z obnovljeno cesto, ob kateri je vse pripravljeno tudi za gradnjo pločnika. US Sprehod po vulkanu LJUBNO - Svetniki so soglašali s sodelovanjem v projektu Sprehod po vulkanu, ki ga vodi Zavod RS za varstvo narave. V projektni skupini poleg zavoda in občine sodelujejo Ge-opark Karavanke, Občina Črna na Koroškem, Geološki zavod Slovenije in drugi. Geopark Karavanke je neformalna oblika zavarovanega območja, ki se razprostira v 13 občinah, zaznamuje pa ga dolgoletna tradicija rudarstva. V okviru projekta sodelujoči izvajajo različne aktivnosti, njihov namen pa je razširitev dejavnosti geoparka na območje občine Ljubno. Cilji projekta Sprehod po vulkanu so vzpostavitev tematske učne poti Ljubno-Smrekovec-Črna na Koroškem, povezava obstoječe turistične ponudbe s ponudbo Geoparka Karavanke, razvijati zeleni turizem ter pospeševati prepoznavnost območja. US IZ NAŠIH KRAJEV 13 NA KRATKO Počitniške rezervacije za vse malčke ŠTORE - Na svoji zadnji letošnji seji so občinski svetniki omogočili uveljavitev počitniških rezervacij in znižanega plačila vrtca ob daljših odsotnostih zaradi bolezni otroka tudi staršem, ki imajo v vrtec istočasno vključenih več otrok. Starši so upravičeni do plačila počitniške rezervacije za poletno eno- ali dvomesečno odsotnost otroka v višini 45 odstotkov siceršnjega znižanega plačila vrtca ter 20 odstotkov siceršnje oskrbnine za daljše bolniške odsotnosti otroka. Razlogi za sprejetje posebnega sklepa, ki zdaj omogoča staršem to olajšavo za vse otroke, segajo v preteklost. Leta 2009 so namreč skladno z veljavno zakonodajo, ki je staršem določala plačilo vrtca le za najstarejšega otroka, v Štorah sprejeli tudi odločitev, da so do olajšav starši upravičeni le za najstarejšega otroka. Potem ko je lani država uveljavila predpis, da starši plačujejo sorazmerni delež oskrbnine tudi za mlajšega otroka, ki je istočasno vključen v vrtec, pa je bilo to treba uskladiti še s priznanjem olajšav za mlajše otroke. IS Dober izkupiček koncerta PODČETRTEK - Dobrodelni koncert osnovnošolcev in gospodarsko-interesnega združenja Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje je do zadnjega kotička napolnil večnamensko športno dvorano. Šolski sklad je tako bogatejši za dobrih 2.500 evrov. Tokratni koncert Otroci za otroke je bil še uspešnejši kot tisti, ki so ga pripravili maja, saj so zbrali za skoraj tisoč evrov več denarja. Šolski sklad osnovne šole so napolnili z denarjem od prodanih vstopnic, vanj so prav tako dali ves izkupiček od prodaje izdelkov na prazničnem bazarju, s katerim so popestrili koncert. Po besedah predsednice šolskega sklada Darje Žlender je namen šolskega sklada otrokom zagotoviti boljšo kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, kar v šoli med drugim dosežejo z nakupom nadstandardne opreme in s podporo delu na raziskovalnem, kulturnem, umetniškem in športnem področju. Na koncertu so zapeli člani otroškega in mladinskega zbora OŠ Podčetrtek ter otroški zbor podružnice v Pristavi pri Mestinju. Zaigrala je skupina harmonikarjev, učenci osmega in devetega razreda pa so pripravili posebni glasbeno-plesni točki. Navdušila je tudi posebna gostja koncerta Špela Grošelj. AD Največ za boljšo porabo energije LAŠKO - Svetniki so na zadnji seji v letošnjem letu brez razprave sprejeli proračun za prihodnje leto. Načrtujejo 19,2 milijona evrov prihodkov in 21,6 milijonov evrov odhodkov. Največ bodo porabili za energetske obnove stavb, in sicer dobre tri milijone evrov, prav vse pa bodo sofinancirane z evropskimi sredstvi. Za energetske obnove zdravstvenega doma in podružničnih osnovnih šol v Rečici in Zidanem Mostu bodo v začetku leta izvedli razpis za izvajalca del. Dela naj bi končali najkasneje do konca šolskih počitnic. Dve energetski obnovi pa se bosta v prihodnjem letu nadaljevali, in sicer na osnovni šoli v Laškem in v Rimskih Toplicah. V načrtu razvojnih programov je predvidena tudi obnova občinskih stavb. ŠK »Izkustva našega mesta ne morejo nadomestiti še tako spretne besede, pohvale, zgodbe in obljube, češ to je tisto pravo, kar daje našemu delu trdnost in vizijo. To izkustvu bo nekomu dalo bivanje v našem mestu, drugemu obisk mesta, tretjemu njegova podoba... In podobo mesta si vsak ustvari sam,« je med drugim poudaril župan Bojan Šrot. Zbrane v veliki dvorani Narodnega doma je nagovoril župan Bojan Šrot, zatem pa je sledil kulturni program, ki so ga letos po zamisli Igorja Jelena Iggyja oblikovali sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, pianistka in pevka Urška Orešič, harfistka Ana Železnik ter plesalki Plesnega teatra Igen Mojca Majcen in Eva Jankovič. Prihodnost sami ustvarjamo ... zato se nam zanjo ni treba bati, je ob koncu leta Celjane nagovoril župan Bojan Šrot CELJE - V dneh pred koncem leta je čas, ko se ljudje ozrejo v preteklost in pregledajo, kaj je bilo opravljenega - hkrati pa tudi že načrtujejo, kaj jih čaka v prihodnjem letu. To je bila tudi osrednja tema tradicionalnega sprejema za predstavnike gospodarskega in družbenega življenja, ki ga je pripravil župan Bojan Šrot. Sprejem je bil - tako kot vsako leto doslej - tudi letos množično obiskan, a glede na to, da je župan Bojan Šrot nagovarjal ljudi, ki so soustvarjali življenje v mestu, seveda ni našteval vsega, kar je bilo v preteklih 12 mesecih opravljeno v občini. Zato pa se je zbranim zahvalil za opravljeno delo in jih pozval, naj se tudi v prihodnjem letu po svojih najboljših močeh trudijo še naprej. »Če v slehernem trenutku opravimo svoje delo dobro, to pomeni tudi, da smo zadovoljni s tem, kar imamo. To je v času gospodarske in finančne krize še posebej pomembno,« je poudaril in dodal, da so Celjani to v preteklih letih in desetletjih velikokrat dokazali. V Sloveniji smo preživeli že veliko slabše čase, kot je ta, ki ga živimo zdaj, pa vendarle takrat nihče ni govoril o krizi. In čeprav je po zadnji raziskavi o blaginji Slovenija uvrščena med prvo petino vseh pregledanih držav, je danes velika večina državljanov nezadovoljna s svojim življenjem. Kot je še dejal župan Šrot, pa so upravičeno lahko nezadovoljni le tisti, ki so se zaradi izgube dela in zaslužka znašli v težkem socialnem položaju. »Njim je treba pomagati, da spet stopijo naprej,« je dejal in dodal, da je naloga vseh ostalih, da gradijo s tistim, kar je na voljo. »In da se veselimo drobnih stvari, tega nam recesija ne more vzeti. To je odvisno od nas in tega potrebujemo danes več.« IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Aktivni tudi v manjših krajih GORNJI GRAD - V zaselku Nova Štifta deluje Kulturno društvo Lojzeta Savinška, ki je precej aktivno. Članice so v predprazničnih dneh številne domove okrasile z adventnimi venčki, ki so jih izdelale na posebni delavnici. Kar nekaj venčkov so članice tudi podarile. Minuli teden so člani društva obiskovalce vabili na glasbeni večer, na katerem so se predstavili domači kulturni ustvarjalci, ki jih v Novi Štifti kljub temu, da gre za manjši zaselek, ne manjka. US Prva svečka za manj odpadkov VELENJE - Center ponovne uporabe Velenje na Koroški cesti je zabeležil prvo obletnico obstoja. Ob tej priložnosti so pripravili prireditev, na kateri je župan Bojan Kontič direktorici Centra za socialno delo Velenje Lidiji Hartman Koletnik predal zložljiv invalidski voziček, ki so ga dobili in popravili v centru. Namen centrov ponovne uporabe je, da stvari, ki bi sicer pristale na odlagališčih, popravijo in jih dajo v prodajo po precej nižji ceni. Gre torej za socialno podjetništvo z ekološko noto. Prejšnji teden so poskrbeli še za dobrodelnost in praznično obarvanost. Vse steklene, keramične in porcelanaste izdelke so namreč prodajali po polovični ceni, vsak kupec pa bo še do konca leta ob nakupu prejel še knjižno darilo. Tudi tu so bili ekološko usmerjeni, saj gre za odpisane knjige velenjske knjižnice. So pa prvi rojstni dan tudi kulturno obeležili. V sodelovanju s KUD Koncentrat so preuredili razstavno steno in z mladimi velenjskimi ustvarjalci preoblikovali nekaj kosov bivalne opreme in drugih predmetov. ŠK KREKOV TRG ob 20.00 BREZPLAČNI KONCERTI NA BRIGM Petek, 27. december, CRVENA JABUKA Nedelja, 29. december, MANOUCHE Ponedeljek, 30. december, JINX Po vseh koncertih After Party v Branibor Clubu Celje Torek, 31. december 12.00 KREKOV TRG SILVESTROVANJE ZA OTROKE V p PRAVLJIČNI DEŽELI Z ANDREJO ZUPANČIČ O p 22.00 KREKOV TRG SILVESTROVANJE NA PROSTEM S SKUPINO ROK'N'BAND Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info ■Ho programu: www.celeia.info FB V Celju smo face avlliauy CELJE 2013 wmiu«čisA(zm m C Organizator Pravljici Ekskluzivni pokrovitelj Pjmms umu J Katfansko./nfo Zvezda G. Novljan Pravljično Celje pod pi M Pokrovitelj Miklavževega obdarovan Pohoda z baklami na Stari grad Celje V Pravlj 14 KULTURA Alma in njen Kitajec ponovno v Celju Pokrajinski muzej Celje obeležil stoto obletnico prihoda prvega znanega Kitajca na Slovensko V teh dneh mineva natančno sto let, odkar je svetovna popotnica Alma Maksimiljana Karlin v času božičnih praznikov v Celje pripeljala svojega zaročenca Kitajca Xuja Jongluna in ga predstavila mami Vilibaldi. Dogodek ne bi bil nič poseben, če ne bi pred časom raziskovalka Alminega življenja etno-loginja Barbara Trnovec ugotovila, da gre za prvega znanega Kitajca, ki je pripotoval v Slovenijo. V Pokrajinskem muzeju Celje so prejšnji četrtek to zanimivo obletnico obeležili s kulturno prireditvijo, na kateri je bil prvi del programa, ko so uprizorili Xujevo snubitev z branjem Goethejeve pesmi Duhovin, dramsko obarvan, drugi del pa je bil namenjen predstavitvi dognanj o Almi in njenem odnosu do moških. Dogodka se je udeležil veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Zhang Xianyi. Povedal je, da se ga je zgodba Alme in Xuja dotaknila in da znanstveno-razisko- valno delo pomembno prispeva k medsebojnemu razumevanju dveh kultur ter h krepitvi odnosov med Slovenijo in Kitajsko. Tudi on prihaja iz mesta Tianjin tako kot Almin zaročenec, zato je obljubil, da bo pomagal poiskati podatke o tem, kdo je bil Xujev oče. Znanstvenoraziskovalno delo na to temo torej še ni končano, sicer pa dogodek sodi v širši kontekst osvetlitve Alminega intimnega življenja oziroma njenega odnosa do moških, ki so ji prekrižali pot v življenju. S tem v Pokrajinskem muzeju Celje želijo ovreči v javnosti močno zakoreninjen konstrukt, da je bila Alma istospolno usmerjena. Kot je sama povedala, je vse svoje življenje imela zelo dobre moške prijatelje in žal, zelo redko ljubimce. Prav s temi besedami pa v muzeju napovedujejo predstavitev izsledkov raziskovalnega dela na to temo, ki jih bodo predstavili predvidoma na valentinovo prihodnje leto. ŠO, foto: GrupA Alma se s Xujem ni nikoli poročila, saj je po nekaj mesecih razdrla zaroko. Kasneje je začela pisati roman Moj mali Kitajec. V Mladinskem simfoničnem orkestru Glasbene šole Celje pod vodstvom Matjaža Brežnika igrajo sedanji in nekdanji učenci glasbene šole ter nekateri mlajši profesorji. Simfoniki zaigrali ob koncu leta Eden glasbenih vrhuncev predprazničnega kulturnega dogajanja v Celju je tradicionalni novoletni koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika. Letošnji koncert, na katerem so na krilih glasbe razprodano dvorano Narodnega doma v Celju ponesli v praznični čas, je bil prejšnji ponedeljek. Program so ponovili še v soboto v velenjski glasbeni šoli. Novoletni koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje sta letos sooblikovala solista, pianistka Nataša Lazič in trobentač Nejc Zahrastnik. Koncertni program, ki je navdušil tako zahtevne poslušalce kot tiste z nekoliko manj glasbenega znanja, je obsegal dela Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova, Dmitrija Dmitrijeviča Šostakoviča, Leona Firšta in Ronana Hardimana. Solista sta pokazala veliko mero glasbenega znanja in nadarjenosti, kar so z aplavzom potrdili obiskovalci koncerta. Mladinski simfonični orkester, ki ga sestavljajo sedanji in nekdanji učenci celjske glasbene šole ter nekateri mlajši profesorji, strokovni kritiki uvrščajo med najboljše tovrstne sestave na Celjskem. Njegov repertoar obsega širok spekter skladb različnih stilnih obdobij, člani orkestra pa se lotevajo tudi zahtevnih programskih projektov, med drugim koncertov filmske glasbe, opernih koncertov in koncertov simfoničnega džeza. Do zdaj je orkester posnel štiri zgoščenke, sodeloval je celo z nekaterimi skupinami popularne in etno glasbe, kot so Nude, Katalena in Terrafolk. Skozi leta je orkester postal nepogrešljiv sooblikovalec celjskega kulturnega utripa. ŠO Foto: GrupA Navdihnili so jih grofje Celjski Dijaki I. gimnazije v Celju so od leta tudi letos poslovili s Top Classicom V dvorani Golovec je bilo prejšnji petek mogoče čutiti val mladostniške energije. Dijaki I. gimnazije v Celju so namreč že tradicionalno v zadnjih šolskih dneh leta pripravili glasbeno-plesno prireditev Top Classic, ki jo vsako leto tematsko obarvajo. Letošnja rdeča nit je bila najvplivnejša plemiška rodbina na Celjskem, grofje Celjski. Top Classic je v prvi vrsti glasbena prireditev, na kateri dobijo možnost predstavitve najrazličnejše glasbene skupine in posamezniki, tako voka-listi kot inštrumentalisti, izvajalci popa, roka, metala in tudi zimzelenih ter alternativnejših glasbenih zvrsti. Na I. gimnaziji radi poudarijo, da Top Classic ne bi bil to, kar je, brez vseh drugih sodelujočih, kot so scenaristi, likovniki, tehniki, multimedijci, in brez mentorjev, ki začnejo decembrsko prireditev snovati že septembra. Letošnjo prireditev je pripravilo več kot sto dijakov pod režijskim vodstvom četrtošolca Luke Marcena, glasbenim vodstvom četrtošolca Lenarta Piana in koreografskim vodstvom četrto-šolke Julije Šmid. Glavni organizator prireditve je bilo šolsko Kulturno društvo Antona Aškerca, ki mu letos predseduje tretješolec Tin Centrih. Nad ustvarjanjem so bdeli mentorji, profesorji Juana Robida, Nina Troj-ner, Roman Ocvirk in Branko Bezgovšek. Dijaki so se tokrat odpravili v preteklost. S sodobno ustvarjalnostjo in z mladostno energijo so oživili rodbino grofov Celjskih. Režiser Luka Mar-cen je glasbene in plesne točke prepletel s skeči in z glasbenimi nastopi, ki so se na kakršenkoli način navezovali na to znano celjsko rodbino. Na prireditvi ni manjkalo niti avtorske glasbe. Lenart Piano je poskrbel, da je glasba odsevala značilnosti časa, v katerem so živeli celjski grofje. Skladno s temo je izbral srednjeveško grajsko glasbo. Ker je želel, da je ta zanimiva za poslušalce, je vanjo vnesel prvine popularnih glasbenih stilov. ŠO, foto: SHERPA Četrtošolec Luka Marcen, ki je režiral letošnji Top Classic, je glasbene in plesne nastope povezal z vmesnimi točkami, ki so nastale na temo grofov Celjskih. KULTURA 15 Pogovor z nekdanjima dopisnikoma iz Rusije je v knjižnico privabil številne Celjane. Pisana in raznolika država S pogovorom o izzivih novodobne Rusije so v Osrednji knjižnici Celje končali zanimiv in tudi dobro obiskan Mesec ruske kulture. Na zadnji prireditvi sta svoje bogate izkušnje, široko znanje in tudi modrost združila nekdanja slovenska dopisnika iz te države Anton Rupnik in Andrej Stopar. V pogovoru z Robertom Gorjancem sta se dotaknila številnih tem, od trenutno zelo aktualnega ukrajinskega vprašanja do gradnje plinovoda Južni tok in slovensko-ruskih odnosov. Ob tem je Rupnik, ki je v Ru- siji služboval od leta 1986 do 1992, poudaril, da je zgodovina slovensko-ruskih odnosov »zelo čudna zgodba, v kateri je bilo slovenskemu ljudstvu marsikaj zamolčanega«. Andrej Stopar, ki je dopisniško kariero v Rusiji končal letos jeseni, pa je dejal, da je pogostost slovenskih obiskov v Rusiji v zadnjih letih pretirana. Število obiskov namreč po njegovem še ne more pomeniti, da so tudi odnosi dobri. Sicer pa sta oba odlična poznavalca Rusije in Rusov prepričana, da je ruski trg vsekakor zanimiv za slovenska podjetja. Tako Rupnik kot Stopar sta predvsem poudarila, da je Rusija izjemno pisana in raznolika, da precejšnje število bogatih oligarhov ne pomeni, da bolje kot včasih živijo tudi ostali državljani. Dejala sta tudi, da je Moskva mesto priložnosti, vendar je hkrati divje in kruto mesto, Rusija pa je zdaj bolj centralizirana, kot je bila v času carjev. JI Foto: GrupA V Osrednji knjižnici Celje se je prejšnji četrtek zaključil Mesec ruske kulture. Pri pripravi štirinajstih dogodkov so bili po besedah knjižničarke Polonce Bajc vključeni vsi oddelki knjižnice. Dogajanje so soustvarjali tudi dijaki I. gimnazije v Celju in Gimnazije Celje - Center. Prireditve si je ogledalo okrog 700 obiskovalcev. Poleg potopisnih predavanj, ki so bila vsa dobro obiskana, so pripravili tudi cikel projekcij ruskega filma, med katerimi je bilo največ zanimanja za film Ana Karenina. (ŠO) ZELJE NAŠIH BRALCEV Herta Rošer z Dobrne: »Zase si najbolj želim zdravja, za vse okrog sebe pa to, da bi bilo leto 2014 čim bolj mirno, optimistično in da bi se na koncu le zasvetila kakšna iskrica upanja. Želim si, da bi prihodnje leto v Župnijsko karitas Dobrna prihajalo po pomoč manj ljudi, kot smo jih našteli letos - pa ne zaradi tega, da bi imela Karitas manj dela, pač pa zato, da bi se razmere v državi uredile tako, da bi ljudje spet zmogli sami poskrbeti zase. Želim si še, da bi nam tudi v prihodnjem letu ostala lokalna skupnost tako naklonjena kot doslej, za vse občane Dobrne pa, da obdržimo svojo občino. Od leta 1998, kar smo samostojni, je namreč razvoj v našem kraju močno viden. Na Dobrni je bilo veliko narejenega tudi z evropskim denarjem in prepričana sem, da bi v primeru, če ne bi imeli samostojne občine, velik del tega denarja ostal kje drugje. Res pa je, da smo prav vsak evro znali tudi dobro obrniti in z njim veliko narediti.« Stane Štefanec iz Štor: »Vsekakor naj bo leto 2014 uspešno, zdravo in naj nam prinese čim manj socialnih stisk. To zadnje bi me ob zdravju, ki ga potrebujem, če naj tudi v prihodnje ostanem aktiven, tudi osebno najbolj razveselilo, a bojim se, da je za izpolnitev te želje predpogoj, da bi se morala najprej država spraviti v red. V krajevni organizaciji Rdečega križa opažamo, da je med ljudmi vse več socialnih stisk, da te potegnejo za seboj še druge hude stvari, celo nasilje v družinah. Po drugi strani pa je razveseljivo, da se je zbudil oziroma okrepil socialni čut pri zelo veliko ljudeh, ki so pripravljeni pomagati. V Štorah se zdaj ob drugi obletnici naše organizacije pripravljamo na dobrodelni koncert Še imamo upanje, ki bo 17. januarja. Po prvih odzivih upam, da bo vsaj tako uspešen, kot je bil naš prvi, ko smo za socialno ogrožene otroke in nakup hrane za družine v stiski zbrali kar 1.500 evrov.« Jože Tlaker z Rečice ob Savinji: »V občini si bomo leto 2013 zapomnili zlasti po boju z naravo - odpravi posledic poplav in plazov ter gradnji Trnovčkega mostu. Pričakujem, da se bodo napovedi vladnih funkcionarjev o reorganizaciji lokalne samouprave v letu 2014 ob blagoslovu takšnih in drugačnih trojk resno udejanjale na terenu, zato ni gotovo, ali bomo leto 2015 še pričakali kot samostojna občina. Bojim se, da nas ne bodo kaj dosti prepričevali o (ne)smiselnosti razdrobljenih občin, čeprav so prav te občine dosegle nedvomen napredek. Državna birokracija ne bo nikoli priznala, da se uspešnost lokalne samouprave ne meri zgolj z (ne)zadolženostjo ali ostankom sredstev v proračunu, ampak z drugimi vatli, ki merijo standard ljudi in njihovo zadovoljstvo, ne glede na to, ali je na občini zaposlen en birokrat preveč ali premalo. Kar koli se bo že zgodilo z občinami, menim, da bo na koncu tako, kot je že sredi 19. stoletja za velike družbene spremembe napovedal srbski književnik Lazar Lazarevič: >Sve če to narod pozlatiti< (Ljudje bodo vse to pozlatil).« NA KRATKO Mladi na Besedičici MOZIRJE - V organizaciji območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, osrednje knjižnice in osnovne šole so pripravili 10. srečanje mladih nadarjenih literatov iz zgornjesavinjskih osnovnih šol, ki ga imenujejo Besedičica. Svoja dela je predstavilo 33 mladih nadarjenih piscev, komisija pa je vsa dela prebrala in ocenila njihovo literarno vrednost. Iz vsake osnovne šole je izbrala po eno delo, skupno torej šest, ki še posebej izstopajo s svojo kakovostjo. Pohvale in nagrade so prejeli Špela Bezovšek iz OŠ Gornji Grad, Nejc Funtek iz Luč, Julija Breznik iz OŠ Rečica ob Savinji, Iza Leskošek iz Mozirja, Vid Rozoničnik iz Nazarij in Maja Arnič iz OŠ Ljubno ob Savinji. US Z glasbo praznovali ■ v ■ v bozic POLZELA - Kulturno-glasbeno društvo Cecilija na božič v sodelovanju s polzelskim zavodom za kulturo, turizem in šport ter občino že tradicionalno pripravi božično-no-voletni koncert. Nič drugače ni bilo tudi letos, ko so se v sredo v župnijski cerkvi sv. Marjete predstavili glasbeniki iz Spodnje Savinjske doline. Nastopili so harmonikarski orkester Harminet pod strokovnim vodstvom Andreje Brumec, violinist Urban Jerman in vokalistka Sanja Polšak Pesan. Vzdušje je popestrila tudi polzelska tamburaška skupina. ŠO V znamenju črnskih duhovnih pesmi TABOR - Pevsko društvo, ki ga sestavljajo mešani, ženski in moški pevski zbor, je pod vodstvom zborovodkinje Špele Kasesnik v četrtek v domu krajanov že tradicionalno pripravilo praznični koncert, za katerega zbori vsako leto izberejo drugačno rdečo nit. Letos so se taborski pevci odločili za črnsko duhovno glasbo. V goste so povabili celjski glasbeni sestav Lucky & The Pipes Orchestra pod vodstvom Sreča Cizlja. Pevsko društvo, v katerem deluje 45 pevcev različnih starosti, so Taborčani ustanovili leta 1989, kar pomeni, da bo prihodnje leto praznovalo 25 let. Ob tej priložnosti bo maja pripravilo jubilejni koncert. ŠO 5. 6. - 31. 12. 2013 Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE PUŠKE & Pisma VSTOP PROST! Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si 16 NAŠA TEMA Ko ni niti za . redne obroke, kaj 42-letna Celjanka: »Včasih minejo dnevi, ne da bi karkoli jedla. i Kuhinje 42-letna Celjanka še nima. Vendar upa, da jo bo vsaj z mamino pomočjo nekako uspela kupiti. »Veste, revščina ima več oblik. Z vsem spoštovanjem, vendar v stiski niso samo tisti, ki hodijo po obrok v javno kuhinjo. Jaz že teden dni stradam,« so bile besede, ki so odzvanjale iz telefonske slušalke, ko nas je na podlagi članka o javni kuhinji, objavljenega v eni preteklih številk Novega tednika, poklicala 42-letna Celjanka. »Zadnji topel obrok sem pojedla pred mesecem in še sladkorna bolnica sem,« je dodala. Ob obisku nam je povedala več o svoji zgodbi. Želi ostati anonimna. Ne želi izpostaviti otroka. Njeno življenje in življenje njene 7-letne hčere odsevata stisko sodobne družbe. Da je bolečina še večja, je mlečnih izdelkov. Toda jesti je bolna tudi njena hči. Ima lak- treba in dietna hrana je draga, tozno intoleranco, kar pome- a denarja ni. »Kako sploh pre-ni, da ne sme jesti navadnih živite?« jo vprašamo. »Komaj,« nam odgovori 42-letnica. Varčevati tako ali tako nimam česa. S socialno pomočjo, z otroškim dodatkom in s preživnino, ki jo za hčer plačuje bivši partner, mora mesec preživeti s 300 evri. Za hrano, ki bi jo morali s hčerko jesti, da bi glede na bolezen zadostili potrebam, to ni dovolj, saj so stanovanjski stroški visoki. Kuhinje naša sogovornica v stanovanju nima. Kje bo našla ves denar, da bo kupila še to, ne ve. »Hči je za rojstni dan dobila od sorodnice 20 evrov. Prišla je do mene in mi jih dala z besedami: >Mami, vem, da nimava denarja. Kupi s tem nekaj hrane.< Hvaležna sem ji, da je pri teh letih in glede na svoje zdravstveno stanje tako zrel otrok. Ti otroci, ki čutijo stisko staršev, postanejo hitro odrasli. Ve, kaj je odrekanje...« Po hrano v oddaljen kraj Inzulin Celjanka hrani na balkonu. Hladilnika nima. Dobra štiri leta star sin Šmarčanke ne sme uživati izdelkov z laktozo in izdelkov z jajčnim rumenjakom. Diete se doma strogo držijo, čeprav za to porabijo nemalo denarja, ob čemer družina izpostavlja še nekaj težav, s katerimi se sooča na svoji poti. Prve težave so se odražale kot želodčne bolečine, ob določenih dnevih tudi kot blaga driska. Potem ko test ni pokazal glist v blatu, so zdravniki pojasnjevali, da otrok bodisi prehitro je in premalo prežveči hrano bodisi preveč poje. Težave so se stopnjevale, tokrat so se kazale kot pekoče oči. Čez čas je fantek dobil še znamenja na nogah, mama jih opisuje kot nekakšne opekline. Takrat je družina odgovor poiskala pri alternativni medicini. Alternativna medicina tako, uradna drugače Bioresonanca je pokazala lak-tozno intoleranco in alergijo na jajčni rumenjak. Nesposobnost presnavljanja laktoze je kasneje pokazala tudi uradna medicina, potem ko je moral otrok prestati boleče teste z večkratnim jemanjem krvi. Uradna medicina alergij ni pokazala. Zdravnik je otroku predpisal strogo trimesečno dieto brez uživanja kateregakoli mlečnega izdelka. To je zapisano tudi na potrdilu za dieto v vrtcu. Na izvidu biore-sonance pa ima otrok le prepoved uživanja mleka in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo laktozo, tam so tako svetovali, naj se drži tudi jajčne diete. Naša sogovornica pravi, da otrok normalno prenaša na primer sojino mleko in jogurt brez laktoze, simptomi pa se pojavijo, če poje na primer hrano, ki vsebuje jajca. Zato upošteva dieto, ki so jo svetovali z bioresonanco. »Dieto smo začeli poleti. Ker je bil doma in ker se res nismo pregrešili, so težave izpuhtele. Dieta torej resnično pomaga, a težava je v vrtcu. Ker nimamo uradnega potrdila, mu namreč dajejo hrano z jajci in takrat se še pojavi driska,« razlaga mama in dodaja, da po drugi strani v vrtcu ne dobi nobenega mlečnega izdelka, čeprav mu tisti brez laktoze ne bi škodili. Sojino mleko je običajno ustrezno za ti! Dražja dietna živila Ker otrok obožuje mlečne izdelke in ker za razvoj potrebuje mleko, jih družina ni črtala z jedilnika, temveč kupuje takšne, ki ne vsebujejo laktoze. Naša sogovornica pravi, da so mleko, jogurti in siri brez laktoze za približno polovico dražji od klasičnih mlečnih izdelkov. Tudi na primer piškoti, primerni za njenega sina, so precej dražji. »Veste, kako je, ko otrok na obisku na mizi gleda piškote, a jih ne sme jesti, tako venomer nosim s sabo svoje, da lahko kakšnega poje,« razlaga Šmarčanka in navrže, da je tudi pred prazniki nakupila kup dobrot in jih razdelila sorodnikom, naj mu jih podarijo. »Največja težava Karitas: »Tudi dietni paketi hrane.« Med prosilci za pomoč, ki se obračajo na Škofijsko karitas Celje, so prav tako ljudje s posebnimi zdravstvenimi potrebami. Kot nam je povedal tajnik škofijske karitas Matej Pirnat, gre največkrat za sladkorne bolnike in ljudi z laktozno intoleranco. Pri Karitas jim zato pomagajo s posebnim dietnim paketom prehrane, pri sestavi katerega upoštevajo tudi bolezen in priporočila, katere prehrambene izdelke lahko prosilci za pomoč uživajo in katerih ne. Nekaterim delijo pakete pri škofijski Karitas, nekaterim pa pri župnijskih enotah. Pretekli teden je bilo 52 novih prošenj za pomoč, od katerih so trije primeri takšni, kjer so prosilci navedli, da gre za bolnike oziroma osebe s posebnimi zdravstvenimi potrebami po prehrani. Eden zahtevnejših je bil primer mladega fanta z območja Savinjske doline z zelo strogo dieto. Karitas je uredila možnost, da je njegova mama v vrednosti okoli 60 evrov izdelke, ki jih je lahko kupila samo v določenih prodajalnah, tudi poiskala. Rdeč križ: »Upoštevamo prošnje o dieti.« Tudi pri Rdečem križu upoštevajo zdravstvene težave prosilcev za pomoč pri prehranskih paketih. Kot nam je dejal sekretar Območnega združenja Rdečega Križa Celje Igor Poljanšek, trenutno takšnega primera nimajo, so se pa v preteklem obdobju z njimi že srečevali. Največ primerov naj bi bilo oseb s celiakijo. Takrat so v paket namesto izdelkov, ki jih te osebe ne smejo uživati, dali posebno prehrano, ki je namenjena osebam s celiakijo. Tudi ko bodo v teh dneh pri Rdečem križu delili predbožične pakete, zaenkrat zahtev za posebno hrano nimajo. SŠol Kaj plača zavaro Dietni kruh, testenine, moka, mleko, jogurti, čokolade in podobna živila, ki jih potrebujejo naši sogovorniki, ne vsebujejo le določenih sestavin, kot so na primer gluten, glukoza ali laktoza, zato po besedah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sodijo v skupino živil za posebne prehranske namene. Za kritje stroškov nakupa tovrstnih živil pa ZZZS, kot so nam sporočili, nima zakonske podlage. Naši sogovorniki morajo tako denar za nakup živil zagotoviti iz lastne denarnice. So pa z ZZZS sporočili, da zavod v skladu s 23. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju financira živila za posebne zdravstvene namene. Razvrščena so v dve kategoriji. Denar le za najtežje bolnike V prvi kategoriji so živila, ki jih ZZZS krije v celoti. To so NAŠA TEMA 17 j šele za dietne Neprespane noči »Mama mi nekoliko pomaga, vendar veste, kakšen stres je zame, da mi denar daje mati, saj bi jaz morala pomagati njej in ne ona meni ...« pove. 42-letnica je odraščala v slabih družinskih razmerah. »Veliko noči je neprespanih in preživetih v razmišljanju, kaj naj še naredim.« Svetovali smo ji, naj se obrne na center za socialno delo in zaprosi za prehrambene bone za javno kuhinjo. To si je te dni tudi uredila. Toda v javni kuhinji ne bo imela možnosti dietne prehrane. Zadovoljiti se bo morala z obroki, ki so tam na voljo. »Težko je. Navajena sem vedno bila, da moram za vse poskrbeti sama. Ni me sram položaja, v katerem sem, a ko trčiš ob zid, si prisiljen iskati različne rešitve,« pove. Rada bi delala, doda. Ne sramuje se nobenega dela. Predbožično darilo? Da je bil stres v dneh pred najlepšimi prazniki v letu toliko večji, jo je šokirala novica, da je 7-letna hči, ki se je prehranjevala v šoli, ostala brez šolskega kosila. V šoli je deklica dobivala prilagojeno hrano. Razlog? Ker je lani delala štiri mesece preko javnih del, ji takšne pomoči niso več odobrili. »Popolnoma sem že izmučena. Morala sem na center za socialno delo, kjer sem uredila, da so mi šolsko kosilo za otroka spet pomagali odobriti. Vsaj to, drugače ne vem, kaj bi. Zase me ni strah. Vem, da tvegam. Kot sladkorna bolnica bi morala imeti redne tople obroke in pravilno prehrano. Ampak ne gre. Tako so dnevi, ko ne jem nič in prihranim za hčer ali pa jem tisto, česar ne smem, saj Na Mestno občino Celje smo naslovili vprašanje, ali lahko ljudje v socialni stiski, ki imajo ob tem še potrebe po posebni dietni prehrani, v javni kuhinji dobijo posebne dietne obroke. Odgovorili so nam, da v javni kuhinji pripravljajo en topel obrok in da v ponudbi ni bilo nikoli dietnih obrokov. »V takšnih primerih lahko posamezniki prejmejo prehrambene pakete Rdečega križa.« drugega nimam,« pove z zaskrbljenim obrazom. Vendar čuti, da zdravje ravno zaradi nepravilne prehrane trpi. »Zavedam se, da bodo sčasoma nastali zapleti. Ali pri vidu ali nogah ali kje drugje v telesu, a ne morem pomagati.