Leto LXX_Štev. 107 a_V. Ljubljani, v soboto, 9, mala I942-XX Presto - Cena L 0.70 Naročnin« mesečno ^ - __^ ^^^^^^^ Abbonamenti: Mene 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — ce- loletno 34 Lir, z* ta 10349 za inaerat«. o w i r ^ / deljska izdaja ce- ^^^^^^^ ^MV ^BM JHR HH M Hu^ fl^^B^k M j^Bn^ anno & ismZjV MZt^s 12 Lire; Estero, meta 20 Lira, Edizionc Lire, Estero 50 Lire. inozemstvo 50 Lir. . ^^ ^^M^M ^HB S fl^^B fl^^H C, Ljubljana ia ^^H ^^^M __ M J^^V 10 650 per abbo- ca naročnino ^KBKBb/KKBF ^^^fal^^^^ fl^B^^^ (■HBmBMIIP^F per 1« inserziooi. Podružnica« Izhaja vsak daa zjntra) rasen ponedeljka la dneva po praznika. F i I i a 1 e I ) Noto mesto. ..... . „ . ..........Novo meato. e Uredništvo In aprava« Kopitarjeva 6, Llobljana. g Izključna pooblaščenka ta oglaševanje Italijanskega ln tujega | Redazione, Ammiolstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i Concessionaria eselusiva per la pubblicita dl proventenza italiana izvora: Unione Pnbbliciti Italiana S. A, Milano. | Telelon 4001—4005. | cd estera: Unione Pubhliclti Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo it. 706 Letalski napad na Mikabbo Nemška letala potopila 2 veliki ladji Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na cirenajškem bojišču noben važen dogodek, ker je slabo vreme oviralo delovanje oglednic. Angleška letala so izvedla nov nočni napad na Beng.azi, kjer ni bilo nikakih žrtev; bilo je nekaj škode. Dve naši letali se nista vrnili. En pilot je nepoškodovan. Nemška letala so v zalivi otoka G oz z o (Malin) zadela in potopila dve veliki ladji in v bojih sestrelila dva »Spitfircja«. Skupine naših bojnih bojnih letal so v močnem spremstvu lovskih letal uspešno napadle letališče M i k o b h a : videli so, knko so se nad zadetimi cilji valili gosti in visoki stebri dima in ognja. Bitka v Koralskem morju Japonske ladje so v Koralskem morju potopile dve ameriški letalonosilki, eno ameriško in eno angleško oklepnico, eno angleško križarko pa težko poškodovale — Japonski prednji oddelki so že vdrli v Indijo Zahvala Kralja in Cesarja Visokemu komisarju LjuBIjana, 8. maja. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je prejel naslednji brzojav: »Nj. Vel. Kraj in Cesar se iskreno zahvaljuje Vam, županom, voditeljem in vidnim predstavnikom Slovencev, za poslanico, poslano mu ob priliki obletnice aneksije Ljubljansk« pokrajine! Minister Kraljeve hiše Acquarone.» Ducejevi članki o Adriatico Rim, 8. maja. AS. V Milanu je pri založbi Hoe-pli izšel 1. zv. Mussolinijevih člankov in govorov o Adrialicu. Celotna zbirka bo obsegala 400 član. kov in govorov, ki so razdeljeni na pet zvezkov in bo imela skupno 1500 strani. Snov je razdeljena po zgodovinskih dobah. Prvi zvezek obsega dobo od nevtralnosti do Piave, drugi bodo od Piave do zmage, tretji od zmage do pohoda na Ronchi, četrti od pohoda na Ronchi do regentstva v Carnaru, peti od regenlstva v Carnaru do pohoda na Rim. Tokio, 8. maja. AS. Japonska mornarica je dosegla nove sijajne uspehe v Koralnem morju vzhodno od Avstralij?. Tam je japonsko brodovje napadlo skupino angleških in ameriških ladij. Pričakujejo sc nadaljnje podrobnosti o poteku te bitke. Tokio, 8. maja. AS. Po dosedanjih, še nepotrjenih poročilih, so bile v pomorski bitki v Koralsk' m morju potopljene ali resno poškodovane naslednje sovražne ladje: 33.000tonskn ameriška letalonosilka »Saratoga«, 19.000tonska letalonosilka »Yorktown«, ameriška 32.000tou-ska oklepnica »California« in angleška 19.850-tonskn križarka »Camberra«. Tokio, 8. maja. AS. Glavni cesarski stan potrjuje, da so bile v Koralskem morju potop-pljene ameriške letalonosilke »Yorktown«, »Saratoga« ter ameriška oklopnica »California«. Prav tako j? bila potopljena angleška oklopnica vrste »Warspite« in neka angleška križarka je bila poškodovana. Ritka proti angleškim in ameriškim vojnim ladjam se nadaljuje. »Saratoga« je imela 33 000 ton, razvijala je hitrost 34 vozlov na uro in je imela posadko 1400 mož. »Yorktown« je imela 19.000 ton ter je nosila na krovu 500 pilotov. Ameriška križarka »California« je imela 32.600 ton, razvijala j>" hitrost 21 vozlov na uro, posadka pa je štela 1400 mož. Angleška oklepnica »Warspite« je imela 36.000 ton, hitrost 24 vozlov na uro, posadka pa je štela 1180 mož. Potek pomorske bitke Tokio. 8. maja. AS: Juponski cesarski stan sporoča: Knote cesarske mornarice, ki delujejo v vodah Nove Gvineje, so 6. maja zasledile v Koralskem moriu močno eskadro angleških ter ameriških vojnih ladij. 7. maja so japonske ladje napadle sovražno skupino ter so takoj potopile ameriško oklepnico »California« ter resno poškodovale angleško križarko »Camberra« in nngleško oklepnico »\Varspite«. Danes so japonske ladje potopile ameriško letalonosilko Nemško vojno poročilo Boji v Donskem področju, pri llmenskem jezeru in Volhovu — Velika sovjetska skupina uničena na Laponskem — Napadi na Rokavsko obalo in kraje ob izlivu Temze Hitlerjev glavni stan, 8. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavljaj V donskem področju, jugovzhodno od Ilmenskega jezera ter na bojišču pri V o 1_-hovu so bili odbiti krajevni napadi močnejših sovražnih sil. Sovražnik je pri tem izgubil 11 tankov. Pri obstreljevanju vojaško važnih ciljev v Leningradu je nastalo več velikih požarov. Na Laponskem so nemške in finske čete v večdnevnih srditih bojih uničile neko sovražnikovo skupino, ki je bila obkoljena pri že omenjenih protinapadih. Pri tem je imel nasprotnik poleg številnih ujetnikov nad 1400 mrtvih ter je izgubil vojno gradivo vseh vrst. Na murmanskem bojišču so bile v obtožnih napadih razbite nadaljnje sovražnikove aile. V letalskih bojih je bilo na vzhodu sestreljenih 2G sovražnih letal, tri druga pa so bila uničena ■a tleh. Na obalah otoka Malte so bile uspešno bombardirano ladje, protiletalski topovi in skladišča. Nočni napadi nemških letal so veljali letali-Ifem na Malti ter preskrbovalnim zvezam Angle-lev v Severni Afriki. V boju proti Angliji je nemško letalstvo podnevi in ponoči obstreljevalo vojaško važne ciljo na angleški strani Rokavskega preliva, kakor tudi ob izlivu Temze. Pri neuspešnih napadalnih poskusih angleških bombnikov na dansko obalo jo sovražnik preteklo noč zgubil štiri letala. Finsko vojno poročilo Ilelsinki, 8. maja. AS. Finsko-nemške čete 60 zadale v tesnem bratskem sodelovanju boljševikom nove trde udarce na bojišču pri Lohuiju, kjer so izvedli Sovjeti od 24. aprila nad sto napadov, ki so se končali z uničenjem neke njihove važne postojanke. Popolnoma je bil uničen 238. sovjetski pehotni polk s poveljnikom in glavnim stanom vred in trije bataljoni sibirskih smučarjev, ki so padli do zadnjega moža. Včeraj pa je neka finska skupina odrezala od ostalih sovjetskih oddelkov neko močnejšo sovjetsko skupino, ki ne more dobivati ne hrane in ne streliva. Do zdaj je padlo že nad 1500 obkoljenih sovjetskih vojakov. Sovražnik skuša z močnimi rezervnimi oddelki rešiti ta oddelek in je pri tem že izgubil nad 900 vojakov. Tako 60 imeli Sovjeti v zadnjih 24 urah 2400 mrtvih. Osma armada - cvet angleške vojske? Rim, 8. maja. AS. Po vsem svetu se še spominjajo na visokodoneče slavospeve zloglasni angleški osmi nilski armadi. Po Churchillu bi morala ta armada v dveh urah likvidirati italijanske oddelke ter mirno prispeti v Tripolis. Zgodilo pa 6e je ravno obratno: italijanske in nemške oklepne divizije so potolkle osmo armado, ki se je morala spustiti v beg, da se je rešila. Zdaj pa je general Ritchie, ki že nekaj časa nadomešča zloglasnega premaganega generala Cunniiighama, v spomenici svojim Trgovinski minister obišče Bolgarijo Sofija, 8. maja. AS. Na povabilo bolgarske vlade bo prihodnji teden obiskal Sofijo italijanski minister za izmenjave in valute. Minister bo nekaj dni uradno prebil v Bolgariji. Angleška križarka »Edinburgh« potopljena Rim, 8. maja. AS. Angleška admiraliteta sporoča, da je bila potopljena 10.000 tonska angleška križarka »Edinburght. Reuter dodaja, da je bila križarka »Edinburghc zadeta že 13. aprila, pa je vendar ostala na površju in krenila proti Angliji. 2. maja pa je bila ponovno napadena in se je potopila. Napad so izvedli trije nemški rušilci. Do acopada je p riši o v Ledenem morju. četam objavil, da sestavljajo čete osme armade cvet angleške vojske. »Popolo di Romat piše, da je po neuspehih te angleške armade ta izjava zelo značilna. Ritchie v spomenici res pravi, da je osma armada prva angleška armada, ki je prešla v ofenzivo, pozabil pa je dodati, da se je morala najprej ustaviti, nato pa zbežali kakor ostale armade Njegovega Veličanstva pri Dunkerqueu, na Kreti, v Cirenajki in v Birmi. »Saratoga« ter letalonosilko »Yorkto\vn«. Napadi se nadaljujejo. Ta bitka se bo imenovala »pomorska bitka v Koralskem morju«. Saigon, 8. maja. AS. Po poročilih iz Birme so japonske čete že vdrle v Indijo. Mejo so predrle pri Paletvi, ki l"ži 150 km severno od Akyaha. Drugi japonski oddelek je nn več mestih prekoračil indijsko mejo ob reki Tamar na krajih, ki so oddaljeni kakih 100 km od pristanišča Cittagong. Bangkok, 8. maja. AS. Poročila iz Čungkin-ra pravijo, da se je moral Čangkajšek s štirimi divizijami nujno podati na birmansko mejo, da bi skušal razbremeniti močni japonski pritisk na sile umikajočega se generala Stilbvella, Iti, kakor znauo, poveljuje kitajskim četam, katere so nameravale zadržati ja)>onski prodor v Birmo. Tokjo, 8. maja. AS. Iz Vantunga se je izvedelo, da je po japonski zasedbi važnega odseka birmanske ceste čungkin.ška vlada sklenila začeti s takojšnjim reguliranjem reke Kinšakiang, ki prihaja iz Junana v Tibet. Radi bi dosegli, da bi vsaj manjše ladje lahko iz Indije dova-žale vojno gradivo na Kitajsko. Tokio. 8. maja. AS. Japonski cesarski stan potrjuje, da so japonske čete. ki delujejo v Birmi zasledujoč sovražnika, zasedle mesti La-shio in Bhnmo. važni strateški točki oh meji kitajske province Junan. nato pa so zasedle Lunging, ki leži že na kitajskem ozemlju. Lizbona. 8. maja. AS: Timesov dopisnik iz Kalkutc piše, da je izguba Birme velikanska nesreča. Ta pokrajina je ena najbogatejših na svetu, odlično opremljena s cestnim omrežjem ter z mogočnimi letališči. Anglija ie zopet zgubila eno oporišče — in teh nima več mnogo — odkoder bi lahko prešla v proliofenzivo proti Japoncem. Dopisnik dodaja, da je Birma padla zato. ker so prepozno prispele okrepitve. Zdaj je resno ogrožena Indija, ker ie indijski obrambni sistem nn mnogih točkah slab. poleg tega pa bo prebivalstvo verjetno posnemalo Birman-ce. ki so se spontano pridružili japonskim četam. Buenos Aires, 8. maja. AS. V Združenih državah je javno mnenje močno vznemirjeno za-rudi vdaje na Corregidorja in zahteva od vlade takojšnje maščevanje za ta poraz. Ameriško letalstvo naj bi prcšilo v napad na jupon^ka industrijska središča ter pomorska oporišča. V \Vasliingtonu se boje, da bodo jai>onske čete. ki so zdaj na Filipinih, opravile svojo nalogo, poslane v Birmo, na Havaje in v Avstralijo. »Newyork Times« piše v nekem članku, da naj prebivalstvo molči o bolečih izgubah na Corre-eidorju, kojti prepozno je tarnati ali iskati Krivcev zu poraz. Vsi smo krivci za to, kar se dogaja in edino, kar lahko storimo, je, preprečiti, da se kaj takega ne ponovi. Tokio, 8. maja. AS Tokijski dnevnik »Ilochi Šimbnn« piše danes, da so po padcu Corrifgi-dorja številne jnponske sile na razpolago za nastope na drugih bojiščih. Bu"nos Aires, 8 maja. AS. Ko je razlagal vdajo posadke na otoku Corregidoriu. je ameriški zunnnii minister llull deial: »Ainerikanci se bodo vedno spominjali Corregidorja in Batanga. Sta to dva poraza, ki pa ne predstavljala drugega kakor predigro v zmago.« Hull mora biti velik optimist, če dva poraza kakor na Corregidoriu in na Balangu ne predstvaljatu nič drugega knkor oredigro v zmago ... Rim, 8. maja. AS. Angleška uradna agencija poroča iz VVashingtona, da ie ob vdaji bilo 11:1 otoku Corregidoriu okoli 11.500 mož ameriških in filipinskih čet. Ti so vsi padli v roke Japoncem, ki so se izkrcali na otoku. V tem številu pa niso obsežene izgube, ki znašajo 2275 mornarjev. 1570 vojakov pripadajočih izkrce-valnim četam. 3734 filipinskih in ameriških vojakov. 