opeainoa« a ■DDOBaaennj portajg Poiloioa plačan* « cototiol SLOVENEC Naročnina mesečno IS Lir, ca tnozem* •tvo 31.50 Lir • na* deljska izdafa cr* loletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Cek. ra4. LJubljana 10.650 ca naročnina In 10.349 ca tnscrat«, Podružnical, Noto mesto, Izključna pooblaS?enlr» ta Oglaleratffc HafTJansEega !n lujega izvorai Union« Pubblicita Italiana S. A, Milano, Izhaja vsa k dan cjntra] razen ponedeljka la dnera po praznika. g Uredništvo tn apravat Kopitarjeva 6, Ljubljana, g | Redazione, Amministrazionet Kopitarjeva t, Lubiana. 1 g Telefon 4001—4005, jj Abbonamentl: Mesa 18 Lira. Estaro, mesa 31 50 Lira. Edi-ciona domenica, sono 34 Lira. Estero 65 Lira. C. C. P.i Lubiana 10 650 per Igli abbonamentl, 10.349 per la in-■•rdooL Flllalal Novo mesto, Concesslonarla eselnslra per la pnbbTleltl 31 proventenza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana, Vojno poročilo št. 1094 Bombe na Bizerto in Djidjelli 9 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : Osno letalstvo je z dobrimi uspehi bombardiralo pristanišči v Bi z e rt i in Djidjelli ju. Sovražne skupine so ponovno bombardirale otoka Pantelirijo in Lampcduso ter mesto Mes si na, kjer je v mestnem središču nastala znatna škoda; v teku je ugotavljanje izgub med prebivalstvom. Protiletalsko topništvo obeh otokov je sestrelilo 6 letal; nemški lovci so poleg tega zbili 2 letali vrste »Spilfire« nad Malto in en dvomotor-nik južno od Sardinije. Zadnje dni se 4 naša letala niso vrnila iz nastopov v svoja oporišča. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1094. Pri nastopih naših torpednih letal, omenjenih ▼ včerajšnjem vojnem poročilu, so se odlikovali naslednji piloti: kapitan Spezzalerri Mario iz Tiir-ro Annunziata, kapitan Pannnncini Kritno iz Ma-riano Tosrana (Grosseto), poročnik Bertuzzi Fran-eo iz Itiminija, poročnik Sacilotti Antonio iz Šarila (Udine), poročnik Merani Adriano iz La Spezie, višji narednik Daniele Antonio iz Nocera Inferioro (Salerno), narednik Coppola Giovanni iz Trentole (Napoli). « Popolno zaupanje v zmago osi Izmenjava brzojavnih čestitk med voditelji Italije in Nemčije ob četrti obletnici podpisa jeklenega pakta Vladar na ogledu novih letal Rim, 24. maja. AS. Nj. Veličanstvo Kralj in Cesar si je v spremstvu glavnega načelnika letalstva na nekem letališču na operativnem odseku ogleda! nova letala, ki jih ima letalska armada, in prisostvoval praktičnemu nastopu teh letal. Vladar je izrazil svoje zadovoljstvo, ko je zapustil letališče. Rim. 22. maja. AS. Ob čelrti obletnici podpisa italijansko-nemške pogodbe so voditelji obeh sil izmenjali naslednje brzojavke: »Nj. Vel. Kralju in Cesarju! Ob današnji obletnici v spomin četrte obletnice dneva, ko je bila slovesno podpisana pogodba prijateljstva in orožja med našima dvema narodoma, pro«sim Vaše Veličanstvo, da sprejme moje naj-prisrčnejše pozdrave ter najiskrenejše čestitke moje in nemškega naroda za srečo in bodočnost Italije iu za borbo njenega orožja. — Adolt Hitler.« * »Filhrerjul Ob čelrti obletnici zavezniške pogodbe, ki druži najina naroda, Vam, FUhrer, želim poslati naj-prisrČnejše želje za veličino in uspehe nemškega naroda v zavesti, da bo vrednost našega orožja morala zmagati! — Viktor Emanuel.« • »Ekseelenci predsedniku italijansko vlade Be-nitu Mussolinijul Duce, ob priliki obletnice dneva, ko sta se naši dve zemlji — sedaj je tega štiri leta — združili v nerazrušljivo skupnost v borbi in usodi s sklenitvijo prijateljske in zavezniške pogodbe. Vam pošiljam pozdrave v imenu vsega nemškega naroda in moje pozdrave ter najbolj iskrene in tople želje. Spominjam se tudi s čustvi prisrčne vzajemnosti junaških bojev italijanskih oboroženih sil v skupni veliki borbi za svobodo in bodočnost naših narodov in izražam 6voje nezlomljivo prepričanje, da 6e bodo na koncu teh zgodovinskih dogodkov z ogromnim obsegom prispevkov in žrtev, ki jih je bilo treba dati, zaključili z najvišjim plačilom, in sicer s slavno zmago naše pravične 6tvari. — Vaš Adolf Hitler.« »Filhrerjul Danes ob četrti obletnici podpisa zgodovinske pogodbe in v času, ko naše vojske in naši narodi vzdržujejo junaško borbo proti skupnim sovražnikom, Vam želim, Fiihrer, ponovno potrditi nerazrušljivo vzajemnost v orožju in čustvih fašistične Italije za narodnosociali6tično Nemčijo, kakor tudi naše pojiolno zaupanje v zmago sil osi in trojnega pakta. — Mus6olini.« * »Ekscelenc.i predsedniku italijansko vlade Be-nitu Mussolinijul Za današnjo obletnico sklenitve pogodbe, s katero sta se Nemčija in Italija povezali v jekleno enoto, da bi jamčili in zagotovili svoje življenjske pravice, Vas prosim, Duce, da sprejmete moje po- zdrave in najbolj iskreno in prisrčne čestitke. Vem, da 6em združen z Vami v gotovosti, da 60 bo ta trda borba končala a porazom naših nasprotnikov in prinesla srečno bodočnost nemškemu in italijanskemu narodu ter njihovim zaveznikom. — Joachim v. Ribbenlrop.t »V. Ribbentropul Ko Italija slavi četrto obletnico podpisa ono pogodbe, ki je Nemčijo in Italijo danes združila v pohratimstvu orožja in ju skupno borbe vedno bolj vežejo. Vam pošiljam moj pozdrav skupno z željo za koučuo zmago naših vojska. — Mussolini.« Princ Piemontski pešcem Italije Rim, 24. maja. AS. Za praznik pehote je Kr. Visokost Princ Piemontski naslovil pešcem naslednjo poslanico; Rim, 24. maja 1913-XXI. Italijanski pešci 1 Na sveti dan spomina na veSstoletne junaške fine naše pehote smo v tem tretjem letu vojne sredi boja. Menjajoči 6e pripetljaji v borlri, ki po velikosti in trdoti prekašajo vse meje, ki si jili je mogoče predstavljati, 6e je na vsakem bojišču še bolj zable6tela vaša žilavost, vaš pogum. Iznajdena so bila nova orožja, nova sredstva in uporabljena za boj proti sovražniku; med vsem pa se je vedno najbolj izkazalo odločilno delo pešca. Lahko ste ponosni na to, morate pa biti istočasno prepričani, da morate iz te časti še bolj kakor v preteklosti črpati vso svojo duhovno, telesno in razumsko moč za boljše izpolnjevanje vaših nalog, neutrudoma, brez negotovosti. To bosle storili v imenu vaših tovarišev, padlih za domovino. Maršal Italije, vrhovni poveljnik pehote j, Umbcrto Savojski. Krajevno delovanje na vzhodu Nemške podmornice so potopile v Atlantiku 10 ladij s 55.000 tonami 33 angleških bombnikov sestreljenih nad Dortmundom med njimi v glavnem štirimotorni Hitlerjev glavni stan, 21. maj?. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču jc bilo samo bojno delovanje krajevnega pomena. V Sredozemlju so nemška bojna letala preteklo noč napadla ladijske cilje in vojaške naprave v pristanišču Djidjelli ju. Podmornice so v hudih borbah iz mofno zavarovanih spremljav potopile v severnem Atlantiku in pri posai. eznih lovih 10 ladij s skupno 55.000 tonami. Nadaljnje štiri ladje so bile tor-pedirane. Njihove potopitve zaradi močne obrambe ni bilo več mogoče opazovati. Neko bojno letalo je z bombnim zadetkom liudo poškodovalo sovražno trgovsko ladjo na Atlantiku. Neka podmornica je nad Biskajskim zalivom sestrelila sovražni bombnik. Oddelki sovražnih bombnikov so preteklo noč zmetali številno razdiralne in zažigalne bombe na D o rt mu n d. Prebivalstvo je imejo izgube in nastala je znatna stvarna škoda. Po do sedaj razpoložljivih vesteh je bilo sestreljenih 33 napada- Barbarstvo. nad dojenčki Reggio Calabria, 24. maja. AS. Najstrahotnejše barbarstvo je zagrešil sovražnik v pokrajinski naj-denišnici, ki jo je navzlic vidnim znakom, zaščitenih po mednarodnih pogodbah, napadel ter ubil 33 dojenčkov, 14 dojilj in eno sestro. Dojilje niso hotele zapustiti nedolžnih otrok, ki so jih skušale rešiti na varnejši kraj, toda zaman, ker so bili vsi pobiti. V najdenišmico sta prispela takoj prefekt dn zvezni tajnik in dala navodila za reševalno delo. Prebivalstvo je pokazalo pogum in mir med divjaškim sovražnim napadom. Več ameriških ladij poškodovanih Tokio, 24. maja. AS. Japonske letalske sile so 23. maja težko poškodovale eno sovražno križarko ter en rušilec blizu otoka Altu. Na japonski strani ni bilo izgub. Japonske pomorske edinice pa so v aleutskih vodah od 12. maja do danes težko poškodovale eno sovražno bojno ladjo, eno križarko ter še neki dve drugi vojni ladji. Nadzorstvo nad Poljaki v Londonu Lizbona, 24. maja. AS. London je očividno že zavzel stališče do spora med nominelno poljsko vlado in Moskvo. Izvedelo se jc, da je angleški notranji minister Morrison že dal zagotovilo, da bo nadzorovan poljski tisk na Angleškem kakor tudi vsi poljski begunci, ker bi njihovo delovanje lahko škodovalo Angliji in njenemu razmerju z Moskvo. Svobodo uživajo ie boljševikom prijazni poijski ii6ti. jočih letal, bombniki. Hitra nemška bojna letala so izvedla včeraj nepričakovan dnevni napad iz nizke višine na južnoangleški pristaniški mesti Bournemouth in Hastings. V noči na 24. maja je letalstvo z močnimi silami ponovno napadlo ladjedelnico v Sunderlandu. Na mestnem in pristaniškem področju so nastali zaradi bombnih zadetkov veliki požari. Seja medministrskega odbora za preskrbo Stanje prehrane je zadovoljivo • Duce dal navodila za dosledno izvajanje ukrepov proti črni borzi Rim. 23. maja. AS. 22. maja se je pod Duce-jevim predsedstvom sestal medministrski odbor za vzporeditev preskrbe in cen. Navzoči so bili vsi člani odbora. Stanje preskrbe. Minister za kmetijstvo je poročal o izgledih stanja prehrane in je natančno razložil uspehe, dosežene pri gojenju žit. Ti uspehi jamčijo za prehramneno stabilnost, glede bližajoče se žetve pa tudi izvedbo načrta, ki je bil svoj čas sestavljen. Načrtno nadzorstvo nad porabo, omejitvene uredbo za mlinarstvo, za rezerve in za slaščičarne, vrh tega pa vestno delo, ki ga je med kmetovalci opravljala stranka, posebno pa zvezni tajniki in tajniki fašijev, da bi obdržali na potrebni višini donašanjs žita na zbirališča, in sicer s prostovoljnim in odgovornosti polnim razumevanjem za polrebe države, so dejstva, ki 60 omogočila izvedbo načrtov za preskrbo na tem življenjsko pomembnem področju. Odbor je poudaril, da je prehrambeno stanje treba smatrati za popolnoma zadovoljivo, upoštevajoč pri tem trenutno dobo neizogibno konjunkture v času med zimsko in spomladansko proizvodnjo in letno proizvodnjo sadja in povrtnine. Ureditev zbiranja žita. Nato je minister za kmetijstvo razložil ukrepe, ki urejajo nadzorstvo nad mlačvo, ugotavljanje višine pridelka in donašanje žila na zbirališča za bližajočo ee želev. Ti ukrepi potrjujejo zasego vsega pridelka pšenire in drugih žitnih vrst, točno določajo odgovornost voditeljev kmetijskih družb tudi glede prijavljanja pri- delkov kolonistov, najemnikov in drugih soudeležencev, uveljavljajo pa popolno prepoved trgovanja s kakršno koli količino žita. Dalje določajo obseg delovanja občinskih uradov za ocenjevanje pridelkov ter stalno in nepretrgano nadzorstvo nad mlačvo in za lo delo bodo v sleherni pokrajini postavljene vojaške in civilne osebo. Strogo nadzorstveno delo, ki ga bodo vodili pretekli, mora opravljali policija, ki bo zatrla vsako možnost zlorab od strani tistih, ki tii se radi izognili tem obveznostim, katere pa ogromna večina pridelovalcev vestno izpolnjuje- in ima zato pravico videli, da jih sjioštu-jejo tudi drugi. Duce je povzel besedo, da bi podčrtal pom"n navodil, ki jih je minister za kmetijsto napovedal za ureditev žetve in zbiranja in katere je odbor odobril. Duce je omenil, da bodo vestno izpolnjevanje te uredbe ler načrtno in neumorno delovanje policijskih ustanov in posebno karahinjerskih oddelkov proli črni borzi ustvarili možnost, da se bodo povečali obroki najvažnejših živil. Po poročilu ministra za kmetijstvo je odbor končno določil sledeče količine pšenice, katero bodo pridelovalci smeli obdržati za svoje družinske potrebe: pridelovalci, ročni delavci (upoštevani so kolonisti, najemniki in podobno): 200kg. Pridelovalci, ki niso ročni delavci, pa neposredno vodijo podjetje, dalje pa ludi sorodne vrste pridelovalcev [>o 110 kg. Zaloge za 6clev pa ostanejo tete, kakor jih je dovolila uredba iz lanskega lela. Odbor so bo vnovič sestal dne 31. maja. Razpust kominterne - spretna igra Stockholm, 24. m. AS. V moskovski »Pravdi« je bil 15. maja objavljen sklep predsednika Kominterne, s katerim se razpušča mednaiodna komunistična zveza, ker da nasprotuje komunističnim gibanjem v posameznih državah. Do razpusta tretje internacionale je prišlo po uradnem priznanju vseh komunističnih strank v vseh državah, ki so zaveznice Angležev in Amerikancev, in pomeni nov propagandi6tični moskovski manever, katerega sla Stalinu verjetno nasvetovala Roosevelt in Churchill, ker jima povzroča skrbi vedno bolj naraščajoče protibotjševiško gibanje, ki se kaže v državah, zaveznicah Rusije. Toda ta trik Je preotročji in preveč računa na človeško neumnost, da bi mogel koga prevarati. Komunizem v raznih svetovnih državah je vsem znan in ga podpihuje, vodi in nadzira neposredno Kremelj sam. To je gibanje za svetovno revolucijo in Kominterna, ki je eno in isto z moskovsko vlado, tega ne more zanikati. Tretja inter-nacionala, ki je njen gibalni organ, 6kuša danes spremeniti 6vojo zunanjost, ker je vse preveč Nesloga med »združenimi narodi« Davies naj bi prinesel Stalinu vabilo za sestanek treh, ki bi bil morda v Vladivostoku Berlin, 24. maja. Tukajšnji krogi z ironičnim zanimanjem beležijo vse, kar piše anglosaški tisk o Daviesovih pogovorih. Na vsak način hočejo pripisati temu dogodku velik pomen. Tako so poročali, da je prvi sestanek trajni tri ure in da je časten sprejem, ki ga je priredil Molotov ltooseveltovemu posebnemu odposlancu, potekal v tako prisrčnem vzdušju, kakor ga doslej kre-meljske kronike niso zabeležile. Še bolj zanimive, če žc nc celo groteskne so nekatere govorice o vsebini Roosevcltovega pisma Stalinu, kakor tudi o nekaterih poročilih zaupnega značaja, ki naj bi jih Davies |>rinesel sovjetskemu maršalu po navodilih iz Washingtona. Tu navodila je dobil v zadnjem trenutku pred predlogom novih načrtov načelnikov glavnih stanov zavezniških armad, ki so bili prav tako sklicani v Belo hišo. Vsa ta poročila pa imajo namen, zakriti sklepe, ki bodo položaj v marsičem zelo spremenili. — Mnogo suma sc vidi med vrstami uvodnika nekega ženevskega dnevnika, ki ni nikdar pokazal, da bi bil naklonjen Nemcem. Ta list pravi, da obstoja med zavezniškimi silami le navidezno soglasje v načrtih in pogledih. Iz tega sledi med drugim, da je med Anglijo in Združenimi državami nesoglasje, čeprav sta sc polastili prednjih postojank v Afriki. Zdi se, da potrebujejo Anglosnsi za morebitno izkrcanje na celini točno Stalinovo obvezo in zagotovilo: zagotovilo, da bo izvedel splošen napad od Baltika do črnega morja. Stalin pa zahteva, naj Anglosasi sprožijo drugo bojišče, dn bo nemški pritisk na vzhodu zmanjšan in da bodo sovjetske oborožene sile lažje odbile nov nemški poletni sunek. Zanimivo je. dn doslej niti ena niti druga stran ni dala točnih zagotovil in da je bil Churchill pri svojih izjavah o drugem bojišču še zagonetnejši kakor prej. To so razlogi, zaradi katerih jc Davies nesel uradno Rooseveltovo vabilo Stalinu za sestanek treh, ki naj bi bil na sovjetskem ozemlju, toda v kakem kraju, ki ne bi bil predaleč od Združenih držav, morda v Vladivostoku. Če bi Stalin vabilo sprejel, bi Churchill še nekaj dni počakal v Washingtonu. Vladivostok bi bil primeren zn sestanek, ker bi se ga lahko udeležil tudi maršal Čangknjšek. V primeru, če Stalin pod kakršno koli pretvezo ne bi tislišal Rooseveltove želje, ima Davies pooblastilo, sporočiti mu v bistvu vse, kar bi mu rada predsednik Združenih držav in angleški ministrski predsednik sama povedala, to je zahtevati medsebojna zagotovila v primeru drugega bojišča, kakor tudi rešitev nekaterih bolj ali manj perečih političnih vprašanj. Beticš, ki je tudi v Washingtonu, bi sc nato vrnil v London skozi Moskvo kot zaupnik raznih interesirancev, tudi Poljakov. V zaključkih toga švicarskega komentatorja prevladuje vtis, da Angloamerlkanci navzlic svojim uspehom in povečanju vojnega stroja nc držijo za nož, niti v pogledu svojega sovjetskega zaveznika. Resnica je taka: nobeden tnko imenovanih združenih narodov drugemu ne zaupa in mu želi vislice. Pa čc tudi bi vladala popolna enotnost v pogledih zaveznikov, bi vojaški položaj nc bil drugačen. Noben zaveznik sc ne more trdno zanašati na svojo lastno silo m sc zato noče zaplesti v boj brez zagotovila, da bo zaveznik isto storil. Politični problem pn je v tem, da Stalin na noben način noče odnehali. Da bi odnehal, bi morali Anglosasi dokazati, rla resno mislijo z drugim bojiščem, če tudi bi si pri tem razbili glavo. (Piccolo). oškropljena s krvjo in omadeževana z barbarstvom. Pod novo krinko bo osrednji odbor tretje internacionale nadaljeval s svojim delom in bo še naprej hlepel po revoluciji, ki naj bi spravila v njegove kremplje ves svet S tem trikom bi Roosevelt in Churchill rada potolažila ameriško in angleško prebivalstvo, ki se boji boljševiškeja zavezništva. 