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA ste, ki so alergični na običajno mleko. je namreč ostalim ljudem, od babic do tet in stricev, dopovedati, da otrok nečesa ne sme jesti. Vsak bi mu dal čisto malo čokolade, češ da to mu pa res ne bo škodilo, a ni tako. Če ne sme, ne sme. Oni namreč ne vidijo, ko vso noč prejoče zaradi bolečin v trebuščku,« pravi. Zgodbo zaokroži še z eno informacijo. Razloži namreč, da je na trgovskih policah v Šmarju pri Jelšah na voljo le malo izdelkov brez laktoze. Tako se mora po številne izdelke voziti v 25 kilometrov oddaljeno Celje, kar zahteva tako denar kot čas, ob čemer še pove, da imajo izdelki brez laktoze praviloma krajši rok trajanja od klasičnih izdelkov. AD Vse je dražje Alergij in bolezenskih stanj je v družbi vedno več. »Vse to pomeni odrekanja in prilagajanje pri prehrani,« je povedala 30-letna Celjanka, samohranilka z dvema osnovnošolskima otrokoma. »Včasih sem za hrano na mesec porabila 150 evrov, danes mi pod 300 evrov ne uspe priti pri stroških za hrano, če želim, da otroka jesta tako, kot morata glede na zdravstveno stanje. Jaz se pregrešim, saj sta mi otroka pomembnejša,« doda. Tudi sama se mora zaradi laktozne intolerance strogo držati pravil pri hrani. Pred meseci so jo odkrili še pri 8-letnemu sinu. »Ker gre za prirojeno stanje, so mi dejali, da se bo moral diete strogo držati vse življenje. Pri hčeri so ravno v obdobju številnih zdravstvenih pregledov, da ugotovijo, na kaj je alergična. Ta čas so ji predpisali prav tako dietno prehrano. Upam samo, da ni celiakija, ker si ne predstavljam, kako bom s svojimi prihodki zmogla še to,« razlaga. Najdražji kruh Toliko denarja, da bi se ves čas prehranjevali zdravo, enostavno ni. »Pri cenah kruha se to najbolj pozna. Pekarnam tudi ne zaupam več, saj sem naletela na primer, ko so mi dejali, da v izdelku ni mleka, ampak je bilo. Cene so za vse še enkrat višje. Prav tako za jogurt, mleko, hrenovke, klobase ... Otroku pa je treba priskrbeti kdaj še kakšne kosmiče ali kaj sladkega. Vse je dražje,« pove. Zaprosila je tudi za izredno denarno pomoč, da bi otrokoma lahko kupila hrano, kot jo lahko jesta, vendar naj bi ji pomoč zavrnili, češ da do nje ni upravičena. V pogovoru pove, da je na centru jasno omenila, da gre za otroka s posebnimi dietnimi potrebami. Zanimivo pa je, da so nam na centru za socialno delo povedali, da ravno to upoštevajo in da imajo takšni primeri prednost oziroma na skupnih sestankih centra za socialno delo o njih razpravljajo in se odločijo, ali bodo izredno denarno pomoč odobrili ali ne. »Ne, meni je niso. Bom pa poskušala znova in vas obvestim,« še doda naša sogovornica. SŠol valnica? živila za posebne zdravstvene namene s prilagojeno sestavo hranil, ki so namenjena za trajno zdravljenje zavarovanih oseb z vrojenimi motnjami presnove, kot je na primer dedna presnovna bolezen fenilketonurija. ZZZS nakup živil v drugi kategoriji krije le v določenem deležu, in sicer le do najvišje priznane vrednosti. Ta se določi v razponu od 50 do 95 odstotkov dogovorjene cene živila, tako da se za vsako razvrščeno živilo opredeli odstotni delež cene živila, ki ga financira zdravstveno zavarovanje. V to kategorijo sodijo na primer živila za prehransko podporo bolnikov z akutnim poslabšanjem hude kronične bolezni s hudim telesnim izčrpanjem in za prehransko podporo bolnikov, pri katerih je do takšnega stanja prišlo zaradi stranskih učinkov terapevtskih postopkov, za katere je takšna dopolnilna prehrana nujna za bistveno izboljšanje kakovosti življenja ali uspeh zdravljenja. Prav tako v to skupino sodijo živila za otroke s hudimi alergijami in z drugimi težkimi oblikami intolerance na hrano, med drugim tudi na mleko. Kot so še sporočili, lahko ta živila na zeleni recept predpiše le pooblaščeni zdravnik, pri čemer mora upoštevati omejitve predpisovanja, ki so določene ob razvrstitvi živila na listo. Kot so še sporočili, omejitev predpisovanja natančno določa, za katera bolezenska stanja lahko pooblaščeni zdravniki predpisujejo razvrščena živila na zeleni receptni obrazec v breme zdravstvenega zavarovanja. AD V vrtcih in šolah dobijo otroci dietne obroke na osnovi zdravniškega potrdila. Do diete le s potrdilom uradne medicine V primeru alergij in takšnih ter drugačnih bolezni, kjer lahko določena hrana stanje še poslabša ali celo ogrozi življenje, je nujno treba upoštevati predpisano dieto. Tudi v vrtcih in šolah temu posvečajo posebno pozornost. Preverili smo, kako za to skrbijo v Vrtcu Mavrica Vojnik. Ravnateljica Simona Žnidar je razložila, da pri pripravi hrane upoštevajo zakonodajne smernice. Do dietne prehrane je upravičen vsak otrok, ki pridobi zdravniško potrdilo. Na njem mora natančno pisati, katerih živil otrok ne sme uživati, kar pri pripravi obrokov v vrtcu dosledno upoštevajo. Žnidarjeva ob tem razlaga, da lahko vrtec, kot velevajo pravila, upošteva izključno potrdila uradne medicine. Primera, da bi starš zahteval dieto na podlagi na primer izvida bioresonančnega testa, v vojniškem vrtcu še niso imeli. »Če ima starš takšen izvid, je najbolje, da se o prehrani otroka posvetuje z osebnim zdravnikom. V primeru, da ta presodi, da otroku določeno živilo resnično škoduje, bo zagotovo napisal potrdilo,« pravi Žnidarjeva in dodaja, da morajo v vrtcu slediti načelu, da otrok za normalen razvoj potrebuje raznoliko prehrano. Tako tudi ne morejo ustreči na primer staršem, ki želijo, da v vrtcu otroku ne dajejo mesa ali da naj upoštevajo vegansko prehrano. Brez mleka, jajc, glutena in oreščkov Kuharica Lilijana Šolinič, ki je v vojniškem vrtcu zadolžena za dietno prehrano, pravi, da je takšnih in drugačnih diet v zadnjih letih veliko več kot nekoč. Pred desetimi leti je imel dieto na primer le en otrok, v lanskem šolskem letu je bilo takšnih kar 30. Letos je številka spet nekoliko nižja, dietno hrano ima okoli 20 otrok. Šoliničeva sicer pravi, da so najpogostejše brezmlečne diete in diete brez jajc in oreščkov. Vse več otrok mora upoštevati dieto zaradi celiakije, imeli pa so že tudi primere, ko otroci niso smeli uživati na primer sladkorja, rib, določenih vrst sadja in mesa, ena deklica je bila alergična celo na klor v vodi. Nekateri otroci imajo dieto le tri mesece, drugi kakšno leto, nekateri pa vsa leta vrtca in še naprej v šoli. Šoliničeva se o dietni prehrani, sestavi živil in njihovih učinkih na telo ves čas dodatno izobražuje, o prav vsaki dieti pa se posebej posvetuje tudi s starši otroka, ki prinesejo potrdilo zdravnika. »Zelo pomembno je namreč, da točno vemo, kaj otrok lahko je in česa ne sme. Starše obvestim, da morajo tudi sami natančno brati deklaracije, včasih pa mi sami predlagajo, kateri izdelek naj kupim za pripravo določenega obroka.« Že med pripravo obrokov sicer poskrbi, da ne pride do mešanja živil, tako dietno hrano pripravlja v ločenem delu kuhinje, za vsako dieto uporablja na primer poseben nož. Obrok za otroka z dieto posebej zapakira in nanj napiše otrokovo ime in priimek. Tako vzgojiteljice točno vedo, komu je namenjen določen krožnik. Za posamezni dietni obrok sicer starši plačajo enako kot za klasičen obrok. AD 18 PODLISTKA ZGODBE IZ KAMRE I ALkamra www.kamra.si Vir: dr. Tone Kregar, dr. Marija Počivavšek, Celjski magistrat: Besede z balkona, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 2010. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Celjski magistrat (12) Iz magistrata v muzej V sklopu Mestnega muzeja v Celju je od 1951. leta deloval oddelek za zgodovino NOB, za katerega so obstajale težnje, da bi prerasel v samostojno muzejsko ustanovo. Kustos tega oddelka Stane Terčak je namreč v sodelovanju z zvezo borcev ustvaril obsežno in bogato zbirko. Za izvedbo tega načrta so januarja 1951 ustanovili pripravljalni odbor, za pripravo stalne razstave v prihodnjem muzeju revolucije pa so imenovali iniciativni razstavni odbor NOB pri Mestnem muzeju v Celju. Na pobudo predsednika OO ZB NOV Ivana Kovačiča - Efenke je skupščina Mestne občine Celje leta 1962 sprejela sklep, da se zbirke tega oddelka prenesejo v poslopje bivšega magistrata na Trgu V. kongresa 3 in naj kot celota dobijo ime Muzej revolucije Celje. V ta namen so pri okrajnem odboru takoj ustanovili poseben odbor, ki je prevzel skrb za realizacijo muzeja revolucije. Preureditev v muzej revolucije 15. novembra 1962 si je komisija, ki so jo sestavljali arhitekt Dušan Samec, kustosinja Mestnega muzeja Celje Milena Moškon in konservator mariborskega zavoda za spomeniško varstvo Jože Curk, ogledala stavbo bivšega magistrata. Namen ogleda je bil izdelati predlog funkcionalne preureditve stavbe za potrebe prihodnjega muzeja revolucije. Komisija je predlog izdelala z mislijo, »da stavba ne bi utrpela velike škode v svoji zgodovinsko pričevalni vrednosti«. V tem duhu je komisija izdelala tudi predloge za adaptacijo fasade, vhodne veže, prvega nadstropja in stopnišča, medtem ko je ureditev svetlobnega režima prepustila projektantu. Za mnenje glede preureditve magistratne stavbe v muzej se je gradbeni odbor obrnil tudi na arhitekta Marjana Mušiča iz Ljubljane. Ta je v svojem strokovnem mnenju izhajal iz dejstva, da je nekdanji magistrat spomeniško zaščitena stavba in da mora njena funkcionalna preobrazba upoštevati njene spomeniške vrednote in jih vključiti v novo namembnost. Kljub temu je po njegovem projekt muzeja v glavnih potezah upošteval zgodovinsko strukturo zgradbe in jo pretežno vključil v preoblikovano prostorsko zasnovo. V preureditvi, izvedeni v letih 1962/63, je tako zgodo- Odprtje Muzeja revolucije Celje, 21. 12. 1963 vinsko poslopje nekdanjega mestnega magistrata spremenilo namembnost. Toda ni šlo gladko. »Težava« je bila v tem, da je bila stavba kulturni spomenik, zaradi česar je morala notranjost ostati v bistvu nespremenjena. Pri adaptaciji sta poseben izziv predstavljali zlasti zahtevna izdelava novih armiranih stropov in ohranitev originalnih obokov. Arhitekt Dušan Samec je izdelal načrt za prenovo stavbe, v katero je umestil tudi plastike Jakoba Savin-ška in Vladimirja Štovička. Svečano odprtje muzeja revolucije je bilo na dan JLA, 22. decembra 1963, prve obiskovalce pa je sprejel v začetku naslednjega leta. Tako je bil položen temeljni kamen, ki je pomenil prelomnico v častitljivi zgodovini celjskega magistrata. »Jaz bom tisti evropski mizi že pokazal« (12) Dr. Anton Novačan, generalni konzul v pokoju, je bil 22. decembra 1939 okrog pol ene ponoči s svojo soprogo Josipino v kavarni Evropa. Za njim je v kavarno prišel Mirko Hočevar, celjski odvetnik, z večjo družbo. Vsi so bili Novačanovi dobri znanci in prijatelji. Ob tej priliki je Novačan svojega dolgoletnega prijatelja Hočevarja povabil k svoji mizi ter se mu pri tem hotel opravičiti, zakaj ni prišel prejšnji dan na dogovorjeni sestanek v zvezi s prodajo njegove vile St. Georg v kavarno. Kljub večkratnemu povabilu se Hočevar na to ni odzval, temveč je z zaničljivo gesto pomahal s kazalcem proti Novačanu in se pri tem še bolj zaničljivo smejal. No-vačana, znanega po svoji vzkipljivosti, je ta gesta silno razburila, posebno še zato, ker je posmeh videla cela kavarna. Pristopil je h Hočevarju ter ga vprašal, če res noče prisesti k njemu in njegovi ženi. Hočevar se je na vprašanje ponovno zaničljivo zasmejal, kar je Nova-čana še dodatno razburilo, da mu je primazal klofuto, ga zmerjal z otrokom in se pridušil, da je redil kačo na svojih prsih. Spor se je stopnjeval, tako da je Novačan pograbil še stol in mahal proti Rihardu Pintarju, prav tako celjskemu odvetniku, ki je priskočil Hočevarju na Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK pomoč, zraven pa ga zmerjal z žaljivkami, kot so glista, polčlovek, skelet, breznačaj-než. Grozil jim je z besedami: »Jaz bom tisti evropski mizi že pokazal, ji bom strgal krinko z obraza, idioti.« Krivda mu je bila dokazana, zato je bil zaradi ogrožanja osebne varnosti in prostosti obsojen na plačilo globe v višini 300 dinarjev. SI_ZAC/0612, Okrajno sodišče Celje, AŠ 342, Kps 153/40 O Zgodovinski arhiv Celje www.zac.si V I-L«na'tijepoveg« VelltBMtva Kralja i 3ra? 7 «3-iitivi v Oflvjtt ufl^.V., J»'- fcpzanfk-V- eapor mystfin* 4ntean In tt»!;., ra-U { 0917II ve L* sre^o a ftn* £?. februar;; s 1940 p *,b, ^anjako jorrr ob pot ovgnja SRflPntkarlaa lemtfc Koro» Javn^ resprs vi "sia -Mirt L5, tnaros L94i> v Bftv*9ä&?Hti vrS.toti frlfcnosti "»t, kanoUsta srer'rUs t sae» tot 1L09* Hočevarji Eirfcg, -ir, iiatarju Htbor^s, or, imocsna An t dno, rjorlcsn U9jgft,tA "T. PLajsa in *k0vSks JoiBta , Ln njihovih saPtopDikTV ^tauteta Jernsja. Es-t^ng Spravita, Ar* Lobovlifcff HtiÄol-fi», flr» Stanoniks I v tins, 4r« tir?£.n» L ear, ta t L "t are t are B^is m* flr» tp-rlaks intona« In t?tih rgi, tOiicev ü'jt Bhdol&aueev, T* r*»«i0tta vrEitos flotfcnoptl as It »j snovanj«, braa in V£aj«mna«apri»aitlgti imenovanih -a?» to&ilöatr in oV ^l&anoiv karavan J s, -r b t n i U l » pt trsAUgo -b filiation tfoVaCan Antona ie. nj^povarii branlloa <*r* Lobo i»: gl/ L£aneo Trn Lnvstrin intsa, rojen 9i:7,ieB7 v Ea-libravt itjtnijs vjinlt, (»i. ein ivjn» 1 r, ^isrljs UJ. Viyjjftr, X* ataaisjnt n rj f?t' H.37 : rl uJlv+u v if.ijjj sr, . ■ i t-jniL-L vrok*, Dt*-^]" Jtaatplna roj. iaiiia , t tvüt vi;n!i, tu tjfcssjsn. 1 « •i t 1 v , Celjska bitka v karikaturi Totega lista Anton in Josipina Novačan, 1930 "i: J» B £2. ISM v J-LJU i pMptrq atji ■ . Jtl -'r* JüLntA^'.D äLfraräu, '.«t^J p^f^i pa n*vsr.L[yE j r; j iu a;«ga», unit. 3 tr J» iirlvl". TfiHtsp^fc EOTrflr apfthns lu vsrosaxt J «48 k«!*, la bi obvozi jo te«ii iDlOkftl» fflfi [ tri^to^ r^ liHisTti, T flt.Jl t p® i W k.s» v «»aBii p» p?oyim£a9stt foAb^^ v e-PL-iJa mlft»r!.Jtsaatl v j U tih n 9 äul isr'M, CJ vl^ In t.!* na rtuiratlLa EatorljiTlh Ptra^iiiv (t^ranpls^pa ■ "i ' in Ultmv' knral / Sodba, izrečena Antonu Novačanu AKCIJA 19 Za popotnico med ljudi Očitno je naša akcija podarjanja knjig naletela na dober odziv. Pred dnevi se je v našem uredništvu oglasila Ce-ljanka Ana Marija Justin, ki je v dar prinesla svojo pesniško zbirko Minevanje. Ana Marija Justin s svojo zbirko pesmi Gre za njeno drugo pesniško zbirko, ki jo bodo uradno predstavili 7. januarja ob 16. uri v Celjski kulturnici. Kot pravi Justinova, pesmi piše v zadnjem času, in sicer od takrat, ko ji je umrl mož. Resda je že prej nastal kakšen verz, vendar je poudarila, da se mora človeka nekaj dotakniti, da potem svoja čustva izrazi v pesmi. »Ko sem ostala sama, je bilo v meni polno čustev, ki sem jih potem izlila na papir. Veste, pesmi ni tako preprosto pisati, treba je marsikaj vedeti in veliko doživeti, predvsem pa brati,« je omenila Justinova in se nasmehnila ob spominu na čase, ko je s pomočjo svetlobe iz baterije brala pod odejo. Tudi zato, ker se zaveda pomena branja, se je odločila, da bo za knjižnico Kluba modrosti podarila knjigo pesmi. Prinesite nam jih osebno Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali. Zaveda se, da imajo ljudje vse manj denarja in da se težko odločijo za nakup katerekoli knjige, zato to knjižnico jemlje kot neke vrste podporo branju. »S knjigami dandanes,« je prepričana, »ne moreš ustvarjati dobička, predvsem je pomembno, da najdejo pot med ljudi.« Ker so vse dobre stvari vsaj tri, Justinova upa, da bo luč sveta ugledala še kakšna njena knjiga oziroma zbirka pesmi. Mi pa upamo, da bo njen knjižni izbor razvedril ali privabil k razmišljanju bralce v knjižnicah Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku, za katere zbiramo knjige, izdane v zadnjih dveh letih. US Za knjigo Skupaj s Klubom modrosti V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo. Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudi- nji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili? Želimo nove knjige Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozaveščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna. S svojim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika. Upanje ostaja Avtorica je v nekem pogovoru dejala, da jo je pri pisanju romana vodila misel, da napiše zgodbo o vojni kot zlu, kjer se neha ljubezen in začnejo grozote. Takšna je bila tudi vojna v osrčju Evrope, v bivši Jugoslaviji. Toda večina jo je takrat videla kot tujo humanitarno krizo, ki ni imela prave povezave z ostalim svetom. Avtorica je leta 1991 rodila prvega otroka, počutila se je, kot da drži v rokah upanje in prihodnost sveta, hkrati pa je doma na televiziji spremljala grozljive podobe holokavsta. »Kako naj bi bila srečna?« se je vprašala. Nekaj let kasneje je obiskala Sarajevo, videla globoke vojne rane ljudi in želela je povedati svetu zgodbo o njih. A se stvari ne pozabijo. Tako je nastal roman No- mu povedati več o Diegu, nje- Margaret Mazzantini: Novorojen vorojen. V njem se prepleta aktualna pripoved s tisto izpred šestnajstih let. Glavna junakinja Gemma poleti leta 2008 odpelje svojega najstniškega sina Pietra na izlet v Sarajevo. Rada bi, da spozna mesto, kjer se je rodil, in želi govem umrlem očetu, ki ga ni nikoli poznal. Šestnajst let je minilo od vojne v Bosni in od Pietrovega rojstva. Potovanje sproži boleče spomine, ki jih še okrepi ponovno srečanje s sarajevskim prijateljem Goj-kom. Prvič se je z njim sreča- la v času zimskih olimpijskih iger leta 1984, ko je prispela v Sarajevo, da bi proučevala An-dričevo literaturo. Gojko je bil njen vodnik po mestu in med obiskom enega od lokalov je spoznala fotografa Diega, ki je osvojil njeno srce, čeprav se je ona upirala v prepričanju, da ne sodita skupaj in da se bo poročila z bogatim zaročencem, ki jo je čakal doma. Po vrnitvi v Italijo sta vendarle zaživela skupaj in načrtovala družino. Toda načrti se jima niso uresničili. Gemma ni mogla zanositi, toda njena obsedenost z idejo, da bi imela otroka, ji ni dala miru. Odpotovala sta celo v Ukrajino, kjer sta že sklenila pogodbo z nadomestno mater- jo, za katero se je izkazalo, da ni primerna, in obupana sta se vrnila v Rim. Nato ju je pot ponovno zanesla v Sarajevo, da bi nekoliko pokrpala svojo načeto zvezo. V mestu pa so se že začenjali etnični spopadi. Ostrostrelci so zasedli okoliške hribe nad mestom, ki je postalo talec. Gojko jima je predstavil Asko, mlado glasbenico, ki je bila pripravljena zanositi z Diegom v zameno za plačilo. Z denarjem bi lahko nadaljevala kariero nekje na zahodu. Toda srečanje med njima v enem od motelov nad Sarajevom so brutalno prekinili oboroženi moški ... Gemma se je takoj po rojstvu otroka sredi vojne uspe- la prebiti na letalo in se vrniti v Italijo, Diego pa je ostal v Bosni. Policist, ki jo je na letališču v Rimu najprej osumil kraje otroka, ji je nato pomagal in kasneje postal njen novi mož. Šestnajst let po teh dogodkih je po ponovnem srečanju z Gojkom in drugimi preživelimi žrtvami vojne Gemma spoznala vso resnico o gro-zoah vojne, o tem, kaj se je takrat dogajalo med Diegom in Asko, in kdo je pravi oče njenega sina Pietra. Čas je bil, da se sprijazni s svojimi odločitvami, ki so jo preganjale vsa leta, in da končno razume tudi Diegovo ravnanje. Ljubezen je močnejša od O avtorici: Margaret Mazzantini (1961) je igralka, bolj znana pa je kot ena najboljših sodobnih italijanskih pisateljic. Zaslovela je z romanom Ne premikaj se, po katerem je njen mož Sergio Castellitto posnel tudi film s Penelope Cruz. Sledil je roman Novorojen, ki je prav tako postal filmska uspešnica. Za svoje literarno delo je prejela številne nagrade. vsega, sploh ko gre za ljubezen do otroka, je sporočilo, ki zbuja upanje, tudi ko gre za najbolj umazano človekovo početje, kakršno predstavlja tudi vojna. TC L(Sj (j 7 l/C VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 slike kulture M1^ m radio 20 ŠPORT Lucija tretja, Urški dva glasova! Po zmagah na evropskem prvenstvu in sredozemskih igrah je Lucija Polavder prvo mesto osvojila tudi na »domači« tekmi evropskega pokala v Podčetrtku. Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) je na prireditvi Športnik leta 2013 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani razglasilo najboljše v iztekajočem se letu. V posamični konkurenci sta naslova osvojila alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, najboljša ekipa je hokejska reprezentanca. Polemike glede glasovanja pa se še niso polegle in se nekaj časa tudi ne bi smele. En glas za ekipo leta je prejel Nogometni klub Triglav; šlo je za neslano šalo, ki ne bi smela miniti brez posledic. Dva predstavnika pa sta svoja glasova namenila Urški Žolnir. Vsekakor je to treba šteti kot kompliment. Toda, žal, Urška letos sploh ni tekmovala ... Premislila si je Evropska prvakinja v judu Lucija Polavder je bila (komaj) tretja za gorsko kolesarko, rokometna reprezentanca, ki je osvojila četrto mesto na svetovnem prvenstvu, druga za hokejsko selekcijo, ki je prejela en glas več. Svetovni prvak med deskarji v paralelnem slalomu Rok Marguč je bil četrti, evropski prvak v judu Roki Drakšič osmi ... Polavderjeva iz zaselka Pon-grac pri Grižah je bila izjemno potrta po lanskem olimpijskem neuspehu v Londonu. Ni malo manjkalo, da bi končala kariero. Po prigovarjanju trenerja Marjana Fabjana se je na srečo odločila za nadaljevanje judoistične poti. Na evrop- skem prvenstvu v Budimpešti je po zmagah nad Nemko Külbs, Turkinjo Kayo in v finalu še Francozinjo Andeol ponovila uspeh iz leta 2010 in znova na vrhu odra za zmagovalke poslušala Zdravljico. To je bila njena osma medalja z evropskih prvenstev! Kasneje je slavila še na sredozemskih igrah, svetovnega prvenstva na prizorišču prihodnjih olimpijskih iger pa se ni udeležila ... DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Odličen prvi del celjskih rokometašic Med prazniki na drugem mestu Rokometašice Celja Celjskih mesnin so v 12. krogu državnega prvenstva prišle do že desete letošnje zmage. V domači dvorani so s kar 45:25 premagale Naklo Tržič, ki sicer na lestvici zaseda zadnje mesto. Gostujoče igralke so povedle z 1:0. Iz minute v minuto so izgubljale stik z gostiteljicami, ki so ob polčasu vodile z 21:10, na koncu pa slavile za dvajset golov. Šov Hrenove Le prvi polčas je odigrala domača igralka Pia Hren, dosegla je kar 11 golov. »Vedele smo, da bomo zmagale, a kljub temu v tekmo nismo krenile podcenjevalno. Potrudile smo se in dokazale, da smo zasluženo na drugem mestu lestvice,« je dejala Hrenova. »Če sem pojedla kaj takšnega? Ja, lignje ... Je pa rokomet ekipni šport in za zmago smo zaslužne vse, četudi sem enajstkrat zadela.« Trener Rajko Begovič je o novi zmagi pripomnil: »Po domače lahko rečem, da smo igralke pred tekmo >napalili<, da odigrajo zadnjo tekmo v letu tako, kot je treba. Na začetku ni steklo najbolje, potem je šlo. Videlo se je, da je bila končna razlika v golih nasprotniku primerna.« Le en poraz Celjske rokometašice so prvi del sezone odigrale odlično, saj po dvanajstih krogih zaostajajo le za Zagorjem, ki ima na vodilnem mestu lestvice tri točke prednosti. Izkupiček Celja Celjskih mesnin po dvanajstih tekmah je deset zmag in po en neodločen rezultat in poraz. »Veliko premora ne bo. Brez tekme bomo nekaj časa, a že po novem letu bomo znova trenirali. Izkupiček? Če bi mi na začetku kdo to ponudil, potem bi takoj sprejel in podpisal. Zdaj ko se to dogaja, je resnično super. Čestitke igralkam in vodilnim v klubu, ki so vse dobro izpeljali, rezultat potem pride sam,« je pristavil Begovič, ki je nekaj dni pred prvenstveno tekmo z ekipo izpadel iz pokalnega tekmovanja, potem ko je bil Celju Celjskih mesninam žreb nenaklonjen. Celjanke so se namreč v četrtfinalu pomerile z državnimi prvakinjami, rokometašicami Krima. Ljubljančanke so zmagale s 27:20. Na zaključni turnir so se poleg njih uvrstile še rokometašice Žalca, Velenja in Zagorja. Zadržati položaj Pred ekipami je zdaj premor, državno prvenstvo se bo s tekmami 13. kroga nadaljevalo v soboto, 18. januarja. Takrat bo Celje gostovalo v Žalcu. Zelene doline so po dvanajstih tekmah z desetimi točkami na sedmem mestu. Žalčanke bodo obračun 12. kroga s Krko odigrale 14. januarja. V 14. krogu (25. januar) bo sledil derbi vrha lestvice, ko bodo v Celju gostovale vodilne na lestvici. »Želimo si zadržati tako visok položaj na lestvici, vendar bo zagotovo prišel tudi padec v formi. Želimo zadržati sedanjo pripravljenost. Če nam bo uspelo, bo dobro, drugače pač ne. Zagotovo se bomo maksimalno trudili še naprej,« je zaključil Rajko Begovič. MITJA KNEZ Foto: GrupA Prvič po podaljšku Celje: Hokejisti Celja so odigrali 21. tekmo v mednarodni ligi (INL). Doma so po podaljšku ugnali Kal-tern s 5:4. Dvakrat so lovili tekmece in jih dvakrat ujeli, nazadnje pa so po zaslugi Davida Planka in njegovega gola v podaljšku, v 53. minuti, tudi zmagali. Kaltern je vodil z 2:0 in 4:2, vendar so Rok Klavžar, Tim Ograjenšek, Nejc Kastelic in Planko poskrbeli za izenačenje v rednem delu. Ponovno bodo na svojem ledu 4. in 5. januarja (Neumarkt, Gardena). Celjan na Češko Velenje: Mladi slovenski nogometni reprezentant Elvis Bratano-vič je zapustil ekipo velenjskega Rudarja. 3. januarja se bo preselil na Češko k trenutno tretjeuvršče- nemu moštvu tamkajšnjega prvenstva Teplicam. 21-letni Celjan je v otroštvu oziroma zgodnji mladosti igral za celjskega drugoligaša Šam-piona in prvoligaša Celje. Osmerica na ekshibiciji Grosuplje: Športna dvorana Brinje bo v nedeljo prizorišče tradicionalnega košarkarskega spektakla All Stars. Za zasedbo belih pod vodstvom Eda Muriča in taktirko celjskega trenerja Aleša Pipana bodo igrali tudi član Hopsov Danijel Vujasinovič, Goran Jurak iz Zlatoroga, Drago Brčina iz Elektre, Sandi Čebular iz Rogaške in član šentjurskega Tajfuna Stanko Sebič. Na drugi strani bodo tudi Goran Jagodnik iz polzelskih Hopsov, Mitja Nikolič iz Rogaške in član laškega Zlatoroga Miha Lapornik. (DŠ) Pia Hren je izkoristila 11 od 13 strelov. Akcijo spremlja krožna napadalka Maxim Pelikan. Na vrhu zdaj četverica Po petih krogih Savinjske košarkarske lige ni več neporaženih moštev. Na vrhu lestvice so s po enim porazom Gradnje Tojnko Šentjur, Lev zavarovanje Ločica, Tiferji Laško in Brglez.com Polzela. Sledijo tri ekipe s po tremi zmagami, Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje, BSB Otok Celje in Vrtine Palir Polzela. Izidi 5. kroga: Mladi upi Celje - Zlatorog Laško 63:87, Šentjur - Ločica 53:49, Tiferji - Brglez 48:52, Študentski klub Žalec - Otok Celje 51:71, Parižlje - Palir 78:82 in Polzela mladi - River kingz Celje 44:63. MVP kroga je bil Sebastjan Seme iz ekipe Veterani Zlatorog Laško. Najboljši strelec in najkoristnejši igralec po petih krogih pa je Boris Kovačič (Parižlje). Savinjska liga se bo nadaljevala 12. januarja, z derbijem Ločica - Tiferji (13.00). DŠ Najboljše celjske drsalke s trenerkama Tamaro Dorofejev (levo) in Aljo Pahor Dvojna zmaga pri članicah! Najboljši celjski umetnostni drsalci in drsalke so uspešno končali koledarsko leto. Na državnem prvenstvu v ljubljanski dvorani Tivoli so se okitili s tremi zlatimi medaljami, z dvema srebrnima in eno bronasto. Osvojili so drugo mesto v skupnem točkovanju med klubi in tudi pokal Stanka Bloudka v posebnem točkovanju, čeprav je zaradi poškodbe - staknila jo je na mednarodnem turnirju v Celju - manjkala Patricija Juren. Med članicami je bila prva Daša Grm pred Pino Umek. Popolno zmagoslavje so dosegle celjske drsalke v kategoriji deklice A, saj so zasedle oder za najboljše. Na najvišji stopnički je stala Maruša Udrih, na drugi Nina Polšak in na tretji Lara Guček. Zmage se je veselil tudi Luka Logar v kategoriji dečki B. Med deklicami B je bila Maša Doler peta, v kategoriji deklice C Ana Čmer sedma in med deklicami D Ajda Hrušovar šesta. Tekmovanje za pokal Slovenije bo 15. in 16. marca na Jesenicah. DEAN ŠUSTER, foto: ZVEZDAN JUREN NA KRATKO ŠPORT 21 Izjemnih končnih osem minut Skoraj polovico točk dosegla Tavelyn James - Athlete že v četrtfinalu Košarkarice celjskega At-hletea so po velikem preobratu v dvorani Gimnazije Celje - Center premagale ekipo sarajevskega Play Offa s 83:67 in se tri kroge pred koncem predtekmova-nja Jadranske lige že uvrstile v četrtfinale. V skupini B imajo šest zmag, drugo-uvrščena Crvena zvezda štiri, Buducnost, Čelik in Radivoj Korac po tri, Play Off pa je ostal pri dveh. Večina prvega dela obračuna je minila v znamenju Celjank. Potek rezultata je bil temu primeren: 7:0, 20:8, 35:28, 38:31 in tik pred odmorom še 43:36. Potem pa se je zaustavilo. Pravočasno prebujenje Sarajevčanke, no, Teisha King, Monet Johnson in Co-rin Adams, pa vsekakor tudi Amra Djapo, so uspele z delnim izidom 13:0 povsem preobrniti razmerje moči. Z manj običajno obrambno postavitvijo in izdatno, toda silno spretno pomočjo hrvaške sodniške trojke (Jelena Tomič, Tomislav Prpič, Toni Antun Reič) so vodile še v uvodu zadnje četrtine. Domača nemoč je trajala do 32. minute. Sledilo je izjemnih osem minut in nato nepozaben finiš ter delni izid 27:8. Dolgoletni privrženec celjske košarke je pri zaostanku Athletea zapustil dvorano in ni verjel, ko so mu po telefonu sporočili rezultat. Razplet ni bil sorazmeren z razpoloženjem trenerja Damirja Grgiča, ki je moral vložiti vse sile in je znova potrošil precejšen del svojega potrpljenja do igralk: »Drži, ampak jim vseeno čestitam. Pravočasno so se prebudile. Smo v četrtfinalu. Pred nami so še tri tekme. Skušali bomo zadržati prvo mesto.« V novo leto na Japonskem Blestela je Tavelyn James. Čestitali smo ji za simultan-ko. Ni se uspela niti zahvaliti, že je vprašala: »A veste, koliko točk sem dosegla?« Točno 40. »Uh, to mi že dolgo ni uspelo. Pravzaprav le enkrat. V tekmi za kolidž sem se zaustavila pri 43 točkah.« Zanimalo nas je, kako je z njenim kolenom. »Kako pa veste za moje težave s kolenom?« je znova vprašala, ponovno nasmejana. »Videli ste, da me ni na treningih? Res je, moj meniskus je precej načet. Trener me je vprašal, če lahko igram. Odgovorila sem pritrdilno. Potrudila sem se za ekipo.« Kako bi bilo šele z zdravim kolenom, če je že poškodovano sposobno za rekord. »Upam, da bom to Tavelyn Brittany James je igrala 34 minut: met za tri točke 7-10, za dve 5-7, prosti meti 9-10. Zbrala je še pet asistenc. čim prej izvedela. Zelo sem vesela zmage ob koncu leta,« je zaključila Tavelyn, ki ni igrala z Grosupljem, nato pa poletela na Japonsko k fantu, ki tam igra košarko. