rpaselj Slovenska 3D, Menge* 041/ 689 772, 031/ 388 323 odprto: ponedeljek In petek od 9-12 in od 16-18 ugodno! latex ležišče že od 49.200,00 možnost obročnega plačevanja Ali imate težave s spanjem, čutite bolečine v hrbtenici, imate težave z prekrvavitvijo (mraz, vročina), čutite bolečine v ramenih, sklepih.hrbtu, predelu medenice, ploščic in ledvic? Vas muči iSias? Latex ležišča in vzglavniki, ter posteljnina iz 100% naravnih materialov (merino, kaimlr-merlmo) vam bodo pomagali preprečiti in ublažiti vaše težave. *©3c Xe2sij3ce ^^inmq fpft^i ft * pravilen položaj hrbtenice prilagajanje hrbtenici brez prsic • ni vlage • ne plesni elastičnost popolna prilagodljivost in zdrava zračnost ni sesedanja • neasmatično nealergično a olajša: bio posteljnina c • artritis • artrozo • stres • revmatizem • bolezni krvnega obtoka • slabo spanje • težave s prekrvavrtvijo (mraz, vročina) pokličite in zahtevajte brezplačno predstavitevi 1 ti ti (D ■P 00 0 PI 0 2 T R G O A V T C) K O P K R Trgouina Burnik lllengeš, Prešernoua 3, tel./fax: 01 7237 785 AVTOPLAŠČI - 25% POPUST ALI PLACAS 3, VZAMES 4 KOLESA ROG DO 15% POPUST TOMOS MOTORNA KOLESA OD 5 DO 10% POPUSTA SKUTERjI PIAGGIO IN GILERA OD 2 DO 20% POPUSTA AKCIJSKE CENE KOSILNIC, OBREZOVALCEV ŽIVIH MEJA, KOSILNIC NA NITKO, MOTORNIH ŽAG IN STREŠNIH KOVČKOV ZA NA STREHO AVTOMOBILA VEDNO na zalogi: rezervni deli za osebna vozila in tovorna vozila zastava iveco, tam, man, dodatna oprema in drugo MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV S ČEKI ALI PLAČILNO AMERICAN IN DINERS KARTICO! NUDIMO VAM NAKUP IN KREDIT BREZ POLOGA! VIDEO Um? Slovenska 28, Mengeš; Telefon: 723 89 88 Odprto vsak dan v lelu, tudi ob nedeljah in praznikih POLETNI DELOVNI ČAS OD 17. DO 21.30 URE NOVOSTI V VIDEOTEKI: 1. VITEZOVA USODA, pusl. avantura,, I Ic.ilh I edger, Ruins Sewell. »Moderen, živahen, duhovit lil m, poln energije!« Odlična zabaval 2. LARA CROFT: rOMB RAIDER, aki ija, Angelina lolie, Ion Voight, »Ni Sale! Najslavnejša junakinja video igric prihaja na ekran!« 1. IX) KONCA, akc, Steve Seagal, DMX. »Čaka vas Dobri stari Steven Seagal.« 4. AMERIŠKA LJUBLJENCA, komedija, julia Roberts, C. Z: lones, John (ns.ik. romantična komedija o zvezdnikih in ostalih družinskih norostih! 5. DR. DOLITTLE 2, kom., Eddie Murphy, Kevin Pollack. Doktor se vrača - zabava od zač. do konca! h. ČOKOLADA, ljubezenski, Juliette Hin« he, Johnny Depp. »Dovolj je, da jo enkrat okusiš.« 7. ZASLEDOVALEC, psihološki truer, Keanu Reeves, lames Spader, Marisa Tomei. »Ne hodite ssami domov, kajti igre še ni lonec!« 8. TI IE IASNO, PRI|ATEL|, drama, Mustafa Nadarevič, Milan Peštlna. Napet in krut zaporniški film, posnet po resničnih dogodkih! 9. CESRAJEVA NOVA PODOBA, risanaka Walt Disney. Odlična risanka za vso družino! 10. Sliki K, risanka, Dreamworks - končno na videu! PRIHAJA NA VIDEO: 1. DUHOVI / MAKSA fant. ,ik< ija, film lohn,] ( arpentetja 2. FINAL FANTASY, risanka, Columbia Tristar 3. PRINCESKIN DNEVNIK - komedija, Julia Andrews, Her tor I li/ondo 4. OSUMIJEN - triler, dene Hackman, Morgan Freeman 5. MOUI IN ROUCI - ljub. spektakel, Nikole Kidman, Ewan McGregor 6. ŽENSKA ZA ZNORET - kom., Liy Taylor, Matt Dillon, Michael Douglas 7. MUNJE - nora YU komedija, režiserja »Rane in Lepe vasi lepo gorijo« 8. KROKODIL DUNDEE III. - komedija, Paul Hogan 9. LUKNJA - psihološki triler, Thora Bird) 10. PLANET OPIC - /i. spektakel, Mark Wahlberg, Charles Heston K/IRO INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987 URADNE URF: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 PRODAMO • V Komendi zazidljivo parcelo, površine 817 m', možnost gradnje dvojčkov ali samostojne stan. hiše. • V Podgorje i pri Ijuhljani na zelo lepi lokaciji v bližini postaje mestnega prometa zazidljivo parcelo, (KtvrŠine 650 m'. • Na GorjuŠi pri Dobu prodamo zazidljivo parcelo, površine 827 m', sončna lega, lep razgled. • V Zalogu pri Cerkljah parcela, površin*.1 cca. h00 m', ki ho zazidljiva pri naslednji spremembi ureditvenega plana, • V Podgorici pri Ljubljani starejšo hišo, lepo vzdrževano, na početi 700 m . • V l.oki pri Mengšu stanovanjsko hišo (p+n+neizkoriščena mansarda) na parceli 805 m'. • Na Brezovici pri l jnbljani stanovnjako hišo Ip+mi na večji parceli v bližini avtoceste. • V Komendi slan. hišo (k+p+n+ml s poslovnim prostorom v pri/klanem delu na parceli')()() m . • V Dravljah- en. slan. Iroj. v pod. III. BT. fazi, s pov. pos. enot od 274flf do 2(14 nr1 in /emlj. od 210m' do 285 m'. • V Tuhinjski dolini, v bližini toplic, večji gostinski lokal v obratovanju z možnostjo prenočišč, • V Bohinjski Bistrici vikend, k+p+m, (brunarica, Smreka Gornji Grad) uporabne površine 76 m' na parceli 805 nr. • V Mengšu trisobno stanovanje, visoko pritličje, lepo ohranjeno, pogled na hribe, mirna lokacija. • V okolici Domžal več enosobnih, dvosoh, ter trisobnih stan,, ki so v gradnji, 1'redviden prevzem konec leta 2002. oddamo; • V centru Mengša posl. pr. v izmeri 25,75 m', prim. za predst. ali mirno obrt. Parkirišča so zagotovljeni, Trgouina je odprta pon.-pet. od 8.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. Informacije na tet: 01 / 723 77 85 u O D N K Drage bralke, spoštouani bralci! Kot najstnik sem se večkrat s kolesom vozil mimo jame v Topolah in si zatiskal nos zaradi strupeno smrdečega dima, ki se je dvigal iz tlečih industrijskih odpadkov. Danes odpadkov v jami ne vidimo več, vendar to ne pomeni, da je jama sanirana. Tisti, ki poznajo razmere, vedo, da jih je še vedno veliko zakopanih na dnu jame, kjer ogrožajo podtalnico. Zakopane, kontaminirane snovi pa so zanka tudi za bodoče investitorje, saj sem na zadnji seji občinskega sveta slišal, da bodo morali investitorji to področje očistiti na svoje stroške. K sreči si svetniki glede tega problema niso edini. Še najbolj pošteno se mi je zdelo razmišljanje svetnika Prelovška, ki je jasno povedal, da so za onesnaženje jame odgovorne bivša KS Mengeš, Občina Domžale in država Slovenija, ki so odlaganje odpadkov dopuščale, oziroma niso intervenirale proti storilcem, ki so zdaj neznani, njihove grehe pa morajo plačevati sedanji investitorji, ki so pri vsem tem najmanj krivi. V občini Mengeš se ne rodi prav veliko otrok, zato je vsak novorojenček dragocen. Bivši župan Janez Per je menda že leta 1999 predlagal, da bi Občina namenila staršem novorojenčkov določeno vsoto denarja kot priznanje in spodbudo, pa takrat to ni bilo sprejeto. Sedaj je s trmastim vztrajanjem Vilijema Hribarja in liste Mladi za Mengeš, Topole, Loko, Dobeno, svet ta predlog le doživel potrditev in sprejem. Kaj je res tako težko investirati v otroke, ki bodo kot bodoči davkoplačevalci tisočero povrnili vložena sredstva? Urednik ŽUPANOV UVODNIK ODZIV NA ŽUPANOV UVODNIK OBČINSKA UPRAVA POLICIJA POLITIČNE STRANKE DRUŠTVA INTERVJU 5 9 11 11 14 17 Dimitrij Kouačič KULTURA 18 Tiskovna konferenca Franca Jeriča ZA ZAPRTIMI VRATI NAŠA ŠOLA 20 IZ PRETEKLOSTI 22 ŠPORT 24 ŽIVLJENJE V OBČINI 26 VAŠA POŠTA 26 NASVETI 27 BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ PRI SOSEDIH 28 RAZVEDRILO 29 OBVESTILA 29 KAZALO Li MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Matjaž Koncilja - odg. urednik e-mail: mengsan@menges.si (041/661 r)17, e-mail: matjaz.korK ilja^siol. not), Alojzij |aneži<", Mateja lemec, Ana lemejčič, Dušan Pejtč, Majda trobec Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106 Tehnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, tel. (01) 723 0 903 Lektoriranje: Lili Epih Realizacija: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. & fax: (01) 721 t) 74 Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2b0() izvodov. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. 7237 2% Prispevke z disketami (zapis v VVordu, shranjene kol 'samo lekst/texl only'), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 1 O. aprila. Foto: PETER ŠKRLEP ZUPANOV UVODNIK Drage občanke, spoštouani občani! Šestintrideseti uvodnik pišem kar nekoliko razdvojen. Vesel sem, da bo sedaj v obdelavo dan še zadnji težko pričakovani izvedbeni akt - in sicer prostorsko ureditveni pogoji (PUP) za center Mengša, ki bo na 37. seji sveta sprejet v osnutku in v maju javno razgrnjen. Prisrčno vabljeni tudi na to sejo sveta. Delo za ta dokument je trajalo dve leti. Opredelil bo pogoje in možnosti pozidave na območju Prešernove in Slovenske ceste (od razbremenilnika Pšate do trgovine Emona oz. Zdravstvenega doma Mengeš) ter športnega parka Mengeš. Edini razlog za tako dolge priprave so bili pogoji in popis stavbne dediščine Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj (ZVNKD). Na te pogoje zavoda smo čakali tako dolgo. Prosim in vabim vse lastnike objektov v Mengšu, da zelo pozorno in tudi aktivno sodelujejo pri pregledu in pripravi pripomb. Predvidena javna razgrnitev bo od 15. aprila do 15. maja, javna obravnava pa 22. aprila 2002 ob 20.00 uri. Uro pred tem je javna obravnava PUP območja »SCT jama, Hidrotehnik«. Lastnike objektov, ki jih ZVNKD Kranj opredeljuje s pogoji oz. omejitvami na območju PUP Mengeš center, bomo vabili posebej in se o teh omejitvah varovanja dediščine pogovorili z zavodom. S skupnimi napori in dogovorom ter pojasnjevanjem bomo, upam, dosegli ustrezno varovanje stavbne dediščine, tako da bo zadoščeno temu cilju in tudi interesom, načrtom in možnostim lastnikov oz. investitorjev. Ta mesec je razgrnjen drugi nujno potreben PUP za območje SCT jame in Hidrotehnika (območje M28/1). lavna obravnava bo 22. aprila 2002 ob 19.00 uri. S tem bomo kakih 1 5 let prepozno z ustrezno dokumentacijo uredili to povsem neurejeno območje, določili javne prometne površine ter s tem zaključili sedanji obseg Industrijske cone Mengeš Topole (IC-MT). Ni bilo lahko usklajevanje prometne ureditve in poteka trase obvoznice na tem delu. Za tvorno sodelovanje in upoštevanje dolgoročnih interesov tega območja se posameznikom in vaškemu odboru Topole zahvaljujem. Po uvodnem prehitrem sklepanju in kasnejši izmenjavi dobrih in slabih strani posameznih zahtev/rešitev, smo skupaj in sporazumno našli, upam, najboljšo rešitev za ta del območja severa Mengša, IC-MT in naselja Topole. Z že končano javno razgrnitvijo in obravnavo na novo zazidljivih površin Industrijske cone (območji ZN M28/2 in M28/3) pričakujem njihov sprejem najkasneje do julija 2002. S PUP M28/1 in tema dvema ZN-jema bo urejeno celotno sedaj zazidljivo območje IC-MT. Na zadnji barvni strani tega Mengšana je izrisano celotno območje s prometno ureditvijo in pričakovanim potekom obvoznice Mengeš oz. glavne ceste Krtina-Vodice, Sprejet ie bil ureditveni načrt (UN) za Loko. Kljub temu da je bilo veliko slabega slišati o vsebini, postopku sprejemanja in kakovosti prejšnjega, sprejetega ob koncu 80. let prejšnjega stoletja. Odločitev o izdelavi je bila skoraj izsiljena. Moram reči, da je bila to srečna okoliščina. Izkazalo se je, da je bil nujno potreben. Izdelan je bil nov UN, dvakrat usklajevan z lastniki, in upam, izdelan v splošno zadovoljstvo. Sedaj so vrata za investicije na široko odprta. Omogočen je tudi odkup zemljišča in pridobitev gradbenega dovoljenja za težko pričakovano športno ploščad. Celotno območje igrišča je bilo z UN Loka tudi določeno in izrisano. Sedaj si lahko želimo čimprejšnje izvedbe športne ploščadi v Loki. Izjemno intenzivno delo poteka pri dokončni pripravi dokumentacije za