1'oda sleparija je preočitna, da bi koga mogla premotiti. Berlin, 24. maja AS. »Diplomatsko-polilična korespondenca« objavlja poseben članek o razpustu tretje komunistične internacionale tn povzema glavne točke iz sodbe nemškega tiska. Nemški tisk na dolgo obravnava ta nov trik boljševiški propagande, ki skuša prekaniti angleško-ameriško propagando. Uradno poročilo pravi, da je Stalin hočeš nočeš moral izvesti ta izredni korak, ko je videl, da so propadli njegovi načrti, ostati izven spora evropskih narodov kot navidezni gledalec, ki ga dogodki nič ne zanimajo, toda z namenom, da bi posegel v 6jior pozneje, ko bi videl, da so razmere dozorelo in da lahko haslopi kot tretji med dvema, ki se prepirata. Ko pa je ta up propadel — nadaljuje nota — 60 je moral prikupiti svojim novim angle-ško-ameriškim zaveznikom. Moral je, lo se pravi, moral se je zateči k njim, da bi se pokazal ne-omadeževanega v svoji politiki vsaj pred drugimi narodi na svetu, do katerih je bilo boljševiško mnenje vse kaj drugega kakor dobrohotno. Ni treba posebej govorili, da je ta kremeljski sklep čisto formalnega značaja in predstavlja le novo krinko, pod kalero bo skušalo podtalno in razdiralno boljševiško delo morda še bolje kakor prej doseči svoje cilje. To je lorej le špekulativen manever, spravili sovjetsko politiko na nov strateški tir, kar pa mora spoznali vsak, kdor pozna boljševiško metode. Niti se ne da govoriti o pravem presenečenju, ker so ludi ti sovjetski nameni v vsakem pogledu sumljivi. Beril, 24. maja. AS. Švicarski tisk še vedno komentira moskovski sklep o razpustu kominterne ter pripominja, da gre le za spremembo etikete, kar pa ne more nikogar prevarati, ker je kroinelj-ska propaganda že dvajset let varala svet. Londonski dopisniki švicarskih lislov poročajo, da je bila angleška prestolnica presenečena nad lo »inteligentno potezo*. Pripominjajo, da je bil ta 6lclep objavljen istočasno z napovedjo bodočega zborovanja angleške delavske stranke. Vendar pa ni verjetno. da bi angleški delavci tudi v teh okoliščinah sprejeli zahtevo komunistov, naj jih sprejmejo v svojo stranko, ker predobro vedo. da je komunistična angleška stranka vedno dobivala navodila iz Moskve. Amerika prodira v Iran Ankara, 24. maja AS. Po poročilih iz Te-hej-ana se severnoameriške vojaške oblasti |*i-gajajo z iransko flado, da bi ameriško vojaštvo nadomestilo nekatere oddelke 10. angleške armade. Iranski krosi vidijo v tem nov aineri-ri^ki korak za odstranitev angleškega vpliva, na drugi strani pa za uspešnejši odpor prnti sovjetskim imperialističnim težnjam. Izgleda, da sc je iranska vlada v škripcih odločila za ameriško kuno. Sprejem voditeljev lovske in ribiške zveze pri Visokem komisarju Ljubljana. 24. maja. Visoki komisar je sprejel v vladni palači ob navzočnosti viceprefekta dr. Davida, zaupnika CONI -a Burattija in šefa upravne službe Vis. ko-misarijata voditelje lovske in ribiške zveze v Ljubljani. Navzoči so bili za Zvezo lovcev predsednik odvetnik dr. Krejči, podpredsednik g- Pogačnik, predsednik Lovskega društva v Ljubljani odvetnik dr. Tavčar, tajnik zveze Mladič in blagajnik Novak; za Zvezo ribičev pa predsednik e. Boga-taj, podpredsednik dr. Božič, predsednik Ribiškega društva g. Pustoslemšek in tajnik zveze dr. Bevk. Po poročilih predsednikov je Visoki komisar proučil razna predložena vprašanja in odločil, naj se rešijo v skladu s sedanjim vojnim stanjem in položajem pokrajine. Za lov se bodo pripravili ukrepi glede ukinitve plačevanja prispevkov lovskih društev in drugih dajatev, ki se tičeio lova. Za ribištvo je hilo sklenjeno, da se bo še nadalje vlagal ribji zarod v vode, ki so primerno za razmnoževanje. Posebne določbe bodo izdane, da se prepreči zloraba lova in ribolova, zlasti z uporabljanjem prepovedanih in škodljivih sredstev. »Marijino oznanjenje« na frančiškanskem odru Komaj smo verjeli Slovenci, da katoliška umetnost res obstaju, suj so nus vsi prepričevali, da ie ni. Ni še dolgo, kar je odličen katoličan trdil zbrani mladini, da umetnost je ali pa je ni. Katoliške umetnosti pa da ne pozna. Iudi je nismo imeli prilike videti, ker ni imela poti do nus. Kdor pa si je upal govoriti o njej, je bil najreakcionarnejši junzenist. Drugi narodi gledajo na katoliško umetnost drugače, linujo jo in jo uživajo. Gotovo so danes na prvem mestu Francozi. V nesreči in ponižanju so šli še bolj vase, iščejo Boga in ga izpovedujejo s še globljo vero. In to ne samo preprost človek, ampak tudi inteligent in umetniški ustvarjalec. Tudi nam kličejo v teh dneh: Če si v nesreči in ponižanju, ki si ga morda zaslužil, ne preklinjaj še bolj Boga, ampak se vrni k njemu, skloni glavo in priznaj svoj greh. V dneh duhovno obnove našega naroda je mogel govoriti prvič v Ljubljani francoski katoliški pesnik Paul Claudel. Njegova umetnost korenini vsa v katolicizmu, je živa in sočna, njegova misel je resnična beseda po toplu. Mi-sterij je tih in nekričuv, pa vendar poln dogajanja, ki je pesem, ki prihaja iz sveta ljubezni, odpovedi in žrtve. Ta ljubezen je tako čudno velika, tuko globoka in čista, ln odpoved Prvaki mladinskih športnih iger Na stadionu ob Vodovodn' cc6ti so nedavno zaključili šolske mladinske športno igre Ludi Juve-niles. Prireditev, ki je bila skrbno pripravljena, je potekla v znamenju borbenosti med posameznimi šolami, pa tudi med posameznimi učenci in učenkami, ki 60 si prizadevali, da bi zbrali čim več točk za barvo svoje Šolo. Pri šolskih športnih igrah ne gro toliko za zmago posameznikov, temveč za zavest, da 60 dijak bori za čast svojega zavoda. Čeprav doseženi izidi niso bili enaki onim, ki jih postavljajo športna društva, vendar moramo biti zadovoljni z okoliščino, da so se dijaki povsem vživeli v resnost tekmovanja in da so se žilavo borili za točke in za čim boljše znamke. V teku na 100 m je pokazal precejšnjo nadarjenost Zupančič, čeprav mu je ušlo prvo mesto. Največ zanimanja je bilo za borbe v teku na 400 m, pri knlerih se je uveljavil Kadunc s I. moške realne gimnazije ter pokazal dober slog. Na 800 m je ušlo prvo mesto Sedeju zaradi tega, ker se je v začetku preveč gnal, kar je imelo za posledico, da je proti konru proge popustil. Kakor med fanti, tako je lahko opazilo oko strokovnjaka tudi med dekleti nekaj nadarjenih atletinj, ki ee bodo po vztrajnih vajah povzpele do lepih športnih uspehov. V naslednjem podajamo seznani prvakov in njih uspehov, katere so dosegli po mnogoterih predtekmovanjih oni, ki so prestali težko konkurenco vse do finalnih borb. 100 m moški, skupina A: 1. Mihelčič Franc, II. m. r. gimn., 12 sek.; 2. Zupančič Janez, I. m. r. gim., 12.3 sek.; 3. Sajovic Ferdo, Sr. teh. šola 12.4. 50 m dekleta, skupina C: 1. Morala Marija, Učiteljišče, 7.2 sek.; 2 Kulovec Darinka, Trg. akademija, 7.S sek.; 3. Debeljak Milena, I. ž. r. gim., 7.8. 80 m moški, skupina B": 1. šebenik Franc, L m. r. gim., 10.4 sek.; 2. fterini Artur, III. m. r. gim., 10.4 sek.; 3. Bricelj Metod, IV. m. r. gim., 10 sek. 50 m dekleta, skupina D: 1. Furlan Jakobina, III. meš. mešč. šola, 7.9 sek.; 2. Dimic Sava, L ž. „NAŠA KNJIGA", LETO IV., ZVEZEK 3 V četrtek 27. maja izide roman sodobnega srbskega pisatelja, avterja PoKošenega polja BRANI MIRA ČOSIČA m SVETOVA (predgovor Milan V. Bogdanovi č) Prevedel prof. Francč Jesenovec — Opremil arch. V. UajšeK — 336 strani Čosič (1933—19311 je polen Jakovlieviča In Crnjanskega tretii najpomembnejši eibski povojni pisa elj. Čeprav je umrl že v svojem 31. letu, je vendar dil srbski književnosti nekai del traine vrednosti: Pokošeno polje, Dva svetova, Vrzino kolo. Sijaien opisovalec narave, osler opazovalec zapletenih duševnih pojavov in analitik povojne beograiske družbe, je v romanu Dva svetova, ki mu je središče ljubezensko doživljanje in borba s puhlo meščansko miselnostjo za moralne in osebne vrelnote, dal delo izredne sugestivne sile in globoke rlovečanske problematike. Nekatere strani se bero kot Dostojevski. Dejame se godi v Beogradu in v nekem sla-rem srbskem samostanu. Pestri opisi in razgibano dejanje močni Beograi, požar pri .-amo-siantt, hajduk O^toia) da'ejo temu odličnemu romanu barvit in privlačen zunanji okvir. ZALOŽBA „ N A Š A KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 meš. gimn., 8.1 sek.; 3. Grafenauer Nada, II. žen. meš. gimn., 8.3 sek. 400ni moški, skupina A: 1. Kadunc Albin, I. m. r. gimn., 58.3 sek.; 2. Vevor Stanislav, I. m. r. gimn., 57.8 sek.; 3. Virand Branko, ki. gimn., 58.1 sek. 100 m dekleta, skupina C: 1. Sešek Elica, Dv. trg. šola, 11.9 sek.; 2. Hvale Joža, Ž. obrt. šola, 15 sek.; 3. Kevač Marija, Učiteljišče, 15.1 sek. 200 m moški, skupina B: 1. Šerini Artur, III. m. r. gimn., 20.9 sek ; 2. Kolesa Alojzij, III. meš. mešč. šola, 12.5 6ek.; 3. Kavčič Milena, 1. meš. mešč. šola, 80 m dekleta, skupina D: 1. Vardjan Milica, II. ž. r. gimn., 12.4 sek.; 2. Lovšin Olga, II. ž. mešč. šola, 12.5 sek.; 3. Kovčič Milena, L meš. mešč. šola, 12.5 sek. 800 m moški, skupina A: 1. šošterič Ivo, II. m. gimn., 2:09.9 min.; 2 Novak Janez, I. m. r. gimn., 2:10.3 min.; 3. Sedej Zoran. ki. gimn., 2:12.1 min. Štafeta 4X80 m. skupina C: 1. Klasična gimnazija 48.9 sek.; 2. Učiteljišče, 49.3 sek.; 3. Dvoraz-redna trgovska šola 50.1 sek. Štafeta 4X80 m moški, skupina B: 1. L moška realna gimnazija 41.4 sek.; 2. I. moška realna gimnazija 41.7 sek.; 3. II. moška real. gimnazija 42 sek. štafeta 4X100 m, moški, skupina A: 1. III. moška realna gimnazija 48.9 sek.; 2. I. moška realna gimnazija 49.1 sek.; 3. Srednja tehnična šola 49.1. HOm z zaprekami moški, skupina A: 1. Ba-kovnik Zdenko, Sr. teh. šola, 20.2 sek.; 2. Stritar Albin, I. m. r. gimn., 20.3 sek.; 3. čuček Janko, I. m. r. gimn., 21.2 6ek. Odstranitev lepakov Tiskovni urad Visokega komisariata objavlja: Odrejeno je bilo, da morajo pristojni lastniki odstraniti do 31. maja t. 1. vse letake in lepake, ki so nalepljeni na zidove in ki so razstavljeni v trgovinah ali izložbenih oknih in javnih uradih v mestu in v občinah pokrajine in ki se nanašajo na že minule dogodke. Ta odredba ne velja za stenski časopis »Nova Ljubljana«. Kdor torej nc bo v odrejenem roku poskrbel, da bodo odstranjeni lepaki, lio moral nositi stroške odstranitve, saj bodo občine opravile to na njegove stroške. Procesija na Rakovniku Ljubljana, 23. maja. Letošnja procesija na Rakovniku se je vršila eno nedeljo prej kakor prejšnja leta, ker bo po sobotni spravni procesiji na Rakovniku v nedeljo splošna posvetitev našega naroda Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Pobožnosti, katere namen je bila prošnja k Pomočnici kristjanov za dober uspeh posvetitve, za mir in blagoslov narodu, se je udeležilo veliko število vernikov. Cerkveni govor je imel p. Odilo, v procesiji pa so nosili kakor vsako leto kip Marije Pomočnice kristjanov. Posvetitev Ljudske tiskarne in knjigarne V nedeljo dopoldne ob pol 10 je bila v kapeli Zavetišča sv. Jožefa lepa slovesnost, na kateri se je podjetje »Ljudska tiskarna in knjigarna« posvetilo Mariji. Uslužbenci podjetja so se zbrali v velikem številu. Posvetitev je izvršil stolni prošt g. Ignacij Nadrah ter imel na navzoče lep govor. — Po govoru je daroval sv. mašo predsednik dr. Al. Odar. Vremenska napoved za 25. maj (torek): dopoldne najbrž še v glavnem jasno, nato pa številne in razsežne krajevne nevihte s plohami. 26. maj (sreda): mnogo dežja, verjetne so nevihte in nalivi. tako težka, pa vendar vsa prostovoljna. In žrtev tuko zelo drugačna, kakor smo jo videli pred kratkim na odru nekje, žrtev v ljubezni do Bogu, do doma in svojega naroda. Tako lepe in čiste "ljudi more ustvarjati samo globoko veren katoličan. O delu je bilo že pisano, zato se dotaknimo samo uprizoritve. Prikazati na odru »Marijino oznanjenje« ni lahka nalogu. Kakof je zahtevala snov velikega umetnika, da jo je zlil v umetnino, tako zahteva tudi na odru močnih oblikovalcev, da to delo prikažejo enako močno in umetniško kot je to storil pisatelj. Zato mora vsakdo premisliti in pretehtati svoje moči, preden se tega dela loti. Predstava, ki smo jo imeli priliko videti včeraj prvič na frunčiškunskem ojjru, nas ni razočarala. Scena je čudovito lepa, nova in pomenska. Po značilnostih da slutiti takoj ob prvem pogledu, du jo je ustvaril arch. Vlado Gajšek. Morda je malo presvetla in premalo srednjeveško patriarhalna. Režija je postavila dejanje v mirno, tu pa tam sanjuvo ozadje. Zvonovi in godba podčrta-vujo zelo liho ozračje, morda bi bilo pruv, du bi pomaknili vse lo še bolj v daljavo, ker včasih godba moti in razbija dejanje. Težka mesta dela pa bo morila režiju v prihodnjih predstavah še bolj dvignila in občinstvu približala. V delti je marsikaj črtanega, kar je predstavi v korist, ni pa vse smotrno. Nekatera mesta, ki imajo velik simbolni pomen in so čudovito lopa pesem zemlji in lepoti, bi lahko ostala. Srečanje med Violano in Petrom Craonskim v prvi sliki je lepo in nam da slutiti takoj, da imamo pred seboj močna igralca. V tihem usmiljenju zažari vsa čista Violunina duša. V drugi sliki se poslavlja od doma oče Andrej Vercors, ki gre v sveto deželo. Andrej je najmočnejša postava, ki osvoji in prepriča popolnoma. V maski in besedi raste ta veličastna podoba očeta. Njegova žena, ki ji pesnik ni dal večje aktivnosti, je vsa skromna, trpeča mati, ki jo je igralka tudi tako upodobila. Tudi Violana se v tej sliki dvigne najvišje v svojem oblikovanju. Tretja slika je po mojem mnenju najtežja. Na Violanincni životu sc pojavijo znaki gob in zdoj pride razhod z ženinom Jakobom. V Violanini besedi je razočaranje in očitanje, a vendar ne samo in nnvadno človeško očitanje, v njej je odpoved in ljubezen obenem. Tu inorn igralka pokazati vso notranjo bolečino in vso vdanost v božjo voljo tako, da bo gledalec razumel vso bogato vsebino te duše. Jakobova igra jc zelo dobra, močna in prepričevalna. V četrti sliki obišče Mara z mrtvim otrokom v naročju svojo gobavo sestro Violano. Tu božični prizor je nepozabno lep. Marina bolečina in zloba dobro nakazani in Violunina dobrota in odpuščanje veliko. A čudež, ki se zgodi v božični noči, je vrh te drame. Ta dogodek bi moral mnogo bolj osvojiti igralki in občinstvo. Res, da je to težko prikazati, vendar bi režija lahko mnogo tu izboljšala. V naslednji sliki prineso Violano na njen dom. Zal, da ji je določila režija mesto tako v ozadju in tako ne more pretresljivo spoznanje in ponovno sre-čunje med njo in Jakobom priti do popolnega izraza. Vrnitev očeta v zadnji sliki, spoznanje blagoslova žrtve za dom, domovino in Cerkev je najlepši in nepozabni prizor. Reči je treba, da so sc igralci potrudili in so po najboljših svojih močeh zaigrali ter zaslužijo vse priznanje. Enako tudi režiser. Toda delo je tuko težko, du bi ga celo poklicni odri z najboljšo voljo težko povsem zadovoljivo uprizorili. Čuti se pomanjkanje režije in močne roke. Prepričan sem, da bi se tudi s temi igralci dalo delo še učinkovitejše uprizoriti. Mnogo je še nerazumljivega občinstvu, zato naj bi v prihodnjih predstavah skrbno izdelali taka mesta in jih z vso natančnostjo in mirnostjo prikazali. Včasih tempo preveč pohiti v škodo nerazumevanju. Razlaga je potrebna v začetku predstave; samo morala bi biti res razlaga, smotrna in kratka. Nihče 6i ne bo zapomnil n. pr. del, ki jih je pisatelj napisal. »Marijino oznunjenje« je čudovita umetnina. Pri nas je odrska podoba zaenkrat še skromna, vendar lepa in skrbno pripravljena. Začetek je storjen in prihodnje predstave bodo gotovo boljše. Zato obisk toplo priporočamo. P. Sodbe vojaškega sodišča Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani so bili obsojeni na dosmrtno ječo sledeči komunisti: Gorišek Anton, rojen v Gornjem Vfhpolju 6. februarja 1907, Končan Ivan, doma iz Horjula, rojen 27. dec. 1924 ter Kogovšek Ivan, doma iz Brežic, rojen 29. nvg. 1921. Gorišek Ignacij je bil obsojen zaradi pripadnosti k »osvobodilni fronti« v okolici Škocjana, zaradi dobavljanja municije partizanom, zaradi shranjevanja municije, zaradi nezakonite polastitve municije. Končan in Kogovšek sta bila obsojena zaradi pripadnosti k prevratni organizaciji, ki je imela namen, nasiloma prevreči red v državi, zaradi pripadnosti k oboroženi tolpi, ki je imela protidržavne namene, zaradi posesti orožja in municije ter zaradi poskušenega napada na pripadnike Vojske. Ivan Kologrivov: Duh in cilji komunizma Tako boljševiki izkvarijo nagone. Posledice, ki izhajajo iz okuženja čustev, niso nič manj bridke. Kako presoja n. pr. boljševizem čustvo človeške ljubezni v njegovih osnovnih oblikah sočutja, usmiljenja? Značilno je, da je ravno raba te besede v Sov-jetiji prepovedana in je biia črtana iz vseh slovarjev. Po uradni izjavi sovjetske vlade — številke so torej najnižje — je bilo samo v razdobju 1918 do 1922 ustreljenih 1.800.000 ljudi, samo ustreljenih. Med njimi vsa carjeva družina: car, carica in pet otrok, ki eo jih celo boljševiki sami proglasili za nedolžne. Podrobijosti tega umora eo grozovite. Žrtve so ustrelili z revolverji in pobili s puškinimi kopiti, jih nato razmesarili in na grmadi v gozdu sežgali. »Svet, ne bo nikoli izvedel, kaj smo napravili z njimi,« so 6e morilci bahali. Vendar so se zmotili: svet za to ve. Razen carjeve družine je bilo ustreljenih 28 škofov, 1215 duhovnikov, 6775 profesorjev in učitelje-, 8800 zdravnikov, 54.650 Častnikov, 260.000 vojakov, 59.000 policistov. 