Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
Mihaela Koletnik
IZVLEČEK: V članku je s fonološkim opisom predstavljen mejni govor zahodnega slovenskogoriškega podnarečja, tj. govor Sv. Ane na Kremberku v Slovenskih goricah. Ta je v Ramovševi mreži za Slovenski lingvistični atlas oštevilčen s številko 295 (Benedik 1999: 109). Ob preureditvi mreže je kraj izpadel, v mrežo pa je bil s številko 365 vključen bližnji zaselek Kremberk (Benedik 1999:113; Koletnik 1996: 165-178). Čez Sv. Ano na Kremberku je tekla zgodovinska meja med Karantanijo in Spodnjo Panonijo (Kovačič 1928:27-28; Murko 1962: 343), čez cerkev sv. Ane meja medjareninsko in radgonskopražupni-jo (Kovačič 1928: 64), danes pa po tej črti, tj. od Zgornje Velke na severu prek Sv. Ane na Kremberku v bližino Sv. Trojice in nato do Dvorjan pred Vurberkom ob Dravi, teče meja med zahodnim in vzhodnim slovenskogoriškimpodnarečjem (Koletnik 1999: 370).
ABSTRACT: The article brings a phonological description of the local speech of Sv. Ana near Kremberk in the Slovenske gorice. It is spoken in the westernmost area of the Slovenske gorice sub-dialect. In Ramovš š SLA grid the speech of Sv. Ana carried the number 295 (Benedik 1999: 109), but after the grid had been rearranged it was left out and the speech of the nearby hamlet Kremberk was included under the number 365 (Benedik 1999:113; Koletnik 1996:165-178). In Sv. Ana there was a historical border between Carinthia and Pannonia Inferior (Kovačič 1928: 27-28; Murko 1962: 343), the church of St. Ann was on the border between the ancient Jarenina and Radgona parishes (Kovačič 1928: 64), and today the line starting in Zgornja Velka in the north, running through Sv. Ana, Sv. Trojica and ending in Dvorjane divides the western and the easteren Slovenske gorice sub-dialects (Koletnik 1999: 370).
0       UVOD
Sv. Ana v Slovenskih goricah (146 prebivalcev), prvič omenjena leta 1395 z imenom Okriška vas, je razloženo središčno naselje z grucastim jedrom nad zgornjo Sčavniško dolino. S položnejših južnih pobočij se voda steka v potoka Ročico in Velko. Tu se stikajo Kremberk, Krivi Vrh in Froleh. Upravne, oskrbovalne, zdravs-
Mihaela Koletriik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
**** tvene, izobraževalne in cerkvene ustanove so na voljo prebivalcem desetih okoliš-^ kih naselij. Pomanjkanje delovnih mest in oddaljenost od večjih središč sta pogla-^ vitna vzroka za izseljevanje mladih. Šola pri Sv. Ani je od leta 1800, župnija od leta 1786. Župnijska cerkev sv. Ane je bila sezidana leta 1705 na mestu prvotne lesene ^ kapele iz leta 1654. Blizu cerkve je kužno znamenje, t. i. Pomorski križ, z napisom O    in letnico 1637.
1 INVENTAR
<     1.1 SAMOGLASNIKI
1.1.1 Dolgi samoglasniki
i:i ü:i u:u
N i:e u;o
> e: o:
i—f ie:
& e:i     o:u
Ti a:/a:
1.1.1.1 Funkcij o dolgega naglašenega zložnika opravlj a tudi /sr/.
1.1.2 N e n a g 1 a š e n i s a m o g 1 a s n i k i
* u
*o e o
S a
1.1.2.1    Funkcijo nenaglašenega zložnika opravljajo tudi /sr/, /\/, /n/.
T     1.2 SOGLASNIKI
1.2.1 Zvočniki
v/iz m
1       r       n j J
1.2.2 Nezvočniki p       b       f
t d
c s       z
č š       ž
k g       x
1.3 PROZODIJA
1.3.1 Govor nima tonemskih nasprotij.
1.3.2 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi.
1.3.3 Kolikostnih nasprotij ni; naglašeni samoglasniki so samo dolgi, nenaglašeni samo kratki.
382
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
1.3.4 Inventar prozodemov ima en dolg naglas ( 'V:) in nenaglašeno kračino (V). ^ 2 DISTRIBUCIJA ^
2.1 SAMOGLASNIKI «
2.1.1 D o 1 g i s a m o g 1 a s n i k i *
2.1.1.1 Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom.
