h)iiihi^i]i];^h<,ii^;^i^iil!f:i-il Poštnina plačana pri POŠTI 1225 LUKOVICA 1 Knjižnica Domžale Ljubljanska 1230 Domžale Resnična moč S prejšnjim letom je vsak pri sebi verjetno obračunal. Kar je, je. Preteklosti ne moremo spreminjati, iz svojih napak in dejanj se lahko le učimo in jih poskušamo v sedanjosti ne ponavljati. Hkrati pohvalimo sami sebe za dejanja, ki so nam v ponos. Na.ša samopodoba je zgrajena na našem lastnem mnenju, nanjo pa močno vplivajo tudi mnenja ljudi okoli nas. Nekaj pa zagotovo drži - če živimo po.šteno, če smo strpni do sebe in do soljudi, če sta v na.ših srcih in glavah namesto sovra.štva, ma.ščevanja in hudobije ljubezen in odpu.ščanje, potem lahko vsak trenutek pogledamo v oči komurkoli, predvsem pa samemu sebi. Če se v na.še duSe namesto miru naseli jeza, to ne more pomeniti nič dobrega. Če iščemo napake pri drugih, hkrati pa se svojih ne zavedamo in jih nočemo videti, ne bomo nikdar vedeli, kaj v resnici delamo narobe in kaj je prav. Misliti dobro in ne biti maščevalen ne pomeni tudi neodločnosti. Pomembno je, da za svojimi dejanji stojimo - če so bila leta dobronamerna. V nasprotnem primeru priznamo napako in jo poskušamo popraviti. Sovraštvo na sovraštvo in maščevanje na maščevanje Se nikoli ni rodilo nič dobrega. Morda je včasih videti, da je nema.ščevalen človek Šibkejši, vendar je to zelo kratkoročno. Mir v srcu in duši je vreden mnogo, mnogo več kot kratkotrajna navidezna zmaga. Vsak pa lahko sam presodi, kaj mu v življenju več pomeni in kje je njegova resnična moč, ki vam jo iz vsega srca privoščim in želim, da jo najdete. th Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovn.jaea, ki izide 23. februarja, je 9. februar. LD Lukovica obvešča oškodovance škod na kmetijskih in gozdnih kulturah v našem lovišču, da naj uveljavljajo škodo v pisni obliki na naslov: Kveder Vlado Prevoje 42 1225 Lukovica ali Resnik Anton, Mali Jelnik 7 1223 Blagovica A UO LD Lukovica KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica 43 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.,si tel.: 01/72-35-116 • Grafične Enote Rabe zemljišč Kmetijskih gospodarstev (GERK) - NAPAKE Glede na to, da je pri vnosu GF.RK-ov prišlo do Številnih napak, opozarjam nosilce, naj GERK-e uredijo čim prej, ter naj ne čakajo do konca februarja na predtisk. Kje jih lahko ponovno uredite, piše v decembrski Številki Rokovnjača. Najpogostejše napake, ki lahko pomenijo težave pri vložitvi zahtevka ali celo vplivajo na upravičenost do izplačila subvencij, so: • V GERK-e z rabo trajni travnik se ne sme uvrščati zaraščenih površin in gozda, čeprav se lani občasno pasejo živali ali pa imajo nosilci dovoljenje za pa.šo v gozdu. Ker je ta napaka zelo pogosta, poudarjam, da te površine tudi v prejšnjih letih niso bile upravičene do subvencij. Uveljavljanje subvencij je možno le za trajne travnike, ki po predpisih ne smejo vključevati sklenjene zarasti grmičevja in drevja in na katerih ne sme rasti več kot 50 dreves na hektar. • GERK-u, ki je začasno (od 1 do največ 5 let) zasejan s travo ali določenimi krmnimi rastlinami, se ne sme pripisati rabe trajni travnik, ker bo s tem ta GERK izgubil pravico do uveljavljanja EKO ukrepov za poljščine, četudi bo preoran v njivo. Pravilno se taksnemu GERK-U pripiše raba začasni travnik. • Za vse trajne nasade, ki so že vpisani oziroma, ki Se niso vpisani, in izpolnjujejo pogoje za vpis v registre trajnih nasadov, morajo biti podatki v registru skladni s podatki v GERK evidenci. • SKOP ukrepe za ekstenzivne (travniške) sadovnjake bo mogoče uveljavljati samo za GERK-e, ki bodo imeli pravilno določeno rabo ekstenzivni sadovnjak in nikakor ne, če bo GERK-U pripisana raba trajni travnik. V primeru, ko nosilci ugotovijo, da imajo v svojih GERK-ih katero od zgoraj navedenih napak, naj jo obvezno odpravijo še pred oddajo subvencijske vloge. Za pravilen vnos je odgovoren izključno nosilec, zato je pomembno, da ste seznanjeni z vsebinskimi pravili za vnos GERK-ov. Vlaganje zahtevkov za subvencije bo možno le za predhodno usklajene GERK-e! • PREDAVANJA: lema Lokacija Datum Načrtovanje kolobarja, travniški sadovnjaki (TSA) in jagodičje v prostorih KS Dob pri Domžalah petek, 3. 2. 2006, ob 10. uri Gnojenje rastlin v skladu s smernicami dobre kmetijske prakse in nitratne direktive, Pogoji in določila SKOP Kulturni dom Moravče ponedeljek, 6:2. 2006, ob 10. uri Drobnica: gradnje hlevov in živalim prilagojena reja, registracija drobnice in vodenje evidenc, higienski paket na Izlakah v kinodvorani torek, 7. 2. 2006, ob 9.30 uri Zakon o dohodnini, Higienski paket... (glej Kmečki glas ali Zeleno dolino) v Koloseju v Ljubljani sreda, 15.2. 2006 Vodenje evidenc na kmetiji in osnove davčne zakonodaje V prostorih KS Dob pri Domžalah petek, 17.2.2006, ob 10. uri Za vse, ki ste v SKOP, in se niste udeležili decembrskega predavanja v Lukovici, je udeležba na enem od predavanj obvezna. Predavanje v Moravčah zaradi žnitratne direktive' priporočam vsem kmetovalcem. Predstavitev uredb za subvencije 2006 bo predvidoma v četrtek, 2. marca, dopoldan in popoldan - podrobnosti v naslednji številki. • LITERATURA: V KSS lahko dobite vsebino predavanj, ki so bila decembra v Lukovici (Kolobarjenje, Ozelenitev in Avtohtone sorte). • PAVŠALNO NADOMESTILO: Vsi zavezanci za pavšalno nadomestilo morale do 31- januarja oddali na davčni urad izpolnjen ustrezen obrazec. tb Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka županova beseda Pogovor z županom Tokrat sem se odpravila k županu. Zanimalo me je predvsem, kaj se dogaja z. načrtovanimi projekti in njegovo mnenje o tekoči problematiki v občini. kakšno je vaše mnenje o uroči problematiki Gospod župan, asfaltne baze? Asfaltna baza je v zadnjem času povzročila kar nekaj taksnih ali drugačnih polemik. Gre za različne odzive na dogajanja. Interes za postavilev izkazuje podjetje STRABAG, ki je Želelo predlog predstaviti občinskim svetnikom. Po ogledu podobnega objekta v Beljaku smo se odločili Se za predstavitev svetnikom KS Lukovica in nekaterim najbolj "tangiranim", da bi dobili prvi odmev. Če začne investitor postopek, mora v ponovitev javne razgrnitve in javne razprave, na koncu pa odloča o takem posegu Občinski svet. Za zdaj uradnega dokumenta v tej smeri Se ni bilo. Torej uradno Se ni ničesar. Hkrati pa če se s tako proceduro prične tO traja kar nekaj časa, po izkušnjah vsaj leto dni. Zdi se mi prav, da se je seznanilo organe Občine In nekatere tangirane z predlogom Strabaga, to sem bil dolžan storiti. KakSna bo pa odločitev, ko bo pa je teZko reči. Pretehtati bo treba ogromno argumentov za in proti. Občinski svet ne bo imel lahkega dela. Seveda kot Ze rečeno, ko bo investitor tudi uradno pričel s takim postopkom, tlo katerega ima zakonito pravico. Pomembno - nihče Se ni potrdil niti sprejel nobenega sklepa ... Seveda pa se zavedam, da je treba spoštovati voljo večine in za to se bom tudi zavzemal. Še nekaj o vaših projektih - kaj se v tem trenutku dogaja s projektom Hofer? Investitor je po mojih informacijah pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za infrastrukturo - za cesto in za glavni objekt. Dogovorjeni smo, da bodo skliceli tiskovno konferenco, ko pridobe gradbena dovoljenja. Ulični sistem v Lukovici je zaživel... Pravzaprav se v tem trenutku "udejanja". Geodetska uprava RS je lastnikom objektov Ze poslala odločbe, pri čemer prihaja tudi do zapletov - po tablico mora priti lastnik objekta, tovrstne nevšečnosti obžalujemo čeprav niso naša krivda. To je nekaj novega za vse prebivalce Lukovice, sčasoma se bodo navadili na te tablice in ulični sistem, tako, kot so se ga navadili na Rovah, v Dobu, v Radomljah, v Moravčah in drugod po Sloveniji. Vesel sem, da na Prevojah in v Šentvidu Ze teZko pričakujejo nov ulični sistem. Na naslednji seji občinskega sveta bo prvo branje odloka o poimenovanju ulic. Po tem odloku bo javna razgrnitev, kjer pričakujemo aktivno sodelovanje prebivalcev, ki bodo na predloge (predvsem na imena) podali svoje pripombe in upam, da bo to sodelovanje pripomoglo k urejenosti naselja in hitrem sprejemu odloka. Občina Lukovica in KD Janko Kersnik Lukovica vabita