12.9011 posestnikov, 355.250 zastop--nikov tako imenovanih izobraženih slojev, 193.350 delavcev. (Revue des deux moudes, Pariš 1. marca 1923. Spisal V. Kokovcev.) V letih 1921—1923 je v pokrajini ob Volgi umrlo od lakote 165.000 naseljencev, med njimi 60.000 otrok; v letih 1923, 1932—1934 je gladovanju podleglo približno 14 milijonov ljudi. Amerikanec W. Chamberlain, ki je kot očividec doživel te strahotne dogodke, potrjuje, čeprav ni proti sovjetom prav nič sovražno razpoložen, da leži zgodovinska odgovornost za katastrofo 1932—1934 na sovjetski vladi. »Lakoto so zavestno uporabili kot sredstvo za uspešnost notranje politike. Veljala je za zadnje sredstvo, da stro odpor kmetov, ki so se upirali novi poljedelski politiki kolektivnega gospodarstva. »Člani holhozov so si to leto pridobili novo izkušnjo, ki bo mnoge med njimi prav posebno neprijetno tiščala,« je izjavil predsednik Sovjetske zveze Kaiinin. (VV. Chamberlain, Russian iron age London 1935.) Sovjetska vlada sama, kakor tO poroča ameriški časopis »Buffalo Evening Ne\vs« 23. febr. 1935, je šlela 17 milijonov »likvidiranih« sovražnikov. K tem pride še pet milijonov umorjenih »buržujev«, ki so jih že v prejšnjih letih spravili s sveta. V celoti moramo do 1941 računati s 35 do 38 milijoni ljudi, ki jih je pomorila lakota ali so jih »likvidirali« boljševiki na ta ali oni način. Da tako klanje ljudskih množic še do danes ni prenehalo, da spada naravnost k samemu vladnemu sistemu, za to pričajo grozodejstva v Lvovu, kjer so samo prvi teden sovjetske okupacije postrelili približno 20.000 ljudi, med njimi ženske in otroke, v Lucku — 1500 žrtev itd Pri tem no smemo pozabiti, da gre v zadnjih primerili za ozemlja, ki so šele 1939 in 1940 pripadla Sovjetski zvezi. Kakšno mora pač biti šele stanje v notranjosti dežele, ki takšen jarem prenaša že 24 let? »Kako dolgo bodo ljudstvo na ta način morili?« je vprašala lady Aido.1 Stalina — »Dokler bo potrebno,« ji je odgovoril .oče narodov, ki mu ni enakega', .Proinetej delavskega razreda'.« (Tako 60 ga nazvali njegovi pristaši.) Po pravici je dejal Lenin: »Mi boljševiki, mi smo ljudje iz kamna, ljudje, ki je njih politika ediuole na to usmerjena, da drugim stremo kostil Že otroci bi se morali udeleževati usmrtitev sovražnikov proletariata, da bi se veselili njih pokončanja. Če le deset odstotkov ruskega naroda doseže cilj, h kateremu ga vodimo, tedaj bo naša naloga izpolnjena.« Izkušnja uči, da je pri vsakem občutku treba razlikovati dvojno stanje: stanje, ko se zdrami dušno razpoloženje, in stanje, ko se zbudijo čustva. Medtem ko je prvo stanje pasivno, predstavlja drugo dejavnost samo in je odkrivanje, sprostitev čustva na zunaj. Boljševizem se najprej bavi s lem, kako zdramili negativne pojave dušnega razpoloženja, kakor suniničenje, zavist, maščevalnost. Ta čustva zna mojstrsko gojiti in krepiti, zna jih podžgati do skrajnosti, da na ta način spravi duševnost v besno stanje. Vse mora služiti temu cilju: resnica in laž, zločin proti občemu pravu ali pretveza zanj. Iz tega pride revolucija, ki se v njej z neizogibno nujno.stjo izdivjajo ta duševna razpoloženja in privre na dan blaznost, ki ji je duševnost mas podlegla. Nato se boljševizem obrne k zbujanju pozitivnih duševnih razpoloženj, ko si prizadeva s propagando, kako bi te pozitivne pojave pridobil zase. Tako oznanja ljubezen do pravičnosti in zahteva, da se razširi po vsem svetu. Vse to se napeljuje prav kakor voda na mliu-sko kolo svetovne revolucije. Kajti za boljševizem ni nobenega Boga razen svetovne revolucije, nobenega prava, marveč zgolj revolucionarna smrtnost, nobenih človeških osebnosti, ampak le biezoaebne enote množice, ki jih je treba žrtvovati svetovnemu požaru. Boljševizem nima prav nobenih pozitivno tvorhih učinkov; ni prinesel nobene, nove misli, ki bi bila družbi v prid. Kaj neki je prinesel Rusiji razen obu-božanja in uničenja! Da, samo v uničevanju je zares dosegel popolnost. Duhovno življenje zamira, najboljše intelektualne moči so pregnane ali po-niorjene, milijoni kmetov so prišli na beraško palico, gozdno bogastvo so prav barbarsko posekali, podzemske zaklade do kraja izkoristili, muzeje opu-slošili. (Dalje.) 30 Pravimo posebno carica, kajti ni ji bilo mogoče zanimati se za politiko in kakor smo videli, ji je bila zaprta tudi pot dobrodelnosti: edino le razgovor z ljudmi, ki bi ji pripovedovali o splošnih vprašanjih, bi jo mogel poučiti o položaju v deželi. Toda prav v splošnih vprašanjih, ki so zadevali deželo, se v rodbinskem krogu ni nikdar govorilo. Če pa je včasih nanesel pogovor nanje, se brez dvoma ni resno razpravljalo o njih. Nikdar ni bilo govora o poslih, ampak samo o osebah. Javne zadeve so se spremenile v čisto navadne čenče. Za temi čenčami pa so se skrivale razne spletke. Skrivalo se je medsebojno tekmovanje velikih knezov in njihovih podložnikov, ki so skušali doseči lastne koristi po svojih pokroviteljih. Bil je to majhen svet, ki se je vrtel okrog članov carske rodbine. Težnje in spletke tega sveta so se dvigale kakor valovi proti prestolu. Če ti ljudje niso dosegli tega, kar so hoteli, je nevolja in sovraštvo do carice še bolj naraščalo, ker so bili vsi prepričani, da le ona vpliva na carja. Povejmo odkrilo: carica je imela popolnoma prav, da ni zaupala nekaterim članom carske rodbine. Bila je turli upravičena, da si ni želela družbe takih ljudi. Bilo pa je napačno z njeno strani, da ni znala svojih simpatij in nenaklonjenosti zakriti z ljubeznivostjo, ki je tako zelo potrebna vladarici. Znala je bili ljubka in privlačna, kadar je občevala z ljudmi, ki so ji bili všeč; a le preveč redko se jo pokazala tako. Prav zato je dala sorodnikom in tudi drugim priliko, da so jo primerjali s taščo in da to primerjanje ni bilo njej v prid. 2. Tašfa. Nismo govorili o carici materi obenem z ostalo rodbino, ker je njen položaj bil mnogo bolj pomemben in ker so njeni odnosi do snahe bili mnogo bolj zapleteni. Mlada carica je zelo trpela, ko jo videla, kako sorodniki ravnajo z njenim soprogom kakor z otrokom in je smatrala za svojo dolžnost, da se bori proti takemu njihovemu zadržanju. Napram tašči pa je bila zelo spoštljiva in zdelo se je, da se nikakor ne protivi vplivu, ki ga je mati imela na sina Kljub lemu njuni odnosi niso nikdar bili prisrčni in priznati je treba, da mati ni bila nikdar dovolj obzirna do snahe. Toda tudi tukaj so bile pravi vzrok zunanje okoliščine, ne pa pomanjkanje dobre volje. Carica Marija je bila zelo dobra. Ljubila je svojega sina z vso nežnostjo in bi nikdar ne hotela motiti njegove zakonske sreče. Kakor smo videli, ni izbrala sama neveste svojemu sinu; n ko je zakon bil sklenjen, se je vdala in iskreno želela, da bi mladi par živel v miru in bil srečen. Če bi snaha živela nekaj let poleg nje kot carevna, bi carica Marija z velikim veseljem vodila ujene prve korake in jo poučila o vsem, kar je bilo potrebno za njeno novo vlogo. Toda usoda je postavila mlado Alico nenadoma na prestol in tako ustvarila zelo neprijeten položaj. Carica Marija je bila še premlada, da bi se hotela umakniti iz drtižlie v samoto vdovstva. Ob carjevi smrti je i mol n komaj 47 let, a bila je še tako mladostna, da hi jih ji bilo mogoče prisoditi komaj 35. Bila je ljubka kakor mladenka, živahna in polna življenja. Ljubila jo odiičro družbo in zavedala 60 je, da je v tej družbi priljubljena. V tem pa ni prav nič napačnega: carica Marija je bila vzorna soproga in je tudi kot vdova ostala neoporečna. Če pa bi se bila umaknila iz družbe, bi morala storiti velik korak, a tega ni hotela storiti. Sicer pa je tudi bila prepričana, da je sinu potrebna, ne toliko zaradi svojih sposobnosti, kakor zaradi svoje izkušenosti in je bila srečna, da je sin prihajal k njej po nasvete. Poleg tega pa je bila tudi mati prestolonaslednika toliko časa, dokler car ni dobil sina in to je ustvarilo za njo izjemen položaj, v kakršnem se ni znašla še nobena carlca-mati. Treba pa je poudarili, da je zelo ljubila družbo, uradne slovesnosti in sprejeme. V takih okoliščinah je znala vedno zavzeti pravo mesto; bila je dražestna in ljubezniva ter je našla prijazno besedo za vsakogar. Leta in leta je ona zavzemala mesto prave vladarice ob svojem sinu. Etiketa na dvoru ji je dajala prednost pred snaho. Povsod se je pokazala ona ob carjevi roki, medtem pa je carica ostala zadaj v spremstvu katerega izmed velikih knezov... Medtem ko je ob sprejemih ali drugih slovesnostih carica mati bila v prvi vrsti vsa nasmejana in prijazno govorila z vsemi, je njena snaha stala za njo in se je zdelo, da se dolgočasi. Vsi so sodili o njej, da je pusta in da je njeno vedenje prisiljeno; zalo so njo samo pozdravili in se zgrinjali okrog carice matere... Ne bilo bi to še tako lnido, čo bi se dogajalo samo ob velikih uradnih sprejemih, ki so bili mladi carici le neprijetna dolžnost. A isto se je dogajalo tudi ob drugih prilikah, kjer bi mogla carica najti nekoliko veselja nli vsaj zanimanja. Ob vojaških paradah, obiskih razstav, predstavah in koncertih, ob obiskih v šolah in ženskih proslavah, povsod se je prikazala carica mali ob strani svojega sina, mlada carica pa je oslnla zadaj v družbi velikih kneginj, ki so s svoje strani na razne načine skušale še poudariti, koliko večjega pomena je v njihovih očeh carjcva mati... Ob obletnici smrti prof.Ehrlicha Ko je pred letom dni prenehalo utripati svetniško srce pokojnega prof. Ehrlicha, je tudi nam, njegovim učencem, zastala žila in misel. Nič ne prikrivamo dejstva, da je komunizem s smrtjo prof. Ehrlicha slavil svojo največjo zmago na slovenski zemlji. — Nič, pa naj se zgodi kar koli, nič ne more biti več pomembnejšega in nič bolj usodnega za naš narod. Z nasilno smrtjo prof. Ehrlicha je hoj sil pekla dosegel svoj višek. Če bi se bil prof. Ehrlich v tistih dneh umaknil iz boja, bi morda danes v drugačnem varstvu nadaljeval boj za kraljestvo božje na zemlji. Toda, kdor tako gleda na življenje in smrt prof. Ehrlicha, kaže, da ga prav nič ne razume. Trot. Ehrlich je bil sicer človek, toda živel je življenje drugega sveta. Njegov svetniški lik moremo zato presojati ne z zemskimi merili, temveč le sub specie aeternitatis, kakor je on sam vrednotil tudi najmanj pomembno svoje dejanje. Iu tudi mi, njegovi najbližji, smo tako obteženi z našimi tostranskimi prizadevanji, da smo prvi hip občutili zgolj zemeljsko ter mislili, da je sedaj vsega konec. Toda, ko smo se zavedeli ob pogledu na mrtvega učitelja vsega, kar nas je učil, je prenehala malodušnost. Vedeli smo, da je Bog tam poveličal svojega zvestega služabnika, ■ da bi mu za plačilo dal krono mučeništva, katere so lili deležni toliki Njegovih prvih učencev in katere je odrekel skozi stoletja premnogim svetnikom. In kakor je Bog poveličal njega, ki je bil najpristnejši predstavnik našega narodnega hotenja, tako hoče in bo poveličal tudi ves narod, ki bo prepojen z Ehrlichovim duhom. Ne samo poveličal v strašnem trpljenju, ki smo mu vsak dan priča, ne samo z mučeništvom, ki smo ga tako v obilni meri deležni, temveč tudi s tem, i:sr jo smisel trpljenja in mučeništva. Smisel trpljenja pa je odrešenje in vstajenje. Veličasten zgled prof. Lamberta Ehrlicha, ki je padel kot vojskovodja na prvih okopih naše obrambe, kaže jasno, kje in kakšno mora bili odrešenje. Odrešenje mora priti v naše duše, ki se morajo oprostiti vseh slabih vezi, vsega egoizma, vse zlobe, vsega materializma, vsega teženja po lažni komodnosti, vseh nedoslednosti, vse nemorale ter sploh vse podpore, ki jo tudi samo v mislih dajemo satanu v njegovi borbi proti kraljestvu božjemu. Prof. Ehrlich je s svojim svetniškim življenjem dokazal, kako se da to do popolnosti uresničiti tudi sredi najbolj racionalizi-ranega sveta, tudi sredi najbolj Bogu odtujene družbe, tudi v najbolj Bogu sovražnem državnem in družabnem redu in tudi tedaj, ko vse kaže, da je prišel čas, ko bo satan sam prevzel vlado in oblast nad svetom. V pravem in najglobljem spoznanju smisla našega časa je prof. Ehrlich na čelu svojih zvestih z razvitim praporom katoliške vere in narodne misli hitel v boj kot pravi vojskovodja in ne kot namišljeni vodnik. Hitel je v boj, ker je spoznal, da je sovražnik blizu, da lahko vsak hip vdre v trdnjavo. Tedaj ni gledal na osebno varnost. Žrtev življenja je bila zanj lahka. Sprejel jo je brez premisleka. Ne, da bi se igral z življenjem, ki ni bilo njegovo, temveč božjo. Pač pa zato, ker je spoznal, da, če ne zmaga, bo vsaj njegova smrt rešila narod pred grozečo nevarnostjo ter ustavila nove napade satana. Danes, po enem letu lahko rečemo, da spoznavamo in razumevamo, kar jo bilo našim očem in mislim prikrito tedaj. In kakor je pričela luč vere močneje svetiti ob njegovem mrtvem truplu v Stre-liški ulici, kakor je tedaj po navidez najhujšem porazu pričel minevati strah pred peklenskimi silami, tako bo tudi ves narod nekoč vstal prerojen v Ehrlichovem duhu po moči njegove pri-prošnje pri Bogu. Tistim, ki smo imeli priliko biti v njegovi bližini ter se navduševati z njim za njegove ideale, žrtev njegovega življenja ni bila potrebna za dokaz njegove iskrenosti ter za potrdilo njegovega nauka. Njegovo svetniško življenje, njegova neskončna širokogrudnosl, njegova preprostost, njegova globoka pa otroško zaupna vera, dobrota njegovega srca, ostrost njegovega razuma, njegova usmerjajoča roka so bile dovolj, da smo vedeli, da imamo pred seboj resničnega vojvoda. Toda danes lahko rečemo, da njegov svetniški lik ne bi bil do kraja popoln, Če ga ne bi dičila še muče-niška krona. Kakor si za življenja nismo mogli več predstavljali Ehrlicha drugače kot neustrašenega in neutrudnega boritelja za kraljestvo božje, tako nam bo oslalo po njegovi mučeniški smrti njegovo ime sinonim za vsa prizadevanja in napore dobrih v borbi z zlom. Ehrlich je poslal mejnik in svetilnik med našim narodom. Ob njegovem imenu se bodo preizkušali vsi, dobri in slabi. Kajti Ehrlich ni bil drugega kot najpokornejši vršilec božje volje med nami ter oznanjevalec cerkvenega nauka. Zato ima ves narod dolžnost, da ga javno prizna, da ga prizna ne le v cerkvi, temveč ludi na ulici in sploh v vsem javnem življenju, kakor je on javno daroval vse svoje življenje zanj. Z neskončnim zaupanjem v Boga, z neomajno vztrajnostjo v molitvah ter v vsem prizadevanju po dobrem, z iskrenim spreobrnjenjem vsega naroda v duhu Ehrlichovem, moramo doseči njegovo poveličanje na oltar Cerkve. Nobenega dvoma ni, da bomo uslišani, če bomo molili s tislo globoko vero, ki jo je imel pokojni prof. Ehrlich. Njegova preprostost bi se sicer temu upirala, ne — tudi te časii ni iskal zase — iskal jo je kvečjemu zato, da bi se po njem posvečeval Bogu naš narod, da bi imel Bog med nami več prijateljev in manj sovražnikov. Le zato bi sprejel svetniško čast. Zato ponavljamo: Ločitev duhov, ki se je pričela tako ostro takoj po Ehrlichovi smrti, kaže na skrivnostno delovanje božje roko tudi med nami. Ta ločitev 60 mora izvesti do kraja. Vse, kar je še zdravega, kar more med nami še čutiti tudi z nadnaravnimi čuti, vse, kar nas more dvigniti iz teme zmot, iz pogube usmerjenosti našega duha v gmoto ter v zemeljske dobrine, moramo obuditi ter razviti do popolnosti. Vse, kar nas v tem oziru ovira, zlasti vse peklenske sile materializma, uničiti in iztrebili iz našega naroda. Če bomo v resnici spoznali svoje nadnaravno poslanstvo med narodi zemlje, bomo vstali ter šli skupaj z našimi mučenci v novo slavo in v novo življenje. Čo bomo še naprej živeli zakopani v gmoto ter privezani z vezmi sovraštva do Boga na krdela vojske satanove, potem bo Ehrllchova smrt znak, da se bliža naš narod propadu. Potem bo satan res triumfiral na naši zemlji in lepo krščansko dediščino našega naroda bodo prevzeli vrednejši od nas. Pa, prof. Ehrlich je ves razvoj našega naroda že davno predvidel. Zalo je tudi zbral okoli sebe krog ljudi, ki jih je hotel vso prekvasiti s svojim duhom. Bilo bi nemalo drzno, če bi so hotel kdo le od daleč primerjati z njim. Lahko pa trdimo in mu danes ponovno zagotovimo: S svojo mučo-niško smrtjo nam je do konca pojasnil še zadnjo skrivnost svojega življenja. Upamo, da smo jo dobro in prav razumeli. Danes smo vsi tesneje kot kdaj zbrani okrog njega v njegovem duhu. Da, mnogokrat se nam zdi, da je še vedno živ med nami in da še vedno tako lahkotno in pre- , udarno usmerja našo korake kot pred letom. Ud llribovška, Dolinarja in Župca, ki so šli pred njim, do Rojica, ki je odšel skupno 7. njim, pa do Hauptmana in zadnjega Zernljiča, ki so šli za njim, jih je že mnogo zapustilo naše vrste ter šlo v večno veselje skupaj z našim pokojnim profesorjem slavit Gospoda. Toda naše vrsle zato niso nič manjše in naša volja, nadaljevati začeti boj do končne zmage, ni popustila, ln če bodo zalo potrebne nove žrtve, se ne bomo strašili. Sprejeli jih bomo, kakor jih je radevoljno sprejemal v svoji nerazumljivi ljubezni naš veliki učitelj, ter prišli po njih edino do zmage, ki jih svojim zve- ! stim obljublja Gospod. Prosimo tedaj prefesorja Ehrlicha ob obletnici njegove mučeniške smrti, naj s svojo mogočno pri-prošnjo skrajša dneve preizkušnje našemu uboge- f mu narodu! Naj teža bremen, ki jih mora nositi, in žrtev, ki jih Bog od njega hoče, ne bo večja, kot jih moremo dati brez škode za bodoči razvoj kraljestva božjega med nami. Saj se bomo odslej zvesteje* kot za njegovega življenja ravnali po njegovih navodilih, saj se bomo trdneje oklepali Cerkve, ki jo je on tako spoštoval, saj bomo odslej holj ljubili in se žrtvovali za narod, za kalerega je on do kraja trpel. Obletnica mučeniške smrti enega največjih sinov naše domovine naj vse plemenito Slovence predvsem znova pretrese in opomni, kako strašno zlo se je prisadilo na ranjeno telo našega naroda in da ozdravljenja ne more biti, če zdravljenje ne bo seglo do zadnjih vzrokov hudobije. Naj si nihče izmed dobrih glede tega ne dela nobenih utvar, če noče prej ali slej doživeti novega razočaranja. In lo drugo razočaranje bo hujše od prvega. Hudobija je prestrašna, da bi mogla biti zatrta, ne da bi bila iz.ruvana z vsemi svojimi koreninami. Saj v tej preizkušnji ne gre za trenutni pojav kake zgrešene politične miselnosti, temveč za divjanje satanizma, ki se je kopičil desetletja in se pripravljal na končni udar. Zato tu ni nikakih drugotnih dilem, temveč še vedno ena sama strašna alternativa: življenje naroda ali njegova smrt. Bog daj, da bi ob spominu na žrlev prof. Lamberta Ehrlicha vsi dobri Slovenci to z vso jasnostjo Mi pa samo kolnemo...! (Misli ob spravnem tednu.) Ni važno, kdo tako govori, katero ime nosi in kaj je v življenju. Pomembno je le, da so mnogi bližnji, kar premnogi, ki *\oja čustva, mišljenja in življenjska rekla vežejo v zgornje besede, ki po samo končni odmev celotnega stavka: lllagor vam, ki še verujete, mi pa samo še kolnemo... Vi in mi so anonimni predstavniki dteh življenjskih praks, dveh \r>t ljudi, ki govore isli je-rik, vdihavajo isti zrak, ljubijo isto Uri, žive pod isto streho, ki imajo enako srce in iste zemeljsko tcinjc. pa različne nebeške poglede, če eni sploh imajo oči. ker ne vidijo ne nebes, ne slutijo Očeta, ml katerega prihaja vsak dooer dar, ne moti jih dnmotožje po Materi, po katere ljubezni lilepft in drhti, čeprav je več ne poznajo. Ali ni življenjski polom velik, če ti življenje ue scic preko mesa in krvi? Groza zajame človeka, dvakratna groza, čo koga zagrabi življenje, beda in stiska, a jo ne razume in ne najde izhoda, da se je rosi in se zastonj trudi, da jo razloži samemu sebi. ker ne veruje več v radostno moč človeške bolečine Profesor Kaini meni v Psjrhologie der Sprache. da jo kletev izra« jeze in nevoljc, dostikrat nepopravljivo slohnosli in očitne družabna manjvrednosti, degenerirane osebnosti, ki preverliivo priča, tla preklinjevalee ni več kos življenjski nalogi, ki ga obdaja, da jo zašel v začarani krog. iz katerega ne najde rešuje steze; v gluho stezo, ki ue daje odmeva klirom njegovih vprašanj. Življenjski nazor, ki odpove v trpljenju, ni življenjski, ga razum ne priporoča in ga volja iz-hegava kot zlo. ki nosi prekletstvo človeku in ubija okolje. Kletev je demonska govorica kneza temine, uradni jezik peklenskega kraljestva. Utelešeno zlo jc tiste apokaliptične zveri, ki je odprli svoja usta »a hogokletstvn proti Bogu (Raz II. (i). Ljudem brez metafizike, brez nadnaravc in milosti preostane v trpljenju te kletev kot izraz onemogle jeze. Pravijo, da hlacor vernim. Prav imajo! Mi ne kolnemo, ampak blagoslavljamo. Ne rušimo, ampak gradimo, pod varnim varstvom Marijinega Srca. Ali ni !o vera naših očetov, ki so verovali v ljubezen Brezmadežne! Kako so revni. I.i so zapravili narodno dediščino: ljubezen do Marije. Pogreb Novakovih fantev 21. maja. Brezovica pri Ljubljan In spet so otožno zapeli zvonovi... Včeraj popoldne sta našla svoj poslednji dom na Junko u domačem pokopal Zdra\ ko Novak i/ stil brata Brezovici-, tudentn ki so ju doumeli I . i i -lz- Akademija ljudskošdskih ©frak v »ISnionss« Ljubljana, 23. maja. Današnja marijanska akademija ljudsko-šolskih otrok v >Llnioini< je v veliko dvorano privabila silno veliko otrok, učencev, staršev in prijateljev mladine, tako da že zlepa ni bilo tako prisrčnega in mladostnega razpoloženja v sicer slovesni dvorani kukor prav to pot. Navzoči so bili poleg g. škofa dr. Rožmana še številni predstavniki šolstva. Ljubko petje naših najmlajših nas je postavilo takoj v sredo prireditve in priložnostni govor župniku p. Krizostoma, ki je nn posameznih primerih svetniškoh oseb, ki so goreče ljubile svojo Nebeško Mater, jx>kazal pričujočim pravo pot skozi življenje, se je vseh prisotnih globoko dojmil. Za naslednje točke je težko reči, katera je bila najbolj ljubka in prisrčna. Dečki z lučkami in deklice z rožami, ki so se res otroško vdano klanjali Materi Mariji. lepa prizorčka »Nedeljsko jutro« in »Marijin čudež« in zaključna zborna recitacija križarjev »Naša trdnjava« — vse je razvnelo srca navzočih, ki so s svojim glasnim odobravanjem pokazali globoko hvaležnost mladini za njen res prisrčen nastop. Upajmo, da bo ta mladina, ki je danes nastopala pred nami, postala kvas, ki bo prekva-sil vse naše življenje ne samo v družinah, pač pa tudi v javnosti, upajmo, da sc bodo vse nade in upi, ki jih vanjo stavimo, uresničili ter bomo tako dosegli res popoln prerod nravi in duha, knr vsi tako želimo. Mladini smo za njen nastop zelo hvaležni. Mednarodni lesni odbor se je sredi tega meseca sestal v Berlinu. Ustanovljen je bil leta 1939 kot mednarodna gozdna centrala. Za predsednika je bil izvoljen nemški državni gozdar Alpers. Nove d. d. v Zngrebn. V Zagrebu je bila ustanovljena Energija d. d. za uvoz in izvoz z glavnico 2 milijona kun. Nadalje je bila ustanovljena družba za uvoz in izvoz tekstila Ee-rizovič in Mesinovič z glavnico 3 milij. že lani v avgustu odpeljali banditi in ju nekje v gozdovih Ključa pobili. Fantje brezoviške va.štfe straže so njuna grobova šele pred kratkim našli, trupli odkopali in ju prepeljali v blagoslov lično zemljo. Ka j sta zagrešila uboga fanta, da sla morala tako rano in na tnko krut način umreti? Nič drugega kot to, da sta bila poštenjaka, prežeta s katoliškim idealizmom in se zato nista mogla strinjati s pogubnimi in nirodu škodljivimi načeli komunizma. To je bil po sodbi komunističnih znpeljanccv njun največji greh. Zato sta tudi zaslužila mučcni.ško smrt. Mnogoštevilna udeležba užaloščenih tovarišev, prijateljev in znancev ter ganljivi poslovilni govori oh odprtih grobovih so bili zgovoren dokaz priljubljenosti ubogih žrtev, katerih nedolžno prelita kri je zapustila žalost ne «unio v srcih njunih domačih, temveč vse okolico. Dohodki tobačnega monopola. Za prihodnje finančno leto. ki se začne s t. julijem 1943, je predviden dohodek od tobačnega monopola na 9310 milij. lir, od česar odpade 9170 milij. nn direktno prodajo tobaka. 80% te vsote t. j. 7336 mili j. lir dobi država, v obliki trošarine na tobak. Nadalje dobi država še 311 milij. kot čisti dobiček avtonomnega podjetja za tobak. KULTURNI OBZORNIK Trf produkcije Glasbene tatice Šolsko leto se bliža koncu; šole, tudi glasbene, polagajo račune o svojem delu. Tako nam je šola Glasbene Matice kar na treh nastopih pokazala stanje in napredek svojih učencev. Niti od daleč niso nastopili vsi gojenci, vendar jih je bila lepa vrsta. Dva nastopa sta bila posvečena solistični igri, na enem smo pa slišali šolski orkester v salonski zasedbi in poleg njega še eno absolventko Glasbene Matice. Prva od obeh solističnih produkcij je nosila naslov »Na čast materam« in je bila mišljena kot nekako nadomestilo materinskih proslav, o katerih letos sicer nismo veliko slišali. Predvsem deklamacije pa tudi nekatere druge točke sporeda so izzvenele v tej smeri. Na obeli produkcijah je nastopilo preko 40 gojencev in gojenk in to od najmlajših začetnikov pa že do bolj dozorelih igralcev in pevcev. Iz te dolge vrste je mogoče imenovati samo nekaj bolj vidnih imen. Tako so se na primer na prvi produkciji poleg drugih odlikovali: pri klavirju Skerjanc Beatrice, Ahlin Cvetka in Miklavčič Mirjam; iz violinskega oddelka Koritnik Marijan; iz solopevskega Korošec Ladko. Na drugi produkciji (zaključnih točk podpisani nisem več mogel slišali) so izstopali iz vrste ostalih: violinista Samec Vaso in Brodnik Mitja; pri klavirju Lesjak Borut in Srebot Jeni. Posebej moramo, čeprav ne imenoma, omenili gojence in gojenke oddelka za deklainacijo (prof. 0. Šest). Veseli smo bili srednje od imenovanih treh produkcij. Šolski orkester je odigral pod vodstvom ' prof. Karla Jeraja šest točk, absolventka šole Glasbene Matice Bonsack-Kalan Majda iz šole prof. M. Bizjakove pa dve točki. Orkester je pokazal prav lepe uspehe. Ne moremo trditi, da je v vsakem oziru, posebno kar zadeva intonacijo, dovršeno igral; šola šele vodi k zrelosti, ni pa še zrelost sama. .Vendar mu je dirigent s svojo moč- no muzikalno osebnostjo znal vdihniti toliko življenja, da je poslušalca osupnilo; to zlasti kar zadeva dinamiko, agogiko, oblikovno izdelanost, značilnosti posameznih točk, ki so bile po svoji glasbeni zvrsti dokaj različne. V tem oziru je bil ta nastop naravnost zgleden. — Tudi pianistka Bon-sack-Kalan je svoji dve točki dovršeno odigrala. Poleg razvite tehnike in izvrstnega čuta za interpretacijo je njena odlika zlasti prefinjen klavirski ton kot ga na podobnih nastopih sicer redko slišimo. Številno občinstvo je vsem nastopajočim s svojim odobravanjem izreklo svojo zahvalo in jim dalo pobudo za nadaljnje usovrševanje. M. T. Sopranistka Mafalda Favero gostuje v Operi V vsako, tudi v najboljše operno osebje prinese gostovanje umetnikov in umetnic nov zagon, prijetno spremembo in osvežitev ter željo po plemenitem medsebojnem umetniškem tekmovanju. Ob takih gostovanjih lahko spozna domače članstvo stanje umetnostne, v našem primeru pevsko kulture drugod, meri po tem spoznanju svoje latsne moči in črpa pobudo za čim višje umetniške vzpone. S teh stališč gledano smo z največjim veseljem pozdravili v svoji sredi slo-večo italijansko umetnico sopranistko Mafaldo Favero. Odlična pevka je nastopila v dveh vlogah: najprej kot Mirni v »La Boheme«, nato kot Madame Butterfly v istoimenski operi; obe Puccini-jevi operi sta ji dali priliko, da je zaživela v okolju, ki ji je po domačnosti izraza najbližje. Tisti maloštevilni, ki so jo že od prej poznali, in oni, ki nam je bila do zdaj morda komaj po imenu znana, smo ob njenem nastopu čutili, da veje z odra dih prave umetnosti, ki ga ni mogoče opisati, ki ga je mogoče samo čutiti. Vsako opisovanje tehnične strani glasu, igre in nastopa v celoti je tu odveč, kot se mi zdi tudi skoraj pro-fanacija raziskovanje in računsko hladno razčlenjevanje umetnine bogonadarjenega umetnika. Po-jx>lnosti, v kakršni nam je umetnica predstavila obe vlogi, ne moremo nič odvzeti, nič dodati. Pa tudi domače moči so se izvrstno držale. Posebej moramo omeniti Lipuščka, na čigar ramah je slonela takoj za gostjo pri obeli nastopih največja teža. Prav posebno se je razživel v »La Boheme« v vlogi Rudolfa; pa tudi Pinkertona je dostojno predstavil. Lipuščku se skoraj vidno glas jača, pa tudi njegov igralski izraz pridobiva. V »La Boheme« je tudi Heybalova zaigrala Mimi tako, da smo je bili od srca veseli. Tudi moški kvartet je bil na višku. V »Madame Butterfly« moramo omenili od daljših vlog Golobovo (Suzuki), Janka, Sladoljeva, Dolničarja in Lupšo, ki so poleg ostalih pevcev skrbeli, da ni bila slovita gostja podobna osamljenemu gorskemu vrhu, ki po svojem veličastju presega vso svojo okolico. Obe prireditvi je dirigiral D. Žebre, režiral pa C. Debevec. Poselilo ju je šlevilno občinstvo, ki je dalo izraza svojemu zadovoljstvu vsem nastopajočim z odlično Mafaldo Favero na čelu. M. T. Knjiga o prvih petkih Kot 15. zvezek Glasnikove knjižnice je izšla v lepi opremi precej obširna (234 str.) asketična knjiga p. Jakoba Žiberta D. J. Prvi petek. Urednik Glasnika presvelega Srca Jezusovega .je zbral tu 30 premišljevanj o prvih pelkih ter jih razdelil na dvanajst poglavij s posebnimi uvodnimi besedami. Tako je knjiga že po zunanji zasnovi prav primerno asketično berilo za mesec junij, ki je že od nekdaj posvečen češčenju presvetega Srca Jezusovega obenem pa se prav na sodobni način priključuje vsenarodni pobožnosti »sprave z Bogom in duhovne obnove«. Pisatelj želi, da bi pobožnost prvih petkov ostala tudi za bodočnost slovenska ljudska pobožnost, kajti brezbožna, hudobna, pokvarjena Slovenija še naprej žali božje Srce, zato naj spokorna, zadoščujoča Slovenija zlasti ob prvih petkih popravlja te žalitve. V zarji prvega petka naj se očiščujejo slovenske duše in naj obnavljajo duhovno lepoto ter se notranje pre-rajajo. In k temu notranjemu prerodu hoče po svoje pripomoči tudi ta lepa knjiga premišljevanj in razlag te pobožnosti. V uvodnih premišljevanjih pisatelj razloži osnove te pobožnosti, poudarjajoč svetovno zglede, kako se je Francija posvečala presvetemu Srcu Jezusovemu, gradeč mu svojo največjo katedralo v srcu poganskega Pariza samega; kako se je Belgija zatekla pod Njegovo varstvo in kako se zatekamo mi, zavedajoč, se velike krivde, svoje krivde, ki ji je treba zadostiti z molitvijo. Prvi petek naj bo dan zadoščevanju in ga praznujemo na željo Zveličarjevo, kakor jo je izrazil sv. Marjeti Alakok. Toda kot praktična asketska knjiga navaja takoj tudi načine, s kakšnimi pobožnostmi praznujmo le dneve (sv. maša, sv. obhajilo, sv. ura... in razne druge službe), kar naj vodi k globoki duhovni obnovi človeka iu po njem sveta. Nato pa v posameznih poglavjih opisuje češčenje presvetega Srca, kakor naj ga časti molilec, prosilec, služabnik, učenec, ljubitelj in zadošče-valec. To je vsebina prve polovice knjige. Druga polovica pa je še bolj posvečena notranji obnovi, kjer naj bo človek božji Tolažnik, naj sami prinašamo žrtve največji Žrtvi, naj bomo sredniki med njim in človeštvom, naj se bližamo Priproš-n.iiku v skupnih molitvah in bodimo kot apostoli ribiči duš. Toda zalo mora bili častilec presvetega srca predvsem gorečnik, ves prepojen sv. Duha in njegove ljubezni. Truditi se moramo, da bo ogenj, ki ga je prinesel Jezus na svet, razgorel v mogočen požar in zajel ves svet ter tako izjiolnimo Zveličarju srčno željo. Tako podrobno razlaga bralcem skrivnost Srca Jezusovega in jih vnema za češčenje pobožnosti prvih petkov kot spravne žetve in molitve za lastno notranjo duhovno obnovo in popolnost, in lo na podlagi najnovejše svetovne asketične literature. pa tudi domače, ki jo navaja na zadnjih straneh. Tudi v tem — v metodi — ima knjiga značaj resne asketične knjige, kar ji daje še posebno ceno. Prav lako je prikupna lepa oblika, v katero jo je odel arli. Gajšek ter jo opremil z lepimi uvodnimi inicialkami in vinjetami. Tako se uvršča slovenska nabožna knjiga že nekaj let sem — po zaslugi Plečnika in Gajška — med najskrbneje opremljene slovenske knjige, v čemer je velik razloček od polpretekle dobe in kar ima velik estetsko vzgojni pomen. «De revolutionibus orbium coelestiumc, v katerem je zavrnil in zadal smrtni udarec Pto-lomejcvim nazorom o kozmičnem redu in postavil temelj današnjemu naziranju, je v bistvu dovršil že okoli 1530. leta, vendar ga je sklenil objaviti šele tik pred smrtjo. Doslej je izšlo že v nešteto izdajah. Kopernik je pokazal z matematično natančnostjo položaj zemlje v vsemirju in dokazal, da je sonce središče našega ozvezdja in da se zemlja podobno ostalim premičnicam vrti okoli njega. 