2.1.1.2 V skupinah umi:, ubi: se namesto /i:/ pojavlja [u:] : 'mujti, 'mu:jen 'umi-
ti', 'bujti, 'bu:jen 'ubiti'. ^
2.1.1.3 /u:i/, /ii: / v vzglasju ne nastopata; dobita protetični /v/: 'vü:is, 'vü:ste. ^
2.1.1.4 Vpoložaju pred-u <-1 se namesto /i:i/ govori [i:]: ko'si.u, fpi:u, vi'či;u.
2.1.1.5 V položaju pred /n/, /m/, / r/ se namesto /i:e/ lahko govori [i:] : x'ri:n, 'si:n fe 'sem', 'si:men, 'mi:ra, zafmi:rli. ^
2.1.1.6 V položaju pred /n/, /J/ se namesto /u:o/ govori [u:]: 'gu:nin, 'ku:nec, ^ 'ku.ji.
2.1.1.7 /e:/ se redko izgovarja širše: ve'če:r, ve'če:rja. ^
2.1.1.8 V položaju pred /r/ se namesto /e:/ govori [i:]: 'ci:rkva. ^
2.1.1.9 /o:/je razmeroma redek samoglasnik. Pojavlja se v prevzetih in knjižnih > besedah ter imenih: 'fo.igati, 'ti:rš'to:k; mi'zo:lci, ni'coj; 'Po:xorje. o
2.1.1.10 /ie:/ se v nekaterih redkih položajih premenjuje z [e:] : 'pe:sji, 'se:Je; 're:ko, ^ t're:tji. &
2.1.1.11 V položaju pred /j/ se namesto /e:i/ govori [e:]: 'veja. q
2.1.1.12 V položaju pred /j/, /r/ se namesto /o:u/ govori [u:o]: g'nw.oj, 'lu:oj; ^ 'mu: or je.
2A.2.13   Fonem /â:/je redek; lahko bi ga obravnavali že kot prosto različico /a:/. ^
2.1.2 Nenaglašeni samoglasniki rV,
2.1.2.1 Fonem /u/je redek; govori se v knjižnih in prevzetih besedah: dru'ži:na, ^ xu'di:č; 'a:bux, 'kü:rbus.
2.1.2.2 V breznaglasnicah če, že ima /e/ položajni različici [e], [i].
2.1.2.3 /or/, /1/, /n/ ne nastopajo ob samoglasnikih.
2.2 SOGLASNIKI 2.2.1       Zvočniki
2.2 A A    NI, ki se premenjuje z nezvočnikom /f/, lahko prištevamo med zvočnike,
ker pred njim lahko nastopajo zveneči in nezveneči nezvočniki. 2.2.1.2    /v/ je možen v položaju pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi
soglasniki: 'vw.oda, o'ta:va, t'ra:vnik, v 'gü:mlo. 2.2A3    /u/ je možen v položaju za samoglasnikom in pred premorom: 'da:u,
ka'di:u, o'ra.u, 'pi:u, z'na:u ter v redkih novejših besedah: 'A:ustrija,
'a.uto.
2.2 A A Zvočniki ostajajo zveneči v vseh položajih, le /v/ se asimilira sledečemu nezvenečemu nezvočniku in da lfl:fsa:ki, op'ra:fki, s'la:fčki, 'ži:ifčna,f 'xi:šo.
2.2A.5    Zvočnik /v/ ne nastopa v izglasju, ampak se tam menjava s [f]: p'ra:f,
zd'ra.f. 383
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
2.2.1.6
2.2.1.7
2.2.1.8
2.2.1.9
2.2.2
2.2.2.1
2.2.2.2 2.2.2.3 2.2.2.4 2.2.2.5
2.2.2.6
2.2.2.7
2.2.2.8
2.2.2.9
2.2.2.10
2.2.2.11
2.3 2.3.1 2.3.2 2.3.3
3
3.1 3.1.1
V izglasju se v večini primerov (redno v končnicah) namesto /m/ govori [n]: 'pi:išen, 'ta:n, s te'lie:ton.
V položaju za /m/ se /n/ ne pojavlja; zanj se govori [1]: 'gü:mla.
V položaju pred/z/,/s/se vzglasni/v/izgublja: 'ze:ti, 'sa:ki. /j/ se v vseh položajih govori kot pravi drsnik. Nezvočniki
V položaju pred /n/ se /d/ ne pojavlja; namesto njega se govori [g] : g'na:r, g'nie: s.
V položaju pred 1X1 se za /t/ govori [k]: k'la:či, za /d/ pa [g]: g'le:itva.
V položaju pred /J/ se namesto predloga z govori z: z Ji:ve, ž Jo:u.
V položaju pred /č/ se za /x/ govori [š]: š'če:rka.
V položaju pred/u/ (<-ol-) se za /t/ govori [k]: 'ku:učen 'tolčem', 'ku:ukla 'tolklja'.