v soboto, 4. februarja 2006, ob 19.30 na PROSLAVO SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA in 55-LETNICE KD JANKA KERSNIKA LUKOVICA V programu bodo sodelovali: slavnostni govornik župan Matej Kotnik, moški in dekliški pevski zbor ter gledališka skupina s predstavo Molierove komedije ZDRAVNIK PO SILI V zadnji številki smo brali o problemu prehoda čez cesto na vrhu Prevoj, kdaj se bo situacija uredila? S to problematiko se ukvarjam že ves čas svojega mandata. Zavedati se je potrebno dveh stvari, ki zelo vplivata na reševanje tega problema - da gre za prehod preko drZavne ceste, torej cesta ni občinska in da je samo križišče v izvedbenem smislu izredno zapleteno. Po posredovanju državnega poslanca gospoda Hrovala, ki je vložil amandma, so v proračunu rezervirana tudi državna sredstva za ureditev tega križišča. Imamo tudi podporo s sirani ministrstva za promet in zveze. V izdelavi so že Studije projektov in v prihodnjih dneh se bomo morali sestati z. okoliškimi prebivalci in proučiti najtežji del projekta - ureditev prometa in pridobitev zemljišč za izdelavo varnega in tehnično ustreznega križišča in tudi prehoda za pešce. Če bomo skupaj s KS Prevoje zagotovili predvsem to slednje, bo letošnjo jesen to križišče tudi izdelano, v kolikor ne, bomo izgubili tudi težko pridobljena državna sredstva. Ob tej priložnosti prosim vse prebivalce Prevoj za dobro sodelovanje, da bi skupaj lahko rešili ta teZek problem za sam kraj in celo občino, kot smo rešili tudi križišči v Šentvidu. Nameravate kandidirali za župana? V obdobju Štirih kratkih let sem veliko truda vložil v pridobivanje finančnih sredstev in odpiranje novih projektov, ki bodo zagotovili delovanje vseh ravni občine Lukovica v prihodnjih letih. Pri vsem tem opažam, da je štiriletno obdobje prekratko in so mnogi projekti .šele v začetni fazi. Moj namen oziroma želja je, da bi pretežen del teh projektov ob zadostni podpori soobčank in soobčanov tudi zaključil. Gospod žuj>an, najlepša hvala za pogovor. /» Majda Vesel iz naših krajev in župnij Štefanovo v Šentvidu Zbiranje pred blagoslovom Slovenska zastava je obvezna med konjeniki Dr. Kvaternik blagoslavlja Eden od zavetnikov podružnične cerkve v Šentvidu pri Lukovici je tudi sv. Štefan. Ta svetnik je prvi mučenec, obenem pa zavetnik konj in Živine. Zato se na ta dan ob slovesnosti pred cerkvijo zbere precej konjenikov iz bližnjih in dalnjih krajev. Tudi za minule božične praznike je bilo tako. Na prireditvi je sodelovalo okrog 70 konj s konjeniki in nekaj vpregami. BogosluZno slovesnost je vodil doktor Peter Kvaternik ob somaševanju Župnika Andreja Sveteta. Najprej je bila sveta maša ob prepevanju domačega cerkvenega pevskega zbora, nato Se blagoslov soli za Živino. Po maši je zatem pred cerkvijo potekal svečani dogodek - blagoslov konj. Po blagoslovu je sledila še povorka konj po bliZnji okolici. Za nemoteno prireditev so poskrbeli prevojski gasilci, za odlično organizacijo pa Konjerejsko društvo Lukovica. Kamilo Domitrovič Knjiga prinaia zanimivo branje LITERARNI VEČER Z BESEDO JOSIPA PODMILŠAKA - ANDREJČKOVECA JOŽETA Za Črni graben velja, da je prostor, ki je slovenski kulturi, predvsem njeni književni zakladnici, dal mnoge ustvarjalce, brez katerih bi bila slovenska literarna zgodovina precej osiromašena. Spomnimo se le imen, kot sta Fran Maselj Podlimbarski in Janko Kersnik. Ob uveljavljenih imenih pa je v teh krajih Živelo kar nekaj ljudi, ki niti v svojem oZjem prostoru še niso dočakali tiste pozornosti, ki jim nedvomno pritiče. En izmed teh je širšemu krogu dokaj nepoznan pisatelj, doma iz Krašnje, Josip Podmilšak - Andrejčkov Jože. Izidu zbirke Črtice je bi namenjen literarni večer, ki ga je pripravila Vera Beguš s člani KIJI) Erana Maslja Podlimbarskega. V uvodu knjige Črtice Josipa Podmilšaka - Andrejčkovega Jožeta beremo, da je delo posvečeno 160-letnici njegovega rojstva, hkrati pa tudi 50-letnici kulturnega društva. Predstavljene črtice in popotni listi so izhajali v Glasniku, Besedniku in Zori. Besedila pa so izhajala tudi kot zvezki v Narodni biblioteki, kjer je prvi zvezek izšel leta 1884 in nato ponatis še v začetku 20. stoletja. Mnogo njegovih del in prevodov iz češčine pa je porazgubljenih po različnih časopisih in revijah. V knjigo pa je Vera Beguš uvrstila predvsem tista dela, ki največ govorijo o njegovem domačem kraju Krašnji. Posamezne zgodbe so ilustrirali člani likovnih skupin iz Domžal, Mengša, Kamnika, Radomelj in Krašnje. Zgodbe so poslušali v Gmajnarjevi hiši - pisateljevi rojstni hiši. Zgodbe so avtentične, napisane v čistem, ljudsko slikovitem jeziku 19. stoletja. "Moje največje veselje je bilo in bode pečati se, kolikor je le mogoče, s prostim narodom. Pesni in pravljice starih moZ in Zenic, razni običaji in navade o praznicih, godovih in druzih enacih dneh, posebno pa mila domača beseda, ki se čuje med ljudstvom, mi je vedno tako mila in draga, da večkrat milujem one odpadence, ki je je rodila prosta slovenska mati, da nimajo sočutja za milo svojo domovino, ter se le rajei silijo v ptujščino." (Črtice iz življenja na kmetih: Kako se je Pekec s hudičem metal.) Ta citat kaZe njegovo literarno pot. Tako najdemo med črticami še naslednje: Črni graben, Stara korenina krašenjskih Zupanov, Železni kriZ, Popotne liste L, Cesar Jožef v Krašnji, Nočni sprehod, zadnja pa je zgodba O torki. Josip Podmilšak - Andrejčkov Jože se je rodil 24. marca 1845 v Krašnji, kamor se je družina priselila iz Podmilja. Ob pomoči pisalelja Varla je obiskoval gimnazijo, vendar so ga vpoklicali k vojakom, od koder so ga bolnega odpustili. Stalne službe ni imel, je pa prevajal in pisal in svoja dela tudi objavljal. Rad je posedal po krašenjskih gostilnah in poslušal pripovedovanja starejših mož. LImrl je 24. decembra 1874 in je pokopan na ljubljanskem Navju. Njegova literarna zapuščina obsega 120 objavljenih in še nekaj neobjavljenih del. Petkov literarni večer v krašenjski osnovni Soli je pripravila in vodila Vera Beguš, ki je knjižno gradivo zbrala in uredila, napisala Uvod in življenjepis, zbrala in zmolivirala likovne ustvarjalce in pridobila denarna sredstva, da je delo izšlo. Prepletli so se zvoki citer Rada Kokalja, Podmilšakovih zgodb, ki so jih brale Alenka, Brigita in Mojca, ter pesmi krašenjskih ljudskih pevcev. Hkrati pa smo si lahko ogledali tudi originalne slike, ki so nastale po pisateljevih motivih. Čeprav Josip Podmilšak - Andrejčkov Jože v slovenski literarni zgodovini ne zaseda pomembnega mesta, pa je njegovo delo velikega pomena za naš prostor, posebej pa za Kra.šnjo in okolico, ki sta v zgodbah tako slikovito zaživeli. Knjiga je bila predstavljena tudi na TVS 1. A Marta Keržan Podmillakova beseda je zaživela na literarnem večeru f gospodarstvo Režijski obrat Lukovica Nepogrešljiva mehanizcii Ob ustanovitvi občine - teče že 11. leto, je bil na pobudo takratnega župana Z. Burje ustanovljen tudi režijski obrat občine, ki naj bi z leti prevzemal vse zahteve komunalne dejavnosti v novo nastali občini. Naložba je bila vsekakor upravičena, čeprav določene komunalne dejavnosti opravljajo koneesionarji, ki niso iz na.še občine. Danes režijski obrat občine Lukovica razpolaga s primerno mehanizacijo in strojno opremo, ki je potrebna za osnovno dejavnost. Nepogrešljivi so traktor s kosilnico in plugom za sneg, kamion s posipalecni peska, rovokopač, poltovornjak in razni manjši stroji in orodja. Sem štejemo tudi štiri .šolske kombije. Od predlani pa je obrat prevzel v upravljanje Se čistilno napravo v Vrbi, ki je takrat začela delovati. V režijskem obratu so zaposleni Štirje delavci in še štirje Šoferji kombijev. Vodja ali koordinator obrata je Tomaž Ccrar, na katerega se mnogi občani obračajo ob različnih komunalnih problemih. Dejavnosti režijskega obrata so zimsko in letno vzdrževanje cest v občini razen magislralke, pešpoti in pločnikov ob cestah, vzdrževanje in čiščenje javnih površin Lukovice, Krašnje, Blagovice, Šentvida in Prevoj, povrSin okrog Sol, vseh avtobusnih postaj v občini in drugo. Še poseben poudarek je na zimski službi, kjer sodelujejo kar s sedemnajstimi kooperanti - orači snega od Prevoj do Trojan po vseh vaseh občine. Velikokrat prav tu nastanejo težave ob močnem sneženju, ko se ne da vseh poti očistiti naenkrat, pa tudi dostop do posameznih zaselkov ali objektov je večkrat vprašljiv zaradi različnih ovir (živih meja, visokih robnikov, ozkih prehodov med hišami itd.). /. deponijskega prostora ob magistralki pri občinski zgradbi, kjer ima režijski obrat trenutno svojo bazo, v zimskem času vsako leto odpeljejo okrog 100 m3 peska za posipanje in 200 ton soli. Ena od glavnih nalog režijskega obrala je, tla so vsi občani preskrbljeni z zdravo pitno vodo. V to je bilo vloženega veliko truda. Zaenkrat je stanje zadovoljivo, manjše težave nastanejo med letom ob suSnih obdobjih, ko je v nekatere vi.