letos planirane velike projekte: glavni kanalizacijski kolektor in vse ostale inštalacije od Šolske ulice, preko Glavnega trga do konca Prešernove ceste; Kolodvorska cesta s plinovodom in ostalimi komunalnimi inštalacijami; nov nadomestni Vrtec Sonček pri Zdravstvenem domu. Mnogo usklajevanj je potrebnih z vsemi udeleženimi pri teh investicijah. Hvalevredno je dobro strokovno razumevanje in strokovno sodelovanje Elektro podjetja, Telekoma in upravljal-ca kanalizacije in vodovoda jKP Prodnik. Intenzivnost še povečuje velik ekonomski in praktični interes koncesionarja za izgradnjo plinovoda, družbe Petrol plin d.o.o., da čimpreje zgradi osnovni plinovod za Mengeš in obe temeljni povezavi do Industrijske cone Mengeš Topole in do Loke ter Trzina. Pri tem bo morala Občina Mengeš (in njeni svetniki) upoštevati dejstvo, da s hitro izgradnjo plinovoda, kar je naloga koncesionarja Petrol d.d., lahko hkrati obnovi in zgradi še drugo potrebno komunalno infrastrukturo, s čimer bo zaradi hkratne gradnje veliko prihranila, čeprav bo s tem del finančnih obveznosti prenesen na prihodnje proračunsko obdobje. Zaradi pomena te izgradnje tudi za lastnike objektov, zaradi dobre priprave na priključi tev skupaj odpiramo informativno pisarno (glejte posebno najavo). Tokrat mi dovolite nekoliko neskromnosti. Izjemno sem ponosen na vse pohvale od zunaj na naš Odlok o izgradnji in upravljanju lokalnega telekomunikacijskega infrastrukturnega omrežja občine Mengeš (besedilo je v Uradnem vestniku tega Mengšana). Priznanje je tudi v tem, da v drugem branju, pri končnem sprejemanju, nanj ni bilo nobene pripombe in je bil sprejet soglasno. Sicer se pa delo, izvedba sšele začenja, čeprav, ob obnovah ulic, kabelsko kanalizacijo že gradimo. Prepričan sem, da je osnova za dobro izvedbo, zakonito delovanje in upravljanje postavljena, predvsem pa je v celoti upoštevan in s tem zagotovljen interes občine Mengeš. Ponovno in res iz vsega srca izrekam pohvalo in zahvalo avtorju odloka, našemu občanu g. Janku Korenu. Zahvala tudi zato, ker za delo, udeležbe na usklajevanjih in sestankih ni zahteval, oziroma je odklonil, kakršno koli plačilo - honorar ali sejnino. Kar nekoliko mi je nerodno, ker pri vsem sodelovanju nisva skupaj utegnila popili niti kozarca soka ali kozarček rujnega za uspešen zaključek tega pomembnega dela priprav. Potrdil je sodelovanje tudi v naprej. Prisrčna hvala za ta prispevek občini! O težavah in nagajanju (za nekatere so volitve že zelo blizu) kdaj drugič. Če bo ob vsem bolj nujnem in potrebnem delu sploh smiselno za to trositi čas in energijo. O teh stvareh se ni modro obremenjevati pred veliko nočjo in na začetku pomladi, ko vznikne vedno novo upanje na boljše in dobro. Vsem, ki cenite, spoštujete, verujete ali praznujete, želim vesele velikonočne praznike. RAZMIŠLJANJE (aktualno ?!) Dostojanstvena hoja po poti, po kateri MORAŠ hoditi, dosledno, pošteno in pravično - posebej pomembna vrednota, če ste v javni ali božji službi. Prav lep pozdrav! Toma/ Šlcbe Elisabeth S. Lukas: »/Ca/ jt junaštvo? Da greš dostojanstveno po poti, po kateri moraš hoditi. « Iz koledarja 2002 (april) z reprodukcijami Franceta Slane - Slovensko društvo HOSPIC, Kersnikova 6, 1000 Ljubljana, tel. 01/2348330, (■Naslov: hospii (î'Jsiol.nel HOSPIC je nevladna, nepridobitna, človekoljubna in prostovoljna organizacija, ki brezplačno izvaja program celotne oskrbe umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, pomaga žalujočim in izvaja različne oblike izobraževanj. ODZIV NA ŽUPANOV UVODNIK Politična kultura u Hlengšu Sedmega decembra lani je župan mag. Tomaž Šlebe mengeško javnosl povabil na javno razgrnitev in pogovor o izhodiščih proračuna za leto 2002, o dolgoročnem strateškem načrtu občine Mengeš ter o obvoznici Mengeš. Torej, vso zainteresirano javnost je povabil na razgovor o najpomembnejših strateških točkah razvoja naše občine. Javna razgrnitev je bila napovedana za 18. uro v prostorih Občine Mengeš. Ob napovedani uri sem prišel na omenjeno obravnavo in razgovor, ker se mi je zdelo, da je o teh temah pomembno javno in resno spregovoriti. Prisotni smo pričakovali pošteno javno razpravo med županom, občani in strankami o zares pomembnih temah. Vendar razprave ni bilo, saj se župan javne obravnave ni udeležil, na obravnavo niti ni poslal pooblaščenca ali katerega koli delavca Občine, niti se ni opravičil. Po dvajsetih minutah čakanja na župana ali predstavnika občinske uprave smo prisotni odšli domov. Župan si je privoščil ignoranco javnosti in blamažo brez primere!!! Če ob tem pomislimo na to, da župan noče upoštevati nekaterih pomembnih sklepov občinskega sveta, da pri odločitvah ne upošteva strokovnih mnenj, da nedemokratično in pristransko vodi seje občinskega sveta, da si je za lastno propagando prisvojil občinsko glasilo (in še bi lahko našteval podobne primere, s katerimi ves čas ustvarja in vzdržuje konfliktno stanje med njim in občinskim svetom), tako ravnanje niti ni tako presenetljivo. Njegovo neudeležbo na javni obravnavi bi že skoraj pozabil, če v prejšnji številki Mengšana ne bi prebral županovega uvodnika, v katerem javnost po/iva k pošteni in odkriti javni razpravi o kulturi demokracije ter politični kulturi med strankami v naši občini, pred tem pa druge obtožuje politične nekulturni I Torej k taki razpravi v javnost poziva nekdo, ki že v osnovi krši načela demokratičnega dialoga in sodelovanja med drugače mislečimi. Pred očmi javnosti bi se rad o politični kulturi pogovoril nekdo, ki to javnost ignorira in krši načela demokratične kulture. Menim, da je vsak komentar o dvoličnosti in sprevrženosti odveč. Naj povem, da je po mojem mnenju politična kultura te odnos med političnimi strankami v Mengšu na visokem nivoju. Med strankami sporov praktično ni, ravno nasprotno, sodelovanje v občinskem svetu je dobro in temelji na medsebojnem spoštovanju in upoštevanju različnih mnenj in pogledov na probleme v občini. Stranka, ki jo vodim (LDS), ni v sporu z nobeno od drugih strank, niti ne vem za spore meri posameznimi člani strank. Res pa je, da obstaja globok prepad meri županom in občinskim svetom, za katerega je po mojem mnenju odgovoren župan, ki pri svojem ravnanju ne premore niti malo samokritičnosti in popustljivosti do demokratične večine, kar pa tudi predstavlja veliko oviro za zares demokratično in enakopravno razpravo o politični kulturi v Mengšu. Peter Gubane, član Občinskega sveta Občine Mengeš opRfluično, pojflsmio OKOLiščin poli učne iiekuiture ob znmuDi nn pogouor Gospodu Petru Gubancu ml., članu svetniške LDS in ostalim prisotnim se opravičujem za zamudo na razgrnitev in pogovor o proračunu za leto 2002, o obvoznici Mengeš, o skupnem razvojnem programu osmih občin in o sdolgoročnem strateškem načrtu. Vabilo v novembrski številki glasila Mengšan je bilo za petek, 7. decembra 2001 ob 18.00 uri. ( v bi neznani prisotni počakali 15-20 minut, se ne bi zgrešili. Za zamudo ni opravičila, so pa okoliščine. V sejni sobi sem bil že eno uro prej, po lastni pomoti, ker sem napačno zapisal uro na koledarju - torej ob 17.00 uri. Ko sem spoznal, da sem prezgoden, sem se odzval vabilu Gasilske zveze Mengeš, ki je imela zaključek leta v kuhinji Topole z začetkom ob 17.00 uri. Snažilki sem povedal, da se vrnem, ker sem se zmotil za eno uro, ter pustil vsa gradiva za pogovor na mizi v sejni sobi. Prisotne in ostale vabim, da pridejo na zaključek javne razprave o skupnem razvojnem programu Podjetne regije, ki bo v ponedeljek, 15. aprila 2002 ob Ki.00 uri v sejni sobi na Občini. Mnenja O splošnih zaključkih gospodu Gubani a zaradi moje zamude ne mislim komentirati. So pa zanimiva za sklepanje o duhu, strpnosti, vrednotah - to je o človeški in politični kulturi. mag. Tomaž Štebe, župan UPRAVA UPRAVA OBČINE MENGEŠ - Telefoni e-naslovi Delovno mesto/Področje Telekom Simobil e-naslov Splošne zadeve, vložišče, Tajništvo župana in uprave (0)1 723 70 81 (0)1 724 71 - 00 040 8523 - 52 obcina@menges.si Mafta.Kuret@menges.si Župan 040 8523 - 50 Tomaž. Stebe@menges. si Direktor občinske uprave (0)1 724 71 - 02 040 8523 - 60 Dimitrij.Kovač k ®menges.si Svet občine, splošne zadeve (0)1 724 71 - 06 040 8523 - 55 Irena.Pod borsek@menges.si Sociala, vzgoja, zavodi, društva (0)1 724 71 - 07 040 8523 - 51 Rika.Binter@menges.si Vodenje, investk ije, okolje (0)1 724 71 - 04 040 8523 - 57_ Andrej.Urbanc@menges.6i Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča (0)1 724 71 - 09 040 8523 - 59 Robert. Spenko@menges. si Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor (0)1 724 71 - 01 (0)1 724 71 - 05 040 8523 - 53 040 8523 - 54 Boris.Kavcic@menges.si Mitja. Dol insek@menges.si Knjigovodstvo, linam e '(0)1 724 71""- 08 040 8523 - 58 lvona.Car@menges.si Fakturiranje, obračun (0)1 724 71 - 03 040 8523 - 56 Lidija.Urankar@menges.si Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (1x analogno, 2x ISDN). Po mobilnem telefonskem omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec, pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. Župana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih, ko menite, da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela. Pri županu se je možno dogovoriti za sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu. Župana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH (Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenem č Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00 Sreda: od 7.00 do 17.00 | Petek: od 7.00 do 13.( Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur. PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 in 12.00 - 15.00; SREDA: 8.00 - 11.00 in 13.00 - 1 7.00; PETEK: 8.00 - 11.00 in 11.30 - 13.00 OBČINSKA UPRAVA Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju ugodnih stanovanjskih posojil ■ (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/2000) Občina Mengeš objavlja RAZPIS UGODNIH STANOVANJSKIH POSOJILIH I. NAMENI, ZA KATERE SE DODEL|U|EJO STANOVANJSKA POSOJILA Posojila so namenjena za: ; • nakup stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš, • stanovanjsko gradnjo na območju občine Mengeš, • prenovo in revitalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine • Mengeš. ; Obrestna mera TOM + 1%, dobo vračanja 10 let. : Celotni stroški priprave, obdelave, vodenje kredita in priprave dokumentacije l za zavarovanje kredita so okoli 0,5% od zneska odobrenega kredita. Krediti se j odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja. II. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki z nakupom, gradnjo ali prenovo • stanovanja oz. stanovanjske hiše prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ; na območju občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje: • so državljani Republike Slovenije, I • imajo stalno prebivališče v občini Mengeš, • kupujejo ali gradijo stanovanja oz. stanovanjsko hišo, • imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup : novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki finančno še ni reali- '. zirana (sklenjeno v času, določenem z razpisom), • imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stano- ; vanjske hiše in so lastniki oz. solastniki nepremičnine oz. če predložijo : soglasje lastnika (izdano v času, določenem z razpisom), • imajo potrdilo o priglasitvi del prenove oz. revitalizacije objekta, katerega la- "• stniki oz. solastniki so v občini Mengeš (izdano v času, določenem z razpi- ■ som) oz. če predložijo soglasje lastnika. ; Za prosilca lahko kandidirajo lastniki oz. solastniki - investitorji gradnje, preno- : ve, revitalizacije ali kupci stanovanjske hiše oz. stanovanja. Posojilo, ki pripa- "• da upravičencu, znaša največ: do 40 % vrednosti primernega stanovanja. ; III. KRITERIJI ZA DODELITEV POSOJIL Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji: • primernosti in kvaliteta sedanjega stanovanja, • socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine, • namembnosti posojila, načina razreševanja stanovanjskega problema in faze : gradnje, I • drugo. PODJETNIŠKI KREDITI Občina Mengeš na podlagi 7. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju z '• znižano obrestno mero na področju malega gospodarstva, kmetijstva in turiz- : ma v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št.4/2000 ) objavlja RAZPIS j za ugodno kreditiranje z znižano obrestno mero in odlocom plačila glavnice na področ|u malega gospodarstva, kmeti|stva in turizma v občini • mengeš za ohranjanje, pospeševanje in razvoj dejavnosti 1. Predmet razpisa je ugodno kreditiranje z znižano obrestno mero TOM +1 % in z dobo vračanja 5 ; let in enoletnim moratorijem na vračanje glavnice po prosti izbiri kreditojemalca. Celotni stroški ; priprave, obdelave, vodenja kredita in priprave dokumentacije za zavarovanje kredita so okoli 0,5 • % od zneska odobrenega kredita. Krediti se odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izva- '. jalca kreditiranja, ki odloča o kreditni sposobnosti kreditojemalca in prevzema vse tveganje za vračanje kredita. Zavarovanje kredita se izvede v skladu s politiko izvajalca kreditiranja in v • dogovoru s kreditojemalcem. Izvajalec kreditiranja lahko zahteva dodatno dokumentacijo za • oceno kreditne sposobnosti in za zavarovanje kredita. I 2. Pogoji dodeljevanja ; • prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini najmanj 500.000 SIT, praviloma višina odobrenega j kredita ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije: • prosilec mora zavarovati prejet kredit po bančnih pogojih: C • investicija oziroma naložba mora biti na območju občine Mengeš. ; !. Pogoji za prijavo na razpis Ob ujjoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: • mlade družine, • družine z večjim številom otrok, • razširjene družine, • enostarševske družine, • mladi, • družine z manjšim številom zaposlenih, • invalidi in družine z invalidnim članom oz. z otrokom motenim, v telesnem in duševnem razvoju, • prosilci z daljšo delovno dobo, • prosilci z daljšim bivanjem v občini Mengeš. IV. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo vloge skupaj s prilogami; • opis namena, višino in vrsto porabe posojila, • potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije), • dokazilo 0 statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali pod-najemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško knjižni izpisek in potrdilo o premoženjskem stanju), • notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2001 in 2002 (v primeru nakupa), • gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), • potrdilo o priglasitvi del (v primeru prenove ali revitalizacije), • zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, • potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, • potrdilo o času stalnega bivanja prosilca in družinskih članov v občini Mengeš, • dokazilo o enostarševski družini, • sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, • dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo. Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo do 22. aprila 2002 na naslov OBČINA MENGEŠ, Komisija za dodelitev stanovanjskih posojil, Slovenska c. 30, MENGEŠ, s pripisom - »Stanovanjsko posojilo - ne odpiraj«. Vse dodatne informacije dobite po tel. 724 7106 gospa Irena Podboršek. Vloge bo obravnavala 5-članska Komisija za dodelitev stanovanjskega posojila, ki jo imenuje župan. Na predlog komisije bo župan s sklepom obvestil vse udeležence razpisa o znesku dodeljenega posojila. OBČINA MENGEŠ Župan, mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. Na razpis se lahko prijavijo: • poslovni subjekti (podjetja in družbe z največ 50 zaposlenimil s področja malega gospodarstva, kmetijstva in turizma s sedežem v občini Mengeš: • fizične osebe (samostojni podjetniki, zasebniki in drugi) s stalnim prebivališčem v občini Mengeš: • lastniki kmetij z vsaj enim članom kmečkega gospodinjstva s statusom kmeta s stalnim prebivališčem v občini Mengeš. 4. Nameni, za katere se dodeljujejo krediti: • uvajanje kakovostnejše, donosnejše in tehnološko zahtevnejše proizvodnje izdelkov in pridelkov ter storitev in dejavnosti na območju občine Mengeš; • pospeševanje kmetijstva in turizma na območju občine Mengeš; • uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje in izdelkov, ki zmanjšujejo negativen vpliv na okolje ali so okolju prijaznejši na območju občine Mengeš; • izgradnjo, adaptacijo, razširitev, nakup proizvodnih, poslovnih objektov in prostorov v občini Mengeš; • nakup opreme, patentov, blagovnih znamk, tehnologije; • izdelavo dokumentacije zahtevnejših in razvojnih projektov; • nakup kmetijskega zemljišča, zemljišča za graditev, dograditev, razširitev ali preusmeritev dejavnosti na območju občine Mengeš. .5. Prednostni kriteriji za dodelilev kredita Krediti se prednostno dodelijo prosilcem, ki na območju občine Mengeš: • z investicijo v proizvodnjo zagotavljajo zahtevnejšo profitabilno proizvodnjo in storitve; • uvajajo sodobne tehnološke postopke, okoljevarstveno ali zdravstveno neoporečne procese ali izdelke, • investirajo v organiziranem proizvodno-industrijskem, skladiščnem in storitvenem območju v občini Mengeš (Industrijska cona Mengeš - Topole, Poslovni center Mengeš); OBČINSKA UPRAVA • uvajajo in dopolnjujejo proizvodne programe, storitve ali izdelke ostalega gospodarstva v občini Mengeš; • uvajajo deficitarne storitvene dejavnosti v občini Mengeš, b. Vloga za dodelitev kredita mora obsegali: • Opis namena, višino in vrsto porabe posojili; • Potrdilo o stalnem prebivališču za fizične osebe; 1. splošne podatke o fizični osebi (samostojni podjetniki, zasebniki in drugi), poslovnem subjektu (podjetja in družbe), ki naj vsebuje opis, dejavnost, število zaposlenih in popoln naslov; • fotokopija sklepa sodišča ali druge organizacije o registraciji in fotokopija vseh sprememb; • fotokopija obvestila o identifikaciji razvrstitve po dejavnosti Statističnega urada RS; • posestni list za celotno posestvo in potrdilo o statusu kmeta; • fotokopija dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti; 2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov; • fizične osebe: potrdilo RUIP • izpostava Domžale; • pravne osebe: BON 2 ali BON 3 oziroma potrdilo, da še niso pričele poslovati; 1 dokazilo za namen posojila: • predračun ali račun za nakup opreme, patenta in blagovne znamke, tehnologije; • overjeno kupoprodajno pogodbo ali pogodbo za nakup poslovnega prostora, zemljišča, in podobno; • gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglašenih delih za gradnjo, dograditev ali preusmeritev dejavnosti s projektom oz. gradbeno dokumentacijo in predračunom investicije, skupaj z zemljiškoknjižnim izpiskom oz. dokazilom o lastništvu; soglasje o adaptaciji; pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacije v najetih prostorih; pri okoljevarstvenih vlaganjih mora bili podano tudi mnenje ustrezne inšpekcijske službe; • poročilo oziroma oceno Kmetijske svetovalne službe o usmeritveno razvojnem programu kmetije. 7. Rok za oddajo vloge Vloge z vso potrebno dokumentacijo morajo prispeti v vložišče najkasneje do 22. aprila 2002 do 15.00 ure, v zaprti kuverti z oznako »ugodno kreditiranje podjetništvo ■ razpis 2002« na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta ¡0, 1234 Mengeš. Odpiranje vlog bo izvedla komisija 22. aprila 2002 ob 16.00 uri v sejni sobi Občine Mengeš. Dodatne informacije (R. Binter, tel. 061 7247107). Občina Mengeš mag. Tomaž Šfebe, dipl. ing., župan GORNIŠKI POHOD OKROGLO - KAMNIŠKI VRH v soboto, 6. aprila 2002. Odhod izpred Občine Mengeš ob 7.00 uri. Pot nas bo vodila izpod Okroglega ob strugah potokov proti Kamniškemu vrhu. Med potjo bomo pobrali odpadke, predvsem ob strugah in kolovozih. KRVAVEC GOSPINCA - BREZOVIŠKI GRABEN v soboto, 13. aprila 2002. Odhod izpred Občine Mengeš ob 7.00 uri. Z žičnico se bomo odpeljali do Gospince in očistili zgornji del Brezoviškega grabna, iz katerega se napaja krvavški vodovodni sistem v Izvirih. Uprava RTC Krvavec nam omogoča prevoz, razen, če več obratovala zaradi popolne odjuge. Vsekakor bomo poskrbeli za prevoz do Gospince. S POBIRflnJElU ODPflDKOU Za svojo varnost odgovarja vsak sam. Če bo napovedano zelo slabo vreme pohod odpade (Dnevnik TVS petek zvečer). Za skromno malico, vreče in odvoz odpadkov bo poskrbljeno. Zaradi organizacije prevozov svojo udeležbo obvezno najavite na tel. št.: 01 - 7237081 ali na e-naslov: obcina@menges.si. Občina Mengeš, mag.Tomaž Štebe, župan INFO: letošnje leto je posvečeno naravnim vrednotam, kulturni dediščini in turizmu. Leto 2002 je razglašeno za mednarodno leto gora in ekoturiz-ma. 22. marca je svetovni dan voda, 22. aprila pa svetovni dan Zemlje. 0BUESTIL0 STflRŠEm nouoROjenčKOu Obveščamo uas, da so v proračunu Občine IDengeš za leto 2002 planirana sredstva, kijih bomo dodelili za vsakega novorojenčka s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem v Občini Iflengeš, in sicer 30.000,00 SIT kot enkratno pomoč ob rojstvu in kot Znak priznanja. Starši novorojenčka morajo vlogi za dodelitev sredstev priložiti rojstni list novorojenčka. V vlogi je potrebno navesti število računa, komor bomo sredsstva nakazali, in davčno številko vlagatelja. puniFiRncun - Komunnini priključki INFORMATIVNE URE Občina Mengeš in družba Petrol plin d.o.o. uvajata tedensko informativno uro vsako delovno sredo od 16.00 do 17.00 ure na Občini Mengeš v sejni sobi. Občani bodo lahko dobili vse potrebne informacije takoj ali kasneje po pošti oz. telefonu. Seznanili se boste lahko z načrti v pripravi in deli v izvedbi. Svetovali Vam bomo, kako pripraviti oz. načrtovati svoje priključke za elektro - kabelsko napeljavo, plin, vodovod, kanalizacijo, kako in kdaj preurediti kurilnico in podobno. Dobili boste informacije o izgradnji plinovoda v občini oz. v vaši ulici. mag. Tomaž Štebe, župan Štefan Lebar, u.d.i., direktor VABLJENI NA SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ PREDVIDENI VSEBINSKI DNEVNI RED NADALJEVANJA 36. IN REDNE 37. SEJE, V SREDO, 3. APRILA 2002: ■ • Odlok o varstvenih pasovih vodnega vira vrtina M1 (pri opeka- rni) in ukrepih za varovanje vodnega vira - 1. obravnava I • Spremembe cenika oglasnega prostora v glasilu Mengšan 58 • Volitve in imenovanja: Imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v Svet centra za socialno delo Domžale, imenovanje novega člana Odbora za gospodarstvo, finance in proračun I • Redno poročanje o glavni cesti Želodnik-Vodice za odsek Men-H geš in za obvoznico Mengeš I • Sprejem avtentične razlage drugega odstavka 35. člena Poslo-I vnika Občinskega sveta Občine Mengeš U • Prostorski ureditveni pogoji (PUP) za območje Mengeš Center - ■ sprejemanje osnutka Odloka