25. velikega travna 1. 1085. je umrl v Salermu eden največjih papežev Gregor VII.. ki je v smislu klinijevcev začel borbo za neodvisnost cerkve od države, pa moral bežati pred oboroženo silo iz Rima, nakar je v izgnanstvu tudi umrl. Njegove zadnje besede 60 bile: »Dilexi iuslitiam et odi iniquitatem, prop-terea morior in e.\i!io.< (Ljubil sem resnico in sovražil krivico, zato umiram v pregnanstvu.!) Po njegovi smrti so papeži nadaljevali borbo z imperijem in končno tudi zmagali — 1. 1859. se je rodil pesnik Josip Pagliaruzzi-Krilan. Po kratkem lirskem pesniškem zaletu, v katerem je spoznal, da se ne bo mogel uveljaviti kot lirik poleg Gregorčiča, posebno ker je bilo njegovo miselno in čustveno življenje bolj revno, se je izročil epiki, skoraj sočasno z Aškercem. Kakor njemu, tako je bila tudi Krilanu vodnica narodna pesem: slovenska, srbska in hrvaška v obliki, v vsebini pa ljudsko zgodovinsko izročilo. Njegove izbrane poezije in novelistične slike pričajo, da je s Krilanom izgubilo naše slovstvo bogato nadarjenost, ki bi nam dala zaradi globokega pojmovanja resnosti pesniškega dela, o čemer priča tudi njegova velika pesniška ostalina, še mnogo lepih halad in romanc, ki bi morda ustvarile prepotrebno ravnovesje Aškerčevi epiki. Umrl je lota 1885. Osebne novice Ravnatelj dr. Adolf Pečovnik — 60 letnik Dane« obhaja dr. Adolf Pečovnik. ravnatelj III. moške realne gimnazije za Bežigradom, svojo šc.et-desetletnico. — šolska mladina se ga je včeraj spomnila s skromno gimnazijsko prireditvijo, kateri so se ji pridružili tudi njegovi sodelavci — člani njegovega profesorskega zbora. Zares, skromna, preskromna je bila ta prireditev za moža, ki je nad polovico svojega plodovitega življenja posvetil vprav izobrazbi in vzgoji naše gimnazijske mladine. Saj je ime dr. Pečovnika na zelo vidnem mestu slovenskih vzgojiteljev in odličnih metodikov, med tovariši in med mladino pa uživa sloves kar najobjektivnej-šrga in izbornega profesorja, zadnja šliri lela pa dobrega in kar očelovskega ravnatelja in voditelja še pred kratkim največjega ljubljanskega srednješolskega zavoda. V resnici, ugled in spoštovanje, ki si ga je v svojem življenju pridobil ravnatelj dr. Pečovnik, je prekrasen dar, ki mu ga jKiklanjajo za šestdesetletnico življenja njegovi tovariši in mladina. Mislim, da jo to pač največji dar, ki ga človeška družba more dali svojemu dplovnemu članu. G. ravnatelju, našemu zvestemu naročniku tudi mi čestitamo ob visokem jubileju in mu kličemo: še na mnoga leta ter mu želimo še mnogo uspehov pri njegovi odlični vzgoji naše slovenske mladine. Ravnatelj dr. Pečovnik se je rodil 25. maja 1R83 pri Sv. Lenarlu v Slov. goricah. S svojimi enajstimi leti je vslopil v gimnazijo v Mariboru in jo 1902 končal. Tedaj je odšel na Dunaj študirat filozofijo, in sicer matematiko in fiziko, deloma pa se je posvetil tudi čisti filozofiji. Ze leta 1907 je napravil doktorsko skušnjo in profesorski izpit iz svoje stroke. V septembru 1907 je nastopil svojo službeno jx>t na mariborski gimnaziji, kjer je prav za prav služboval vse do leta 1939., ko je bil imenovan za ravnatelja bežigrajske gimnazije. Od 1925 do 1929 je bil oblastni inšpektor za srednje in meščanske šole pri prosvetnem oddelku mariborske oblasli, nato pa eno leto šef odseka za srednje šole pri prosvetnem oddelku v Ljubljani. Leta 1930 se je vrnil na svoje službeno mesto v Maribor .dokler ni bil imenovan za ravnatelja. Kot ravnatelj uspešno vodi gimnazijo že nad štiri lela. — Poroka. 23. t. m. sta se poročila v cerkvi Marijinega Oznanjenja gdč. Karmen Sever, hčerka trgovca, in abs. med. Zlatan Stare. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova! = Diplomirana sla bila na pravni fakulteti v Ljubljani gg. Hebar Jože, Mozirje, in Malovrh Mihael, Brdo. — Čestitamo! * — Za frenntek stopi s reste! Nobena pobož-nost ni za s|K>korni teden bolj primerna, kot ie pobožnost križevega pola. V frančiškanski cerkvi se ta teden opravlja vsak dan r>o zadnji sv. maši. Sv. maša je ob 10, ob pol U pa so začne sv. križev pot. Že včeraj je bila v cerkvi velika množica vernikov. Tudi mož jo bilo lepo število. Opazili smo predvsem mnogo duhovnikov. Pri pobožnosti vso sodeluje: moli in jvoje. Želeti je, da bi množica vsak dan naraščala. Odtrgaj se tudi 6redi dneva od svojih opravkov ali s ceste in stopi za trenutek v cerkev, poglobi se v trpljenje svojega Odrešenika, načrtal v svojo dušo krvavi pot, ki ga je prehodil božji Sin, ko je nosil težki križ za tehe. — Ponekod dež, drugod suho. Od pretekle sobote, 22. t. m., so se r>ojavljale vremenske spremembe, ki so dale pričakovati, da dobimo v kratkem dež. V mestu ni bilo v soboto zjutraj slane. Huda slana pa je padla na Barju, posebno oko!i Koslerjeve pristave in v bližini. Nedelja je bila sončna in srednje topla. Kakor v soboto, so se tudi v nedeljo zbirali črni oblaki, toda kmalu so se razgnali. V ponedeljek okoli 3 zjutraj so nekateri predeli mesla in okolice dobili nekaj dežja, drugod pa nili kapljice. Ozek pas od Viča proti Rudniku je dobil nekaj več dežja. Ponekod je njive in grede dobro žalil, drugod pa je le poškropil. V središču mesta, tako okoli univerze je bilo le nekaj kapljic, tako malo. da dežomer meteorološkega zavoda, ki zaznamuje tudi dese-tinke milimetra padavin, ni v ponedeljek zjutraj zaznamoval prav nič padavin. V soboto jo bila najvišja dnevna temperatura +25 stopinj Celzija, v nedeljo pa +21 stopinj Celziia. Jutranji minimum v nedeljo +9.4 stopinje Celzija, v ponedeljek celo +11.1 stopinje Celzija. Barometer v ponedeljek 762 mm. — »Quo vadiš« je najlepša povest iz Risov prvih kristjanov. Pisatelj Sienkiewicz si je z njo pridobil svetovni sloves. Mohorjeva družba jo bo v svoji redni knjigi razširila tudi po vseh slovenskih družinah. Zato (»hitite ter se priglasite za uda Družbe sv. Mohorja. Za 20 lir boste dobili štiri lepo knjige, mod katerimi je samo >Quo vadiš« vredna tega denarja. Ude sprejemajo vsi župni uradi, v Ljubljani pa tudi Mohorjeva knjigarna na Miklošičevi cesti 19. — Coklice iz Dohrepolja. Ljubljanski prodajalci čevljev so se prav izdatno založilis coklii-cami, oziroma s sandali z lesenimi podplati. So to prav lična obuvala, podplati so iz trdecra bukovega lesa, čez katera so pripeti jermenčki. — Cokle se dobe pri prodajalcih v vseh velikostih, od najmanjših otroških, do velikih moških in tudi cena jim je kar zmerna. Najrajši segajo po teh coklicah ženske in pa otroci, tako, da se nekateri trgovci prav pohvalijo s kupčijo. Velika prednost teh ličnih obuval je, da so na razpolago brez točk oblačilne nakaznire. S temi coklami si moro čez poletje vsakdo prihranili en par čevljev ali vsaj ene usnjene templance, ki bodo na zimo še prav prišli. Vse te coklice, ki prihaiajo v ljubljanske trgovine, dobavlja dobrepoljska tvornica lesenih izdelkov. Prej je ta tvornica, ki predstavlja nekakšno produktivno zadrugo dobrepoljtskih prebivalcev, izdelovala razne lesene igračke in slično drobnarijo, sedaj «0 pa iznajdljivi Dobre-poljci pričeli 7, izdelovanjem tako koristnega blaga, kakor so leseni sandali. V Dobrepoljah ie pač premalo zemlje, da bi mogla rediti vse prebival- stvo in zato si ljudje pomagajo na vse načine, kakor pač vedo in znajo zaslužit. — Vinska trta kaže lepo. Sedaj jo že povsod vidno, kako je nastavila cvetje vinska trta in lastniki vinogradov ter raznih brajd so kar zadovoljni ter pravijo, da že dolgo niso imeli tako obilnega pridelka, kakor ga bodo imeli letos, seveda če ne bo raznih ujm. Lani jo bil, v nasprotju s sadjem, vinski pridelek pri nas bolj pičel, vsaj po količini, izvrsten |>a |K> kakovosti, medtem ko je bil predlanskim pridelek prav obilen. Tudi v Ljubljani raste precej vinske trle, toda jx> večini jc lo izabela, portugalka ali kake druge vrste necepljena trla, ki pač uspeva tudi v ljubljanskem podnebju. Zadnja lela pa vrtnarji uvajajo tudi v Ljubljano bolj plemenite vrste, ki dozore pri nas. Seveda gre skoraj vse ljubljansko grozdje na mizo. za mošt ga sprešajo lo malo. — Knjižica »Fantom« (spisal dr. Knific) se dobi tudi v Mladinski založbi (Stari trg 30). — Izšla jo v drugi izdaji knjižica »Sveli rožni venec« (št. 117). Dobi se prav tam. Cena ena lira. Iz Novega mesta Sprememba službo božjo v kapiteljski cerkvi. Od 23. maja dalje se na kapitlju nekoliko sire-meni red božje službe. Namesto ob ixd 10 bo Z Gorenjskega Gauleiter dr. Rainer je govoril o Cclnncu vsem voditeljem strankinih uradov na Koroškem »Viilkischcr Beobnchtcr« poroča te dni, da je na celovškem zborovanju gauleiter orisal naloge in dolžnosti članov narodnosocialistične stranke ter poudaril njihovo borbenost in pripravljenost za žrtve. V nadaljnjem govoru je podčrtal gauleiter da je prav obmejna pokrajinu Koroška dorasla vsaki krizi. Zato bo glede na junaško tradicijo koroških obrambnih bojev dokazala, da je vredna tedanjih časov in bo premagala tudi sedanje težave. Poudaril jc, da je zadržanje stranke in vsakega posameznega člana stranke soodločilno za zmago ali poraz. Posebej je treba ostro na-stopiti proti ustvarjalcem čenč in proti teorijam gotovih f i I istrski K strategov in naloga vsakega Ncnica naj bo, da naj take tu in tam nastopajoče elemente jasno in odločno zavrne, saj imajo prav člani stranke dolžnost paziti, da sc takim čenčam zavežejo usta. Za tem je govoril gauleiter o nalogi, ki jo ima Koroška na Gorenjskem. Končno jia jc poročal o obisku pri Adolfu Hitlerju, ki je ob |>iilikr pogreba Viktorja Lutze-ja sprejel najožje sodelavce in z njimi govoril. Gauleiter je povedal, da jc izrazil Fiihrcr brezpogojno in neomajno zaupanje v zmago in da je že samo to jamstvo za zmagovit konec te velikanske borbe. Risarska rarstana n Domžalah. V Domžalah jo bila pred nedavnim prirejena risarska razstava na glavni šoli. Razstavljene so bile risbe in dela, izdelana po geslu »za svobodo Nemčije«. Razstava jc pokazala, da jc jiouk risanja v teh dneh ves pod vtisom velikih dogodkov, ki jih učenci s prav posrečenimi zamisleki prenašajo na papir. Na razstavi je več sto šolnrskih risb, ki so izdelane v različnih tehnikah, tako v akvarelu, papirnem tisku, linotisku, brizgotiskn. senčnih in krednih črtežih. Razstava ic bila lično urejena v telovadnici. S Spodnjega Štajerskega Na štajerskem se je začela kopalna sezona. Mariborski dnevnik je prinesel zadnjo nedeljo kar dva daljša članka, ki živahno jiopisii-jeta, kako je na Spodnjem Štajerskem že oživela kopalna sezona. Prvi članek ve povedati, kako se sončijo Celjani ob bregovih Savinje, kjer je živo zlasti med opoidanskim odmorom. Seveda hodijo v vodo le bolj povumni. Kopališče na mariborskem otoku je podrobno opisano v drugem članku, ki poroča tudi, knko velik naval Mariborčanov se je začel na kopališče, ki s|)rejme lahko 2000 ljudi. Ob nedeljah in sobotah je na kopališče že tak naval, da čuvaj kar zapre prehod in zamudnikom ne pusti več na otok. Seveda se tudi v Mariboru v glavnem kopalci le sončijo, z vodo pa se seznanjajo rajši j>od prhami kakor pa v bazenu. Zborovanje krajevnih vodij ptujskega okrožja je bilo te dni v Ptuju. Na zborovanju je govoril vodja plemcnsko-političnega urada pri zveznem vodstvu štajerske domovinske zveze dr. Wallusclieg o pomenu plemenskega čiščenja med prebivalstvom. Poverjenik za protiletalsko zaščito dr. Schreiber pa je predaval o podrobni ureditvi letalskih zaklonišč. Okrožni vodja je posebej poudarjal delo nn polju socialnega skrbstva in z zadovoljstvom ugotovil, da je v otroških vrtcih letos še enkrat več otrok kakor lani, kar pomeni, da je p reče j mater razbremenjenih. Z železnim križcem n. stopnje jc bil odlikovan desetnik Maks Kovač iz Vojnika. Vpisovanje na deško gimnazijo Anastazija Griinn v Brežicah. Vodja gimnazije dr. Sernec objavlja, da bo vpisovanje v prvi razred brežiške gimnazije za leto 1954-44 od 1. do 15. junija. Vpis mariborske ženske mladeži v državno delovno službo. Nedeljski mariborski dnevnik prinaša razpored, po katerem bo ves la teden Slovesna drama * > > MARIJINO OZNANJENJE znamenitega francoskegn pesnika in pisatelja P a u1 a Claudela bo danes na odru Frančiškanskega gledališča. Začetek predstave ob 'It na 7 zvečer. Prva predstava, ki je bila v nedeljo, je dosegla nad vse velik in lep uspeh. Pojdimo k tein lepim predstavam! Na sporedu so samo ta teden ln sicer še v četrtek, 27. maja, v petek. 28. maja in v nedeljo, 30. maja — vselej ob '/1 na 7 zv. Pridite k predstavam pravočasno! Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Frančiškanskega gledališča. vnaprej šolska sv. maša točno ob 8, glavno do-|K)ldansko opravilo se pa prične ob 10. Upamo, da bo ta potrebna sprememba vsestransko zadovoljila vernike. Ves drugi red bogoslužnih opravil v župnijski cerkvi ostane nespremenjen. vpisovanje deklic, rojenih v letih 1926 v državno delovno službo. Vpisane bodo deklice iz območja velikega Maribora. Lepo slovo od mladinskega vodje. V Veliki Nedelji je umrl mladinski vodja Fritz Glavnik. Na pogrebu mu je govoril ob grobu ptujski okrožni vodja Kerš in ga postavil za zgled vsem drugim mladeničem. Podčrtal je zlasti njegovo pridnost in vestnost, saj je vztrajal pri svojem delu celo tedaj, ko ga je že nujiadla bolezen. Smrtna kosa. V Mariboru je umrl trgovec Jožef Urban, v Radvanju trafikant Peter Trin-ko, na Janževski gori pri Selnici ob Dravi 58-letni Jožef I.ep. Na vzhodnem bojišču je umrl grenadir Albin Kodrič iz Slovenske Bistrice. Iz Hrvaške Poslovilna avdienca dr. Altgayerja nri Po-glavniku. V sredo je sprejel Poglavnik NDH v poslovilni avdienci voditelja nemške narodnostne skupine v NDII dr. Branimirja Altgayerja, ki odha ja na novo službeno mesto v SS oddelkih na bojišču. Poglavnik jc pridržal dr. Alt-gayerju pri sebi tudi na kosilu, kakor tudi zastopnika voditelja nemške narodnostne skupine nn Hrvaškem, velikega župana dr. Elli-kerja poslevodečega šefa te skupine Krotza. Na kosilo pri Poglavniku sta bila ob tej priliki povubljena tudi nemški poslanik v Zagrebu von Kasclie in državni tajnik v predsedništvu vladi" dr. Vrunčič. Vojni muzej v Zagrebu. V Zagrebu z veliko vnemo in skrbjo urejujejo vojni muzej ter ga bodo v kratkem tudi že lahko odprli. V muzeju, ki ga vodi polkovnik Praunspcrger. bo zbrano vse važnejše orožje od osmega stoletja dalje ter razne važne vojaške listine. Iz Srbije Razmestitev obveznikov srbske delovne službe. Obvezniki srbske delovne službe, ki so nastopili svoj štirimesečni rok nekako pred mesecem dni, so večinoma zaposleni pri površinskih delih v okolici Bora. Urad za skrbstvo obveznikov delovne službe v Beogradu je sedaj izdal točen seznam krajev in mest, v katerih delajo ti obvezniki. Prva skupina dela v okolici Bora v taboru »Berlin«, ki šteje 169 članov. Ostali člani so zaposleni v sledečih taborih: V »Bajerju« jih je 352, v »Vor-arlbergu« 250, v »Bregenzu« 450. Ostali tabori so v bližini mesteca Žagubice ter je sprejel tabor »I.eskovac« 158 obveznikov. »Pomer« 201, »Fran-ken« 200, »I.oznica« 237, »Turingen« 332, »West-talens 270, »Rheinland« 79, >Kostolac« na Donavi pa 203. Gotovo število obveznikov — to so predvsem poročeni — je