šje ležeče kraje treba Se vedno dovažati vodo v cisternah. Dokaj zgledno sodelujejo z upravljavcem vodovodnega omrežja v občini s podjetjem Prodnik. Ko govorimo o vodovodu, se pojavlja še en problem. Ob izgradnji avtoceste je bilo v občini na novo zgrajenega več kol 10 km lokalnega vodovodne omrežja, npr. Brešlenovica - ŠentoZboll - Podmii, Krajani sedaj tega novega omrežja ne uporabljajo, ker imajo še lastne stare vodovodne sisteme. Votla v novem sistemu zastaja, kar je nedopustno za zdravo pitno votlo. Podobno je v Zlatem Polju in še ponekod. Dobro deluje v sklopu režijskega obrala čistilna naprava v Vrbi, kjer je trenutno poklopljenih 2000 enot, v letošnjem letu se priklaplja naselje Rafolče z 200 enotami, v prihodnjem letu pa še podjetje Hofer z industrijsko cono, tudi z 200 enotami. Na gradnjo prve kanalizacije se pospešeno pripravlja Krajevna skupnost Prevoje - Šentvid z okolico, pa tudi po drugih krajih v občini. Tudi redno odvažanje smeli v občini je koordinirano preko režijskega obrala. To dejavnost opravlja domžalsko podjetje Prodnik preko koncesije. Z organiziranim odvozom smeli so se v občini močno zmanjšala črna odlagališča, ob tem pa je potrebno poudariti, tla se v občini pospešeno postavljajo ekološki Otoki, kjer občani sami sortirajo uporabne odpadke. Režijski obrat preko koncesije skrbi še za javno razsvetljavo po vsej občini, sodeluje pa tudi pri organizaciji raznih občinskih in državnih prireditev. Kakor koli pogledamo - režijski obrat opravičuje svojo dejavnosl v občini. K nam prihajajo predstavniki različnih občin, da si ogledajo delovanje obrata. Brez osnovne komunalne dejavnosti občina zelo težko obstaja. Občinska uprava (6 Marta Keržan Profesionalni nastop Helene Urbamja kultura BOŽIČNO ZVONJENJE ŠENTVIŠKEGA ZVONA Naj mir napolni naša srca, mir, mir, mir. (bi. mati Terezija) Noč, tako zelo drugačna od ostalih noči. Noč, tiha in sveta, ki nam v svoji tišini pripoveduje o veliki ljubezni Boga do ljudi. Noč, ki mi daje priložnost, da ogrejem srce. Noč, v kateri je svetloba za vedno premagala temo, ko je Dobrota razgrnila svoje naročje usmiljenja za vse ljudi, ki hočejo videti, ki iščejo, dojemajo in sprejemajo. Za vse, ki iščejo smisel. Zvezda repatica z. Jutrovega je revnim pastirjem in bogatim kraljem kazala novo, boZjo svetlobo odrešenja in zaznamovala človeško zgodovino kol noben dogodek doslej. Rodil se je učlovečeni Bog in sprejel nase največje uboštvo, ki sta mu sledili Kalvarija in Golgota ter smrt na križu, ki jo je premagal in nam z vstajenjem odprl vrata večnega življenja drugačnih razsežnosti. Vsak božič se ponavlja la božja zgodba in vsakokrat se nas znova dotakne s svojo čudežnostjo, toplino in čustveno mehkobo. Kot zvezdni utrinek je spet ugasnilo leto in se potopilo v zgodovino. Z novim letom se prižiga novo upanje, novi načrti, nov zagon, nove možnosti. Ob zatonu starega leta se ob zimski mehkobi pletejo sanje. Njihovo uresničenje pa bo odvisno od nas samih, pa tudi od družbenih dejavnikov in seveda od sreče, ki je bila v teh prazničnih dneh najpogosteje izrečena beseda. Iskreno in od srca. S tradicionalnim božičnim koncertom smo spet voščili pevci in pevke Šentviškega zvona in ogreli mrzle zidove prisrčne cerkve sv. Vida v Šentvidu. Večer po božiču, 29. december, je bil podoba prave zimske idile bleščeče škripajoče snežne odeje, podoba zime iz prejšnjih časov, ko narava ni zamujala z letnimi obrati in so ljudje po njih uravnavali svoje delo. Večer je bil napolnjen z. milino, slovesnostjo in tistim mirom, ki je simbol božičnih dni in ga doživljamo ob rojstvu Deteta, ki je preusmerilo tok zgodovine, z zmago ljubezni nad sovraštvom, dobrote nad sebičnostjo, veselja nad strahom. S temi mislimi je bilo prežeto tudi povezovalno besedilo, ki se je z znanimi pesmimi in profesionalnim nastopom Helene Urbanija zlilo v celoto in harmonijo. Tolikokrat zapete pesmi, mnoge že ponarodele, ob vsakem novem božiču zazvenijo kot nove in se vračajo v človekovo zavest kot odsev neke daljne, a vedno žive zgodbe božične skrivnosti. Morda pa so te pesmi tako lepe, ker so stalnica, temelj, opora za orientacijo našega bivanja. Zato se na ta nastop pripravljamo z. veseljem, spoštovanjem in adventnim pričakovanjem. Zbor še vedno vodi Karel Leskovec, Darko Stupica pa je kot predsednik še vedno neumoren, zagnan in poln idej. Koncert sta spremljala citrar Tomaž Plahutnik in Primož Krt z orglami, s solo nastopom pa ga je obogatil baritonist Matevž Kink, ob orgelski spremljavi Špele Kink. Solisti Bernarda Pavlic, Andreja Kosmatin, Tone Zaje, Miha Lenarčič in Jernej Leskovec pa so s .svojimi glasovi dodali poseben čar večeai. S koncertom samo letos gostovali še v farni cerkvi v Kresnicah, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani - Šiška, v cerkvi sv. Maverja v Izoli ter v cerkvi Marijinega prikazovanja v Strunjanu. Tako leto za letom dodajamo kamenček v bogat mozaik slovenskih kulturnih prireditev ob tem času. Želimo, da bi obogatili še veliko božičev in ohranili živo pesmarico najlepših, domačih in tujih božičnih napevov. V novem letu nas čakajo novi načrti, nova potovanja in pevska druženja, saj pesem zbližuje in odpira vrata človečnosti brez meja. Zvonariada, srečanje Šenlvidov Slovenije, dolenjski Šentvid in prispevek na domačih občinskih prireditvah pa še kaj. Brez. petja pač ni slovesnosti. A Mojca Slošickv Kulturni dom Franca Bernika Domžale JANUAR 2006 GLASBA torek, 31. januar 20.00 - za abonma MODRI in [ZVEN Godalni kvartet Tartini koncert Miran Kolbl - violina, Romeo Drucker - violina, Aleksander Milošev - viola, Miloš Mlejnik - violončelo Cena vstopnice: 2300 / 2000 sit. ponedeljek, 30. januar 20:00 - za IZVEN Simfonični orkester Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana koncert Dirigent: Tomaž Habe Solisti: Irena Rovtar - flavta, Maruša Bogataj - violončelo, Blaž Umek - tuba in Simon Klavžar - marimba Na sporedu: W.A. Mozart, I..M. Škerjanc, G. Faure, T. Habe, P. Savli in M. Glinka Cena vstopnice: 1500 sit. OTROCI petek, 27. januar 9:30 in 11:00 - za abonma URŠA in PALČEK Slovensko stalno gledališče Trst Miroslav Košuta: Ptička Smejalka otroška predstava Ptička smejalka, iskriva predstava, ki je stkana iz. pesmi Miroslava Košute, je polna radoživega otroškega veselja. V njej se resnični svet in neizmerna domišljija tako čarobno spajata, da jima ni mogoče določiti meja. Odlikuje se po pravšnji meri razposajenosti, ločno odmerjenem ritmu, duhovitosti in hudomušnosti. Gledalce pritegnejo poezija, vsa razpoložljiva gledališka sredstva - mimika, pantomima, ples, petje - in različne likovne domislice. Predstava traja 40 minut. sobota, 28. januar 10.00 - za IZVEN Mini teater, Ljubljana Po bratih Grimm: Žabji kralj lutkovna predstava Zgodba o princesi, ki ji v kalni mlaki izgubljeno zlalo žogico vrne žabec, v zameno pa želi princesino ljubezen, temelji na vedno aktualni temi sklepanja kompromisov. Sporočilo pravljice, namenjeno malim princeskam, kaže na možnost gledanja dogodkov z. različnih zornih kotov, saj lahko včasih ludi v stvareh, ki se nam sprva zdijo grde, s potrpežljivostjo odkrijemo lepoto. Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. Cena vstopnice: 750 sit. GALERIJA DOMŽALE Galerija Domžale Arven Šakti Kralj Szomi fotografska razstava Arven Šakri Kralj Szomi je bila rojena leta 1974 v Kranju. Kot otrok je živela v Angliji, kjer je leta 1996 diplomirala na Goldsmith'S College, University Of London, smer "Fine art -Studio praetice and Contcmporarv Critical Theorv". Leta 2000 se je preselila v Slovenijo, kjer je dve leli kasneje vpisala magistrski .študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, smer video in fotografija. Živi in dela v Domžalah. Razstava bo odprta do petka, 10. februarja 2006. Vstop prost. S SPOROČILOM O POROČILU No, pa je mimo Se eno gospodovo leto. Ne gre drugače, kot da je začetek novega leta tudi priložnost, da se potegne črta če/ tisto, kar je bilo in se pove, kaj Se vse bo. Nič drugače ni v knjižnici tir. Jakoba Zupana v Šentvidu pri Lukovici, je že prav, da se pove, kako služi svojemu namenu. Torej na začetku en Ščepec statistike, ki mnogo pove V knjižnico je sedaj vpisanih 230 novih članov, torej tistih, ki pred otvoritvijo knjižnice niso bili vpisani v Knjižnici Domžale ali v katerikoli drugi enoti. K temu pa moramo prišteli še mnoge, ki so bili prvotno vpisani v Domžalah, sedaj pa obiskujejo našo knjižnico. Veliko je k temu pripomoglo tudi to, da je bila lansko poletje Knjižnica Domžale zaradi selitve zaprta in takrat so našo enoto odkrili tudi tisti, ki zanjo Se niso vedeli. V letu 2005 so bile na obisku 3 skupine otrok iz vrtca, 3 razredi prvošolcev. Na pravljičnih uricah je bilo prebranih približno 2K pravljic s stalno skupino približno 15-tih otrok. Pravljicam se čudijo otroci vsak pelek v prostorih knjižnice, prav tako pa se enkrat mesečno berejo tudi v Kra.šnji. Na obisku sta bili dve lutkovni gledališči. Obe predstavi sta bili v prostorih Kulturnega doma Antona Martina Slomška, saj je v knjižnici premalo prostora. Mimo je prišel tudi Božiček in obiskal otroke na pravljični urici v kulturnem domu, prav tako pa je razveseljeval na Bibliobusu. Razveselila nas je tudi Zvezdana Majhen, ki je pripravila prijeten večer z branjem svojih pesmi iz zbirke Talisman. V knjižnici je bilo na ogled 6 različnih razstav, z. zadnjo, ki je vedno namenjena božiču; tudi tokrat je gospod Janez. Jarc prijazno razstavil jaslice tudi v naših prostorih. V knjižnici je otrokom v veselje tudi mesečna knjižna uganka, ki izžrebancu prinese knjižno nagrado in ustvarjalne delavnice. Internet je pridno obiskovalo kar 1596 uporabnikov. To je čisto na kratko vse. Naj Se povem, da je zbirka knjig vedno večja, mnogo je izbire. Na voljo so vam najnovejše uspešnice leposlovnih in strokovnih knjig. Tisti, ki radi zahajate v naše prostore, veste, da se pri nas velikokrat dobi knjiga, ki je v Domžalah ni mogoče tako hitro dobiti, saj je frekvenca obiska res zavidljiva tudi v primerjavi z, ostalimi knjižnicami v Sloveniji. Seveda pa ni malokrat, ko si v Domžalah sposodim tudi knjige, ki jih na naših policah zaradi omejenega prostora ni. Prav pridejo prav vse enote Knjižnice l Jomžale. Torej toliko in nič več za tokrat. Prišepnem naj Vam le še to. da ob slovenskem kulturnem prazniku, ki se nam bliža pripravljamo lepe trenutke v družbi otroške pisateljice Tatjane Kokalj. Otroci že vedo, kakšne lepe pravljice pi.še o zmajih, avtocestah, kužkih, krastačah in o tem in onem. Pripeljite otroke v njeno družbo. Na brezplačne trenutke s priljubljeno pisateljico se lahko prijavite v knjižnici. Do takrat pa berite; verjemite, nič dobrega se nam ne obeta, če ne bomo brali - vam povem zakaj? Ne tokrat, naslednjič, ko vam kaj več napišem o lem, kje bomo jemali, da bomo kulturi dajali. Pa srečno. /» Kristina Galun Ubrani zvoki, folo: djd NOVOLETNI KONCERT GODBE LUKOVICA Godba Lukovica je v prazničnih decembrskih dneh minulega leta pripravila šesti novoletni koncert. Kot je že navada v zadnjih letih, je bil tudi tokrat izveden dvakrat. Najprej v kulturnem domu v Lukovici, 23. decembra, in nato Se tri dni kasneje v šentviškem kulturnem hramu. Občina Lukovica je ob tej priložnosti pripravila kraj.šo slovesnost z. govorom Zupana občine Lukovica Mateja Kotnika in tako počastila državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik se je najprej spomnil dogodkov izpred 15-ih let, prešel na današnji čas in poudaril, da se sedaj soočamo s tem, da je narodu potrebno dati nove izzive in poti. Zupan je nato omenil, da je potrebno ločevati med drŽavo in politiko na eni ter narodom na drugi strani. Prvo (drŽava, politika) je listo nujno, kar mogoče ni vsem po godu, drugo (narod) pa je tisto, s čimer se je potrebno poistovetiti. Spraševal se je, koliko izmed tistih, ki v decembrskih dneh okrašujejo hiše v slogu ameriških filmov, bo ob državnem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti izobesilo slovensko zastavo. Ob koncu je poudaril, da občina Lukovica praznuje z glasbo, z Godbo Lukovica, ki je po Zupanovem voščilu tudi prevzela glavno vlogo. Najprej uvodni koračnici, nato pa sta že sledili skladbi ikon slovenske narodneizabavne glasbe, Vilka in Slavka Avsenika. V skladbi Ljubezen in hrepenenje se je kot solist na pozavni predstavil novi kapelnik Luka F.infalt. To je bil namreč prvi novoletni koncert Godbe Lukovica pod njegovim vodstvom, odkar je v začetku leta 2005 prevzel dirigentsko palico od Jureta Močilnikarja. Koncert se je nadaljeval z. nekoliko resnejšo skladbo Pavane in blue s solistoma Sandijem Oražmom na trobenti in Sento Avbclj na saksofonu. V mrzlih zimskih dneh so ritmi Španskih gradov, Štiridelne skladbe, prinesli sončni žarek s pirenejskega polotoka. Na oder so nato stopili gostje večera, člani narodnozabavnega ansambla Mi Štirje. Gre za kvartet mladih perspektivnih glasbenikov, kjer sla dva hkrati tudi člana Godbe Lukovica. Njihove narodnozabavne ritme so s skladbama avtorja Lojzeta Slaka nadaljevali tudi godbeniki. Nato je bila na sporedu predstavitev letošnjih novih članov Godbe Lukovica. Po govoru in zahvali predsednika godbe Bojana Andrejka je sledilo Se skupno voščilo in zdravica z. županom občine Lukovica. Veselemu decembrskemu vzdušju so se nato pridružili tudi godbeniki, saj so skladbo Don't worry, be happy brez. skrbi odigrali s sončnimi očali. Smeh občinstva pa poželi pred začetkom zadnje skladbe v programu Jingle Bells Rhapsodv, ko so si na kapelnikov znak vsi nadeli božične kape. Koncert se je zaključil z dodatkom in dobro znano Straussovo koračnico Radelz.ky marseh, ki je ogrela dlani slehernega obiskovalca v polni lukoviški in šentviški dvorani. A Leon Andrejka Kapelnik Luka Einfall. folo: djd n društva Dan odprtih vrat mladih planincev in gasilcev Dolgo časa sem razmišljal, kaj hi napravil, da bi mlade v Blagovici pritegnil k skupnemu delu, kako bi povezal planince in gasilce. Idej je bilo mnogo, mogoče preveč, a priSel je trenutek, ko mi je uspelo prepričati nekaj posameznikov k drugačnemu delu. Mladi planinci niso samo pohodniki, prav tako tudi mladi gasilci niso samo tekmovalci. Mladi potrebujejo raznovrstno in pestro dogajanje. Da je med planinci in gasilci prišlo do dogovora, da bomo ustvarili nekaj novega, je že preizkušeno, saj smo pripravili izlet v Planico in Tamar, ki je bil zelo dobro obiskan in tudi veliko navdušenje za naSo mladino. Dan odprtih vrat Planinskega društva Blagovica in mladih gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Blagovica je bil za vse nas novost in izziv. Pri gasilcih se je močno angažiral Uro.š Medic, pri planincih pa Petra Pustotnik. Pripravili smo dan odprtih vrat, na katerem so se v najbolj pozitivni luči pokazali prav mladi iz obeh druStev. Smo mladi, radi ustvarjamo, rišemo, slrižcmo in barvamo, zalo je bil naS tokratni moto napravili okraske ob prihajajočih praznikih, okrasiti novoletno jelko, jo postaviti v vitrino gasilskega doma, izdelali novoletne čestitke za planince in gasilce, da jih pošljejo svojim partnerjem, torej dela več kot preveč. Nedelja, 17. 12. 2005; ob 11. uri so se pričeli zbirati prvi mladi ustvarjalci iz obeh društev. Ni dolgo (rajalo, ko je bila dvorana polna. Mentorji so pričeli s programom. Najprej je bilo potrebno izdelati novoletne okraske. Škarje so pridno rezale v papir, ki je začel dobivati čudovite oblike. Zvezdice, snežinke, celo 3D zvezdice, ena lepSa od druge. Svojim očem nisem mogel verjeti, kaj lahko mladi naredijo. Marsikomu od nas bi se stožilo po mladosti, da se česa takega ni naučil. Sledila je izdelava snežink iz gaze, ki jo je vsak avtor sam obesil na božično drevo. Ker je dan dolg in dela Se veliko, smo mladini postregli s hrano in pijačo, takoj za tem pa so nadaljevali z delom. Novoletne voščilnice za potrebe planinskega in gasilskega društva je mladina izdelala sama. Tako preproste, pa tako lepe voščilnice. Kot sem Ze rekel, na.