za enomesečno javno razgrnitev I • Odlok o pomožnih objektih (II. obravnava) I • Ureditveni načrt območja gradu Jablje - sprejem stališč do pri-B potrto ■ • Zazidalni načrt M28/3 - sprejem stališč do pripomb Info: Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum In predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v Gasilsko-god-benem domu Mengeš, Zavrti 2, vhod z Crobeljske ulice. Začetek ob 18.00 un- mag. Tomaž Štebe, župan D OBČINSKA UPRAVA Prostorsko ureditveni Pogoji (PUP) MENGEŠ - CENTER OSNUTEK Javna razgrnitev: od 15. aprila do 15. maja 2002 Javna obravnava: Občina Mengeš, sejna soba Ponedeljek, 22. aprila 2002, ob 20.00 uri. Ureditvene enote (opisno): Ml - Od »Karo«, Kulturni dom - Občina Mengeš, Glasbilarska do parkirišča pri pokopališču; Stara pot, od Kersnikove do Gasilsko godbenega doma. M2 - Od Grobeljske, Banke, Vrtca Sonček, Zdravstvenega doma do trgovine Emona. M3 - Vrtec Gobica, star gasilski dom M4 - Prešernova N17 - Stari Trak M8 - Od »Oranžerije«, osnovne šole - Športni park Mengeš. Dokumentacija bo javno razgrnjena v prostorih Občine Mengeš, Slovenska c. 30. V času javne razgrnitve lahko predložijo pripombe in predloge fizične in pravne osebe v knjigo pripomb ali na naslov Občine Mengeš. mag. Tomaž sil HI. župan Lastnike objektov in zemljišč posebej vabim na 37. sejo sveta (03.4.2002 ob 18.00 uri), ko nomo sprejemali PUP Mengeš-Center. Prosim za vaše pozorno in aktivno sodelovanje pri pregledu in pripravi pripomb, predvsem tisteih katerih objekte ZVNKD Kranj opredeljuje s pogoji oz. omejitvami glede varovanja dediščine. S skupnimi napori in dogovorom ter pojasnjevanjem bomo, upam, dosegli ustrezno varovanje stavbne dediščine, tako da bo zadoščeno temu cilju in tudi interesom, načrtom in možnostim lastnikov oz. investitorjev. mag. Tomaž ŠTEBE, župan znsTnufi menGEšKn, SLOUcnsKn SPOŠTOVANI, ZASTAVE LAHKO KUPITE NA OBČINI MENGEŠ: - MENGEŠKO, PO CENI 6.480,00 SIT ZA KOS, VELIKOST 1500 X 500 MM, - SLOVENSKO, PO CENI 3.420,00 SIT ZA KOS, VELIKOST 750 X 1500 MM. Ceni vključujeta DDV. Enaki sta nabavnim. mag. Tomaž Stene, župan OBČINSKA UPRAVA jnunn rozgriiiku osnuTRn UREDiTueneGfi nnčRTn ni6 - mtnGtš bo trrjrlr od i5.4.2002 do 15.5.2002, jnunn OBRfiunnun DOKumenTn pa bo izutDtni, 22.4.2002 u prostorih OBčine menGEš Ureditveno območje M6 sestoji iz dveh programsko različnih : sklopov, v južni sklop sodijo površine tovarne Filc d.d. j Mengeš, v severni sklop pa površine stavbnih mas Trdinovega '• trga. : Območje je namenjeno industriji, mestotvornim dejavno- ; stim ter stanovanjem. Z uvajanjem mestotvornih programov se • območje odpira ponovni urbanizaciji. Območje M6 s svojo : severno mejo tvori hrbtenico Trdinovega trga, kar pomeni, da : bo obnova obstoječih in zasnova novih stavb, kot jih pred- ; videva UN, opredelila izgled južnega dela Trdinovega trga. | Posebno pozornost je potrebno nameniti uvajanju mestotvor- " nih funkcij, ki bodo območju vrnile značaj urbanega lokalne- : ga središča tudi po programskem značaju. Ker je bilo že pred • desetletjem območje izrazito industrijsko, predstavlja pojav j mestotvornih dejavnosti programsko protiutež industriji. : Soobstoj različnih programov znotraj območja M6 narekuje : industriji posodobitev in optimizacijo okoljskih parametrov na • način, ki ji bo dolgoročno omogočil tudi učinkovito preselitev j na novo lokacijo. V želji, da bi nastala kvalitetna izhodišča za : urejanje Trdinovega trga, Vas vabimo k ogledu in udeležbi na : javni obravnavi, kjer bomo veseli vsakega mnenja in umestne : pripombe. • Občinska uprava " SKUPNI RAZVOJNI PROGRAM Občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, ; Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice so julija 2001 • sklenile dogovor o pripravi Skupnega razvojnega ! programa porečja Bistrice, Pšate, Rače (SRP-BPR). : Pripravo programa so naročile pri podjetju Oikos • d.o.o., Svetovanje za razvoj. Območje osmih občin '. smo delovno poimenovali Podjetna regija, saj je : znano po podjetnosti in obrtništvu, iz katerega lju- : dje, ki tu živimo, črpamo voljo do dela in razvoja. • Pripravo programa je nadzoroval Projektni odbor, v j katerem so predstavniki občin, razvojni partnerji pa : so bili v proces vključeni preko Projektnega sveta, ; ki se je sestal trikrat. Namen skupnega razvojnega programa je pomagati občinam pri uresničevanju : zastavljenih ciljev. Opredeljuje ključne razvojne ; usmeritve, prioritete in programe, ki jih želijo • občine izvesti v prihodnosti, pa tudi strategije in : orodja za njihovo izvedbo. Programi in podprogra- ; mi so zasnovani tako, da vsebujejo aktivnosti in j ukrepe, ki so v pristojnosti občin in razvojnih pa- l rtnerjev. Spodbudili naj bi trajen gospodarski razvoj : in omogočili življenje ustvarjalnih ljudi v kakovo- • stnem kulturnem in naravnem okolju. Skupni | razvojni program je sestavljen iz dveh dokumentov: : kritična analiza stanja je povzetek ugotovitev o ; stanju in dogajanju na območju Podjetne regije, v • razvojne programu pa so predstavljeni vizija : območja, razvojne usmeritve in cilji ter razvojni ; programi, s katerimi želi Podjetna regija uresničiti • zastavljene cilje. Vsi ti dokumenti so objavljeni na j www.PodjetnaRegija.org in na CD ROMu. Razvoj- : OBČIN DOMŽALE, KAMNIK, KOMENDA, LUKOVICA, MENGEŠ, MORAVČE, TRZIN IN VODICE www.PodjetnaRegija.org - SRP POVZETEK ZA )AVNO RAZPRAVO DO 15.04.2002 ni program je sestavljen iz dveh glavnih programov: I. KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE II. KONKURENČNO GOSPODARSTVO Glavna programa se delita na 16 med seboj tesno povezanih podprogramov. Podprogram "Učinkovita mobilnost za vse", je predviden za vključitev v Regionalni razvojni program ljubljanske urbane regije. Šest podprogramov predstavlja ključne prioritete za območje osmih občin, izvedba ostalih podprogramov pa bo temeljila na pobudi razvojnih partnerjev v območju. In prav sedaj se začenja proces priprave programov in projektov za to obdobje. Podprogrami so pripravljeni tako, da bodo pred in v obdobju 2004 - 2006, ko bo Slovenija deležna evropskih razvojnih sredstev, kandidirali za sofinanciranje na Kohezijski sklad, Cilj 3 Strukturnih skladov, Inovativne akcije in Program SAPARD. Pregled podprogramov po prioritetah PODJETNA REGIJA SKUPNI RAZVOJNI PROGRAM OBČIN Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice JAVNA RAZPRAVA bo potekala do ponedeljka 15. aprila 2002. Tega dne bo zaključek ob 18.00 uri v sejni sobi na občini Mengeš. VABLJENI! VABIMO VAS k pc ......»slov: neposre Šaranovičeva 3t>b, 12.10 Domžale, info@oikos.si) ali občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Menf e-naslov: obcina@menges.si). Informacije pri naslovnikih in na www.PodietnaRegija.org. Program je na vpogled na Občini Mengeš. Na posebno željo ga lahko prejmete na zgoščenki. lovanju pripomb in predlogov na projektni svet (Oikos, mag. Tomaž šlebe, župan GLAVNA PROGRAMA 1. KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE II. KONKURENČNO GOSPODARSTVO Podprogram /a vključitev v regionalni razvojni program • Učinkovita m >bilnost za vse Ključni podprogrami • l li inkovito prostorsko ii.k rlovanje • Kakovostna in povezana kom. infrastruktura • Kakovostno izobraževanje in druž. storitve • Vodni viri za prihodnost • Konkurenčne poslovne cone • Uporabne vsebine na medmrežju Podprogrami/temelječi na iniciativi razv. partnerjev • Kultura za vse ob prijetnem druženju • Pestre možnosti za šport in rekreacijo • Aktivni in podjetni starejši • Varnost kot pogoj za kakovost življenja • Grozdi poslovnih storitev • Grozdi proizvodnih storitev • Uspešno kmetijsko gospodarstvo OBČINSKA UPRAV Slikovni izbor utrinkov s 36. seje sveta Občine Mengeš 113 POLICIJA Kronika dogodkou za mesec februar 2002 NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ Policisti PP Domžale so v mesecu februarju 2002 zabeležili naslednje varnostne pojave: Prometna varnost Obravnavali so 5 prometnih nesreč, v katerih je nastala materialna škoda.Vzroki prometnih nesreč so: - nepravilna stran in smer vožnje - 2 x - neprilagojena hitrost - 1 x - vožnja na prekratki varnostni razdalji - 1 x - nepravilno prehitevanje - 1 x lavna varnost Policisti so opravili 8 intervencij zaradi kršitev javnega reda in miru, in sicer 6 x na javnem kraju, 2 x v zasebnem prostoru, dva kršitelja sta bila pridržana na PP Domžale. Kriminaliteta Policisti smo obravnavali 7 kaznivih dejanj, med njimi: - vlomi v vozila - 2 x - tatvine - 2 x - vlomi v objekte - 3 x Policijska postaja Domžale obravnava več prijav oškodovancev zaradi nakupa masažnega aparata pri podjetju C & A d.o.o. iz I jubljane. Predstavniki omenjenega podjetja so v letu 2001 ob obiskih na domovih predstavljali omenjeni aparat, vendar oškodovanci aparata še niso prejeli, čeprav so ga plačali. Z zbiranjem obvestil smo ugotovili, da je v omenjeni zadevi več oškodovancev, zato jim predlagamo, da podajo prijavo na policijski postaji Domžale, ob prijavi pa naj prinesejo dokumentacijo v zvezi z nakupom omenjenega aparata. Policisti naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazrešenih primerih, naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel. št. 724 65 BO ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. Enako naj ravnajo, če opazijo sumljive osebe. Policisti PP Domžale AVS MIMO VI »KO SERVIS pooblaščeni servis: SHARP KENWOOD 1234 Mengeš, Hribarjeva 38 tel, fax.: 01 729 13 03 01 729 13 04 servisiranje: E-mail. avs.menges(o>iol.nct delovni čas: 9.-12. in 15,-18. ure sobota: 10. - 12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP,), KENWOOD ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJI, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk, ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP, ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disc) in ♦ MINIDISKI znamke KENWOOD. POLITIČNE STRANKE Dolgoročni razuojni načrt Občine ITlengeš LDS Današnja Občina Mengeš je začela delovati kot občina (sedaj že davnega) leta 1994. Takrat je začel delovati prvi demokratično izvoljeni Občinski svet, dobili pa smo tudi prvega župana po osamosvojitvi naše države Slovenije. Sedanja nova garnitura Občinskega sveta in novi župan pa delujemo od decembra leta 1998 dalje. V letošnjem letu se nam torej izteka naš štiriletni mandat. Štiri leta so na prvi pogled kar dolga doba, v kateri se da z ustrezno finančno podporo marsikaj narediti. Zato smo se v občinskem svetu že takoj na začetku odločili, da bomo izdelali in sprejeli dolgoročni in srednjeročni plan razvoja Občine Mengeš, ki bo služil naši garnituri in tudi našim zanamcem za realizacijo strateških odločitev. Žal v mesecu marcu 2002 lahko ugotovimo, da tega razvojnega načrta še vedno nimamo, saj je župan na februarski seji občinskega sveta navzočim povedal, da še ni niti izbran izvajalec, ki bo takšno študijo izdelal. Zato trdim, da je realizacija nalog, ki jih izvaja občinska uprava z županom na čelu, popolnoma stihijska in tako se tratijo tudi sredstva občinskega proračuna brez vsakršne vizije, kaj zares občani v tej naši občini hočemo uresničiti. Odraz takšnega ravnanja občinske uprave pa je tudi ravnanje občanov na področju investiranja, saj je gradnja v zadnjem obdobju povsem zamrla, kar nam pove podatek, da je Občina iz naslova komunalnega prispevka v letu 2001 imela le za 2.552.000,00 SIT