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Uspehi in težave celjskega motociklista »Ko padeš, padeš pošteno kot pri težkih motorjih« Na slavnostni podelitvi priznanj letošnjim najboljšim predstavnikom slovenskega moto športa v Zrečah je bil tudi Celjan Denis Pratnekar. Obranil je naslov državnega prvaka v razredu mini motard. Celjski motoristi so bili visoko uvrščeni že od časa Norberta Salobirja, ki je po drugi svetovni vojni podiral rekorde na progah v tujini. Žal v novejšem času Celjani nimamo predstavnikov v svetu težkih motorjev. Toliko bolj pa so pomembni tisti, ki kljub težkim časom vztrajajo in vseeno dosegajo odmevne rezultate. V panogi mini moto vozniki tekmujejo z motorji tipa mini moto, mini motard (super moto motocikli srednje velikosti) in scooter, pridruženi pa so jim tudi starodobniki tipa C1 (serijski, športni, predelani in tovarniško prirejeni motocikli prostornine do 50 ccm in do letnika izdelave 1978). Tudi otroci V razredu mini motard sta v vrhu državnega prvenstva prvak Denis Pratnekar in Miha Sverzin, ki je bil tretji. V razredu starodobnikov Cl je prvak tudi Celjan Tomaž Jesenek, ki je tekmoval tudi v razredu C5 (motorji od 251 do 750 ccm do letnika 1974) in v skupni uvrstitvi državnega prvenstva zasedel 2. mesto. Andraž Hriberšek z Grobelnega je v razredu Pratnekar s svojo družino mini moto open 1 osvojil 3. mesto, brata Lovro in Gašper Gobec iz Šentjurja pa v razredu mini moto otroci 2 prvo oziroma tretje mesto. Sto na uro Letošnja sezona je minila v znamenju odlično organiziranih dirk, vendar je tekmovalnih stez vse manj, obenem pa tudi dirkačev. »Od dvanajstih predvidenih dirk jih je bilo izvedenih osem, štiri so žal odpadle. Tudi na Ljubečni ni več dirk, upravljalec poligona je zaprl ščiti, z izposojenim pa tudi ni šlo v nedogled. Nekaj let je bolj ali manj miroval, nato pa ob koncu srednje šole s 600-kubičnim motorjem če-sto vadil na Grobniku. Negotova prihodnost Ko je Denis Pratnekar, 28-letni ekonomski tehnik, zaslužil dovolj denarja, je tekmoval pri celjskem klubu TRC, ki je deloval zgolj eno sezono. »Tedaj sem imel poceni motor kitajske izdelave, vreden okoli tisoč evrov. Zdaj moram odšteti vsaj pet tisočakov. Na državnem prven- stvu sem sprva osvojil četrto mesto, nato tretje, v zadnjih dveh letih pa sem bil prvi. Zaradi težav s financami še ne vem, če bom tekmoval naslednje leto. V Italiji je toliko prijavljenih tekmovalcev, da so pred vsako dirko kvalifikacije. Toda tam potrebuješ licenco. Na Hrvaškem nimajo več tovrstnih dirk, vendar se trudijo, da bi jih obnovili,« razlaga Pratnekar. Obenem opozarja, da bo zanimivo na aprilskem sejmu Moto Boom v Celju, in vabi na ogled demonstracijskih voženj. DŠ Foto: osebni arhiv vrata dirkačem. Ustreznega kluba v Celju zame ni, zato sem tekmoval za Orjake iz Ljubljane,« pravi Pratnekar, ki je zaljubljen v hitrost in motorje. »Motorji v našem razredu so manjši od običajnih. Na njem sediš brez težav, doseže hitrost do sto kilometrov na uro. Ko padeš, padeš pošteno kot pri težkih motorjih. Kombinezon imam pošteno raztrgan.« Začel je ob koncu osnovne šole s 50-kubičnim skuterjem, izposojenim. Z očetom si novega motorja nista zmogla privo- Denis Pratnekar po pomembni zmagi Panorama MALI NOGOMET 1. SL, 10. krog: Brezje - Do-bovec 1:7 (0:0); Repinc (21, 29, 40), Kroflič (29), Šnofl (31, 35, 39). Vrstni red: Litija 27, Oplast 24, Sevnica 21, Bronx 14, Dobovec 12, Puntar 8, Velike Lašče 5, Brezje 2. KOŠARKA 2. SL, 10. krog: Litija - Terme Olimia Podčetrtek 71:70. Vrstni red: Škofja Loka, Plama Pur 19, Šenčur 18, Lastovka 16, Parklji, Litija 15, Postojna, Krka B, Kolpa, Terme Olimia, Elektro Gorenjska prodaja 14, Hrastnik, Radenska Creativ 13, Koper 12. 3. SL - vzhod, 9. krog: Luxuris Celje - Pingvini 67:61. Vrstni red: Luxuris 15, Po-savje 14, Konjice, Janče 13, Calcit 12, Branik, Pingvini 11, Primafoto 10, Ruše 8. 1. SL (ž), 9. krog: Konjice - Triglav 57:81; Vujačič 13, Šrot 10, Einfalt, N. Klančnik, Gošnjak 6, K. Klančnik, Ha-tunšek 5, Dimec, Pokorn, Br-dnik 2; Zdolšek 32, Jakovina 14, Athlete Celje - Grosuplje 89:44; Thomas 23, Hamrouni 17, Gajič 15, Lisec 13, Ocvirk 9, Abramovič 7, Osterman 5; Lešek 10, Bajrektarevič 8. Vrstni red: Triglav 18, Athlete 17, Grosuplje 14, Domžale 12, Konjice, Odeja 10. Jadranska liga (ž), 7. krog: Athlete Celje - Play Off Sarajevo 83:67; James 40, Thomas 17, Gajič, Lisec 9, Osterman 4, Hamrouni, Abramovič 2; Dapo 17, King 14. Vrstni red skupine B: Athlete 13, Crvena zvezda 11, Budučnost, Čelik, Radivoj Korač 10, Play Off 9. ROKOMET 1. SL, 18. krog: Izola - Gorenje 22:33 (12:15); Božič 6, Brečko 5; K. Cehte 8, Šoštarič 7, Papež, Vrečar 4, Golčar 3, Dujmovič, N. Cehte 2, Medved, Skube, Nosan 1, Sevnica - Celje Pivovarna Laško 22:36 (9:17); Dražetič, Ošlovnik 4; Žuran, Skube 7, Zelenovič 5, Poteko, Razgor 3, G. Marguč, Ranevski, Sliškovič, Žvižej 2, Lekai, Žabič, Čavor 1. Vrstni red: Gorenje 35-1, Celje 32-4, Maribor 29-7, Ribnica 22-14, Krka, Trimo, Ormož 16-20, Sevnica 13-23, Slovan 12-24, Izola 11, 25, Krško 8-28, Sviš 6-30. 1. SL (ž), 12. krog: Celje Celjske mesnine - Naklo Tržič 45:25 (21:10), Ptuj - Velenje 15:31 (7:16). Vrstni red: Zagorje 24, Celje 21, Velenje 17, Krka 14, Piran 13, Ajdovščina 11, Žalec 10, Koper 6, Ptuj 2, Naklo Tržič 0. ODBOJKA 1. DL, 15. krog: Šoštanj Topolšica - Calcit 2:3. Vrstni red: Salonit 33, Calcit 30, Panvita 25, Maribor, GO Volley 23, Šoštanj Topolšica 14, Krka, Fužinar 12, Triglav 8. 1. DL (ž), 11. krog: Aliansa Šempeter - Formis 1:3, Zgornja Gorenjska - Braslovče 0:3. Vrstni red: Formis 28, Puconci 22, Braslovče 18, Koper, GO Volley 15, Vital 13, Aliansa 11, Zgornja Gorenjska 10. (MiK) 22 KRONIKA Milko Škoberne: »Obsodba ni presenečenje« Z odvetnikom se bo pritožil, saj pravi, da mu niso omogočili poštenega sojenja Okrožnega sodnika Milka Škoberneta so na Okrožnem sodišču v Ljubljani v ponedeljek zaradi jemanja podkupnine obsodili na pet let in pol zaporne kazni. Če bo sodba pravnomočna, bo ob tem moral plačati še 19.600 evrov, kar je stranska kazen. Plačati bo moral tudi 12 tisoč evrov sodnih stroškov. Škoberneta na izrek sodbe ni bilo, je pa sodbo poko-mentiral za Novi tednik. »Niti sodba niti višina kazni zame nista presenečenje. Sodišče ni ugodilo nobenemu dokaznemu predlogu, ki sva ga predlagala z odvetnikom. V postopku sodišče ni omogočilo niti zaslišanja obeh soobto-ženih. Vse odnose, ki smo jih imeli, lahko pojasnimo samo mi trije. Pričakujem, da bo višje sodišče po pritožbi bolj realno ocenilo vse okoliščine, in upam, da tudi tam ne bo odločal kakšen sodnik, ki je sodeloval pri odločanju o priporu, za katerega se je pokazalo, da je bil nezakonit in neustaven,« je dejal Škoberne. Kršitve v postopku? Njegov odvetnik Tomaž Bromše je namreč predlagal tudi zaslišanje Esada Ramiča in Marjana Salobirja, ki naj bi posredovala pri jemanju podkupnine (na podlagi priznanja krivde med postopkom sta že bila obsojena na pogojni kazni). Ker njuna sodba še ni bila pravnomočna, ju sodnica ni zaslišala niti ni prestavila obravnave, temveč je za izrek sodbe določila ponedeljek. Kar je bilo le dan pred pravnomoč- nostjo sodbe Ramiču in Salo-birju, ki sta tudi ključni priči. »Imela je vse možnosti, da bi počakala vsaj nekaj dni in ju zaslišala, a tega ni hotela storiti,« je ogorčen Bromše. V tem namreč vidi kršitev postopka in upa na razveljavitev sodbe po pritožbi na višjem sodišču. Tožilka zadovoljna Naj spomnimo, da je bil Škoberne po prijetju tudi v priporu. Ker je sodnica Vla-dislava Lunder sodelovala v senatu, ki je odločal o pritožbi glede pripora, za katerega se je kasneje izkazalo, da je bil nezakonit, je Bromše predlagal tudi njeno izločitev, a se to ni zgodilo. Tožilka Blanka Žgajnar je za Škoberneta predlagala osem let zapora in se še ni dokončno odločila, ali se bo na sodbo pritožila. Je pa dejala, da je s sodbo zadovoljna in da se je dokazalo, da je Škober-ne s svojim dejanjem zlorabil sodniško funkcijo in zaupanje v pravno državo. Sodnik je še vedno suspendiran. Če bo sodba postala pravnomočna, ga bo državni zbor moral s funkcije sodnika razrešiti. SŠol Po dnevni izkupiček Policisti še vedno iščejo neznanca, ki je sredi preteklega tedna vstopil v gostinski lokal v Žalcu in delavki zagrozil z orožjem ter zahteval denar. Denarja mu ni hotela izročiti, nakar je ropar iz lokala pobegnil. Gre za moškega, starega okoli 30 let, vitkejše postave, oblečen je bil v temno bundo, svetlejše džins hlače, na glavi pa je imel volneno črno kapo. Podoben primer se je zgodil tudi v ponedeljek, ko je neznan storilec zvečer vstopil v trgovino v Pohorski ulici v Celju. Od prodajalke je zahteval denar in ji pri tem grozil z orožjem. Koliko denarja je odnesel, ni znano. Ropar je visok od 170 do 180 centimetrov, oblečen pa je bil v jakno svetlo rdeče barve, pod katero je imel jopico s kapuco, in v črne športne hlače. Čez usta in nos je imel temen šal. Ta teden umrla dva mlada voznika Poostren nadzor ves december V noči na petek, okoli tretje ure, se je v Kapli zgodila huda prometna nesreča. 22-letni voznik, ki je pripeljal z Vranskega, je trčil v naproti vozeči avtomobil. 22-letnik se je tako hudo poškodoval, da je v celjski bolnišnici umrl. Voznik drugega avtomobila in njegova dva sopotnika so bili lažje poškodovani. V ponedeljek je zaradi posledic hude nesreče umrl tudi 25-letni voznik avtomobila. Nesreča se je zgodaj zjutraj zgodila na cesti Velenje-Arja vas. V Črnovi naj bi v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v tovorno vozilo, ki ga je vozil 28-letni voznik. 25-letni voznik osebnega vozila je umrl na kraju nesreče. Letos je na cestah območja Policijske uprave Celje umrlo 23 ljudi, v enakem obdobju lani 21. Povečali nadzor Najpogostejši vzrok za nesreče je še vedno prevelika ali neprilagojena hitrost. Problem celjskih cest so še vedno tudi pijani vozniki. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri povzročiteljih hudih nesreč je bila lani 1,54 g alkohola na kg krvi, letos kar 1,88 g alkohola na kg krvi, kar je izredno visoka stopnja alkoholizira-nosti. »Ravno zato smo letos pri ukrepih in kaznovanjih najbolj pozorni na najhujše kršitelje v prometu,« pravi direktor Policijske uprave Celje Jože Senica. »Predvsem v začetku leta se je prometna varnost na našem območju nekoliko poslabšala, saj se je zgodilo več hudih in tragičnih nesreč v primerjavi z začetki preteklih let. A smo nato delo organizirali tako, da smo bili prisotni predvsem na tistih cestnih odsekih, kjer je do kršitev in nesreč najpogosteje prihajalo,« še pojasnjuje. Sicer pa je v letu tudi december dokaj kritičen mesec, kar se tiče števila prometnih nesreč zaradi številnih zabav in večjega števila vinjenih voznikov na cesti, zato bodo celjski policisti do konca meseca promet še dodatno nadzorovali. SŠol Previdno pri pokanju Do 2. januarja je dovoljena uporaba tudi pirotehničnih izdelkov, ki spadajo v t. i. prvo kategorijo. To so pokajoče žabice, vžigalice in pasje bombice. Prav tako je do 2. januarja dovoljena uporaba ognjemetnih izdelkov prve kategorije, katerih glavni učinek je pok, in rimskih sveč, raket, fontan in baterij. So pa v Sloveniji prepovedane petarde različnih oblik in moči. Kazni za kršitelje, ki predpisov ne bodo upoštevali, niso majhne in znašajo za posameznika od 400 do 1.200 evrov. Poleg tega so lahko ovadeni tudi zaradi kaznivih dejanj, če s pokanjem koga poškodujejo ali ogrožajo. Pirotehnike namreč ni dovoljeno uporabljati v strnjenih naseljih v okolici bolnišnic ali na javnih prireditvah. Decembra je bila na Celjskem že ena poškodba roke pri uporabi petarde. Zgodila se je na območju Nazarij. Je ogrožal tudi vas? Celjski policisti so ovadili 19-letnega voznika, ki so ga v ponedeljek ustavili zaradi objestne vožnje, povzročil pa je tudi nesrečo na Ljubljanski cesti. S ford escortom zelene barve je ogrožal promet vse od Štor. Vozil je po Kidričevi, Mariborski in Dečkovi cesti ter Kovinarski, Delavski in drugih ulicah, dokler ni na Ljubljanski cesti v Celju namerno poškodoval dve vozili, eno je bilo policijsko. Pred tem je na prehodu za pešce skoraj zbil mladoletnega pešca. Policija naproša vse, ki bi jih morda med vožnjo ogrožal, naj pokličejo na 113. Objesten voznik se bo moral na sodišču zagovarjati zaradi kaznivih dejanj nevarne vožnje v prometu in poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Plin spet zastrupljal V petek, nekaj čez 14. uro, je prišlo v enem izmed stanovanj v Kersnikovi ulici v Celju do zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Po do zdaj znanih podatkih naj bi šlo za okvaro plinske peči in zato nepravilno izgorevanje. Na kraj so prišli tudi reševalci nujne medicinske pomoči, ki so pomagali dvema starejšima stanovalcema in ju prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer sta ostala na opazovanju. Bila naj bi lažje poškodovana. Krašovec ni žrtveno jagnje Konec sojenja v primeru Betnava -Sodba še ni pravnomočna Sodni senat Okrožnega sodišča v Celju pod vodstvom sodnice Romane Gradič je konec preteklega tedna nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu izrekel dveletno zaporno kazen. Toda senat ga je obsodil le za del obtožbe, ki se nanaša na vplivanje na Antona Ekarta iz mariborske nad-škofije, in sicer da je sprejemal odločitve pri pripravi dokumentacije tudi z lažno vsebino za pridobivanje evropskega denarja za obnovo dvorca Betnave. Kot je znano, so to dokumentacijo predložili k prijavi na razpis za denar Evropske unije. Gre za 1,7 milijona evrov, ki so jih dobili in kasneje tudi vrnili, ko se je izkazalo, da gre za nepravilnosti. Je pa senat Krašovca oprostil za tisti del obtožbe, ki se nanaša na njegov vpliv na nekdanjo direktorico Betnave Dragico Marinič, in sicer da je ravnala nepravilno. Ma-riničeva in Ekart sta bila že obsojena na pogojno zaporno kazen, enako tudi Karel Bogatin iz Vegrada. Zaradi vpletenosti v kaznivo dejanje so pred meseci obsodili tudi nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak, in sicer na zaporno kazen. Krašovec sodbe ni komentiral, njegov odvetnik Velimir Cugmas pa je že napovedal pritožbo. »Ta sodba je sodna zmota. V vsej svoji 30-letni pravniški karieri še tega nisem doživel. Spis kaže drugače, in sicer da bi morali Krašovca oprostiti.« Sodnica Romana Gradič je v razlagi odločitve dejala, da Krašovec ni bil žrtveno jagnje, kot je dejal v zagovoru, ampak da je vedel za podrobnosti o projektu. Dodala je, da so Zagorel mlin V soboto nekaj minut pred polnočjo je zagorelo na gospodarskem poslopju v Podvolovljeku. Po nestrokovni oceni je na objektu nastalo za okoli 20 tisoč evrov škode. Prve ugotovitve kažejo, da je do požara prišlo na mlinu za mletje žita zaradi pregretja elektromotorja. Največkrat po nakit V policijskih beležkah se je pretekli teden znašlo spet kar nekaj vlomov v objekte. Na Proseniškem je neznan storilec razbil steklo na terasnih vratih in vlomil v stanovanjsko hišo. Odnesel je več kosov zlatnine in vrednejšo ročno uro. Podobno se je zgodilo še v hiši na Ljubljanski cesti v Velenju, kjer pogrešajo za dobrih tisoč evrov zlatnine. Vlom so prijavili tudi lastniki hiše v Senovici na območju Šmarja pri Jelšah. V tem primeru je tat v hišo prišel skozi okno in odnesel denar ter nakit. V Ulici frankolovskih žrtev pa je nekdo vlomil v klet stanovanjskega bloka. Odpeljal se je na moškem kolesu, ki ga je izmaknil. Takole je izrek sodbe spremljal Mirko Krašovec. dokazi pokazali, da je bila njegova vloga aktivna in da ni res, da se je iz projekta aktivno umaknil. Kot oteževalni okoliščini je navedla njegov nadrejeni položaj Ekartu, torej, da je zlorabil svoje delovno mesto in da je bila s kaznivim dejanjem pridobljena velika premoženjska korist. Olajševalni okoliščini sta bili, da se Krašovec ni osebno okoristil in da je bil do zdaj nekaznovan. Sodba še ni pravnomočna. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA KRONIKA 23 Ognjeni zublji uničili dom osemčlanski družini Kuder-Zdolškovi iz Galicije v požaru ostali brez strehe nad glavo Da se lahko življenje v trenutku obrne na glavo, je prejšnji teden spoznala družina Kuder-Zdolšek iz Galicije. V požaru, ki je nastal zaradi vžiga saj v dimniku, je prejšnji četrtek ostala brez strehe nad glavo. Goreče saje so padle na strešno kritino, ki je zagorela, ogenj pa se je preko nje razširil še na leseni del ostrešja in uničil celotno mansardno stanovanje. Namesto da bi se osemčlanska družina, ki že sicer ne živi v izobilju, veselila božično-novoletnih praznikov, se mora v teh dneh spopadati z osnovnimi bivanjskimi vprašanji. »Ko sem v hlevu krmil živali, sem nenadoma zaslišal soseda, ki je začel glasno kričati. Pogledal sem, kaj se je zgodilo, in v grozi ugotovil, da je začela goreti streha naše hiše,« opiše četrtkovo dogajanje član družine Marjan Kuder, ki s sestro in z njenima otrokoma ter vnuki živi v hiši. Kljub temu, da se je Marjan s sosedom, sestro in z nečakom Seba-stjanom takoj lotil gašenja, ognja zaradi močnega vetra niso mogli zaustaviti. Ni jim preostalo drugega, kot da so nemočno opazovali, kako njihov trud izginja pod ognjenimi zublji. Gasilci so na kraj požara, kot pravi Marjanov nečak Sebastjan Zdolšek, prispeli v pičlih desetih minutah, a je bilo za zgornje nadstropje hiše na žalost prepozno. Otroci so bili na varnem »Še vedno se tresem, ko se spomnim na bratov klic. Poklical me je na delo in mi povedal, da nam gori hiša. V tistem trenutku si nisem znala najbolje predstavljati, kaj to pomeni, zato je bil zame še toliko večji šok, ko sem se pripeljala domov in Družini Kuder-Zdolšek lahko pomagate tudi vi. Denarne prispevke lahko nakažete na račun Območnega združenja Rdečega križa Žalec, Šlandrov trg 20 a, 3310 Žalec, z namenom nakazila POMOČ DRUŽINI KUDER, transakcijski račun SI56 0600 0000 7474 828 in referenco/sklicem SI00 20122013. Požar je popolnoma uničil zgornji za približno 60 tisoč evrov škode, videla velik oblak dima ter reševalno vozilo. V paniki sem begala sem in tja ter v sivini iskala obraze svojih otrok,« v joku pripoveduje Simona Zdolšek, ki je nato z olajšanjem le ugotovila, da so bili njeni trije osnovnošolski otroci v času požara na srečo v šoli. Najslabše jo je skupil sosed, ki se je pri gašenju zastrupil z ogljikovim monoksidom, zdravniška ekipa pa ga je morala odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Zdolškova še po vseh teh dneh ne more povsem dojeti, kaj se dogaja njeni družini. V obnovo hiše so vložili veliko truda in prav vsak težko prigaran cent. »Deset let smo se trudili in se odrekali marsičemu, da smo lahko počasi obnavljali hišo, naš trud je bil povsem uničen v pol ure. Ostali smo praktično brez vsega, kljub temu, da smo se trudili, da bi še kaj rešili. Pogorišča del hiše, od katerega ni ostalo popolnoma nič. Po prvih ocenah je nastalo a kot zatrjujejo v krajevni skupnosti, bo škode bistveno več. sploh ne morem gledati, saj se mi trga srce,« še dodaja Zdolškova in pravi, da jim zaradi nerednih dohodkov in začasnega priložnostnega dela primanjkuje denarja že za vsakdanje potrebe, kaj šele za obnovo hiše, katere zgornji del je zdaj popolnoma uničen. Prijatelja spoznaš v nesreči Prav zaradi tega so jim na pomoč priskočili Krajevna skupnost Galicija, lokalne humanitarne organizacije in domačini, ki so se v teh dneh lotili vrste aktivnosti, da bi njihovi sosedje lahko čim prej ponovno zaživeli normalno. Zaradi obsega škode Kuder-Zdolškovi božičnih praznikov niso mogli preživeti doma. Prav tako bodo novo leto praznovali pri najbližjem sosedu, ki jim je velikodušno odstopil streho nad glavo. »Veliko nam pomeni, da so nam sosednje in drugi krajani priskočili na pomoč. To je še dodaten dokaz, da prijatelje človek spozna v nesreči,« pravi Simona in upa, da se bodo lahko čim prej vselili v vsaj eno od sob v spodnjem delu hiše. Doma v najboljšem primeru februarja Krajevna skupnost Galicija je takoj po nesreči ustanovila odbor za pomoč pri odpravljanju posledic požara, ki ga sestavljajo domačini, člani krajevne skupnosti in krajevne organizacije Rdečega križa. Odbor se je nemudoma lotil aktivnosti. V soboto je organiziral čistilno akcijo in na ta način očistil zgradbo ter jo pripravil za nadaljnje delo. Vzporedno vodi akcijo zbiranja lesa in ostalih materialnih sredstev, odprl pa je tudi humanitarni transakcijski račun, nad katerim bdi žalski Rdeči križ. Po ocenah policije naj bi nastalo za 60 tisoč evrov škode, a kot pravi predsednik krajevne skupnosti Jože Krulec, bo stroškov na koncu najverjetneje bistveno več. Stanovanje v mansardi je bilo namreč v celoti uničeno. Koliko bo znašala škoda, bo znano v teh dneh, ko bo projektant do konca izdelal obnovitvene načrte. Po prvih ocenah naj bi se Kuder-Zdolškovi v primeru ugodnih vremenskih pogojev in dovolj zbranih finančnih sredstev v spodnje prostore hiše vrnili februarja. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Krajani so Kuder-Zdolškovim priskočili na pomoč takoj po požaru. Osrednja čistilna akcija je bila v soboto, ko so domači gasilci in sosedi počistili pogorišče. Požar je v sredo gasilo 45 gasilcev prostovoljnih gasilskih društev Levec,Gotovlje, Petrovče, Ponikva pri Žalcu, Žalec, Zavrh nad Galicijo in Velika Pirešica. Simona Zdolšek je bila času požara na delu. Takoj ko je izvedela zanj, je prihitela domov. Še danes ne more povsem dojeti, kaj se je zgodilo njeni družini, ki se je v zadnjem desetletju s težko prisluženim denarjem trudila obnoviti hišo. Pokonci jo drži misel, da so jim prav vsi sosedi nesebično priskočili na pomoč. Marjan Kuder je bil v času požara v hlevu. Takoj ko ga je sosed posvaril, da je začela goreti hiša, je s sestro, z nečakom in s sosedom poskusil pogasiti požar. Ker zaradi vetra to ni bilo mogoče, so začeli reševati najvrednejše predmete. 24 RADIO, KI GA BEREMO 190.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. VESELI SVATJE: Polnoč zvoni 2. ANS. GOLTE: Saj bi trkal 3. SKUPINA IBER: Napisal ti bom pesem 4. ANS. TONETA RUSA: Božični večer 5. ANS. ŠTRK: Božič za vse 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. THE MONSTER - EMINEM FEAT. RIHANNA (6) 2. SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILLY ALLEN (2 3. LET ME GO - GARY BARLOW (3) 4. LA FLACA - SANTANA FEAT. JUANES (4) 5. WORK BITCH - SPEARS BRITNEY (5) 6. ORDINARY LOVE - U2 (1) 7. HIGH HOPES - BRUCE SPRINGSTEEN (3) 8. UNDER CONTROL - CALVIN HARRIS & ALESSO FT. HURTS (2) 9. SHOW ME LOVE (AMERICA) -THE WANTED (5) 10. UNCONDITIONALLY - KATY PERRY DOMAČA LESTVICA (1) 1. NEKOČ NEKJE - TABU (5) 2. NOV DAN - MUFF (6) 3. POVEJ NAGLAS - ANDREJ IKICA (5) 4. MI DELAMO GALAMO -KINGSTON (4) 5. SANJSKA - BILLYSI (2) 6. DRUGAČNA - INDIGO (3) 7. SVET NA DLANI - GUMMY FLAVA (3) 8. CIRKUS - DA KRU FEAT. ZALA (2) 9. SORRY STARI - 6PACK ČUKUR (1) 10. SAM - LOMBARDO (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FREE - RUDIMENTAL FEAT EMELI SANDE INCREDIBLE - CELINE DION FEAT NE-YO PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: HČI VAŠKEGA UČITELJA - MI2 KAVA Z MLEKOM (HEJ HEJ) - SWEET PEAK FEAT. KATARINA MALA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Neža Maurer Vsi njeni dnevi so sobote Pesnica in pisateljica Neža Maurer je prejšnji petek na gradu Komenda na Polzeli predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko, ki jo je poimenovala Vsi moji dnevi so sobote. V njej so zajete pesmi, ki jih je napisala v zadnjih nekaj letih, že sam naslov pa odseva njihovo sporočilo. Ob tej priložnosti smo poklepetali s častno občanko Polzele, ki se je leta 1930 rodila v Podvinu pri Polzeli. Na to majhno naselje pod Goro Oljko jo še danes vežejo lepi spomini, saj je, kot rada večkrat izpostavi, tukaj preživela najlepša leta v življenju. Pogovoru, v katerem smo z Maurerjevo spregovorili o njem otroštvu v Spodnji Savinjski dolini, poklicni poti učiteljice, novinarke in urednice ter pesniškem ustvarjanju, prisluhnite v oddaji Znanci pred mikrofonom, ki bo na sporedu Radia Celje v nedeljo nekaj minut čez 10. uro. ŠO, foto: arhiv MSKŽ Spet v porodnišnico V uredništvu Novega tednika in Radia Celje že pol stoletja novo leto začenjamo na prav poseben način - z obiskom celjske porodnišnice. 2. januarja 2014 bomo v tradicionalni novoletni akciji že petdesetič obiskali celjsko porodnišnico in čestitali mamicam. Še posebej bomo obdarili mamico, ki bo rodila kot zadnja v letu 2013, ter mamicama, ki bosta rodili prvi v letu 2014. Novoletni obisk v celjski porodnišnici bomo zabeležili tudi na Radiu Celje v oddaji Odmev, ter z reportažo v Novem tedniku. Foto: arhiv NT (SHERPA) telefon radia celje V letu 2012 je v Celju kot zadnja privekala na svet deklica Sintia. Prva v letu 2013 pa sta presrečne starše pozdravila Zala in Aleks. Za silvestrovo z Radiem Celje Radio Celje bo z vami tudi na najdaljšo noč v letu. Pripravljamo namreč poseben silve-strski program v živo. Družbo vam bosta delala tonski tehnik Tomaž Mirnik in voditelj Mitja Knez. Obljubljata dobro glasbo, številna presenečenja in veliko zabave. Pričakajte leto 2014 v najboljši družbi - z Radiem Celje. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE PETEK, 27. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 28. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 29. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Neža Maurer, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 30. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Neža Maurer, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 31. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Silvestrski program SREDA, 1. januar 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK, 2. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 \a\m DMdä Obvestilo bralcem Novega tednika Prvi časopis po novem letu bo izšel v petek, 3. januarja 2014. Rok oddaje malih oglasov je ponedeljek, 30. december, do 16. ure. Sprememba delovnega časa oglasnega oddelka Oglasni oddelek bo v torek, 31. decembra 2013 odprt do 12. ure. UREDNIŠTVO ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje MOTORNA VOZILA kupim POSEST prodam MOPED, električni skuter, nov, nit rabljen, prodam zaradi bolezni. Cena po dogovoru. Telefon 041 710-159. 4006 OPEL astra karavan 1,6 bencin, prevoženih 105.000 km, letnik 2004, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 335909. 4195 AUDI 80, starejši letnik, zelo dobro ohranjen, kot nov, prodam. Telefon 041 864-738. TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Tomo Vin-kovič, Štore, Univerzal, Imt kupim. Telefon 041 678-130. p MANJŠO, dobro ohranjeno stružnico za kovino kupim. Telefon 041 976-668. 4108 TRAKTOR Deutz, Ferguson, Zetor, Ursus, Univerzal ali podobno kupim. Telefon 041 235-349. p TRAKTOR Deutz, Zetor, Imt, Ursus, Tomo Vinkovič, Štore, Univerzal kupim. Telefon 070 410-588. p TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokulti-vator, kosilnico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 4249 prodam 4268 STROJI prodam ENOFAZNI molzni stroj Virovitica prodam. Telefon 031 819-191. 4150 DOBRO ohranjen šrotar in luščilec koruze ugodno prodam. Telefon 041 252-991. 4238 Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost Izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Naše kädrsfa Mye m Mo pri Pm v pome! za velike in male ejoipodinji 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR __ n 'S je » S £ še jg a I ■ d M Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: [NAROČILNICA nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharska bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Podpis: KMETIJO, 4 ha zemlje, v enem kosu, novejšo hišo, opremljeno, takoj vseljivo, gospodarsko poslopje, na sončni legi, v bližini Šmarja pri Jelšah, prodam za 135.000 EUR. Telefon 041 283-778, (03) 5740-546. 4210 GRADBENO parcelo, 550 do 600 m2, v Šmarjeti, Škofja vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5412-322, 051 873-056. 4213 HIŠO v Arclinu, primerno tudi za obrt, prodam. Telefon 051 612-640. 4226 CELJE, Zagrad. Prodam gradbeno parcelo, 560 m2, z manjšim objektom. Možna nadomestna gradnja, stanovanjski obrtni objekt, vsi priključki ob parceli, ob lokalni avtobusni postaji, 2 km od centra Celja. Telefon 041 648-262. 4236 CELJE. Zagrad. Podamo novejšo, dobro vzdrževano enodružinsko hišo, 185 m2, na parceli 1.344 m2, sončna lega, samo 3,5 km do centra Celja, cena 144.000 EUR. Telefon 051 393-458. 3511 SAMOSTOJNO hišo, Hudinja, prodam. V račun vzamem stanovanje. Telefon 040 977-450. 4018 4019 ZAZIDLJIVO parcelo v Šentjurju, k. o. Tratna, velikost 937 m2, prodam za 15.500 EUR. Telefon 041 370-615. 4076 STAREJŠO hišo v okolici Štor, na mirni lokaciji, ob gozdu, z ohišnico, 1.500 m2. Telefon 031 660-082. 4112 VINOGRAD z vinsko kletjo, možnost bivanja, na Virštanju blizu Podčetrtka, prodam ali oddam v najem. Telefon 040 211-346. p TAKOJ vseljivo in opremljeno hišo prodam ali dam v najem. Telefon 041 751-695. 4191 HIŠO v Celju, dobro vzdrževano, lepa lokacija, prodamo. Cena je zelo ugodna. Telefon 051 205-512, (03) 548-3707. 4197 Do36meseeevnaosnwiOD,pokoiiiies PE CELJE, U. XIV. divizije 14, : 03/425 7000 5 /^UGODNO \ /JEKLENA STREŠNA KRITIN Al I OD 6,60 EUR z ddv I GSM: 040 349 992 J \ www.lindap.si ^s kupim GOZD kupim. Telefon 041 745-6 05. 4099 oddam 03/2341000 Stansta Romuna 10,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.0.0. Slovenska 27, IOOO Ljubljana CELJE, Zagrad. Prodam pritlično hišo, 100 m2, posebej garaža, 40 m2, leto 1958, delno obnovljeno 2006, centralna, kabelska, na parceli 960 m2, ki je zazi-a. Telefon 041 648-262. 4236 V POSLOVNI stavbi RITS in TPC 1 oddamo v najem poslovne prostore različne velikosti, 17 m2 - 90 m2. Prodamo ali oddamo neopremljen gostinski lokal. Informacije po telefonu 031 663-524. n POSLOVNI prostor v Celju, bližina trgovskega centra, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 4250 VEČJO brajdo, na lepi, sončni legi ob Šmar-tinskem jezeru, oddam v brezplačni najem. 80 % trte je sorta jurka. Nosilna konstrukcija je v dobrem stanju. Pogoj je, da si sami trto obrežete in uredite vse ostalo. Ostale informacije po telefonu 577-2703, med 15. in 17. uro. 4258 najamem V SPODNJI Rečici pri Mozirju prodava poslovno stanovanjski objekt z dvema stanovanjema, 120 in 105 m2 in delavnico, 240 m2, z uporabnim dovoljenjem. Cena za stanovanje je 698 EUR/m2, delavnice 350 EUR/m2. Objektu pripada 850 m2 zunanjega zemljišča. Vreden ogleda. Za nakup kompletnega 10 % popust. Telefon (03) 583-5317, 070 890-863, od 8. do 20. ure. 4240 NOVEJŠO stavbo, približno 440 m2 in parkirišče, 570 m2, bližina trgovskega centra v Celju, prodam. Parcelo, 1.800 m2, polovico zazidljivo, z gospodarskim poslopjem, 120 m2, ob cesti Arclin-Ljubečna, prodam ali oddam v najem. Telefon 041 262-063. 4250 PISARNO na Razvojnem centru, v 2. nadstropju, zgrajeno 1983, 21 m2, prodamo po ugodni ceni za 18.900 EUR. Teps, d. o. o., Celje, Ul. 14. divizije 14, telefon 041 653-378, Zdenka Jagodič. prodam STANOVANJE v Šmarju, novo, dvosobno, 45,26 m2 in atrij, 18 m2, v pritličju, prodamo za samo 45.900 EUR. Teps, d. o. o., Celje, Ul. 14. divizije 14, telefon 041 653-378. n CELJE, Nova vas. Dvoinpolsobno stanovanje, 51 m2, v 10. nadstropju v Okro-garjevi ulici, prodamo za 50.500 EUR. Teps, d. o. o., Celje, Ul. 14. divizije 14, telefon 041 653-378. n mimm astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE _s cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja 6SH 041404 935 oddam ZAPUŠČENO kmetijo, lahko v slabšem stanju, najamem. Telefon 041 846-570. 