Za /s/ se v skupini sk- govori [š]: šk'ri:ja.
V položaju pred /t/ se izgublja vzglasni /p/: 'ti:č, 'ti:či.
V položaju pred /p/ se izgublja vzglasni /s/: p're:idna, p'ro:uti.
V položaju pred /c/, /n/ se izgublja /t/: m'la:ci, 'korsni.
Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku. Zveneči nezvočniki ne nastopajo v izglasju, ampak imajo tam svoje ne-zveneče pare.
PROZODIJA
Naglas je možen na katerem koli zlogu besede. Dolgi samoglasniki so le naglašeni.
Distribucija dolgih in kratkih samoglasnikov glede na položaj v besedi ni omejena.
IZVOR
SAMOGLASNIKI
Dolgi samoglasniki
i:       <  staroakutiranega z v nezadnjem besednem zlogu: 'xi:ša, 'li:pa, li'si:ca, 'ri:ba, 'ži:la;
< staroakutiranega z v zadnjem besednem zlogu: 'ni:Č, 'ni:t, 'sit;
< stalno dolgega z pred istozložnim-u < -t ko'si:u, 'pi:u, vi'či:u;
< staroakutiranega ë v položaju pred n, m in r: x'ri:n, 'si:n 'sem', 'si:men, 'mi:ra, 'vi:ra;
< v prevzetih besedah:fri:šna, 'ri:xtar, sfa'li:lo, š'vi:cati, 'zi:xer; v imenih: Troji:ca;
po mlajšem naglasnem umiku naglašenega i:p'ri:nas, 'vi:ski 'visok'.
staroakutiranega u v nezadnjem besednem zlogu: 'bü:kva, 'kü:ra, 'mü:xa, 'vü:jec, 'vü:ste 'usta';
staroakutiranega u v zadnjem besednem zlogu: fkü:p, 'jü:k,
< <
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
<
< < <
<
k'rü:x, 'kü:p, 'tü:;
v prevzetih besedah: 'fü:rtox, g'rü:nt, 'kü:rbos, š'tii:nfe; ^
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega u: s'tü:denec, 'vü:xa. ^ u:      <  staroakutiranega/v nezadnjem besednem zlogu: 'vu:na, 'žu:na;     z.
< staroakutiranega/ v zadnjem besednem zlogu: 'pu:x, 'pu:n;      <ni
< prednaglasnega / po umiku naglasa s končnega kratkega zlo-     * ga nanj: 'bu:xa;
< novoakutiranega o v položaju pred nosnim soglasnikom:     > , 'gu:nin za 'ku:nec; y*
< umično naglašenega o v položaju pred nosnim soglasnikom:     ^ 'ku.ji, 'ku:nec; ^
< stalno dolgega i v skupinah umi:, ubiv. 'mu:jti, 'bu.jti; ^
< v prevzetih besedah: 'cu:krati, 'pu:cala, 'šu:xi. < i:i      <  stalno dolgega /: k'ri:iš, 'li:ist, m 'li:in, 'pi:išen, 'si:in, 'zi:ima,     ^
t'ri:i;
< v prevzetih besedah: b'ri:itof, g'li:it.
u:i     <  stalno dolgega u: g'rü:iska, k'lü:ic, 'lü:ic, 'lü:iplen, p'lü:ik;
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega u: 'lu:idi. > u:u < stalno dolgega /: 'du:uk, 'su:unce, 'vu:uk, 'žu:uti. o i:e     <  staroakutiranega ë v nezadnjem besednem zlogu: b'ri:eza,     >j
'ci:esta, 'di:elo, 'li:eto, 'mi.esto, ne'di:ela, 'ri.epa, sm'ri:eka, že'li:ezo; q
< staroakutiranega ë v zadnjem besednem zlogu: 'di.et; ^
< v prevzetih besedah: 'ki:etna, 'li:eder. ^ u:o     <  staroakutiranega ç: 'gu:oba, 'ku:oča, 'tu:oča; ^
< ç po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če    ^ se naglas ni umaknil, ko je bil q še dolg: 'mw.oski, 'tu:ožba;       ^
< novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu: 'bu:ožji, 'cu.ota, 'mu:olin, 'nu:osin, p'rw.osin, so'bw.ota, š'ku:oda, 'u.osn, 'vu:ozin;
< novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu: k'rw.op, 'ku:oš, 'nu:oš, 'pu:ost, 'pu:ot;
< prednaglasnega o, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga: 'du: obr a, g'ru:oza, 'ku:otl, 'ku:osa, 'ku:oza;
stalno dolgega o v položaju pred j in r. g'nu:oj, 'lu:oj; 'mu:orje; v prevzetih besedah: k'nu:of, 'ku:orp, 'lu:orfe; po mlajšem naglasnem umiku naglašenega o: 'bu.ogat, 'pu.otplat, 'u:otrok, 'u.otsebe. e:       <  stalno dolgega e:je'se:n, 'le:t, 'pe:č, 'še:st;
< stalno dolgega e: de'se:t, de've.t, g'le:dan, Vrne:, 'pe:t, zre'be:;
< stalno dolgega o: 'de:jn, 'le.jn, 've:s;
< stalno dolgega ë v položaju pred j: 've.ja; redko novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu: 'pe:sji, 'se:je; 385
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
< redko novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: 'ne:so, 're.ko, t're.tji;
< zgodaj podaljšanega novoakutiranega e: 'se:ster, 'že:n (rod. mn.);
< v prevzetih besedah: 've:lbana, 've:lp.