prihodkov! Ob sprejemanju proračuna za letošnje leto 2002 smo člani Občinskega sveta Občine Mengeš v celoti podprli prav vse programe, ki jih je župan načrtoval v letošnjem proračunu, z omejitvijo, da mora župan za vse večje investicije, ki presegajo 20 mio SIT, pred podpisom pogodbe o izvedbi, Občinski svet podrobno seznaniti o posamezni investiciji in pridobiti njegovo soglasje. Na ta način želimo vsaj delno kontrolirati racionalno porabo proračunskega denarja, da se ne bo več dogajalo tako kot na primer pri projektu Zoranina, Zadružniška in Maistrova ulica, ko je župan brez vednosti in soglasja občinskega sveta podpisal dodatek k pogodbi za granitne robnike za dodatnih preko 7mio SIT. Za mnoge je to veliko denarja! In če vemo, da vsakoletni občinski proračun znaša okoli 600 mio SIT (po starem skoraj 6 milijonov DEM), se marsikdo od nas upravičeno sprašuje, če se s tem denarjem vendarle ne bi dalo kaj več narediti. Član Občinskega sveta Občine Mengeš, Roman Kalušnik, LDS HITRA DOSTAVA Na vrtnariji vam n brsljank. pokonen v I mu [p)(gOredpripravo obrambni reformi sprejela Bajukova vlada poleti 2000. V času Bajukove vlade je bil na Ministrstvu za obrambo izdelan tudi podrobnejši projekt profesionalizacije oziroma pridobivanja in usposabljanja poklicnih vojakov in podčastnikov. Trenutno zaprašen leži nekje v predalih. Hkrati je Ministrstvo za obrambo RS februarja 2002 ugotavljalo, da dosedanji cilj zaposlitve 300 novih profesionalnih vojakov na leto ni bil dosežen še niti v enem letu. Kljub zagotovilom NATO že leta 1997, da bo Republika Slovenija v enem letu popolnila bataljon za sodelovanje v mednarodnih operacijah s 700 pripadniki, je bil leta 2000 popolnjen le s 225 pripadniki, januarja 2002 pa s 412 pripadniki. Stalna sestava Slovenske vojske je bila (dopolnjena 67% (mirnodobna formacija) in podobno. Do zastojev je prihajalo predvsem po letu 1994, čeprav bi moralo biti obratno, saj je DZ ravno v začetku lega leta sprejel Zakon o temeljnih razvojnih programih za obrambo, ki bi lahko zagotovil več kot dobro materialno podlago nadaljnjega razvoja. Prej, v lotih 1991 -1994, je bila dinamika precej boljša. Tako je bilo pred osamosvojitvijo zaposleno v Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo in Republiškem štabu Teritorialne obrambe skupno 197 delavcev, konec leta 1991 pa 2744 ter konec 1992 že 4374, od tega v Teritorialni obrambi 3689. Kljub novemu zakonu je trend obrambnih izdatkov glede na delež BDP od 2,05 % BDP v letu 1992 padel, tako da je v letu 2000 znašal le še 1,22 % in šele v letu 2001 je bil ta trend zaustavljen (1,44 % BDP). Sredstva so se trosila tudi za neprimerno opremo in oborožitev, vrh takšnega ravnanja pa predstavlja nakup civilnega vladnega letala na račun sredstev za modernizacijo Slovenske vojske. Nedavno vložene spremembe in dopolnitve Zakona o vojaški dolžnosti so zgolj to, kar govori naslov zakona. Z njim še ne odločamo o tem, kakšna bo poklicna vojska in prostovoljna rezerva in koliko bo reforma stala. To bo moral zakonodajalec določiti v spremembah Zakona o obrambi in podzakonskih aktih. Smiselno bi bilo, da se te spremembe sprejemajo istočasno. Ob predstavitvi zakona so predlagatelji omenjene spremembe jasno povedali, da predlagajo reformo v okviru doslej predvidenih sredstev, ki jih je Državni zbor določil v programu razvoja sv za naslednjih 10 let. Zato so očitki, ki so temu sledili, češ da je tak predlog predrag, povsem neutemeljeni. Zavračajo jih tudi vladne študije. Tako Ministrstvo za obrambo RS v uradnem gradivu (Študija primera Slovenije, /Obramboslovni raziskovalni center, Fakulteta za družbene vede/ in »Študija o možnostih prehoda na poklicno popolnjevanje Slovenske vojske v Republiki Sloveniji« (Center za strateške študije, Ministrstvo za obrambo) za obravnavo na svetu za varnostna vprašanja ugotavlja, da bi prehod na poklicno popolnjen je oboroženih sil neznatno vplival na celotno narodno gospodarstvo oziroma na družbeni proizvod. Primerjava med sedanjim modelom popolnjevanja SV na podlagi splošne vojaške obveznosti ter predlogom poklicne vojske in prostovoljne rezerve kaže, da bi v enem letu za sedanji sistem potrebovali 43 milijard SIT za stroške osebja, medtem ko bi za kombinacijo poklicne vojske in prostovoljne rezerve potrebovali 39,6 milijard SIT za stroške osebja. Vladna študija pri tem upošteva večje število poklicnih vojakov, kot jih Slovenija v miru dejansko potrebuje (835 častnikov, 1280 podčastnikov, 8000 vojakov ter 918 civilnih uslužbencev). Izračuni Odbora za obrambo, ki deluje v okviru Strateškega sveta SDS, so pokazali, da bi bili stroški osebja isti kot danes v primeru, če bi celotni poklicni sestav štel okrog 8.500 poklicnih častnikov, podčastnikov in vojakov. Stroški prostovoljne rezerve (Nacionalne garde, potrebovali bi 14 do 16 tisoč prostovoljcev) po nobenem izračunu ne presegajo stroškov potrebnega usposabljanja obveznikov v rezervi v sedanjem obsegu OZ. številu. Resda zveze NATO načelno ne zanima, kako se vojska članice ali kandidatke za članstvo popolnjuje. Zahteva pa, da je takšna vojska učinkovita. Glede na zgoraj opisane težave si lahko sami odgovorimo na vprašanje, ali ta kriterij izpolnjujemo (najprej zaradi varnostnih potreb Slovenije, šele nato zaradi drugih), prav tako pa tudi na vprašanje, ali bodo stalno nove papirnate reforme, ki se jih loteva MO, tokrat res prinesle potrebne izboljšave. Kljub temu da poslanci vladnih strank niso podpisali predloga Zakona o odpravi splošne vojaške obveznosti, pa predstavlja sporočilo iz vladnega sveta za varnostna vprašanja, ki pravi, da so dosegli visok konsenz glede potrebnosti prostovoljnega načina popolnjevanja slovenske vojske, ohrabrujoč signal. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri obljubi in da bo vlada vloženi zakon skupine poslancev s prvopodpisanim (anezom lanšo podprla. V SDS so prepričani, da bi ga bilo potrebno sprejeti še letos, saj bomo v nasprotnem primeru čez nekaj let prišli v položaj, ko ne bomo imeli ne ustrezne obvezniške in ne poklicne vojske. Bo kdo v tem primeru odgovarjal za tiščanje glave v pesek? Socialdemokratska stranka Slovenije WÊÊIÊÊÊÊÊ DRUŠTVA WÊÊÊIÊÊÊÊtKÊtmÊÊÊB^- POROČILO PREOSEDIHRD DRUŠTUfi PflRTIZflll Zfi LETO 2001 IO se je sestajal skupaj z NO in vaditelji. Na ta način smo bili vsi seznanjeni z vsem, kar se je v društvu dogajalo. Vadba poteka po ustaljenem programu in načinu dela, za kar gre vsa zahvala vaditeljem, ki še zmeraj z veliko mero požrtvovalnosti vodijo vadbo brezplačno. Vadbo organiziramo skladno z željami vadečih. Lani smo tako v jesenskem delu pričeli z vadbo ženske košarke, kar je bila že dolgoletna želja, zanimanje za aerobiko pa je tako upadlo, da smo vadbo opustili. Prav tako smo na novo zagotovili vadbo še eni skupini starejših občank, ki jo imajo v dopoldanskem času ter vadbo bad-mintona za skupino žensk. Pogoji za določene dejavnosti so dokaj neprimerni, saj telovadnica Partizana komaj odgovarja vadbi za badminton, saj lahko hkrati vadijo le štirje udeleženci, vendar smo se nekoliko drugače organizirali, da se udeleženke te oblike rekreacije lahko udeležijo vadbe. Mladim smo zagotovili, v veliki meri z razumevanjem gospoda ravnatelja Branka Liparja, termin v telovadnici OŠ. V telovadnici OŠ imamo že ustaljene termine za vadbo odbojke, badmintona in gimnastike. Z OŠ še naprej dobro sodelujemo. Prav tako OŠ zagotavlja možnost uporabe šolske telovadnice za organizacijo tekmovanj v namiznem tenisu. Uporabo telovadnice v šoli plačujemo kar je za društvo dodatni strošek. Vadba traja tako vsak dan do 22. ure zvečer. Vadba je tudi v soboto skoraj ves dan in v nedeljo dopoldan. Ob sobotah so sedaj tudi tekme državne namiznoteniške lige, dopoldan ob 10. uri, popoldan pa ob 16. uri. Sredstva, ki jih za dejavnosti društva namenja Občina, ne zadoščajo pokrivanju materialnih stroškov: kurjava, elektrika, komunalne storitve, kar je razvidno iz finančnega poročila. Vplivnost športnih društev na kreiranje športne politike je odrinjena na stran, čeprav moram ugotoviti, da za določene večje akcije pri občinski upravi najdemo skupni jezik. V preteklem letu je delovalo 29 vadbenih skupin oziroma sekcij. Na področju tekmovalnega športa pa je aktivnost društva usmerjena predvsem na vadbo namiznega tenisa, tenisa in balinanja. Za vadbo je skrbelo 28 vaditeljev, hišnica in 4 člani uprave, ki pa so v večini primerov tudi vaditelji, tajnica in blagajničarka. Pa še na kratko o delu po posameznih vadbenih skupinah oziroma sekcijah. Omenil bom le najpomembnejše. Balinarji so svoje delo pregledali na svojem občnem zboru. Sekcija ima 100 članov. Imajo svoj upravni odbor, ki se je sestal sedemkrat. Predvsem so bili delavni pri urejanju oko- '• lice balinišč, uredili in tlakovali so okolico : igrišč, uredili kanalizacijo za meteorsko vodo, ■ pripravili vse potrebno za obnovitev elektrike, j ki je še zmeraj zasilna rešitev. Pri tem so člani • sekcije opravili precej ur udarniškega dela. Za : delovanje so pridobili 1.3 sponzorjev in : nabavili nekaj nove opreme. Vsekakor je največji uspeh sekcije uvrstitev j v 2. člansko državno ligo. Obenem pa je to : velik izziv, saj bo potrebno še marsikaj pos- ; toriti za uspešno tekmovanje. Tudi teniška sekcija je svoje delo pregledala j na občnem zboru sekcije. V sekcijo je : vključenih 56 članov. Organizirali so vadbo ; pod strokovnim vodstvom za ženske, drugih • tečajev niso organizirali, saj zanje ni bilo zan- j imanja. : Organizirali so turnir dvojic, turnir v ; počastitev občinskega praznika, sodelovali so • v poletni in zimski rekreativni ligi, omogočili J so izvedbo odprtega prvenstva TZS za tek- : movalce stare do 16 let, srečanje MALI : VELI- : KI MENGEŠ in turnir za otroke Sodelovali so v rekreativni letni in zimski \ ligi, člani sekcije pa so se udeleževali : rekreativnih turnirjev v organizaciji drugih ; klubov. Dobro sodelujejo s FIT TOP centrom. • Z najmlajšimi dela trener Dušan Planinšek. j Udeležili so se kar nekaj turnirjev in dosegli '. lepe uvrstitve in se uvrstili na točkovne : lestvice teniške zveze Slovenije. Šolanje za trenerja tenisa na fakulteti za • šport je končal David Jerič. : Igrišča so bila dobro vzdrževana. Uredili so ; okolico igrišč, postavili ograjo, prebarvali • brunarico in obnovili antenski sistem. Namiznoteniška sekcija je svoje delo pre- : gledala na svojem sestanku. Gotovo gre za : najbolj aktivno sekcijo, ki združuje mlade • igralce od začetnikov do rekreativcev. Vadba je organizirana v sedmih vadbenih : skupinah, ki so vadili pod vodstvom trenerjev: ■ Gregorja Gostiše, Luke Pirša, Simona Jenca, < Polone Leskovec, Miodraga Drljače in Jožeta \ Mlakarja. : Tekmovalci so sodelovali na 51 turnirjih. \ Udeležili so se tudi mednarodnih tekem, j Špela Burgar in Natalija Lužar sta se udeležili *• evropskega prvenstva v Italiji. V lanski sezoni : smo osvojili kar nekaj laskavih rezultatov. ; Tako je Špela osvojila 1. mesto na mednarod- | nem prvenstvu Avstrije v Burgenfeldu, na eki- • pnem državnem prvenstvu za mladinke so : Špela Burgar, Natalija Lužar, Mateja Ravnikar ; in Lara Avbelj osvojile 2. mesto. Špela Burgar j je osvojila naslov državne prvakinje med j posameznicami, skupaj z Natalijo Lužar pa še : 2. mesto. j Špela je bila najuspešnejša tekmovalka na lestvicah NTZS in 12. na evropskih lestvicah med mladinkami. Natalija