ša mladina potrebuje nekaj več in tokrat sem zelo ponosen nanje in na njihove mentorje, saj so si za eno od tem izbrali 200-letnico rojstva H. C. Andersena. Napisal je ogromno pravljic za otroke in mladino. Kot vse pravljice so tudi njegove poučne, vsekakor pa namenjene tudi odraslim, saj marsikatera zgodba obudi resnično življenje, ki ga odrasli prehitro spregledamo. Deklica z. vžigalicami je bila moto naSega srečanja. Mentorica jo je prebrala, izzvala pogovor in razmišljanje o sami zgodbi, ki je za razliko od mnogih pravljic žalostna, in mladini pustila prosio pol, da so z barvami razmišljali o zgodbi, o deklici in o praznikih, ki prihajajo. Nastale so čudovite risbe, ki jih bomo razstavili v bivaku na Špilku. Ko sem tako tudi sam navduSen opazoval dogajanje v dvorani, sem si zaželel, da bi se domačini bolj množično odzvali vabilu na dan odprtih vral planincev in gasilcev. Na.ša mladina je zelo ustvarjalna, nadarjena, na nas je, da jih ob njihovem delu le občudujemo. Veseli me, da v Blagovici planinci in gasilci znamo stopiti skupaj. V upanju, da bomo naslednje leto lahko zopet dokazali, kaj zmoremo, vas mladi pozdravljamo, obenem pa tudi vabimo, da se nam v prihodnje pridružite na naših prireditvah. A Bojan Puslolnik Prvi šahovski prednovoletni turnir gasilskih društev občine Lukovica v Blagovici Na pobudo ljubiteljev šaha smo organizirali prvi tovrstni turnir, ki se je odigral 9. decembra 2005 v prenovljenih prostorih gasilskega doma v Blagovici, kjer je bila še pred tem edina trgovina v našem okolišu. Na turnir se je prijavilo vseh pet gasilskih društev na.še občine, vendar so se ga dejansko udeležile le štiri ekipe, Zal je manjkala ekipa Lukovice. Turnir, ali lahko rečemo prvo občinsko prvenstvo gasilcev v šahu, je odlično vodil šahovski sodnik Lojze Cijan (šahist ŠD Črni graben). Vsaka ekipa je igrala dvoboj z vsako ekipo na štirih deskah. Igralni čas (na uro) je bil 15 minut za vsakega igralca. Po odigranih kolih je rezultat pokazal, da so bili najboljši Prevojci, druga je bila ekipa Krašnje, tretje Trojane in četrti domačini z malo pomlajeno ekipo. Prvim trem ekipam je predsednik PGD Blagovica g. Florjančič podelil pokale, vsem ekipam pa tudi priznanja za udeležbo, sodniku in prvemu pobudniku turnirja pa novoletno vrečko. Prisrčno vzdušje ob postrežbi PGD Blagovica (izkazale so se štiri članice Lojzka, Minka, Francka in Ančka) sta nato navdušila vse prisotne še dva mlada, Ze skoraj vrhunska harmonikarja na frajtonarici Andraž Štrukelj in Tomaž Pustotnik, oba Ze poznana z večjih tekmovanj. Posebno nas veseli, da so se na našo pobudo, da bi postal tovrstni turnir tradicionalen, vsa društva odzvala pozitivno, tako naj bi naslednji turnir organizirali na Prevojah. Mislim, da se vsi strinjamo in pohvalimo prizadevne člane PGD Blagovica, še posebno njihovega predsednika in poveljnika, da so pravočasno in lepo preuredili prostore, v katerih smo igrali in se vsi tudi dobro počutili. Le tako naprej. t» Janez. Pustotnik PGD Blagovica želi vsem občankam in občanom srečno in zdravo novo leto 2006 ter se zahvaljuje za podarjeno finančno pomoč in podporo. _ PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PREVOJE, želi občankam in občanom občine Lukovica SREČNO, ZDRAVO IN USPEHA POLNO LETO 2006. Posebej pa se zahvaljujemo prebivalcem KS Prevoje in KS RafolCe za izkazano pc idporo. Prevojski gasilci društva VABIMO INI A O PARALELNO TEKMOVAI v b rLtZ-Uni JBJ info@mW TRENINGI: 21.JAN,4.FEI J ; Prijavrtina s toplim obrokom znaša, do 1 0.2.06 L, i Izposoja pležuha 500SIT. Nagrada za na _J Prijave na: www.mkrokovnjaci.com ANZE 031 258 370 a dan 2500SIT. izboru komisij Turistično društvo Preserje pri Lukovici Turistično dru.štvo Preserje 2e vrsto let okrasi vas za novo leto. Letos pa smo poleg okrasitve priredili tudi praznovanje na prostem. Ob 21.30 smo se zbrali na prireditvenem prostoru in odšli z. baklami na pohod okoli GradiSkega jezera. Točno ob polnoči pa smo imeli velik ognjemet; tako smo člani turističnega društva lepo zakoračili v novo leto 2006. Turistično društvo Preserje pri Lukovici vsem Zeli uspešno in zdravo leto 2006. BOŽIČNI KONCERT V STRUNJANU V nedeljo, 8. 1. 2006, naju je pol popeljala v Strunjan, natančneje v cerkev Marijinega prikazovanja. Svetišče je nastalo v 13. stoletju, ko so benediktinci postavili majhno kapelo sv. Marije. Leta 1463 je bila cerkvica prenovljena. Po Marijinem prikazovanju leta 1512 so zgradili novo cerkev. Frančiškani tridenlinske province so se naselili v Strunjanu leta 1907, slovenska provinca jo je prevzela leta 19 S S, Župnija pa je bila ustanovljena leta 1961. Tu se je ob 15. uri pričel koncert (Ze drugič tega dne, dopoldan so nastopili v cerkvi sv. Maverja v Izoli) Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon. V prelepi cerkvi na vrhu Strunjanskega hribčka, se je zbralo veliko poslušalcev, ki so Želeli še enkrat prisluhnili prelepim božičnim napevom. Več kol cnourni koncert nas je odpeljal nazaj v božični čas in marsikdo si je ob prelepo zapelih pesmih oddahnil od hitrega vsakdana. Želim, da bi nas še večkrat tako razveselili in lo kjer koli v Sloveniji, kajti za njihovo petje se splača peljali tudi v Strunjan. Klemen Avbelj Najboljše tenske: 5. mesto: Ana DolinSek. 2. mesto: Andreja Iglic'in l. mesto: Marijana Groielj Najboljši moSki: i. mesto Blat Jemec. 1. mesto Viktor Jemec. 2. mesto Marjan DolinSek in najmlajši Nejc DolinSek. Pokale so dobili prvi trije v skupnem turnirju (V. Jemec, M. DolinSek in B. Jemec), prav tako tudi Ženske (M. GroSelj, A. Iglic in A. DolinSek) in najmlajši udeleženec Nejc DolinSek, ki je zbral kar 3 točke. Skupinska slika udtleiencev turnirja in navijačev Za pomoč se zahvaljujemo Zupanu in Občini Lukovica, Prostovoljnemu gasilskemu druStvu Prevoje, Šahovskemu druStvu Črni graben, OŠ Brdo, sponzorjem (IQ Lights, Avtomehanika Kveder in posameznikom) in vsem, ki so pomagali speljati ta dogodek. Predlog na zaključku je bil, da bi ta turnir postal tradicionalen z druženjem krajanov na Štefan dan. Leon Andrejka in Viktor Jemec Pojasnilo uredniškega odbora Na pismo gc. Ane Zaje Z naslovom "ŽALNA SVEČANOST NI BILA NAMENJENA NESTRPNEŽEM" in predvsem na pripombo uredniškega odbora, da z. omenjeno temo Zaključujemo ter, da nadaljnjih polemik v skladu z uredniško usmeritvijo ne bomo objavljali, smo prejeli kar nekaj zelo kritičnih odzivov. Člani uredniškega odbora Želimo pojasniti, da z omenjeno pripombo nikakor nismo imeli namena, da bi kogarkoli onemogočili ali ga prikrajšali za njegovo mnenje. NaS namen je bil, da s temo komemoracija enostavno zaključimo in ne objavljamo nadaljnjih polemik na to konkretno temo. Prav zaradi ostrega odziva nekaterih skupin, ki so omenjeno pismo razumele na eni strani kot Žaljiv napad na avtorja prvega članka prof. dr. Antona Meden-a na drugi strani pa tudi kot Žalitev mnogo SirSih razsežnosti, smo se odločili, če kdo Zeli odgovoriti in izraziti svoje mnenje v zvezi z omenjenim pismom, naj to stori. Kot rečeno - naš namen je bil dobronameren, vendar napačno razumljen. Če se kdorkoli od prizadetih čuti prikrajšanega za pravico do izražanja svojega mnenja in Zeli izraziti svoje mnenje ne samo kot pismo uredniškemu odboru temveč kot pismo za javnost in za objavo v Rokovnjaču, naj posije svoj prispevek. Uredniški odbor Spoštovani naš gospod župnik Jože Vrtovšek V iztekajočem te letu je minilo 30 let, odkar vas je pot pripeljala v našo majhno Župnijo sv. Ožbolta, Bog vas je poklical in namestil, da bi vodili svoje nove ovčice po Jezusovi poti, ki ste si jo tudi sami izbrali. V tem Času ste jih ivliko krstili, piroCiti. jxxleli!i tudi drugI zakramente in pospremili na zadnjo pot. Nase otroke učite lepili. Življenjskih naukov. Skrbno jih pripravljate na sprejetje svetih zakramentov ter jim pomagate iskati pravo pot v Življenju. Sprejeli ste tudi