o:      <  v prevzetih besedah: b 'lo:nt, 'fo.igati, 'xo:lpja:ren, 'ti:rs'to:k;
< v redkih knjižnih besedah: mi'zo.jci, ni'co.j;
< v imenih: 'Po.xorje.
ie:      <  staroakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: 'die:tela, s'rie:ča;
< staroakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: 'vie:č, 'zie:t;
< e po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas ni umaknil, ko je bil e še dolg: g'rie:da, jie.čmen, jie:zik;
< novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: k'lie:plen, 'mie:len, 'sie:dn, 'zie:lje, 'žie:nska;
< novoakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: k'mie:t;
< prednaglasnega e, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga: 'mie:tla, 'nie: se, 'pie: če, 'sie: str a, 'zie:mla;
< novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu: fsie:xne, 'gie.nen,'mie:ša,pre'mie:kne, s'nie:xa;
< novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu: 'die:š, 'pie:s;
< prednaglasnega o, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga: 'die:ska, 'mie:gla, 'pie:kl, 'tie:ma
< v prevzetih besedah: c'vie:k, p'rie:ša;
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega e: 'cie: tor tek, p'rie: vec.
e:i     <  stalno dolgega ë: be'se:ida, b're:ik, g're:jx, m'le:iko, 'pe:isek,
're.izen, s'me.ix, s've: ica, z've:izda. o:u    <  stalno dolgega o: 'bo.uk, fgo:ut,'mo:ust, rno:uč, s'po:uvet,
'vo.usek;
< stalno dolgega ç: 'go:ubec, go'lo:up, k'ro:uk, 'mo:uš, ob'ro:uč, 'zo:up;
< zgodaj podaljšanega novoakutiranega o: 'ko:uza; 'ko:us, 'o:us (rod. mn.);
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega o: 'o:uje, p'ro:uso;
< v prevzetih besedah: 'fo:uter, pla'fo:un, 'šo:uštar.
ä:      <  staroakutiranega a v posameznih besedah: cor'pâja 'črepa-nj a', s'la:ma, 'zâ:ba;
< v prevzetih besedah: 'mâ.ntj, z'nà:ble.
a:       <  stalno dolgega a: d'va:, g'la:va, k'ra:l, 'la:s, 'ma:čka, 'pa:lec, t'ra:va;
< staroakutiranega a v nezadnjem besednem zlogu: d'la:ka, 'ja:goda, k'ra:va, 'ma:ti;
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
O'
< staroakutiranega a v zadnjem besednem zlogu: b'ra:t, 'ka:t, m'ra:s, 'ta:n, va:n;
< v prevzetih besedah: 'ca:jt, 'fa:rba, s'pa.jza;
< v imenih: 'Ma:rjan, 'Sa:vnca;
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega a: 'a:dvent,     <ni 'za:čnen; *
< izjemoma stalno dolgega o: 'ča:st, 'la:š.