3748 STANOVANJE TRISOBNO, delno opremljeno stanovanje nasproti Zdravilišča Laško oddamo. Telefon 051 345-452. n GARSONJERO na mirni lokaciji v Celju, cena 200 do 230 EUR, oddamo. Telefon 051 653-812. 4178 STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 33 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351 676. p ENOSOBNO stanovanje na Otoku, visoko pritličje, takoj vseljivo, v bližini trgovina, pošta, banka, prodamo. Telefon 051 351-215. 4212 LEPO stanovanje z balkonom, na Hotunjah pri Ponikvi, prodam. Telefon 051 612640. 4226 VEČJO garsonjero na Savinjskem nabrežju v Celju prodam. Telefon 051 612-640. 4226 STANOVANJE, dvoinpolsobno 62,5 m2, zgrajeno1984, obnovljeno 2010, prodamo za samo 64.000 EUR v Ulici Milčinskega, Celje. Teps, d. o. o., Celje, Ul. 14. divizije 14, telefon 041 653378. n fimmroH i astrologinja 0906430 cana pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku va&ge operatorja STANOVANJE, štirisobno, novo, v Novi vasi, blizu trgovine Lidl, 160 m2, za 245.000 EUR, oddamo z možnostjo odkupa. Teps, d. o. o., Celje, Ul. 14. divizije 14, telefon 041 653-378. n DVOSOBNO stanovanje, Mariborska 177 a, oddam. Vera, telefon 068 195-774. 4265 vft radiocelje ■ c 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz n 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC GARAŽA prodam GARAŽO v Celju prodam. Telefon 031 326253. 4183 AKUSTIKA prodam KLAVIRSKO harmoniko, 96-basno, prodam za 160 EUR. Telefon 070 269-302. 4248 PRAŠIČA, težkega 180 kg, domača kuhana hrana, možen zakol in razdelava, prodam. Telefon 041 968-051. 4060 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p MLADIČKE beagle, zlati prinašalec, la-bradorec, bernski planšar, oba starša imamo doma, ugodno prodam. Telefon 031 571-469. 4130 V pravljico DVE 14 dni stari simentalki prodam. Telefon 070 250-441. 4138 MLADO kravo simentalko, pašno, brejo, težko 450 kg, prodam ali menjam za bikce, stare 14 dni, simentalce. Telefon 031 840-282. 4138 DVA bikca simentalca in frizijca, težka 200 kg, prodam. Telefon (03) 5772-385. 4179 ŽREBETA, stara 8 mesecev, žrebička, prodam. Telefon 041 581-677. 4148 TELICO, težko 160 kg, prodam. Telefon 030 693-866. p PRAŠIČE, od 30 do 40 kg, prodam. Telefon 031 827-218. 4193 TRI prašiče, težke od 130 do 170 kg, spitano svinjo, težko 230 kg, prodam. Prašiči so krmljeni z domačo kuhano hrano. Možen je zakol. Telefon (03) 5823-290, 051 224-724. Š 330 KRAVO, rj/sivko, brejo 6 mesecev, staro 7 let, dobro mlekarico, prodam. Telefon dopoldan, 041 920-725. Š 329 KRAVO simentalko, za zakol, prodam. Telefon 041 759-681. 4209 PRAŠIČE in odojke, mesni tip, kuhana hrana, možen zakol, tudi brejo svinjo in kravo za zakol, ugodno prodam. Telefon 031 664-286. 4224 TELIČKO frizijko, staro 10 dni, prodam. Telefon 031 397-583. 4232 BIKCA simentalca, težkega 180 kg, starega 4 mesece in prašiče, težke 80 do 100 kg, prodam. Telefon 041 797-052. 4234 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 4235 LEPO teličko simentalko, težko približno 270 kg, prodam. Telefon 041 222-375. 4239 TELICO simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 051 470-362. L 206 ■č o programu: www.celeia.info FBV Celju smo face prodam PRAŠIČE, težke od 60 do 120 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodamo. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 3657 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 160 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 4089 m V» V bazična vas Zelen dol OB ŠMARTINSKEM JEZERU PRI CELJU (pri jezu), od 20. do 29. 12. 2013 Pravljična dežela na Krekovem trgu, od 13. do 31. 12. 2013 Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: ti c@celje. si, www.celeia.info Uicno CELJE 2013 Organizator Osrednjega © C ZAVOD CELE A CELJE Ekskluzivni pokrovitelj Ekskluzivna pokrovitelja v spletnem med iju Cel je.info dCy/ca Organizator dogodkov v Pravljici Zvezda G. Novljan Pravljično Celje podpi NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. NOVI TEDNIK ŽE 68 LET. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. Podjetje ORIFLAME KOZMETIKA d.o.o. nagrajuje prvih 20 novih naročnikov. http://www.oriflame.si OB ČETRTKIH - NFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA |naročilnica IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev l/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate oam že 68 let- novi tednik HUJSANJE 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT )2/252 32 55,01/519 35 54 u www.pirnat.si Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, M BIKCA, čb in ls, stara 14 dni, prodam. Telefon 031 703-799. 4254 kupim DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 SUHE in debele krave in telice za izvoz kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. Š 290 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 4084 DRVA, suha, bukova, kozjanska (kaftra nažagana, »cepana«, z dostavo, Celje, 220 EUR) prodam. Telefon 041 472380. 4106 DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha, bukve, češnje, hrasta, javorja, lipe ter bora prodam. Telefon 040 211346. p DOBRO ohranjeno motorko Solo 650 in gume na platiščih, štiri, 500 * 12 col, prodam zaradi zdravstvenih razlogov. Telefon 031 865-374. 4120 PARCELO v Dramljah, s starejšo hišo in osebni avtomobil Mercedes C 200 cdi, prodam. Telefon 041 629-503. 4146 PRAŠIČA, težkega približno 160 kg, hranjenega z domačo, delno kuhano hrano, prodam. Možen zakol. Prodam tudi letošnje suhe orehe. Telefon (03) 5794-237. 4192 DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure sob. 7,-12. ure nad. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 -rnBSt gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ prodam VINO jurka iz neškropljenega grozdja prodam. Telefon 041 641-940 ali (03) 5461-942. 3939 JABOLČNIK, slivovko in vinsko žganje prodam. Telefon 051 234-489, 041 512-755. 4147 SENO v kockah prodam. Telefon 041 641333. 4219 VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanj-ski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 4249 OSTALO prodam BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n POSODO Zepter, posamezne lonce, masa-žni aparat za križ, vsestranski sesalec s 30 nastavki ugodno prodam. Telefon 548-3849, 031 729-910. 4080 DOBRO ohranjen šivalni stroj Bagat (Danica) v omarici, leto izdelave 1984 in star kolovrat, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-783, popoldan. 4104 V OKOLICI Laškega prodam po ugodni ceni suha hrastova drva in vino jurka, kvinton. Možen prevoz. Telefon 031 725-672.H 4201 ALU lestev, raztezna višina 13 m, ugodno prodam. Telefon 031 696-164. 4204 BUKOVA metrska ali kratko nažagana drva prodam. Možna dostava. Ugodno. Telefon 070 376-076. p DEVET silažnih bal, suho balirano seno v kocke ter suha bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 271-038. 4208 Zaposlimo AVTOKLEPARJA Pogoji: * poklicno strokovna izobrazba AVTOKLEPAR * najmanj 3 leta delovnih izkušenj * samostojnost pri delu Zaposlitev se sklene za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in preizkusno dobo dva meseca. Prošnje z življenjepisom pošljite na Avtohiša Škorjanec: vanja.c@avto-skorjanec.si ali pokličite 031 677 707 DESKO za pluženje snega, vrtljiva dolžina, 210 * 50, novo in domače ocvirke, prodam.Telefon 031 200-629. 4211 DRVA, suha, na kratko razžagana, mešana, po 38 EUR/m3 ter izredno dobro, naravno, belo vino, ni žveplano in črnino, zelo poceni prodam. Telefon 031 276-025. 4228 DVOBRAZDNI plug, 10 col, dobro ohranjen in masažno blazino, prodam po ugodni ceni. Telefon 5716-462. 4247 Pravljično Celje 2013 Organizator Pravlj dežele Pokrovitelj Miklavževega obdarovanja Pohoda z baklami na Stari grad Celje V Pravlj MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 Kje si, naša draga mama, kje je mili tvoj obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. V SPOMIN Boleč je spomin na božični večer pred desetimi leti, ko je za vedno odšla od nas naša draga mama MARIJA KRIVEC iz Socke 30, Nova Cerkev (5. 12. 1928 - 25. 12. 2003) Zahvaljujemo se vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Čeprav smrt izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni njena moč ne seže. Iskrena hvala vsem. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN ZVONKO BLATNIK (12. 10. 1948 -31. 12. 2010) Veliko strmih in lepih je poti, a tebe, naš dragi opa, mož in ati, že tri leta na nobeni tej poti ni. Lepo počivaj in mirno spi ti želimo mi vsi: žena Fani, hčerka Lidija in sin Zvoni z družinama A usoda ni hotela, da srečni bi bili... Na vajinem grobu svečke gorijo, v naših žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V prsih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN V zgodnji mladosti in po težki bolezni sta nas zapustila dragi sin MARJAN PALIR (22. 10. 1965 -23. 12. 2003) in mož IVAN PALIR (20. 5. 1929 - 17. 8. 2007) Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob grobu in jima prižigate svečke. Žalujoči vsi vajini ... tiho in komaj smo odgovorili: »Srečno, ata in lahko noč...« (Tone Kuntner) V SPOMIN Še vedno je živ spomin na dan pred 50 leti, ko nas je mnogo prekmalu zapustil naš dragi oče ALOJZ KOS iz Škofje vasi (6. 3. 1907 - 21. 12. 1963) Čas beži, spomini pa ostanejo. Hvala vsem, ki se ga še kdaj spomnite z lepo mislijo v srcu in mu prižgete svečko. Hčerki Marjana in Ivica z družinama ter zet Miro z družino 4256 AVTOMOBILSKI prtljažnik z nosilcem za smuči, za opel, skoraj nov, za 50 EUR in jogi Dormeo, 190 * 90, star eno leto, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 233-099, 051 274-323. 4229 ZIMSKE gume, 175/6R 14 82 T, na platiščih, zelo ohranjene, za clio, prodam. Telefon 5716-462. 4246 DVA nova butrnika, fi 30 na 40, ugodno prodam. Telefon 031 611-745. 4257 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold 44-letni moški želi ob sebi nekomplicira-no, prijazno dekle. Telefon 041 240403. 4223 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n PREMOG - lignit in visoko kalorični premog, zelo ugodno, z dostavo, prodam. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976 . 40 7 5 POPRAVILO in zatesnitev vseh vrst oken, vrat in senčil. David Pisanec, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur, telefon 040 236-156. p Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra, teta in soseda JUSTINA PODERGAJS roj. Kotnik iz Dobrove Ulica Cirila Debeljaka 20 (11. 4. 1928 - 1. 12. 2013) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se dotaknili njenega življenja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem hvala. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Zapustila nas je draga mama TILIKA KODRIČ iz Bezovja 25, Šentjur (4. 2. 1927 - 11. 12. 2013) Zahvaljujemo se vsem svojcem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja in darovane sveče. Posebna zahvala sosedoma Branku in Vidi Fendre za izdatno pomoč v najtežjih trenutkih ter kolektivu Prevozi Maček Šentjur za razumevanje. Iskrena hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Jok, solze, žalostni vzdihljaj ne vrnejo te nam nazaj. Le nemo nam pogled strmi v tvoje blage, ugasnjene oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica HERMANA PEPELNAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot ter darovali cvetje in svečke. Hvala gospodu župniku iz cerkve na Teharjah za lepo opravljen obred, trobentačici za odigrano Tišino ter pogrebni službi Veking. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Geodetskemu zavodu Celje. Žalujoči: mama, brat in Ida z družino Poroke Velenje Poročila sta se: Nevenka KOŽUH in Zdenko BRODEJ, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Marija ROVŠNIK iz Rakovelj, 79 let, Avgust PALIR iz Žalca, 84 let, Lu-dovik BOKAL iz Ločice pri Vranskem, 77 let, Angela ŠKRABAR iz Žalca, 70 let, Antun NOVAK iz Celja, 69 let, Bečir DURAKU iz Vojni-ka, 82 let, Angela ULAGA iz Svetine, 93 let, Alojz CIGEL-ŠEK iz Rožnega Vrha, 56 let, Ivana SMREČNIK iz Celja, 84 let, Marija GORIŠEK iz Celja, 82 let. Mozirje Umrla je: Pavla DRAKAL-SKI iz Kranja, 85 let. Velenje Umrli so: Anton SENE-GAČNIK iz Vojnika, 82 let, Franc BREZNIK iz Mozirja, ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, sestre in babice SLAVICE ŠON roj. Novak, iz Laškega, Cesta v Debro (26. 7. 1936 - 23. 11. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja, stisk roke, darovano cvetje in sv. maše. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Bila je dragoceni zaklad - neizmerno jo bomo pogrešali. Žalujoči hčerki Maša in Andreja z družinama L 207 88 let, Jožefa KRT s Polzele, 87 let, Marjana STAJAN iz Velenja, 62 let, Vladimir DRAKŠIČ iz Vrbja, 78 let, Ro-zalija FAJS iz Šmarja pri Jelšah, 79 let, Stjepan PREMU-ŽIČ iz Celja, 78 let, Zvonka DERMOL iz Velenja, 52 let, Baltazar ŽERJAV iz Velenja, 88 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE 051 649 780 www.primozic.si I 24 UR OBISK NA DOMU | 4205 RA 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK VLAČILCA - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI KOSOVO + ALBANIJA + EU, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.1.2014; TRANSPARTNER, MEDNARODNI PREVOZI, D.O.O., CESTA NA DOBROVO 91, 3000 CELJE »VOZNIK B-KAT V DOSTAVI - M/Ž; ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DELA ZAPOSLIMO VOZNIKA B-KAT V DOSTAVI NA ŠIRŠEM CELJSKEM OBMOČJU. DELO JE ENOIZMENSKO IN SE PRIČNE IN KONČA V VOJNIKU. ZAŽELJENE DELOVNE IZKUŠNJE V DOSTAVI.« DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.12.2013; GV PREVOZI ROBERT GRUDNIK S.P., CELJSKA CESTA 56, 3212VOJNIK NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) »SVETOVALEC ZA OPTIMIZACIJO STROŠKOV M/Ž - M/Ž; POTREBUJEMO VEČJE ŠTEVILO SVETOVALCEV NA TERENU ZA SVETOVANJE PRI IZBIRI CENOVNO UGODNEJŠIH DOBAVITELJEV PRODUKTOV. TERENSKO DELO POTEKA V RAZLIČNIH REGIJAH SLOVENIJE, PRI ČEMER JE SVETOVALCU DODELJENO PODROČJE NA OBMOČJU BIVANJA ALI ŽELENEM OBMOČJU. SVETOVALCI SO ZA SVOJE DELO PLAČANI OD DOBAVITELJA IN NE OD STRANKE, PRI KATERI POTEKA SVETOVANJE. DELO SVETOVALCA NA TERENU, KI GOSPODINJSTVOM IN PODJETJEM POMAGA ZNIŽATI MESEČNE STROŠKE, SE NEKOLIKO RAZLIKUJE OD DELA TRŽNIKA. OD STRANKE NE ZAHTEVA DENARJA, AMPAK JI GA PRIHRANI. TERENSKO DELO POTEKA V RAZLIČNIH REGIJAH SLOVENIJE, PRI ČEMER JE SVETOVALCU DODELJENO PODROČJE NA OBMOČJE BIVANJA. PRIČAKUJEMO: ZAŽELENA RAČUNALNIŠKA PISMENOST, KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI; VISOKA MOTIVIRANOST ZA DELO, UREJENOST, KOMUNIKATIVNOST, PRIJAZNOST, SAMOINICIATIVNOST, DELOVNE IZKUŠNJE S PODROČJA TRŽENJA SO PREDNOST, NISO PA POGOJ (KER SVETOVALCE IZOBRAZIMO V PODJETJU, IZKUŠNJE NISO POTREBNE). NUDIMO: MOŽNOST DOBREGA ZASLUŽKA, MENTORSTVO,« DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. DALJŠE OBDOBJE, 12.1.2014; ALPANI, FINANČNO SVETOVANJE, IZOBRAŽEVANJE IN STORITVE D.O.O., ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 24, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR, TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; OPRAVLJANJE ZIDARSKIH IN TESARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.1.2014; GP BELKO, SPLOŠNO GRADBENIŠTVO, D.O.O., JAMOVA ULICA 2 A, 3000 CELJE ORODJAR ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE; VZDRŽEVANJE ORODIJ; PREIZKUŠANJE ORODIJ; IZDELAVA, VODENJE IN ARHIVIRANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE; DELO PO NAVODILIH VODJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2014; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - DELO V CELJU - M/Ž; VAROVANJE OBJEKTOV DURS, VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 27.12.2013; VAROVANJE GALEKOM, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., PODJETNIŠKO NASELJE KOČEVJE 1, 1330 KOČEVJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.2.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE NEGE IN OSKRBE STANOVALCEV VSEH KATEGORIJ NEGE IN OSKRBE, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKOLJA STANOVALCEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.12.2013; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI PIJAČE. DELO JE KOMBINIRANO NA NASLOVU: POPO-VIČEVA ULICA 24 IN ULICA MESTA GREWEN- BROICH 9, CELJE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 18.1.2014; ADELINA STORITVE-TRGOVINA D.O.O. CELJE, NA OTOKU 8, 3000 CELJE INŽENIR GRADBENIŠTVA GRADBENI INŽENIR - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA NA GRADBIŠČU, OBRAČUNI ..., NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE UE LAŠKO VRTALEC CNC BORWERKIST - M/Ž; OPERATER NA VELIKEM CNC BORWERKU- HORIZONTALNO VRTALNEM STROJU (SAMOSTOJNO POSLUŽE-VANJE TAKŠNIH CNC STROJEV, NEDOLOČEN ČAS, 8.1.2014; MONTING SK, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SPODNJA REČICA 80 C, 3270 LAŠKO PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE PROFESOR ŠPORTA - PRIPRAVNIK - M/Ž; PRIPRAVNIK NA DELOVNEM MESTU UČITELJA ŠPORTA, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 30.12.2013; OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO, TRUBARJEVA ULICA 20, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; RAZVOJ NOVIH IZDELKOV NA PODROČJU PLASTIČNIH PROFILOV PRIDBIVANJE IDEJ IN ODDAJANJE INICIATIV ZA NOVE PROJEKTE ISKANJE USTREZNIH PONUDB IN POGAJANJE Z DOBAVITELJI SODELOVANJE PRI OPERATIVNI VPELJAVI PROJE-KOTV KOORDINACIJA PROJEKTOV FINANČNO VREDNOTENJE PROJEKTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.12.2013; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE ŽIVILSKI TEHNOLOG - M/Ž; KVALITATIVNI PREVZEM BLAGA IN ANALIZE, KONTROLA STANDARDIZIRANE PROIZVODNJE, INTERNI LABORATORIJ, NEDOLOČEN ČAS, 31.12.2013; HRIB KMETIJSKO PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., DOBJE PRI PLANINI, VEČJE BRDO 8, 3224 DOBJE PRI PLANINI DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠENTJUR - M/Ž; OPRAVLJANJE CELOVITEGA PREVENTIVNEGA IN KURATIVNEGA ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA,SKRB ZA VODENJE DOKUMENTACIJE, IZDAJA SPRIČEVAL IN MNENJ., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.12.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 15.1.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - DELO V VELENJU - M/Ž; VAROVANJE OBJEKTOV DURS, VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 27.12.2013; VAROVANJE GALEKOM, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., PODJETNIŠKO NASELJE KOČEVJE 1, 1330 KOČEVJE INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ) TEHNIČNI SODELAVEC V RAZVOJU - M/Ž; RAZVIJANJE, PROJEKTIRANJE, PROGRAMIRANJE IN TESTIRANJE ELEKTRONSKIH SKLOPOV, RAZVOJ ELEKTRONIKE IN STROJNO PROGRAMSKE OPREME (DIGITALNO IN ANALOGNE TEHNIKE), VPELJAVA ELEKTRONSKIH VEZIJ V PROIZVODNJO DO SERIJSKE PROIZVODNJE, IZDELAVA IN OBDELOVANJE RAZVOJNE DOKUMENTACIJE, TESTIRANJA, SODELOVANJE PRI IZDELAVI KONTROLNIH NAPRAV IN POSTOPKOV ZA PROIZVODNJO, INPLEMENTACIJA PRODUKTOV V PROIZVODNJO, SODELOVANJE PRI RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH PROJEKTIH, OSTALA DELA IN NALOGE PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 27.12.2013; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE UEŽALEC VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK TOVORNJAKA ZA PREVOZ LESA - M/Ž; PREVOZ LESA, MANIPULACIJA LESA, SORTIRANJE LESA, NEDOLOČEN ČAS, 27.12.2013; GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO Z.O.O., VRANSKO 16 A, 3305 VRANSKO ZIDAR ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.12.2013; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE (KNAUF SISTEMI) - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE (KNAUF SISTEMI), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.12.2013; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA KOMERCIALIST ZA PRODAJO - M/Ž; PRODAJA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV, DELO NA TERENU PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 15.1.2014; ECG, NAJEM RAČUNALNIŠEGA PROGRAMA, MATJAŽ BASLE S.P., SV. LO-VRENC48,3312 PREBOLD MESAR MESAR - M/Ž; MESAR V PROIZVODNJI IN PRODAJI, NEDOLOČEN ČAS, 28.12.2013; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC TESAR TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.12.2013; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA Spored od 27. 12. do 1. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Dostavljalec - komedija petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 20.30 torek: 19.00 Gremo mi po svoje 2 - komedija od petka do torka: 13.30, 15.30, 18.40 sreda: 15.20, 18.40 Hobit: Smaugova pušča - domišljijska pustolovščina petek, sobota: 18.00, 21.15, 22.00 nedelja, ponedeljek, sreda: 18.00, 21.15 torek: 18.00 Hobit: Smaugova puščica - pustolovski, 3D petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 13.30, 17.00, 20.15 torek: 13.30, 17.00 sreda: 17.00, 20.15 Igre lakote: Kruto maščevanje - znanstvena fantastika petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 21.00 Jebeš novce - komedija petek, sobota: 18.20, 20.40, 23.00 nedelja, ponedeljek, sreda: 18.20, 20.40 torek: 18.20 Jelenček Niko 2 - animirani od petka do torka: 13.45, 15.20, 17.10 sreda: 17.10 Jurij in pogumni vitezi - animirani pustolovski od petka do torka: 13.45 Ledeno kraljestvo - animirani od petka do torka: 13.40, 15.45, 17.30 sreda: 15.20, 17.30 Legende v Vegasu - komedija petek, sobota: 21.00, 23.00 nedelja, ponedeljek, sreda: 21.00 Nesramni dedi - komedija petek, sobota: 22.40 Philomena - drama kino velenje PETEK 18.00 Kaj, ko bi živeli vsi skupaj - komedija 20.00 Drzna igra - kriminalka SOBOTA 18.00 Ledeno kraljestvo - animirana družinska pustolov., sinh. 20.00 Drzna igra - kriminalka NEDELJA 16.00 Ledeno kraljestvo - animirana družinska pustolov., sinh. 18.00 Drzna igra - kriminalka 20.00 Kaj, ko bi živeli vsi skupaj - komedija PONEDELJEK 20.00 Diana - biografska drama MALA DVORANA PETEK 17.00 Ledeno kraljestvo - animirana družinska pustolov., sinh. 19.30 Velika poroka - romantična komedija SOBOTA 17.00 Turbo - animirana družinska pustolov., sinh. 19.30 Veliki Gatsby - romantična drama NEDELJA 17.00 Gremo mi po svoje 2 - mladinska komedija 19.30 Vaje v objemu - romantična drama PONEDELJEK 17.00 Božičkov vajenec - animirana družinska pustolov., sinh 19.30 Silvestrovo v New Yorku - romantična komična drama PETEK in NEDELJA 18.00 Llewyn Davis - drama 20.00 Moje življenje z Liberace- jem - biografska drama SOBOTA 18.00 Moje življenje z Liberace- jem - biografska drama 20.00 Llewyn Davis - drama PRIREDITVE petek, 27. 12. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Predstavitev obrtnika urarja Ivana Krivca 17.00 SLG Celje_ Astrid Lindgren: Pika Nogavička izven abonmaja; po predstavi obisk dedka Mraza 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čarobni december s čarodejem Janijem 17.00 Citycenter Celje Glasbeni nastop pevske šole C3 17.00 Farna cerkev Podsreda Božični koncert petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 19.00 Sprehod z dinozavri - animirana pustolovščina od petka do torka: 14.30, 16.30 sreda: 15.40, 16.30 Sprehod z dinozavri - animirana pustolovščina, 3D od petka do torka: 14.00, 15.50, 18.00 sreda: 15.15, 15.50, 18.00 Vesoljski pirat kapitan - animirani fantazijski od petka do srede: 15.30 Volk in Wall Street: drama, triler petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 15.20, 17.40, 20.00 torek: 15.20, 17.45 Vse je izgubljeno - akcija, drama petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 19.45 17.00 Dom kulture Velenje Mala in velika Luna praznična družinska gledališka predstava; Lutkovno gledališče Ljubljana in Prešernovo gledališče Kranj 18.00 Velenjski grad_ Oktet Zavodnje praznično prepevanje na Velenjskem gradu 19.00 Dvorana Tri lilije Laško Božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe z mažoretno skupino gosti: Nina Pušlar & band, Mitja Drčar; v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti 19.00 Dom Svobode Zidani Most Godba Slovenskih železnic Zidani Most koncert 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina novoletna predstava; komedija v izvedbi gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje 20.00 Krekov trg Celje_ Crvena jabuka brezplačen koncert na prostem 20.00 Narodni dom Celje_ Orkester Akord; solistka sopranistka Andreja Zakonjšek Krt novoletni koncert 21.00 do 03.00 Krčma TamKoUčiri Celje Petkov tematski žur z didžeji 21.00 Občinsko dvorišče Laško Slovo od starega leta zabava s skupino Kingston 21.00 Hotel Vita Dobrna_ Tequila sunrise večer s skupino The Eagles.si 21.00 eMCe plac Velenje_ ŠŠK p' jen žur tradicionalni zaključek leta sobota, 28. 12. 10.30 Cankarjeva ulica Velenje Odiseja s čarodejem Samom Sebastianom ulična predstava 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Celjska kulturnica Egon in Božiček lutkovna predstava za otroke; gostuje Lutkovno gledališče Tri Kranj 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Veseli december za najmlajše: Tinka Šminka igrana otroška predstava, HD Harlekin 17.00 Citycenter Celje Glasbeni nastop pevske šole C3 18.00 Župnijska cerkev svetega Lovrenca Podčetrtek Cerkveni mešani pevski zbor Podčetrtek Božični koncert 18.00 Cerkev sv. Ane na Prevorju Božično-novoletni koncert koncert Ljudskih pevcev s Prevorja z gosti 18.00 Kulturni center Laško Majda in Marjan Petan božično-novoletni koncert; gost Moški pevski zbor Laško 18.00 Velenjski grad_ Mladi martinčki praznično prepevanje na velenjskem gradu 20.00 Narodni dom Celje_ Orkester Akord; solistka sopranistka Andreja Zakonjšek Krt novoletni koncert 20.00 Klub Žafran Podčetrtek Gledališka igra za otroke v izvedbi KUD France Prešeren iz Vojnika 20.00 Rdeča dvorana Velenje Tradicionalni veliki novoletni žur Jinx, Dan D, Muff, Zlatko, CoverLover 21.00 Plesni forum Celje Alenka Godec & Primož Grašič Quartet Božično novoletni koncert v slogu jazza, swinga, bluesa in zimzelenih melodij slovenske popevke 21.00 Branibor club_ Prednovoletna zabava 21.00 Klub Žafran Podčetrtek Večer muzikala 21.00 Kulturni dom Šentjur Rock' n' mraz nastopajo: Hamo&Tribute 2Love, Matjaž Jelen, Epik akustiks 21.00 eMCe plac Velenje_ Božični Jam Session nedelja, 29. 12. 11.00 Citycenter Celje Božična želja pravljična nedelja 13.00 Citycenter Celje Dedek Mraz in Škratje lutkovna predstava, KD Smeško 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mojčin lepi svet otroški muzikal 18.00 Velenjski grad_ Otroško-mladinski pevski zbor župnije Antona Martina Slomška praznično prepevanje na Velenjskem gradu 19.00 Cerkev Jezusove spremenitve na gori Rogla MePZ Strune praznični koncert 20.00 Krekov trg Celje_ Manouche brezplačen koncert na prostem 20.00 Terme Olimia Podčetrtek Božični koncert in prihod dedka Mraza nastopajo pevke dekliškega pevskega zbora La Vita iz Bistrice ob Sotli ponedeljek, 30. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Veseli december za najmlajše: Ločujem, planet rešujem igrana otroška predstava 20.00 Krekov trg Celje_ Jinx brezplačen koncert na prostem torek, 31. 12. 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Silvestrovanje za najmlajše z animacijo in Damjano Golavšek 12.00 Krekov trg Celje Silvestrovanje za otroke v pravljični deželi z Andrejo Zupančič 18.00 Titov trg Velenje_ Otroško silvestrovanje prihod dedka Mraza, zabava z animatorji in Snežno vilo 19.00 SLG Celje_ Adam Long, Daniel Singer, Jess Winfield: Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano) silvestrska predstava, izven abonmaja VODNIK 29 20.00 Dom kulture Velenje Dvojni aksel silvestrska predstava; komedija Gledališča Velenje 21.00 Titov trg Velenje Silvestrovanje na prostem Gadi, Manca Špik in Vagabundi 21.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Po mojem Slovenci ... komedija, Boris Kobal in Branko Završan; silvestrska predstava s kozarčkom penine 22.00 Krekov trg Celje Silvestrovanje na prostem Skupina Rok 'n' band 22.00 Mestni trg Šentjur Silvestrovanje z ansamblom Pegaz 22.30 Pred večnamensko športno dvorano Podčetrtek Silvestrovanje na prostem 23.00 Avtobusna postaja Žalec Silvestrovanje na prostem Ansambel Zaka' pa ne 23.00 Pred Občino Zreče_ Silvestrovanje na prostem z Ice bandom 23.00 Ploščad ob občinski stavbi Dobrna Silvestrovanje na prostem z ansamblom Eks četrtek, 2. 1. 18.30 Cerkev sv. Duha Celje Novoletni koncert Gimnazije Celje - Center z dekliškim pevskim zborom, fantovsko vokalno skupino in zasedbo The Šlagers 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam Društva vabijo petek, 27. 12. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Zimski angelci počitniške ustvarjalne delavnice za otroke sobota, 28. 12. 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica 9.00 do 12.00 Spodnji vrt Savinje Laško Novoletni sejem z obiskom dedka Mraza, otroške ustvarjalnice, animacijski program 9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni sejem 18.00 Izpred OŠ Ljubečna žive jaslice pohod z baklami na Lipovec pri Ljubečni nedelja, 29. 12. 9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas Razstava Jaslice Savinjske doline ponedeljek, 30. 12. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Zima, zima bela počitniške ustvarjalne delavnice za najmlajše 10.00 Ekomuzej Žalec Energetske vaje z Brigito Jevnikar 1. januar 14.00 Špica Celje_ tradicionalno plavanje v Savinji v organizaciji celjskega kajakaškega kluba 13.00 Velenjsko jezero 19. novoletni potop potapljačev DPD Jezero Velenje Razstave Osrednja knjižnica Celje: razstava ob 100-letnici rojstva Mile Kačič - V meni je ogenj, do preklica; razstava Solnograških jaslic, do sredine januarja Likovni salon Celje: razstava Momu & No Es, do 24. 1. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Pesmi v zraku, do 24. 1. Otroški muzej Hermanov brlog: Otroci sveta, gostovanje Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih, do 31. 1. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Za poljubčke je dobil vse: črna kronika v sodnih dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, do preklica. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Zojini metulji Emi Vega iz Ljubljane, do 18. 1. Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij na prosto temo XIV. celjske fotografske razstave 2013, do 15. 1. Celjska kulturnica: razstava fotografij serije na temo Ujet v skrajnost XIV. celjske fotografske razstave 2013, do 15. 1. Galerija Plevnik-Kronko-vska: Osebno, skupinska razstava tretješolcev umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center, do 31. 12. Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Mateja Čepina Sove niso, kar se zde, do 6. 1. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olje na platno različnih avtorjev, do 31. 12. Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava V naravi Seba-stjana Juga, do preklica Galerija Mercator centra Celje: razstava likovnih del članov slikarske sekcije KUD Žalec, do 3. 1. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava akademskega slikarja Nikolaja Mašukova, do 10. 1. Galerija Velenje: skupinska razstava Akt Pornografija Umetnost Kič, do 27. 1. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Za vse, ki se želite naučiti nekaj novega, smo pripravili Zepterjevo Šolo kuhanja. Prednosti Zepterjeve Šole kuhanja: • izboljšali boste svoje osnovne kuharske sposobnosti za zdravo pripravo hrane v posodi, ki omogoča pečenje brez maščobe in kuhanje brez vode, kuharskih sposobnosti vas bodo naučili naši najboljši zastopniki, vsi udeleženci dobijo praktično darilo, poleg tega pa sodelujete tudi v žrebanju za glavno nagrado - Zepterjev set petih nožev, možnost brezplačne udeležbe na kulinarični delavnici z mojstrom Urošem Štefelinom v Vili Podvin v Radovljici, s prenočiščem in polpenzionom za dve osebi. DARILNI BON za brezplačno Zepterjevo Šolo kuhanja Ime in priimek: Naslov: Telefon: Izpolnjen darilni bon pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom „Zepterjeva Šola kuhanja". O točnem terminu in lokaciji šole kuhanja vas bomo naknadno obvestili. Za več informacij pokličite na tel. št. 070 843 994, ga. Lidija Topolovčan (med 8. in 15. uro). Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice. Planina pri Sevnici: Kozjansko žari. Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša. Cerkev sv. Leopolda Loka pri žusmu: Glažute na območju Žusma. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Knjižnica Gimnazije Celje -Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Preberite aktualno ponudbo Želimo vam srečno 2014 [l CkTa) kia MOTORS avt( )hiša škorjanec ■ j The Power to Surprise" j*/ Mariborska 115,Celje.03/4260884,031 609416 NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ tfüLEJ AvroPRALN^ HITRI SERVIS O K1IKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL -BREZPLAČNO- Prevzem izrabljenih vozil in izdaja potrdila o uničenju. Pokličite 051 643 781 03/749 1710 MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR KLEPARSKA, KROVSKA IN TESARSKA PELA Igor GOMINSEK s.p. LOŽNICA PRI ŽALCU 11B, 3310 ŽALEC GSM: 031 592 573; E-MAIL! IGOR.SKG@GMAIL.COM AKCIJA! Do-35% popusta na ttfo kritino CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK .Jataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kal obje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 OGRAJA, KI UGAJA OGRAJE Kočevar www.ograje.cam 0GMJE KttEUAH DUO rnflpn^u 11 C. 13T? Pfefatt Tel 113 S7il I2?l, Cj" D51 eillOT mfotfoorniB.com PE UiiriMB JjllrjiBlLj!/- VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2014! PRI UREDITI/I GROBOI/, DELO BREZPLAČNO/ Anika Martinercs.p. | Stanetova 1 | 3000 Celje Prodajalna z oblačili za vse generacije, od Športnih do visoke elegance blagovne znamke Luna ma , 'Sx&viA^Lwo, kl se nahaja v RanetuTui v Celju, vam ob nakupu korekcijskih opik mašino<. Potem se je vse lepo sestavilo in razvijalo. Po šestih letih nas je opazilo neko avstrijsko podjetje in z njim dobro delamo. Laže kot z domačimi.« Oče in sin Kasneje so v delavnico preuredili še hlev, nato so na kmetiji ženinih staršev zgradili prizidek. »V Gorenju sem se naučil, da je treba vlagati v razvoj. Tudi nismo takšni, da bi prijavili pet ljudi, z drugimi pa >šmuglali< in goljufali. Pošteno plačujemo davke in prikažemo tudi dobiček. Lani smo imeli 12 odstotkov dobička od prometa, v nekaterih primerljivih podjetjih pa prikažejo le odstotek.« Tudi zaradi tega Kronovška jezijo izračuni ene od slovenskih revij, ki jih uvršča med sto najbogatejših Slovencev: da nima nekih dragih stvari in da ne potuje, je omenil Rudi, Bogdan pa je pristavil: »Ves dobiček že nekaj let v celoti vlagamo v razvoj podjetja. Z očetom pač nimava posebnih želja po novih jahtah ali ferarijih.« Oče in sin sta očitno imeniten tandem. Oba diplomirana inženirja, Rudi z izkušnjami, Bogdan z novimi idejami. Že kot fantič je bil tako ali drugače vključen v delo, zaposlen pa je od leta 2006. Bogdanovo življenje je oblikovala kruta nesreča - kot 14-letni fant se je poškodoval med igro na snegu. Poškodba je bila tako huda, da je pristal na vozičku. Kot je omenil, nima druge izbire, kot da se bojuje, pomaga pa, ker ima delo. 35 v svet Bogdan Kronovšek: »Za podjetje si želim, da bi čim prej začeli graditi in da bi bilo dovolj posla, da bi prostore zapolnili z zaposlenimi in s proizvodi. Seveda si želim tudi, da bi se slovenska politika in stanje umirila ter da bi se med ljudmi vrnilo zaupanje. Šele potem si bodo spet privoščili naložbe, kar bi vsem zelo pomagalo, da ne bi bili tako pesimistični.« A Sirska Selišnik v pogovoru z Bogdanom Kronovškom. Takole je zaželela: »Vsem bralcem veliko dobrega v letu, ki prihaja, vsem gospodarstvenikom pa obilo pravih poslovnih priložnosti.« Potem ko je brat Sašo krenil na svojo poslovno pot, se je Bogdan še aktivneje vključil v delo podjetja, ki ga je pred tremi leti tudi prevzel. »Ves čas sem bil v tem in to ni bil nek bavbav. Imam podporo družine in sodelavcev, tako da invalidnost kar najmanj občutim,« je omenil Bogdan, ki mu je obraz dobesedno zažarel, ko je omenil svojo družino in 11-mesečno hčerkico Lano. Razvoj Kljub dolgoletnemu delu v podjetju Bogdan priznava, da ne pozna vseh skrivnosti, ker je razvoj na tem področju preprosto prehiter. Zaveda pa se, da se je treba neneh- no prilagajati spremembam. »Letos ni enako kot predlani, zato skrbimo za lasten razvoj. Drugače ne bi mogli delati oziroma bi bili navadni uvozniki in trgovci. Večina ostalih konkurentov kupi naprave in jih vgradi, mi pač ne.« Bogdan je trenutno najbolj ponosen na najnovejši krmilnik in brezplačno storitev Cloud. Kronoterm, ki je plod več kot 10-letnega razvoja. Uporabnik ima s tem novim upravljalnikom pregled in nadzor nad delovanjem sistema kar preko računalnika in telefona. »Uporabniki lahko sami pogledajo, kako je z udobjem v njihovem domu. To je precejšnja novost, nad katero so navdušeni tudi kupci. Jasno, saj lahko stanje v kotlovnici spremljajo kar s kavča.« Da gre za uporabno zadevo, je Bogdan preveril v domači hiši, saj tudi sicer vse novosti testira doma. Podobno kot starša, ki menda občasno dobivata sive lase, ko v njuni hiši testirajo, nastavljajo in popravljajo ... Na vprašanje, kdo je šef v hiši, je Bogdan pojasnil, da imata z očetom delo razdeljeno in da ne prihaja do sporov. Kronovškovi so že davno prerasli domače dvorišče. Da je zavel nov veter, je dokaz, da so po 20 letih najeli kredit. Poskušajo se prijavljati na razpise, vendar se bodo morali, kot je v šali omenil Rudi, še malo naučiti lagati in več obljubljati. Brez velikih obljub Seveda smo se v pogovoru dotaknili tudi letošnjih gazel oziroma tega, da je bilo podjetje Termo-tehnika v slovenskem merilu razglašeno za bronasto gazelo. Nagrada jim veliko pomeni. »Tako smo dokazali, da lahko tudi majhno podjetje z vasi veliko doseže in prodira,« je omenil Bogdan, ki se boji, da poslovanje tudi v prihodnjem letu ne bo lahko. »Vse težje je, ljudje so obupani, ne upajo si investirati - skoraj bi lahko rekel, da so prestrašeni. Investicija v toplotno črpalko ni ravno nizka, razmere pa so takšne, da ne veš, če bo jutri za kruh. Potem se pač ne odločiš za naložbo, čeprav se da na daljši rok veliko prihraniti.« Vseeno v podjetju upajo na rast, saj računajo na tuje trge. Upajo tudi, da bodo končno prenesli proizvodnjo v nove prostore v Braslovčah. Koliko ljudi bo našlo delo, Bogdan ne napoveduje. »Raje ne obljubljam, če nimam vsega v žepu. Seveda računamo, da se bomo razvijali in zaposlovali nove sodelavce, vendar smo odvisni od trga in povpraševanja, dnevno se spreminjajo tudi cene energentov. Imamo sicer nekaj večjih pogodbenih kupcev, vendar odkupijo malo v primerjavi s tem, kar proizvedemo in prodamo.« Tarnanje ne pomaga Žena oziroma mama Cvetka je bila vsa leta v službi. Kot defektologinja je delala v žalski drugi osnovni šoli. Domača kmetija s približno štirimi hektarji zemlje pač ni omogočala preživetja. Ob službi sta Kronovškova redila 1.300 nesnic, potem so jih imeli po 130, ob tem pa še telice, prašiče. »Šele pred desetimi leti smo nehali kmetovati. Gnojišče ob delavnico pač ni sodilo. Prej pa sem vsako jutro vstajala ob štirih, postorila v hlevu in se potem uredila za službo. Vmes sem skrbela za starša, sušili smo seno ... Nekaj časa se mi zdi, da sem delala noč in dan,« je omenila Cvetka, ki je zelo očitno pravi motor Kronovškove družine. Poleg Saša in Bogdana je v družini zrasla še hči Nataša, profesorica matematike. Zdi se, da mama Cvetka deli življenje na dva dela: pred Bogdanovo nesrečo in po njej. »Ampak življenje gre naprej. Ne moreš stokati in tarnati, od tega ni nič. Mogoče ti mora življenje prinesti večje preizkušnje, da se pobereš. Pri manjših težavah se odločaš, bi ali ne bi; pri velikih pač vstaneš in greš naprej. Šele po velikem bremenu veš, da večina težav sploh niso prave težave. Je pa seveda hudo, ko moraš kaj takega preživeti,« je razložila svoj pogled na svet. V teh dneh so vrata, podobno kot v vseh podjetjih, zaprta tudi pri Kronovško-vih. Božič so preživeli doma, v družini, novo leto pa bodo pričakali vsak po svoje. Verjetno v upanju, da se bodo uresničili načrti in pričakovanja. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Rudi Kronovšek: »Analizirali smo gospodarsko stanje v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Ugotovili smo, da vsa podjetja zaposlujejo 6.40t ljudi, da so lani zaslužila 604 milijone evrov in da je dodana vrednost nizka, okrog 37 tisoč evrov letno. Pa seveda še to, da je 80 odstotkov podjetij v tuji lasti. BSH, Odelo, Juteks ... S tem naj bi se ukvarjala politika in zaradi tega naj bi jo bolela glava. Če tujci gredo, bo brez dela ostalo 80 odstotkov navadnih delavcev.« Rudi Kronovšek v domači delavnici 1 36 12ZGODB I ZA 12 MESECEV. LETA 2014 h. Ivana Stamejčič: »Kakšno naj bo leto 2014? Z Blažem se globoko strinjam, da bo za prav vsakega od nas lepše in prijaznejše, če se bomo trudili in vse življenje v sebi negovali in gradili človeka. Če bomo sposobni prisluhniti drugim, se postaviti v njihove čevlje, bomo tudi sami imeli veliko od tega. Najprej zjutraj, ko si bomo v ogledalu lahko z nasmehom pogledali v oči. Znova spet zvečer, ko bomo lahko zaspali brez slabe vesti zaradi tistega, česar nismo naredili za sočloveka, čeprav bi lahko. In če nas ne bodo čez dan morili zavist, pohlep in to, da prav vsak dogodek presojamo po tem, češ kaj bo pa meni »prinesel«, potem bodo tudi nekateri danes nerešljivi problemi postali vsaj znosni, če že izginili ne bodo. A tega nam samo po sebi novo leto ne bo prineslo - zato začnimo pri sebi!« m Vsi smo ljudje - a koli v vsakem od nas ? »Če bi več ljudi živelo tako, kot da je prepričan Blaž Podgoršek, stud' Kodrolasi fant pri dvajsetih se na prvi pogled prav nič ne razlikuje od svojih vrstnikov, a Blaž Podgoršek že po nekaj minutah pogovora osupne sogovornika. Kje naj pravzaprav začnemo? Je namreč tako poln energije, toliko različnih stvari ga zanima, ob tem pa se jih loteva s takšno zagnanostjo, da težko verjameš, kako mu vse to uspeva. In če gre energija »vštric« z mladostjo, potem Blaža odlikuje še ena lastnost, ki mu jo je doslej priznalo že veliko ljudi. Svoj čas zna namreč res odlično razporejati in včasih je celo sam presenečen, koliko se da opraviti v enem samem dnevu. Blaž je leta 2008 osnovno šolo končal v generaciji odlič-njakov, ki jih je ob koncu šolanja sprejel štorski župan, štiri leta kasneje je bil v skupini zlatih maturantov, ki jim je celjski župan položil na dušo, da jih čaka v življenju veliko izzivov. Naj se jih ne bojijo, naj ne obupajo, ko se jim bodo kdaj prav pred nosom zaprla kakšna vrata, ampak naj vztrajajo. Tudi če Blaž teh besed ni prav pozorno poslušal, je že doslej nekajkrat dokazal, da zanj zaprtih vrat preprosto ni. Če že niso na stežaj odprta, jih pač sam odpre. Da bi bilo v nas več človeka Toplega majskega večera je v Ljubljani na prehodu za pešce v Slovenčevi ulici voznik pod vplivom nedovoljenih substanc povozil dve mladi dekleti. Objestnost ali šibkost? »Vsekakor neodgovorno dejanje, ki je dve nedolžni bitji pahnilo v smrt in zapustilo bolečino v srcih tistih, ki so ju imeli radi,« pravi Blaž. Eno od deklet je bila namreč Klara, njegova sošolka na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki je svoje poslanstvo videla v pomoči sočloveku kot skavtinja in bodoča zdravnica. Ni ji bilo dano, da bi ga uresničila. In za to je kriv človek. Če je žival ujeta v kletko ali se potika po gozdovih, imamo ljudje inteligenco, ki nam daje moč. Kako bomo to moč in to neskončno oblast izkoristili, je naša stvar. Zato Blaž pravi, da ni problem to, da mladi popivajo ali se drogirajo, ampak je problematika veliko širša. »Da se ljudje ne zavedamo tega, da se moramo v skladu s tem, kar nas loči od živali, tudi obnašati. Kdo je človek? Res tudi tisti, ki mori ali posiljuje?« se sprašuje in dodaja, da egoizem ni dopusten. »Ne živimo na Marsu, zato se moramo naučiti sobi-vanja! Klara je prečkala ulico v zgodnjih večernih urah, ni se vračala z zabave ... Še dokaz več, da se to lahko zgodi vsakomur, že danes tudi meni ali mojemu najbližjemu.« Začetna onemelost, bolečina, jeza, razočaranje ... so med študenti medicinske fakultete ob podpori prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec prerasli v gibanje. Za osveščanje in trkanje na zavest živih, da bi bilo čim manj objokovanja mrtvih. Vsak od Tišina in solze Blaž, ki je s Klaro prijateljeval osem mesecev, se z njo družil tudi izven fakultete, je stisnil zobe, v spomladanskem izpitnem obdobju opravil obveznosti na fakulteti in se septembra vrnil na »svojo« I. gimnazijo v Celju. S ponudbo, da bi gimnazijcem spregovoril o tej izkušnji, a na način, ki bi jim Sami odločamo Blaž je računalniško predstavitev Postati človek naredil po vzoru grške drame, in sicer z značilnim dramskim trikotnikom. Osnovno sporočilo mladostnikom je bilo, da naj sami ugotovijo, zakaj se ljudje ločimo od živali. Čeprav imamo z opicami več kot 97-odstotno enak dedni zapis, smo vendarle zelo različni, najbolj pa je to vitvi naleteli na prizore, ko se veseljaški večer konča s smrtjo v prometni nesreči, je bila v razredu smrtna tišina. Individualen pristop je učinkoval, se jih dotaknil, nekaterih zelo močno. Sara Senica in Viktorija Durkovič sta zato, ker se je Blaž oktobra spet moral posvetiti študiju, mrežo razširili na druge celjske šole in o tem, kako postati človek, govorili »Želim si, da bi postali ljudje v pravem pomenu besede, da bi se zavedali, da nismo sami na svetu. Da živimo skupaj in da je treba vselej gledati tudi na druge. Da pridemo do tega, je treba razčistiti pri sebi, ne le s prstom kazati na druge in jih obtoževati. Da postaneš odgovoren in neegoističen človek, ni tako težko.« nas ima namreč bližnje, sorodnike in prijatelje. Na svetu ni enega samega velikega »jaza«, temveč smo vsi ljudje, soodvisni in zato bi si morali pomagati in sodelovati, ne pa škoditi drug drugemu. »Vsi smo ljudje, koliko je v nas človeka, pa odločamo sami,« je prepričan Blaž, ki dodaja, da o tem ljudje premalo razmišljamo. dal misliti. Poleti je pripravil računalniško predstavitev Postati človek in z njo zaokrožil po prav vseh razredih. Da jim ne želi govoriti v veliki skupini, da bi predavanje v Gimnazijki izzvenelo v prazno, je dejal. In tišina, a tudi kakšna solza v vsakem razredu sta pokazali, da je imel prav. razvidno v čustveni inteligenci, ki jo ljudje imamo in jo lahko gradimo sami. Mladostniki želijo uživati in prav je tako, a glede tega, na kakšen način se bodo zabavali, odločajo sami. Sami sprejemajo odločitve - za te pa bi se morali vsi truditi, da nikoli ne bi bile takšne, ki bi lahko škodile drugim ljudem. Ko so gimnazijci pri predsta- vrstnikom v Šolskem centru Celje in še nekaterih celjskih srednjih šolah. Blaž ostaja z gimnazijci povezan na daljavo, preko spletnega foruma Kajuhovci pomagamo, v gimnazijo pa se je vrnil le še, ko je pripravil predavanje za profesorje, ki pa ga je seveda zasnoval drugače, kot ga je prej za dijake. 37 V svet fotografije je Blaža vpeljal oče, s fotoaparatom v rokah zdaj preživi veliko Z zlato prinašalko Lano se Blaž druži že več kot polovico svojega časa in še več bi ga, če pri razvijanju in končni izdelavi fotografij ne bi bil odvisen življenja, saj so jo Podgorškovi sprejeli v svoj dom ob Blaževem od drugih. Z našim fotoreporterjem Andražem sta se namreč povsem strinjala, da 8. rojstnem dnevu. so le še redki mojstri, ki znajo to delo opraviti tako, kot je treba. Blaž s svečkama, kakršnih je predlani izdelal več kot 200. ko človeka je niso sami na celem svetu, bi bilo življenje za vse lepše,« ent drugega letnika medicine, doma iz Štor »Spremeniti bi morali vzorce obnašanja in uveljavljene vrednote. Ko danes slišim, češ, poglej kakšen frajer je, včeraj zvečer je kar trikrat bruhal..., ne morem razumeti. To je vendar obnašanje, ki ga pričakuješ od otroka, ne pa od mladostnika, ki bo šel že jutri od doma in bo moral sam skrbeti zase. Z odraščanjem je pač treba sprejeti tudi odgovornost in to izoblikovanje v človeka je najbolj intenzivno v času srednje šole.« Prostovoljstvo ena od poti V gimnaziji je tudi sicer zadnja leta zelo živahno prostovoljno delo, ki ga koordinira Tanja Tušek. V tem šolskem letu je aktivnih približno 130 mladih, vsak ima svoja zanimanja in ideje, kako bi lahko pomagali, na spletnem forumu Kajuhovci pomagamo pa se dogovarjajo, kako bi še lahko pomagali. Ob že sicer uveljavljeni pomoči otrokom s posebnimi potrebami in starostnikom v bližnjem Domu ob Savinji, zbirajo tudi odpadni papir in plastične zamaške. Pomagati želijo na različne načine, spet se je zbrala skupina dijakov, ki bo z izdelovanjem in prodajo svečk pomagala pomoči potrebnim, druga bo pripravila dobrodelni koncert, gimnazijci bodo delili plakate, ki bodo opominjali voznike na varno vožnjo ... Svečke za Filipa Ročnega izdelovanja umetelno oblikovanih svečk se je na pobudo laborantke za kemijo Darje Farčnik že v šolskem letu 2011/12 lotil Blaž v okviru kemijskega krožka. Četrtošolec je od septembra do marca ob ponedeljkih in torkih ostajal do poznega popoldneva v šoli in izdelal več kot 200 svečk. Ko je zaključil svoje delo, so te sveče v šoli prodali na dobrodelnem koncertu Melodija plamena, izkupiček pa namenili Filipu, izjemno glasbeno nadarjenemu najstniku s cerebralno paralizo iz Laškega, ki ga hude zdravstvene težave spremljajo že od rojstva. Koncert Melodija plamena je do zadnjega kotička napolnil Gimnazijko in eden od učiteljev se je po plačilu svečke celo preprosto obrnil, da bi dal prostor drugim, ki so še želeli v dvorano. Prenosni računalnik je nekaj, od česar se Blaž redko loči. Na njem je shranjena tudi računalniška predstavitev Postati človek, in sicer z uvodno sliko in vprašanjem, kaj loči šimpanza in Johnnyja Deppa. »Že iz zgodnjega otroštva so me vzgajali tako, da je treba ljudi pozdraviti, biti spoštljiv, jim pomagati, če le lahko. Sam sem imel najprej zelo rad živali, kasneje se je to razvilo v ljubezen do ljudi. Ker sem bolj naravosloven tip, od nekdaj sem imel zelo rad kemijo in biologijo, je bila odločitev za medicino logična.« »Angleščina in nemščina sta mi morda celo ljubši od slovenščine, zdaj sem se začel učiti japonščino. Zato ker mi je zelo blizu japonska animacija, njihova kultura na sploh, zlasti pa filozofija življenja. Čeprav je ta narod še vedno v vrhu po samomorilnosti, zna odkrivati radost življenja,« pravi Blaž, ki je ob tem, da je priznanja osvajal zlasti na tekmovanjih v znanju naravoslovnih predmetov in pripravil raziskovalni nalogi o kuhinjski soli pri kemiji in lečah v fotovoltaiki, v gimnaziji prisegal na filozofijo, sociologijo in psihologijo kot svoje najljubše predmete. Pozitivni zgledi Blaž je prepričan, da je za oblikovanje odraslega odgovornega človeka zelo pomembna vzgoja. »Že iz najne-žnejšega otroštva, iz družine, vsekakor pa je zelo pomembna tudi vloga šole. Seveda je pristop do osnovnošolcev povsem drugačen kot do srednješolcev,« pravi in dodaja, da bi morali biti ti vzgojni elementi v osnovni šoli vpeti že v učni program. Pri dijakih pa je drugače, saj težko prisluhnejo starejšim. »Puberteta je pač obdobje, ko starejšim nič ne verjameš, ker pojma nimajo ... veliko več zaleže beseda vrstnika. In pozitivni zgledi!« Blaž ob pripravi računalniške predstavitve Postati človek ni razmišljal o tem, kako bi lahko spreobrnil najbolj problematične, temveč si je za cilj postavil to, da bi večino odvrnil od tega, da spodbuja oziroma odobrava problematično obnašanje. Danes je namreč tako, da so alkohol in droge središče zabave za vse mlajše, a pri nekaterih žal ostajajo tudi kasneje. In če jim okolica ne zna jasno pokazati, da to ni prav, tudi sami ne iščejo razlogov, da bi se spremenili. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA 38 V novo leto z Laščanom in dunajskimi filharmoniki Iztok Hrastnik iz Stopc nad Laškim je že pri 24 letih prišel v sloviti orkester dunajske državne opere - Spet bo godel na novoletnem koncertu, ki ga spremlja več milijonov ljudi po celem svetu Iztok Hrastnik igra v slovitem orkestru dunajske državne opere, svoje prve glasbene korake s kontrabasom pa je naredil v žalskem šolskem orkestru in Celjskem godalnem orkestru. (Foto: Matej Zupan) Marsikdo si novega leta ne zna predstavljati brez tradicionalnega koncerta dunajskih filharmonikov. Medtem ko gledalci uživamo pred televizijskimi sprejemniki, najverjetneje še v pižami, glasbeniki na Dunaju delajo. Na tokratnem koncertu v novem letu bo znova na odru tudi Slovenec. Laščan Iztok Hrastnik je namreč po več kot sto letih edini Slovenec, ki mu je uspelo priti v ta vrhunski orkester. Iztok je avdicijo, ki ga je pripeljala v dunajsko državno opero, opravil pred dvema letoma in 1. januarja 2012 že nastopil na slovitem novoletnem koncertu. Nanj ima lepe spomine. »Bilo je več nervoze, kot bi pričakoval. Program je v bistvu zelo enostaven, še posebej mi, basisti, igramo večinoma samo na prvo dobo. Ampak potem si predstavljaš, da je prenos koncerta v 160 držav po celem svetu, ves čas te spremljajo kamere, ena kar naprej šviga pred tabo, luči ti svetijo naravnost v oči in povsod je ogromno rož. Samo na prvo dobo moraš igrati, a je vseeno težko.« Naključni kontrabas Sprva je Iztok igral kitaro, ki ga je zelo veselila, in je v prihodnosti nameraval igrati rok glasbo z električno kitaro. Kljub temu se je držal klasične glasbene izobrazbe in končal nižjo glasbeno šolo. Nakar je prišla violina. Iztok pravi, da sta ga v učenje igranja na violino »potunkala« starša: »Da bi v laški glasbeni šoli lahko odprli violinski oddelek, so potrebovali učence. Jaz sem bil popolnoma proti, ker se mi je zdelo, da je violina ženski inštrument in sem rekel, da tega ne bom igral. Potem so mi pokazali posnetek novoletnega koncerta dunajskih filharmonikov, kjer so bili takrat še sami moški.« S tem so ga vendarle prepričali, da violina ni ženski inštrument, in je začel igrati še nanjo. Tudi iz violine je zaključil nižjo glasbeno šolo. Če je glede violine pomagal laški glasbeni šoli, je do kontrabasa prišel zaradi pomoči žalski. V tamkajšnjem šolskem orkestru so namreč potrebovali kontrabasista, se spominja Iztok: »Profesorica violine Tanja Miklavc me je vprašala, če bi poskusil igrati še na ta inštrument, ker sem bil tak močan kmečki fant. In sem rekel, da bom. Kontrabas pa res ni tak problem.« Začel se je učiti pri Erijanu Karlovicu, ki je takrat v Žalcu učil violončelo. Po dveh mesecih je že šel na sprejemne izpite v srednjo glasbeno šolo v Ljubljano. V Ljubljani se je že pred sprejemnimi izpiti dvakrat srečal s profesorjem Zoranom Markovicem. »Bil je čisto nav- »Ne želim si posebej, da bi bili moji otroci glasbeniki. Bi bil čisto zadovoljen, če bi kaj drugega počeli. Je pa vprašanje, kaj bo, glede na to, da sva z ženo oba glasbenika. Žena študira dirigiranje, doštudirala pa je že francoščino in ruščino.« Pred desetimi leti je družino Hrastnik obiskala Bojana Avguštinčič. Ta fotografija je ena redkih, kjer je celotna družina iz Stopc slikana skupaj (Iztok je v sredini, z dolgimi lasmi). Mama Magdalena je takrat za Novi tednik povedala, da si je po tihem želela, da bi se Iztok rodil na materinski dan, torej 25. marca, kar se je tudi zgodilo. Decembrski čas v tej, prvi družini je bil nekaj posebnega, se danes spominja Iztok: »Najbolj smo se veselili Miklavža. Že ob petih zjutraj smo šli gledat, kaj nam je postavil na mizo. Pred božičem pa smo nabirali mah, po smreko smo šli pa kar v bližnji gozd.« Zaradi zelo velikega zanimanja za no voletni koncert dunajskih filharmonikov vstopnice izžrebajo v posebnem spletnem žrebu. Za koncerte, ki bodo 30. in 31. decembra 2014 ter 1. januarja 2015, se bodo vsi, ki želijo priti na enega od njih, lahko prijavljali od 2. do 23. januarja 2014 na spletni strani dunajskih filharmonikov. Cene za posamezen koncert (program vseh treh koncertov je isti) so od 20 do 940 evrov. Marca 2014 bodo vse, ki se bodo prijavili, obvestili, ali so bili izžrebani za obisk koncerta ali ne. Če bodo imeli srečo, bodo izbranci lahko odprli denarnice ... Novoletni koncert sicer neposredno prenaša okoli 70 televizijskih in 300 radijskih postaj po vsem svetu. 39 Špela Kuralt: »Price Cobb je rekel (ali pa zapisal, ne bom trdila, kaj natančno je bilo): Včasih si žuželka, včasih pa vetrobransko steklo.< Želim vam, da ne bi bili žuželka. Čeprav, če dobro pomislim, bi bilo najbolje, ko bi bilo tudi vetrobranskih stekel čim manj. Potem bi bilo namreč manj tistih, ki divjajo skozi naša življenja, ki rušijo vse pred sabo in ki uničujejo nič hudega sluteče, včasih zasanjane žuželke. Želim vam torej, da bi imeli kar se da mirno leto 2014 oziroma naj bo leto 2014 boljše, kot je bilo letošnje. Pa čim več dobre volje in optimizma! Ob tem naj vam bo vodilo rek Groucho Marxa, ki ga lahko preberete tudi na sladkorčkih ob kavii: »Če ti pot prekriža črna mačka, to pomeni, da je nekam namenjena.« In nič drugega. Pa srečno!« dušen, ker sem bil mlad, in je takoj videl, da sem obetaven. Pripravil me je na sprejemne izpite. Tam pa sem odigral samo nekaj za formalnost. Potem sem za pol leta postavil kontrabas v kot, ker je tako naročil tudi Markovič. Rekel je, da bova začela čisto od začetka. Iz nič. Po tem so se pa kar hitro začeli uspehi.« Na Dunaj! Zagotovo je Iztokov prihod v enega najboljših orkestrov na svetu njegov največji glasbeni uspeh. Kot pravi, sprva sploh ni mogel verjeti, da mu je uspelo. Čeprav se na avdicijo lahko prijavi kdor koli, vsak nanjo tudi ne pride. Dunajčani namreč šele po prijavah samo nekatere povabijo na avdicijo. Veliko lahko k temu pripomorejo prejšnji glasbeni uspehi, na primer z mednarodnih tekmovanj ali igranja v različnih orkestrih. Iztok pravi, da ga je za prijavo na avdicijo prvi spodbudil prijatelj iz mladinskega orkestra Gusta- va Mahlerja, ki je pred leti že opravil avdicijo pri dunajskih filharmonikih. Kasneje je »pomagal« tudi profesor, razlaga Iztok: »Markovič je poklical kolega in mu svetoval, naj me povabijo. To se je res zgodilo in sem šel na avdicijo.« Tam je pometel s konkurenco. Trinajst glasbenikov bi se na avdiciji moralo pomeriti v treh etapah. Že po prvi etapi, kjer so morali odigrati klasični koncert, so lahko vsi, razen Iztoka, odšli domov. Iztok je mo- ral odigrati le še tri orkestrske skladbe in je bil izbran. S tem je postal drugi Slovenec, ki je kdajkoli igral pri dunajskih fil-harmonikih, pri čemer je prvi, Karel Jeraj, igral v tem slovitem orkestru pred več kot sto leti. Preden je odšel na Dunaj, je Iztok igral v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Pravi, da je razlika med orkestroma precejšnja: »Še posebej na začetku to opaziš. Po enem tednu si navajen in ne opaziš, da si prišel na bolje. Tu je večji »Zelo veliko je odvisno od profesorja. Zoran Markovič mi je dal nekaj, česar mi nihče ne bi mogel dati. Vendar se je treba osamosvojiti. Tako so se najine poti razšle, še posebej, ko sem šel na Dunaj. Ga pa še zdaj občudujem, zelo sem zadovoljen, kako je učil.« »Še vedno sem edini Slovenec v tem orkestru. Je pa veliko tujcev: Če Poljakov, ogromno Madžarov, nekaj Nemcev, tudi kakšen Hrvat, Makedonec, Bolgar. Komuniciramo samo v nemščini.« izbor glasbenikov, ki pridejo na avdicijo. Tako je višja kakovostna raven glasbenikov, inštrumentov, programa in dirigentov.« Po avdiciji se je začelo trdo delo. Delovni prazniki Prvo leto na Dunaju je bilo za Iztoka poskusno. Glasbeniki so precej obremenjeni, saj igrajo pravzaprav v dveh orkestrih. Matični orkester je namreč orkester državne opere, vsi člani tega orkestra pa so tudi člani dunajskih filharmo-nikov. Častni naziv dunajski filharmonik lahko član dobi šele, ko tri leta igra v državni operi in pri dunajskih filharmonikih. Kljub temu Iztok igra isto kot vsi ostali, tako v operi kot v filharmoniji. Glasbeniki se sicer pri delu izmenjujejo. V času pogovora z Iztokom so bili filharmoniki na turneji na Japonskem: »Nisem šel zraven. Nekdo mora ostati in igrati v operi.« December je za glasbenike seveda precej naporen, saj imajo zaseden prav vsak dan, le večer pred božičem, torej 24. decembra, imajo prosto. Kljub temu Iztok pravi, da je takšen - glasbeni - kruh zelo dober. Še posebej v tej službi, ki jo ima zdaj: »Mislim, da mi jo lahko marsikdo od glasbe- nikov zavida. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Igram v res vrhunskem orkestru, tudi plača je dobra. Res pa je, da ogromno delamo. Imamo recimo 30 ali celo 40 nastopov na mesec.« Vseeno upa, da bo lahko dobil vsaj dva prosta dneva, da bo še pred novoletnim koncertom lahko preživel nekaj časa s svojo mlado družinico. Na Dunaju namreč ni sam. Z ženo Jero Petriček Hrastnik jima družbo delata dobro leto in pol stara Olga in štirimesečni Jurij. Glasbena družina Zdi se, da je bilo 26-letnemu Iztoku že v zibelko položeno, da bo glasbenik. Čeprav starša, mama Magdalena in oče Martin, nista bila deležna glasbene izobrazbe, sta poskrbela, da jo je dobilo vseh sedem njunih otrok. Kar zagotovo ni bilo lahko, če vemo, da je bilo dela na kmetiji zagotovo veliko. Oba starša sta sicer zelo dejavna, tako da vsako leto družina poskrbi tudi za dobrodelni koncert. Iztok je na takem družinskem koncertu nazadnje igral predlani: »Praktično vsi bratje in sestre igrajo na koncertu in še kdo zraven. Cilj je, da pomagamo pri nakupu inštrumentov. Vsi moji bratje in sestre namreč še niso samostojni, inštrumenti pa so dragi. Recimo sestra Lara potrebuje harfo, za katero bi bilo treba odšteti vsaj 15 tisoč evrov. Tega ne moreš »napra-skati« na kmetiji. Potem so tu še tolkala, violina ...