pa se je uvrstila na 3. mesto na lestvicah med kadetinjami, na državnem prvenstvu pa je osvojila med posameznicami 2. mesto, v dvojicah z Matejo Ravnikar 2. mesto in v mešanih dvojicah skupaj s Petrom Vida 3. mesto. V ekipnem delu tekmovanja za kadetinje so Natalija Lužar, Mateja Ravnikar in Lara Avbelj osvojile 2. mesto. Špela je postala redna članica članske reprezentance, zmagala pa je na 1. turnirju AA v Mengšu v kategoriji do 21 let, na TOP 1 2 za članice je osvojila 5. mesto. Uspešno je ekipa NTS EDIGS nastopala v 2. državni ligi za člane. Špela Burgar, Natalija Lužar, Mateja Ravnikar so osvojile 2. mesto. Žal jim v kvalifikacijah nato ni uspela uvrstitev v 1. ligo. Člani Miodrag Drljača, David Orešnik, Andraž Avbelj, Peter Vida pa so osvojili 5. mesto. V jesenskem delu in po že odigranih najpomembnejših tekmah spomladanskega dela pa so članice trenutno na 1. mestu. Do tega velikega uspeha jih ločijo le še tri tekme. Pri gimnastiki že drugo leto uspešno delajo v telovadnici OŠ. Žal je telovadnica prezasedena, saj bi zaradi velikega zanimanja in še boljšega dela nujno potrebovali še en termin. Vadijo pod vodstvom Rike Binterja, Marka Binter in Simone Hrovat. Ostala vadba poteka po ustaljenem programu: Badminton vodijo vaditelji Fredi Blejc, Jože Čolnar, Jure Šinkovec. Organizirali so 3. odprti turnir občine Mengeš za dvojice in se udeležili nekaj tekmovanj. Rekreativci vadijo pod vodstvom Igorja Tisaja, članice pod vodstvom Marjance Lavrič in Francke Trobec, starejše članice pod vodstvom Jožefe Janežič, Kati Sršen, odbojko pod vodstvom Francke Trobec in Jožeta Mlakarja, mladi pod vodstvom Roka Kosca in Klemena Jamska, ženska košarka pod vodstvom Polone Leskovec, fitnes pod vodstvom Irene Jerič, starejše članice pod vodstvom Ele Košir. Občinski upravi se zahvaljujem za namenjena sredstva za obnovo terase nad garderobami. Upam, da se izjava župana ne bo uresničila, da Mengeš ne potrebuje športne dvorane, POTREBUJE JO IN TO ČIM PREJ! Storimo vse, da bomo mladim omogočili ude-jstvovanje na področju športa, kulture in drugih oblik dela. |o/e Mlakar R U i T V O DELU RDEČEGA KRIŽU IREnGEŠ Zaradi slabega poslovanja in nepravilnosti na RK Slovenije smo se člani Občinske organizacije RK Mengeš odločili, da opišemo delo in poslovanje naše organizacije v letu 2001. Ta obrazložitev je potrebna zaradi številnih podpornih članov, ki jih je v naši občini že 1800, njihovo število pa se še naprej povečuje. Poročilo o delu: - V preteklem letu smo obiskali 352 starejših občanov, starih nad 70 let in jih obdarili - Obiskali in obdarili smo tudi 30 invalidnih in bolnih ljudi. - Izdali smo 67 prehrambenih paketov in 36 vrečk pralnega praška. - Obiskali smo 9 devetdesetletnikov. - Vsak četrtek smo sprejemali in oddajali rabljena oblačila, obutev, igrače in posteljnino. - Finančno smo pomagali socialno šibkim družinam. - Obiskovali smo varovance v Domu počitka v Mengšu. - Svetovali smo ljudem pri pridobitvi stanovanj, državljanstva, zdravil, zavarovanja, finančne pomoči in v drugih brezizhodnih situacijah. - Pomagali smo pri izvedbi krvodajalskih akcij. - Predlagali smo otroke in izgnance iz naše občine za letovanje na Debelem rtiču. - Vsak četrtek smo s pomočjo patronažnih sester izvajali preventivno dejavnost (merjenje pritiska, sladkorja in holesterola). Samo v lanskem letu se je pri nas oglasilo 189 ljudi, v letih preventivnega delovanja pa že 900. - Prispevali smo tudi nekaj sredstev za Debeli rtič, Posočje in »Našo hišo«, ki jo gradi INCE. Finančno poročilo Dohodki v letu 2001: Prenos sredstev iz leta 2000 Pobrana članarina Dotacija Občine Mengeš Dotacija RK Domžale Obresti na knjižici Darovalec SKUPAJ Izdatki Stroški obdaritve (nad 70 let za novo leto) Stroški obdaritve 90- letnikov Pomoč socialno šibkim družinam Prispevek Posočju, Debelemu rtiču In INCE Nakup aparata za merjenje holesterola Materialni stroški Stroški pri pobiranju članarine SKUPAJ 777.645 572.850 889.000 180.000 8.590 2.000 2.430.085 698.085 24.995 263.098 90.000 40.564 86.043 114.570 1.317.35.5 Ostanek sredstev bomo namenili /a nadaljnje delovanje naše organizacije, nekaj sredstev pa vedno prihranimo za primer kakšne nesreče v kraju (npr. požar), če bi bilo potrebno na hitro pomagati prizadetim. ZA OBČINSKO ORGANIZACIJO RK MENGEŠ pred. Majda Trobec MePZ SVOBODA MENGEŠ - priprave Z mislijo na vsakoletne priprave smo se pevci MePZ Sv zivneje ukvarjati v mesecu januarju. Imeli smo jih 15 ja 2002 v Izoli. Hotelske usluge so nam bile na voljo ponujene v hotelu Simonov zaliv. Gostoljubnost ocenjujemo kot dokaj solidno. V treh dneh inte začeli inten-17. februar-da za plačilo sodi zraven, vaj smo vestno izpolnili program letošnjih priprav, ki ga je zasnoval naš tenkočutni inter-pret, zborovodja Fernando Mejias. (»menili je potrebno, da so naši glasovi v zgodnjih lUtnh še kovinsko loplo zveneli (enako je bilo moč zaznati v poznih vciernlh ura), vendar je zborovodja kaj kmalu iz naših grl izvabil liste prave glasovne nianse in že smo peli tako ubrano, kot da smo skupaj ze od jvekom.ij. Na vajah je bilo veliko prekinjanj in ponovnih "spoi enjani", popravkov v ritmih in gibanju, stopnjevanju in plahnenju, dikciji ipTTVsak dih je bil do potankosti odmerjen. Pri tujih narodnih pesmih smo včasih pozabili na pravilojfcgovorjavo besed, čeprav tudi to ne za dolgo. Vse to, dragi bralci, nan^Bkasih vzelo nekaj dobre volje za nadaljevanje, a (ilj je bil vendarle |W> pomemben in JE tako blizu, da je že sama misel nanj izničila tudi tpffstneAgobe. Z vsako odpeto vrstico smo se polagoma potapljali v samolstnt^Bčutke vzdušij in sanjarjenj. Ob koncu "delovnih vaj" bi si nekateljj^B z užitkom privoščili še nekaj salonske glasbe I'). stoletja, a kn njmlKožnost ni bila dana, smo postali sprehajalci ob morju, plavalci ali^BpPk" aseni lenuhi, ki so si razgreta grla in utrujene noge spočili na mehkih lezi št 'ih. Večera sta bila mnogo bolj pesti a m zanimiva. Se mot neje #.i najjx>vezala med seboj. Odkrili smo nekaj pevcev nadarjenih z^ zborovsko ekipo v nova pevskim poslanstvom, in sii Zgoščenka bo naše darilo ', Svoboda Mengeš vsem tistir nam, ki si skupaj s pevovodjo dovršenosti celotnega zbora. Na jubilejni | 2002 v Kulturnem domu v Mer kar je bilo zapisano, in se z nan veseljem preoblekli moško domov smo nadaljevali s |je zgoščenke v studiu Krt. 'mešanega pevskega zbora e vedno povezani in vsem za zrelo stopnjo umetniške nični koncert, ki bo 25. maja i emocij vabimo, da preverite, lerneja Behrič TflBORIlIŠKE nouiCE S pomladjo, ki nas je letos presenetila dokaj kmalu, so se pričele tudi večje aktivnosti pri tabornikih. Daljši dnevi, prebujanje narave, sonce... so nam vlili novih moči, da se "prebudimo iz zimskega spanja". V času zimskih počitnic (22.2.) smo izvedli nočno orientacijo za otroke iz vseh vodov. Kljub manjši udeležbi je bila orientacija dobro izvedena. Otroci so se razdelili v tri skupine, dobili vsa potrebna navodila in v časovnih razmikih odšli na pot. Na kontrolnih točkah smo jih pričakali z različnimi nalogami, kjer so mbrali dokazati svoje znanje, pridobljeno na srečanjih z vodniki. Pri tem pa gre velika pohvala našemu Mihu, ki je bil glavni organizator, letošnjega zimovanja, ki je bilo prav tako v času počitnic, se nismo udeležili zaradi premajhnega števila prijav. Z mislimi in dogovori o taborjenju pa smo že v poletnih mesecih. Več o tem vam bom predstavila v naslednjih številkah. Tudi prvi dnevi meseca marca so bili pestri. V soboto (2.3.) se je nekaj naoih članov (Anže, Ivo, Jasna, Tomaž, Jure, Andrej, Bane...) odpravilo na srečanje vodnikov celotnega obljubljanskega območja v Kamnik. Organizirali smo tidu zaprisego, ki smo jo imeli v petek (8.3.) pred letnim gledališčem. Nekaj novih članov nas je zapriseglo tabor-ništvu, ki pa je zelo zanimivo in zabavno. Zaprisego smo potrdili s taborniško himno ob ognju in nagovorom starešine. Dobili smo tudi nove rutke, ostali pa so si jih zamenjali, saj jih je veliko prestopilo v višje skupine. Dogajanje smo popestrili z različnimi igricami. Ob koncu smo pekli tudi taborniški kruh. Naslednji dan, v soboto, so se Ivo, Primož, Anže in Bane lotili manjše čistilne akt ije In uredili okolit 0 letnega gledališča. Ta dan je bil kot nekakšna popotnica za veliko čistilno akcijo, ki jo bomo imeli ob koncu meseca. Želim vam lep pomladni mesec marec, propangadistka KATARINA. Z NARAVO, K BOLJŠEMU ČLOVEKU! D U Š ZflHUflLR SODELflUCEm in SPOnZORJElTl 18. menGEšKE iharele Letošnjo, že 18. prireditev Pod mengeško marelo smo organizatorji uspešno pripeljali do konca. Z vrsto sodelavcev smo pripravili odmeven narodnozabavni dogodek, ki je dvakrat napolnil mengeški kulturni dom. Vsaka tovrstna prireditev pa zahteva tudi velik finančni vložek, ki ga samo društvo ne zmore, zato smo še toliko bolj hvaležni vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam s svojimi prispevki pomagali uresničiti projekt. Vsa sredstva, pridobljena z organizacijo prireditve, so namenjena za dejavnost našega društva. Na tem mestu bi se rad v imenu KD Mengška godba zahvalil vsem, ki so pripomogli k realizaciji te prireditve, še posebej pa sponzorjem in donatorjem: AVTO DEBEVC Mengeš; Občina Mengeš; Lanzinger harmonika; PERITEKS, NEGOVANJE TEKSTILA, D.O.O.Jrzin; Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana; AVTO CAR PRODAJNO SERVISNI CENTER D.O.O.; AVTOSERVIS AVTOPRALNICA GREGORC D.O.O. ; CMT MELODIJA; FILC TOVARNA FILCA D.D.; GARDENIA ARS FLORAE CVETLIČARSTVO, JUBLJANA, D.D.; GLAS PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O.; GOSTINSTVO PER JOŽE PER s.p.; HIT-FIT PODJETJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO, D.O.O.; Ignac Zaletelj, Unikatno izdelovanje strunskih inštrumentov; KALCER d.o.o.Jrzin; MAJDA KOSEC s.p.