mule kristjane iz šentgotardske župnije in s lem omogot ili Otrokom in staršem obiskovali reronk in si: mašo bližje in mrneje. Prijazno besedo namenite tudi tistim, ki so se odselili v dnige kraje, a se Se vedno radi vračajo v domačo faro. /m nato božjo hito lepi skrbite, veliko svojega časa pa ste zadnja leta jx>svetili j>rav obnovi cerkve, kar smo poCatUti v začetku novembra ob praznovanju Častitljivega jubileja 250-lelnice jxisvetiliv natega božjega hrama. Ob tej priložnosti se vam še enkrat zahvaljujemo, Cerkev je lej> božji dom, v katerega radi jmhajamo. Vsakemu jx>sebej znale prisluhnili, č.e je kdo v stiski, ga s toplo lxsedo jxilolažile in liga ZOgOtOVO nihče ne bo jxizahil. Za vse dobro naj Vam Bog obilno povrne. Želimo, da .te ostanete naprej strpni, raznmevajllskc Župnije Ali dobi Lukovica asfaltno bazo? Po informacijah, ki so mi na voljo, se avstrijsko gradbeno podjetje Strabag (lo je poslalo nekaj čez 99,8-odstotni lastnik Grada in s tem tudi koncesionar za izkoriščanje lukoviškega kamnoloma) pripravlja na veliko naložbo gradnje asfaltni' baze. Gre za bazo zaprtega tipa s proizvodno zmogljivostjo 250 ton asfalta na uro. Ob postavitvi tehnologije za proizvodnjo asfalta sta predvidena Se dva silosa po Seststo Ion zmogljivosti. V načrtu je predvidena poleg proizvodnje asfalta za infrasinikutrne potrebe tudi proizvodnja Specialnih asfaltnih zmesi. V načelu ne gre za vprašanje naložba da ali ne? Gre za vprašanje obremenitve okolja same Lukovice in okoliških krajev, ki SO v neposredni blizini predvidene naložbe - kamnoloma. Kot kaZe lukoviški kamnolom po kakovosti ne zagotavlja vsega potrebnega materiala (peskov) za proizvodnjo asfalta, ampak bo določeno količino peskov potrebno dovaZati. Ukrali ho v bazo potrebno dovaZali energent za proizvodnjo (mazut) in bitumen kot surovine za proizvodnjo asfalta in transport gotovega izdelka. Transport je ena od kritičnih točk. Odpira se vprašanje, za koliko lel lx> lo zamaknilo izkoriščanje mde v kamnolomu in kaj bo s predvidenim uredilvenim načrtom za kamnolom po njegovem zaprtju. Zmanjšana poraba "domačih" peskov lx> verjetno vplivala na nižje finančne prilive iz koncesijskih dajatev. Nesporno pri tej zgodbi je lo, da je Strabag v kamnolomu dobil idealno in infrastrukturno opremljeno lokacijo. Po dnigi strani ni nobenega dvoma, da Strabag ne bi v izredno kratkem času začel s polno proizvodnjo asfalta, saj se letna poraba v Ljubljani giblje okrog išii ti««- ion, ki pa jih baza v Črnučah ne more zagotoviti. Upoštevati pa je potrebno tudi lokacijo baze. iz katere |e p<> strokovnih ocenah dostava možna v krogu 150 kilometrov brez vpliva na kakovosi materiala. Vse skupaj pa le odpira veliko dvomov, ki niso samo ekološki, ampak tudi ekonomski in gre za igro kapitala. Tu se ne morem izogniti vezani trgovini, ki se je verjetno zgodila v ozadju in je povezana z gradnjo distribucijskega centra trgovske verige Hofer. Da pojasnim ozadje, glavni gradini izvajalec za Hofer je Strabag. Projekt izgradnje verige kapitalsko servisira Raifeissen banka, ki pa je hkrati 49-ixlstotni lastnik Strabaga. S tem ko je Strabag pripeljal Hofer z dvesto delovnimi mesti v Lukovico in s prevzemom Grasta, si je očitno zagotovil prostor za svojo naloZlx>, ki pa je na tej lokaciji v Lukovici vprašljiva, s tem pa ne trdim, da v občini ni primerne lokacije za Strabagovo naložbo j. Votek, Zg, Prapreče Mnenje o članku Pred burno reakcijo nekaterih vplivnih ljudi in skupin krajanov, ob izidu zadnje številke rokovnjača v lanskem letu, tudi sam, kot predstavnik NSi v uredniškem odboru, nisem soglašal z. objavo članka A. Zajčeve. "Žalna svečanost ni bila namenjena nestrpneZem". Tudi sam sem namreč proti izrabi otrok za stare ideološke in politične namene po šestdesetih letih na prireditvah. Vseeno menim, da je Rokovnjač dobro vsestransko glasilo, da ga občani radi prebirajo kljub občasnim nenamernim spodrsljajem, (le kdo je nezmotljiv?). Predvsem pa deluje zelo gospodarno, kar je bil vsekakor moj cilj, ko sem postal član tega uredniškega odbora. Kamilo Domitrovič Zmotilo nas je Povsem razumljivo je, da delo zimskih sluZb ni ravno prijetno, toda včasih pa le pomislimo, da bi se z. dobro voljo dalo verjetno storiti Se marsikaj. Dogaja se namreč, da sneZna brozga ( Z njo pa tudi sol, ki ostane na cesti) zaradi neprilagojene hitrosti voznikov tovornjakov s plugom, brizga visoko po pročeljih hiS, ki so blizu ceste in uničuje omet, V nevarnosti, da vas brozga povsem zalije, se lahko znajdete tudi, če slučajno stojile na ali v avtobusni postaji. Na eni od slik je vidno, da je brozga brizgala vse do strehe avtobusne postaje, tokrat res v njej ni bilo nikogar, toda verjetno za nikogar ne bi bilo prijetno, če bi se znaSel v tej situaciji. Rešitev je povsem preprosta - upočasnitev hitrosti vozila, ko se to približa hišam in javnim prostorom. To pa res ni leZ.ko,§ si boste verjetno rekli. Da, toda za to sta potrebna dobra volja in razumevanje, tega pa kronično primanjkuje. ti Mojca Smrkolj Asfaltna baza v kamnolomu v Lukovici Iz glasila Rokovnjač St. 10 sem se seznanil z "Novo aktivno potjo do sanacije kamnoloma v l.nkovic i . ki jo je posredoval g. Zupan na sestanku 14. nov. 2005. Prehitro se je spremenilo mišljenje g. Zupana, ker se spominjam K. seje občinskega sveta leta 200.1, ko je isti Zupan predstavil "Odlok 0 lokacijskem načrtu območja sanacije kamnoloma z ureditvijo obrtne cone, stanovanjskega dela in športno rekreativne cone" in s tem predlogom se je tedanji občinski svet tudi strinjal iz naslednjih razlogov: • z, ureditvijo mirne obrtne cone se ne ogroZa soobčanov in se pridobi več različnih delovnih mest; • novi stanovanjski objekti prinesejo občini več dohodnine; • lep rekreativni center pa je nujen za naSo mladino in sprostitev tudi nas vseh! Čudi me, kako naši izvoljeni predstavniki podpirajo za nekatere občane v občini nesprejemljiv projekt postavitve asfaltne baze! Samo nekaj splošnih negativnih stvari izvedbe baze v kamnolomu: • Ali Občina potrebuje asfaltno bazo? NE. (Le malo asfalta se potrebuje še za ceste v občini.) • Ali se bo zaposlilo veliko ljudi? NE, (Še lista delovna mesta bodo zelo teZavna in nevarna.) • Bo v občino prihajal dobiček? NE.(Ta gre v centralo.) • Ali bo asfallna baza onesnaževala in zasmradila okolje? DA. • Ho kalila mir in povzročala hrup? DA. (Kamnolom obratuje tudi ob nedeljah.) • Ali lx> baza povzročala obremenitev prometa? DA. (S težkimi, smrdečimi tovornjaki.) Dodatne pripombe, ki jih imam kot občan, ker Živim točno nasproti kamnoloma oz. predvidene aslallne baze: 1. Ogroženi bomo zlasti oltfani okrog kamnoloma, t.j. prebivalci Lukovice, Znojil, Čepelj, Trnjavc, /g. Prapreč in Gradišča. Na.ši Življenjski pogoji se bodo avtomatsko poslabšali, zato menim, da o izgradnji odločamo predvsem prizadeti, zato mora občina o odprtju asfaltne baze za KS Lukovica izvesti referendum. 2. Odškodnina, ki jo ponuja Slrabag, je smešna, glede na čas plačila in znesek (menda 70 milijonov sit), kaj .šele na povzročeno malerialno in ekološko škodo prizadetim občanom. 3. Za sanacijo kamnoloma je Ze dolga lela (iraslo zbiral sredstva na posebnem ZR; kje so ta sredsiva in koliko? Lela 2003 sla g. Zupan in g. Duhovnik seznanila takratni občinski svet. da jih je okoli 90 milijonov sit. Ni nas potrebno prodati za tako vprašljivo ekološko investicijo za 70 milijonov sit! 4. Asfaltna baza bi omogočila zaposlitev dveh do treh ljudi. Onesnaževanje pa bi povzročilo verietno zaprtje podjetja Simtex, kjer je zaposlenih Sest ljudi. Podobno pa bi se zgodilo tudi v RCU, kjer je zaposlenih več ljudi. 5. Vrednost naših domov in zemljišč se bo z izgradnjo asfaltne baze tudi avtomatsko znižala! Kdo lahko o tem odloča? 6. ) Dohodek v občinsko blagajno prinašajo v glavnem: • sredstva državnega proračuna in dohodnina občanov. Torej mora biti interes občine skupen interesom občanom občine pri pridobivanju novih možnosti in aktivnosti za prebivalce, novih podjetij in p( >d jetnikov. 