sr      <  stalno dolgega in staroakutiranega /v 'borf 'zorje; 'gorca,     ^ 'xorbet. ^
3.1.2      Nenaglašeni samoglasniki
i        <  i: ci'ga:n, Vrne:, zi'da:r; 'xu:odin, 'ji:esti, 'li:ešnik;
< u: ki'pü.vlen, vi'či:u, zgi'bi.u; 'ku:ožix, 'pa:zdixe; <
< o v redkih knjižnih besedah: mi'zo.jci, ni'co.j; ^
< w v daj., mest. ed. m., s. sp.: k/por b'ra:ti, k/por te'lie:ti;
< redko ë: 'w.orix; ^
< v prevzetih besedah: 'lu:mpiči, 'pe:nzija, 'šu:xi. ^ u       < v redkih knjižnih besedah: dru'ži:na, xu'di.c; >
< /: gu'cv.imo; 'ja:büke; O
< v prevzetih besedah: 'a.bux, 'a:ntux. ^ e       < e: be'sefda, ve'se.ja, že'li:ezo\ 'mu:orje, 'nie:sen, 'tie:če; <x
< e: me'so:u, pre'di.ivo; 'žie:ne (im. mn.), 'pa:met, 'tie:le; q
< ë: se'di:eti, se'no.u; c'lw.ovek, 'mie:dvet; ^
< o: 'ku:osec, 'za:vec; 'pefsek, 'pe:tek; w
< v prevzetih besedah: 'xa:mer, 'li:eder, 'rie:men. ^
0 <  o: do'ma:, ko'lvena, ko'va:c; 'li:eto, 'mi:esto, m'le:jko;
< q: glo'bw.oki, klo'pif; 'li.po, 'mi:zo (tož., or. ed.), 'žie:lot;
< redko u: o'me.tno, opo'ra.bla; 'Je.zos;
< -il, -ël, -al, -ol: 'mw.olo, 'nu.oso; 'vi:edo, 'vi:so; 'ba:ro, k'lie:po; 'pe.ko, 're.ko;
< v prevzetih besedah: b'riftof 'fa:rof, 'fü:rtox. a       <  a: brada'vi:ca, dva'na.jst, ka'za:lec; 'di:elati, 'ja:goda,
ne'di:ela;
< redko ë: 'go.usanca, 'vi:dati, 'vi:edati;
< v prevzetih besedah: ma'si.na, pla'fo:un; 'fa:sank, 'tw.xant, 'ža.jfa.
sr      < p. orde'cifca, or'ja:va; smor'di:eti, torgo'vi.na;
< po onemitvi istozložnega /, e in u: por'ga:jala, por'nie: sla, por k'ra.ji; 'vie:vorca; dor'go:uč 'drugič'.
1 < po onemitvi samoglasnika ob/: 'ki:slca, 'ku:otl, 'torlce. n       <  po onemitvi samoglasnika ob n: p'lü:iznce, s'vi:ečnca,
š'ma:rnce.
3.2 3.2.1
SOGLASNIKI Zvočniki
387
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
Zvočniki /j 1 r m n/ so nastali enako kot izhodiščni splošnoslovenski glasovi, poleg tega pa še:
v < w pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki: 'vu:ola, ne'vi:esta, mrav'li.Jak, v 'gü:mlo.
< redko m: 'vie:nda;
< kot proteza: 'vo:ugle, 'vii:iš, 'vü:ste;
u       <  -/ za samoglasnikom in v izglasju: 'da:u, ka'di:u, pi:u, z'na:u.
< w v redkih posameznih besedah: 'A:ustrija, 'a:uto;
j < 0 v položaju pred /d n s š z /: 'xu;jda, 'le:j on, š'ta:jnga, 'uiojstro, 'najšo, 'vüjzda;
< redko r. 'fajmošter.
1        <  n v položaju za m: 'gü:mla;
< 1: 'da: le, k'lü.ic, 'pu: os tela;
< redko v: 'lâ.mp;
< primarne skupine tl, dl: 'si:la, 'vi:le. r       <  redko d: zmar'le:itka 'spomladi';
n < n v izglasju in v položaju ob soglasniku: 'kw.ostan, 'kw.onski, 'lü:ikna, 'za:dni;
< -m v večini primerov (redno v končnicah): g'le:dan, s 'si:inon, 'ta:n;
< redko r: 'ma:ntrati, z'ma:ntrani.
J        <  n na začetku besede in v položaju med dvema samoglasnikoma: 'Ji:va, ž Ji:n; gos'tü:vaJe, o'ra.Je, še'ti:Je. 3.2.2       Nezvočniki
Nezvočniki so se razvili iz enakih psi. glasov kot v izhodiščnem splošno-slovenskem sistemu, poleg tega pa še:
f < w pred nezvenečimi nezvočniki in na koncu besede: bez'ga:fke, 'ži:ifčna, f 'pe.Č;p'ra:f, zd'ra:f;
< nenaglašenega vzglasnega u nezvenečimi nezvočniki:fsie:xne, ftergan;
< začetnegapf- v starejših izposojenkah: 'fajmoštor, 'fa:rof;
< v mlajših prevzetih besedah: 'fa:rba, k'nu:of, 'žajfa. š       <  skupine šč: 'i: is en, k'le:iše, 'ni: še;
< sv skupini s k-: šk'ri:Ja;
< xv položaju pred š: š'če:rka.
ž       <  predloga z v položaju pred/: z Ji:ve, ž Jo:u. k       <tv položaju pred /: k'la:čin;
< t v položaju pred u:u (< -ol-)\ 'kw.ucen, 'kw.ukla. g       <  d v položaju pred n: g'na:r, g'nie:s;
< d v položaju pred /: g'le:itva.