« Nazadnje je bila Iztokova družina doma v Stopcah za martinovo, ko so Jurija peljali h krstu. Pravi, da se v času študija in srednje šole sploh ni rad vračal domov: »Komaj sem čakal, da grem, tako kot vsak najstnik. Pobegnil sem v Ljubljano in sem tam živel. Zdaj je drugače. Vsi se radi vračamo domov. Sestra in brat sta že tudi poročena. Brat ima tudi že otroka. Tako je še več ljudi in je že kar velika >fešta<, ko pridemo domov. Takoj je 30 ljudi samo ožje >žlahte<.« Podpore Iztoku tako zagotovo ne manjka . ŠPELA KURALT Foto: osebni arhiv Iztok in Jera sta se poročila januarja 2011. Danes sta ponosna starša Olge in Jurija, njihov dom pa je od poletja 2011 na Dunaju. 40 Z ledvico darovalca do kakovostnejšega življenja Šmarčan se je po presaditvi organa vrnil v službo - Šport ostaja ljubezen številka ena Pred slabima dvema letoma smo v Novem tedniku predstavili življenjsko zgodbo ledvičnega bolnika Borisa Emeršiča. Zaradi popolne odpovedi ledvic je bilo njegovo življenje več let odvisno od dialize krvi, tri dni na teden je po pet ur preležal v diali-znem centru celjske bolnišnice. Njegova največja želja je bila, da bi dobil novo ledvico, ki bi mu omogočila bolj kakovosten vsakdan. Uresničila se je natančno tri mesece po objavi našega prispevka. Preverili smo, kakšno je življenje Šmarčana poldrugo leto po presaditvi. Srede, 13. junija 2012, Boris Emeršič ne bo nikoli pozabil. Sredi noči je namreč zazvonil telefon in glas na drugi strani mu je sporočil, da je na voljo zanj primerna ledvica. Časa za premišljevanje ali poslavljanje od domačih in prijateljev ni bilo, takoj je bilo treba v ljubljanski klinični center. V nekaj urah je opravil več testiranj, ki odstopanj od pričakovanih rezultatov na srečo niso pokazala, kar je pomenilo zeleno luč za zahtevno operacijo. »Čeprav ne veš, ali boš operacijo sploh preživel, nisem niti za trenutek okleval. Za presaditev sem se odločil že dve leti pred tem, opravil sem že številne specialistične preglede in se tako fizično kot tudi psihično dobro pripravil na ta korak. O presaditvi sem se med drugim pogovoril s psi- hologom, posebej veliko pa so mi pomenila srečanja z bolniki, za katerimi so že bile uspešne presaditve organov,« razlaga 52-le-tnik. Ledvica, po tkivni skladnosti primerna za Borisa Emeršiča, je bila na voljo že leta 2011. A operacija takrat ni bila mogoča, saj je bil Emeršič rahlo bolan. Ker je presaditev kateregakoli organa izjemno zahteven poseg, lahko že najmanjši prehlad zavleče zdravljenje, ga oteži ali celo ogrozi. »Diagnozo odpovedi ledvic sem dobil osem let pred presaditvijo. Ves ta čas sem se nekako pripravljal na ta poseg in ves čas sem bil trdno prepričan, da bom naredil ta korak. S pomočjo zdravnikov, Društva dializnih in ledvičnih bolnikov Celje in Slovenskega društva Transplant sem zbiral razno-razne informacije, tako da sem točno vedel, katera so tveganja, predvsem pa to, da pomeni presaditev neko novo življenje in da predstavlja bistveno izboljšanje kakovosti življenja,« pravi Boris Emeršič. Prebrodil vse zaplete Operacija je bila šele prvi korak, ki mu je sledilo dolgo in naporno zdravljenje. Življenje je v prihodnjih mesecih nekajkrat dobesedno viselo na nitki. Prišlo je namreč do delne zavrnitve ledvice, čez čas, po še eni operaciji, ko je bilo treba prišiti sečevod iz ledvice na mehur, je nastala še huda sepsa, zastrupitev krvi. Emeršič priznava, da so med neskončnim leža-njem v postelji, bolečinami, omotico, kupi tablet in borbo za življenje prišli tudi trenutki obžalovanja odločitve za presaditev. »A ko te fizioterapevti spet postavijo na noge in ko greš po številnih letih spet na vodo tako kot vsi ostali, veš, da je bila odločitev pravilna,« hitro doda in pojasni, da je, čeprav je bilo težko, ves čas ohranjal optimizem in verjel v uspešno okrevanje. Kot pravi, ga je gnala tudi odgovornost. »Ko se je nekje nekdo odločil, da po svoji smrti daruje svoj organ, mi je rešil življenje oziroma mi močno izboljšal kakovost življenja. Darovanje organa je izredno humano dejanje in neizmerno sem hvaležen zanj. Tako čutim do te ledvice izjemno odgovornost, vem, da jo bom zelo dobro varoval, predvsem z zdravim življenjskim slogom.« Vrnitev v službo, izboljšanje zdravja Ohranjanje zdravega življenjskega sloga z zdravo prehrano - za ledvične bolnike je priporočljiva predvsem mediteranska dieta - in veliko gibanja za našega sogovornika ni prav nobena težava. Učitelja športne vzgoje šport spremlja že vse življenje, zanj je našel čas in voljo tudi v letih dializ. Zdaj lahko v njem še bolj uživa, pri čemer se zelo veseli januarskega potovanja v Francijo, na svetovne zimske igre transplantiranih bolnikov, kjer bo Slovenijo v Po presaditvi ledvice se Emeršič loteva še več športov kot nekoč. Takole spretno je plezal po plezalni steni, pri tem pa razlagal, da pretiravati vseeno ne sme. Telovadnica je vedno bila in ostaja njegov drugi dom. »Po tako zahtevni operaciji, kot je presaditev ledvice, se moraš sploh prve mesece izjemno paziti okužb, saj lahko že najmanjši prehlad povzroči hude zaplete. Tako sem večino časa okreval doma, kjer nisem bil izpostavljen okužbam. Se pa pri zdravljenju ne opiram le na uradno medicino. Sploh v zadnjem času mi pri odpornosti pomagajo naravna dopolnila, kot so matični mleček in goji jagode, predvsem pri pripravi na presaditev pa sem bil tudi na akupunkturi,« razlaga Emeršič in dodaja, da tudi brez tablet ne gre. Trenutno jih poje okoli 25 na dan. Medicina je tudi na področju presajanja organov močno napredovala in večina operacij je dandanes uspešnih. Tudi takšne in drugačne pooperativne zaplete zdravniki praviloma uspešno rešujejo. Vsi bolniki, ki dobijo nov organ, pa se morajo zavedati, da ne bo deloval večno. Statistika kaže, da presajene ledvice svojo nalogo, čiščenje krvi, v povprečju opravljajo še deset let, obstajajo tudi primeri, ko je ledvica delovala še dvajset let. 12ZGODB I ZA 12 MESECEV. LETA 2014 41 L 4 Borisa Emeršiča je v telovadnici OŠ Šmarje pri Jelšah obiskala Anja Deučman, ki za naš časopis med drugim spremlja zdravstveno tematiko. Tako je tudi njena želja za leto 2014 v tem stilu: »Zdravje je največje bogastvo. Naj leto 2014 z njim ne skopari, za kar dobre temelje postavite sami. Privoščite si oddih v naravi, veliko se gibajte in smejte, zdravo in zmerno jejte ter ne delajte do onemoglosti. Ker je temelj zdravja tudi dobra psihična kondicija, ne pozabite tu in tam nahraniti tudi svoje duše.« dt*IUl hilori d lili/., Boris Emeršič je med našim lanskoletnim obiskom takole ležal na postelji dializnega oddelka. Danes ni več odvisen od dializnega aparata, saj se mu je želja, dobiti novo ledvico, uresničila. / Kj A yr Ljuba hčerka, kako si ti dobra zame.<« Ko se je upokojila, je imela Marina 60 let, lahko bi še kako leto potegnila, a ni hotela ostati. Vsega je imela dovolj. V takratnem hotelu Celeia, kjer je delala 11 let, je morala prenesti vse mogoče. Med drugim je večkrat slišala, da je »Srbijanka« in da je službo in kruh odžrla Slovenki ... »Ves čas so iskali napake pri mojem delu in sem se jim postavila po robu.« Nazadnje je postala celo gospodinja hotela, se spominja. »Če prvi zakon ni srečen, je drugi še manj. Žal to človek šele kasneje ugotovi...« Dva moža - na žalost ... Koliko mož je imela, jo vprašam. »Dva, na žalost,« odgovori. Očitno ni imela sreče z moškimi. Stermec se piše po drugem možu, našla pa sta se v Aškerčevi ulici, bil je mamin sosed. Marina je bila takrat že deset let sama, pa ga je vzela in bila spet razočarana. Dve leti je tudi za njega skrbela, ko je bil bolan. Od takrat ni hotela več nikogar. Po upokojitvi ji je mesec dni še ustrezalo, da je bila brez obveznosti, potem je nastopila kriza. Manjkalo ji je aktivnosti in stikov z ljudmi. Vključila se je v različna društva, pomagala po svojih močeh in hodila z njimi na različne izlete, kar ji je bilo v posebno veselje. S celjskim hortikulturnim društvom je videla veliko zanimivega, prav tako z društvom upokojencev, kjer je bila poverjeni-ca. Mnogim ljudem je pomagala in prepričana je, da se ji to danes vrača za vse, kar je dobrega naredila. Posebej poudari pomoč Mirice, Vere in Danice, sosed in prijateljic, ki ji pomagajo tako, da ji kaj prinesejo iz trgovine, še bolj pa je vesela klepeta in družbe. Veliko bere, Novi tednik ima naročen že dolga leta, enako Rogaške novice, da je na tekočem z dogajanjem v svojem rojstnem kraju, ob tem pa še revijo Vzajemna. Pa še ji prehitro zmanjka čtiva, po-tarna. Čez dan posluša radio. V kuhinji je to Štajerski val, v spalnici Radio Celje. Zvečer gleda televizijo, in sicer razne znanstvene oddaje ali novice na beograjski televiziji. Nikoli pa ni bila ljubiteljica nadaljevank. Rada ima tudi kvize. Srečni tudi z malenkostmi V skromnih razmerah živi tudi na jesen življenja, sicer pa ni nikoli živela v izobilju. »Nikoli nisem imela veliko denarja, zato sem morala z njim ravnati po pameti. Vedno sem mislila naprej in sem zato imela nekaj prihrankov. Nazadnje sem zaradi njih ostala brez varstvenega dodatka,« potoži Marina. Tako mora shajati s skromno pokojnino in nekaj deset evri dodatka iz Francije, za katerega mora vsako leto na novo pošiljati potrdila. »Da vedo, da sem še živa,« pojasni. Ampak optimizem je zaradi tega ni zapustil. »Iz dneva v dan se borim. Zadnja leta nisem bila nič prehlajena!« pove ponosno. Nič čudnega, saj se utrjuje tako, da začne čim kasneje kuriti in je njeno telo bolj odporno na mraz, da ji ne škodi vsaka sapica. Konec novembra je bilo v njenem stanovanju še vedno nezakurjeno, okno v spalnici pa odprto .Sicer ne more dihati, pravi. Pred leti jo je fotograf takole ujel med odhodom po nakupih. Praznike bo preživela sama. Ničesar ne pričakuje, le kakšen obisk ali majhna pozornost ji pogrejeta srce. »Ko sem bila otrok, sem bila najbolj srečna, ko smo postavili smrečico, pod njo pa smo dobili jabolka in suho sadje. Stric je jabolka jeseni dal v panj in seno, da so ostala tako sveža in okusna, kot bi jih šele obral. To so bila zame najlepša darila,« se spominja. »Nismo imeli veliko, a smo bili bolj srečni.« TATJANA CVIRN Foto: SHERPA »Skrbelo me je, da se ne bi znašla med izbrisanimi, ker sem bila pri prvem popisu prebivalcev v Beogradu. Na srečo so mi v Šmarju pri Jelšah takrat povedali, da je z mano vse v redu.«. OVI TEDNIK IN RADIO CELJE Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin Stanje na računu dne 23. 12. 2013 n U 1 A V AAA V U U A A t V Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Spoštovani bralci Novega tednika, z vašim odkupom dveh umetniških slik želimo zaokrožiti celoletno dobrodelno akcijo Za manj bolečin,v kateri smo bralce Novega tednika tudi osveščali o možnem lajšanju bolečin, jim predstavljali različne terapije in zgodbe ljudi, ki so se morali naučiti živeti z bolečino iz dneva v dan. In kako bo potekala malce neobičajna dražba? Med vsemi donatorji za nakup ultrazvoka, ki ga bo uporabljala protibolečinska ambulanta celjske bolnišnice, bomo sliki predali dvema, torej posameznikoma, podjetjema ali ustanovama, ki bosta do vključno srede, 15. januarja 2014 donirala najvišji znesek. Izhodiščna cena za vsako sliko je 20 evrov. Še o pogojih sodelovanja v dobrodelni dražbi Za manj bolečin. Dokazilo o vplačilu donacije neposredno na spodaj naveden transakcijski račun, odprt pri Splošni bolnišnici Celje, nam pošljite na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na naslov uredništva: Novi tednik, Prešernova 19, 3330 Celje. Pripiše še svoje kontaktne podatke (ime, priimek, kraj bivanja, gsm/telefon). Spisek vseh donatorjev, ki nam boste poslali dokazilo o vplačilu donacije v novembru in decembru ter januarju, bomo objavili konec januarja, ko bomo razglasili tudi zmagovalca in jima podarili umetniški sliki laških likovnikov Pogled v svet in Zadnjih 20 centov. Torej z dokazilom o vplačilu donacije nam hkrati dovoljujete tudi objavo navedenih podatkov o vas kot donatorju. UREDNIŠTVO Dobrodelna dražba dveh slik Pogled v svet in Zadnjih 20 centov Anka Levičar in Franek Markošek v okviru Likovnega društva Laško podarjata svoji sliki za nakup ultrazvoka protibolečinske ambulante celjske bolnišnice Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 44 Vivod julija leta 1965 na mitingu v Atenah, kjer je trikrat slavil zmago, tudi z dosežkom 212 cm. Kdo ga ne pozna, našega nasmejanega dolgina? Sivolas je zdaj Vivod, tudi zravnan ni več, kajti bolečine v hrbtenici so zelo nadležne. Še vedno pa odločno koraka po celjskih ulicah, pozdravlja nove in večne mladenke, ogovarja prijatelje in znance, jih vabi v kavarne, vinoteko. Na kavico, kozarček rujnega, džin tonik ali bambus, ki ga je še posebej rad srkal s svojim športnim vzornikom Stankom Lorgerjem. Mislinjčan se je pred srednješolskim izo- setih letih sem bil drugi na tekmovanju celotne braževanjem preselil v Velenje, kasneje pa v Celje, saj je bil predober, da bi se lahko izognil tedaj enemu najmočnejših športnih kolektivov v državi, Atletskemu društvu Kladivar Celje. Rad pove, da se vsakodnevno z mislimi ustavi nekje po svetu in obudi lep spomin. Kdaj ste spoznali, da lahko skočite zelo visoko? Bilo je zgodaj, v osnovni šoli, ko smo igrali odbojko, ki je bila v mojem kraju priljubljena. Učitelj mi sicer ni bil naklonjen, a saj ni bilo niti čudno, ker sem bil okoren. Po drugi strani sem svojo spretnost dokazal s starimi smučmi. Pri de- osnovne šole. Tega ne morem pozabiti. Po smuku smo tekli tri kilometre, sledil je še slalom. Zakaj ste se odpravili v Velenje? Z revnima staršema nismo vedeli, katero srednjo šolo naj izberem. Želel sem se izučiti za avtomehanika, a je mama odvrnila, da bom vedno imel umazane roke. Svakov brat nam je svetoval, naj se preselim v velenjski internat, saj bom imel brezplačno hrano. »Fuzbal« mi ni ustrezal, malo sem plaval, nato sem se prijavil za tri discipline na srednješolskem atletskem tekmovanju. V skoku v višino sem bil drugi. V teku na 400 metrov pa sem premagal Zupanca, ki je že treniral atletiko. On je imel šprinterice, jaz sem bil bos. Lep čas me ni hotel poznati. Kaj je bilo usodno, da ste se odločili za skok v višino? Obisk velenjske kinodvorane. Vanjo sem rad zahajal. Pred filmom so prikazovali novice iz sveta. Osupnil sem, ko sem v počasnem posnetku gledal skok Valerija Brumla. Kasneje je legendarni Rus s tehniko straddle preskočil celo 228 cm, kar je bil izjemen svetovni rekord. Njegov slog sem začel oponašati. Kako? Hja, ni bilo enostavno. Naključje je narekovalo, da je v internatu iz jedilnice nastala telovadnica. Če sem bil popoldne v jami, sem dopoldne ob stojalih napel elastiko in skakal čez na tanke blazine. Poleti sem v zemljo zapi-čil fižolovki. Skakal sem kot opica, še najtežje je bilo pristajati na trdih tleh. Toda nekdo vas je moral opaziti ... Kdaj se je to zgodilo? Bil je miting ob rudarskem prazniku. Vedel sem, kdo je Stanko Lorger, Jožeta Brodnika, Romana Leška, Marjane Lubej in ostalih celjskih asov pa še nisem poznal. Cedile so se mi sline, ko sem jih gledal. Ne vem, ali me je kdo nagovoril ali sem se odločil sam, da stopim do sekretarja Kladivarja Draga Bedrača. Vprašal sem ga, če se lahko pridružim klubu. Čudno me je kot bosonogega 17-letnika premeril od pet do glave. Rekel mi je, naj mu dam svoj naslov. Po enem letu, ko sem na vse skupaj že pozabil, sem dobil vabilo za ogled tekme v Ljubljani. Po eni strani sem bil čisto nor od sreče, po drugi pa mi je bilo hudo, saj sem želel skakati. V torbo sem za vsak primer stlačil hlačke in majico. Avtobus je krenil izpred celjske Ojstrice. Lorger se je ogreval že na njem. Leta 1962 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani po svojem prvem nastopu za Kladivar. »Res je, same noge so me bile. Skakal sem bos in s 181 centimetri dosegel tri državne dvoranske rekorde, za mlajše in starejše mladince ter za člane,« pripoveduje ob svoji, zdi se, da najljubši atletski fotografiji. Kot srednješolec v Velenju. Trikrat na teden se je spustil v jamo. »Tudi zato sem lahko kasneje kroglo sunil dlje kot 14 metrov,« se je poklonil naporom. V Gotovljah po izenačenem rezultatu z žrebcem Aronom (oba sta preskočila dva metra), ki ga je jah Čik. Levo od njega je znan mesninec Ervin Čas. Pisan spored je spremljalo pet tisoč gledalcev. 12ZGODB I ZA 12 MESECEV. LETA 2014 45 E Vivodov osebni rekord znaša 214 cm. Postavil ga je v Beogradu na finalu ekipnega prvenstva Jugoslavije 10. oktobra leta 1970. Toda v našo takratno prestolnico je pripotoval brez ustrezne obutve - šprinterice je pozabil doma. Preiskal je vse športne trgovine v središču mesta, a nič. Skok v višino zahteva odebeljen podplat. Vstopil je še v manjšo prodajalno, kjer so imeli obutev kot ulito zanj, z levim odrivnim čevljem. Toda! »Tedaj sem ugotovil, da nimam pri sebi skoraj nič denarja. Lastnika sem vprašal, če lahko zastavim Darwilovo uro, dokler zvečer ne prinesem denarja. Nič ni hotel, le zaželel mi je, naj dobro opravim.« Nato je Branko skočil kot nikdar prej in nikoli kasneje ... Sledil je prelomni trenutek vašega življenja, se strinjate? Bo kar držalo. Bil sem pogumen. Vodilnega moža Kladivarja Fedorja Gradišnika so zelo spoštovali, celo bali so se ga. Sam pa sem pristopil in ga vprašal, če bi lahko nastopil. Njegov pogled je bil podoben kot Bedračev. In me je prijavil. Bil sem bos. Skakal sem in skakal, nasprotniki so odpadali, dokler nisem ostal sam. Gradišnik mi je dejal, naj zahtevam, da letvico dvignejo na 181 cm. Nisem imel pojma, zakaj. Višino sem preskočil v prvem poskusu, občinstvo pa je ploskalo. Še zdaj mi je toplo pri srcu, ko se spomnim, da mi je prvi čestital Stanko Lorger. Postavil sem članski dvoranski republiški rekord, ob tem tudi za mlajše in starejše mladince. Začelo se je pravljično. Kako se je nadaljevalo? Preselil sem se v Celje, v sobico na štadionu. Pustil sem rudarsko šolo. Najprej sem bil v tehnični šoli, nato v zlatarski. Večkrat sem bil povsem izmučen, dva treninga na dan sta terjala, da sem le ležal. V življenju je treba potrpeti, tega sem se na srečo hitro naučil. Ste prvi Slovenec, ki vam je uspelo preskočiti dva metra. Danes se to ne zdi veliko . Tedaj pa je to bil zvočni zid za »višinaše«. Leta 1962 je rekord znašal 191 cm, nakar sem ga v dobrem letu izboljšal za devet centimetrov. To je bila senzacija. Resnično tega ni nihče pričakoval. V drugi polovici septembra 1963 je bilo v Celju okrajno prvenstvo, združeno z izbirno tekmo slovenskih mladincev pred pokalom republik. Vseeno je bila udeležba slaba, kar je bilo v Celjskem tedniku zapisano v podnaslovu, v naslovu pa Vivod - 2 m pri skoku v višino. Za skoraj vse ima zasluge Fedor Gradišnik, ki je bil sprva moj trener. Od njega sem se naučil veliko. Bil je odločen, oster, toda pošten. Dobro sva se razumela. Nekega dne pa mi na treningu ni šlo nič od rok, ne pri zaletu ne pri odrivu in ne pri preskoku. Bil je slabe volje in mi je rekel, naj Dean Šuster: »Želim vam srečno novo leto!« grem domov. Bil sem občutljiv fantek in sem bil užaljen. Čez 14 dni sem dobil vabilo za nastop v Modeni na troboju Italija - Švica - Jugoslavija. Skakal je še Dorde Majtan, ki pa mu je pri doskoku počila mišica. Nesel sem ga na travo. Močno sem sočustvoval z njim, ob tem pa dobil neverjetno moč. Uspelo mi je postaviti državni rekord, 210 cm. Uradni napovedovalec je vpil, da so dolge noge najboljše v Jugoslaviji. Vsi so mi čestitali, bilo je noro. Žal je bilo noro tudi v Beogradu. Imeli ste normo za olimpijske igre, toda v Tokio niste odpotovali. Žalostni? Ne samo žalosten, nameraval sem pustiti atletiko. Imel sem A-normo. Hudo mi je bilo Na dvoranskem evropskem prvenstvu (EP) v Dortmundu leta 1965 je osvojil 5. mesto, v Sofiji je bil na EP nato 9., na EP na odprtem leta 1971 v Helsinkih pa 11. s preskočenimi 212 cm. tudi zato, ker sem bil v Beogradu na pomerjanju uradnih oblačil olimpijske reprezentance. Dobil bi še potovalko, čevlje, še marsikaj. Bil sem še revež. In če bi ponovili skok višje kot 210 cm, bi se uvrstili . Na peto mesto! To bi bila senzacija. Toda bil sem sposoben še za več. Mislim, da bi uspel. Toda nič za to. Skoraj tri desetletja kasneje sem Ponosen z vnukinjo Celine Leta 1972 je predsednik SFRJ Josip Broz Branku Vivodu podelil državno odlikovanje, srebrno zvezdo za zasluge za narod. Bloudkovo plaketo je prejel leta 2006, in sicer za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge v Sloveniji. Leta 2011 v Narodnem domu na prireditvi Športnik leta 2010 se vrnil na Japonsko in osvojil bronasto medaljo na veteranskem tekmovanju. Ker sem se učil japonščino, sem malce presenetil televizijskega novinarja, ki me je vprašal, kako se tam počutim. Dejal sem, da sem srečen, kar sem po tridesetih letih čakanja le videl deželo vzhajajočega sonca in njene prijazne obraze. Kako ste jih še šarmirali? Japonke ali Japonce? Za moške me ne zanima. Seveda. Sekretarka prvenstva me je povabila na večerjo, kjer so bili tudi njeni šefi. V japonščini sem jo pobaral, kako je spala. In če je zadovoljna s čudovitim dnevom. Bil sem glavni na prvenstvu. V to ne dvomim ... Najprej so se tamkajšnji »budžovani« smejali, ko sem ji odprl vrata. Potem sem ji slekel plašč. Tam je obratno. Seveda. Ob široki mizi smo pili sake in pivo, ob vsakem srku pa so vzklikali »kanpai, Vivod san«. Tiste večerje zlepa ne bom pozabil. Leta 1999, ko sem v Kumamotu osvojil zlato medaljo, pa me je hostesa Harumi povabila na krasen izlet na precej oddaljeno gorovje Aso z največjim vulkanom na svetu, resda nedelujočim, s kraterjem, ki ima 159 kilometrov obsega. Ko sva sedla v hotel, je bil močan potres, a se ga nisem ustrašil, kajti tam je to nekaj povsem običajnega. Kdaj ste bili najbolj veseli med svojo veteransko atletiko? Leta 1989 sem v ameriškem Eugenu spoznal Johna Thomasa. Namreč mene so poimenovali »celjski Thomas«. Oba sva imela dokaj počasen zalet, nato pa zelo eksplozivno nadaljevanje. Spoznal sem tudi Dicka Fosburyja, očeta novega sloga, flopa, ki se imenuje po njem. Tedaj sem olimpijskega zmagovalca iz Mehike premagal in na mojo štartno številko se mi je podpisal in mi čestital. Spominek visi na moji steni. Pristopil je Thomas in rekel: »Pa ti si ga premagal s starim slogom!« Zakaj ste končali? Bolečine v hrbtenici in kolenih so prehude. Težko hodim, stopala so trda. To so posledice težkih treningov ruskega sistema. Delal sem polpočepe z 200 kilogrami na ramenih, skakal s klopi na beton z 90 kilogrami ... ... in tudi zato odlično suvali kroglo, kar je neverjetno za skakalca! Pa saj mi niso verjeli, da skačem v višino. Ko sem bil mlad, ni bil mačji kašelj s 93 kilogrami preskočiti 210 cm. Upoštevati morate, da so bili drugi časi. Višina je zahtevna disciplina. Bolj kot si utrujen, višje ti postavljajo letvico ... S svojo dolgoletno ljubeznijo ste povezani v Velenju, z mladostno pa ste dobili hčer. Bila je tedaj ljubezen, ki pa je kar hitro minila. Ljubezen do atletike je bila močnejša. Rodila se nama je Judita, ki živi v Antwerpnu. Moja vnukinja Celine je pri 13 letih preskočila 125 cm. Kri ni voda? Ah, nikakor! Čas je za konec, toda finale mora biti ... Celjske atletike brez Fedorja Gradišnika ne bi bilo. Bil je znova eden mojih slabih treningov. »Pusti, sedi,« je rekel, »trd si kot kur .v sladoledu«. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA osebni arhiv BRANKA VIVODA Leta 2005 na World masters games v kanadskem Edmontonu. Iz Kanade se je vrnil s srebrno medaljo. Leta 1984 v Celju, ko je pri svojih 40 letih preskočil 200 cm in dobil stavo z Bogdanom Borčičem. Od rednega Na mednarodnih veteranskih tekmovanjih je osvojil 25 medalj, od tega deset zlatih. »Za vse skupaj gre al Matjaž profesorja za grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je dobil cenjeno grafiko. Če bi izgubil, bi moral zahvala moji Viktoriji, s katero sva skupaj že 35 let. Finančno mi je pomagala, da sem lahko odpotoval izdelati zlato verižico za gospo Borčič. Ob stojalu za letvico je stal Vivodov prijatelj, slikar Jože Tisnikar. v daljne kraje, potem pa znala potrpeti, ko sem bil odsoten nekaj tednov.« 46 AKCIJA Tako kot smo vam že lani v tem času pripravili izbor 12 zanimivih zgodb o življenju ljudi s Celjskega, bomo to storili tudi tokrat. Prvih šest zgodb že lahko preberete v tej izdaji, drugih šest pa bo na vrsti 3. januarja 2014. PODARJAMO VAM 12ZGODB ZA 12 MESECEV ......LETA 2014...... i —t- X UKi In kaj lahko pričakujete že naslednji teden? SÖST ZH OQD .. Postati je želela učiteljica ali vzgojiteljica, marca letos pa je stala na odru Cankarjevega doma v družbi sedmih direktorjev, z najprestižnejšo gospodarsko nagrado v rokah. S Petro Melanšek iz podjetja Vivapen je klepetala Janja Intihar. —upe na s Črete, ki Če v teh časih človek v celem letu porabi le 200 evri v trgovini, je gotovo nekaj posebnega. Franca Čvana večino stvari pridela sam doma, je obiskala Špela Ožir. Špela Ožir se je mudila tudi v Jami Pekel, in to ne na običajnem turističnem ogledu, pač pa je doživela prave šamanske obrede na 21. december, ko je noč najdaljša in je koristno narediti načrte za prihodnost. Lea Komerički je srečala Matjaža Lesjaka, ki počne toliko zanimivih stvari, da jih je kar težko strniti v en zapis. Je zdravnik, psihoterapevt, zagovornik komplementarne medicine, pesnik, pisatelj, fotograf in alpinist. 0 11 Tina Vengust je navdušena pevka, zato ne preseneča, da je tokrat k razgovoru povabila sopranistko Urško Arlič Gololi-čič, redno članico solističnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. 12 Prometna varnost se na Celjskem izboljšuje, je v pogovoru s Simono Šolinič ocenil inštruktor varne vožnje pri AMZS in nekdanji policist Vojko Safran. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da se je prometna kultura pri nas izboljšala tudi po zaslugi prizadevanj ljudi, kot je on. Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin Stanje na računu dne 24. 12. 2013 A 1 A A A A A i U I £ - * V V . a V Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Spoštovani bralci Novega tednika, z vašim odkupom dveh umetniških slik želimo zaokrožiti celoletno dobrodelno akcijo Za manj bolečin, v kateri smo bralce Novega tednika tudi osveščali o možnem lajšanju bolečin, jim predstavljali različne terapije in zgodbe ljudi, ki so se morali naučiti živeti z bolečino iz dneva v dan. In kako bo potekala malce neobičajna dražba? Med vsemi donatorji za nakup ultrazvoka, ki ga bo uporabljala protibolečinska ambulanta celjske bolnišnice, bomo sliki predali dvema, torej posameznikoma, podjetjema ali ustanovama, ki bosta do vključno srede, 15. januarja 2014 donirala najvišji znesek. Izhodiščna cena za vsako sliko je 20 evrov. Še o pogojih sodelovanja v dobrodelni dražbi Za manj bolečin. Dokazilo o vplačilu donacije neposredno na spodaj naveden transakcijski račun, odprt pri Splošni bolnišnici Celje, nam pošljite na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na naslov uredništva: Novi tednik, Prešernova 19, 3330 Celje. Pripiše še svoje kontaktne podatke (ime, priimek, kraj bivanja, gsm/telefon). Spisek vseh donatorjev, ki nam boste poslali dokazilo o vplačilu donacije v novembru in decembru ter januarju, bomo objavili konec januarja, ko bomo razglasili tudi zmagovalca in jima podarili umetniški sliki laških likovnikov Pogled v svet in Zadnjih 20 centov. Torej z dokazilom o vplačilu donacije nam hkrati dovoljujete tudi objavo navedenih podatkov o vas kot donatorju. UREDNIŠTVO Dobrodelna dražba dveh slik Pogled v svet in Zadnjih 20 centov Anka Levičar in Franek Markošek v okviru Likovnega društva Laško podarjata svoji sliki za nakup ultrazvoka protibolečinske ambulante celjske bolnišnice Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 NA KOLESIH 47 Obrabljene pnevmatike lahko vodijo v nesrečo Na kaj morajo biti vozniki pozorni? Pri pregledu policijske statistike lahko opazimo, da je najpogostejši razlog za nastanek prometne nesreče neprilagojena hitrost. A prometni strokovnjaki vedo, da so v ozadju takšnih nesreč večkrat tudi obrabljene pnevmatike. Žal je situacija v družbi takšna, da vozniki varčujejo tudi pri tem. Tako tvegajo lastno varnost in še večje stroške, če do nesreče pride. Pnevmatike so edine na avtomobilu v stiku z voziščem, hkrati pa dajejo vozniku občutek o vožnji. V stroki in po navodilih proizvajalca velja, da se lahko za novo pnevmatiko šteje pnevmatika do 6 let starosti (preden gre v prodajo), ampak le, če je ta čas pravilno skladiščena in shranjena. Ko pa je enkrat »na trgu« oziroma v prodaji, voznik, ki jo kupi, ne ve, kje in kako so jo pred tem skladiščili. »Lahko, da je bila ves ta čas v vlažnem zabojniku ali v kakšni izložbi, kjer je bila izpostavljena soncu. To vse vpliva na njeno kvaliteto,« razlaga inštruktor varne vožnje pri AMZS Vojko Safran. Opozarja, da ima vsaka pnevmatika na bočnici zapisano natančno letnico proizvodnje, na kar je treba biti pozoren. Preverjajte profil Zakonsko določena globina profila za letne pnevmatike je 1,6 milimetra, za zimske 3 milimetra. Vendar vsi vozniki ne vedo, da je v zakonu napisana poleg teh številk še beseda »minimalno«, kar pomeni, da je to spodnja meja, ki še zadostuje zakonu, ne pomeni pa, da bodo s to pnevmatiko vozili varno. Kljub temu obstaja tveganje. Safran priporoča voznikom, da globino profila pnevmatik na svojih vozilih preverjajo in večjo pozornost posvetijo že pri 4-milimetrskem profilu: »Kadar je profil manjši, se Redno preverjanje globine profila pnemvatike je ključno za varnost voznikov, opozarja inštruktor varne vožnje pri AMZS centru Varne vožnje Vransko Vojko Safran. pnevmatika slabše čisti, slabše izpodriva sneg ali vodo, tudi oprijemljivost s cesto je slabša. Ko se pnevmatika obrabi do 4 milimetre, moramo vedeti, da je bila velikokrat izpostavljena vremenskim nevšečnostim, med vožnjo se je pregrevala in ohlajala. Vse to pa povzroči, da materiali v pnevmatiki otrdijo in posledično pnevmatika nima takega oprijema kot bi si želeli. Takrat je treba že razmišljati o menjavi pnevmatik ali pa voziti še varneje in povečati varnostno razdaljo.