7. ) Izgradnja asfaltne baze popolnoma onemogoči dodaten razvoj, preostale površine kamnoloma in okolice. Prav tako onemogoči razvoj Ze sedaj slabo razvitega turizma. Še čebele nam bodo ušle! Matija Cerar, Gradišče da bo la dejavnost - "sanacija kamnoloma" trajala tudi do 30 let Vzporedno s temi razgovori pa se je pojavila Se huda prevara v pravnem aktu - ODLOKU. V postopek sprejemanja je bil dan odlok, o katerem je bil Ze opravljen postopek javne obravnave. V besedilo 12. čl. pa je bilo dodamo pripisano novo besedilo, t it.: "V času eksploatacije kamnoloma je na območju deponskega prostora moZna začasna postavitev asfaltne baze, betonarne in delno reparacije", ki naj bi bilo podlaga za pridobitev ustreznih dovoljenj S tem nezakonitim pripisom novega besedila se poslavlja vprašanje zlorabe uradnega položaja in pooblaslil Zupana in pripravljalca gradiva. Po mojem vedenju je bila s leni načrtovana velika prevara občanov. Očitno pa so za to dejanje vedeli tudi svetniki, saj so si Ze ogledovali asfaltno bazo v Avstriji in Se ponekod - verjetno ne na svoje stroške. KAJ POMENI ZA NASELJE LUKOVICA IN OKOLIŠKE KRAJE NADALJEVANJE DELOVANJA KAMNOLOMA, ASFALTNA BAZA IN BETONARNA? Ponovno povečan hrup, uničeni gozdovi, izpusli plinov, ki so ob kumulaciji z drugimi plini z AC karcenogeni, ponovno močno povečan prevoz po magistralni cesti čez naselja Lukovica in drugih vasi; zaradi vseh naštetih dejavnikov pa splošno zmanjšana kvaliteta Življenja, pa tudi zmanjšanje vrednosti nepremičnin. Ob tem se sprašujem, ali se bodo v na.ši občni spoštovali demokratično sprejete rešitve pri urejanju prostora ali pa se bodo sproti spreminjale po Željah monopolistov, kot je Strabag, in to na račun zdravega Življenjskega okolja in prebivalcev. Ocenjujem, da umestitev umazane industrije v kraj NT NAPREDEK, temveč - zaradi vseh navedenih negativnih vplivov -NAZADOVANJI:. wt Ana Zaje. Lukovica S PREVARO DO ASFALTNE BAZE Se spomnite, občani, kako smo v letu 2003 v časopisih prebirali članke "MESTO V KAMNOLOMI I" (Delo. nov. 2003), "KAMNOLOM BO PRIJETNA ČETU" (Dnevnik, 17. nov. 2003), "KAMNOLOM JE PRAVLJICA Z NAPAKO" (Dnevnik, nov. 2003), vsi objavljeni pred in po javni razpravi OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA UREDITVE KAMNOLOMA LUKOVICA. V prvih dveh člankih je nazorno povedano, kako ureditev sanacijo kamnoloma po mnogoletni grobi rani v okolje načrtujeta sedanja lastnika le tega Grasto in avstrijsko gradbeno podjetje STRABAG, Pa tudi to, da bosta omenjeni podjetji izkop v kamnolomu opustili v petih do Šestih letih, kar bi pomenilo popolno prenehanje do leta 2008/2009. V prikazanem grafičnem delu lokacijskega načrta so lepo zarisane stanovanjske hite; v nekem delu naj bi obrtniki opravljali storitveno, skladiščno, poslovno in trgovsko dejavnost; v okviru rekreacijskih površin pa naj bi bilo nogometno igrišče, ki je v kraju še kako potrebno, Sportno-gostinski objekt z otroškim igri.ščem in manjše jezero. Taka rešitev bi bila, čeprav pozno, vendar Se vedno v skladu z veljavnimi planskimi dokumenti občine Lukovica (spremembe In dopolnit«- prostorskih sestavin planskih aktov občine Lukovica - dopolnitev 1999). Poudariti Želim, da je bil odlok 0 sanaciji kamnoloma sprejel še v času, ko je bilo to območje še v okviru občine DomZale. Pa podjetje Grasto sanacije ni nikoli pričelo, tisti, ki so imeli vzvode nadzora, pa tudi tega niso opravljali, ne prejšnja občina Domžale, pa tudi ne občina Lukovica. Zato smo nekateri občani lela 2()(H na javni obravnavi zgoraj navedenega odloka o sanaciji javno opozarjali na premalo aktivno vlogo občine pri reševanju te ekološke rane. IzraZali smo tudi bojazen, če morda novi lastnik STRABAG v sodelovanju z. izdelovalcem načrtov, pa morda tudi s pristankom predstavnikov občine, z lepimi idejami in leporečjem pod okriljem sanacije le ne namerava v tem prostom nadaljevati z umazano tehnologijo (članek - KAMNOLOM JE PRAVLJICA Z NAPAKO). Želeli smo, da bi se o tem zmotili. Pa se očitno nismo. V času javne razprave smo občani posebej opozarjali, da se v območju sanacije kamnoloma ne sme načrtovati nikakršnih dejavnosti, ki bi kakorkoli škodljivo vplivale na Življenjski prostor in zdravje prebivalstva. Bilo pa tudi ni v času javne razprave nikakršnih predlogov za gradnjo aslallne ba/e in betonarne. Tako je po zaključku javne obravnave občinski svel sprejel tudi stališča do pripomb in tako je bil prvotno predloženi odlok pripravljen za sprejem. In sanacija bi se lahko pričela. To pa se ni zgodilo. Videno v naravi pa so stene izkopa vedno biilj strme. Sedaj po končanem prvofaznem postopku sprejemanja odloka, smo pričakovali nadaljevanje tega, pa se je zgodilo drugače. V glasilu ROKOVNJAČ (nov, ZOOSJ vidimo sliko s prisotnostjo Zupana - pod njo pa besedilo: STRABAG IMA V KAMNOLOMU NOVE NAČRTE. Doslej sem bila namreč prepričana, da občina v skladu z zakonskimi pristojnostmi in obveznostmi načrtuje rabo prostora na svojem območju. Pa takem zapisu pa domnevam, da v naši občini to načrtujejo kar lastniki kapilala, v tem primeru tuji. V besedilu članka UREDITVENI NAČRTI IN PROJEKTI V OBČINI pa Zupan razlaga, da naj bi avstrijsko gradbeno podjetje STRABAG v kamnolomu gradilo asfaltno bazo in betonarno, v zameno za to pa bi občina dobila poleg delovnih mesl (verjetno proizvodni delavci) Se cenejši asfalt in ureditev osrednjega trga v Lukovici. Na nekem naslednjem razgovont, ko je Zupan ponovno hotel prepričevati občane, kakšen napredek je to za občino (četudi umazana tehnologija, ki je drugi nočejo), pa je dejal, Iglic Rozalija ŽUPAN OBISKAL STAREJŠE OBČANE Župan gospod Matej Kotnik je v času pravkar minulih prazničnih dni obiskal starejše občane občine Lukovica. Njegovega obiska, darila, tople besede in kar najlepših Zelja za prihodnost so bili deležni občani, ki so dopolnili častitljivih devetdeset let ali več. Točno devetdeset jih šteje še zelo vitalna Justina Bergant, ki jo je župan obiskal v Domu za ostarele v DomZalah. V njunem pogovoru je, med Perevojčani in Šentjani dobro poznana in priljubljena Justina, povedala, da redno obiskuje Prevoje in se udeležuje številnih prireditev v tem delu naše občine. Tako še vedno živi s temi kraji, se zelo zanima za tukajšnje dogajanje in si ob zgraditvi doma za ostarele v Šentvidu zelo želi vrniti v domače okolje. V Šentvidu je na „Kolačkovi domačiji" Zupan obiskal JoZeta Lončarja. Tudi 92 letnik je bil seveda vesel obiska in z. gospodom Kotnikom sta pokramljala o starih časih. V Rafolčah pa domuje najstarejša občanka 99 letna Rozalija Iglic. „Aleševa mama" zelo rada sodeluje v pogovorih in tudi tokrat je gostu zaupala marsikatero skrivnost iz njene bogate življenjske zgodbe. Ob slovesu ji je Zupan zaželel mnogo zdravja in na svidenje v začetku septembra, ko bo praznovala 100 let. A Leon Andrejka foto: Irena StrmSek Justina Antonija Justin I Prevoje /iri Šentvidu Ivana PrelovSek. I čeplje >L1 f ^ JI bi Matilda Štrukelj I Krajnja Jože Lončar M mL ■■■. Alojzija Novak. I U čak. Agata PreloSek I Zlato Polje Marija Cerar I Lukovica Marija Pergar I Sjmdnje Prajmče S KNJIŽNIH POLIC Knjižnica v .Šentvidu vsak dan na Široko vabi v svoje prostore, hkrati pa nas razveseljuje z vedno bogatejšo in raznovrstno izbiro novih knjig. Med njimi lahko poiščemo kaj zanimivega prav za vsakega družinskega člana, od resnega do branja za sprostitev. Tokrat me je prevzel in navdušil prvenec v knjižni obliki Saše PavOek Na cx1ri zvečer. Igralko in pisateljico dramskih besedil, predvsem monodram v Živem primorskem narečju, dobro poznamo s slovenskih gledaliških odrov. Knjiga Na odru zvečer nam v branje prinaša Štiri razmišljanja, eseje o igralki, igralskem poklicu, smislu igranja in tistih vzvodih, ki človeka silijo, da se preda besedi in gibu ter vdihne Življenje v na videz mrtvo osebo, osebo, ki zaZivi šele skozi igralca. V eseju Hela senca se sprašuje in si hkrati odgovarja na vprašanje Kaj je neulovljiva resnica, ki je za vsakega malo drugačna? In odgovor: Resnica igranja je iskrenost srca. Igralec lorej vsakokrat, ko slopi na exler, gledalcu pcxlari svoje srce ali z besedami SalC Pavček: "V vozliču srca poje tista prava ptica, ki zmore besedo zaščebelati tako, tla jo slišijo druga srca in se v njej prepoznajo." Ostala Iri besedila (Igralka, Par in Poklon besedi) izmenjaje dopolnjujejo njena dramska besedila, ki Živo potrjujejo igralčevo resnico, resnico srca in bogastvo besede, in sicer so to tragikomedija Čisti vrelec ljulx'Z.ni, komedija Al' en al' dva ter ensrKxlinjKt.va občino Lukovica; glavna ln odgovorna urednica Majda Vesel; člani uredniškega odbora Kamilo Domitrovič, Marta Keržan, Mojca Smrkolj, Irena VoduSek; ustanovite!): Občina Lukovica, Lukovica 4C>, 1225 Lukovica, tel. 01/72!) H.'