Zveneči nezvočniki so nastali tudi iz nezvenečih po asimilaciji na sledeče zveneče nezvočnike, nezveneči pa iz zvenečih z ustrezno asimilacijo na sledeče nezveneče in v izglasju.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
3.3 PROZODIJA
3.3.1 Naglasno mesto v besedi je podobno kot v izhodiščnem sistemu, razlike pa so naslednje:
3.3.1.1 Naglašeni so refleksi za e, o in 3 pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi: 'žie:na, 'ku.osa, 'mie:gla.
3.3.1.2 Ponovno so naglašeni samoglasniki pred zadnjimi cirkumflektiranimi dolžinami v odprtih zlogih: b 'la. go, 'o.uje, p'ro:uso, 'sie.no, 'vü:xa, z'laito.
3.3.1.3 Naglašeni so samoglasniki (tudi v predponah in predlogih) pred nekdanjimi kratkimi naglasi na zadnjem zlogu: 'a:dvent,'bu:ogat, p'ri:nas, 'puiozna, 'uiotpren, 'u:otrok, 'zaičnen.
3.3.1.4 Naglašeni so samoglasniki v besednih oblikah, analogičnih po osnovni: je 'nw.osla, jep'rw.osla, je 'vuiozla.
3.3.2 Kolikost je enaka kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami:
3.3.2.1 Dolgi so samoglasniki, ki so bili kratko naglašeni (akutirani) v nezadnjih in zadnjih ali edinih zlogih.
3.3.2.2 Dolgi so samoglasniki, naglašeni po umiku naglasa s končnega kratkega zloga na prednaglasne e, o in o.
3.3.2.3 Dolgi so samoglasniki, naglašeni po novejših umikih s prvotnih cirkumf-lektiranih končnih dolžin in kračin.
3.3.2.4 Dolgi so samoglasniki, naglašeni po novejših umikih zaradi analogije.
3.3.3 'V: < vseh prvotno, umično ali po analogiji naglašenih samoglasnikov; V < nenaglašenih samoglasnikov;
< naglašenih samoglasnikov po umiku naglasa z njih.
3.4 ONEMITVE GLASOV
3.4.1 Samoglasniki
3.4.1.1 Najpogosteje onemevajo i, ë in o ob zvočnikih: 'xu:odla, m'la:tli, nap'ra:vli, š'ta:lce;'ve:idla, 'vi:dla; 'tie.dn, 'ku:otl, z'lo:u v redkih primerih onemeva o: 'ka:k, 'ta:k.
3 A.1.2 Pogosto onemi / v nenaglašenem velelniškem obrazilu v mn., dv. za 'kil:rte, s'pie.cta.
3.4.1.3 Pri glagolu včasih onemeva prvotni nenaglašeni i v nedoločniškem obrazilu: 'ba.rat, ob'ra:čat.
3.4.2 Soglasniki
3.4.2.1    Vzglasni/v/onemeva v položaju pred/č/,/z/,/s/: 'ča:si, 'ze:ti, 'sa;ki. 3 A.2.2    Vzglasni /s/ onemeva v položaju pred /p/: p're:idna, p'ro:uti. 3 A.2.3    Vzglasni/p/ onemeva pred/t/: 'ti:č, 'ti:či.
3.4.2.4 V položaju ob /c/, /n/ onemeva /t/: m'la.ci, 'korsni.
3.4.2.5 Zaradi oblikoslovnega izenačevanja se odpravlja /j/ v pregibnih oblikah pri samostalnikih na -r, -rja: xek 'ta:ra, 'ro:umara, 'šo:uštara.