1280 Filipincev iz ogledniških oddelkov ter 1269 drugih oseb. Tokio, 8. maja. AS. Japonski oddelki, ki so pretekli v ponedeljek zasedli krai Sahagat v sredini glavnega filipinskega otoka Luzonn. so v torek prišli v mesto Bontoc, ki leži 80 km severovzhodno od mesta Paguija in ki jc važno vojaško središče. Nemški letalski general o Malti Berlin, 8. maja. AS. Nemški letalski general Quade je danes objavil v listu , »Biirsen Zeitung« članek o 'letalski ofenzivi na Malto, kjer popisuje obrambne naprave te trdnjave; dz njegovega popisa izhaja, da se ni čuditi odporu, ki ga nudi ta trdnjava. Vojaški cilji so razpršeni na 300 kvadratnih kilometrov velikem površju. Otok je skalovit in je ipolno podzemeljskih rovov ter kavern, kjer so urejena skladišča, kamor so premeščene tovarne, ki lahko opravljajo svoje delo kakih 10 metrov pod zemljo, kjer so tudi številna letališča, ladje- delnice ter skrivališča za podmornice. Ves ta sistem podzemskih rovov je velika ovira za 'letalsko ofenzivo. Trdnjavo je mogoče uničiti le v celi vrsti dolgih in vztrajnih napadov. Navzlic tem težavam pa je letalstvo Osi že doseglo velike uspehe. Malta je kot letalsko oporišče že popolnoma nevtralizirana. Otok ne more več dobivati pomoči in živil od zunaj, kar polagoma vpliva na odpornost branilcev. Že to dejstvo samo ni nikakršna malenkost, če pomislimo, da je na Malti nad 200.000 ljudi. Čilenski predsednik dobil važna pooblastila Santiago, 8. maja. AS. Senat je odobril zakon, ki daje važna pooblastila predsedniku republike, da sme sklicati obrambni svet ter proglasiti stanje v posameznih pokrajinah ali v celi državi zaradi zunanje nevarnosti ali notranjih neredov. Santiago, 8. maja. AS. Senat v Santiagn de Chile je odklonil predlog nekega komunističnega senatorja, ki je zahteval prekinitev diplomatskih odnošajev z državami Osi. Madžarska pretrgala diplomatske zveze z Južno Ameriko Budimpešta, 8. maja. AS. Uradno poročajo, da jo madžarska vlada pretrgala diplomatske vezi z Brazilijo, Urugvajem in Paragvajem. Madžarski podtajnik za zunanje zadeve je včeraj sporočil ta sklep brazilskemu poslaniku v Budimpešti. Madžarskim poslanikom v Montevideu in Assuncionu je bilo naročeno, naj obvestijo o tej madžarski odločitvi vlade, pri katerih zastopajo Madžarsko in naj zahtevajo potne liste. V političnih in časnikarskih krogih madžarske prestolnice z zadovoljstvom razpravljajo o tej novici in poudarjajo, da vladni sklep ustreza načelom o tesnem sodelovanju s silami Osi. Govornik zunanjega ministrstva je snoči izjavil, da je madžarska vlada zvesta nače- W Razstava o »Sovjetskem raju« v Berlinu Berlin, 8. maja. AS. Včeraj popoldne so zastopniki tujega tieka obiskali od siie zanimivo razstavo, ki jo bodo za občinstvo odprli dane6. Razstava je najzvestejše ogledalo »sovjetskega raja«. V prvi razstavni dvorani prikazujejo neizčrpne vire naravnost bajnega bogastva neizmerne dežele, ki je bila stoletja 6koraj čisto odrezana od ostalega svela in je nekajkrat postala najnevarnejša »Protievro-pa«. Najhuje je evropsko.azij6ki vzhod grozil Evropi v zadnjih dvajsetih letih, od tedaj, ko je prišel na oblast boljševizem. V naslednjem paviljonu, nad katerim je napis: »Jud'ov6tvo in krvoločna norost«, 6i človek lahko ustvari sliko, kako se je 6emitski gnev razbesnel nad nesrečnimi ljudskimi množicami, ki 60 potrpežljivo prenašale judovske izkori. ščevalce. Velik del razstavljenih stvari, ki razodevajo žalostna dejanja Judov pod sovjetskim režimom, 6o prinesli iz muzeja v Nikolajevsku, mesta, ki je, kakor znano, od lanskega poletja v nemških rokah. Prirediteljem se ni bilo treba preveč priza. i devati, da bi položaj prikazali v pravi luči. Na lepem prostoru so prikazali slovite Potemkinove va6i, 6 katerimi je Stalin znal tako zelo slepiti evropski zahod. Za številnimi razstavljenimi stvarmi 6e 6kriva žalostna resnica. Na razstavi na primer je z v6o natančnostjo prikazan kolhoz, v katerem 6e vidi kmet, ki živi življenje pravega 6užnja v vsej njegovi neverjetni primitivnosti. Posebno učinkovit je posnetek, narejen na ulici v Min6ku. Vsaka njegova podrobnost popolnoma odgovarja resničnosti in 60 jo prinesli v Berlin iz bivše ukrajinske prestolnice. Najgloblji vti6 pa naredi na obiskovalca razstave tisti paviljon, ki je posvečen delovanju GPU, nič manjšega pa v dvorani, kjer prikazujejo najsodobnejše sovjetsko orožje. Na podlagi tega človek lahko dobi najjasnejšo 6liko o 6mrtni nevarnosti, v kateri je bila Evropa, ter V6ak lahko spozna, kako pravilno 6e je bil Hitler odločil, da je lansko poletje pravočasno nastopil proti tej grožnji. lom trojne zveze in da nikakor ne mara imeti odnosov z državami, ki so se izreklo proti silam Osi. Guverner Malte odstopil Lisbona. 8. maja. AS: Iz Londona uradno noročajo, da je guverner Malte, sir VVilliam Dobbie, podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan lord Gort. Lisbona, 8. maja. AS: V londonskih krogih izjavljajo v zvezi z ostavko guvernerja in vrhovnega poveljnika Malte sira VVilliama Dob-bieia, da je bil zelo izčrpan zaradi naporov pri obrambi otoka, ki je doživel 2500 letalskih napadov. Isti krogi pripominjajo, da je njegov naslednik lord Gort, ki je bil že poveljnik angleških čet v Franciji. Dozdaj je bil lord Gort generalni guverner Gibraltarja. Podmorniška vojna se bo poostrila Ženeva, 8. maja. AS. Londonski dopisnik lista »Gazzette de Lausanne« poroča, da so v pristojnih angleških krogih prepričani, da se bo podmorniška vojna v bližnji bodočnosti j>oostrila. Uspehi, ki so jih dosegle podmorniške sile v poslednjih treh mesecih ob ameriških obalah zadajajo Anglo-saksoncem hude skrbi, ko vidijo, kako naglo se jim krči število trgovskih ladij. V Londonu tudi mnogo razpravljajo o težavah letalske vojne. Bombardiranja Exetra, Batha in Yorka so gotovo napravila porazen vtis, če se je ministru za letalstvo zdelo potrebno, da izjavi, da to sovražnikovo delovanje ne bo zmanjšalo delovanja angleškega letalstva. Razdelitev železniškega parka bivše Jugoslavije Solija, 8. maja. AS. V Sofiji je končala svoje delo mednarodna komisija za razdelitev železniškega parka bivše Jugoslavije. V komisiji so bili zastopniki rtalije. Nemčije, Bolgarije, Madžarske in Hrvaške. Znaten del vagonov in lokomotiv je bil dodeljen balkanskim državam. Manevri v Angliji Stockholm, 8. maja. AS. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da so bili na Angleškem pred nedavnim manevri, pri katerih naj bi se pokazala pripravljenost angleške obrambe za primer nasprotne invazije. V Bnstoln je trajal čelih 24 ;ir navidezni letalski napad, ki so mu sledile poulične borbe. Nekatere mestnn četrti 60 bile popolnoma izpraznjene. Poostrena določila glede streljanja talcev Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajhio in Poveljnik XI. Armadncga Zbora na podlagi razglasa z dne 24. aprila 1942-XX, glede na to, da se je zločinska delavnost komunistov povečala z grožnjami in z izvajanjem terorističnih in sabotažnih dejanj, z ugrablja-njein oseb t"r na splošno z dejanji, ki omejujejo osebno svobodo. dajeta na znanje: Če bi se opoldne 6tegnil po 6lamnjači, trdo natrpani. Dvignil se je naenkrat in zavpil: »Generaldechar-ge!« In V6i rekruti od prvega do zadnjega so morali v teku prihiteti do kaprolove postelje in vsi hkratu dvigniti kvišku žveplenke. Ko je nato ko. inandiral: »Feuer!« So morali kaprolu V6i naenkrat prižgati cigaro, viržinko. Ce ni šlo v redu, 6o morali j>onovi!i in to včasih jx> trikrat in še večkrat. Desetnik ali »kaprol« je nosil dve zvezdi pod vratom. Ko človek krene od cukrarne ob bregu Ljub; ljanice, pride kmalu do prisilne delavnice, hiše, ki je bila strah in groza vsem delomržnežem. Stari 6odniki pripovedujejo razne zgodbe o zločincih, delomržnih in j>otepuških tipih, ki 60 bili na sodišču obsojeni za več let v prisilno delavnico. Po-klekovali 60 pred sodnike, vili roke, molili, kleli in 6e rotili: »Rajši deset let ječe, ko tam tri leta!« Že Rimljani 60 obsojali delomržneže in pošto, pače na prisilno delo, »dalmatio in metallum«. V srednjem veku so bila izdana tako-!e okoli 1. 1440 prva navodila za pobijanje beračenja in potepanja. Po mestih so preganjali berače j>06ebni policaji, ki so jim rekli »Bettelvogt.« Tudi v Ljubljani je posloval in nadziral berače tak policaj. Berači so 6e gasilno bali in v njih žargonu se je ta mož imenoval »puc«. Kakor hitro 60 ga zapazili. 60 že sporočili naprej: »Puc! Puc!« (Zanimive podatke o njih je podal n. pr. Gross v »Leitfaden liir Unter. 6uchungsrichter«). In najbrže pride priimek Puc od te besede. Puci so bili torej nadzorniki beračev. Pozneje so začeli ustanavljati za delomržneže in berače posebne zavode, prisilne delavnice. Idejni ustanovitelj ljubljanske prisilne delavnice je bil cerkveni dostojanstvenik, rodom Ljubljančan. Bil je to 23. julija 1736 rojeni Lovrenc Franc pl. Schleuderbach, ki je kot kanonik umrl v Ljubljani 31. oktobra 1835. V svoji oporoki je določil jx>leg nekaterih voli! vse ostalo premoženje za zidanje prisilne delavnice. Zapuščina je vrgla 14.633 goldinarjev. Mestna občina pa je pridobila do 15.000 gld. vreden Gadnerjev mlin z zemljiščem. Mnogi so prispevali primerna darila, tako da se je osnovna glavnica zvišala na 15.176 gld. V opo. roki je bil določen rok 10 let za zidanje tega zavoda in občina se je končno jx>žurila, da je izpolnila ta rok. Stroški zidave prisilne delavnice so bili preračunani na 56.000 gld. Podjetnika Benjamin Pichler in Miha Stare 6ta prevzela zidarska dela. V6i stroški so končno znašali 65.232 gld. Uradno oznanilo z dne 18. rožnega cveta 1847 veli med drugim: »Saposkušnij6ka naprava delavnica sa Kranjsko deshelo pri sv. Vincencu v Ljublajni ni kraj 6trahovanja, marveč policajska hiša poboljše-vanja je.« V to hišo so bili kot »pokorivniki« poslani razuzdani postopači, lenuhi in zanikerniki. Prisilna delavnica je bila namenjena svoji nalogi 15. oktobra 1847 in je delovala do 1. junija 1920, torej dobrih 73 let. Sedaj se tam nahaja zavod za umobolne. Po ustanovitvi prisilne delavnice 60 bila dozidana še razna druga dodatna poslopja in 60 končni stroški znašali 173.780 gld. Prisilna delavnica je bila drugače aktiven zavod. Njeno premoženje je raslo od leta do leta. Tako navaja poročilo deželnega odbora kranjskega za I. 1897, da je či6ta imovina zavoda znašala 159.807 gld. V prisilno delavnico so sprejemali sprva »po-korivnike« še iz treh dežel poleg Kranjske, in 6icer iz Primorske, Koroške in Sfiodnje Stajereke, pozneje se je število omejilo, ko ie bil tudi na Štajerskem sezidan 6ličen zavod. Mnogi sedaj obža. Iujejo, da 6e ni zavod še nadalje ohranil, tako obžalovanje je med drugimi izrazil tudi pok. dr. Metod Dolenc. Gospodarstvo ' Uspeh podpisovanja 5% bonov Minister za finance ter guverner Italijanske banke, ki je predsednik konzorcija za oddajo 5,o blagajniških bonov s premijami, katerih zadnji rok izplačila je 15. april 1951, sta sporočila Du-reju, da je skupna vsota podpisov tega posojila dosegla 24.541,387.500 lir, kar pomeni 4;311,221.o00 lir več, kot je dalo podpisovanje stičnih bontjv septembra lani. Uspeh operacije je pripisovali celostni pripomoči hranilcev vseh vrst. Kot pri prejšnjih emisijah so se sedanje emisije udeležile tudi Libija in italijanska posestva v Egejskem morju, dočim je bil občuten prispevek dan tudi v novih anek-tiranih pokrajinah, kar je vredno posebnega pod-črtanja zaradi svojega velikega pomena. Seznam in točke čevljev Z ozirom na okrožnico Visokega Komisa-riala z dne 13. IV. 1942, VIII. No. 30-143.1942 o ureditvi prodaje civilne obutve in o izpremenitvi šeste skupine tabele A, priložene naredbi Visokega Komisariata z dne 8. 11. 1941 SI. list št. 512-00-1941 se odreja, da predlože industrnska, obrat, na, veletrgovska, trgovska podjetja obhodne trgovine zastopstva in skladišča na tuj račun Trgovinsko industrijske zbornice v roku do 20. maja t. 1. prijavo zalog obutve, ki so jo imela na dan 2. aprila 1942-XX, uporabljajoč pri tem obrazec »Seznam in točke obutve po priloženem vzorcu. . Obrazec da tiskat in ga porazdeli Trgovinsko industrijska zbornica, ki sme zahtevati povračilo odnosnih stroškov v sporazumu z odnosnimi sindikalnimi organizacijami. Prijavo morajo sestaviti dotičniki sami, upoštevajoč načela za sestavo prejšnjega inventarja »Seznam in točke« (okrožnice Visokega Komisariata VIII No 4776-107 z dne 24. 11. 1941, VIII. No. 4776-138 z dne 1 12. 1941, VIII. No. 1776.150 z dr.e 5. 12. 1941). Prijavo je treba predložiti v treh izvodih naravnost Trgovsko-indu-ririjski zbornici. Po en izvod se prijavilcu vrne z vizumom zbornice, ki je prijavo sprejela. Trgovinsko industrijska zbornica vpošlje jx> en izvod prijave osrednjemu statističnemu uradu za prehrano in industrijsko potrošnjo v Rimu. via B.ilbo, št. 14, držeč 6e pri tem navodil, ki jih bo urad še izdal. , Proti kršilcem se uporabijo zakonite sankcije. Letni pregled motornih vozil Urad za civilno motorizacijo Visokega Komi: --ariata bo objavil v dneh, navedenih nižje, redni letni pregled motornih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov, priklopnikov, motociklov itd.), in si. cer na Vrhniki, v Logatcu, na Rakeku, v Cerknici, Starem trgu, Kočevju, Ribnici in v Velikih Lašča.i. Namen tega pregleda je izstavitev novrh (dvo- jezičnih) prometnih knjižic, imatrikulacija in nato 6ledeč vpis v Javni avtomobilski register. Lastniki za leto 1942*še nepregledanih motornih vozil prejmejo za določeni dan in ča6 pismena vabila. Vsi oni, ki morebiti vabila ne bi prejeli, pa se pozivalo, da se ob i6tem ča6u prav tako predstavijo komisiji in prineso s 6eboj 6tare jugoslovanske listine, kot prometne knjižice in drugo. Zoper imet. nike motornih vozil, ki se ne bi odzvali, bo uveden jiostopek jx> čl. 13 odredbe št. 96 z dne 10. 6ej> tembra 1941. Gornji pregled 6e vrši po temle razfioredu: na Vrhniki, pred kolodvorom — mesto v torek, 12. maja t. 1. ob 8. uri; — v Logatcu, pri kolodvoru, v torek 12. maja 1942. ob 10.30 uri; — na Rakeku, pri kolodvoru, v torek. 12. maja ob 12.30 uri; — v Cerknici, pred gostilno Zumer, v torek dne 12. maja ob 14.30 uri; — v Starem trgu, pred gostilno Kovač, v torek, 12. maja ob 16 uri; — v Kočevju, pri kolodvoru, v petek 15. maja 1942 ob 10 uri; — v Ribnici, pred gostilno Arko, v petek 15. maja ob 14. uri; — v Velikih Laščah, pred ho. telom »Vatikan«, v petek 15. maja ob 15.30 uri. Drobne gospodarske Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani je imel 7. maja t. 1. svoj XXII. redni občni zbor. Sprejeti so bili vsi prediogi, ki so bili že svojčas objavljeni tnko glede čistega dobička in dividende, kakor glede ostalih točk. Vštevši lanskoletni prenos znaša čisti dobiček poslovnega leta 1941. 1,008.544.88 lir, ki bo razdeljen po dosedanjih načelih, Dividonda je bila določena na 10 % netto. Občni zbori. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani 25. maja ob 10 v dvorani Kmetijske družbe; D. d. J. Blasnika nasl., univ. tiskarna itd. v Ljubljani 23. maja ob 17. Podružnica Banke di Roma. Poročali smo že, da je Banka di Roma, ena največjih italijanskih bank, sklenila odpreti svojo podružnico v Ljubljani. Sedaj je pričakovati v kratkem, da bo podružnica te banke v Ljubljani odprta in sicer na Marijinem trgu. Podruž.nica banke bo v prvi vrsti zbirala prihranke pripadnikov Oboroženih sil, kot jx>roč.a agencija Štefani. Obtok bankovcev v Zedinjenih državah. Obtok bankovcev v Zedinjenih državah se je v teku lanskega lela zvišal za okoli 30% in sicer od 8.8 na 11.5 milijarde dolarjev. Največji del povišanja je pripisovati zadrževanju gotovine. Te vsote cenijo" nn 2 milijardi dolarjev, v čemer pa je všteto tudi mnogo bankovcev, ki so ostali v inozemstvu. Zadrževanje dolarjev je pripisovati veliki splošni negotovosti zaradi vojne in pa zaradi strahu, da bi morali upniki den. zavodov podpisovati velike vsote vojnih posojil. Angleška posojila begunskim vladam. Po poročilu agencije Stefittii je angleška vlada v finančnem letu 1940-1941, ki je trajalo do 31. marca 1941, dovolila zavezniškim vladam, ki so nrihe-žale v London, posojil za 75,564.616 angl. funtov. Iz Hrvatske Na Hrvatskem so sprejeti v državno službo: 1. Sodniki in sodni nameščenci: Alojz šmid v Križevcih, Rujko Alt v Biliaču, Franjo Oblak v Bijeljini, Josip Makuc v Bosanski Krupi, Franjo Pirhavec v Maglaju, Adolf Bervar v Mostarju, Stanislav Kronabetfogei v Jajcu, Rudolf Lah v Nevesinju, Josip Gregoric v Varcar. Vakufu; 2. Profesorji in učitelji: Franc Rojšgk v Senju, Matilda Močnik v Rasnem, okr. Mo-star, Bruno Pucelj v Dužicah pri Sisku, Marija Šega v Studencu, okr. Ljubuški, Štefan in Anka Fras v Belaju pri Kariovcu, Josip Zega v Biliaču, Jelka Zega v Zavalju pri Biliaču, Ljudmila Leban v Voj. Osijeku pri Križevcih, Danica Mladovan v Dinovcih pri Ljubuškem, Antonija R upnik v Vračali pri Zenici, Amalija Skok v Sarajliji pri Tomislav-gradu, Oton Škendar v Zrimu — Dvor na Uni, Slava Razlag v Otočcu, Anica in Stanko Vieič v Zvirovičah, okr. Ljubuški, Josip Zupan v Ružičah, okr. Ljubuški, Janko Fabič v Grudah, okr. Ljubuški, Neža Kozoderc v Brišniku — Tomi6lav-grad, Alojzij Ban v Gruhišnem polju, Viktorija Po-beraj v Ilidju pri Sarajevu in Vladimir Cvetko v Neurmi pri Caprini. 