- ROLETARSTVO KOSEC; Lastra, Trgovina s klasičnimi glasbenimi inštrumenti; LGM, STORITVENO PODJETJE, D.O.O.; Mizarstvo Ipavec; OPEL; Avtotehna VIS KOSEC d.o.o., Domžale; SLIKOPLESKARSTVO SANDI JAKLIČ s.p.; ZORA TRGOVSKO STORITVENO PODJETJE D.O.O.; AK -ROL ALOJZIJ KOSEC s.p.; AVTOGEN servis tovornih vozil; Bar Čep; BENTON trgovina in servis; BOME d.o.o.; Elektro Franc Hribar s.p., Radomlje; Gorenjski glas; Gostilna Pavovec; HA-NI TRGOVINA TEKSTILNIH IZDELKOV; Instalacije ogrevalnih naprav in vodovoda, Anton Skok s.p.; Jagodic gradbena mehanizacija; Jagodic s.p., mizarstvo in žagarstvo, Domžale; Branko Jenko s.p.; Kosec Miha s.p., Gradbena mehanizacija in prevozništvo; Makovec Marjan s.p., Kamnoseštvo; Mini bar Skok; MONTY d.o.o.; Pečarstvo Košak; Pivovarna Laško; Restavracija Grohar; SEMESADIKE MENGEŠ D.D.; Robi Stopar s.p., Poučevanje dia-tonične harmonike; Tomaž Sinko s.p., Uradni servis za kitare; VAC-COMMERCE VARJENJE D.O.O., RADOVLJICA; Željama Ručigaj, Loka; ZUPAN Intenational d.o.o.; Avdio video servis, Igor Budja s.p.; ARMSTRONG KOBILŠEK D.O.O.; BURNIK, INŽENIRING, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O.; Cvetličarna Frezija, Ida Lukan s.p.; Foto Repanšek; Hram Rožice; Kapš Mitja s.p.; Vojko Kapš s.p., oglaševanje,popravila in izdelovanje harmonik; Peter Kosec s.p., Zaključna dela v gradbeništvu; MBB d.o.o.; Ribarnica Brumec Loka; Slaščičarstvo Razpotnik; Svečarstvo Pire; Svetina & Lazar, prodaja ogrevalne in sanitarne tehnike Ljubljana; Špageter-ija in pizzerija Bon Piato; Totter MIDI d.o.o.; VET.AM.JATA D.O.O., DOMŽALE; Vodovodne instalacije in ogrevanje Franc Jančar, Ljubljana. Lep pozdrav Planinski izleti v mesecu aprilu: SOBOTA - 6.4.2002 - izlet v Pekel pri Borovnici vodi Sonja Bernard (0)1 827 303) SOBOTA - 6.4.2002 - turni smuk Vajnež vodi lanez Slokan (041 742 231) SOBOTA - 20.4.2002 - trim pohod RaSi« a Lepo vabljeni! - II II I I | /' /1 I < /1. I INtlSIV < I . . mmm mmm mmm mmm mmm mmm — i Rdeči križ NA OBISKU PRI GOSPE SLAVKI SAKSIDI Predsednik UO KD Mengeška godba Žun Franc Gospa Slavka Saksida se je rodila 7.3.1912. leta na Velikih Blokah v Škrabčah pri Novi vasi. V mladosti je službovala na Rakeku in drugih krajih Notranjske kot šivilja. Pozneje, ko se je poročila, se je s svojim možem Primorcem preselila v Ljubljano. Tam sta se jima rodila dva sinova. V Ljubljani je živela do moževe smrti, nato pa se je preselila v Mengeš k starejšemu sinu. Pri sinovi družini je živela 4 leta. Ker je imela veliko težav z zdravjem, predvsem s kostmi in s tem povezanimi pogostimi zlomi, je sin in snaha nista mogla več ustrezno negovati. Svoj 90. rojstni dan je tako praznovala v Domu počitka v Mengšu. Ko sva jo z gospo Drago Bevk obiskali, je bila obkrožena s svojci, ki so ji tudi prišli čestitat ob visokem jubileju. Lepo urejena, še vedno čila gospa, ki se spominja vseh dogodkov iz mladosti do danes, nama je poleg napisanega povedala še o tem, da je v domu zadovoljna z oskrbo in nego, da je vesela, ker ima poleg obeh sinov še dve snahi, tri vnuke in tri pravnuke in da jo vsi domači radi obiskujejo. Z gospo Drago sva ji v imenu Rdečega križa Mengeš izročili skromno darilo, ji zaželeli, da bi se ji vse želje izpolnile in se poslovili. Majda Trobec Predsednica Občinske organizacije RK Mengeš INTERVJU KOVAČIČ mm Dimitrij Kovačič je W dipl. pravnik in direktor občinske uprave Občine Mengeš. Mengeš hkrati z gradnji obnovila več komunalne zgolj na podlagi zagotovi] sredstev. Pričakujemo tu Vaše ime je mnogim ljudem znano že od prej, predvsem s sej mestnega sveta Ljubljana. Koliko časa že delate v Mengšu? Na Občino Mengeš sem prišel konec meseca februarja 2001 in od takrat opravljam delo direktorja občinske uprave. V času, odkar sem zaposlen na Občini Mengeš, sem dodobra spoznal delo, probleme in ljudi v občini, zato upam, da sem kot Nemengšan že prebrodil dobo prilagajanja in vključevanja v novo sredino ter okolje. Po drugi strani pa je za delo, ki ga opravljam na občini, morda celo prednost, da nisem domačin in se vozim v službo iz drugega kraja. Kakšne so vaše naloge? Moje naloge so v tem, da poskušam v čim večji meri zagotoviti učinkovitost delovanja občinske uprave in s tem omogočiti občanom kakovostne storitve, ki jih ti od občine pričakujejo, in to v čim krajšem času. Poleg tega pa je moja skrb usmerjena tudi v čim boljšo strokovno, organizacijsko in tehnično pripravo gradiv za sprejemanje odločitev s strani občinskih organov - župana, občinskega sveta in nadzornega odbora. Od posameznih vsebinskih zadev pa bi rad posebej izpostavil po mojem mnenju enega od pomembnejših projektov v Občini Mengeš, pri katerim sem aktivno sodeloval, to je izbor koncesionarja za distribucijo zemeljskega plina, izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture v občini Mengeš. Na podlagi podpisane koncesijske pogodbe bo podjetje 1'etrol v naslednjih !() letih in po izgradnji plinskega omrežja dobavljal mengeškemu prebivalstvu, gospodarstvu in drugim ustanovam, ki se bodo odločili priključiti se na to omrežje, najcenejši in okolju najprijaznejši ener-gent za ogrevanje svojih domov ali poslovnih prostorov. Zelo pomembno je, da bi sedaj, ko imamo koncesionarja za zemeljski plin, občina zgradila •ili sanirala čim več Infrastrukturnega omrežja. Ne zgolj plinovodnega omrežje, ki je posledica pridobitve Petrolove koncesije, ampak da bi hkrati položili tudi nove ali pa sanirali obstoječe druge infrastrukturne vode (vodovod, kanalizacija, telekomunikacije ipd.). Če bomo tu uspešni in bodo za lo imeli posluh tudi občinski svetniki, bodo investicije racionalnejše, saj bodo tako v čim večji meri potekale investicije hkrati in bo zadostovalo le enkratno prekopavanje cest ali drugih 'ras, kjer potekajo infrastrukturni vodi. Glede na zahtevnost projektov gre tu za financiranje, ki ne more biti zaključeno že v letošnjem letu, pač pa bo del finančnega bremena prenesen v naslednje proračunsko obdobje. V tem primeru bi občina plinovoda zgradila ali infrastrukture, kot bi jo ?nih letnih proračunskih di pomoč Petrola, ki je zainteresiran za čim hitrejšo gradnjo plinovoda in s tem povezanost z občino Trzin, zlasti pri premostitvi financiranja, katerega del bi bil prenesen v naslednje proračunsko obdobje. Petrol je glede gradnje plinovoda vezan na naše razvojne načrte, zato se bo omrežje gradilo vzporedno z drugo občinsko komunalno infrastrukturo, kar smo zapisali tudi v koncesijski pogodbi. Zato pričakujemo pripravljenost Petrola, da nam pomaga, saj bo tako lahko sam čim več naredil in bo plinska napeljava iz Kamnika preko Mengša čim prej zgrajena do Trzina. Brez pomoči Petrola tako kompleksnega projekta ne bi mogli zastaviti in upamo, da nam bodo načrti uspeli. Upam, da bo tudi občinski svet, kljub nekaterim dosedanjim pomislekom, podprl ta prizadevanja, saj gre tu zgolj za stvari, ki pomenijo veliko pridobitev za Mengšane. V zadnjem času smo veliko naredili tudi na področju urejanja odnosov z najemniki, kjer so bile zadeve precej kaotične. Zdaj smo prišli na raven, ko imamo kolikor toliko urejene odnose. Sklenjene imamo vse potrebne najemne pogodbe, zoper tiste, ki so bili v preteklosti hudi neplačniki in svojih obveznosti še niso poravnali, pa imamo uvedene sodne postopke, od katerih so nekateri že v fazi izvršbe. Kolikor mi je znano, se je pod županovim vodstvom celostna infrastruktura v Mengšu gradila že do sedaj. Da, župan je že pred tem pri vsaki gradnji zahteval celostno infrastrukturo, za katero je predvideval, da bo v prihodnosti prišla v poštev. Tudi del plinskega omrežja je bil že zgrajen, tako da je moral Petrol to omrežje odkupiti in plačati Občini Mengeš okrog 40 milijonov SIT. Plinska napeljava je trenutno najpomembnejša in najaktualnejša. Katere pa so še druge naloge, s katerimi se ukvarjate? Ali Občina Mengeš pripravlja kakšne novosti v zvezi z otroškim vrtcem? Občina Mengeš se pripravlja na izgradnjo novega vrtca, intenzivno pripravljamo dokumentacijo in pričakujemo začetek gradnje v drugi polovici letošnjega leta. Glede zagotavljanja pogojev za delovanje vrtca pa menim, da je delež, ki ga daje Občina za vrtec, nenormalno velik in nesorazmeren. Tudi cene programov v vrtcih so visoke, za marsikoga previsoke. Problem je v sistemu, ki ni ustrezen. To je težava vseh občin v Sloveniji. Gre za specifičen problem manjših občin in specifičen problem v večjih občinah, kot so Ljubljana, Kranj, Maribor itd. Situacija v večjih občinah ni tako pereča kot v manjših. Skupaj z drugimi primerljivimi občinami se pripravljamo, da bomo sprožili pobudo za spremembo zakona, ki bi omogočil občinam lažje in ustreznejše financiranje. Ministrstvo za šolstvo je tisto, ki postavlja kriterije za kadrovanje, določa normative, sprejema program števila zaposlenih ter njihovo strukturo, vrednotenje delovnih mest, breme izvrševanja programa pa je prepuščeno občinam samim. To bomo skušali spremeniti. Občinska uprava in svetniki se trenutno močno ukvarjajo s proračunom. Tudi letošnje leto je pokazalo, da sprejemanje proračuna ni enostavno opravilo. Za nami je že kar nekaj sej, na katerih smo obravnavali proračun, vendar je bil proračun za leto 2002 sprejet šele na marčevski seji. Ob spremljanju dolgih razprav na občinskem svetu večkrat dobim vtis, da se vsi občinski svetniki ne zavedajo, kaj za občino predstavlja proračun. Sprejeti proračun je predpogoj, da se v občini začnejo izvajati določene naloge, ki jih ta dokument predvidi in tudi finančno ovrednoti. Zato je še kako pomembno, da občina čim prej pride do proračuna, saj to pomeni, da bo s tem lažje uresničila zastavljene zamisli in projekte. Če se sprejem proračuna zakasni, lahko to pomeni, da za marsikateri projekt do konca leta zmanjka časa. Občinski svet je tisti, ki proračun sprejema, župan pa je njegov predlagatelj. Konstruktivna razprava občinskih svetnikov pomeni kreiranje proračuna. To pomeni, da svetniki predlagajo spremembe', ki se jim zdijo potrebne, da predlagajo, od kod vzeti in kam dati. Znano je dejstvo, koliko denarja je na razpolago, in ta denar je potrebno kar najbolj smotrno razdeliti. In to je naloga občinskega sveta. Koliko jim je to letos uspelo, bo pokazal čas. Kaj mislile o postavki športna dvorana? Nedvomno je Mengeš občina, ki mora iskati rešitve za športno in rekreativno udejstvovanje občanov. Kakšne kapacitete športnih objektov bodo te potrebe zagotovile, je meni ta trenutek težko reči, ker nisem strokovnjak na tem področju. O tem so tekle debate že dolgo časa. Pri tem po mojem ni treba upoštevati zgolj strokovnega vidika, kaj optimalno občina potrebuje, ampak je potrebno upoštevati tudi finančne zmožnosti občine za izvedbo tega projekta. Z upoštevanjem obeh teh dveh elementov je treba najti čim boljšo rešitev in terminsko določiti začetek gtadnje. Ko se pogovarjamo o različnih variantah izgradnje športne dvorane, se mi zdi, da nekateri zasledujejo le en vidik in prisegajo na dvorano, ki je sicer tehnično in funkcionalno odlična, ne zanima pa jih toliko cena izgradnje in stroški vzdrževanja, ne iščejo odgovorov na vprašanja o morebitni predi-menzioniranosti, neustrezni prostorski umešče-nosti in s tem povezani prometni dostopnosti. Ob N T E R V J U ( vsej kompleksnosti vprašanja športne dvorane v Mengšu se mi zdi, da bi z manj bogato varianto ob upoštevanju omenjenih pomislekov lahko dosegli večji efekt tako v finančnem kot tudi funkcionalnem smislu, občani pa nič manjše možnosti športnega ali rekreativnega udejstvovanja ali pa zgolj spremljanja dogajanj v dvorani. Na kakšen način se financira Občina Mengeš? Ali spada med občine ki se financirajo same ali jim pomaga država? Sistem financiranja Občine Mengeš je kombiniran, delno se financira sama, delno dobi denar od države. Občina Mengeš ne spada med tiste manjše občine, ki so deležne precejšnjih ugodnosti od države. Letošnji proračun občine Mengeš znaša 712 milijonov SIT (za primerjavo: Občina Domžale ima več kot 3 milijarde SIT težak proračun - op. p.). Občino financirajo davkoplačevalci. Kaj pa obratno, ali Občina zna prisluhniti težavam občanov, obrtnikov, podjetnikov? Vsakemu občanu so vrata Občine odprta. Lahko pride in se pogovori z županom, z upravnimi delavci ali z mano. Delo na občini je organizirano tako, da so uslužbenci Občine Mengeš dostopni za občane in za urejanje njihovih zadev, če je le občina pristojna za reševanje teh zadev. Zato imamo tudi uradne ure za občane, pa tudi mimo uradnih ur jim skušamo pomagati, če jih tedaj pot zanese k nam. V Mengšanu so bili objavljeni naši telefoni, vse z namenom, da pomagamo ljudem obrniti se na tiste, ki so neposredno zadolženi za posamezno področje. Mislim, da ima Občina posluh tudi za podjetništvo. Sam župan je imel vedno posluh pri svojih odločitvah za to vrsto dejavnosti. Seveda pa morajo posamezni podjetniki, ki imajo nek specifičen problem, le-tega predstaviti, da skupaj poiščemo ustrezno rešitev, lasno je, da Občina mora delovati na podlagi predpisov