« Različne pnevmatike da ali ne? Slovenska zakonodaja voznikom dovoljuje, da imajo na vozilih sicer različne znamke pnevmatik, ki morajo biti enake na sprednji osi in tudi na zadnji. Toda Safran svari, da je treba ob tem vedeti, da ima vsaka znamka oziroma tip pnevmatik različne karakteristike. Nekatere so učinkovite pri manjši porabi goriva, druge pri vožnji po suhem ali mokrem cestišču in tako dalje. Zato predlaga, da vozniki na avtomobilih vedno namestijo enake pnevmatike. »V Sloveniji je večina vozil s sprednjim pogonom, kar pomeni, da se pnevmatike na sprednji osi bistveno bolj obrabljajo. In kaj vozniki naredijo? Ko so delno obrabljene, jih samo zamenjajo s pnevmatikama na zadnji osi. To je izredno nevarno. Ravno to je razlog številnim nesrečam. Toda če že to naredijo, morajo biti boljše pnevmatike vedno na zadnji osi,« pojasni. Zakaj boljše gume na zadnji osi? »Denimo, da vozimo po avtocesti s hitrostjo 130 kilometrov na uro in dežuje, naše vozilo pa ima boljše pnevmatike na sprednji osi. Cestišče je mokro, ampak mi imamo pri manevriranju z volanom dober občutek. S sprednje osi dobimo torej povratno informacijo, ki nam kaže, da je naše vozilo na cesti stabilno. Zadnje pnevmatike, zaradi slabšega profila težko sledijo prednjim, ampak voznik tega ne občuti. Nato vozilo zaradi vode na cesti zdrsne na zadnji osi. V vsaki situaciji, ko zadnje pnevmatike ne morejo slediti sprednjim, pride do nestabilnosti vozila na zadnji osi. Takšne situacije je izredno težko obvladati,« opozarja Safran. Enako je, če z levega pasu zapeljemo na desnega, ob sneženju pa je na sredini brozga. Sprednje pnevmatike bodo brozgo izpodrinile dobro, zadnje pa ne in avto bo spet zdrsnil. Enako velja tudi pri vožnji v ovinek. Tako pride do nesreče. Kadar pa so bolj- Življenjska doba pnevmatike, ki še zagotavlja varnost na cesti, je v povprečju 4 leta, kar pa je odvisno tudi od prevoženih kilometrov. Ta čas je priporočljiv ne glede na to, da jih večina menjuje na prehodu letno-zimske sezone. Časopis je lepo darilo, ki traja vse leto ibmmmih Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase. Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli: I Vam ali vašemu obdarjencu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila. Za plačnike, ki bodo letno naročnino plačali po predračunu, velja 10 % popust. 2 ekskluzivna izdelka podjetja Oriflame kozmetika, d. o. o. (dokler traja zaloga) skodelico za čaj knjigo Kuharske bukve Radia Celje 2 brezplačni čestitki na Radiu Celje in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku še pnevmatike na zadnji osi, voznik slabši oprijem začuti prej, preko volana. Ker je na to bolj pozoren, zmanjša hitrost in vozi razmeram na cesti primerno ter se nesreči izogne. Proizvajalci pnevmatik pogosto o tem izobražujejo vulka-nizerje, žal pa so vozniki sami o tem nepoučeni in ker tega ne vedo, so v nevarnosti. Prenizek tlak: eksplozija Naslednji dejavnik, ki odločno vpliva na varnost vožnje, je tlak v pnevmatikah. Če je ustrezen, je vožnja udobnejša in tudi poraba goriva je manjša. Kadar je pnevmatika s tlakom pravilno napolnjena, ima njena celotna površina stik s podlago in takrat je vožnja najbolj varna. Če pa je tlak previsok, se pnevmatika na sredini tekalne površine izboči. Stik tekalne površine s cesto je slabši, kar lahko povzroči slabšo stabilnost, prekomerno obrabljenost pnevmatike po sredini tekalne površine in daljšo zavorno pot. Prav tako je lahko vožnja trša in neudobna. Prenizek tlak pa povzroči, da se bočne strani pnevmatike stisnejo, pnevmatika pa se na sredini tekalne površine uboči, kar pomeni, da ima pnevmatika stik z voziščem le po robovih tekalne površine. Posledično se pnevmatike po robovih prekomerno obrabljajo, vozilo pa zgublja na stabilnosti. Najhujša posledica pri prenizkem tlaku v pnevmatikah je prekomerno trenje in eksplozija le-te. Safran tu omeni številne primere voznikov, ki jim pnevmatiko raznese na poti na morje: »Avto prekomerno naložijo, ne poskrbijo pa za ustrezen tlak v pnevmatikah.« Poleti letne, pozimi zimske Obstajajo letne, zimske in celoletne pnevmatike. Oznaka M+S na njih ne pomeni, da jih lahko uporabljajo vse leto. Gre za angleško oznako za blato in sneg. »Ampak to je oznaka za zimsko pnevmatiko, nekateri pa menijo, da se lahko z njimi vozijo v vseh letnih časih. Zakonsko je to resda dovoljeno. Ampak je treba vedeti, da so te pnevmatike narejene iz mehkejših materialov, ki pa se poleti pregrevajo. Vožnja z njimi poleti bo povzročila prekomerno obrabljenost, pnevmatike pa zaradi pregrevanja otrdijo. »Zimske pnevmatike, s katerimi vozimo tudi poleti, nas lahko v zimskih razmerah razočarajo. Tiste pnevmatike pozimi ne bodo kvalitetne. Lahko se podaljša zavorna pot in poslabša stabilnost avtomobila. Zato svetujem poleti letne pnevmatike, pozimi zimske. Obstajajo res tudi celoletne pnevmatike, vendar za naše območje niso ravno priporočljive, ker imamo prevelika temperaturna sezonska nihanja,« še zaključuje Vojko Safran. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Naročilo darilnega bona Ime in priimek plačnika: Ulica In kraj: Ime in priimek obdanovanca (naročnika): Ulica in kraj: Datum rojstva: Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik. Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon? na naslov plačnika na naslov obdar Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Za vse dodatne informacije glede naročila in načinov plačila pokličite na številko 031 604 504 ali pišite na lucija.gornjak@nt-rc.si. 48 BRALCI POROČEVALCI Starši poskrbeli za sejem Od septembra so se starši waldorfske šole in vrtca Savinja v Žalcu pripravljali na sejem, ki je ena odmevnej-ših šolskih prireditev. Šolski prostori so se za en dan spremenili v pravljično deželo, v kateri so otroci obiskali vilo, si ogledali lutkovne predstave, izdelovali božično-novoletne okraske, starši pa so se družili v kavarni, si privoščili domače slaščice - tudi te so pripravili starši - ali nakupovali novoletne okraske in druga darila, ki so jih prav tako ročno izdelali, predvsem pa so skrbeli za številne goste, ki so si ta dan prišli ogledati šolo. Vsako leto ob koncu dneva starši slaščice in druge dobrote odnesejo tudi v zavetišče za brezdomce in jim tako polepšajo praznični december. Izkupiček sejma je namenjen delovanju šole, ki je neprofitna organizacija. Ta se sicer financira iz lokalnih S plesom naokol' Takšen je bil naslov letošnjega koncerta mladinske folklorne skupine Lintvar. Lintvarjevci so mladi plesalci, ki se s plesom ukvarjajo že od osnovnošolskih klopi. Za sabo imajo že lepo število javnih nastopov doma in v tujini. Neustrašni, mladi, veseli, radovedni in radoživi, ravno takšni, kot morajo biti mladi zmajčki (lintvar je po ustnem izročilu zmaj, ki je strašil na področju Kozjanskega in prebival v skalnatih predelih in votlinah). Letos so zakorakali v četrto leto delovanja kot samostojna mladinska skupina. V skupini skrbijo tudi za svoja izobraže- vanja in ta znanja pokažejo tudi na raznih tekmovanjih in srečanjih. Novih korakov se učijo s pomočjo svojih članic, ki so se izobrazile za podajanje teh znanj v JSKD. Pred kratkim so pripravili samostojni koncert v Slivnici z naslovom S plesom naokol'. Povezovali so ga kar vsi člani. Točke so napovedovali z dialogi. Na koncert so povabili v goste svoj podmladek iz Dra-melj in Slivnice (otroci), FS Celje, Ljudske pevce iz Dra-melj in KUD Strmec iz občine Samobor na Hrvaškem. Sami pa so predstavili nov splet plesov, ki sta ga pripravili mentorica in korepetitorka. Deseta razstava jaslic Savinjske doline V dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi so člani gasilskega društva, vaščani in člani Turističnega društva Petrovče pripravili deseto razstavo jaslic Savinjske doline. Številne obiskovalce, med njimi je bil tudi žalski župan Janko Kos, je v uvodu nagovorila predsednica Turističnega društva Petrovče Marjeta Grobler, o razstavi pa je podrobneje govoril Jože Stepišnik, ki ima zanjo največ zaslug. Poudaril je, da na letošnji razstavi sodeluje 44 razstavljavcev od blizu in daleč, ki so pokazali svojo izvirnost in talente, za oblikovaje jaslic pa uporabili različne materiale. Blagoslov razstave je opravil petrovški župnik, pater Ivan Arzenšek, prireditev pa so popestrili VS Candella, duet citer Brina in Sara Gabrovec, s kitaro Aljaž Stepišnik in Zala Švab. Dvajsetim zvestim razstavljavcem so podelili priznanja. Marjeta Grobler, predsednica TD Petrovče, pa je Jožetu Stepišniku podelila priznanje TD Petrovče. TT skupnosti, ministrstva za šolstvo, donacij in šolnin. Šolo, v kateri že od prvega razreda poučujejo dva tuja jezika, ročna dela, igranje inštrumenta, evritmijo, obiskujejo otroci iz dvanajstih občin. Od staršev šola pričakuje veliko mero sodelovanja pri vseh šolskih aktivnostih, saj lahko le optimalno sodelovanje med starši in učitelji pripelje do optimalnih vzgojno učnih procesov. BOŠTJAN ŠTRAJHAR Miklavževanje December je namenjen otrokom. Zanje so poskrbeli tudi v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Celje s pomočjo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Ne smemo pozabiti tudi leo in lions klube, ki so se spet izkazali pri pomoči, od denarnih donacij do tega, da sta otroke dve članici LK Mozaik razveselili s prebiranjem pravljic. Brez organizacije tajnice društva Nade Močenik vse skupaj ne bi bilo izvedljivo. 2. decembra je otroke v prostorih društva obiskal Miklavž. Ker so otroci društva izjemno nadarjeni in znajo zaigrati na kakšen glasbilo in zapeti, so Miklavža priklicali z glasbo. Vsakega otroka je poklical k sebi in mu izročil darilo. Vsi so prišli na vrsto in dobili svoje presenečenje ter parkeljna, ki je bil tokrat samo iz testa. Figure je spe-kla Barbara Trbovc. Med darili so bile tudi košarice z bonboni, ki jih je prispevala Kristina Podgoršek. Ko so bila darila razdeljena, so otroci prisluhnili dvema pravljicama, ki sta jim jih prebrali članici LK Mozaik. Prav neverjetno je, kako zbrano in tiho so prisluhnili ter kakšna tišina je nastala v prostoru. Po končanem pro- gramu so se zopet razlegli pesem, smeh in veselje po prostorih društva. Rajanje se je končalo, ko so prišli po otroke starši, ki so med miklavževanjem prisluhnili predavanju diplomiranega psihologa Mateja Žnuderla z naslovom Moja samopodoba. Otroci so se vsem zahvalili in nastopajočim podarili ročno izdelane testene prašičke, ki veljajo za simbol sreče, še kako dobrodošlo darilo ob začetku novega leta. Te so izdelale članice društva in članice v komisiji slepih in slabovidnih za aktivnost žena na čelu s predsednico Alojzijo Pečnik. SARA IVANIŠEVIC Obiskovalce so pred koncertom in po njem pozdravili z glasbo in s simbolnim spominkom ter jim postregli z dobrotami, ki so pripravili sami. Z obiskom jih je razveselil tudi župan, mag. Marko Diaci. Po nekajletnem delu njihove organizatorke Tanje Gobec pri skupinski dinamiki so naredili velik korak k samostojnosti, samoiniciativnosti in inovativnosti. Za izvajanje pravilnih plesnih korakov skrbijo mentorica Anja Laubič in korepeti-torka Kristina Kaučič ter občasno z nasveti Bogomir Brložnik. GT BRALCI POROČEVALCI 49 Dobrodelna košarica Člani Rotaract kluba Celje in Rotaract kluba Žalec so v soboto, 14. decembra, v Planetu Tuš v Celju organizirali Dobrodelno decembrsko košarico. Že nekaj let zapored si mladi rotarijci prizadevajo zbrati čim več življenjskih pogrebščin za socialno ogrožene družine savinjske regije. Rotaractovci so sodelovali z Zvezo prijateljev mladine Šentjur. Članom je v enem dnevu uspelo zbrati kar 18 zvrhanih nakupovalnih vozičkov osnovnih živil, kar bo zadostovalo v obliki paketov za več deset družin. Organizatorji dobrodelne košarice se iskreno zahvaljujejo vsem, ki ste prispevali življenjske potrebščine za družine ter jim s svojim prispevkom polepšali praznične dni! MK ■ I v v ■■ v ■ Uspešen večer smeha in pomoa V nedeljo, 15. decembra, je bila v Celju dobrodelna prireditev Alive stand up komedija z namenom zbiranja sredstev za študenta in športnika Luka, ki si je avgusta pri skoku v vodo na portoroški plaži trajno poškodoval hrbtenjačo. Dogodek je več kot uspel, saj smo napolnili dvorano z ljudmi z vseh koncev Slovenije. Od Rogatca preko Ljubljane in vse do Portoroža. Glavni akter prireditve Tin Vodopivec je bil z odzivom in nastopom zelo zadovoljen. Odziv publike pa je bil fantastičen. Poleg Tina so bili na odru še soustvarjalec oddaje Vid in Pero šov Jernej Celec, aktualni stand up komik leta Uroš Kuzman in vedno bolj popularen Šmarčan Aleš Novak. Vsi komiki so več kot odlično opravili svoje delo in nasmejali dvorano do solz. S prodajo vstopnic je ekipa Alive zbrala 3.660 evrov in še dodatnih 90 evrov s prostovoljnimi prispevki. Še vedno pa zbirajo donacije na računu društva A veš? Oranizatorka in predstavnica ekipe Alive Živa Cesar je bila z zbrano vsoto zadovoljna. Pravi pa, da je to še vedno le kapljica v morje tistemu, kar Luka še potrebuje, in da je to šele začetek dogodkov, ki se bodo vrstili s tem namenom. Dogodek sta podprla in bila udeležena pri ustvarjanju tudi David Urankar, model in televizijski voditelj, ter njegova soproga, uspešna slovenska dizajnerka Ajda Ro-tar Urankar. Med gosti je bila tudi Marina Tomič, uspešna atletinja in olimpijka v teku čez ovire. Vsa zbrana sredstva bodo predana Luku oziroma društvu A veš?, ustanovljenemu v ta namen. Pri projektu so sodelovali tudi Kino Metropol, ki je prispeval dvorano, Prin-talnica.si, ki je prispevala print kart in plakatov, Tin Vodopi-vec, ki je poskrbel za pester program, in društvo Alive, ki je poskrbelo za organizacijo dogodka. BG Ustvarjalci večera med predajo čeka z zbranimi 3.660 evri Ustvarjalni učenci December je mesec, ki ga tako učenci kot tudi zaposleni v Osnovni šoli Hudinja težko pričakujejo. To je čas, ko šola dobi pravljično podobo, za katero poleg zaposlenih poskrbijo tudi učenci. Šolske hodnike in učilnice popestrijo snežaki, okrašene smreke, sneg ... V prazničnem vzdušju je bil tudi letos božično-novoletni bazar, na katerem predstavniki razredov prodajajo izdelke in tako zaslužijo denar za razredne potrebe. Tudi letos so se učenci zelo potrudili, saj so izdelali čudovite voščilnice, okrase, adventne venč-ke ... Manjkali niso niti piškoti in slasten čaj. Posebno veselje med učenci je zavladalo, ko so ob koncu bazarja mize ostale prazne, številni obiskovalci pa bogatejši za lepe izdelke. Učenci obljubljajo, da se bodo potrudili tudi prihodnje leto. Seveda se želimo zahvaliti tudi vsem udeležencem, ki so v tako velikem številu obiskali šolo. NATALIJA MLINAR Nagrajenci nagradne križanke Lepotnega studia Sodin Križanka je bila objavljena 5. decembra 2013. Geslo križanke: Praznično naličene Izid žrebanja 1. nagrado, protibolečinsko masažo hrbta, prejme: Jana Petrak Zajc, Petrovče 159, Petrovče. 2. nagrado, praznično ličenje, prejme: Nika Palir, Vrhe 31, Teharje. 3. nagrada, modno oblikovanje obrvi, prejme: Alenka Sitar, Rožna ul. 1, Ljubečna. Nagrajenke bodo obvestila skupaj z darilnimi boni prejele po pošti. ■k v ■ g IV ■■ Druženje starejših Kako pomembno je sodelovanje in ohranjanje stikov med neposredno okolico in ustanovami, se zavedamo tudi v Domu starejših Šentjur. Društvo upokojencev Šentjur tvorno sodeluje z domom že vrsto let, na pobudo direktorice doma Vesne Vodišek Razboršek pa smo lepo in uspešno sodelovanje letos še nadgradili. Pripravili smo skupno druženje za člane društva, stanovalce doma in zaposlene. Zadnje četrtkovo dopoldne v novembru kot uvod v praznični december so nam člani društva pripravili humoristični skeč, s katerim so prikazali različne plati vsakdanjega življenja starejšega zakonskega para, za glasbene vložke je poskrbel nepogrešljiv Rado Frece s harmoniko. Člani literarne skupine, ki jo sestavljajo Antonija Golob, Alojzij Šet, Magdalena Kunst, Brigita Skočič in Marija Sitar, so pod vodstvom Olge Krampl obogatili vzdušje v dvorani z iskrenimi verzi, katerih sporočilna nota je bila doživljanje topline, ki si je vsi želimo v tem prihajajočem decembrskem vzdušju. Po nagovoru predsednika društva Stanislava Zupanca smo skupno prepevali pesmi, člani društva in vodstvo doma ter strokovni delavci in sodelavci doma pa smo dan izkoristili še za pogovor, v katerem smo predstavili številne novosti, ki jih v Domu starejših Šentjur izvajamo za dobrobit stanovalcev in na podlagi katerih postajamo razpoznavni tudi v širši okolici. BETI PRTENJAK Setveni koledar Čas za presajanje je do 31. decembra do 3. ure. 27. PE 28. so 29. NE 30. PO 31. To 1. SR 2. čE korenina cvet cvet do 13. ure, od 14. ure list list list do 15. ure plod do 11. ure plod od 10. do 15. ure Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013 in 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 50 MLADI ZA MLADE Solist Matija Pesan in Mali pihalni orkester Mali glasbeniki z veliko znanja Ponedeljek, 2. december, je bil v znamenju malih orkestrov Glasbene šole Celje, vendar ne malih v znanju in postavi orkestra, temveč malih po starosti. Dirigentka Petra Arlati Kovačič je z Malim godalnim orkestrom pričarala v decembrski večer veselje in mir. Mladi godalci so z vnemo in navdušenjem pokazali celjskemu občinstvu, da lahko nanje v prihodnje računamo. Izjemen aplavz so poželi 10-letni violinist Jan Vodenik, ki je na odru debitiral kot solist, in pevski solisti Maša Malgaj, Mojca Žerjav, Matic Zakonjšek in Tilen Naraks, ki so ob orkestru zapeli skladbo You raise me up. Izjemna izvedba skladbe je bila zagotovo posledica tega, da jo je orkester po tihem namenil dirigentki. In v tem slogu je po premoru nadaljeval Mali pihalni orkester, ki je nestrpno pričakoval svoj trenutek. Z dirigentko Martino Anderlič nas je popeljal od slovenskih ljudskih do božičnih skladb, ki so v nas zbudile misel, da že diši po božiču in čudovitih skupnih trenutkih. Med skladbami je oder zasedel posebej za to priložnost oblikovan komorni orkester, ki so se mu pridružili zgoraj našteti pevski solisti, saj se je celjskemu občinstvu z avtorskimi deli prvič predstavila skladateljica in profesorica Glasbene šole Celje in I. gimnazije v Celju, Urška Orešič Šantavec. Navdušeno občinstvo je izvajalce nagradilo z aplavzom in slutiti je bilo, da bo koncerta prehitro konec. In res je bilo tako, saj je Mali pihalni orkester z izjemnim zanosom končal večer malih, a velikih orkestrov Glasbene šole Celje. ŠPELA FLORJANIČ Barbarin pohod V soboto, 7. decembra, se nas je pod vodstvom planinskih vodnikov PD Grmada Celje na Pečovju zbralo 34 mladih planincev OŠ Frana Kranjca Celje, nekaj staršev in še mnogo drugih planincev. Tam je bil štart 13. Barbarinega pohoda, ki ga vsako leto organizira ŠKD Rudar Pečovje. Pot nas je vodila čez gozd do Vrunčevega doma, kjer smo že ob 10. uri dobili juho. Nadaljevali smo do Svetine, ki je bila že večkrat izbrana kot najlepša hribovska vasica v Sloveniji, in si ogledali grob svetovne popotnice Alme Karlin. Ob poti smo bili zelo veseli postojanke, kjer smo se najedli domačih dobrot in napili toplega čaja. Po petih urah hoje smo prispeli v Trobni Dol, kjer sta nas čakala kosilo in živa glasba. Na pohodu mi je bilo lepo, ker smo se s prijatelji zabavali in igrali. Čeprav smo dolgo hodili, je bila na koncu velika zabava. Komaj čakam na naslednji pohod. Hvala vsem za lep dan. TIMOTEJ CVIKL, 4. b OŠ Frana Kranjca Celje Zlato jabolko Ogled razstave v mladinskem centru Vagon, ki so ga dijaki izdelali pod mentorstvom Romana Zupanca. V torek, 3. decembra 2013, sva se učenki Tina Maček in Zala Križnik, ki sva pod mentorstvom Ine Gržina in Mojce Zavasnik izdelali plakat za nagradni natečaj Celjskega mladinskega centra ob evropskem dnevu jezikov, odpravili na razstavo vseh izdelanih plakatov v omenjeni center. Plakat nama je pomagala izdelati tudi učenka Andreja Ropas, ki se na žalost ogleda razstave ni želela udeležiti. Dekleta smo z veseljem izdelala plakat, na katerega smo narisala ljudi iz različnih držav, ki vsak v svojem jeziku rečejo ljubim te. V Celjskem mladinskem centru smo si ogledale vseh osemnajst razstavljenih plakatov, se fotografirale, predstavnica centra pa nam je podelila darila in potrdila o sodelovanju. Nato smo se sprehodile po božično okrašenem mestu. Preživele smo čudovito popoldne in upam, da bomo sodelovale še na več natečajih ter podobno izkušnjo še kdaj ponovile. ZALA KRIŽNIK, 8. b OŠ Vransko-Tabor V Ljubljani so 11. decembra razglasili najbolj uspešne in odmevne mednarodne projekte v letu 2013. Že drugič zapored je nagrado za najboljši projekt Comenis prejela celjska šola, in sicer Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije. »Projekt poudarja pomen medkulturnega dialoga in izstopa s svojo inovativnostjo. Projekt Train for Europe - Reloaded je dokaz, kako povezati veliko partnerjev in kljub temu ohraniti vzorno vodenje projekta ter izpeljati načrtovano delo,« se glasi obrazložitev komisije, ki podeljuje nagrado zlato jabolko kakovosti za najboljši mednarodni projekt v kategoriji Comenis šolska partnerstva. Cilj projekta je bil izdelati pomanjšan železniški vagon s kulturnimi značilnostmi posamezne države, nato pa sestaviti evropski vlak. Sodelujoči učitelji in mladi, bilo jih je kar 1.500 (24 šol iz 23 držav), so s skupinskim delom delo razvijali kreativ- nost, spoznavali kulturno raznolikost, osvajali jezikovna znanja in razvijali socialne kompetence. Projekt je koordiniral Denis Kač, ki ima s tem že kar nekaj izkušenj. Tudi zlato jabolko kakovosti 2011 je prejel projekt pod njegovim koordinatorstvom. Pri delu je aktivno sodelovalo tudi 12 dijakov, ki so izmenično obiskovali različne evropske dr- žave. Leon Rehar, ki je sicer že končal šolanje v SŠSMM, se sodelovanja spominja: »Take vrste izkušnja je privilegij za dijaka. Vesel sem, da sem dobil možnost sodelovanja pri projektu. Naučiš se veliko o stroki, predvsem pa utrjuješ znanje angleškega jezika, ne da bi se sploh zavedal.« LARA SAFRAN, M3d SŠSMM MLADI ZA MLADE 51 Zbrali za hiško v Burundiju Podružnična osnovna šola Ponikva pri Žalcu je praznovala svoj 6. rojstni dan. Kar velik del nad-standardne opreme smo si učenci prislužili sami, saj že nekaj let zapored v mesecu decembru pripravimo dobrodelni koncert z bazarjem, ki se ga krajani vasi Ponikva v velikem številu udeležijo. Skupaj z našimi učiteljicami se zavedamo, da vsem otrokom ni tako lepo kot nam, zato zadnja leta del zbranih sredstev namenimo tudi drugim. Tako smo lani decembra pridno zbirali igračke, jih na koncertu predali Humanitarnemu društvu Adra Slovenija. Letos pa smo se odločili, da se priključimo še enemu projektu društva in del izkupička z letošnjega dobrodelnega koncerta namenimo izgradnji hiške v Burundiju. V ta namen smo na hodniku šole pripravili razstavo, ki vse nas in naše obiskovalce že ob vstopu v šolo popelje v povsem drugačen svet. O Afriki lahko beremo ali slišimo na televiziji, najboljše pa je, če lahko kaj izvemo iz prve roke. Zato smo v sredo, 4. decembra v svojo šolo povabili gosta Grega Česnika, ki nam je ob slikah zelo nazorno in zanimivo predstavil Afriko, še posebej Burundi. Na slikah smo videli svoje vrstnike, ki imajo napihnjene trebuščke, ker so lačni. Mi imamo doma polne sobe igrač in kar nismo mogli verjeti, da jih otroci v Afriki sploh ne poznajo. Tako smo v nedeljo, 15. decembra učenci in učiteljice izpeljali še en dobrodelni koncert z božičnim bazarjem. Obiskovalci so bili na tokratnem koncertu deležni lepih misli, prijetnih zimskih melodij in prijaznega nasmeha. V dneh, ki prihajajo, pa bodo z našimi izdelki lahko v svojih domovih pričarali praznično vzdušje. Prižgali smo lučke v srcih vseh prisotnih, še posebej pa smo veseli, da bodo naše lučke zasijale tudi na drugem delu svetu, v črni Afriki. S 570 evri, ki smo jih ponosno predali predsednici Humanitarnega društva Adra Maji Ahac, bomo družini v Burundiju omogočili nov začetek. Za ta denar bo dobila družina hiško s pločevinasto streho, šolske potrebščine in šolske uniforme za otroke, 10 kg semen in nekaj sadik sadnih dreves. TILEN JEZERNIK, 1. r LEA COKAN, 3. r SARA JELEN, 5. r POŠ Ponikva pri Žalcu ■ ■ ■ ■ ■ h v ■ ■ ■ Na izmenjavi v Turčiji Osnovna šola Vojnik je vključena v dveletni mednarodni projekt Comenius skupaj s še štirimi šolami s Češke, Slovaške, iz Turčije in s Poljske. Projekt je financiran iz evropskih sredstev. Šola sodeluje v mednarodnih izmenjavah v vseh petih državah. Novembra je tako v Turčijo odpotovalo deset predstavnikov naše šole: pet otrok in pet odraslih. Vodji projekta sta Grega Rojc in Simona Šarlah. Iz Vojnika so se odpravili v sredo, 6. novembra, ponoči. Odpeljali so se do Dunaja, od tam pa so leteli najprej v Istan- bul, od tam pa še v Izmir, kjer je šola, ki sodeluje v projektu. Tam so predstavljali našo šolo in Slovenijo. V petih dneh so si ogledali veliko različnih in zanimivih stvari. Obiskali so tržnice, okopali so se v Egej-skem morju in spoznavali turško kulturo in svoje prijatelje. V Slovenijo so se vrnili 10. novembra zvečer. Učiteljica Simona Šarlah je o obisku v Turčiji navdušeno povedala: »V Turčiji smo preživeli pet nepozabnih dni, ki se jih bomo še dolgo spominjali. Stkali smo veliko novih prijateljstev in utrdili stara. Ugotovili smo, da so Turki odlični gostitelji, in uživali v njihovi kulturi. Naša ekipa se je ponovno dokazala kot ena najboljših in česa lepšega si ne bi mogli želeti!« Nič manj navdušeni niso sodelujoči učenci, med njimi tudi Maja Helbel, učenka 9. razreda: »Preden smo odšli v Turčijo, smo se vsi zelo pripravljali, a je bilo vredno. Ogledali smo si veliko stvari in se ob tem imeli super!« Zdaj že snemajo novo gradivo in se pripravljajo na novo potovanje na Slovaško, ki bo predvidoma v maju 2014. SONJA MARGUČ, 9. r., Osnovna šola Vojnik Razveselili otroke v bolnišnici Že šesto leto zapored so dijaki Gimnazije Lava z mentorico Tjašo Verdev v novembru zbirali igrače za bolnike otroških oddelkov Splošne bolnišnice Celje. S skupnimi močmi so zbrali veliko knjig in družabnih iger, ki so jih dijaki v bolnišnico odnesli v ponedeljek, 16. decembra 2013, in tako razveselili otroke. MANCA LANGUS, 1. c, Gimnazija Lava Praznični december V OŠ Frankolovo vsako šolsko leto praznično preži-vimo zimski čas in december. Tudi letos je bilo tako. Najprej smo imeli dan odprtih vrat. V šolo smo prišli skupaj s starši. Z njihovo pomočjo smo izdelali pletene košarice, darilne škatle, svečnike in slike. Tako smo se skupaj pripravili na šolski sejem, ki je bil v petek, 6. decembra. V šolo smo prišli ob 13. uri, da smo v telovadnici pravočasno pripravili stojnice za prodajo. Sejem je trajal od 15. do 17. ure. Prodajali smo vse, kar smo izdelali v šoli. Na stojnicah se je našlo še veliko drugih stvari, ki smo jih prinesli od doma. Za popestritev smo imeli še praznični glasbeni program. Izkupiček smo namenili v šolski sklad in razredne blagajne. Svojim staršem se iskreno zahvaljujemo, ker so nam pomagali pri tem. Dan odprtih vrat in šolski sejem sta zelo popestrila december. Želim si, da bi bilo še večkrat tako. KATARINA GORENŠEK, 4. r, OŠ Frankolovo 52 NAGRADNA KRIŽANKA POMOČ: ANORTIT-mineral kalcijevega alumosilikata, ETANOAT-zastarel izraz za acetat, FRAMASONSTVO-prostozidarstvo, NIKTALGIJA-bolečina, ki se pojavlja ponoti, REIN-nemški pedagog (Wilhelm), RITORNEL-kitica v italijanski ljudski pesmi Izid žrebanja Nagradni razpis 1. nagrada: Fiskars snežna lopata 2. nagrada: Fiskars set škarij Gloria 3. nagrada: set Moj prvi Fiskars Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 7. januarja. Geslo nagradne Fiskars iz št. 54: Kuhinjski noži Fiskars -zanesljivi partnerji v kuhinji. Zimska akcija! Vse do 23. februarja 2014 boste kupci goriva na MOL bencinskih servisih po vsej Sloveniji deležni posebnih ugodnosti pri nakupu izdelkov priznanih blagovnih znamk Fiskars in Gerber. Izkoristite jo lahko tudi za ugoden nakup novoletnih daril, med katerimi so tudi uporabna rezilna orodja, lahke snežne lopate in izdelki za dom. S Fiskars orodjem za sneg vas zima ne more presenetiti! Vsi, ki ste radi dobro pripravljeni na zimske razmere, veste, da za vaše vozilo niso obvezna zimska oprema le zimske pnevmatike, pač pa tudi priročno orodje, s katerim si na poti lahko pomagate v različnih neugodnih vremenskih razmerah. Če sodite mednje, vam Fiskars in MOL Slovenija ponujata izvrstno opremo, s katero lahko kljubujete zimi in snegu. Fiskars lopate za odmetavanje snega so finski proizvajalci izdelali premišljeno in z veliko mero skrbnosti. Svoje znanje in izkušnje 1. nagrado, set kuhinjskih nože, prejme Polona Spolenak, Ponikva 28, Ponikva. 2. nagrado, Gerber naglavno svetilko, prejme Alojzija Hrastovec, Prapreče 19 c, Vransko. 3. nagrado, klasične škarje 21 cm, prejme Štefanija Krajnc Kozje 178, Kozje. Nagrade podeljuje podjetje Unicommerce, d. o. o., Obrtniška ulica 21, 1370 Logatec, www.unicommerce.si. Nagrajencem bomo po pošti poslali potrdilo, s katerim bodo nagrade dobili na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje, so združili in izdelali edinstveno ergonomsko oblikovane lopate, ki vas tudi ob snežnem metežu ne bodo pustile na cedilu. Močne, lahke in izjemno trpežne lopate so namenjene hitremu odmetavanju vseh vrst snega, in to brez vsakršnega sprijemanja. Na MOL bencinskih servisih vam bosta na voljo dve Fiskars lopati za odmetavanje snega: lopata za sneg in lahka avto lopata. Prva ima podaljšan ročaj, tako da boste zlahka odmetali sneg na manjših dvoriščih in dovozih in se izognili dvigovanju težkega in mokrega snega, druga pa bo vaš odličen pripomoček pri reševanju vašega vozila na parkiriščih. Za več informacij obiščite www.mol.si, www.unicommerce. si ali www.fiskars.com. Fiskars je vodilni svetovni proizvajalec vrhunskega ročnega vrtnega orodja in izdelkov za dom. Je najstarejša finska blagovna znamka, saj njeni začetki segajo že v leto 1649. Skupino, ki vključuje priznane blagovne znamke Fiskars, littala in Gerber, v Sloveniji zastopa podjetje Unicommerce iz Logatca. Izdelke trgu ponuja preko trgovskih mrež s specializiranimi oddelki za vrt, dobro založenih vrtnarskih centrov in maloprodajne mreže pooblaščenih in strokovno usposobljenih trgovcev Stihl s servisom. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KUPON Ime in priimek: Naslov:_ ASTROLOŠKA NAPOVED 53 Slovenija v letu 2014 JANUAR m Vstop Slovenije v novo leto bo bučen in vesel, vendar bo kmalu prišel trenutek resnice, ko se bo treba soočiti z vsemi starimi težavami. Vpliv retrogradne Venere, ki je dejaven že od 22. decembra 2013, bo prisoten ves januar. To bo prinašalo splošno skrb v povezavi s financami države in na dan bodo prihajali novi škandali v povezavi z bankami in drugimi finančnimi ustanovami. Mlaj, ki bo nastopil že 1. januarja, bo obremenjen s tranziti Plutona in Marsa ter bo zahteval temeljito proučitev in odpravljanje vseh nezdravih odnosov. V kolikšni meri bodo ustanove uspešne, bo pokazal čas. Gre za proces, ki bo dolgotrajen in nikakor ne bo imel epiloga v tem času. Drugi mlaj, ki bo nastopil 30. januarja, bo aktiviral dogajanja iz novembra 2013, nekatera bodo dobila svoj epilog. Večje vremenske ujme lahko pričakujemo konec prve tretjine januarja in konec meseca. FEBRUAR 7. februarja bo Merkur nastopil retrogradno pot. Že nekaj dni pred tem datumom se bodo pojavljale težave v prometu, komunikacijah, telekomunikacijah. V času retrogradnega Merkurja se bodo pritiski na vlado stopnjevali, tako notranji kot zunanji iz EU. Vrhunec bodo dosegli v času pred polno luno, ki bo 15. februarja. To bo predstavljalo največjo krizo vlade, ki se bo začela intenzivno stopnjevati v drugi polovici februarja. Pomoči ne bo od nikoder, pritiski in zahteve iz tujine bodo zelo veliki. Potrebno bo sprejemanje konkretnih sklepov, kar ne bo mogoče, saj bo vlada v svoji sestavi okrnjena. Vlada bo na vso moč želela zagotoviti likvidnost države in bo s svojimi predlogi ogrožala socialno varnost najšibkejših državljanov. MAREC mm 2. marca se bo obrnil v retrogradno gibanje Mars, 3. marca pa Saturn. Saturn, ki bo potoval po znaku škorpijona, bo s svojo destruktivno energijo aktiviral porast negativnega odzivanja in delovanja. Prišlo bo do nepričakovanih preobratov, ki bodo zahtevali čiščenje na globalnih ravneh oblasti. Proces, ki se bo začel, bo lahko dobil enega od svojih epilogov šele sredi julija. Ob vseh dogodkih v Sloveniji bo odziv tujine negativen. Čas za diplomacijo in pogovore bo stvar preteklosti, obljub vlade ne bo nihče več jemal resno. Negativno vzdušje državljanov in slabe socialne razmere se bodo stopnjevali in dosegli vrhunec ob polni luni, ki bo nastopila 16. marca. Marsikdo bo videl začetek rešitev samo v direktivah Evrope, kar bo sprožil direkten hod Jupitra v raku 6. marca. APRIL mm 15. aprila bo popoln lunin mrk, ki bo aktiviral točko MC (vrh horoskopa) v astrološki karti Slovenije. To obeta poglobljeno krizo države. 