3. Pri Zavodu za kolonizacijo so nastavljeni: Ivan Rojnik v Zagrebu, Anica žlebnik v Zagrebu, Ivan Deželak v Zagrebu. in Vinko Hrastnik v Osijeku. Misijonska družba sv. Petra Klaverja je priredila v nedeljo, dne 3. maja ob sedmih zvečer v cerkvi sv. Petra misijonsko proslavo. V nabito polni cerkvi.je navduševal ljudi za mi-sijone dubrovniški škof dr. Carevič. Slovesne večernice je pa imel v okviru te proslave kanonik dr. Jože Mirt. Po vseh zagrebških cerkvah so vsak večer ob sedmih majniške pobožnosti z molitvami, da bi Kral jica miru izprosila človeštvu pravi božji mir. Pri majniških pobožnostih 60 vse cerkve nabito j>olne. V nedeljo, dne 10. maja, priredijo ob štirih pojioldne v frančiškanski dvorani na Kaptolu salezijanski gojenci pod vodstvom dr. Jerka Grziniča proslavo 25. obletnice škofovskega po-svečenja sv. Očeta Pija XII. Pri proslavi bo sodeloval tudi orkestralni zbor hrvatskega državnega gledališča. V ponedeljek, dne 11. maja, priredi Hrvatska glasbena akademija koncert, na katerem bodo nastopili učenci visoke šole v tečaju operne korepeticije prof. Božidarja Kunca. Na programu so razni verski napevi in dvosipevi. Prošnje za sprejem v hrvatsko državno službo je treba odsedaj po najnovejši odredbi pred-sednižtva vlade pošiljati na prosvetno ministrstvo. Prošnji morajo biti priloženi vsi potrebni dokumenti. V njej mora prosilec tudi izjaviti, da jc disciplinsko in kazensko odgovoren za vse navedbe v prošnji. Vsa gledališka društva v Zagrebu so ob obletnici obstoja Neodvisne države Hrvatske vzidala Poglavniku spominsko ploščo v f>ro6toru hrvat- skega državnega gledališča. Istočasno so gledališki igralci ustanovili tudi sklad za podpiranje ostarelih in siromašnih članov. Prijava obvez napram inozemstvu. Do 30. aprila morajo vsa jx>d.jetja in privatniki prijaviti svoje terjatve napram inozemstvu Hrvatski državni banki. Iz Srbije Zatiranje vodnih podgan v Banatu. h„... varovanja številnih nasipov v Banatu, ki varujejo prostrana polja pred poplavami, so oblasti izdale navodila vsem občinam in ostalim državnim in samoupravnim uradom za zatiranje vodnih podgan. Za vsako pokončano vodno podgano bodo občine plačevale 50 dinarjev nagrade. Kdor pa ne bi hotel sodelovati pri tej akciji, bo kaznovan z denarno globo 1000 dinarjev. V Kragujevac jc prispel nov okrožni načelnik Dušan Popovič, ki je dosedaj zavzemal položaj okrožnega načelnika v Šabcu. Okrožni načelnik Milan Kalabič, ki je bil od ustanovitve okrožij v Kragujevcu, je odšel v istem švojstvu na novo službeno mesto v Požarevac. Niš jc dobil novega župana. Za župana v Nišu je imenovan ravnatelj tamkajšnje prve moške gimnazije Jovan čemerikič. Za vršilca dolžnosti predsednika Uprave za zaščito industrijske svojine je z odlokom srbske vlade postavljen Andrija Bogdanovič iz Belgrada. V Banat je pred kratkim odpotovalo okoli 300 srbskih siromašnih otrok. Radi okrepitve bodo ostali otroci dalje časa v posameznih banatskih krajih. Uradi za dajanje pravnih nasvetov delavcem in delojemalcem. Srbska delovna skupnost je pri vseh svojih krajevnih edinicah ustanovila posebne urade, ki dajejo pravne nasvete tako delavcem, kakor tudi delojemalcem. Osrednji urad za kožo v Belgradu je pozvnl vsa tista industrijska podjetja, ki so iz katregakoli razloga ustavila svoj obrat, da morajo kožni centrali takoj prijaviti vse gonilne jermene. »Srboput*, srbski jjolovalni urad v Belgradu, že posluje in prodaja vozne listke za vse proge v Srbiji in za potovanje v inozemstvo. Urad posluje v prostorih prejšnjega »Putnika«. Ustanovitev ljudske knjižnice v Belgradu. — Srbsko prosvetno ministrstvo je pričelo izdajati ljudsko knjižnico, ki bo služila predvsem kmečkemu ljudstvu kot pouk za boljše obdelovanje zemlje, razen tega mu bo pa nudila tudi zdravo nacionalno čtivo. Knjižnico ureja poseben uredniški odbor, v katerem je med drugim tudi inšpektor prosvetnega ministrstva Andrej žeželj. V Leskovcn v Srbiji1 je umrl Viktor Čnidar. Gospa Zdenka Zikova, dolgoletna članica ljubljanskega gledališča in sedanja članica belgrajske opere, je prejšnji mesec gostovalo v praški operi. Z vsemi svojimi nastopi je žela velike uspehe. Po vrnitvi v Belgrad je takoj nastopila v Ma6cagnijevi operi »Cavalleria ru-stioana«. Kadar razsaja burja na Carsu Takšne zime, kakor je bila letošnja, v Triesteju v resnici še ne pomnimo. Res je bila leta 1920. tudi huda, mraz je presneto pritiskal, toda trajalo je vse skupaj nekaj tednov, potem pa je bil mir pred zimo in burjo. Letos.pa obojega noče in noče biti kraj. Konec marca se je tako lepo nasmejala pomlad, da 6ino že vsi veseli pokopavali zinio. Pa srno se ušteli. April je pokazal vso svojo muhavost. Dva, tri dni je bilo res lepo sončno in toplo, kakor se spodobi za pravo trie6tineko pomlad, drugače pa 6mo imeli vedno dež in burjo, pa burjo in dež. Poslovil pa 6e je april tako, da nam bo še dolgo ostal v spominu. Zadnja dva dni nam je prinesel pravo zimo. Nenadoma se je ponoči spet oglasila burja s 6vojo žalostno pesmijo. Zavijala in tulila je, stresala okna in vrata, pa prinašala v stanovanja mraz, kakor da smo kje sredi januarja, pa ne pred pričetkom maja. Zjutraj 60 se istrske gore belile v snegu, po mestnih ulicah pa so se v burji lovile snežinke, ki jih je veter zanašal s kraške planote, kjer je snežilo prav zares, saj je obležal sneg od Postumie pa do Sesane ter pobelil že zelene vrhove Monte Re z več decimetrov debelo odejo. Stari Triestini so letos še posebej opisovali svoje spomine na burjo, zgodovinarji so zbr6kali iz preteklosti najbolj »burne« dogodke, vremenoslovci so razlagali, kako ta čudni veter nastaja. In vse to je res zanimivo in nenavadno; za tistega, ki trie-6tin6ke burje še ni doživel, pa zveni neverjetno. Najbolj nazorno vam pokaže vso 6ilovito6t trieetin-6ke burje priložena elika, ki prikazuje prizor 6 trga Dalmazia: mesto je zavito v oblake snega, kakor v gosto meglo, udarci viharja so tramvaj skoraj ustavili, sredi trga pa se nekaj pasantov bori z burjo. Sunek jih je ustavil na mestu, sklonjeni ali čepe čakajo, kdaj bo ponehal, da bodo hitro skočili za najbližji vogal. Ob takih dnevih — včasih divja burja tudi cel teden ali še več, so ulice skoraj prazne, z doma gre le tisti, ki mora im še tedaj gleda, da vsaj kos poti napravi s tramvajem. Neki predeli mesta so skoraj neprehodni. Zlasti široki trgi so nerodni, ker dobi na njih vihar največjo moč. Posebno na slabem glasu je prostor okrog glavne pošte, kjer ee združi burja z več smeri ter se ji ni mogoče nikamor umakniti. Tu je povzročila že več smrtnih nesreč. Znan je tudi trg pred borzo, potem piazza Oberdan in piazza Dalmazia, najhuje pa vihra burja na prostranem trgu Unita med magistratom in morjem. Čez ta trg si ob takih dnevih veliko ljudi ne upa in tudi tramvaj, ki je izpeljan ob morju, jo je že nekajkrat na tem mestu izkupit. Kar na lepem je sunek vetra vozilo prevrnil. Posebno silno moč pa razvija burja pod Servolo, kjer je pristanišče za izvoz lesa. Deske kar frčijo po zraku in celo debele tramove premetava sem in tji>, kadar »pihlja« sapa s hitrostjo do 140 km na uro! Ob obali udarja razburkano valovje Čez mole, slana morska pena in megla pršita kakor droben dež po ulicah vzdolž nabrežja, kapljice pa sproti znrrzujejo na tleh, na drevju in na 6tenab hiš, tako da je kmalu vse skupaj obdano z ledenim oklepom. Na molih doseže ledena odeja višino več decimetrov in traja spet nekaj dni po burji, da se led stopi. Vzdolž prostorov, ki so burji najbolj izpostavljeni, potegnejo mestni gasilci vsakokrat vrvi. Na hodnikih so v ta namen že napravljene posebne luknje, v katere vtaknejo železne kole, ki nosijo vrvi. Vsako hudo burjo občutijo tudi v bolnišnici. Veliko ponesrečencev z zlomljenimi udi in drugimi poškodbami, ki so jih dobili zaradi padca, ko jih je prevrnila burja, pripeljejo tja. Vsako leto je tudi nekaj emrtnih žrtc". Kako nastane burja? Prav za prav ni doma na Carsu, temveč 6e privije iz doline Vipacco, in 6icer v dveh odprtinah ob robeh pogorja, ki mu na Carsu pravijo »Na vrheh«. Na tem pogorju je na grebenu več vasi, najbolj znana je S. uiacomo in Colle. Na eni strani pripiha burja preko Storij na Sesano. Sesanci se postavljajo, češ da imajo doma vrata za burjo. Kadar se ujezijo na Triestine, pa jim spustijo burjo v mesto. Seveda Sesanoi sami najbolj trpijo pred burjo, ki se zaganja najhuje skozi sedlo med obema vrhovoma Taborom in Planino, med katerima leži trg. Druga pot burje pa gre skozi S. Daniele del Carso, od koder ee razlije potem po vsem Carsu. Najhujšo burjo imajo menda okoli Aidu66ine v dolini Vipacco, potem v Prevalu, na Gaberku, vzdolž železniške proge od S. Pietra del Carso do Lesecce, kjer varujejo progo posebni leseni plotovi, da burja ne prevrne vagonov, in pa v Triesteju. Burja piha od severovzhoda, v Triesteju pa se tako zmeša, da prihaja včasih kar od več strani naenkrat, kakor se pač odbija od vrhov nad mestom in potem od višin in pa hišnih blokov v | stalno modra in čista. Kadar zapiha burja, se vse manjše ladje naglo umaknejo v pristanišča, kjer pa tudi niso preveč varne. Valobrani in nasipi ne pomagajo dosti, ker razburka vihar vodovje v pristaniških bazenih prav tako, kakor na odprtem morju. Pristaniška kronika sicer v tem stoletju ne beleži nobenih večjih nesreč, pač pa jih je bilo zato več v preteklem stoletju. Posebno usodna so bila leta 1829, 1832 in 1835. Pred sto leti, februarja 1841, je razbila burja veliko ameriško jadrnico, ki jo je odtrgalo od sidrišča ob molu ter je pri Campo Marzio treščila v obalo. Nekaj dobrega pa ima tudi burja. Prav temeljito očisti ne samo ozračje, da postane prozorno ter sega oko v prvih dneh po burji v čudovite daljave, temveč osnaii tudi vsa pota in ceste prahu. Zlasti tržaško mesto je po burji tako pometeno, kakor ga ne bi mogla očistiti nobena armada pometačev. Vsa nesnaga, ki 6e zbira iz mesta in iz kanalov, ki pada iz ladij, gnilo sadje in zelenjava s trga Ponte Rosso in njegovega Kanala, morska trava, ki jo valovje zanaša k obrežju, vse to prekrije bazene ter razširja hud smrad. Pa pride naenkrat burja in v nekaj urah spiha vso nesnago iz pristanišča na odprto morje, da je voda spet kri Evropa - azijski polotok? Po hudi burji v triestejskem pristanišču: leden oklep pokriva ladje in nabrežje. Zdi se, kakor da bi imeli pred sabo sliko kakega pristanišča v Ledenem morju. mestu samem. Poleti nas burja le redko obišče, zato pa je tembolj pogost gost pozimi. Nastane pa takole: zrak nad morjem je ponavadi bolj gorak kot nad celino. Toplejši zrak se dviga, nad morjem pa ostane nekak prazen prostor, v katerega spet sili mrzli zrak s celine. Izmenjava pa se vrši sunkovito in z izredno silo. Veter, ki prihruje po kraška planoti, se z vrha kar vrže proti morju. Neprijetna je zlasti zaradi tega, ker ne piha enakomerno, temveč udarja v sunkih, ki jim pravijo Tržačani »re-folic Udarci so vedno nepričakovani ter prihajajo zdaj od te, zdaj spet iz druge smeri, tako da ni zavetja, ki bi bilo pred njimi varno. Najbolj pa so burji izpostavljene seveda ladje. Neznanstveno razmerje mnogih pov-prefmh izobražencev spričo nuj važnejših in najsodobnejših človeških problemov se z ničimer ne očituje tako točno, kot z njih ipovsem napačnim presojanjem verskega činitelja v dosedanjem razvoju zgodovine v Evropi. Pojma krščanske Evrope a>li kake krščanske kulture zanje sploh ni na svetu. Brez pomena se jim dozdeva dej« stvo, da so bili samostani v zgodnjem srednjem veku tista torišča, ki sta iz njih izhajali evropska izobrazba in morala. Mogočni verski boji prejšnjih stoletij, križarske vojne, ostri sj*)« padi med vzhodno in zahodno Cerkvijo, evropski obrambni boji spričo molimnedanstva, hu-sitski boji, mogočne borbe Karla V. za versko in kulturno enotnost zahodne Evrope, trideset« letna vojna, revolucija puritancev v Angliji: vse to so v njih očeh le izrastki mračnjaškega praznoverja nli versko-jx)litično zastrta gospo* darska nasiprotja. Tako je postal mnogim od njih pojem »Evropa« dvomljive vrednosti. Vsem tem napol in nn četrt izobražencem je Evropa le privesek azijske celine, le zemljepisni pojem. S tega zmaličcncga gledišča se jp hočeS nočeš izcimila pojxdna brezbrižnost spričo vseh vj>rašanj, ki so v zdravih dneh naše celine razburjala duhove. Vse to velja prav tako za javno kot za zasebno življenje. Se v stoletjih zgodnjega novega veka so se mogli evropski narodi razdvajati v vprašanju, kakšna da je edina pravilna oblika pri podelitvi 6V. obhajil«. lo je jako razumljivo: sprli so se zato, ker ni bila v nevarnosti samo enotnost vere, Prizor na ulici v Triesteju, kadar piha burja. Vknjižbe in izbrisi dolgov v L.ubljani Zemljiška knjiga okrajnega sodišča ie odprto zrcalo o gospodarskem stanju Ljubljane in njene bližnje odnosno daljne okolice. Ze splošen pregled vseh zemljiškoknjižnih poslov, ki so bili to leto in posebno letos aprila izvedeni v raznih zemljiških knjigah posameznih katastrskih