razvrščenih v delovna taborišča v beograjski okolici. Tako so med drugim razporejeni v okolici Rakovice, Ralje in Belega Potoka. V vseh teh taboriščih jih je skupno 800. Skupno število vseh obveznikov srbske delovne službe, ki so po zadnjem naboru odšli na odslu-ženje predpisanega roka in ki sedaj delajo na področju Bor-Petrovac-Koslolac in beograjski okolici, je približno 4000. Vsi so iz Beograda. Omenjeni odbor za skrbstvo v Beogradu zelo skrbi, da imajo svojci z obvezniki delovne službe slike ter jim v primeru potrebe lahko pošiljajo tudi pakete. Srbsko tirailništvo pridno kmetuje. Srbski okrajni glavar v Požarevcu je dal vsemu svojemu uradništvu na razjx>Iago vsakemu jio dva ara zemlje, da jo lahko ob prostem času obdeluje. S tem bo marsikomu precej pomagano, ker je ta-inošnje uradništvo jKikazalo veliko smisla za poljedelstvo in jc odstopljeno zemljišče prvovrstno obdelalo. Razstava peči. V Beogradu so na tamošnji tehnični fakulteti pred kratkim odprli razstavo modelov novih peči, ki porabijo zelo malo kuriva ter v njih dobro gori tudi lignit. Razstavo je do-sedaj obiskalo že več deset tisoč ljudi, ki ludi pridno segajo po novih pečeh. Iz Jela in življenja - od tu in iam Drobna ljubljanska kronika Ob obletnici smrti Jožefe Breznlkar bo sv. maša v torek, 25. maja, ob 7.30 pri Sv. Petru. Akademija Srednjih Sol v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu bo v nedeljo, 30. maja, ob 11.15 v unionski dvorani z izbranim sporedom. Opozarjamo, da bo nastopilo f-ez 350 pevcev vseh ljubljanskih srednjih Sol. Vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju. Zn otroke Iz Šiške In Dravelj bo obvezno cepljenje zoper davlco v sredo, 26. t. m. Starši iz Šiške Tlaj svoje otroke pripeljejo k cepljenju v sredo oh 115 v ljudsko šolo v Spodnji Šiški, starši iz Dravelj in tamo-S-n.icga okoliša pa v sredo ob 17 v salon Mi-liel. V Četrtek bo cepljenje zoper davlco za Bežigradom in v Mostah. K cepljenju morajo starši pripeljati vse nad 18 mesecev stare So ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 14 dni dobili dve injekciji. Polete teh otrok bodo pa cepljeni tudi vsi oni, ki so bili lani že dvakrat cepljeni, letos še s tretjo injekcijo. Starši otrok, ki bodo letos dobili tretjo injekcijo, nnj s sehoj prinesejo potrdilo o dvakratnem lanskem cepljenju, da bo nn tem potrdilu zabeležena Jo letošnja tretja injekcija. V llnbljanskl stolnici ho Izvajala Glasbena Matica vdrugič veličastno Tomčevo kantato »Krlžov pot«. Tokrat ho spremljal celotno delo na orglah priznani naš orgelski virtuoz g msgr. Stanko Premrl. Vse ostalo kukor pri prvi izvedbi te«« delu -Predprodn ia jo že v knjitrnrni Glasbena Matico. Koncert bo v sredo. 2. junija, ob 7 zvečer. Paul Claudelova slovesna Igra »Oznanjeni« Marijino« je pri premieri v nedeljo navdušila in osvojila vse, ki so jo glodali, rouovill lo bodo nocoj ob tričoti4 «a ' zvečer v frančiškanskem gledališču. Prosimo vas, da si oskrbite vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju nli eno uro pred začetkom pri dnevni blagajni. Razstava v Jakopičevem paviljonu je bila deležna v nedeljo številnega obiska. Največ jih je seveda prišlo dopoldne k vodstvu po razstavi, ki ga je imel g. aknd. slikar Stane Kregar namesto prof, S. Santin, ki je bil to nedeljo zadržan. pa ho imel zato vodstvo prihodnjo nedeljo. Ljudje 7. živini zanimanjem opazujejo dela naših slikarjev irt kiparjev. Opozarjamo, da je razRtava odprta dnevno od 9.30—19. Predstave Claudelovega »Oznanjenja Marijinega« bodo od danes nnproj oh tri četrt na sedem zvečer in ne kakor v nedeljo "h sedmih Opozarjamo na spremembo vso obiskovalce. Začetek točno ob napovedani uri. Dekliška zliorska Igra »Sveta Cecilija«, ki jo jo napisal znameniti flamski pisatelj in režiser veličastnih množičnih iger Jo-seph Bnon C. SS. R.. bo uprizorjena spet v srodo, 21. mnja, ob 7 zvečer v frančiškanskem gledališču. Predstava, ki je v ponedeljek zvečer dosegla tolik uspeh, bo gotovo tudi to pot privabila mnogo obiskovalcev zaradi prelepih misli in svoje katoliške osnove. _ Vstopnice so v predprodaji pri Sfiligoju, Frančiškanska ulica 1. Vstopnico za mari.ianske predstavo v frančiškanskem gledališču kupujte v pred-prorlnji pri Sfiligoju ali od deklet, ki Jih raznašajo po domovih. Nedelja, ugedna »a kopanje. Tudi na raznih prostih kopališčih jo že kopalna sezona v razmahu. Mnoga prosta kopališča ro dobro zasedena. Nedelja je biln prav ugodna za kopanje, ko je bilo popoldne posebno toplo. Oficielno ae je kopalna sezona začela tudi v mestnem kopališču ob Ljubljanici. Tja so že prej prihajali trenirani ko-pnlci, ki jih je oil dne do dne več in postaja na kopališču že prav živahno vrvenje. Frnžakova ulica zaprta. Mestni tehnični oddelek je znčel popravljali betonski llnk v Pražakovi ulici med Miklošičevo cesto in Cigaletovo ulico. Zaradi napredovanja dela bo 1'ražakova ulica v navedenem odseku zaprta za ves vozni promet od srede, 26. t. m., dalje do preklica'. Ponesrečenci v Ljubljani. Upokojena delavka tobačne tovarne 60 letna Leopoldina Postotnik je dobila hude poškodbo po hrbtu ko je padla. — Padla je in si zlomila desno roko 34 letna krojačeva žena Josipina Mež-naričeva. — Padel je na obraz in se poškodoval 4 letni posestnikov sinček Janko Po-žek iz Ljubljane. Gledališče O o e r a t Torek, 25. maja: Zaprto. Sreda. 2«. maja: ob 18. »Prodana nevesta«. Red Sreda. Četrtek, 27. maja, ob 18.: »Madame Butter- fly«. Red Četrtek. Petek, 2R. maja, oh 18: »Vnebovzetje B. D. Al.c Oralorij. Red B. D r a m a t Torek, 25. maja. oh 18: »Vtvcre tnileme« — »Skupno življenje«. Gostovanje italijanske gledališče družine Renzo Riccl. Cene od 20 lir navzdol. Sreda. 26. majn, ob 18: »II piccolo santo« — »Mali svetnik«. Gostovanje italijanske gledališke družine Kunzo Riecl. Cene od 20 lir navzdol. Četrtek. 27. maja, ob 18: »Jorijeva h81«. Kod A. Nocoj bo Igrala skupina Renza Rlcclja trldejanko Glulla Viole »Vlvere Inscme«, delo, ki ga študira tudi nnšn Drama in katerega premiera bo prihodnji inosec. Opozarjamo na to predstavo Riccijeve skupine, ki jo bodo znali ceniti vsi ljubitelji gledališke umetnosti, ker bodo iineli priložnost spoznali originalno interpretacijo dela in razliko med njihovo in kasnejšo našo uprizoritvijo Taka primerjava je za občinstvo kakor za igralce važnega pomena, ker je velike vzgojne vrednosti. Dejanje igre se dogaja v današnjih dneh. Osebe: Lorcnzo — Renzo Ricci, Magda, njegova žena — Eva Magni, Guido Fiore — Tino Binnchi, Fer-rantejeva — Lola Braccini. Antonio — Man-fredo Binnchi. advokat Oiurini — Gaslona Ciapini. Režiser Renzo Ricci, scenograf E. Kaneclin. Tretje In zadnje gostovanlo Renzo Rlccl-Je skupine bo v sredo, ko bodo igrali dramo znanega italijanskega dramatika Roberta Bracca »U piccolo Ranto* (Mali svetnik). V tej petdejnnskl drami nastopajo sledeče osebe: Don Fiorenzo — Renzo Ricci. Giulio — GililiO Oppi, Annita — Eva Magni, Barba-rcllo — Tino Binnchi, Sebastiano — Arnol-do Mortelli, dr. Finzio — Gastone Ciapini, Reginella — Franca Viglione, Rosaria — A. Maria Bottinl. Lisettn — Pinn Bnrriono, Mnrinceia — Elda De Cesarl. Rimigio — Manfrcdo Binnchi. slepce — Edoardo Oras-so. Rožiscr R Ricci, scenograf E. Kaneclin. De janje se godi v Montani do tro Pizzi v okolici Neapla, Naznanila FRANČIŠKANSKO GLEDALIŠČE! Torek, 25. ninja, oh 18.45: Paul Claudcl — »Oznanjenje Marijino«. Sreda. 2«. mn.la. oh 19: .T. Knon C. RS, R. »Sveta Cecilija«, dekliška zborska igra. Predstave so začenjajo točno ob napovedani uril RADIO. Torek, 25. maja: 7.30 Pesmi in matice — 8 Napoved čaRa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent I). M. ftijanee, pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Operna glasba na ploščah — 14.25 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert šramln »Ljubljana« — 17.35 Pesmi in napevi — 19.30 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, pnrnčiln v italijanščini — 20.20 Pripombo k dogodkom — 20.40 Drugi Monteverdijev koncert — 21.40 Operna glasba — 22.10 Orkester »Armnnla« vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Bleivveisova cesta 43; mr. Trn-knc7y ded.. Mestni trg 4. in inr. Ustar, Šc-lenburgova ulica 7. Poizvedovanja Izgubila je v sredo zvečer revna pn spravljalka denarnico r ključi in nad 2110 lir denarja ter proRi najditelja, naj bi oddal v upravi »Slovenca«. Lepo proslin dotlčno osebo, ki je v sobni« zvečer našla na pokopališču pozabljeno črno torbico, snnmin pokojne mame, da jo oddn z vso. deioma nenadomestljivo vsebino, na naslov legitimacije ali v pisarni pokopališko uprave. Denur si lahko obdrži kot nagrado. 23. msja se je našla pri prelazu« v Tivoliju srebrna verižica z obeskom. Dobi M pri hišniku v Gledališki ulici U. Revolucija med rastlinami - Spremembe v azijskem poljedelstvu Kakor se Evropejci trudijo, da bi čim več spravili iz svoje zemlje, tako se je tudi v Aziji spremenilo tozadevno gospodarstvo. Irak ima velike zaloge gonilnih snovi, vendar ie šele nedavno začel uporabljati vodne sesalke, ki omogočajo napajanje zemlje kraj Bagdada. Črpalke spravljajo vodo po pokrajinah severno od mesta, kjer so se začeli ruz- iirostirati ogromni nasadi melon in vinogradi, užno od Kut-el-Amare je cel gozd evknliptu-sovih dreves, ki je tudi sad modernega sistema za namakanje. Iračani so se morali oprijeti tudi travništva, kar jim bo dajalo vendarle več ko po tri litre inleka na dan od ene krave. Doslej so poznali samo »naravno« seno, to je pustinjsko travo, ki so jo puščali kar po pustinjah, kjer se je sušila, a je hkrati tudi mnogokrat zgorela. V Iraku so prej sejali večidel le proso in so bili Iračani sploh znani, da se preživljajo samo s kašo. Zdaj se Iračanom zameriš, če jih vprašaš po kaši, saj so začeli pridno sejati pšenico in vse vrste naših žitaric. Razdelitev človeštva nn kruhove in riževe jedce je le deloma upravičena. Skoraj povsod, kjer sodijo riž. pridelujejo dandanašnji tudi pšenico, ki jo slično ko riž tudi z roko prese-jajo. V Indiji imajo le trikrat manj pšeničnega kot riževega polja. Ječmen in koruza pa rustetu na površini, ki je enaka polovici površine riževih njiv. Majhna vrsta graha, ki mu rekajo »dal«, pa tvori poglavitno hrano prebivalstva v severni in srednji Indiji. Človek je zelo presenečen, ko opazi v Birmi, na višavju več tisoč metrov veliko krompirjevih njiv najnovejšega datuma. Tujska že izvaža na leto po 30.000 stotov lepega krompirja. V velikih mestih ga brž. pokupijo in je tako izpodrinjen ameriški krompir. Prebivalci pra- gozdov v vzhodni Birmi prebirajo birmanski Krompir, ga devajo v vreče po 50 kg in ga pripravljajo za izvoz. — Na istem višavju je uvedena modemu živinoreja. V dolinah Birme, Siama in Indokine dobiš skoraj vso evropsko zelenjavo, ki raste poleg sladkornegu trsja, kave, čaja. banan, marelic in riža. Na Tajskem pravijo krompirju »frang«, to je tujec. Orehe so dobili iz južnozahodne Kitaj- ske, papriko iz južnovzhodne Evrope, paradižnike iz Peruja preko Evrope, ki so tu seveda le toliko debeli kot češnje. V Siumu poznajo tudi naše jagode in japonska jagodova mezgu je v Birmi cenejša ko pri nus. Na Kitajskem uporabljajo že umetna gnojila, in okusne marelice že več let izvažajo iz Koreje in Kvantunga, a tudi iz Kašmirja iu Afganistana. Tako so si naše rastline osvojile skoraj ves svet. ne glede na to, odkod so domu, iu preživljajo ves človeški rod. Kdaj so slavni lindie zasloveli .j u «_ Tudi termiti so koristni V Nemčiji se na nekem tozadevnem zavodu bavijo s tem, da raziskujejo škodljivi mrčes. Posebno področje tvori tu preskušanje sredstev zoper termite. Medtem ko je treba v naravi prištevati te izredne mravlje h koristnim žuželkam, ker v tropskih gozdovih odstranjujejo odmrlo drevje in v barjanskih pokrajinah s svojimi zgradbami skrbijo za osuševanje močvirja, pa iih moramo spričo človeka prištevati k hudim škodljivcem in uničevalcem. Predvsem napadejo in žro obdelan les. a tudi oblačila. Čevlje, perilo in papir. Neka vrsta termitov se loteva sadovnjakov, nasadov kavčuka, čajevra in tudi žitnih njih. Doslej nimamo nobenih zanesljivih pripomočkov za njihovo pobijanje. Znanstvo mora prestajati vse drugačne težave, če se je treba baviti s termiti tako daleč od njihove domovine. Zato so spravili termito v ta zavod in so jih morali ondi šele »privzgojiti« za novo bivališče. Termiti so preživljajo z lesom, ki ni skoraj nič redilen, zato se izredno počasi razvijajo. Vendar so se termiti v novem bivališču dobro obnesli, tako da je moči delati poskuse z njimi kakšno sredstvo bi jih lahko uničilo. Kasneje bodo tisto sredstvo prilagodili razmeram v tropskih pokrajinah. Skoraj nemogoče je odgovoriti na vprašanje, kdaj je človek na višku svojega ustvarjanja. Če zasledujemo življenjepise raznih velikih osebnosti, tedaj spoznuino, dn je skoraj nemogoče določiti kako letno dobo zu najplodnejše udejstvo-vunje. Svetovna slava in genialno ustvarjanje nista zmeraj v zvezi. Marsikdaj so bila delu mladostne moči pripoznnna šele v kasnejših letih. Večkrat pa do zunanjega uspeha sploh ni prišlo. Po temeljitem tozadevnem študiju prideš do spoznanja, de jc največ veleumov pretekle dobe ustvurilo med svojih 30. in 40 letom tisto delo, ki so po njem nesmrtno zasloveli. A tudi tu je toliko izjem, ki ne soglašajo s pravilom. Če listamo po zgodovinskih zapiskih pa tudi spoznamo, da povsod odloča tudi nepreračunljivn usoda. Friderik Scliillcr spada k tistim izvoljencem, ki so bili že v mladih letih poklicani k velikim dejanjem. Komaj 22 let mu je bilo, ko je spisal svoje »Razbojnike«. Ko je bilo Paganiniju 23 let, je bil žc na višku svoje slave, a l.indbvrgh je bil star 24 let, ko je s svojim poletom čez Ocean zaslovel po vsem svetu. Dasi moremo višek večine ustvarja jočili osebnosti postaviti v razdobje med 30. in 40. letom, pa je tudi precej veleumov, ki so šele mnogo pozneje dosegli višek svoje zmožnosti in genialne sile. Ko jc bil 54 let sta, jc Bccllioncn začel komponirati svojo slavno Deveto simfonijo. Iu Kleonora l)use je imela že več ko 60 let, ko je še zmeraj nu višku svoje umetniške sluve obvladovala svet s svojo prekrasno igro. Desetletje med 30. in 40. rojstnim dnevom je bilo tudi merodajno zu Selmo Lagerlofooo. Ko ji je bilo 31 let, jc napisala la, doslej izven hvedske povsem nepoznana književnica svoj roman »Gosta Berling«, ki je po njem čez noč zu-slovelu po vsem svetu. V naslednjih letih so druga za drugo nastule njene nujbolj znane in najboljše knjige. Napoleon je dosegel med svojim 30. in 40. letom višek svoje oblnsti in udejstvovanja. Ko jc imel 33 let, je sam sebe oklicul za cesarja Francozov in je v naslednjih letih povsod zmagoval. Tudi drzni pomorski velikan Vasco (la Guma je imel 33 let, ko je odkril pomorsko pot v Indijo in tudi Amundsen ni še izpolnil 40 let, ko je prvikrat dospel nu severni tečaj. Kakor pišejo zgodovinarji, je imel Krištof Kolumb približno 3S let, ko je odkril Ameriko, a liismarcku je bilo 33 let, ko se je prvikrat povzpel na višek svoje politične moči in je v naslednjih letih od-ločul o politiki Evrope. OTROŠKI KOTIČEK Lea Fatur Roža in Kopriva (Pripovedka) Drugi dan jima je prinesel stražnik kos črnega kruha in kislega mleka. »Ce je bilo dobro za gospodično Rožo, bo tudi za vas,* je rekel stražnik hudobno. Povedal jima je, dn so bili Kata ujeli in prodali v su/.nost. Gotovo ne po golem naključju je prišel ravno v tisto mesto, kjer je bil njegov očetn. S časom se je dogovorilo več kristjanov, da so skupno ušli in prišli po velikih prestanili nevarnostih srečno domov. Vitezu Tibomilu se je čudno zdelo, da ni iskala žena njegove sledi, zato je poslal svojega pastorka na poizvedovanje. Kato si je počrnil obraz in roke, da je mogel neovirano poizvedovati. Po teli vesteh sta izgubili mati in hči vse upanje. Vila Bela je prišla in je pozdravila Kozino izranjeno telo. Roža je cvetela v milini in lepoti in je zaslovela daleč na okrog. Od vseh krajev širne zemlje so hodili možje visokega rodu občudovat dekle, ki je jokalo Zaloge kovin v človeškem telesu Zlato v ovsenih kosmičih — Ali radi jeste živo srebro? I potem dodobra udestvovati, če je še za spoznanje bakru. Seveda I Baker in kri Čemu potrebuje srce baker? To se da povedati z nekaj besedami. Ker je kemična prvina baker neobhodno potrebna za tvorbo krvi, oziroma za tvorbo rdečega krvnega barvila in sploh za presnavljanje telesa. Tako vsebuje kri in seveda tudi sreč organsko vezan baker, največ pa ga potrebujejo vranica in jetra, v katerih se med neprestanim delom vsn kri filtrira in čisti in pri čemer je treba od 30 bilijonov rdečih krvnih telesc izločiti tiste, ki so že izrabljena. Zanimivo je, da so v jetrih novorojenčkov v prvih treh dneh življenja našli enajstkrut več bakra kot v jetrih odraslih ljudi, iz česar utegnemo presoditi, da je človek pred rojstvom in takoj zatem najbolj potreben bakra. Mimo tega pa pridobi baker v krvi še posebno lastnost. Moč za tvorbo krvi železo, ki i je v barvilu rdečih krvnih telcsc, sc more šele Maršal Italije Giovanni Messe, junaški poveljnik I. Armade. v krvi hkrati še za spoznanje hakra. seveda ie »za spoznanje«, le majceni dcici milij"otinke gramu.., Ali radi jeste živo srebro? Kar 00 odstotkov vseh l judi, začenši z dojenčki. vsebuje tudi živo srebro, kar ni prav nič čudno, saj sleherni človek vsak dan zaužijc s svojo hrano tudi živo srebro. V funtu zelenjave ga je do 33 in v jabolku do 10 milijon-tink grama. A to »živilsko živo srebro« izloča zdravo telo, ker odklanju strup tudi v najmanjši množini. Zlato v ovsenih kosmičih in v jelenjem rogovju Človek pa vsebuje tudi nekaj zlata, ki ga dobiva vase z različnimi živili, ki vsebujejo zlato, in to so predvsem volovskn jetra, lešniki in ovseni kosmiči. Pred nekaj leti so na Slova-.