3.5 RAZLIČNO
3.5.1 Premet vzglasnega u v položaju pred m in b: 'mu.jti,' mu.jen, 'bu.jti, 'bu.jen.
3.5.2 Disimilacija r-r > j-r: 'fa.jmoštor; r-r > n-r: 'ma:ntrati.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
3.5.3 Disimilacija v-m > l-m: 'lâ:mp.
3.5.4 Diferenciacijama > ml: 'gii.mla.
3.5.5 Diferenciacija tl, dl > kl, gl: k'la:čin, g'le:itva.
BESEDILI (informatorka Marija Vrečic)
Na 'ji:vax smo 'ti:istok'ra:t 'se:jali ot ko'ru:ze, 'ži:to, pse'nixo, 'jiexmen, 'u:oves, p'ro:uso, 'a:jdo, z'ra:ven še ko'no:uple pa 'le:jn, da smo si 'dixlali do'maxo, do'maxe 'porte. 'Nixgda še, 'mu:oji, 'mu:oji 'dixdje so še 'nu:osli z do'ma:čigap'la:tna x'iâxe pa s'ra:jce. 'Le:jn pa smo, g'da: je 'bi:u z'rixl, smo ga s'pi:ipali, 'na:x smo ga 'mu:ogli na 'zie:mlo polo'ži:ti za t'ri:i 'tie:dne, da je 'gu:or 'die:š 'šo:u pa 'su:unce 'si:jalo, da seje sp'le:jxo. 'Na:x smo ga sposp'ra:vli pot st'rixxo, v je'se:n pa smo 'torli. 'Tie: smo 'pieTali, se 'rie:klo v le'ni:išnce. 'Ta:n seje s'po:ut, 'gu:ori je b'la: st'rixxa pa 'ta:ka s'ra:mba, da smo 'nu:oter zlo'ži:ili. 'Ta:n seje 'nu:ot si'ši:ilo. S'po:ut pa je b'la: na're:ta 'pex. F 'ti:isti so 'mu:očno 'kü:rli, da seje 'ti:isto ffe:jst zag'rixlo, posi'ši:ilo, kije b'lo:u 'tordo. 'Tie: smo pa 'mixli 'ta:ke 'torlce, smo 'rie:kli, da smo s tiristimi 'tie: si 'ta:ke 'ba:šle 'ze:le v 'ro:uke pa 'torle, kije p'ri:šlo 'vü:n pre'di:ivo. 'No, 'to:u je 'ta:k zg'le:dlo 'ka:k Tarsi, 'ne:i.'Ti:isto 'tordo je fk'ra:j s'ka:palo, ki je os'ta:lo 'sa:mo pre'di:ivo. 'Ti:isto pa smo 'tie: 'na:x do'mo:u, do'ma: še s'puxali, 'tie: smo 'na:x, 'ti:isto pa smo 'na:x po'zi:imi p'rie:le.'Tie: smo 'mixle ko'lo:uvrate pa smo p'rie:le. 'Tie: smo 'xu:odle 'so:usedan 'si:n pa 'ta: pa p'rie:li. 'Tie: so še po'ba:ri p'ri:šli, smo se 'xe:icali, 'na:x še 'ma:lo zap'le:sali. In 'ti:isto, 'tie: 'na:x smo na're:dli, b'lo:u 'ta:k 'ni:ti, smo 'du:ol z'muxtali pa op'ra:li. 'Tie: smo 'na:x 'pie:lali t'ka:lci, ki je na're:do nan p'la:tno. 'No, 'ti:isto pa smo 'tie: 'na:x 'mixli za 'porte ali 'lixnaxle, 'ta:k smo 'pax 'rie:kli. 'Tie: smo 'mu:ogli še na 'ta:kix 'tordix le'ža:ti. Ko'no:uple, 'ti:iste smo 'i:isto 'ta:k 'dixlali 'ka:k z 'le:jnon. Na 'zie:mlo 'da:li pa 'na:x si'ši:ili pa g'li:ix 'ta:k 'torli.
'No, 'za:j mo pa 'nixke po've:idla. 'Ka:k so 'nixgda 'ma:ti 'dixlali pa 'pie:kli do'ma: f sie:, 'ta:k še 'tü:idi 'ja:s 'za:j za 'Ji:mi 'da:le 'ta:k 'dixlan. K'rü:x 'piexen 'ta:k. 'Porvo si 'mu:oren por'nie:sti 'mie.To. 'Mie.To 'ma:mo na 'di:ilax, 'vu:ozimo 'sa:mi s'vu:ojo pse'nixo na m'li:in, da 'ma:mo do'ma: 'mie:lo, pa pos'ta:vin k'va:s. 'Na:x ga za'me:isin, na'va:dno ve'če:r, 'pu:ozno. 'Na:x še, 'tie: ga pis'ti:n, ki 'kkipne. 'Vü:tro pa sn, na'va:dno 'tie: s'ta:nen že por 'ca:jti pa še 'ie:nkrat za'me:isin, g're:n za'kü:rin, da či d'va:k'ra:t k'rü:x 'me:isin, 'tie: je 'le:ipši, 'ka:k či 'sa:mo 'iemkrat. 'Tie: pa ga s'piexen al za'kü:rin pa 'mu:oren, 'po:u 'vü:re 'mir.oren 'kü:rit. S'kü:rin t'ri:i, d'va: do t'ri:i 'ba:šle 'xu:oste. 'Pa:zit pa 'mu:ore na 'pex, da 'ne:i je 'gu:ori p'rie:več ali s'pu:or, da bi se zaž'ga:u. Ko k'rü:x v 'nixkax s'ki:ipne, ga 'die:nemo f ko'ša:re. 'Na:x še f ko'ša:rax 'ie:nkrat 'ki:ipne. Koje 'pex za'kü:rjena, ga 'die:nen f 'pex. Te:no 'vu:ro se 'mu:ore 'piexti. Koje 'po:u'vü:re f'piexi, gana'va:dno 'gie:nen, ki ga 'si:npa 'ta: 'ma:lo, kije 'ne:i na 'ie:nenk'ra:ji, o'bornen 'ma:lo. Čes 'po:u 'vü:re pa ga 'vü:n 'zie:men, ga s'puxan, ga ob'ri:išen s 'korpo pa ga 'ma:lo pis'ti:in, da se 'ma:lo oxla'di:i. 'Tie: pa ga 'die:nen v v'rexke, da pos'ta:ne 'mie:xki. G'da: se p'ra:f oxla'di:i, ga pa na polo'vixo v're:ižemo, da s'piexen po š'ti:ri 've:ke ko'läxe. 'Tie:
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
pa ga na 'po:u v're:ižen pa f xla'di:lnik, da 'ta:n z'màrzne. 'Tie: pa ga 'vu:n 'je:mlemo, g'da: 'nüxamo.