občin, pokaže, da se na eni strani množe vknjižbe manjših in večjih hipotečnih posojil odnosno hipotečnih kreditov, na drugi strani pa so bili iz knjig izbrisani veliki milijonski dolgovi, največ v bivši dinarski valuti, j>a še prav stairi, ii datirajo izza leta 1875. do 1885. Pri zemljiškoknjižnem nradu je bilo aiprila zaznamovanih 65 predlogov za vknjižbo zastavne pravice odnosno za zaznambo vrstnega reda za razna, od ljubljanskih denarnih zavodov dovoljena in dana posojila in hipotečne kredite v skupnem znesku 4-,"591.483 lir. Od te vsote je bil dan hipotečni kredit na različne nepremičnine v znesku 2,652.654 lir z zaznambo vrstnega reda v 15 primerih. Bili pa so dalje 4 predlogi, ki so zahtevali zaznambo zastavne pravice za posojila, dana še v dinarski valuti in to za skupni znesek 92.947 din. Aprila je bilo dalje vloženih 50 predlogov za izbris različnih hipotečnih dolgov in to v raznih valutah. V 2 primerih je bil izbrisan dolg v skupnem znesku 12.920 lir. Pri 50 nepremičninah je zemljeknjižni urad na podlagi izbrisnih pobotnic izbrisal velikanske jiosojilne vsote v skupnem znesku 19,722.000 lir. Prav aprila so bili izbrisani res milijonski zneski. Pri neki nepremičnini v mestu je bil izbrisan dolg za 2 milijona din. Na predlog mestne občine ljubljanske je zemljiška knjiga izbrisala hipoteko v znesku 15 milij. din, ki je bila vknjižena na mnogih nepremičninah, lastnih mestni občini. Posojilo je pred leti dovolil občini Zavod za socialno zavarovanje. Kakor dru- ampak tudi duševno-moralna, družabna in jx>-litična enotnost Evrope, ki je bila glede na duhovnost in kulturo tvorba Cerkve. Pri tem ni šlo samo za gole formule, marveč za božanstvo Kristusovo, z-a vso vsebino resnice, za vso oblast resnice krščanstva, za možnost njegovega mogočnega vplivanja na ta, po njem za zmeraj blagoslovljeni del zemlje. Ko jc potom v dobi »prosvetljenstva« neko obledelo bogoverstvo bolj in bolj zabrisalo meje med resničnim, na tradiciji in resničnosti evropskih narodov sloneč:m krščanstvom, in med navideznim krščanstvom, izhajajočim iz mlnhavega čvekanja filozofov, se je utegnilo celo zgoditi, da je Lessing, ki je bil brez dvoma izvrstno jx>dkovnn v dramaturgiji, vendar ni bil nikakršen versko-zgodovinski mislec, začel sploh zdvnjati o starem evropskem redu glede nn verski sostav in je učil, da so vsa enobožna verstva enake vrednosti. V svoji »Basni« o treh prstanih«, dalje v igri »Nntan modri« se prikazujejo enolvižna verstva kot povsem enakovredna. Tu je začela stara Evropa že dobivati pojem »azijskega r>°l-otokn«, ki ga dandanes tudi mnogi izobraženci [»udarjajo. Moderno zemljepisje je iznašlo za skupno zemeljsko celino izraz »Evrazija«. Če je zemljepisno ta pojem upravičen, se tu ne bomo pri-čkali. Glede na verski in kulturno-zgodovinski jiomen pa ostane krščanska Evropa (ki se ji mora prišteti tudi Amerika, odkar je krščanska) samoniklost, le edn:nsko živeča tvorna oblast, ki je bila njena blesteča se vzvišenost v časih vulkanskih pretresov sicer mimogrede zasenčena, toda nikoli ni mogla biti povsem za« temnjena. Pradavne, vzhodnoazijske kulture utegnejo pač vzbujati svoje vrste občudovanje. Vendar brez dvoma ni brez globljega pomena Previdnosti dejstvo, da imamo zelo razširjeno krščansko misijonsko delovanje v Vzhodni Aziji, nimamo pa budističnega misijonstva na evropskih tleh. • «)B«B«MMBCPS»«BMagMW»^l»AWJl!lJ JJJ IM f1JUi ge mesece, so bili tudi aprila zaznamovani izbrisi prav starih dolgov, glasečih se na krono in svetle goldinarje. Pri b nepremičninah je bilo izbrisanih za 18.283 kronskih dolgov, pri neki nepremičnini pa star dolg izza leta 1885 v znesku 2300 gld. Aprila so bila vknjižena hipotečna posojila za najnižji znesek 583 lir, a pri 2 nepremičninah za vsote 160.000 in 180.000 lir. Najvišja vsota z zaznambo vrstnega reda je znašala 500 tisoč lir. Aprila sta bila pa izbrisana prav malenkostna dolgova v znesku 150 in 250 lir. Za april je dalje zanimivo, da ni bilo nikakih realnih eksekucij zaradi davčnih zaostankov. V nekem primeru je bila predlagana prisilna uprava zaradi 57.750 bivših din. Neko posestvo pa je prišlo na dražbo zaradi 536.813 bivših din. Taka je slika Ljubljane in okolice po zemljiški knjigi v mesecu aprilu! V vsako hišo »Slovenca«! KULTURNI OBZORNIK Knjiga zgodb Iz klrurgovega življenja Ljudska knjigarna je izdala v seriji svoje zbirke Naša knjiga kot prvo knjigo letošnjega letnika v_ zadnji dobi zelo znano knjigo Andreja Majocdhija: »Kirnrgovo življenje« v prevodu Mirka Javornika (str. 263, vez. 50 lir) S tem smo na našem knjižnem trgu dobili knjigo, o kateri 6em prepričan, da bo šla iz roke v roko ter jo bodo ljudje, zlasti še izobraženci, »požirali«, dasi ni prava iiteratura. Svoj čas je ista založba izdala Axela Muntheja jx>dobno delo »San Michele« in vsi vemo, da je malo knjig pri nas imelo tak uspeh, kakor življenjska modrost in dobrota tega slepega zdravnika, ljubitelja živali in človeka. Toda Munthejeva življenjska izpoved spada že v pravo leposlovje, dočim je Majocchijev življenjepis lepo pisana izpoved zdravnika o svojem delu in doživljajih ter svojem gledanju na svet in življenje, bolj torej napet življenjepis kot umetniška stvaritev. V tem se enači s piodobno knjigo, ki jo je izdala 6vojčas Mohorjeva družba, namreč Katarine Burgerjeve zanimivo delo »štirideset let babica«, ki je bila prav tako ena najbolj zanimivih prevodnih povesti tistega leta pri nas. Tako ima naša javnost sedaj priliko brati zopet močno življenjsko knjigo iz zdravniškega sveta ter jo bo prav gotovo brala s tako radovednostjo in s takim pridom, kakor je San Michele ali štirideset let babic; da omenjam samo ti dve podobni knjigi iz zad-' let . ' .»cchi ni pisal knjige rat, temveč kot kirurg, ki bi .rad svojemu sinu, njih let pri nas, Majocchi ni pisal knjige kol poklicni lite- študdrajočemu medicino, zapustil potek ivojega življenja t zgledovanje in razumevanj^ zdrav- niškega poklica. Sam pravi v uvodu, »besedi, ki I ju velja prebrati«: »Napisal sem jih za sina... I da mu pustim moralno oporoko. Ko b^ bral te zajpiske, bo videl, s kolikim trudom in kolikimi žrtvami je bila pretkana pogumna volja njegovega očeta, in to ga bo vzpodbujalo k dobremu delu.« Šele na pobudo drugih, ki so jih videli, jih je objavil tudi javnosti, o kateri pa je mnenja — v 6voji skromnosti — da bo v njih razočarana. Dalje namreč piše: »Nikakor ne mislim, da bi te strani iz dnevnika mogle zanimati do6ti ljudi: zdravnikov ne, fcer so predaleč od nagibov, ki ponavadi nakrenejo učenjaka, da gre brat knjigo; navadnega človeka pa tudi ne, zakaj temu se bodo zdele preveč vezane na znanstvene ofiombe in premišljanja.« Toda tako prvi, kakor drugi, bodo segli po knjigi, obravnavajoči tak predmet, ki že od nekdaj sam po sebi priteguje vsakega človeka: skrb za zdravje in zdravljenje bolezni, opisano vse z vidika zdravnika, ki ima ogromno prakso, pa tudi lep dar pripovedovanja zgodb. Kdo rad ne posluša zdravnika, pri[>ovedujočega o čudežih, ki jih napravi nož v odprtem človeškem telesu? Kdo bi si rad ne pridobil novih skuše-nosti za ohranitev zdravja in da spozna, kdaj naj išče pomoči zdravnika-kirurga? In nekaj vsega tega bo dobil vsak v tem močnem življenjepisu kirurga. Uvodoma govori veliki kirurg o svoji mladosti in o bedi, ki se začne, ko postane oče zdravnik žrtev poklica, zapuščajoč vdovo in tri otroke z željo, naj bo sin »rajši kmet kakor zdravnik«. Po dobroti strica in žrtvi matere ter s svojo nadarjenostjo se prerije skozi šole ter 6i izbere očetov poklic. Z znanstvenim delom doma in v tujini (Mur.chen) si pribori doktorat ter z njim stopi pred —■ življenje. Najprej nadomestuje zdravnika strica in nam pokaže podobo zdravniške prakse na deželi, ki je v očeh laikov tako zavidanja vredna, sicer pa ena sama velika žrtev. Ker ni mogel začeti s prakso, je stopil na porodniško postajo kot pomočnik. In tako nam najprej opiše v nizu življenjskih zgodb >zgode io nezgode v porodništvu*, torej isto anov, kakor jo obdeluje Burgerjeva v svojih doživljajih. Te zgodbe iz različnih situacij in stanov nam kažejo trpljenje ženi in zdravnikov poseg v njihovo življenje in telo, da jam olajša bol in jih reši — če mogoče — smrti. Položaji, kakor jih opisuje (zabavišče, cirkus, predmestni brlog itd.) so prizori, za katere bi bil Majocchiju hvaležen marsikak naturalistični pisatelj, ki išče podobnih stvari. Pa tudi pri Majocchiiju so naleteli ti dogodki na dobro pero. Po tej nekajletni porodničarski praksi se odloči pisatelj za kirurški poklic, v katerega nas uvede z zanimivim traktatom v nenavadni razvoj kirurške umetnosti, ki je bila svoj čas resda precej mesarska, zdaj pa je »božanska veda in obenem umetnost«. Od raervoja 6voje vede, ki se ji vdaja z vso strastnostjo, preide na opis razvoja milanske Velike bolnišnice, ki je zdaj njegovo terišče. Še preden pa naniza zgodbe iz te kirurške prakse, ki so središče knjige, opiše še študijsko pot v Ameriko ter tamkajšnje 6tanje kirurgije, ki je do 6krajno6ti specializirano. Nato poda v nekaj poglavjih ,rože' zdravniških uspehov, v katerih rezarjev poseg rešuje življenja i.n prinaša svetlobo bolnikom, nato pa zopet nekaj zgodb o žalostnih primerih, ko človeška znanost ne more rešiti življenj, ter so tudi sicer težave, ki trosijo ,trnje' — skrbi in trepetanje — na zdravnikovo pot. Nato se s svojim pogledom dotakne V6eh važnih trenutkov in dogodkov v zdravnikovem življenju: tako opiše trenutek, ko stoji zavzet pred turškimi čudeži, poln skepticizma, pa vendar vere; dalje skrb za bolnico, ki jo je sam povozil z avtom, in je bil v tem primeru on bolnik itd. Zanimive so zgodbe o zdravniških tajnostih, o položajih pri dvobojih, ki jih obsoja, pa jim je moral kot zdravnik prisostvovati; o romanih, ki se pleto med zdravniki in klientinjami ter so nevarni za kirurgovo — srce. Nato svoje zdravniške zgodbe poveže z doživljanjem prve svetovne vojske ob Assiagu in na Soči (v Kojskem) ter Piavi, z zmago leta 1918. in — notranjim neredom v fiovojnih letih (bomba v gledališču v Milanu!). Tu napravi red šele pojav fašističnega gibanja, ki ga Majocchi spremlja s simpatijami. Ze iz milanskega »lokal-patriotiizma« posveti poglavje Duceju iu papežu Piju XI., ko je bil še knjižničar v ambrozijanski knjižnici Nato postavi še lepe spomenike angelu, varuhu bolnikov, sestram in strežnicam, ter zdravnikom — žrtvam poklica, tem mučenikom kirurške vere, med katerimi je bil tudi njegov oče; nato preide še na muko kirurgovo, ki mora sam sebi ugotavljati bolezni, ki mu jih je prenašati. In prav tu odpove marsikomu 6ila, prenašati pezo do kraja, ter sam jioseže vmes, dočim drugi s pomočjo vere junaško gledajo v svoj konec. In — kaj je za njim?, In tu dobi Majocchijeva knjiga poseben poudarek: v 6plošne>m materializmu kirurgov, ki se smatrajo za inženirje, urejajoče človeški telesni mehanizem kot brezdušno stvai, se z Majocchijem oglasi globoka vera v nadnaravni smisel življenja, v katerega more verovati tudi kirurg. Zakaj vse to strašno trpljenje, ki ga je v življenju več kot veselja, če niana večjega smisla? In tako se po vseh teh strašnih zgodbah o človeški bedi, ko mu bolezni razjedajo telo, povrne k veri matere, ki je najgloblji smisel življenja izrazila skoraj katekizemsko v stavku: »Prišli smo na svet, da bi spoznavali Boga, ga ljubili in mu 6lužili, da bi ga uživali v drugem življenju.« in zato bi rad umrl z besedami, ki jih je vklesal materi na grob: »Vate, Gospod, sem zaupal, ne bom osramočen na vekomaj!« Tako ima ta knjiga značaj apologetike: apolo-getike božanske vede kirurgije, ki ji služi Majocchi z vso znanstveno strastjo, ter apologetike zagrob-nega življenja duše, ki bo lepše kot to bedno živo-tarjenje človeškega telesa 1 Knjiga, vredna dvakratne cenel Prevod Mirka Javornika je zelo posrečen, vreden jiosebne omembe tudi zaradi hvalevrednega, a tveganega napora, povedali vse zdravniške Izraze — in tujke sploh — lepo po slovensko. Tako je knjiga o zdravniški vedi, katere izrazoslovje je večinoma tuje, izredno čista skoraj oo neverjetnosti, če pa morda tudi do kakšne netočnosti, naj sodijo zdravniki. Na bralca-laika dela lo najboljši vtis, kajti prepričanje dobi, da se tudi tnko imenovani strokovni »termini« — izrazi dajo za širšo občia»tvo ražiiiuiijivo leposlovno povedati, td. » S-Jta&ae novice Koledar Sobota, 9. maja: Gregor Nacijanški, škof in cerkveni učenik, Herma, spozn.; Beat, spoznavalee; kGeroncii, škof. Nedelja, 10. maja: Mati človeštva; Antonin, škof; Jan. Aviltski, spoznavalee; Blanda, 6veta žena in mučenica. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Julij Huttman. Pogreb bo v soboto, 9. maja ob 5. popoldne z Zal, kapela 6V. Jožefa, k Sv. Križu. — Rodbinama Vilhar in dr. Mauri je umrla gospa mama. Po. greb drage rajnice bo v nedeljo, 10. maja ob pol treh popoldne z Žal, kapela sv. Frančiška, na po-kopališče k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Poročila sta se v nedeljo dne 26. aprila 1942 v cerkvi sv. Blaža v Zagrebu g. dr. Stamol Franc, zobozdravnik v Sisku in ga. Zlata Brišnik, bivša trgovka sedaj v Sisku. Priči sta bila g. Loos Jožef, ravnatelj Croatia-Put in g. inž. Dračar. Poročil ju je ravnatelj g. profesor Jakob Richter. Navzoča sta bila tudi gg. Drago Paljago, hrvatski konzul v Mariboru in dr. Turato, hrvatski konzul v Gradcu. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova! I z I I o J • Kirurgavo življenje od Andrea Majocct ia v zbirki »N A Š A KNJIGA* in v prevodu M. Javornika. Eleeantno v platno vezana kn iga stane v prodaji L 60-—. Naročniki na zbirko dobe knjigo dostavljeno na dom. Sporočite morebitno spremembo naslova. Znamenito delo vam bo odkrilo presenetljive strani iz življenja kirurgov in bolnikov. Če hočete dobiti knjigo izredno poceni, se naročite na zbirko „NASA KNJIUA". Založba UUDSKE KNilGAME v UU3UANI - Pred Skotijo 5 — V četrtek + 23° C. Po hladnih in deževnih prvotna j niških dnevih je sedaj nastopilo prav lepo in toplo vreme. Dnevna temperatura od dne do dne narašča, na drugi strani pa pada barometer. V četrtek je bila zaznamovana popoldne najvišja temperatura + 23.4" C. Bilo je nekoliko vetrovno, drugače jasno. V petek zju traj je bila najnižja jutranja temperatura 4- 6.4" C. Barometer je v petek kazal stanje 76t mm, padel je za dobrih 5 milimetrov od četrtka na petek. Lepi sončni in topli dnevi so mnogo pripomogli, da se je rastlinje in drevje začelo bujno razvijati. Vse je popolnoma oze-ilenelo, naposled bukve. Na Golovcu se je sedaj že oglasila kukavica. — Učiteljska tiskarna d. d. v Ljubljani vabi na svojo III. glavno redno skupščino, ki bo dne 14. junija 1942. ob 10. uri v Frančiškanski ulici št. 6. — Do 1500 ovadb zaradi navijanja cen. Na državnem tožilstvu sedaj sestavljajo poseben seznam vseh ovadb, ki jih je državno tožilstvo prejelo od lanskega aprila naprej in ki se nanašajo na različne prestopke protidraginjskih uredb, v prvi vrsti zaradi navijanja cen in ve-rižništva, kakor tudi zaradi prestopkov uredb, ki določajo primerno razdelitev in racionira-nje različnih živil in življenjskih potrebščin Državno tožilstvo je od lanskega aprila naprej prejelo do 1500 ovadb iz Ljubl jane, okolice in drugih krajev, ki spadajo pod območje 'ljubljanskega okrožnega sodišča. Prestopke px> čl. 7, uredbe o cenah z dne 12. marca 1941 je sodilo okrožno sodišče, sodnik - poedinec, druge prestopke različnih protidraginjskih uredb pa so sodila pristojna okrajna sodišča. Nekatere prijave je državno tožilstvo vrnilo Kraljevi kve sturi, da je proti ovadencem izrekla kot uprav na oblast I. 6topnje primerno zajx>rno in de narno kazen. — Prodajal je blago za 40% in več dobička Neki ljubljanski trgovec z manufakturnim bla gom je bil obsojen zaradi navijanja cen po čl. 7. uredbe o cenah z dne. 12. marca 1941 na 7 dni zajKira in 200 lir denarne kazni, ker je prodajal kratke ženske obleke po 85 lir in pol-volnene otroške oblekce po 75 ilir. Kontrolni organi so lani 11. oktobra pregledali trgovino trgovca Josipa V. in ugotovili, da so bile cene ženskim oblekam za 44) % višje določene, kakor jo znašala faktura, ki je navajala ceno 35.68 lir, otroškim oblekcam pa je bila fakturna cena 30.70 lir. Pri sodišču zaslišani izvedenec je izja-da so te cene bile previsoke. Obtoženec sam sc je izgovarjal, da je izenačil cene stare zaloge s cenami nove zaloge blaga, ki ga je plačal mnogo višje, kakor pa blago stare zaloge. — Sleparstvo v živilskimi nakaznicami pred sodiščem. Pred triestinskim tribunalom se je ršil nedavno zanimiv proces proti sleparjem, ki so manipulirali z ukradenimi in ponarejenimi nakaznicami za živila. Pred sodiščem sta sedeli na zatožni klopi kot glavni obtoženki dve uradnici tvrdke »hadac«, ki je lansko leto pod nadzorstvom ministrstva za poljedelstvo razdeljevala v Triesteju trgovcem raznovrstna živila za nadrobno prodajo. Ti uradnici, Ferdinanda Sapi in Hildegarda Mantovani, sta sprejemali ponarejene »Sadacove« živilske nakaznice od trgovcev Viktorja Crismancicha, Karla l.enardona. pekov Josipa Milazzija, Libera Ro-bonija in Franca Zerbine. Vsi navedeni so se zagovarjali pred sodniki skupaj z obema uradnicama. Ti trgovci so obe obtoženki podkupili z razmeroma majhnimi vsotami — vsaka je dobila po 1500 lir. da sta sprejeli ponarejene nakaznice za velike količine živil —■ moke, sladkorja, surovega masla, masti itd. Ta živila so trgovci prodali deloma v svojih obratih, deloma pa so jih prodajali naprej in sicer y Turriacco in v S. Canzian del Isonzo. Zalagali tudi nekatere dru^e tvrdke v Triesteju. Kazen. ki jo je sodišče izreklo, je bila stroga: obe obtoženi uradnici sta dobili po 4 leta ječe ter 2700 lir globe, Crismancich 4 leta ječe in 7200 lir globe, Roboni 1 leto in 3 mesece ječe, Zer-bina pa 1 leto ječe in 2000 lir globe. Vsi ostali obtoženci — in teh ie bilo precejšnje število, pa so bili oproščeni krivde in kazni. Ljubljana 1 Sv. maša zadušniea za pok. dr. Josipom Potrato se bo brala v ponedeljek dne 11. t. m. ob 9 v cerkvi Marijinega oznanjenja pred glavnim oltarjem. I Borci Kristusovi! Danes, v 6oboto, ob 5. sestanek pri frančiškanih. 1 Znamenitega flamskega dramatika Gheona lepo delo »Sultanova hči in dobri vrtnar« bomo videli na Vneuohod, 14. t. m. ob 4 popoldne na frančiškanskem odru. Ker ima drama globoko -religiozno vrednost, jo občinstvu toplo priporočamo. Vstopnice po 5, 4, 3 in 2 liri dobite v predprodaji v trgovini Sfiligoj. 1 Prva javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice v okviru propagandnega tedna »Učite se glasbe« bo v ponedeljek, dne 11. maja ob pol 6, uri popoldne v mali filharmonični dvorani. Pred pričetkom produkcije bo imel kratko uvodno besedo ravnatelj šole Glasbene Matice, redni prote. sor Julij Betetto. Zatem bo nastopilo 22 gojencev in gojenk, klavirskega, violinskega in instrumentalnega oddelka ter dramatične šole. Podrobni spored produkcije je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, stane 3 lire in velja obenem kot vstopnica. Opozarjamo na točni začetek ob pol 6. uri. 1 Mizarske pomočnike vljudno vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 10. maja 1942 ob pol 10. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, pritličje. Na sestanku bomo px> ročali o novi kolektivni pogodbi za mizarsko stroko in o zaščiti delavstva v mizarskih obratih. Sindikat delojemalcev lesne 6troke pri Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani. 1 V Zvezdi so začeli saditi krompir. V četrtek zjutraj 60 začeli v Zvezdi, ki je že vsa preorana, 6aditi krompir. S tem delom so začeli na parceli, ki je najbližja univerzi in Glasbeni Matici. Zemlja je bila dobro pognojena s kompostom, še preden 6o jo preorali. Je pa precej plitva in tudi ob 6a. ditvi je bilo videti, da polagajo semenski krompir prav plitvo pod površino. Prav previdno ga bo treba okopavati, 6icer še bo lahko zgodilo, da bo prišla na vrh 6{>odnja in 6labša plast, ki jo tvori gramoz. 1 Metanje cigaretnih ogorkov na sprehodih po mestnih in drugih gozdovih je zelo nevarno, ker je povsod dosti 6uhega listja ter lahko nastane po-zar, ki bi nam uničil nasade in napravil velikb škodo tudi zasebnim lastnikom gozdov. Še posebno je pa prepovedano kuriti po ho6tah in gozdovih ter 60 predpisi gozdnega zakona zelo 6irogi, saj mora tieti, ki bi na kakršenkoli način ali tudi sa- mo s cigareto zanetil požar, povrniti prav vso škodo, razeu tega bi bil pa še posebej kaznovan. Zato prosimo vse sprehajalce, naj pazijo na ogorke cigaret in cigar, predvsem pa prosimo starše, naj opominjajo svoje otroke, da ne bi po gozdovih poskušali kuriti. I Delavci mestne vrtnarije so dobili vrtičke. Med raznimi skupinami, ki 60 se let06 prijavile, da bi obdelovale zemljo, so tudi delavci, zaposleni v mestni vrtnariji. Ti, ki 6e na vrtnarjenje še najbolj spoznajo, so se seveda tudi 6pomnih in so dejali: »Ce se že vsi drugi bavijo z vrtnarstvom, zakaj 6e še mi ne bi!« Prosili so mestno občino, naj jim podeli kako parcelo in res jim je mestna občina dala na razpolago parcelo pri brezah, tam. kjer je pozimi otroško sankališče. Ti delavci so dobili vso parcelo tja do ceste. Razdelil-' so jo v 30 malih parcel, kolikor je pač bilo prosilčfcv ter jih sedaj pridno obdelujejo v prostem času. Tudi za semenski fižol so prosili pri mestni občini i ga — enako, kakor drugi prosilci, tudi res dobili. Poleg fižola bodo zasadili 6tveda še drugo zelenjavo in tudi krompir, kolikor je zan[ še čas. Malo nižje pa mestna občina v lastni režiji 6adi krompir raznih vrst, da bo v jeseni primerjala, katen krompir je let06 najboljši. Vsadila bo tudi nekaj koruze. 1 Kozja in zajčja farma v Kollmanovem gradiču. Te dni smo čitali. da bo mestna občina tudi letos pridelala nekaj krme za koze in živali, ki jih redi. Marsikdo se je začudil, kje ima mestna občina te živali. V resnici ima Javna borza dela svojo farmo v Kollmanovem gradiču pod Rožnikom, ki je last mestne občine. Tam je borza imela lani 19 koz in enega kozla ter okoli 100 zajcev. Koze so lani povrgle 30 kozličev. ki bodo za pleme, nadaljnji prirastek pa bo Borza dela porabila za prehrano ljudi v Delavskem domu. Zajcev ima Borza dela tam okoli 100, niihov prirastek pa pre rav tako redno v kuhinjo Delavskega doma. Ne-oliko priboljška k hrani pomeni zajčje meso le, rav tako se bo sem in tja kdaj izvrstno prilegla ozletina. 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo ho opravljala od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žit ko Jožica, Pleteršnikova ul 13, telefon 47-64. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sobota, 9. maja ob 17.30: »Voda«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Nedelja, 10 maja oh 14: »Zaljubljena žena«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdoj. Ob 17.30: »Vdovn RoSlin-ka«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ponedeljek, lt, maja: Zaprto. Opera: Sobota. 9. maja oh 17: 'Prijatelj Frio«. Red B .— Nedelja. 10. maja oh 14: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Oh 17.30: »Orfej in Evridika«. Izven. Znižano cene od 15 lir navzdol. — Ponedeljek, 11. maja: Zaprto. RADIO. Sobota, i. maja: 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glnshn. V odmoru (8.00) napoved čn*a. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Klnrinetnl trio. — 12.40 Eleklron-kvHrlet provincialneen Dopolavora v Sienl. — 13.00 Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v HlovcnSčini. — 13.20 Pesmi vojnega časa. Orkester In zbor družbe EIAR vodi dirigent Gallino. 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Radijski orkester in komorni zbor vodi dirigent D. M. Sijanec. Operetna glasba. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.10 Nove ploSče Cetra. - 17.55 Stare Terezija: Higiena naSega doma, predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Na harmnniko igra Avgust Stanko. — 20.00 Napoved čnsa. Poročila v Italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v SlovenSčinl. — 20.30 Vpis pomladanskih bataljonov v Sev. Afriki In mladih fnSistov v Bir el Gobliu. — 21. Prednvnnje v slovenščini. — 21.10 Godha RR.CO in lirični zbor EIAR-ja vodi dirigent Cirenei. — 21.45 Prenos lz ob-činsekca gledališči v Firenzi: Drugo in tretje dejanle opere V. Bellini: La Sonn.imhula. M«d odmorom: Zanimivosti v slovenščini. Po operi: Toročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno »lužho Imajo lekarne: dr. Pie-coll, TjrSeva o. 6, mr. Hočevnr, CelovSka a. 62 in mr. Oartus, Moste, ZaloSka c. 48. POIZVEDOVANJA. Najdena Je bila hllzn restavracije e»d pod Rožnikom moSka usnjnta rokavica (desna). Naslov najditelja v upravi našega lista. krajih je toplomer kolebal okrog ničle. Ta nesrečni ponedeljek je marsikje v deže i smodi a slana. Najbolj sta trpela krompir in fižol. V torek, 5. maja se je temperatura nekoliko dvignila m radi rahlih sap slana ni imela več moči. Vsi upamo, da je zdaj zime že vendar konec. Preko Pankracija, Servacija in Bonitacija pa še nismo in tudi mokra Zofija še ni za nami. Zopet vesel dogodek v rešilnem vozu. Pred par meseci smo poročali, kako je neka mati srečno porodila v rešilnem vozu »Zelenega križa«, ko so jo prevažali od doma v mestno porodnišnico. Te dni se je primeril sličen dogodek. Poklicali eo rešilni voz »Zelenega križa«, da bi prepeljal 20 letno delavko Gabrijelo Stakolič v mestno bolnico, ker je bila na porodu. Skrbni strežniki »Zelenega križa« 60 porodnico lepo prenesli v voz in 60 s primerno brzino odhiteli proti mestu. Ko je avto vozil preko Oslavlja, je mlada mati nepričakovano rodila in rešilni voz je oddal v porodnišnico njo in novorojenko. Iz Trlesteia Smrtno se je ponesrečil 53 letni Silvij Miti, ki je delal na stavbi v via Appiari 7. Postalo mu je na ogrodju nenadoma slabo, ter je padel v globino, pri čemer je dobil takšne poškodbe, da je v bolnišnici umrl. Smrten padec s kolesa. Na via dello Seo-plio je padel s kolesa 23 letni Ludvik Enioh s Proseka ter si zlomil tilnik. Obležal je na mestu mrtev. . V Milanu kradel, v Triesteju zaprt. Trie-stejska policija je na spreten način izsledila zloglasnega tatu, ki se ie zatekel sem iz Milana, da bi se skril ter bi tukaj v Iz Gorizije Smrt stare korenine. Na Ucagnah v duhovniji Ustie je pred dnevi mirno v Gospodu zaspal tamkajšnji posestnik Ivan Bačar, oče pokojnega zdravnika dr. Justa Bačarja. Dočakal je visoko starost 92 let. Delavnemu vipaccovskemu kmetu, ki je vse življenje z ljubeznijo skrbel za dom in družino, naj sveti večna luči. Vreme. Prvi dnevi majnika so nas razočarali. Razmraženo ozračje, ki sta ga povzročila burjasta in snežena zadnja dva dneva v aprilu, se ni ogrelo, pač pa se je še ohladilo. V nedeljo, 3, maja je v gorah zopet snežilo. V Zgornji dolini pri bohinjskem predoru je sneg zapadel prav v grapo. Na Voschiji so imeli približno 75 cm spomladanskega snega. V kotlini Circhina je pobelilo tudi skoraj do nižine. Na Planini di Circhina je bilo 10 cm snega, drugod 20 cm, ponekod celo 40 cm. Tudi chiapovanska okolica je bila zasne-žena. V četrtek ga je vrglo 8 cm, v nedeljo, 3. maja pa znova 5. cm. Tega je vzelo popoldansko sonce, drugo jutro — v ponedeljek, 4, maja — so imeli pa Čepovanci prst debelo slano in poldrugo stopinjo pod ničlo mraza. Tudi v mnogih drugih izredno bogati plen. .....lana. miru prebavil svoj Ta tat je 46 letni Pompej Marinoni iz Milana, ki je v svojem domačem mestu izvršil dva izdatna vloma. Pri prvem jc odnesel cina in bronca v vrednosti 45.00Q/flir, pri drugem pa tekstilno blago v vrednosti 30 tisoč lir. Z Gorenjskega Seja občinskih komisarjev. Deželni svetnik dr. Skalka je 6klical občinske komisarje kranjskega okrožja na sestanek v Kranj. Na sestanku 6o razpravljali o občinskem davčnem pravu in davčnih redih ter o sodobnih vprašanjih. Kuharski tečaj so imeli tudi v Šenčurju pri Kranju, in sicer v treh skupinah, v V6aki po 20 deklet in žen. Iz Poljanske doline je 6p>et odšlo več deklet na kmečko delo na Koroško. 