škem našli celo v rogovju jelena, v parkljili in dlaki srne majcene količine zlata, ki so ga bile živali s hrano sprejele vase. in ki se ga je hotelo telo nn ta način iznebiti. Tudi človeško telo izloča zlato, vendar sc dozdeva, du nekaj zlata tudi krvi koristi. Tudi aluminij in nikelj sta užitna Vsebina kovine v telesu zuvisi zmeraj od tega, kar pojemo. Aluminij, ki gu potrebujejo človek, žival in rastlina za zdravo in nemoteno rast v svojih organih, si pridobivamo iz hrane. Kadar si na kruh namažemo margarino oli presno maslo ,j»ojcino zmeraj tudi za spoznanje niklja, ki ga telo potrebuje za zgrojo, in ki je shranjeno nnto v jetrih in trebušni slinavski žlezi. Močnata jedila, zelenjava — tudi |iosu-šena —, krompir, leča, gobe, goveja in konjska jetra pa vsebujejo cink, ki si ga največji del prisvojijo jetra, ostanek pa poroma v mišice in možgane. »Železno zdravje« zaradi železa Zdaj bi človek dejal, da se mora telo vendarle zadovoljiti z vscini temi naštetimi kovinami in dn jili je že zadosti. Pa jih le še nima dovolj, ampak jemlje vase še svinec in železo, šele pred nekaj leti je dognal nek znanstvenik, da vsebujejo človeški zobje svinec in dn je v zobovju tem več svinca, čim bol j je človek v letih. »Železno« zdravje pa zavisi tudi še od železa, ker so rdeča krvna telesca in krvni serum odvisni od železa in so ga potrebni, a sicer jc železo shranjeno v vranici. A tudi količine železa so neskončno majhne le milijotinke grama. Vendar so te majcene količine, ki jih bisere in govorilo cvetje. Prosci in snubci so kar naprej jezdili na Strmigrad, Roža se ni marala odločiti za nobenega, saj se ni /.rtvo-val nobeden tako za njenega očeta kakor Kato. Kopriva in njena mati sta se ji smilili. Prosila je očeta in Kata, naj ju vendar izpustijo iz strašne ječe. Graščakinja je tudi pošiljala po stražnikih prošnje, da bi prišel vitez k njej. Pa mož, ki je bil več let v turški sužnosti, je odgovarjal, da ga bo videla samo na dan sodbe, ki bo dan svatbe njegove Rože. Rekel je vitez, da ni nobeti zmaj v Jutrovi deželi tako zvit in krvoločen kakor njegova druga žena in, če bi jo pustil na svobodo, bi bila končana Ro/.ina sreča. Vitez Tihomil ni sprejel rad za zeta sina take matere, uvaževal pa je dobre lastnosti in poštenje rajnega llrabra. (Dalje.) vsebuje moška kri več kot ženska, tako važne za življenje, da človek zboli, če mu.primanjkuje železo in če ga manjka krvi le dvajsetina normalne zaloge. To se pa skoraj nc pripeti, saj je železo v vseh živilih, zlasti še v zelenjavi. in zato sprejemu sleherni človek zudost-no množino železa, du more ostati zdrav. Koncert — 260 m pod zemljo V španskem rudniku Mosquitern so nedavno uprizorili koncert simfoničnega orkestra, in sicer v globini 260 m pod zemljo. Ta koncert so rudarji slišali po raznih rovih in glasbeniki sami so ga šli poslušat v oddaljene odseke rudnika in so gu povsod dobro slišali, vendar povsem drugače ko nad zemljo. Glasovi so skrivnostno odmevali pod zemljo in so vse druguče vplivali na poslušalce. Čuden je ta žabji svet Pomilujem otroke, ki niso okusili sladkosti vaških luž, ki so zanje pravcati rajski svet. Kako ponosno so plule naše ladjice po »širnem morju«; koliko tovorov je potonilo z njimi vred na njegovem dnu! Kako krvave so bile često bitke za osvajanje »oceana« in koliko grl je okusilo njegovo »slano vodo»? Na tej 6trani smo bili »Indijanci«, a na drugi strani »Črnci« in stali smo si nasproti v popolni »bojni opremi«. Semkaj smo gonili napajat živino, a notri smo se hladili tudi mi, kadar nas je mučila vročina. Pijavke so se nam hitro približale in nas izbrale za svoje »gostitelje«. Tu so pa kraljevali tudi pupki, ki smo jih imeli za velike »some« in vodni hrošči, ki so se šopirili v »črnih frakih«. Največje ljubljenke pa so nam bile mlade žabice, ki smo jih laliko strahovali in na mniso precej poskakale čez plot. Zvečer pa, ko so nas umazančke napodile matere spat, se je pričel ogla-Sati žabji zbor in mi smo kovali v postelji nove načrte za naslednji dan. Če bi imeli zbrane v lužah vse tele pevske noči... Škoda, da ne živi v naših mlakužah več vrst žab, ker bi bila jKitem godba mnogo prijetnejša. Večerno regljanje naših zelenili ž a b je sicer prikupno, a preveč uspavalno in enolično. Vsekakor bi bila godba dosti lepša, če bi se tem pridružile še zelene re-ge ali božje žabice. Te so sicer mnihue. komaj štiri centiiuetie dolge in žive na drevju. Proti večeru in v soparnih dneh se oglašajo: krek, krek krek! Bega velja za dobrega vremenskega preroka; ljudje pravijo, da z regljanjem naznanja dež. Zaradi tega jo nekateri drže v stekleni kadci z vodo, kjer žre mokarje, mulie in pajke. Tako preživi v sužnosti laliko leta, a svojega rednika pozna. Hrvatje jo imenujejo »zeleni jiroročič«, ker cenijo njeno vremensko napovedovanje. Urlii ne bi posebno poživili glasbe, ker je njihov glas preveč otožen. Ob grlu imajo dva nepopolna zvočna mehurja in njihovi žalostni klici: u, u, ul so precej tihi in ne bi bili kos kričavim zelenim žabam, lo so pluhe živulice, ki pohajajo ponoči s trebuhom za kruhom. Plavajo sicer izborho in v vodi se hitro zarijejo v* blato, če jim preti opasnost. Na kopnem so manj spretne in če ne morejo ubežati sovražnikom, se čudno izvine-Jo, da so vse drugačne videti. Pri tem upognejo glavo nazaj, ukrive hrbet, prekrižajo lehti čezenj in pokažejo pisani trebuh. Tako čakajo, da mine nevarnost. Okate žvižgav-k e iz vroče Amerike se podnevi skrivajo po stoječih mlakah, v večernem hladu pa skakljajo po travi in se glasijo žvižgoje. Tc-le bi pa že malce zboljšale godbo naših zelenili žab. Ako Iti jim pa priskočili na pomoč kovači iz Brazilije, ki žive visoko v drevju kraj rek in močvar, bi bil zbor že dosti popolnejši. .V. pomladanskih nočeh se v skupinah oglašajo in njihov glas zveni, ko da bi kovači s kladivi nabijali po kovinski plošči. K najglasnejšim godcem vsega žabjega pokolenja pa spada ameriški m u -k a v e c, ki je dva deeimetra dolg. Kadar se jih po več sto zbere na sva-tovanje, tedaj bi njihove glasove lahko zamenjali z mukanjem govede. Zelena krastača, ki živi v za-padnoafriških stepali, se oglaša ko tujerodna ptica in zateglo regija. Sred-njeafriška b o b n a r i c a pa vzpodbuja s klicanjem, ki spominja na bob-nnnje. Spet drugo afriška žaba zamolklo škripa ko basova struna, a tretja se dere kakor liripav pes. Nekatere se oglašajo slično ko da bi svi-rale na dude. S r p a š, ki živi v južnoafriških močvirjih se glasi kakor muren, a vekuvka joka otožno, ko zapuščeno dete v zibeli. Po gričevitih krajih zapadne Evrope živi v senčnatih duplinah, navadno blizu bistrili po-potočkov, zvonar, ki se zvonko oglaša. Ameriška pipa prebiva v temačnih gozdnih močvarah in sicer pretežno v vodi. Glas ji zveni kakor kovinasto tiktakanje in odtod tudi ime satovnica. Ako bi bivale po naših stoječih vodah vse omenjene vrste, bi imeli tako imenitno godbo, tla bi se laliko naslajali ob nji. Med žabami se oglašajo samo samci, ki kratkočasijo in zvabljajo s klicanjem ženičke. V bližini ust imajo dva zvočna mehurja, s katerima krepijo glas, ki je včasih kar premočan. Nekateri »paglavci« delajo res preglavice žabjemu rodu... Večinoma /ležejo samice jajca v vodo, a iz jajc se razvijejo ličinke, ki jim pravimo paglavci. Ti se razlikujejo od starih živali iu pravimo, du sc mladiči preobrnžajo. Za zenitov so godni šele po nekaj letih, pretežno po četrtem, a takrat se prav vroče zaljubijo. Najbolj brezbrižni so starši naših krastač, katere odlagajo mrest, ki predstavlja jajčeca s sluzastim ovojem, v poljubno lužo, ki se lahko kmalu izsuši, a paglavci izginejo. Samec t r i p o r o g e krošnja r.ke, ki doniuje v Ameriki, prenaša na hrbtu svoje mladiče iz presihajočih v vod-natc mlake, pri čemer se paglavci čvrsto prisesajo lia očetov hrbet. Samica afriškega u s t o 11 o s a prenaša svoja velika jajca v gobcu, a neka r a pij a si navije mrestno vrvico okoli sprednjih nog. Samica japonske leteče žabe si iz.grebe tik vode krožno • luknjo v tlu, kamor odloži mrest, ki sliči penasti kepi. Po izhodnem rovu, ki sta ga naredila po svetovanju roditelja, spolze kasneje v vodo tudi mladi paglavci kakor |io gladki drsi. Samica majhnega jajčen o sn s Ceylona nosi na trebuhu dvajset jajc, velikih kot konopljind zrnje. Čudovito se razmnožuje čilska kljun a-ta žaba. Samec ima pod vratom goltno vrečico, ki se pozneje močno razširi. Srečni oče si skozi usta potisne oplojena jajca, ki sc v vreči i/.go-de. Ko se razvijejo žabicc, mu zlezejo skozi usta 1111 svet, kar pa lahko traja nekaj dni. Oče odda precej Ii rane 7.a njihov razvoj in zato močno shujša. Odrasla žaba jc velika dobre tri centimetre in živi v gorskih potokih sredi čilskih gozdov. Samica braziljske hrhtonoske nosi jajčne kepe nn hrbtu med dvema kožnima gubama, ki se skleneta nad precej velikimi oblastimi jajci. Ko se iz teli razvijejo živahne žabice, starki poskučejo s hrbta in se razlezejo po drevju, ker za vodo ne marajo. Samica ameriške rege vrečurke nosi na hrbtu veliko vrečo, v kateri se razvijajo jacu, ki jili je do dve sto. Ko sc iz njih iz.motujo paglavci, jih skrbna mati zanese v vodo in prepusti svoji sreči. Pri jajccnosu, ki čuva na hrbtu do trideset belih jajc, se mladiči do kraja izgode v veliki vreči in jo za-puste kot že gotove žabice. Pritlikava rega je komaj tri centimetre dolga žabica, pa vendar nosi oprtomn pet do sedem jajčnih kroglic. Parček prsto-žab se sčakuje v mrestitvi kraj vode po drevju, poprime kak drevesni list z. zadnjimi nogami in tišči njegove robove skupaj. V nastalo listno prgišče spusti samica jajca, ki jih samce nato oplodi. V tej vrečici se razvijejo paglavci, ki počepajo v vodo. Pri ži-vorodni krastači so našli v jajcevodu razvite zametke in potem takem skoti že žive mladiče. Samec zvonarja, ki mu pravijo tudi porodničar, si navije ' oplojeni mrest okoli krakov. Enaj-| stega dne gre v vodo ter otrese raz sebe paglavce, ki sc luliko tu nadalje razvijajo. Čudno varnostno napravo imata mrnvljarica in oklopna žabu. Po tenki hrbtni koži se jima razpretla polno žlez, ki izločajo mlečen sok. Iu sc na zraku strdi in tvori čvrst oklep, ki jima dobro služi v boju s srditimi belimi mravljami, s katerimi se preživljalo. Sedlaž pa nosi pod lirbtuo kožo | koščeno ploščo. | Turkom je žaba sveta žival, ker 'poje slavo Alahu, Po nekaterih krajih Češke so imeli tlo nedavna običaj, da so jo med svečanimi obredi obplavili kot največjo zločinko. Krake zelenih žab nekateri zelo cenijo, n nuni otročkom so bile žabice uailjuiviv »ijjrutc«. CflSn EBIPll3U5KE5fl PBDKRRMFI U. Mi o nI >38. jKam?« »Magari pohajkovat po mestu. Jutri se pa vrneš v puščavo in zadihaš prosti zruk za kak teden, da se bo vse pozabilo.« »Nocoj so vrata zaprta, pa trudni smo; za Sjubakovo zvestobo sem jaz porok,« reče Buket in da krožiti vrč z vinom. Vsak je pil v velikih požirkih. Vedno je bilo v Egiptu vino zelo drago, ker ni rastla trta; posebno v čustt pomanjkanja; toda roparji so imeli še denarja, ki so ga veselo tratili. Vino je pregnalo Amenijevo zaskrbljenost. Pozneje pride Miebi. »SI išal sem ga kričati. Gotovo so ga dali pod palice,« reče. Ameni prebledi. »Izdal nas bol« jcclja. »Ramuzenti bo raje umrl kot bi nas izdal;« ga miri Baket. »Vrata so se odprla, nekdo je bil prišel ven, preiskal cesto in se vrnil,« nuduljuje Miebi. »Ali so te videli?« »Ne. Sem bil skrit v senci.« »Zakaj so prišli ven?« vpraša Meni zaskrbi j eno. »Ne vem,« odgovori Miebi. Ameni pn pravi: »Nas so šli iskat. Ramuzenti je gotovo povedal« »Ne verjamem,« pripomni Baket. »Zelo previdni moramo biti,« svetuje tudi Miebi. Še dolgo so ropnrji razpravljali in sklenili nato še to jutro oditi v puščavo. Izpraznili so vrč in se vlegli k počitku, pričakujoč vsaj v spanju nekoliko tolužbe. 12. POGLAVJE. Preizkušnja se posreči. Jožef je bil to jutro zelo vznemirjen. To je bil odločilen dan. Ali bodo prestali bratje preizkušnjo? Ali bo našel to jutro svojo družino, ali pa ne bodo prestali in se bo moral zu vedno odreči tolažbi, do vidi svojih enajst bratov in ljubljenega očetu? Ako ne bodo prestali preizkušnje, jih mora kaznovati s smrtjo, edino primerno kaznijo za veliki zločin, s ku-tcrim so se bili omadeževali; ali pu mora za vedno zatajiti sebe in se odreči snidenja z očetom in prisrčnosti z dragim bratom Benjaminom. Ko je čakal na povrutek vojakov, vstopi dnevni vratar, ki je bil prevzel vratarstvo že ponoči, takoj ko so odstranili pijanega nočnega vratarja. Jožef mu je zaupal in mu je bil ukazal, dn ne sme dovoliti vstopu v hišo nikomur razen velikemu dvorjaniku, ker je sumil, da imu Ramuzenti v hiši kakega zaupnika. Vratar poklekne pred podkraljem. »Nek Etiopec želi nujno govoriti s teboj.« »Naj pove tajniku, kuj hoče,« odgovori jo-žef, ki ni sprejemal redno v svoji hiši nikogar iu tudi v svojem uradu je dovoljeval zelo redke avdijence. Ali ni mar on podkrulj Egipta? Zdaj se pu še posebno ni čutil zmožnega, da bi koga sprejel, ker jc bil tuko zelo rzuubrjen. »Povedal sem mu to večkrat. Ze od zore nadleguje, da hoče govoriti s teboj in ravno tuko noče zaupati svojih stvari tajuiku, kakor ne oditi.« , »Odstrani ga!« »Nu cesti je, pa vedno trka s kladivcem. Pravi, du zadeva njegova vest tvoje koristi, ker je v zvezi z nočnimi dogodki.« Te besede so osupnile Jožefa. »Ali ni nihče odšel iz hiše?« vpraša. »Nihče, kakor si mi ukazal; razen velikega dvorjuniku, kuterega si sum izvzel,« se glasi odgovor. Veliki dvorjanik ni govoril. Kako je torej Etiopec mogel vedeti o dogodkih pretekle noči? Jožef trenutek omahuje. Badovednost je bila zelo velika, zato reče vratarju: >Nuj vstopi, toda odvedi ga v sobico. Dva sužnja naj čukuta v veži z vrvmi.« Tako je odredil zato, ako bi Etiopec poskušal s kakim napadom, morda je sokrivec zločincev in je potrebna previdnost. Vratar odide in Jožef čuka trenutek, nato gre v sobico, kjer gn čaka Etiopec, že prileten, divjega obraza in slabo oblečen. »Nekaj ti itnum povedati...« začne Etiopec, ko vstopi podkralj. »Z obrazom na tla!« ukaže ta. Etiopec pobesni, vendar uboga. »Povedati ti moram...« ponovi, Jožef mu pa ukaže: »Molči!« Ta utihne. »Ne pozabi, da se pred podkraljem!« naduljuje Jožef z drzno odločnostjo, ki je bila lastna podkralju Egipta. Osebno je bil ljubezniv, toda drugače se je moral vesti, ako je hotel vzbujati spoštovanje. »Kako ti je ime?« »Tvoj služabnik se imenujem Sjabnko.« »Si Etiopec?« »Prišel sem...« »Si ali nisi?« »Sem.« »Zakaj si prišel?« »Ali mi zagotoviš, da ne bom kaznovan, ako govorim?« vpraša Etiopec. Jožef gu prezirljivo pogleda. Razumel je. »Ali si eden njihove roparske tolpe?« vpraša. »Ne.« »Kdo si?« »Gostilničur.« »Njihov zvodnik,« pripomni Jožef, ki je vedel, da je uganil. »Sem pošten krčmar.« " »Tuko pošten, da zahtevaš plačilo za izdajo.« »Nikoli še nisem nikogar izdal.« »Zakaj pa zahtevaš nekaznivost?« »Mi jo obljubiš? Zelo važna odkritja ti bom povedal...« »Najprej povej svoja odkritja. Hočem vedeti, ako so vredna take nagrade.« »Moja odkritja so brez vrednosti, ako jih enkrat veš, pn tudi če jih ne veš, mi boš odrekel, kur prosim, ako jih boš slišal.