Navedenke
Francka BENEDIK, 1999, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas, Ljubljana, ZRC SAZU, 109, 113.
Mihaela KOLETNIK, 1996, Kremberški govor, Slavistična revija 46, Ljubljana, št. 2, 165-178.
Mihaela KOLETNIK, 1999, Slovenskogoriško narečje, doktorska disertacija, Ljubljana, Filozofska fakulteta, računalniški iztis.
Fran KOVAČIČ, 1928, Zgodovina Lavantinske škofije, Maribor, Lavantinski kn. šk. Ordinariat, 27-28, 64.
Matija MURKO, 1962, Izbrano delo, Ljubljana, Slovenska Matica.
Literatura
IVIČ, Pavle, 1981, (ur.), Fonološki opisiSarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine.
KOLETNIK, Mihaela, Fonološki opis voličinskega (SLA 366) in črešnjevskega (SLA 368) govora, Slavistična revija 47, Ljubljana 1999, št.l, 69-87.
KOLETNIK, Mihaela, Fonološki opis govora v Radencih, Jezikoslovni zapiski 6, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 2000,155-165.
Phonological Description of the Local Speech of Sv. Ana near Kremberk in the Slovenske gorice
Summary
The local speech ofSv. Ana belongs to the western Slovenske gorice sub-dialect of the Pannonian dialect group. The quantitative opposition between the long monophthongs or diphthongs as the successors of the permanently long vowels, and the short vowels as the successors of the old and new acute vowels in a non-final and in the final or the only syllable is not preserved. There is no tonemic stress in Slovenske gorice dialect. Both general Slovenian stress-shifts and the shift-back from the short syllable in final position to the pre-stress short vowel occurred: žena > žena; nogà > nôga; these newly stressed vowels have been lengthened and diphtongized. The short stress was shifted back to the pre-stress schwa as well: msglà > màgla; the reflex being the long diphtong ie:.
The most recent are the stress shift-backs (1) in individual words from the primarily circumflexed long final, especially open syllable: b'la:go, 'mie:so, 'o:uje, p'ro:uso,
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
'sa:mo, 'sie:no, s'rie:bro, 'tie:sto, z'la:to, and (2) from the primarily short circumflexed syllable: 'a:dvent, 'bu:ogat, p'ri:nas, 'u:otrok.. A tendency to generalize the stress-position for all or at least for the majority of the forms of an individual word can be observed: p'ru:oso, p'ru:osla, p'ru:osli; 'zie:mi, 'zie:mte, 'zie:mta (the imperative).
The vowel system of the Sv. Ana speech consists of long stressed vowels: i:, ü:, u:, i:i, ii:i, u:u, i:e, u:o, e:, o:, ie:, e:i, o:u, â:, a:, or, and short unstressed vowels: i, u, e, o, a. There are also the syllabic àr, 1 and n. The vowel reduction is not heavy; in combination with sonorants the unstressed i, ë and o frequently become silent. The consonant system consists of the sonorants 1, r, m, n, j, J and v with the variant u, and the voiced and voiceless consonants p, t, k, s, š, b, d, g, z, ž, č, f, c and x with the following peculiarities in their development: V > 1; -m > -n; n' > n/J; before voiceless consonants and in word-final position v becomes f; the groups ere- and žre- are preserved; dn > gn; mn > ml; tl, dl > kl, gl; sk > šk; xč > šč; šč > š. The consonants are muted only in some instances; in the word-initial position v is muted before č, z, s; s is muted before p; p before t, and t before c, n.