2e prej je odšlo od tam mnogo deklet in fantov na Koroško, od koder pišejo, da 6e imajo dobro in 6o zadovoljni. Delovni razgovor okrožnega vodje dr. Hra-detzkyja z vsemi sodelavci se je vršil te dni v slavnostni dvorani urada deželnega svetnika v Radov. ljici. Okrožnegi vodja je govoril o političnih vprašanjih in dal nova navodila za bodoče delo. Enoletno obnovitveno delo v radovljiškem okrožju je pokazalo prav lepe usp>ehe. Na Jesenicah se je v prvem četrtletju rodilo 81 otrok, in 6icer 44 dečkov in 37 deklic. S Spodnjega štajerskega Vojni ujetniki se bodo vrnili domov. Vrhovno vojno poveljstvo je odredilo, da 6e izpuste V6i bivši jugoslovanski vojni ujetniki, ki 60 doma na Spodnjem Štajerekem. Prevoz teh ujetnikov se je že začel in bo kmalu končan. Istočasno bodo tudi vsi ostali vojni ujetniki 6 Spodnjega Štajerskega, ki so bili pri delovnih oddelkih, prevedeni v civilno de. lovno razmerje in bodo imeli V6e pravice nemških delavcev. Umrli so v okrožju Laško: Ana Galič iz Pod-vina, Jožef Deželak od Sv. Lenarta nad Laškim, Helena Kovač iz Malih Grašovš, Marija Koblič in Fianc Sergov iz Rimskih Toplic. Za dobro voljo Dekleta med seboj Brhki dekliči kramljajo med seboj. Pogovor se seveda kmalu od oblek in čeveljčkov sprevrže v pomenek o fantih in moških. Ena od deklet, ki je hotela biti posebno pametna ter je svoje izjave dajala tako, kakor da bi jih bila narekovala že večja življenjska izkušnja, je svojim tovarišicam svetovala takole: »Od vsega tega, kar govore moški, je treba verjeti samo piolovico.« Vse njene pjoslušalke so skoraj istočasno planile v govornico z vprašanjem: »Toda, kateri polovici naj verjamemo?« 3 u*-: z 3 ~~ 7 C=: =T * M k 3 ' dJU£jltiy 49 Gostič in Križaj v »Reale« v Rimu Kar na lepem so se pojavili prejšnji teden po rimskih ulicah lepaki kr. opere (na kratko ji tu rečejo »Reale«), ki so napovedovali izredno predstavo narodnega gledališča iz Zagreba: Ero z onega svela (Ero, lo spcvso caduto dal oielo). Predstava je bila napovedana za 30. apriL Ze dan prej — 29. aprila — pa je prinesel »Giornale d'Italia« daljše poročilo o predstavi »Era« v Firenzi, kjer je bila v okviru prireditve »Maggio Fiorentino«. Poročilo je bilo zelo ugodno, saj pravi med drugim: »...uspeh je bil sijajen... igralcem je mogoče le pohvaliti jasno petje, dobre glasove in lepo igro«. V podrobnejšo oceno se poročilo ni spuščalo. Rimske Slovence pa nas je pred vsem zanimalo, kaj bo rekla stroga in priznana rimska operna kritika o dveh pevcih, ki 6ta pred tem že nastopala v državni operi v Zagrebu, Go-etiču in Križaju, ki sta v tej operi nosilca glavnih vlog, Era in Marka. Gledališče je bilo v četrtek popoldne skoraj popolnoma polno občinstva iz boljših krogov, saj je imela prireditev poluradni značaj. Navzoč je bil tudi minister za narodno kulturo eksc. Pavolini ter mnogo članov diplomatskega zbora. Ko je orkester, ki ga je vodil skladatelj Golo-vac sam, odigral himni obeh držav, se je začela predstava, ki je odlično uspela. Gostič je dobil takoj po prvem nastopu aplavz pri odprtem odru. Ploskanje ob koncu dejanj pa sploh ni hotelo nehati, a kolo zadnjega dejanja je Rimljane tako navdušilo, da se je moral Ciotovac vrniti za pult in dirigirati »bisc. Občinstvo je bilo izredno zadovoljno. Med odmori je bilo slišati zanimive opazke: »Sedaj slišimo nekaj, kar ni naše,« »izborni pevoi«, »tenor, tenor, to je glas!« »...ne samo pevci, tudi igralci so!...« itd. Da je občinstvo prav sodilo, povedo tudi včerajšnje in današnje kritike. Vse so si edine, da je bila predstava izvrstna, izdelana do podrobnosti. Ker nas pa pred vsem zanima, kaj pravijo kritiki o dveh pevcih, naj navedem nekaj glavnih: »PopoJo di Roma* piše: »____vsi pevci so do- | skem društvu, dokler ni našel svojega torišča kot kazali, da res ni treba iskati zagrebškemu gleda- regens chori ljubljanske stolnice, profesor Orglar- lišču drugih izvajalcev.« ril Messaggero« pravi »...ne male 60 zmožnosti tenorja Josipa Gostiča, ki je podal naslovno vlogo; Josip Križaj je bil odličeu Marko... zlasti pa je treba poudariti njihovo igranje, 6aj so dali svoji deklamaciji resničnost žive besede, njihove nevezane kretnje in toplino živega naroda, da so združili človeka in umetnost.« Rimski »1'iccolo* piše: »Naslovno vlogo je podal Josip Gostič, ki ima doneč, močan in prodoren glas z lepim obsegom ter prav primeren za to težko vlogo, v kateri je žel več aplavzov pri odprtem odru. NiČ manjše omembe ni vreden Josip Križaj, bogati in naduti oče...« V »Tribuni< pa je napisal T. Scar-doni: »Glasovi so izvrstni. Tu ni več prvaka: vsi pojo dobro. — Največjo prednost pa je treba priznati Josipu Gostiču, jii je podajal naslovno vlogo z glasom, ki ima vse možnosti in izrazne vrednote redke vrste. Glasovno močan in izvrsten igralec je bil Josip Križaj v vlogi Marka...« Kot zadnjega naj navedem list *ll lavoro fnscistav katerem je napisal Vice: »Pevci so napravili več kot izvrsten vtis. Tenor Gostič prednjači v polnosti in moškosti glasu ter v gotovi iiitonaciji.« Boljših krfctik z enega prvih svetovnih opernih odrov bi si pač ne mogli želeti. Obema rojakoma iskreno čestitamo ter jima želimo še več takih uspehov tudi na drugih odrih, na katere ju bo gotovo še popeljala njuna umetniška pot. kvd Kulturni drobiž Cerkveni glasbenik, št. 4.-5. za april in maj letošnjega leta je izšel in prinaša zanimivo vsebino. Na prvem mestu je nadaljevanje Pregleda slovenske cerkvene glasbe, kakor ga piše že nekaj časa dr. Anton Dolinar. V tem — XI. nadaljevanju, piše o centralni osebi slovenske cecili.jan-ske dobe (ki jo je v prejšnjem poglavju obdelal), o Antonu Foersterju. Podal je nazorno napisan življenjepis njegovega šolanja in delovanja v Pragi, v Senju, v Ljubljani pri Čitalnici in Dramat- ske šole in petja v skoraj vseh učnih zavodih. Dolinar poudarja njegov pomen za reformacijo cerkvenega petja pri nas ter njegovo ogromno delavnost. Seznam njegovih del (samo cerkvenih!) je priložen ter kaže, koliko je storil na tem področju, kjer bo vedno veljal za klasika in pre-roditelja. — Msgr. Stanko Premrl nadaljuje z izpisi najstarejših članov Cecilijanskega društva ter naročnikov Cerkvenega glasbenika ob priliki 65 letnice, ki sta je ustanova in list slavila letos. Tako je letošnji letnik uglašen na proslavo naše cecilijanske dobe in najstarejših cecilijancev, kot glasilo cecilijanskega gibanja med nami. Isti St. Premeri je napisal lep spominski članek o pesniku Silvinu Sardenku, svojem prijatelju in tovarišu iz dijaških let, velikem prijatelju cerkvene glasbe ter pesniku, katerega besedilo je bilo velikokrat uglasbeno. Zanimiv je pregled Sar-denkovih pesmi, za katere ve Premeri, da so uglasbene. In teh ni malo. Vse to ja dokaz, da je bil Sardenko živ pesnik ter da je bil med našimi modernimi pesniki resnično morda najbolj melodiozen in peven. Pisal je tudi članke iz zgodovine cerkvene glasbe ter priobčil več misli o cerkveni glasbi zlasti zadnja leta (priobčen v Cerkvenem glasbeniku). Vinko Vodopivac piše glasbene pomenke iz zgodovine cerkvene glasbe (to pot o Mozartu spričo 150 letnice smrti). Pri-občeno je tudi novo besedilo k znani cerkveni pesmi Brede Ščekove: »To si ti, moj Jezus«, namesto starega, nemogočega teksta. Med ocenami cerkvenih kompozicij, drobižem domačih glasbenih zapiskov (jubilej dr. Čerina itd.) je zanimiv pomenek glasbenika prof. S. Šantla o njegovi violi, ki jo je napravil mojster Pelicon (o katerem je pisal Glasbenik v prejšnji številki) in ki bo stara sedaj 100 let. Naredil jo je za kanonika Mercino v svojem osemdesetem letu. To pot je dodana glasbena priloga, ki vsebuje štiri daritvene pesmi za mešani zbor Martina Zeleznika. »Ko si aretiral mojo ženo in uničil moj avtomobil, me je imelo, da bi te bil vrgel iz hiše,« je dejal župan Mišku koj po vstopu v pisarno. »Razumem in sem vesel, da lega niste storili.« »Tudi jaz,« je povzel župan, »zato, ker te zdajle še z večjo jezo vržem ven!« S temi besedami je župan iztegnil nogo in je brcnil Miška, da je revež priletel na trdi tlak. Nato je župan, ki mu ni bilo zadosti, da je Miška tako surovo vrgel ven, še dal poklicati policijo iz drugega mesta in je ukazal, naj ona razreši to skrivnosi. Grozote proslulega stoletja Giljotina In njen inventar Po odlično opravljenih medicinskih Študijah ie Jožef Guillotin stopil v noviciat jezuitskega reda in je bil poslan v samostan v Bordeaux. Čez nekaj let pa je izstopil iz reda in se je naselil v Parizu. Guillotin je postal v Parizu profesor anatomije in je bil tudi državni posilanec. Predlog doktorja Guillotina Zgodovina se brez dvoma ne bi bavila z doktorjem Guillotinom, če bi ne bil 10. oktobra 1798 v državnem zboru stavil predloga šestih točk glede na usmrtitve, češ, kako da ljudi grdo mesarijo in da je to sramota za človeštvo. Nato je L decembra 1798 predlagal, da naj odslej uporabljajo za usmrtitve njegov stroj, rekoč: »S svojim strojem vam odločim glavo Giljotina. od trupla kot bi trenil in ne da bi žrlev niti zavzdihnilo.« A šele 3. maja 1790 je državni zbor dokončno sprejel njegov predlog, češ da se bo odslej za usmrtitve uporabljal stroj dr. Guillotina »kot izraz človekoljublja, da obsojenci ne bodo mučeni pri usmrtitvi.« Guillo-tinov 6troj pa ni bila povsem njegova iznajdba, marveč le izpopolnjen stroj, ki ga je bi'1 že leta 1533. izumil Italijan Achille BoccnL Tajnik kirurg, akademije, doktor Louis, je izvajal o predlogu, da je obglavljanje že v navadi v Angliji in pa v južni Franciji. Zato so novi stroj spočetka nazivali »Louisetta«, a doktoT Louis ni dolgo užival te slave, ker je bil še isto leto umrl. Ko je 28. marca 18U umrl tudi dr. Guillotin, se ga je v nagrobnem govoru spomnil njegov tovoriš dr. Bourru, češ >da polagajo v grob velikega človekoljuba, ki je sočutno mislil na ljudii za primer njih smrti in jim je iznašel način usmrtitve brez bolečin.« Ko so uzakonili »način usmrtitve brez bolečin«, je bilo treba sestaviti ta novi stroj. Neki razbojnik Pelletrier, ki je bil obsojen na smrt, je bil prvi usmrčen z novim strojem in sicer dne 23. aprila 1. 1792. na Trgu Grčve (sedaj Trg Hotel de Ville). Takrat je zapisal kronist, da ljudje, ki so gledali usmrtitev, niso bili nič zadovoljni, ker se je izvršilo vse tako nag»lo, da sploh niso ničesar videli. Pozneje so sekali glave z giljotino (kakor se je nazivail stroj odslej po dr. Guillotin) na Trgu Carosello prav pred Tuillerijami in sicer le političnim obsojencem; na trgu Greve pa je bilo pozorišče za usmrtitve drugačnih obsojencev. Samo dne 21. janmarja 1793 so prepeljali giljotino na Trg Revolucije, ko so giljo-tinirali nesrečnega Ludvika XVI. Ob tej priliki je bilo zbranih okrog 15.000 gledalcev in voč ko 100.000 vojakov je tvorilo kordon od Tempeljskih ječ do Trga Concordia. Rabelj Šanson pripoveduje v svojih Spominih, da je bil v aprilu 1793 usmrčen emi- je drugo. Nato je olwojenec pokleknil in spoštljivo poljubil leseno kludo, kamor je bila tekla kri njegovega vladarja. Ilebert, zverinski urednik lista »Pire du-chesue«, je takole opisal smrt Marije Antoi-nette: »Sansculoti, maščevani ste! Videl sem, kako je padla v vrečo glava ženske-škodljivke. Tako je bilo zadoščeno pravici svobodne republike. Ta pocestnica je bila nesramnica prve vrste. Njena prekleta glava je za zmeraj odletela z vratu vOačuge, a po ozračju je zaorilo na tisoče in tisoče vzklikov: .Živela republika!'« Zasmeh in kri Skoraj čez šest mesecev nato je isti Ilebert izgubil na istem mestu svojo »prekleto« glavo. Občinstvo, ki je gledajo njegovo smrt, je po- rogljivo vzklikalo: »Ej, Pčre Duchesne! — Greš gledat obsodbo? No, pa nam jutri v listu sporoči, kaj boš videl!« V avgustu 1. 1793. je bil teror na višku in takrat je državni svet določil, do naj dobi giljotina svoje stalno mesto, češ da se tako povsod po mestu preliva kri, posebno pn |>o Ulici Bourgogne. Takrat je bila morija tako n« .višku, da je bilo v 6 tednih odsekanih 1300 glav. Pod Robespierrovo vlado jc rabelj Šanson odsekal z gdjotino v treh dneh 1^) glav. ()d 6. aprila 1793 do 29. julija 1795 je giljotinu obglavila vsega skupaj 2831 ljudi. Navzlic temu se je ljudstvo ropalo giljotini in ji dajalo razne smešne vzdevke. Prav tako so nastale različne surove popevke nn rovaš giljotine in obsojencev. Takrat je ljudstvo v Parizu tako posurovelo, da niti smrt ni vzbujala ne groze ne sočutja. Vse je bilo v zasmeh in iz krvi, večinoma nedolžnih ljudi, so se norčevali. Giljotina je gospodarila v Franciji poldrugo stoletje, nato jc bila odpravljena. »Slovenceva« športna posvetovalnica 0 športnem udejstvovanju na stara leta — Ali je mogoče preprečiti proces staranja in pešanja? — Rasne odlike in uspehi na olimpiadah Plavanje čez Rokavski preliv — Proti športnim tujkam itd. D. C. R. — Vašega pisma sem bil v resnici vesel. Sprožili ste vprašanje, o katerem pri nas še ni bilo govora: špnrtnn udejstvovanje na stara leta. V svetu sem videl več prireditev, na katerih so nastopale vrste 00 do 70 letnih telovadcev. Po uspehih, katere so pokazali stari korenjaki, je očividno, da je možno ohraniti telesno moč in prožnost do pozne starosti. To potrjujejo tudi primeri starih lovcev, planincev, pa tudi tekačev, ki se še vedno vzpenjajo na najvišje alpske vrhove in ki se udeležujejo gozdnih tekov na 5 do 10 km. O športnem udejstvovanju na stara leta je napisal zniameniti strokovnjak dr. Kari Diem dragoceno študijo, ki je tem bolj zanesljiva, ker je mož kljub temu, da bo letos praznoval svojo G0 letnico, šo vedno izvrsten tekač, smučar in igralec tenisa. Po Dielovem mišljenju je šport na stara leta podoben mladinski telesni vzgoji. Diem ne priporoča omejitve na eno simo panogo športa, pač pa pestro vsestransko udejstvovanje. Po njegovih opažanjih ne gre za to, da zmorete še vedno to.ali ono težko vajo, pač pa za moč notranjih organov, za ohranitev zmerne telesne teže in za splošnospret-nost. Največ zaležejo teki na vse proge od kratkih do dolgih. Tekmovanje v tekih ni priporočljivo, pač pa redni hitri in počasni teki na dobrem zraku. Priporočljiva je tudi zmerna telovadba na orodju, igranje tenisa, planinstvo, plavanje, smučanje in podobno. Glavno je, da je udejstvovanje redno in vsestransko. O vrhunskem športu, ki zahteva velike napore živčevja in moči, pa tole: tekmovalni šport je priporočljiv le za moške osebe od polnoletnosti do prvih znakov staranja. Doraščajoča mladina naj se uri v športih za to, da podpira pravilno rast, starejši ljudje pa se naj udejstvujejo z namenom, da preprečijo proces pelanja in staranja. C. O.