29. aprila bomo deležni vpliva sončevega mrka, ki bo močno poglobil finančno krizo. Okoli 20. aprila bodo izredno močni in destruktivni aspekti planetov, ki bodo temeljito razmajali že tako trhle temelje države. Jupiter bo v kvadraturi z Uranom in v opoziciji s Plutonom, sočasno bosta Pluton in Uran v kvadratu. Ti aspekti bodo prinašali temeljito potrebo po rušenju preživetega in vzpostavitvi zdravega temelja. Kriza moralnih vrednot se bo stopnjevala. MAJ m Tudi v maju razmere ne bodo rožnate, nezadovoljstvo z obstoječim stanjem se bo stopnjevalo. Mars se bo 21. maja obrnil v direktno smer, zato bo lahko nekaj zadev iz marca dobilo svoj epilog. Z Marsovim obratom bo občuten nov zagon, posijalo bo upanje za pozitivne spremembe. Intenzivno se bodo razreševale kaotične razmere v zdravstvu. Merkur bo potoval po dvojčkih v 6. astrološki hiši Slovenije. Opozicija Jupitra z 9. astrološko hišo bo aktivirala področje izobraževanja, saj bo ogroženo delovanje njegovih ustanov. JUNIJ mm 7. junija bo Merkur ponovno vstopil v retrogradno gibanje in ta vpliv bo omogočil odkrivanje novih nepravilnosti ter afer na področju zdravstva, ki se bodo reševale prihodnje tri mesece. 10. junija bo Neptun, ki bo potoval po znaku rib in bo v drugi astrološki hiši, nastopil retrogradno gibanje. Prinašal bo nove, dodatne zaplete na področju financ države. Nekatere bodo že skoraj imaginarne narave. Nekatere epiloge bodo te afere dobile šele v novembru. Neptun je povezan z vodami in morjem, zato bo upanje, da bo rešitev in ne težava v povezavi s njim. JULIJ mm SEPTEMBER-"- V septembru lahko pričakujemo močne in intenzivne povezave s tujino. Tranzitno Sonce, Merkur in Venera bodo bivali v 9. astrološki hiši, zato bo zelo aktualno tudi področje izobraževanja in sodstva. Pripravljali se bodo novi koncepti delovanja in krepko bo treba pljuniti v roke, da se bodo začele zadeve odvijati v pozitivno smer. Polna luna v Ribah bo ponovno v drugi astrološki hiši, ki predstavlja finance države, zato bo najbolj izpostavljeno področje denarja. Ob mlaju 24. septembra bodo strasti tudi zaradi vpliva Marsa dosegle vrhunec, nezadovoljstvo bo naraščalo. OKTOBER 5. oktobra bo Merkur ponovno vstopil v retrogradno smer v znamenju škorpijona, 8. oktobra bo nastopil ponovni lunin mrk, 23. oktobra pa sončev mrk točno na vrhu horoskopa Slovenije. Sončev mrk bo obremenjen z opozicijo Urana, ki bo potoval skozi četrto astrološko hišo. Časa za izmikanje ne bo več, zahtev ljudstva in njegovega združevanja ne bo mogoče spregledati. Zahteve ljudi bodo zelo jasne in glasne. Vse do zadnjih dni oktobra bo Mars bival v dvanajsti astrološki hiši, kar kaže, da se bo marsikaj reševalo za zaprtimi vrati in skrivaj. Zelo izpostavljen bo čas okoli 12. oktobra, ko bo Mars v konjukciji z Luno. NOVEMBER Zaradi prestopa Jupitra v leva 17. julija, zaradi direktnega Saturna 21. julija in retrogradnega Urana 22. julija se Sloveniji obeta kar nekaj sprememb. Mrki iz spomladanskega časa bodo dobili svoj epilog in novice bodo prihajale predvsem iz tujine. V astrološkem smislu bo Jupiter v levu najavljal novo koncentracijo moči ljudstva in novo vladavino. Določene zahteve, ki so bile dane že v preteklosti, in volja ljudstva bodo začele dobivati konkretne obrise. Polna luna, ki bo nastopila 12. julija v znaku kozoroga, bo vplivala na zunanjo podobo države. AVGUST -«»■ Po sedmih mesecih bivanja v tehtnici se bo Mars končno premaknil v škorpijona. V tem položaju bodo aktivnosti veliko bolj intenzivne. Ta položaj bo prinašal tudi skrajnosti, agresijo in delovanje na silo. Mogoč bo porast kriminala in skrajnih ekstremističnih združenj s podtalnim delovanjem. Posledično bodo omejeni izrazi svobodne volje izražanja in delovanja. Še posebej bo izpostavljen čas okoli 10. avgusta ob polni luni, ki bo sočasno tvorila opozicijo z Marsom in Venero v astrološki hiši financ Slovenije. Pomanjkanje denarja bo zelo izpostavljeno. Že ob mlaju 25. avgusta lahko pričakujemo finančna pomoč iz tujine. November bo prinašal začetek rešitev, ki bodo imele dolgoročen vpliv na Slovenijo v prihodnjih štirinajstih letih. Nič ne bo več tako, kot je bilo. Sonce, Venera in Merkur bodo poleg Saturna bivali v deseti astrološki hiši, kar predstavlja koncentrirano energijo pri določanju novih poti, konceptov in strategij. Postavljali se bodo resni in trdni temelji gradnje države. Tujina bo še vedno opazovala dogajanje pod povečevalnim steklom, nič ne bo ušlo njeni pozornosti. DECEMBER V zadnjem mesecu leta bomo Slovenci ugotavljali, da ni nič brezplačno in zastonj, saj bomo morali krepko pljuniti v roke, da bomo odslužili tisto, kar je zapravila vlada v samo nekaj preteklih letih. Prehod Saturna, gospodarja usode in nadzornika v življenju, 23. decembra v znak strelca, najavlja novo obdobje velike skoncentrirane ognjene energije, s pomočjo katere bomo postopno dosegli vse tisto, kar nam v preteklosti ni uspelo zaradi destruktivnih in negativnih energij. HOROSKOP STA PRIPRAVILI ASTROLOGINJA GORDANA IN DOLORES, KI VAS VABITA, DA SI NAROČITE SVOJ OSEBNI HOROSKOP ZA LETO 2014. DOLORES 090 64 30 IN 041 519 265. GORDANA 041 404 935, 090 66 17 IN FACEBOOK ASTROLOGINJA GORDANA. Cena pogovora na minuto na 090 je 2,19 /min, oz. po ceniku vašega operaterja. 54 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Odhod na dopust Odpravila sva se na dopust. Vključil sem telefonski odzivnik, pokril kletko s kanarčkom in spustil mačko na dvorišče. Žena je poklicala taksi, ki je dokaj hitro prispel. Ko sva zapuščala hišo, se je mačka nekako med nogami izmuznila nazaj v hišo. Nisva je želela pustiti, ker se neprestano trudi požreti kanarčka. Žena je vstopila v taksi, jaz pa sem se vrnil v hišo, da bi mačko ponovno pregnal na dvorišče. Medtem je že zbežala v zgornje nadstropje. Medtem ko je žena čakala v taksiju, ni želela, da bi taksist izvedel, da bo hiša nekaj dni prazna, zato je pojasnila, da sem se vrnil v hišo zato, da bi voščil lahko noč njeni mami. Čez dobrih 10 minut sem končno sedel v taksi. »Žal mi je, ker ste tako dolgo čakali,« sem rekel. »Neumnica se je skrila pod posteljo. Z dežnikom sem jo moral drezati v rit, da je prilezla ven. Potem se je odločila, da pobegne, pa sem jo zagrabil za vrat. Začela je praskati, tako da sem jo zavil v odejo, da me ne bi opraskala. Ampak uspelo mi je! Na koncu sem jo odvlekel po stopnicah in jo vrgel na dvorišče. Upam, da se nam ne bo spet posrala pred vrata!« Tišina v taksiju na poti na letališče je bila neopisljiva! Odvetnik 1. Prelepo črnolasko sta osvajala mlad zdravnik in star odvetnik. Zdravnik jo je zasipaval z darili. Odvetnik pa ji je vsak dan prinesel eno jabolko. Čez nekaj časa pa se mladenka le zgane in vpraša odvetnika, kaj misli s temi vsakodnevnimi jabolki. Pa pravi odvetnik: »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran!« Odvetnik 2. Odvetnik po sojenju vpraša stranko: »No, zdaj, ko ste oproščeni, mi povejte, ali ste ukradli tisti avto.« »Potem ko sem poslušal vaš zagovor, začenjam verjeti, da ga nisem.« Skrajni čas Mujo: »Prebral sem, da vsakokrat, ko vdihnem in izdihnem, na svetu nekdo umre.« Haso: »Skrajni čas, da si začneš umivati zobe.« NAGRADNO VPRAŠANJE Spraševali smo vas, kako je ime zmagovalcema naše akcije, ki ju bomo s pomočjo sponzorjev uredili za maturantski ples. Pravilen odgovor se glasi: Katja Šipek in David Bo-rinc. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Silva Černoša, Smrekarjeva ulica 2, Celje. NAGRADNO VPRA7ANJE Koliko posebnih zgodb smo vam pripravili v tej in naslednji številki Novega tednika? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 31. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Pismo Božičku »Rada bi imela debel bančni račun in tanko postavo. In prosim, da ne zamešaš vsega tako kot lani ...« Pomota Če oseba, ki jo ljubiš, drhti, ko jo objameš ... Če so njena usta na tvojih vroča kot žar ... Če težko diha v tvojem objemu ... Če so njene oči solzne in imajo tako čuden sijaj ... Beži, ker ima gripo. Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Aktualna Predstojnik oddelka dr. Zlatkovič je zjutraj prišel v službo z obvezano glavo in mavcem na nogi. »Kaj se vam je pa zgodilo?« ga zaskrbljeno vprašajo sodelavci. »Ah, nič takega, name je padel strop, ki je bil preveč obtežen z zlatimi palicami.« ANEKDOTE Alphonsu Allaisu (1854-1905), francoskemu piscu in humoristu, je nek nadebudni pisatelj razlagal, da se počuti kot Balzac. Ker Allais ni prenašal samohvale, mu je rekel: »Jaz se pa počutim kot Napoleon.« »Kako to?« ga je vprašal pisatelj. »Lepo. Moji ženi je ime Josephine!« Skleroza V uredništvu smo v povprečju vse starejši, vse bolj bo-lehni in nujno potrebujemo različne pripomočke. Eni na primer še poleti ne morejo brez ledvičnega pasu in debele jope, ker jim nenehno piha. Drugi so povsem izgubljeni brez očal. Tisti, ki jih morajo imeti ves čas na nosu, imajo srečo, ker si jih nataknejo že, ko vstanejo. Drugi se nanje spomnijo, ko v službi prižgejo računalnik in ugotovijo, da nič ne vidijo. Pot nazaj domov je tako že stalna praksa pri nekaterih pozabljivcih. Še sreča, da so doma čisto blizu - v Žalcu ... 5 7 4 2 2 1 8 8 6 3 7 9 1 1 2 5 7 8 1 2 7 1 5 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / - * Pri južnih sosedih III. »Srecn'ga pa zdrav'ga!« »Sreän'ga pa zdrav'ga!« »Srecn'ga pa zdrav'ga!« In tako do 31. opolnoči, potem pa še tri, štiri, pet ali več dni. Da je tako pri nas že v predbožičnem času, sem razlagal daljnim sorodnikom na hrvaški obali. Tam, kjer imamo apartmajček, saj se spominjate. Bili smo na obisku prejšnji teden, ko je burja malce popustila in smo se lahko tja normalno pripeljali. S favoritom in felicio bi šlo veliko težje, povsem drugačen škodin model, letnik 2003, pa je suvereno obvladoval obmorsko magistralo. »Kako ste, baje je zdaj pri vas prav vse drugače, ko ste v Evropi?« je moj oče brez pravšnjega uvoda spustil prvovrstno provokacijo. Tonči Hitrec je reagiral povsem zimsko. Vzel si je precej časa za odgovor, ko sta moja mama in Tončijeva žena že pošteno trepetali, kaj se bo zgodilo. »Prav imaš, Joža. Nismo bog ve kaj storili s tem, ko smo se poevropili. Se pa vseeno veselim nečesa ...« je zanko polglasno nastavil Tonči. »Kaj bi se lahko tako zgodaj veselil? Ne vidim prav nobenega razloga!« je vzkliknil oče. »Hja, stavim svoje brke, avto, hišo, bar-čico, vikend na Pašmanu in posestvo pred Vinkovci, da naša država čez nekaj let ne bo pred propadom in da tudi o prosjačenju po tujini ne bo razmišljala!« je z napetimi očmi bruhal Tonči. »Gremo-oo na drugeee temeee!« smo njuni ženi in vsi otroci, kar nas je bilo na pokriti terasi, zavpili v en glas, kot da bi se dogovorili. »Kakšne druge teme?« je v slogu Hogarja Groznega s telečjim pogledom vprašal oče... »Kako pa kaj vaše zdravje?« sem z navidezno radovednostjo pogledoval po prisotnih. Ružica, Tončijeva žena, se je prekrižala: »Veš, zdravstvo pri nas ni ravno briljantno.« Pripravljala je daljši monolog, zato je naročila Blanki, naj nareže pršut, Ivico pa poslala po nov bokal belega vina. »Ante je REŠITEV SUDOKU 80 7 4 5 6 9 8 3 1 2 3 9 1 2 4 5 7 8 6 8 2 6 3 7 1 4 5 9 1 8 7 4 5 6 2 9 3 9 6 3 1 2 7 5 4 8 2 5 4 9 8 3 1 6 7 4 7 9 5 6 2 8 3 1 5 3 8 7 1 9 6 2 4 6 1 2 8 3 4 9 7 5 bil neroden, spodrsnilo mu je v kopalnici. Padel je na rob kadi in puf, komaj je dihal. Klicala me je njegova prijateljica, kaj naj stori. Ko mi je povedala, kam se je udaril, sem ji svetovala, naj ga odpelje na urgenco.« Dvignila je kozarec: »Na zdravje!« Potem je nadaljevala: »Anteju je dežurna zdravnica zapičila prst prav tja, kjer je bilo rebro prelomljeno. Tako se je zadrl, da so štirje zapustili čakalnico in se niso vrnili.« »Dobro, Ruža, ne pretiravaj,« je zamomljal Tonči s polnimi usti treh rezin pršuta. »Tiho. Bila sem tam, ti pa si bil nedosegljiv v gostilni, ker seveda spet nisi slišal telefona. No, Anteju so slikali rebra in frakturo sem še sama prepoznala na rentgenskem posnetku. Vrnil se je nazaj k zdravnici. Po dobri minuti je znova zatulil, skoraj tako kot prej. Veste, kaj mu je rekla? Da mu morajo odstraniti vranico! Raztrgala naj bi jo zlomljena kost. Joj, kako sem jokala, ko so ga peljali k dvigalu. Tako se je tresel, da sem ga komaj razumela. Za vsak slučaj so ga odpeljali na pregled z ultrazvokom.« Prav tedaj je vstopil njen starejši sin Ante. Čil in zdrav. »Kaj pa ... vranica?« »A, o tem se pogovarjate, zato ste vsi bledi,« mu je bilo takoj jasno. »Študent medicine me je pregledoval pol ure, nakar sem ponorel in ga nestrpno vprašal, kako kaže. Pa je rekel, da je vranica povsem nepoškodovana, kar je takoj ugotovil, ampak izkorišča priložnost in si ogleduje še preostale organe. Malo je manjkalo, da ga nisem na gobec. In tisto zdravnico tudi.« »Ha, ha, ha, take zdravnike imate. Pa to najbrž ni najhuje, kar se vam dogaja,« se je mojemu očetu že poznalo, da je stresel štiri bevande. »Kaj pa ti čenčaš, Joža, a?« je z ranjenim ponosom posegel Tonči, »kaj pa to, da se pri vas zdravnice klonirajo, ha?« »To pa ne boš govoril. Neumnost,« se je zapletel oče. »Kakšna neumnost neki. Ena se pa ni hotela klonirati, pa ste jo vtaknili v zapor,« je zdr-dral Tonči, nato pa bruhnil v silovit smeh. Skoraj ga je zadušilo, postal je rdeč v obraz. Kašljal je in kašljal, Ružica pa ga je tolkla po hrbtu. Bil je zaripel, kot še nikoli. A je zajel sapo in nagnil čašo. »Pa kaj je s tabo, Tonči,« se je vanj zazrl oče, »a ti kadiš?« »Seveda, a ne pomaga...« FERDO RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka LžanKE TkaTr™' m"» mwc I ua^Ke S5S M0ŠK0N (P0G> olga grad katouški redovnik slikovna oprema knjig 23 odprtina v steni nekdanji bolezen ameriški zaradi predsed- preobilice nik (bill) vitaminov nekdanji britanski politik (henry) ljubljanski industrijski koncern ivan pavlov himalajska država duševni pretres žival, ki daje volno hokejist zupančič m pajčolan talna obloga (pog.) eno-celične praživalj francosko vino raduska novinarka peiric najčistejša slovenska reka zadnji del napoved česa arabski žrebec igralec šerbedžua umazan otrok (ekspr.) avstralski igralec flynn reka v srbiji nebesni svod predplačilo pesnica škerl slovesna pesem ameriška igralka (sharon) 25. in 19. črka močvirnat svet(nar.) 17 jazz pevka fitzgerald elda viler 20 24 sredozemski iglavec glavno mesto a1žirue 22 navigacijska naprava kdor kaj izbouša tekoča voda šved. ind. koncern črnogor. gorovje nekd. rezidenca šp. kraljev paleolit- ska postaja blizu pre-stranka brezrepa dvoživka kraj priopatui oseba ž. spola vodna rastlina vulkan na siciliji 1. ženska glavno mesto azer-bajdžana nasilje stari del maribora vonj, duh neprijazen človek (ekspr.) am. igral. arkin mednarodna organizacija za standardi-zacuo štorklja (prekm.) dausa evropska reka silagra-vitacue pevec junkar kraj na notranjskem 15 prebivalec iga čop bojan Švedski pisatelj hansson žival s kleščami judov sin zvok dol višine gl. mesto nekd. zrn vpra-salnica znamka akustičnih aparatov pogan 19 učenje na pamet liirska steklenica (nar.) smučarski klub zaganjalnik pri avtomobilu urejevalec vrta svetovno morje telovadna prvina tv-vodtteu potrč indijanski čoln ameriška igralka moore spremljevalec ognja kilo-kalorua Nagradni razpis 1. nagrada: bon za storitve v Hotelu Plesnik v Logarski dolini 2. nagrada: bon za striženje v Lepotnem centru Barbara v Štorah 3. nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 31. decembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 55 Vodoravno: POMOL, OTIP, UPORABNINA, LED, KRAN-TZ, OLUPEK, KEN, VOLE, INARI, EM, PONOREC, PREVEČ, JASA, RO, GZ, GRENADČAN, ODREZ, SLO, NEGOVA, OS, IČ, NAKIT, TIK, JOZUE, ENOTA, PSI, VARUŠKA, RP, ER, ARHE- OLOGIJA, JADRAR, GOVEDAR, GRANIT, OGRC, NASA, RA, DO, IVANHOE, PB, ADMONTČANI, IZMIK, FOOT, NATAL, LASSE. Geslo: Vsem vesele praznične dni. Izid žrebanja 1. nagrado, bon za storitve v Hotelu Pesnik v Logarski dolini, prejme: Vincenc Ravnjak, Erjavčeva ulica 25a, Celje. 2. nagrado, moško polo majico z dolgimi rokavi, prejme: Marko Pavčnik, Sp. Rečica 120, Laško. 3. nagrado, bon za malico v Hotelu Žonta v Šentjurju, prejme: Lidija Oman, Dobriša vas 39, Petrovče. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 1 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ona: Narobe je že to, da velikokrat ne zaupate niti sebi. Storite vendar kaj, da se boste popravili. Skrajni čas je - drugače vas bodo prehiteli tudi tisti, ki so nekoč za vami pošteno zaostajali. On: Z močno voljo in agresivnostjo boste dosegli dolgo želeni poslovni cilj, ki se vam je zadnje čase kar nekako izmikal. Ponovno boste dokazali, da so vaše sposobnosti veliko večje, kot si mislijo drugi. Ona: S partnerjem se boste domenili glede neke kočljive zadeve, ki vam zadnje čase ne da miru. Nad njegovim odzivom boste prav prijetno presenečeni, saj vam bo predlagal natančno to, česar si sami niste upali. ON: Obetajo se vam ugodne priložnosti, od vas pa je odvisno, ali boste ponujeno tudi sprejeli in izkoristili. Zanimive ideje nikar ne hranite po predalih, ampak jih raje realizirajte, saj vas lahko kdo prehiti. I.,'..1 'J».w,l Ona: Skrajni čas je že, da se posvetite svojemu partnerju, ki ste ga dalj časa zapostavljali. Potrudite se in ponovno bosta odkrila stvari, ki so vama nekoč prinesle toliko lepih trenutkov, ki jih še vedno pomnite. On: Prijatelji vas bodo povabili v prijetno družbo, od vas pa bo odvisno, ali boste povabilo tudi izkoristili. Nekdo si vas že dolgo ogleduje, vendar se nikakor ne more odločiti za korak. Stopite mu nasproti. msm Ona: Šele odkar ste začeli živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, ste spoznali, kaj vse ste do zdaj zamujali. Z neko prijateljico boste naredili račun brez kr-čmarja, a se boste na koncu vendarle uspeli izvleči iz neprijetne situacije. On: Pokazala se bo enkratna priložnost, ki je nikakor ne smete zamuditi. Še vedno pa so na obzorju težave, ki vam ne bodo prizanesle, zato se skušajte nanje kar najbolje pripraviti, da bodo posledice kar najmanjše. DVOJČKA *#>S1MIEC .UL Ona: Pazite, da ne boste zamudili nekega pogovora, ki lahko v veliki meri vpliva na vaše prihodnje poslovno življenje, in to predvsem v pozitivni luči. Očitno vas drugi cenijo veliko bolj, kot si mislite. On: Še vedno boste iskali pot iz trenutne poslovne zadrege, vendar boste odločilno pomoč dobili od osebe, ki vam je še pred kratkim pošteno nagajala. Nikar se ne čudite, ampak sprejmite ponujeno pomoč. Ona: Čutili boste prijeten nemir v srcu, ki si ga ne boste znali povsem razlagati. Šele srečanje iz oči v oči s prijetnim znancem vam bo razjasnilo ta nemir, s tem pa se bo vse skupaj šele začelo. On: Na ušesa vam bo prišla pomembna informacija, ki bo v precejšnji meri spremenila vaš pogled na poslovno dogajanje. Bodite pozorni tudi na tisto, kar na prvi pogled izgleda nepomembno. Ona: Sprejeli boste pomembno odločitev v zvezi s svojim nadaljnjim ljubezenskim življenjem in s tem v veliki meri potolažili svojega partnerja, ki je zadnje čase začel že počasi sumiti o vaših resnih namenih. On: Znašli se boste v slepi ulici, poti nazaj pa si enostavno ne boste mogli privoščiti. Nekdo vam bo prav rad pomagal, vendar le zato, ker bo imel tudi osebno korist. Premislite, ali se vam to sploh izplača. KOZOROG jj^ Ona: Nadaljevali boste tisto, česar ste še že zdavnaj lotili, in dosegli velik uspeh. Zdaj pa si dobro odpočijte in si naberite moči za nove podvige. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi glede partnerja. On: Smešen dogodek bo smešen le na prvi pogled. Ko boste stvar premislili, boste ugotovili, da gre vse skupaj zares. In prav nič vam ne bo prizanešeno, ravno nasprotno. Težav bo več kot preveč... Ona: Vse delate preveč premišljeno, kar lahko postane za vaše najbližje tudi dolgočasno. Ne bodite takšen perfekcionist, drugače boste zabredli v velike težave. Raje sprejmite kakšen kompromis - koristilo vam bo. On: Pred vami je pomembno obdobje v poslovnem življenju, zato nikar ne kažite treme, ampak pojdite pogumno naprej. Vaše možnosti so več kot odlične, seveda pod pogojem, da se boste odzvali hitro in na pravilen način. DEVICA Ona: Malo ste zanemarili družabno življenje, zato se nikar preveč ne branite povabila, ki ga boste dobili v prihodnjih dneh. Zabava vam lahko le pomaga uresničiti poslovne, a tudi povsem zasebne načrte. On: Kmalu boste spoznali, da ste se motili, zato se boste morali še dolgo zagovarjati zaradi storjene napake. Le zakaj rinete z glavo v zid, ko vendar obstajajo tako lepe in elegantne rešitve? VODNAR Ona: Naredili boste tisto, kar od vas pričakujejo, in s tem pridobili marsikatero simpatijo tako na poslovnem področju kot tudi na ljubezenskem. Odločnost se vam bo tokrat vsekakor pošteno izplačala. On: Spet se vas bo lotil nenavaden nemir. Podali se boste na prijetno raziskovanje bližnje okolice in kaj hitro se vam bodo poti križale z osebo, ki ne bo kar tako. Ona: Še vedno se boste sukali okoli prijatelja, ki vam je pred kratkim namignil, da bi lahko prijateljstvo preraslo tudi v kaj več. Od začetka boste sicer nekoliko nerodni, vendar se vam vsekakor obeta uspeh. On: Kdaj vas bo izučilo, da se ne vpletajte v stvari, ki se vas prav nič ne tičejo? S takšnimi dejanji si vedno nakopljete sovraštvo okolice, zato se skušajte ogibati takšnih neumnosti. 2 3 5 8 4 7 18 6 11 10 9 13 12 16 14 21 56 ANNO DOMINI 2013 Kronika leta, ko smo čakali na trojko, nekaj pa jih je dobilo dvojko. Kot da smo z levo nogo že vstopili v leto, polno afer in vročih zgod, smo Janeza in Zokija zgrabili: »Od kod vama milijoni, sapralot?!« Njun molk nam je prinesel novo vlado. Šaleški zet je padel kot padron in - kot bi šlo za regijsko rošado -Savinjčanka mu je zasedla tron. Da ni Alenka Zokijeva dekla, doma je rada replicirala. »Vi dont nid mani, vi nid tajm,« je rekla, ko v Bruslju trojko je šarmirala. Le nekaj mes'cev ji je ministriral Stanko, izkušen celjski orodjar. Zavolj' subvencij hitro je spakiral -še prej, se ve, popokal je denar. Financminister nam grozil je kruto: da bo država več kasirala, z davkom na bajto, vrt in pasjo uto bo tudi reveže odirala. »Firme že zdaj duši kisika manjko!« iz gospodarstva vpili so naglas, minister pa obljubljal slabo banko -kakor da takih zdaj še ni pri nas ... Ko Bruselj s trojko Ježka je citiral, da »boljš' bi b'le frnikule za nas«, se berocvet o »luknji« je špetiral, v parlamentu bogu kradel čas. Desnica proti Murglam je kazala, češ da so strici botri vseh zarot -kot da ni sama ravbarske držala tajkunom, ko so vlekli nas v bankrot. Še cerkev je s financami grešila: metropolita Marjan in Anton iz Vatikana »dvojko« sta dobila, Frančišek ju poslal je v penzion. Se po naštetem sploh še gre čuditi, da je dežela v grehih gagala? V želji korupciji na pot stopiti je še domača trojka scagala. PROSINEC Vlada s tretjo osjo še kar žonglira, trasa na Podlog neti glasen punt. Minister Zvonko pa jo brž zradira, ko vidi, da bi šla čez šefov grunt. Štromarska metla v Tešu spet pometa, Totu je stol spodnesel Roščev Franc. Mar Rotnik res še z repom tam opleta in s šestko ni še konec miškulanc? Je Aleš »Zedinitelj« abdiciral: ko je oženil Swaty in Comet, ni maral plesat, kot lastnik je sviral, in moral je na hitro odletet'. Laščani so se pobahali radi, da njihov »brand« je slavni Zlatorog. Odkar postal je šampion v Kanadi, njih nov ponos je zlati deskar Rok! MALI TRAVEN Pred sodno šibo Hilda je zapela: »Sem kriva, a nisem kradla za svoj žep! Da sem iz šparovca Bosancem vzela, bil dober je namen, ne slab naklep!« V Tešu nov direktor se predstavi: Dermol komando blokov je prevzel, da šestko dokonča in red napravi -bo stare okostnjake tudi štel? So celjski emajlirki dnevi šteti: že dolgo ji ne gre prodaja v cvet. Sto parov rok ne more preživeti, vsaj pol na cesto mora jih letet'. V vaseh okrog Petrovč je ljudstvo vstalo: dražja kanalščina ga spravlja v šok. Preklinja občino in komunalo in oderuški taksi reče: »Jok!« MALI SRPAN Gorenjev vrh - vsled govoric, nemara z Japonci španovijo je razkril: »Ne bomo vam še rekli sajonara!« Bobinac je Velenjčane miril. Črni oblaki - tokrat brez azbesta -nad Tehnopolisom izdajajo bankrot megalomanskega incesta tistih, ki meglo nam prodajajo. Kadrovska ujma v Celju žrtev terja, župan je dal dvomljivcem novo kost: je Kramerja, poplavnega planerja, menda odnesel nov splavarski most. Laščanom, vajenim mokre nesreče, pa tokrat ne grozi poplavni val. Pri njih spet v potokih pivo teče in s cvetjem okrancljajo festival. SVEČAN Celjani gledajo v nebo roteče, kdaj jim zabelil bo kakšen oblak račun za dež, ki jim v žlebove teče -nov knežji dac na polnjenje kloak. V CMC, ki je šel med rajne, še plešejo mrtvaški bojni ples. Za dediščino ni še konec drajne, špetir za Voc zaudarja do nebes. Gorenjev vrh svečano nam razglaša, da Kuhinje s Pohištvom je prodal. Bo tuj lastnik ozdravil izgubaša, al' bo na cesto delavce poslal? V rogaških termah pod dolgovi scagal je Pipenbaher, prvi hotelir. Zdaj goste knajpat' bo Anglež pomagal, hotele pa zarubil je bankir. VELIKI TRAVEN V Savinjski toča je grdo letela: v Mozirju je razbila šolski krov; ker je s poganjkov vse vršičke snela, hmeljarjem dala letino na pol. Kako zagnat' savinjsko lesarijo, cvet holcarjev v Nazarjah skrbi: »Najprej potrebno bo pregnat' fovšijo, ki nam lesno verigo še drobi.« V celjski vojašnici so krst imeli: Stane heroj v imenu jim bo v čast. Bog vedi, če ne bodo ga spet sneli, ko pridejo »tabeli« na oblast... Se Hilda nam za nekaj dni je skrila, sprožila pravosodni direndaj: »Brez panike! Domov sem le skočila in zdaj lepo v arestu sem nazaj!« VELIKI SRPAN Strašljivo vest nam Zorko je sporočil: ker rad bi pivovarski boss ostal, tud' laškega bo iz močvirja točil, če s tem bo lažje pufe plačeval. Bankirji tudi v Zrečah so gasili. Da Unior bi še naprej koval, že spet so mu kredite odgodili na čas, ko bo kovač kaj bolje stal. Zares pa je nad Lučami gorelo: gasilcem cel Rogatec je žarel. V peklenskem boju jim je le uspelo, da še cerkvenih host hudič ni vzel. Celjane poezija navdihuje, Veronika deli cekine spet. Hmeljakov Karlo, ki med verzi pluje, letos za njo najboljši je poet. , L 4 I J jI Ir SUŠEC Potem ko komaj dobro je shodila, rimska »Termuljčica« je v komi spet: da bančnim botrom pufe bi vrnila, na boben gre po princu hrepenet'. Na Vranskem je zavrelo med kotlarji, zavoljo plač v Kivu je hudir. Lastnik, direktor, s firmo mešetari, garač pa nima niti za krompir. Drugače je pod Golovcem brenčalo. O kranjski sivki tam je bil posvet. »Bi brez marljivih muh še nas pobralo!« svari slovenskih čebelarjev cvet. Vsaj smeha nam še kriza ni pobrala, pokaže Talijin komedijant. Da sta celjska Sleparja najbolj vžgala, soglašata občinstvo in žirant. ROŽNIK Celjani imajo kadre res vsevede! Kljub vrišču dohtarjev jim mestni svet v zdravstven' dom direktor'co posede, ki se menda spozna na nogomet. Da v »ljudski kuhinji«, kar pri županu, so scmarili ta kadrovski premet, se zdi prenekateremu meščanu -že znan je vonj takšnih »specialitet«. V Klasju zarožljajo sindikati: »Raja brez plač, lastnik se pa masti!« Mar Ročnik, znan, da se z bankirko brati, je res »omlatil« firmo do sneti? So tudi v Preboldu zaropotali, upokojencev dom je poln dolgov: »Je štrajk! Brez plač ne bomo negovali! Trboveljčan naj vzame nas pod krov!« KIMAVEC V knežje mesto spet so Turki vdrli! A tokrat jih povabil je sejmar. Nam niso nič požgali, nič podrli, na Mos prišli obračat so denar. Razmigal EuroBasket je Celjane. V centru mesta bil je žur za pet. Prebudil je gostince zaležane, ki trudijo se v mestu preživet'. V Nazarjah so spomnili Bobinca, ki tišlarijo tujcem je prodal: »Obljubljali ste čudežnega princa, Amerikan'c nas je pa ven zmetal!« Turizem na Golteh ne napreduje. Ker knapovski korenčki so pošli, župane beli zajec moleduje, da tud' kaj za pod zob bi mu našli. VINOTOK Rogaška spet na dražbi ni prodana! Ker snubci ji še ceno nižajo, glavna ostaja Metropolitana, steklarji pa se v strahu križajo. Celjani so se spomnili snubača, ki k nam je hodil k svoji ljub'ci v vas. Se dinamitar Alfred v mesto vrača -kip na Kvartirni hiši bo v okras. V Narodnem domu je tako grmelo, kot bi Nobel z izumom se igral. Med zbranimi župani tam je vrelo, ker niso dočakali vladnih glav. Konjičani bili so bolj veseli, so zgodovinski dan dočakali. Čistilko za odplake bodo imeli, ne bodo več v Dravinjo kakali. LISTOPAD Trojico opeklo je v cinkarni. Še preden v mestu je nastal halo, je vodstvo reklo: »Nismo mi nemarni in ni nam čisto nič čez plot ušlo!« So v Celju malo kliniko prodali, a preden v njo bo stopil kak' zdravnik, pod nož so patologi v modrem dali finančnih akrobacij spomenik. V Zrečah salomonsko so končali zobarsko vojno domorodcev dveh: Konjičanki so koncesijo dali za vrtanje po pohorskih zobeh. Rimljanom je novica upe vlila: če kdo spet ne prinaša jih okrog, »Termuljčica bo ženina dobila. Ko doto plačal bo, bo kazačok! GRUDEN Sramotna vest je udarila z Glazije, da tam ni zaželen, kdor je ubog. Noblesa svojo pravo čud razkrije in javni kuhinji zavpije: »Jok!« V Rogaški rekli so adijo farjem, v glažuti kavboj Jim je boss postal. Kristalna krogla ne pove steklarjem, če sladke bo obljube res držal. Je sodna šiba za Betnavo pela: po celem roženkrancu pravnih viž je ekonoma Mirka v šolo vzela, za grehe škofov dala ga na križ. Na sredi Celja Pravljična dežela povrne nas v pravih pravljic čas, v leta, bolj sproščena in vesela od tega, ki počasi gre od nas . Na nebu Luna svoj mandat končuje ■ je ni odstavil kak' nadzorni svet. Vesoljni red tako pač narekuje, za njo Saturn nam vrtel bo svet. Je znan po preudarnosti, modrosti, astrologija vsaj tako veli. Da tudi k nam bi vrnil te kreposti, vam vaš kronist NT-RC želi!