« Jožefu so se žile napele na čelu. »Predrzneš! Se tuko govori s podkraljem? Jaz držim kolikor obljubim, in še nikoli ni bil nihče prevarjen. Kaj mi imaš povedati?« Tretja zmaga enajstorice »Ljubljane« Tretja zmaga enajstorice Ljubljane ni nikogar presenetila. Včeraj popoldne jo igrala na lastnem igrišču proti Tobačni tovarni in jo odpravila s 6:1 (1:0). Še vedno se pozna Ljubljani stara šola, ki jo je dobila na težkih liginih in drugih tekmah. Čeprav bi bila lahko razlika v golih višja, vendar še ne moremo reči, da igra Ljubljana povsem zadovoljiv nogomet. Nekatera mesta so šo vedno slabo zasedena. Doslej je igrala trikrat in je tudi trikrat zmagala. Hudo narobe bi bilo, če bi samo enkrat podlegla, zakaj moštva, s katerimi tekmuje v domačem prvenstvu, so razmeroma šibka. Zdaj, ko so odigrala vsa štiri moštva 1. razreda po tri tekme, nudi razpredelnica naslednjo sliko: Ljubljana 3 3 0 0 15:5 0 Hermes 3 2 0 1 0:5 4 Mars 3 1 0 2 7:9 2 Tob. tov. 3 0 0 3 3:12 0 * Ljubljana : Tob. tov. 6: i (1:0) Točno ob 17 sta se predstavili moštvi sodniku g. Mehletu v naslednjih postavah: Tobačna tovarna: Oblak-Kisel, Nagode-Milano-vič, .lanuš, Škrjanc-Bezlaj, Mam, Nagode, Dr. Ko-stajnšek, Lovšin; Ljubljana: Rožič-Lah, Hassl-Perharič, Vari, šercer-Kroupa, Lah, Ilacler, Bertoncelj, Pelicon. Po začetnem tipanju se je Ljubljana kaj kmalu znašla Ilacler je postavil začetni rezultat že v 5. min., ko je poslal lepo in neubranljivo žogo v mrežo. Napadalna vrsta Ljubljane je bila zelo razigrana iu je ugajala zlasti v točnem podajanju od moža do moža in v iznajdljivosti glede prodorov. Ljubljana je tako pridno tkala napad za napadom, da ni kazalo Tob. tovarni drugega, kot da 6e je lnoMla umakniti v defenzivo. V presledkih po tri ali štiri minute 60 se vrstile zrele situacije. Oblak v vratih je bil prav priseben, v oslalem pa je Sla večina žog nad prečko ali mimo. Vse do zaključka IEL KINO UNION Odličen češki tlim po znamenitem IC Capkovem romanu 22-11 »Turbina« V glavnih vlogah: Ltda Baarova ln Frantlšek Smollk Predstave: delavnik ob 16 80, 17 30 Id 19 30 ; ob nedeljah ob 10.30, 16.30, 17.30 In 19.30 1 iel. KINO SLOGA 27-30 Film lz cirkuškega življenja poln pustolovščin ln napetih prizorov »Samo eno noč« V glavni vlogt: Ingrld Bergmann, Edvvin Adalphson, Alno Taube. Predstave ob 14., 15 60, 17.40 ln 19.30; v nedeljo šo ob 10.30 dopoldne. iel. KINO MATICA 22-41 Sijajna burka o treh lepih tn prebrisanih dekletih... Dovtlpna vsebina, komični prizori, lepa glasba ln spretni Igralci »Tri dunajska dekleta« V glavnih vlogah: Carola H6hn, Lucle Engllsch, Grete Welser, Heinz Rtthmann. PREDSTAVE! ob 16. 17 in 19.16. prvega polčasa je oslal izid 1:0, čeprav bi lahko znašal, sodeč po igri, precej višjo razliko v korist Ljubljane. Tobakarji so izvedli le nekaj redkih napadov, toda hrez-uepeha. Zaigrali so ludi enajstmetrovko, ki pa je bila po naši sodbi prestrogo prisojena. Drugi del igre je bil podoben prvemu, 6amo z razliko, da je imel napad Ljubljane več sreče pri streljanju uied podboje. V 7. min. je povišala Lj. razliko na 2:0. Kmalu potem je uspel lep prodor Tob. tovarne, Nagode se jc odtrgal in poslal mojstrski strel v mrežo. Zdaj ie bilo stanje 2:1. Ze med odmorom se je občinstvo, ki ga je bilo približno 700, preselilo na stran tobakarjev, kjer je začelo padati. V 15. min. jo Bertoncelj povišal razliko na 3:1, v 26. min. je uspel sporazum med Peliconom in Lahom — 4:1, v 38. min. je poviša! Pelicon nn 5:1, v 40. min. pa je izvedel Lah lepo solistično potezo ter postavil končni rezultat na 6:1. V vrstah Ljubljane je ugajala zlasti napadalna vrsta, ki se je znašla kakor v podajanju, tako tudi v gneči pred vratini. Posebno agilen in uspešen je bij notranji trio. Pomočniška linija bi naj točneje držala potrebno zvezo med napadom in obrambo. Enajstorica Tob. tovarne je bila proti koncu hudo izčrpana in je igrala podrejeno vlogo. Tudi Oblak je popustil, prizadevno do konca pa sta igrala brata Nagodeta. Oni v napadu se bo razvil v izvrstnega nogometaša, potrebno pa bo, da bo spravil 6vojo borbenost še bolj v sklad z zahtevami pravil. Po daljšem času je sodLI g Molile, ki je po našem mnenju prezrl nekaj prekrškov na zelenem polju. V bodoče bi želeli strožje presoje, kar bi vsekakor vzgojno vplivalo na športno dozorevanje moštev. Gole so zabili: Lah 2, Pelicon, Kroupa, Bertoncelj, Ilacler in Nagode pa po enega. žabjak : Vič 7:0 (3:0) Tudi dva drugorazredna kluba sta nastopila včeraj popoldne nu igrišču Ljubljane, in sicer Zubjuk in Vič. Oba sta še brez točke in oba sta sc vneto pripravljali! na včerajšnje srečanje. Sreča pa je obrnila Vičanom hrbet in enajstorica Zubjukn jih je preplavila z obilico golov. Zabjuk siccr ni pokazal posebne tehnične zrelosti, pač pu jo pridno napudul in pošiljal žogo v mrežo, ko je srečno privozil do vičanskih vrat, med katerimi jc stal premalo izurjen vratar. Tudi Vičani bi lahko dosegli kaj vidnega, so pu v 16 m prostoru preveč podajali od moža do moža, dokler ni prešla žoga spet v oblast nasprotnika, ki jo jc vrnil v polje. Sodil je g. Kos. Vičani so ostali brez točke, v razpredelnico golov pa so morali zapisati kar sedem zndetkov v svojo škodo. Po včerajšnji tekmi je dobila razpredelnica II. razreda naslednjo sliko: Mladika 3 3 0 0 11:3 6 Korotnn 3 2 0 1 12:7 4 Žabjak 3 1 0 2 8:8 2 Vič 3 0 0 3 3:16 0 • Otvoritev prvenstva rezervnih in juniorskih moštev. Nogometni spored včerajšnje nedelje je bil zelo obilen, zakaj začeli so tudi s prvenstvenim tekmovanjem nižjih moštev. O uspehih podnjnmo v nuslcdnjetn kratek pregled: Tobačna tovarna : Zabjuk (juniorji) 10:0. Mladika : Ljubljana (juniorji) 1:0. Vič : Mars (juniorji) 4:0. Mars : Hermes (rezerve) 2:1. Ljubljana : Korotnn (rezerve) 2:1. Športni drobiž Vcnezia in Torino sta prišla v finale za italijanski pokal. Včeraj sta bili na sporedu dve tekmi za italijanski pokal: Torino je na lastnih tleh odpravil lanskoletnega prvaka Romo s 3:1, Venezia pa jo tudi na lastnem igrišču premagala Genovo s 3:0. Končna tekma med Torinom in Venezio bo pokazala, komu bo za letošnje leto pripadla dragocena nagrada. Gradjanskl: Concordia 2:1. V Zagrebu so gledali včeraj nogometno tekmo med najmočnejšima hrvatskima enajsloricama. V teku zadnjega lela se je povzpela Concordia na tako višino, da je že začela prevladovati nad Gradjanskim. Tudi včeraj je igra Concordije zelo ugajala, čeprav je podlegla. Izid je bil odločen že v prvem polčasu, ko sta Lešnik in \Volfel dosegla odločilna zadetka za Gra-djanskega. Na podlagi znanja, ki eo ga pokazali na tej tekmi, bodo izbrali državno predstavništvo, ki bo nastopilo 0. junija v Bratislavi. Ostali nogometni izidi v skupini Zvonimir so bili: Ličanin : Fcrraria 2:1, Hašk : Železničar 3:1, Zet : Redarstveni 3:1. Zagrebški lahkoatletski novinci so imeli včeraj dvoboj s starimi atleti, ki so se po daljšem presledku spet vrnili na igrišča. V naslednjem nekaj izidov, ki so vredni, da jih zabeležimo: tek na 400 m Despot 52.1 6ek., met kopja Marčelja 54.25 m, skok i v daljavo Javor 6.42 m. tek na 100 m Medved 11.5 j sekund, skok s palico Dolenc 3.20 m, tek na 1500 m Srakar 4:16 min., 6kok v višino Kralj 1.60 m, tek na 800 m Jungfleisch 2:07 min. Letonska jo dobila sijajnega metalca kopja. Iz Rige poročajo, da se je pojavil na lahkoatletski prireditvi atlet manjše rasti, ki je nenavadno nadarjen za metanje kopja Čeprav še nima izdelane tehnike, je pognal Stenzenieks kopje 70.80 m daleč in se s tem postavil na Čelo svetovnih atletov letošnje sezone. O mladem nadarjencu pričakujejo, da jih bo razveselil še z lepšimi rezultati. Tanberg : Svs. Zadnjo nedeljo v maju bodo imeli v Rasunda stadionu v Stockhobnu znamenito tekmovanje za evropsko boksarsko prvenstvo med Švedom Tandbergom in Belgijcem Sysom. Izkupiček bo najbrž tokrat zelo velik, saj se že zdaj zanimajo za vstopnice, katerim so nastavili visoko ceno od 5 do 50 švedskih kron. Vsakoletni zlel turških telovadcev in športnikov so priredili nedavno v ankarskem stadioni!. Ob tej priložnosti so položila tetesnovzgojna odposlanstva vence na grob Alaliirka, ki je bil zelo zaslužen za napredek športa in telovadbe v Turčiji. Telovadnih prireditev se je udeležila tudi vlada, potek pa je bil moten zaradi dežja. Rossi je zmagal na dirki Pariz-Reims. V Parizu so priredili tradicionalno dirko na 204 km od Pariza do Reimsa. Emile Idee, ki je veljal za favorita, si je med vožnjo pokvaril Vozilo, v ostalem jia je bila borba vse do konca hudo napeta. 23 tekmovalcev je privozilo skoraj hkrati na cilj. Prvo mesto je dosegel v Parizu živeči Italijan Jules Rossi s časom 6 ur 9:11 min., za njim pa sta se razvrstila Guillaume (Francija) in Bonduell (Belgija) kot tretji. Suho sadje prodaja GOSPODARSKA ZVEZA, Blel\veisova cesta št. 29. Brezove metle, držaje za lopate, motlke in ome-la dobite pri Gospodarski zvezi, Blei\veisova 29 ln Maistrova 10. (1 Seno in slamo doblto zvezi«. pri »Gospodarski Blelvveisova 29. Jedilni kis prvovrstni priporoča dro-gerija Kane, židovska 1. | Stanovanja! Jttclo: Stanovanje s 3 sobami In kuhinjo v »Koloniji« v Novem mestu zamenjam event z 2 sobami, kuhinjo v centru Novega inesta. Naslov v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. (c Pohištvo Kupimo snažne sobne in kuhinjske oprave, kakor tudi posamezno komade pohištva ter druge uporabne predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). Ijjjjgbil fliimll | Dobe: Hlapca zanesljivega ln poštene- ■ ga sprejmem takoj. Polz-1 ■ a 0 ve se v Gradaškl ulici St. 22, LJubljana. b Zelen papagajček Je ušel v nedeljo. Prosi se. da se ga vrne proti dobri nagradi. Trdinova št. 2-II, desno. pričnemo zopet redno žgatl. Obrnite se na E. Vodlan, apnenlca, Dobre-polje. Naročila sprejema tudi Fr. Vodlan, Costova ulica 8, Ljubljana. (1 Zahvala Vsem, kj ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge in matere, gospe EMILIJE ter naše ljubljene hčerke in sestre POLONCE jima pomagali v težki bolezni, ju obsuli s cvetjem ter počastili na kateri koli način njifn spomin, in vsem, ki ste ju v tako velikem številu spremili k večnemu počitku — naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica bo v sredo, 26. maja 1943, ob pol 8 zjutraj v župnijski cerkvi Sv. Cirila in Metoda (Bežigrad). V Ljubljani, dne 23. maja 1943. Rodbina dr. Vebrova Sclma Lagerlof: Sedem smrtnih grehov . Nekoč se je hudiču zahotelo, da bi se ponorče-val iz nekega modrega meniha. Zato se je ogrnil s širokim plaščem, si poveznil na glavo velik klobuk s širokimi krajci, da bi ga nihče ne spoznal, pa je odšel k staremu menihu, ki je sedel v spoved-nici stolne cerkve, čakajoč na vernike, ki bi prišli k spovedi. »Častiti oče,« je rekel izkušnjavec, »jaz sem poljedelec in poljedelčev sin. Vstajam z zoro in nikoli ne pozabim znioliti jutranje molitve, potem p» delani ves dan na polju., Kruh in mleko sta ir.oja hrana in če se hočem poveseliti s prijatelji, jih pogostim z medom in mlekom. Svojim staršem sem edina podpora. Oženjen nisem in po ženskah ne hrepenim. Redno hodim v cerkev in dajem desetino od vsega, kar imam Častiti oče, slišal si mojo izpoved. Ali mi boš dal sedaj odvezo?« »Sin moj,« je rekel menih, »ti si najpobožnejši človek, kar sem jih kdaj videl. Prav rad ti bom dal odvezo. Dovoli mi samo, da ti še prej povem zgodbo, ki 6e je dogodila v našem mestu. To bo razveselilo tvoje STce, kajti mnogo slavnih del boš slišal, pa si boš vendar mogel reči, da so le-ti, ki so jih izvršili, v primeri e teboj le ubogi grešniki.« »Oče, ti me zavajaš v domišljavost,« je rekel naš možak. »Bog me obvaruj tako velikega greha!« odvrne menih. »Ko boš slišal mojo povest, boš mislil drugače.« In menih je začel: ^ »Ponosen vitez, ki je lastnik tistega velikega i gradu na oni strani reke, ee je nekega dne odločil, | da di svojo hčer v zakon nekemu bogatemu in mo- | gočnemu možu, ki jo je ljubil iz vsega srca. Toda dekle, ki jo obljubilo zvestobo že nekomu drugemu, 6e je temu na vso moč upiralo. Tedaj je deklica napisala svojemu preljubemu pismo, v katerem se. mu je izpovedala, da jo hoče oče prisiliti, da stopi v zakon z drugim. »Zato ti kličem tisočkrat zbogom,« mu je pisala, »in prosim te, da se ne žalostiš zaradi mene, saj 6em ti z vsem srcem vdana.« Toda vitez, njen oče, je poslancu pi6mo vzel in ga na skrivnem sežgal. Tako je končno prišel dan njene poroke, katerega je pozdravila z velikim jokoin. Toda v cerkvi ni jokala: bolečina 6e ji je zajedla v lica in jih okamenela. In vsi ljudje v cerkvi so jokali zaradi nje. Tudi njen oče, vitez, je opazil, kako ji je od bolečine okamenelo lice. Tedaj so je prestrašil svojega dejanja. In ko so se vrnili iz cerkve domov, je poklical svojo hčerko v svojo sobo v stolpu in ji rekel: »Ljuba moja, krivično 6em ravnal s teboj!« In čeprav je bil ponosen človek, jo padel pred njo na kolena in ji priznal, da je storil s tem, da je prestregel njeno pismo, sramotno dejanje. Bal se je namreč, da bi njen ljubi ne prijezdil s svojimi hlapci in jo s silo ugrabil, če bi zvedel za njeno poroko. Odgovorila je očetu: »To te opravičuje, dn ne veš, kakšno nesrečo si s tem povzročil.« In stopila je ven na pridvižni most. Tedaj je prišel k njej ženin. »Preljuba, zakaj je na tvojem obrazu toiika bolečina?« je vprašal. Nevesta je odgovorila: »Zato, ker imam dragega, kateremu sem prisegla, da ga ne bom nikoli zapustila.« Toda ženin je rekel: »Ne žalosti se zaradi tega. Moja ljubezen do tebe je tako velika, da mislim, da te nihče na svetu ne more napraviti srečnejše kot te bom jaz.« »Tako mislijo vsi, ki ljubijo!« je samo rekla. »Povej mi, kaj naj storim, da preženem bolečino s tvojega lica?« spregovori ženin, »in pokazal ti bom, da govorim resnico.« Pri tem se je nevesta ojunačila in pomislila: »Povedala mu bom, morda bi Bog ganil njegovo srce.« ln povedala mu je, da sta se z njenim ljubim zaprisegla, da se bo oni, ki se mu bo drugi izneveril, na poročni dan sam ubil. »Torej se'bo danes moj dragi ubil,« je rekla nevesta. In padla je na zemljo in se v svoji bolesti valjala ob ženinovih nogah ter ga prosila: »Pusti me, da odidem k njetpu preden to stori.« V boli njegove žene je bila tolika moč, da se je soprog, čeprav je mislil: »Če jo pustim k tistemu, ki- jo ljubi, je ne bom nikoli več videl,« vendar obvladal in rekel: »Stori, kakor misliš, da je prav.« Tedaj jc vstala in se solznih oči zahvalila. Nato je odšla v dvorano k svatom, ki so sedeli za pogrnjenimi mizami pred svojimi krožniki in nestrpno čakali na gostijo, kajti bili so že zelo lačni od dolgega jahanja in dolge službe božje. »Preljubi gospodje in gospe,« jim je rekla nevesta, »moram vam povedati, da odhajam nocoj z dovoljenjem svojega soproga k svojemu ljubemu. Ta se namreč hoče še danes ubiti, ker sem ee mu izneverila. Zdaj pa odhajam k njemu, da mu povem, da sem bila v ženitev prisiljena. Ne čudite se, da odhajam sama. ker za tako sporočilo ne morem najti ne pisma, ne glasnika, ki bi bil dovolj zanesljiv. Prosim pa va6: jejte, pijte in veselite se med mojo odsotnost jo. Ko bom svojega dragega rešila smrti, 6e bom spet vrnila.« Ko jim je izpovedala svojo bol, eo vsi svatje zajokali, pa 60 rekli: »Nikakor! Ne bomo ne jedli, ne pili, dokler tebe tare taka žalost. Pojdi, in ko eo boš vrnila, bomo začeli s pirom.« In vstali so od miz. Ko je nevesta šla čez grajsko dvorišče, je za-donel iz kuhinje velik hrup. Neki fantič je namreč sporočil kuharju, da se mora gostija za nekoliko ur odložiti. In kuhar se je razžalostil, ko jo pomislil na svojo pečenko in na druga jedila, ki jih je pripravil in ki se morajo zdaj pokvariti. Vrgel je v ogenj ogromno košaro masla, košaro jajc je vrgel čez prag in zdaj je 6tal nad fanlom z veliko metlo v roki, da bi ga premlatil. No, ko je prišla nevesta na dvorišče, je zaprosila kuharja, naj fanta izpusti in ta ni mogel odreči njeni prošnji pa ga je takoj prenehal pretepati. Potem je rekel: »Hvaljer bodi Bog, ki te je ustvaril tako dobrosrčno. Ne boni te več žalo6til zaradi tega.« In hranil je jedila več ur, ne da bi komu rekel žal besedo. Nevesta je šla zdaj sama skozi velik gozd, ker je hotela priti k svojemu ljubemu peš in brez spremstva, prav tako kot gremo v veliki 6tiski do kapelice Matere božje. (Konec prihodnjič.) Za Liudsko tiskarno v Ljubljani; Joži Kramarji Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik} Viktor CenCIl