-Lj. — Zadnjič ste čitali, da ima inž. Ste-pišnik slovenski rekord v skoku v daljino 6.60 m. Znano pa Vam je, da je skočil Mariborčan Zorko že 6.85 m. Kdo ima torej rekord? Za to vprašanje je pristojna Slovenska lahkoatlctska zveza. Ta pa lahko verificira le rekorde, katere dosežejo njeni člani, bivajoči na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Slovenski rekord ima torej pokojni Zorko, rekord naše pokrajine pa inž. Stepišnik. P. S.-Lj. — Dolžina tekmovalnih prog na konjskih dirkah. Najkrajša proga meri tlOO m, najdaljša pa 7500 m. Triletni konji tekmujejo navadno na 3200 m. Kakor vidite, imajo konji lažje naloge od atletov, ki tečejo na vse mogoče proge od 100 m (print) do 42.192 tn (maratonski tek). M. P. -Lj. — Zanimate se zn vprašanje flovo-Skili plemen ali ras. Ali je športna medicina ugotovila, katere rase so na olimpijskih igrah najuspešnejše? — Znano mi je, da so razni strokovnjaki zbirali tozadevne podatke pri velikih tekmah z mednarodno udeležbo. Ugotovili so n. pr., da so črnci prav posebno nadarjeni za izvršitev enostavnih hitrih nalog (tek na 100 m, skok v višino in daljino), da so nordijci sposobni za metanje diska in krogle, da se Mediteranc.i z uspehom uveljavljajo v igrah, ki zahtevajo bistrost, hitrost in vročekrvnost. Za globlje znanstvene študije pa se zdi, da je to pol je še premalo obdelano. Upoštevati je namreč treba različno popularnost športa, različno tradici jo, zlasti pa velikanske razlike v organizaciji športa, ki je v nekaterih državah etatizirana, v drugih pa pri-puščena zasebni pobudi. Ogledalo resnih sposobnosti je v športni vedi le površno označeno. Pač pa obstajajo dragocena dognanja glede športnih tipov in je zaradi tega izkušenemu strokovnjaku prav lahko ugotoviti, za katere vrsto športa imajo po-edinci potrebne duševne in telesne lastnosti. J. K. - D. — Pritožujete se nad športnim jezikom, ki se vam zdi jezikoslovno zanemarjen in preobilen na tujih izrazih. — Strinjam so z Vami in priznavam, da je športno izražanje preveč tuje in da se človek, ki ima dar za lep jezik, marsikdaj spodtakne pri čitanju Športnih poročil. Tega pa niso krivi le športni pieci; večina športov je zraslo na tujih tleh in tako smo tudi Slovenci sprejeli tuje izraze, kakor: arena, 6tadion, palestra, sprint, start, boks itd. Prepričan sem, da hi se dalo marsikatero tujko zamenjati z domačim ljudskim izrazom. Za to pa je potrebno sodelovanje književnikov in še dru- Sauson mu je odvrnil, da je isti, 'le rezilo da Izročitev nemških odlikovanj višjim italijanskim častnikom na krovu neke bojne ladje P. Armando Curcio: Skromna duša Najbrž poznate miss Katty Houderl? Saj je ne morete poznati, kajti miss Katty ni niti slavna drsalka, uiti slavna aviatičarka, katera se je proslavila s skakanjem e padalom. Nikdar ni napravila kakšnega rekorda in ni kraljica lepote za to leto. Miss Katty je samo milijonarka, navadna ameriška milijonarka. Zanimala sta jo samo dva problema: kako naj se kratkočasi in kako bi našla moža, toda ne moža, ki bi jo poročil zaradi milijonov. Torej ni želela za moža kakšnega od domišljavih mladeničev, čeprav so pripadali najvišjim krogom. »Draga miss Katty!< ji je govorilo ogledalo, kadar koli se je pred njim ustavila. »Kako si morete kaj takega misliti, da bi vas kdo vzel le zaradi milijonov? Vi ste leipa, mlada, prikupna, lasje mehki in valovili, oči tople, polne privlačnosti, medtem ko je nasmeh nežeoi, nasmeh, ki očaruje...« Toda miss Katty ni verjela ogledalu. Kaj bi naj napravila mlada milijonarka, da bi si skrajšala čas in rešila oba problema, ki si ju je postavila. Spravila je svoje krzno, svoj nakit. Oblekla se je preprosto in na skrivaj zapustila 6vojo razkožno vilo. Začela je skromno živeti v predmestju velemesta... Med skromnimi ljudmi je začela iskati sorodno dušo! Neko skromno dušol To življenje ji je ugajalo: hotel za ma.ll svet, skrivnostne kleti, zadimljene, 6ive tovarne in zapuščene kavarnice. Postala je delavka v veliki tovarni. Vsako jutro je prihajalo v to tovarno ogromno število delavcev in se zvečer vračalo trudno proti domu. Tu je bila miss Katty sestavni del gomile. Nihče je ni imenoval Katty. Ne, tam eo vedeli le za Katarino! Hodila je zelo hitro. Ko je skončaia delo, je odhitela v neko preprosto mlekarno. Najpreprostej- ša večerja ali zajtrk. Kljub temu se ji je zdelo življenje lepo. Pri jedi je brala ljubavne romane: ljubavno idilo ali življenjepis znane filmske zvezde! Nekoč ji je slučajno padla iz rok kavna žlička. Jim jo je pobral in ji jo vrnil. Poznala ga je. Bil je njen delavski tovariš. Mladenič, atletsko razvit, modrih oči, ki so vedro gledale v svet.- »Hvala!« mu je rekla Katty. Mladenič se je prijazno nasmehnil. Ona je dalje čitala. Potem je vstala in odšla. Toda zopet sta 6e srečala. Dan pozneje v isti mlekarni. Jim je počasi jedel in čital. Na njem je bilo nekaj privlačnega. Katty ga je stalno gledala. On se ni zmenil zanjo. Zato je ropotala z nožem, brskala s skodelico, z eno besedo, delala je vse to, kar delajo vsa dekleta v podobnih trenutkih. Ker ni nič pomagalo, je spustila žličko. Jim jo je pobral, a no z nasmehom, marveč z nezadovoljstvom. Pogledal jo je. Kakor se to lepo reče v romanih: pogledi so se jima srečali. Če se pa modre oči kot so Kattyne, srečajo z lepimi Jimovimii, se je moralo nekaj zgoditi. Katty je mislila, da je Jim morda mož, ki ga išče. Skromno srce, zdrav mladenič, krepak, lep v vsakem pogledu. Drugi dan sta se našla za isto mizico v isti mlekarni. Sedaj sta se že razgovarjala. Zvečer 6ta odšla skupaj na zabavo. Deževalo je, a onadva nista tega čutila. Bila sta srečna. Počutila sta se kot otroka. Obiskala sta tudi semenj. »Žena, muha! Velik čudež!« je kričal mož v fraku. »Vsi znanstveniki, vsi profesorji sveta so stali navdušeno pred tem fenomenom... Žena, muha! Tudi vi si jo lahko ogledate za malo denarja... Zastala sta, da vidita fenomen. Katty se je čudila in navduševala... Jim se je samo prizanesljivo smehljal. Katty se je vedno bolj prižemala k njemu. Naposled 6e je čutila prav srečno. Našla je ono, kar je iskala. Razgovarjala sta se. Ko sta šla mimo neke sve- tilke, ga je pogledala globoko v oči. Jim je utihnil in se zresnil. Še bolj prižeta sta nadaljevala pot proti domu. * Dnevi so prešli. Jim in Katty tega nista opazila. Bila sta srečna in zal jubljenci ne vedo, kako čas hiti. Bilo pa je nekaj, kar je motilo Kattyn'o srečo. Čakal jo je trenutek, ko bo morala Jimu priznati vse. Kako bo Jim iznenaden! Preprosto, poročila se bosta. Jim si bo lahko kupil belega konja, ki si ga je tako želel... Se bosta poročila? Bosta mož in žena? Seveda! ... »Hočeš, da se poročiva?« jo je nekega večera Jim iznenada vprašal. »Če hočem?! To želim, dragi Jim!« je odgovorila. Mislila si je: ,E, sedaj je prišel trenutek, da mu povem!' Ni imela časa, ker je Jim mirno nadaljeval: »Veseli me, da si privolila, toda priznati ti moram nekaj.« »Tudi jaz tebi, Jim!...« je začela. Ni dokončala. »Čuj Katty, nisem Jim in nisem to, kar drugi mislijo. Sem John Rogge'rs, iz znane avtomobilske tovarne Roggers. Moj oče je glavni lastnik te tovarne. Hotel sem najti skromno dušo... Ne jezi se, mislim, da me boš razumela Želel sem najti srce, ki ne bi bilo sebično, ampak iskreno in ki ne bi vedelo le o računih, temveč samo za čdsto ljubezen! ...t Katty ga je začudeno gledala. Torej on in ona... Toda njegove oči, modre in iskrene, so jo prisrčno in toplo gledale. Čutila je, da je 011 srečen in mu ni hotela kvariti iluzije... Opustila je misel, da bi mu sedaj priznala Toplo ga je gledala in naslonila glavico na njegove prsi. Bila je 6krušena, kol to pristaja skromnim dušam Bil je neizmerno srečen... Ona prav tako. gih za jezik nadarjenih mislecev. Ce boste Imeli kakšno dobro misel, nam jo prosim sporočite! 1 ri-znati pa morate, da so je slovenski športni jezik tekom zadnjih let precej izboljšal. S. J. - Lj. — Radi bi vedeli kaj točnejšega o plavanju fcz Rokavski preliv. Vprašujete, če je res, da so bile nn progi od Doverja do Calaisa plavalne tekme. To je poglavje, ki dejansko ne spada v šport, zakaj plavalne organizacije prirejajo tekme le na proge do 1500 111 Znano pa je, da so se posebneži lotili tudi plavalnih poizkusov na velikanske razdalje. Leta 1926. je piava! Nemec VierkOtler čez Rokavski preliv in premagal 81 km v 12 urah in 42 minutah. Kmalu za njim je plaval tudi Francoz Michel, ki je bil hitrejši in je preplaval v lkO«. Tudi ženske so ie naskočile to progo; o Američanki Ederle čitamo, da je porabila od Doverja do Calaisa 14 ur 28 minut. Osebno nimam preveč spoštovanja do te vrste športnih rekordov in jih prištevam med tekme, pri katerih gre za to. kdo ho več cmokov pojedel, kdo več dni brez prestanka plesal in podobno. T. E.-Lož. — Stari ste 15 let, 100 m pa pre-tečeto v 13 sektinrinh. Prosite za nasvete, kako bi trenirali. — Veliko se morate uriti v vztrajnem teku od 400 do 1000 m. Pri tem morate paziti na stil in stremeti, da tečete brez napora. Ko boste obvladali vztrajni tek s tako lahkoto, da se Vam bo zdelo, da se sprehajate, pričnite s pospeševanjem hitrosti med tekom Nagnite se naprej in grabile tla pod seboj z dolgimi in bliskovito hitrimi koraki. Pri tem pa skrbno pazite le na eno: da boste tekli sproščeno. brez krčevitostil Napor mora biti docela ne-opažen; tudi na obrazu ne sme biti znakov krčevi-tosti in napenjanja. Dan za dnem se urite v star-tanju, pa tudi v hitrih tekih od 50 do 100 m. Čez pet let rednega treninga lahko pričakujete, da ho štoparica pokazala Čas; s katerim boste zadovoljni. M. I.. T. - Vrhnika. — »Imam sina. ki kaie veliko zanimanje za šport. Ni pa se še odloči! za specializacijo. Ali ca naj pustim gojiti več vrst športa, ali. samo eno?« Gotovo Vam je na tem. da bi se sin razvil v človeka, zmožnega za življenje. Če bo rekorder ali ne, je končno postransko vpra-. Sanje. Prav je, da se krepi v športih, ki so njeeovi starosti in letnim časom primerni. V prostem času naj se z veseljem udejstvuje pod vedrim nebom, v ostalem pa skrbite, da bo podjeten tudi glede ostalih področij. Čas športne specializacije nastopi šele po 18. letu Če želite točne jših "navodil, pošljite podatke o njegovi starosti, postavi in dosedanjem športnem udejstvovanju. T. R. — »Ali lahko škafe plaval1 j višino ali daljino, ne da bi ga to oviralo pri plavanju?« Lahka atletika in plavanje sta dve panogi, ki ne gresta skupaj. Plavaču škodujejo vsi -energični in hitri Športi na suhem. Priporočam zmerne gozdne teke, delo na vrtu ali na polju, skokov pa ne. Ostalim prihodnjič! Benetke, ki so lih zgradili davni Japonci Tudi Tihi ocean ima svoje Renetke, ki so sicer malce drugače zgrajeno kot je »Kraljica Adrialika«. Japonske Benetke so na otoku Ponape, ki je del skupine Karolinov in v oblasti Japoncev, poncev. Šele v poslednjih letih so mogli znanstveniki dognati, da so te Benetke ustanovili Japonci v starodavnih časih in so jako zanimiv in privlačen kraj za turiste in znanstvenike. Tihomorske Benetko stojijo nn tretjini otočka in so preprežene z več kanali. Videti jim je, da jim »zob časa« ni prizanašal in da so mnogo trpele radi sovražnih napadov. Vendar najdeš mnogo zidovja, ki je debelo po 4—5 metrov, večidel pa debelo po 60 centimetrov. Zal, pa je zidovje teh Benetk najbolj poškodovano po tropskih rastlinah. Te so zasadile svoje korenike v grušč in med razpoke; v stoletja dolgi dobi so se vzpenjale po stenah in razvijale svojo izrastke vso naokoli, tako da se je zidovje zaradi bohotno raztočega rastlinja razrahljalo in je zafelo razpadati in je bilo porušeno bolj kakor po udarcih orožja 20. stoletja. V Tihomorskih Benetkah vidiš razen stanovanjskih hiš tudi vsa druga poslopja, ki so potrebna v velikem mestu. Videti je slog iz več časovnih dob in sleherno stoletje je vtisnilo svoj pečat temu mestu. Mesto je bilo na vso niof utrjeno, vendar te trdnjave zdaj ne bi prišle več v poštev, dasi so se v prejšnjih stoletjih brez dvoma s pridom upirale sovražnim napadom. Razvaline utrdb štrlijo zdaj kot ogromni skladi skalovja daleč ven v morje. Brez dvoma je vprav to skalovje že vefkrat služilo kot mogočna ovira spričo vdora kakih sovražnih ladij. Hkrati pa je za pristajanje ribiških bark veliko napotje in tudi velika nevarnost, zato tu le malokdaj pristajajo ladje. Vsi, ki poznajo zgodovino teh krajev, soglašajo v tem, da ni mogel nihče drugi sezidati teh Benetk kot vprav Japonci. Že zdavnaj je bilo znano, da stoji na Daljnem Vzhodu neko mesto, sezidano na otoku in s kanali, ki je povsem slično pravim Benetkam. Ostanki posodja, ki so jih našli v Ponapeju in po drugih otokih Karolinov in cel6 na Novi Gvineji, »o povsem slični posodam starega japonskega izdelka. Tudi glede na druge znake civilizacije in kulture se kmalu prepričaš, da so bile Tihomorske Benetke dalj časa glavno mesto ondotnih krajev. Prebivalri Ponapeja — japonskih Benetk — imajo posebno pisavo, ki je znanstveniki dolgo vrsto let niso znali razvozlati. Razne vesti o tem kraju, o prebivalcih in njih zgodovini, so že dolgo prihajale v znanstveni svet. Slednjič se je profesor Mac M. Brovvn s canterburyjske univerze odpravil na Novo Zelandijo in je raziskal po Tihomorskih otokih zgodovino civilizacije in kulture otofanov. Na svojem potovanju je prispel tudi v ondotne Benetke. Ugledni znanstvenik je preiskal tudi abecedo teh »Benečanov« in jo je razodel svetu. Vsebuje samo 50 črk. Govoreč o tej pisavi ' na mnogih sestankih znanstvenikov, je profesor j dejal, da je ta pisava nekakšna japonska starodavna abeceda, slična egiptovskim hieroglifom. Iz njih se da razbrati, da (e bila v Tihomorskih Re-netkah, to je na otoku Ponapeju. v davnih časih mnogo večja kultura, kot jo je zdaj dobiti v pokrajinah Tihega oceana. Ko so v sedanjih dneh Japonci kot zmagovalci prišli v te kraje, so prišli prav za prav v območje svoje kulture in svoje zgodovine in so tako rekoč na svojih tleh iz pradavnih časov. (II Gazzettino.) Avtomobili za težke vojne invalide Na zahtevo nemškega vrhovnega vojaškega poveljstva 60 v Nemčiji izdelali načrte avtomobilov, 6 katerimi se bodo lahko vozili tudi najtežji vojni invadili, ki 60 v sedanjih bojih izgubili obe noyi. Motor teh avtomobilov bo imel V6e dele, ki jih mora 6edaj uporabljati voznik z nogami, pritrjene tako, da jih bo invalid lahko prenvkal z rokami. Avtomobile 60 že pričeli izdelovat«. »v™ in/// %\n. "ii/"'' 'HluMlui. '011111 *)„. »in>'»r 121. Strašna tema je nato zakrila zemljo in nebo. Debel dež jame padati. Huda ploha se vlije. šele ta vzdrami besno Almiro i/, njenih zlobnih misli, da se pobere s tal, kamor io je vrgla bolest in jeza ter jo žene pod varno streho . jinov. Pa ludi tam ni vso noč zatisnila oči: jokala je in snovala maščevanje. 