! (KI, .jezikovni pregled: Marta KorZan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: obeinalukovioa« lukovicasi, rokovnjar" lukovica .si; Produkcija: Agencija (. Ljubljana, priprava in lisk: f .l.'APKN gmup, Podlipovica :!l, I III Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava K,.r>% 1)1 )V (t Ir. I. RS SI. H(I/!I8). Kokoviijaojo vpis;ui v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko Pilil in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno Številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialno možnosti. NenaroCenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici je blagoslov konj v Šentvidu, loto: Kamilo Domitrovič, V Državnem zboru smo obravnavali predlog spremembe zakona nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, ki smo ji dodali Se subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega problema, vzpodbuja dolgoročno varčevanje, varčevalcem v tej shemi pa zagotavlja ugodno dolgoročno Stanovanjsko posojilo, saj zavezuje banke na najmanj dvakratno večji obseg danih posojil varčevalcem v primerjavi s privarčevanimi sredstvi po vnaprej znani posojilni obrestni meri. Obrestna marža v visini (1,8 odstotne točke zagotavlja bankam pokrivanje stroškov poslovanja, vezanih na izvajanje te sheme brez možnosti zaračunavanja dodatnih stroškov za odobritev in vodenje p< isojila. Za redno varčevanje varčevalcu letno pripada premija, in sicer v visini enega pogodbenega mesečnega obroka varčevanja oziroma 1/24 enkratnega letnega vplačila 12 pogodbenih mesečnih obrokov v okviru petletne varčevalne dobe oziroma v visini 1,25 pogodbenega mesečnega obroka oziroma ene dvanajstine enkratnega letnega vplačila 12 pogodbenih mesečnih obrokov v okviru desetletne varčevalne dobe. Zaradi večje povezave predlaganega zakona s stanovanjskim segmentom, je potrebno spremeniti pogoje za pridobitev premij, ki naj bi bili vezani na namensko porabo privarčevanih sredstev ali kredita, ki bi ga varčevalec najel po končanem varčevanju in sicer po pogojih, doloCenih za navedeno nacionalno stanovanjsko shemo ali morda po ugodnejših pogojih, ki bi jih morebiti banke ponujale v časti zaključka varčevanja. Predlog zakona sedaj spreminja obrestne mere na varčevalni in na posojilni strani tako, da bodo tako banke kot tudi varčevalci našli svoj interes za sodelovanje v stanovanjski varčevalni shemi, varčevalci sicer le v primeru, ko bodo na koncu varčevalnega obdobja sredstva resnično porabili za namene, določene s tem zakonom, a v tem je sploh smisel tega zakona in varčevanja. SDS SLOVENIJA mu novi mnti Spremenili je potrebno tudi prej togo določilo, da ji' mogoče varčevati le za obdobje petih ali desetih let, kar je tudi pomenilo, da je bilo po koncu taksnega varčevanja povpraševanje po nakupu stanovanja veliko in bi to, če ne bi bila na ponudbeni strani sprožena akcija investitorstva SSRS v gradnjo stanovanj, pomenilo dvig cen stanovanj. Rešitev, kakršno ponuja predlog sprememb in dopolnitev zakona, je, da omogoča varčevanje za obdobje od najmanj petih in največ desetih let. Predlog zakona popolnoma na novo uvaja subvencioniranje mladih družin, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje in ki imajo ob času sklenitve prodajne pogodbe ali pravnomočnosti gradbenega dovoljenja status mlade družine let katerih osebni prejemki na družinskega člana ne presegajo polovice povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Status mlade družine, ki je pogoj za pridobitev takšne subvencije, bi se ugotavljal ob času sklenitve prodajne pogodbe ali pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, dohodkovni cenzus pa vsako leto ob izplačilu subvencije. Pravic do subvencije za mlado družino je neodvisna od varčevanja v shemi. Zakon bo omogočal izvajanje nacionalne stanovanjske varčevalne shemi pod primerljivimi pogoji na finančnem trgu in omogočil njihovo prilagajanje morebitnim spremembam na finančnem trgti. Spremembe zakona, predvsem v delu. ki se nanašajo na subvencioniranje mladih družin, bodo ugodno vplivale na odločanje mladih za reševanje stanovanjskega vprašanja, s lem pa tttdi na dolgoročni pozitivni demografski trend. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije ljubil si življenje, ljubil si svoj dom,, v njega vložil si trpljenje, a odšel si liho in brez besed v večen doni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega skrbnega moža, očeta, dedka, strica in tasta Stanislava Smerkolja si. iz Lukovice 43 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle ga v lako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen obred, g. Vitu Kotniku za prebrane poslovilne besede, gasilcem, pevcem za petje in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Hvala dr. Lobodi, patronažnim sestram in vsem, ki ste pomagali v težkih trenutkih. Vsi njegovi AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 tečaj CPP 20. 2. 2006ob 18. uri , Commerce gta> in poHtCad LNOOUE UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE © 080 22 36 www.hp-commerce.si Af// HROV AT Miran Hrovat s.p. Jarčeva ulica 23 1230 Domžale Delavnica: GradiSče pri Lukovici GSM: 041/829-417 BALKONSKE OGRAJE VRTNE OGRAJE VRTNE GARNITURE Ne čakajte na maj, odločite se zdaj! Odkupujemo hlodovino iglavcev, tudi sušic. Na zalogi je zračno suh žagan les različnih dimenzij. Žaga Krašnja Anton Capuder s.p. Krašnja 82,1225 LUKOVICA gsm: 041 939-327 Podjetje za mizarske in druge poslovne dejavnosti ter storitve javne službe H-RAST Sebastjan Goričan s.p., Trojane 33, 1222 Trojane vam poleg mizarskih storitev nudi tudi upravni inženiring, finančno računovodske in druge storitve, kot so med drugim: • urejanje premoženjskih zadev (predlogi za vpis v zemljiško knjigo, pripravljalna dejanja za sklepanje izročilnih pogodb, izdelava oporok, izdelava najemnih in kupoprodajnih pogodb); • pisanje prošenj, pritožb in drugih pismenih izdelkov za potrebe občanov; • izdelava poslovnih načrtov manjših družb in samostojnih podjetnikov; • storitve finančno računovodskega servisa za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. Naročila in informacije sprejemamo osebno ali na telefon: (01)723-30-08, 031/549-673 ali 041/909-673. AKTUALNO: Za vas izpolnjujemo nove obsežne napovedi za odmero dohodnine za leto 2005. Zberite dokumente in nas pokličite. Po potrebi pridemo na vaš dom in izpolnimo napovedi za vse družinske člane. POVABILO K PRISPEVANJU FOTOGRAFIJ LICITACIJA FOTOGRAFIJ V DOBRODELNE NAMENE Image & Information d.o.o., Fujifilm Slovenija želi z vašo pomočjo in v sodelovanju z občinami Domžale, Trzin in Mengeš in Lukovica ter Centrom za socialno delo Domžale , izpeljati dobrodelni projekt "Fujifilm za otroke". Namen projekta je zbrati čimveč sredstev za otroke i/, socialno ogroženih družin iz občin Domžale, Trzin, Mengeš, in Lukovica. K sodelovanju ste vabljeni vsi amaterski fotografi in ljubetelji fotografije, prispevate lahko tudi več fotografij, fotografije, ki jih boste podarili lahko oddate v najbližji fotolaboratorlj, in sicer Color-photo d.o.o. Domžale, Fotostudio Aco Majhenič Domžale, Fotostudio Majhenič Domžale, Foto Kepanšek Mengeš ter Foto Nadja Domžale, ki jih bodo pripravili za razstavo. Sponzor priprave fotografij je pobudnik akcije "Fujifim za otoke". Licitacija podarjenih fotografij bo v četrtek, 09.02.2006 ob 18.00 uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Dobrodelna akcija "Fujifilm za otroke" je lepa priložnost za predstavitev vaših fotografij, hkrati pa s sodelovanjem na projektu dodate svojemu delu in hobiju opleteniteno vrednost. Vse nadaljne informacije dobite pri Katarini Karlovšek, e-pošta katarina@innini.si, CiSM 051 364 .3.33. Lepo valjeni k sodelovanju! ®l FUJIFILM Image & Information d.o.o.