122. Drugi dan po kmetskem zborovanju na Gradišču so zaceli vsi pridno gibati roke. Starci in mladeniči, žene in otroci so pomagali donašati, kar je bilo potrebno pri zgradbi. Od vseli krajev so dovažali kmetje kamenje in pesek, žene in otroci pa so stregli zidarjem, ki so z navdušenjem in naglico popravljali razvaline. 123. Najpoprej so popravili zidovje, nato pa so še zazidali nepotrebne vhode in razpoke. Gradišče je bilo v kratkem toliko urejeno, da bi v največji sili dobro služilo v bran. Tudi cerkev sv. Jakoba je obdajal močen zid. Tako je stara razvalina, o kateri so mislili, da bo razpadla brez haska, bila zopet postavljena za trdnjavo. Tuva Zanimiva azijska pokrajina V razpletu sedanjih političnih in vojaških dogodkov se rušijo in razpadajo velike državne tvorbe. Na drugi strani pa zopet dobivajo na pomenu in važnosti nekatere manjše dežele in pokrajine, ki jih dostikrat težko najdemo na zemljevidih. Med takšne pokrajine spada tudi Tuva. V osrčju Azije, ob izviru reke Jenisej, je majhen nomadski narod kljub vsem nevarnostim, katerim je bil vedno izpostavljen, ohranil svojo samostojnost, ki ee izživlja v pastirski republiki Tuva. Pokrajina je šestkrat večja kakor pa Nizozemska. Tuva je še danes samostojna dtžava. V tem pa ni njen največji pomen, temveč bolj v dejstvu, da na severozahodu meji na Sovjetsko zvezo. Sovjeti so so za to pokrajino do sedaj zanimali predvsem samo zato, da so jo skušali zastrupljati s komunizmom, pri čemer pa niso niti malo uspeli, ker so imeli Tuvanci vedno pred seboj mnogo bližji idejni svet lame in šamanov. Tuva leži med dvemi zemljepisnimi področji: med hladno Sibirijo in suho visoko planoto notranje Azije, puičavo Gobi, in kaže vse značilne prehodne pasove. Poleg tunder, idealnih pašnikov za sobe, se v vzhodnih pokrajinah razproslirajo veliki travniki, zeleni gozdovi in široki planinski pasovi. Po pokrajini teče reka Uluken, ki sprejema v svojo strugo vse tamošnje manjše rečice. V nižjem teku dobi ta reka ime Jenisej, t. j. ob prestopu na si-bireko ozemlje. Tuva je idealno področje za živinorejo in lov. S tem se bavi in živi okoli 60.000 Tu-vancev. Glavno mesto pokrajine je Kisi), ki je tudi sedež tuvanske vlade in šteje 3o00 prebivalcev. Vloga in vpliv vlade za zelo zaostajata za vplivom lamističnih samostanov. S jioljedelstvom ee v glavnem pečajo razni priseljenci iz Rusije. Teh je približno 12.000. Rusi. kakor Kitajci, Mongolci in Korejci, pa niso tuvanski državljani. Poreklo Tuvancev še do danes ni popolnoma raziskano. Narod je ostal še do zadnjih časov v glavnem nepismen Nekateri jih smatrajo za Samo-jede, ki so jih pred časom tutkizirali. Po jeziku vsekakor spadajo Tuvanci med turške narode. Celo ni izključeno, da je bila v področju Altaja in Sa-janskega gorovja, t. j. na sedanjem tuvanskem področju, pradomovina Turkov. Po kitajskih virih eo bili v teh krajih pred Turki Avari, katere so Turki v sredini VI. stoletja pregnali. Njihovo državo so leta 774. razbili Uigiri, te so pa sto let pozneje pregnali Kirgizi. Za časa prodiranja Mongolov je pod Džingiskanoin prišla Tuva pod mongolsko oblast. Z razpadom mongolske države je propadla tudi Tuva ter 6e je zdrobila v manjše plemenske vladavine. Iz prekopov, ki so jih zgradili Uigiri, je lahko sklepati, da so jih Tuvanci uporabljali za namakanje svojil polj. Vsi ti prekopi eo danes zasuti. Tuvanci se s poljedelstvom tudi več ne pečajo in žive, kakor že omenjeno, samo od lova in živinoreje. Ne poznajo niti sadja in povrtnine, stanujejo pa v jur-tab, t, j. v kožnalih šotorih. V začetku XVII. stoletja so prišli v zvezo s Tuvo Rusi. Od tedaj dalje so stalno tekmovali e Kitajci, kateri od njih si bo pridobil nadoblast v tej pokrajini. Predvsem so postali Rusi j>ozorni na to pokrajino v prvi polovici XIX. stoletja, ko so v njej odkrili zlato. Po porazu v rusko-japonski vojni so dobili premoč v Tuvi Kitajci, toda žo leta 1912. so Rusi zasedli Kisil ter je postala Tuva, ali kakor se je ledaj imenovala Urjanhaj, sestavni del jeni-sejske gubernije. V zadnji svetovni vojni so se tudi v tej pokrajini razmere precej spremenile. Razni kraji so bili pričo številnih vojaških spopadov med belogardisti in boljševiki. Končno je Tuva le postala samostojna državica. Tuva je lamaistična. »Rumeni nauk« je dobila iz Mongolije. Konec XVI stoletja so v njej postavili prvi budistični samostan, ki ga je vodil tibetanski lama. Dane6 ima v Tuvi vsako okrožje svoj samostan, vsaka jurta pa svoj oltar. Poleg budizma je zelo razširjen tudi Šamanizem, ki pa na pastirsko ljudstvo slnbo vpliva z raznimi čarovnijami in svojim naukom v hudobne duhove. g Službe j Dobe: Poslovodjo-kinjo za trgovino v centrumu, sprejmemo. — Potrebna kavcija do BO.ODO lir. — Plača ln.procenti. Nastop takoj. Ponudbe.poslati na upravo »Slovenca« pod »Jamstvo« 2822. b Hlapec | Sliižhc | lite) d: Kuharica z dobrimi spričevali, mirna, zanesljiva, išče mesta pri eni ali dveh osebah. Naslove prosim na upravo »Slov.« pod »Miren dom« 2823. a Triciklje za S50 lir nosilnost 200 kg, dobavlja specialna delavnica za triciklje — Suštaršlč, Tyrševt- cesta 13 (Flgo-goveci levo dvorišče). Telefon 29-27. I Sestavljam vsakovrstna pisma, diskretno I Sprejmem otroke v varstvo.; krpam perilo tn nogavice! Ponudbe na upravo pod »Takoj« št. 2788. r Zahtevajte povsod nai listi za potjedeljska dela, se sprejme. Hribar Marija Rudnik 47. b Največji dosedanji egiptovski proračun Egiptovska vlad« je sestavila nov državni proračun. Proračunski osnutek predvideva državne izdatke v z.neskti 23.5 milijonov funtov. Serlnnji egiptovski proračun je največji proračun, kar jih je sploh kdaj imel Egipt. Pil LJUBLJANSKI EMATOCRAF« SI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-deliah In praznikih ob 10.30.14.30.16.30 In 1P.30 Film sladkih melodil in lepih romantičnih doživlia jev Prva ljubezen Leonardo Cortem, Vivl Oiol. Valentina Cortese Režija: Carmlne Gollone KINO SLOOA - TEL. 27-30 Izredno napet zgodovinski film MASKA CEZARJA DORGIA O. Valenti, E. Glori in Elsa De Giorgi KINO UNION - TEl. 22-21 Razkošen zgodovinski velefilm — velika ljubezenska drama Navarska kraljica Elsa M e rl in l — Gino Cervi — Leonardo Cortese — 01 ar a Calamai itd. KINO MATICA - TEl. 22-41 Grah po 9 lir, fižol za stročje 14 Ur, bučnlce IS lir ln mesečne Jagode, ki rode že prvo leto nudi Sever & Komp., Ljubljana. 1 Kozo mlekarico s kozlčko, najboljše pas me — prodam. Naslov v upravi »Slov.« št. 2818. j Ch|fl« g"| Modistka, Šinkovec Justi se je preselila iz Cigale-tove ulice 3 v Pražakovo 8-1 in so svojim cenjenim strankam priporoča za nadaljno naklonjenost, o B Poizvedbe j za živali Zgubil se je lovski pes, bel angleški »Seater«, — Odda naj se proti nagradi : Dr. Lukmann, Gradišče 4. Za vedno nas Je zapustil naš srčno ljubljeni mož, zlati papa, stari oče in tast, gospod Dulius Huttmann previden s tolažili svete vere. Pogreb bo v soboto, dne 9. maja 1942, ob 17 z 2al, iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. — Sveta maša zadušnlca bo darovana 14. maja 1942, ob 7 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja! < Ljubljana, Graz, Celje, dne 7. maja 1942. Globoko žalujoči ostali Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustila naša nad vse dobra mama Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 10. maja 1942 ob pol- tretji uri popoldne z Zal, kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. maja 1942. Žalujoči rodbini: Vilhar, dr. Mauri Panl Ilenzč: 31 Slektar iz Murana zgodovinska povest. To je bilo zares dosti!... Nekoliko njih je zapustilo svoje opravke^ in priteklo k palači, ženske so imele solze v očeh, nekateri so hoteli poiskati Janeza in ga nesti v zmagoslavnem pohodu čez trg... V par trenutkih je bil trg natrpan ljudstva, kakor o velikih slav-nostih. Janez pa je ostal nem v svojem kotu. Slišal je svoje ime, ki se je mešalo v ta šum. Tu pa tam so nastopali tudi govorniki. Nekateri so odločno trdili, da je bilo Boccarovo obnašanje pravilno. O Gualteriju pa so molčali. Obsojen je bil pač na smrt in za nje ni to imelo pomena... »Živel Boccaro!... Živel Boccaro!« Janez je dobro pomislil na vse te vzklike. Kako prav mu je prišlo to ljudstvo nasproti, ravno zdaj, ko je sam želel, da se skliče v želji po Gualterijevi pomilostitvi nanj! »Ljudstvo naj odloči!...« Ta misel mu je vzbudila živo zaupanje v srcu. V njem ni bilo več dvoma. Vstaja? Tudi to ga ni več strašilo! »Ali zmagam, ali pa umrem!« VI. Doževa milost. Nenadoma je nastalo v množici na trgu svetega Marka veliko gibanje. Odbila je «ra v zvoniku in vrata palače so so odprla. Sodišče desetih se je zbralo -na javno sejo. V istem času je stopil tudi sodnik v sobo; kjer je bil Janez s tovariši. Spremljal ga je uradnik in nekaj vojakov. Obrnil se je do Janeza: »Slišite ljudstvo?« Za Uudskg tiskarno v Liublianl: Jože Kramar!* »Da! In kaj pomeni to?« »Prejasni dož je določil proti nasvetu sodnikov, naj se pripelje Peter Gualterio pred javno sodbo. Mi smo hoteli, da se razprava vrši na tihem, ko gre za formalnosti: vprašanje istovetnosti in nato se odda izdajalca rablju!« »Torej?« »Vprašam se torej: zakaj je dož tako odločil? Gualterio pride zdaj pred ljudstvo in to je nepotreben škandal... Ne vem, odkod in zakaj še toliko ljudstva na trgu ... Saj ni mogoče, da bodo mogli vsi noter ... Velika vrata so že zaprta ... Pa ne smem poz.abiti, zakaj sem prišel... Svet desetih se opravičuje, da morate tako dolgo časa čakati. Treba je še nekaj reči urediti.« »Kaj? Ali ne bomo vprašani kot priče?« »Ne, tega nam ni treba. Odgovarjali boste morda pozneje svetu desetih, zakaj sta tako spremenili naloženo poslanstvo. Pa vam že zdaj rečem, da se nikar ne vznemirjajte nad tem!« »Pustimo torej! Kaj se bo zgodilo pozneje, me ne briga, ... ampak danes mislim, da smem prisostvovati sodbi nad Petrom Gualterjem, saj sem ga vendar jaz ujel?« »Gospod! Seja je javna in smete biti navzoč.« »Ah! Pravite pa, da je dvorana že polna... ali ni i dajo prostora?« »To ni nič! Spravim vas na ono stran, kjer so člani uglednega meščanstva. To ni proti starim navadam.« ........ »Želim to! Kaj bi ne želeli tudi vi, prijatelj Zerlione?« , , . »Prav rad bi vnovič obsodil tega izdajavca... Ampak naša obleka!...« Rila sta še v popotni obleki, vse zaprašena, z velikimi škornji in plašči iz raševine. »Oh, to ne bo imelo nikakih neprijetnih posledic,« je rekel sodnik. »Pojdimo torej!« Gualterio je ostal v kotu sobe, nem in nepremičen. Varovali so ga uradnik in vojaki. Sodnik se je obrnil k njemu in rekel rezko: »Peter Gualterio, sledite stražnikom!« Vsi so šli naprej. Baccaro pa je hitro vrgel od sebe plašč v kot, zaprl vrata in vtaknil ključ v žep ... Gualterija sta peljala dva stražnika v ospredje dvorane, sodnik, Janez in Lojze so stopili na stopnice, ki so vodile v dvorano sveta desetih. Tam je bilo za varnostnim držajem kakih tri sto ljudi. »Ogleduha« sta sedla, ne da bi obrnila pozornost nase. Tudi sodnik je odšel. Pa pravi naenkrat Janez: »Pozabil sem svoj plašč!« . Vstal je in šel po stopnicah navzdol. V par trenutkih pa je že bil spet pri Zerlioneju... Zvonček je pozvonil. Člani sodišča so se prikazali: svet desetih z dožem je sedel na vzvišeni oder, nižje pred njima po dva tajnika, dva pisarja in nekateri sli. Najnižji prostori so bili določeni za obtožence, priče in branitelje. Nastal je molk. Neki tajnik je prebral obtožbo in dnevni red; bila sta še dva slučaja izdaje. Sklenili so, da zaključijo najprej zadevo Gualterijevo. To bi vzelo le nekaj trenutkov. Kajti ni kazalo, da bi s tem še huje dražili nervozno množico, ki je prišla le radi steklarja samega. Tajnik je torej zaklical: »Zadeva Peter Gualterio!« Med množico je nastalo gibanje ... Pripeljali so Petra Gualterija samega, kajti on ni imel več pravice do branitelja. Postavil se je nasproti sodišču. Janez ga je gledal. Stal je ravno, in z glavo po koncu; obraz mu je žarel nekam veličastno, kakor bi mu bližnja smrt razlila mir po njem. Izginil je nemir njegovega srca, njegova duša je bila popolnoma vdana. Sodnik je vstal. . »Vi ste Peter Gualterio, steklar lz Murana?« Stari je odgovoril s trdnim glasom. »Da.« »Obsojeni ste bili po svetu desetih v tajni seji po postavi prvega junija na smrt! Veste to?« »Da!« »Želite kaj pripomniti?« »Ne.« V tem trenutku se je v dvorani oglasil jasen, zveneč klic: »Prosim za besedo!« To je bilo nezaslišano!... Množica je bila presenečena ... Iskali so tistega, ki je zaklical... Spredaj... na levi... Člani sodišča so se ozrli... Dva sla sta se vrgla v tisto stran... Zdelo se je da je prihajal glas izza ograje, kjer so bili člani uglednega meščanstva ... Dož se je dvignil in rekel z močnim glasom: »Naj govori Janez Boccaro!« Janez Boccaro! V občinstvu je nastal hrup... »On je tu, on je tu! Boccaro!... Živel Boccaro! Živel Janez Boccaro!... Da, da! Naj govori... naj govori!« In še klici, in še njegovo ime in iz vseh ust... Zagibala se je množica, kakor bi hotela podreti ograjo pred seboj!... Svet desetih se ni ganil. Dož sam je dvignil ta hrup in ni dal znamenja, da bi ponehal. Janez se je dvignil... Množica ga je zagledala. Roke vseh so se stegnile k njemu; neka ženska mu je vrgla šopek cvetlic... Navdušenje ljudstva ga je upijanilo, da je bil zmožen najbolj drznega dejanja... Tvegati je treba!... Dal je znamenje, da hoče govoriti. Vpitje je prenehalo namah. On pa je zaklical proti sodnikom: izdaiaieii: inž. Jože Sodja Urednik: Viklar Cen™