in zakonov. Poskušamo prisluhniti željam občanov, vendar moramo pri tem upoštevati obstoječe predpise. Odnos Občine in še posebej župana je nedvomno naravnan v korist podjetništva. Kdor koli ima kakšne probleme, potrebe po ureditvi naj pride in poskušali mu bomo pomagati v okviru obstoječe zakonodaje in občinskih predpisov. Pomembno je tudi poudariti, da je razmejitev pristojnosti med občino in državo drugačna, kot je bila recimo pred sedmimi leti. Takrat Mengeš še ni bila svoja občina, pač pa je to območje pokrivala Občina Domžale, ki je bila med drugim pristojna tudi za del tistega, kar je sedaj naloga države. Država preko upravne enote, ki je v Domžalah, opravlja marsikaj, kar ljudje mislijo, da je v pristojnosti Občine. Ljudje včasih ne ločijo, kaj je v pristojnosti občine in kaj upravne enote. Lokacijska ali gradbena dovoljenja ne izdaja Občina, ampak UE, ki je v Domžalah. Vendar pred izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj Občina sodeluje, tako da pregleduje in potrjuje lokacijsko dokumentacijo, še prej pa na podlagi sprejetih občinskih prostorskih načrtov izdaja lokacijsko informacijo. Včasih se zgodi, da pride do slabe volje pri kom, ki pride urejat nekatera vprašanja na občino namesto na upravno enoto, pa tudi obratno seveda. V takih primerih skušamo takega človeka predvsem čim bolj točno usmeriti tja, kjer bo zadevo lahko uredil, in mu pomagati še s kakšno dodatno informacijo in običajno tako nesporazum odpravimo, neupravičena jeza na oObčino pa se hitro ohladi. Na državni ravni obstaja služba za prijazno upravo. Kako je s tem na Občini Mengeš? Res je, na državni ravni se na tem področju marsikaj dogaja. Državni in seveda tudi občinski uslužbenci bi morali bili do občanov prijazni in mislim, da takšne v Mengšu imamo. Poznam razmere v Ljubljani in v Mengšu in prepričan sem, da ima po tem kriteriju prednost Občina Mengeš. Kar pa se tiče posebnega ocenjevanje prijaznosti uslužbencev, kar na podlagi posebnih kriterijev uvaja državna uprava, pa menim, da v občini, kot je naša, to ni potrebno. Na občini je zaposlenih le 10 ljudi, zato je neposredni uvid v delo in odnos do strank posameznih uslužbencev zelo lahko in hitro ugotovljiv, ne da bi za to potrebovali poseben administrativni postopek. Matjaž Koncilja U u KULTURnO DRUŠTUO fll.TOI.fl LOBODE LOKA PRI IMI1GŠU Otroška maškarada Kol vsako leto smo tudi letos na pustno soboto priredili otroško maškarado. Zbrali smo se pred gasilskim domom v Loki. Odziv je bil zelo velik, imeli pa smo tudi srečo z vremenom. Prišlo je zelo veliko izvirnih mask. Od gusarjev, pikapolonic, miki mišk, kraljic, malega klovna do jamskih ljudi. Za popestritev sta poskrbela klovn Žare in čarovnik Toni. Imela sta zelo pester program, na pomoč pa sta priskočili asistentki klovnesa in igralna karta, tako da smo se kar dobro zabavali tudi tisti, ki smo bili samo gledalci. Sedem najboljših mask smo tudi nagradili. Na koncu pa smo vse obiskovalce in maškare pogostili s pustnimi krofi, ki jih je delno prispevalo društvo, delno pa market Pri jurju iz Trzina. v. v. TISKOUllfl KOIIFEREIICA FRflnCfl JERIČA V torek, 12. marca 2002 ob 19. uri je bila v dvorani KD Mengeš tiskovna konferenca, na kateri je najemnik kulturnega doma Mengeš in direktor podjetja HIT FIT d.o.o. Franc Jerič javno pojasnil svoje videnje konflikta med njim in Občino Mengeš. Dvorana je bila polna nekako do treh četrtin. Franc Jerič je v prvi polovici tiskovne konference povedal zgodovino svojega ukvarjanja na področju kulture, saj je bil dolga leta član raznih kulturnih društev. Leta 1994 je predlagal takratnemu predsedniku KS Mengeš Janezu Peru, da vzame kulturni dom Mengeš v najem. Po njegovih besedah je bil to prvi tak primer v Sloveniji. Od takrat dalje se je kulturni dom Mengeš financiral izključno od prodanih vstopnic, brez kakršne koli pomoči države ali Občine. Franc Jerič trdi, da si je vedno prizadeval plačati Občini tisto, kar ji pripada. S tem namenom je včasih celo najel kredit, da je lahko plačal obveznosti. Prva leta je bilo težko, sčasoma pa sta trdna volja in vztrajnost začela rojevati sadove in uspelo mu je oživiti kulturni dom. To delo ni bilo lahko, zdaj ko dom uspešno deluje in posluje, pa bi moral oditi, saj je od župana prejel predlog za sporazumno odpoved. V drugem delu tiskovne konference so lahko povedali svoje mnenje in postavljali vprašanja tudi prisotni v dvorani, med katerimi je bil tudi župan mag. Tomaž Štebe. Župan je najemniku očital, da je premalo vložil v obnovo kulturnega doma in pojasnil, da je dobil zahtevo nadzornega odbora naj, Občina uredi odnose z vsemi najemniki. To se je župan odločil storiti tako, da je prekinil pogodbe in z razpisom začel iskati najboljše ponudnike. Pri tem je pozval tudi Franca Jeriča naj ne vrže puške v koruzo, ampak naj se prijavi. Pripombe in mnenja ljudi v dvorani pa tudi njihovo ploskanje so pokazali, da so njihove simpatije na strani Franca Jeriča. Nedvomno se je v kulturnem domu Mengeš izoblikovala kreativna ekipa, ki privablja gledalce od vsepovsod (poleg Franca Jeriča tudi Urška Alič s Špas teatrom in Branko Durišič Duro s Teatrom 55, če naštejem najpomembnejše). Kdo pa je za mengeški uspeh najbolj zaslužen, bo pokazal čas. Matjaž Koncilja K U U R GREGORJEM 2002 V naše kraje je prišla prava pomlad še pred koledarsko pomladjo, ki nastopi 21. marca. Narava se je že prebudila, sonce nas razvaja s svojo toploto, ptički že veselo žvrgolijo, zacvetele so znanilke pomladi. Eno od praznovanj pomladi je tudi gregorjevo, ki ga praznujemo 12. marca. Pravijo, da je to dan, ko se ptički ženijo. (iregor je sicer znan kol prinašalec luči, ki jo prinaša vse daljši d.m. Na gregorjevo je namreč dan že dovolj dolg, da luči, ki smo jo potrebovali čez zimo, ne rabimo več in se luč spusti v vodo. V mnogih krajih to tudi res naredijo. Tudi v Mengšu je Kulturno društvo Franca jelovška Mengeš na predvečer sv. Gregorja pripravi- lo na Bognarjevem mostu v Pristavi SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI. Prišli so otroci, mladina in starejši, ki so naredili papirnate ali ICsene ladjice, iz lepenke izdelali najrazličnejše hišice in izdelke pričvrstili na deščice. Vanje so postavili goreče svečke in jih spustili po vodi. Med ladjicami smo izbrali najlepše tri: velikega snežaka na ladjici, živobarvno ladjico Jasno in veliko plavajočo hišico. Veliko veselja in smeha so si naredili otroci s plezanjem na mlaj, ki smo ga postavili ob potoku. Večina fantičev je zelo hitro priplezala na vrh in še hitreje dol. Z veseljem smo posnemali ta več kot sto let star običaj ob razsvetljeni Pšati, s katerim smo proslavljali prihod pomladi. Barbara Pavee Foto: PETER ŠKRLEP 1 ZA ZAPRTIMI VRATI U Gledališka skupina SAMOROG, ki deluje v okviru Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš, nam je v soboto, 2. marca, v mengeškem kulturnem domu predstavila gledališko uprizoritev Za zaprtimi vrati, ki jo je napisal francoski dramatik, pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre. Orama Za zaprtimi vrati je enodejanka. Dogaja se v peklu, v prostoru, iz katerega je nemogoče uiti. Sartrov pekel nima ne oken ne vrat, je zaprt prostor, do katerega prihaja le žarek umetne svetlobe. V tem peklu so se znašle tri osebe (Garcin, Ines in Estelle). Za Garcina je pekel družba okoli njega, ker v njej, kot v zri alu, gleda svoj resnični obraz. Vedno ga bo mučila odgovornost pred soljudmi, ki vedo za njegova dejanja. Garcin je do kraja pokvarjen človek, vlačugar, sadist in strahopetec. V odnosu do svoje žene, ki ga je ljubila in mu bila vdana, se je izkazal kot izrazit negative«. Ves čas ponavlja stavek: »Pekel so ljudje okoli tebe.« Po smrti, v peklu, si želi samo tega, da bi ga drugi ljudje priznavali in verovali vanj. Ines, ki je lezbijka, si želi pridobiti Estelle, vendar se privlai ita tudi Garcin in Estelle, zato prihaja do strašnega verbalnega mučenja. Ines je na zemlji umorila bratranca, ker si je zaželela ljubezni z njegovo ženo Florence. Ines je bila trmasta, močno samozavestna, zmeraj je uveljavila svoje. Florence je umrla z Ines istočasno, saj sta napravili samomor s plinom. Estelle je detomorilka. Ni si želela otroka, njen mož pa. Ko je zanosila s svojim ljubimcem, je rodila hčerko, a jo je vrgla v jezero. Zato je tudi ona naredila samomor. Po Sartrovi izpovedi je pekel v človeku samem, zato se nihče od teh oseb ne more rešiti iz njega. Stalno se vrtijo v pošastnem krogu krivde in medsebojne zlobe. Življenja, ki so ga živeli na zemlji, se ne morejo rešiti. V peklu stalno sveti jarka, zoprna luč, ki nikoli ne ugasne in pomeni brezizhodnost izhodišča, zadušljivo vročino in konec se izteka v neskončnost. Te zahtevne vloge so več kot odlično zaigrali Mojca Volkar v vlogi Ines, Aleksandra Matjašič v vlogi Estelle, Grega Rebolj v vlogi Garcina in Andraž Lenarčič v vlogi sobarja. Zahvala gre še vsem, ki so pomagali pri izvedbi predstave in Občini Mengeš, ki je predstavo omogočila. Vsem bralcem toplo priporočam ogled te predstave. Barbara Pavet Foto: PETER ŠKRLEP NASA SOLA Maj si Ve^ei? | Kdaj si za(osfet)? Ko sneži. t>or'ts. Ko itvtarv« rojstni dan. Žar) Ko sneži. Uza Ko se foraM. Karin Ko itoaita obfsfce. tAateja Ko seM s f>ri/a+e(/icaMf. Urška Ž. Kadar Mi oči fn MaMi kaj prinese+a. Lucija Laura Ko s[je sonce« Ma+e/ Ko sneži. Jernej Ko se očiM. S+efan Ko zajedal* MaMico, fcose pripelje iz r(ožbe. T7aša Če fca/ dofeiM. Kristjan \ . j / e« Ma+e/ Ko dežuje. Jernej Ko Me fcoCI zob. S+efan Ko se udarit*. Jjaša Ko seM *oMen Ko Mi kdo kaj naredi. Jan Ko MoraM spat. Žana 1 .a razred OŠ Mengeš Pri krmišču Jon in njegov ali Ha šlo v gozd. nahranil« bo/to živali, da bodo lažje preživele zimo. Jan je potrosil kruh in malo semen, njegov oti pa je v krmišče dal seno. Hitro sta odšla stran. Tjašo Kuster. I.a Bila je huda zima. Jan in lovec sta se odpravila v gozd. lovec je v krmilnico natrosil hrano, da bodo živali jedle. Hitro sta se odmaknila. Zajec je jedel posušen kruh. Ptički so jedli semena, srnice pa seno. Karin Kosec. I.a Bila sta ata lovec in Jan. Rta lovec je poklical Jana in ga prosil za pomoč. >Z veseljem bi ti rad pomagal.« je rekel Jan. Odšla sta v gozd. Zelo se jima je mudilo. Prišla sta do krmil-nice. nta lovec je dal v krmilnico seno. Jan pa je natrosil suh kruh in semena. Potem sta še umaknila. Prišle so živali in jedle. niatej flruklec. I.a. "',/»'"■'./5' ..........f NASA SOLA 4. c v kuhinji V ponedeljek smo se odpravili v učilnico za gospodinjstvo. Razdelili smo se v tri skupine in začeli kuhati mlečno kašo ter krompir v oblicah. Na začetku smo zelo dobro oprali krompir in ga dali v posodo, posodo pa na štedilnik. Preden smo dali kuhati kašo, jo je Katja oprala. Denis je v posodo s kašo zlil mleko. Potem smo dali kuhati še kašo. Vsi smo bili zelo zaposleni. Midve s Kaljo sva pomili in pobrisali posodo, Denis je mešal kašo, Žiga pa cvrl smetano. Ker je bil čas za malico, so šli dežurni po malico. Po malici smo šli nazaj v kuhinjo. Ker se je krompir že skuhal, smo ga olupili. Zdaj je bilo vse pripravljeno, zato smo se usedli za mizo in začeli jesti. Ko smo pojedli in pospravili, smo odšli v našo učilnico. Všeč mi je bilo, kar smo skuhali. Veliko mojih sošolk in sošolcev je bolel želodec. Ta dan v šoli je bil polepšan, saj sem ugotovila, da zelo rada kuham. Saša Voler, 4. c V pone Kuhamo V ponedeljek, 11.2. smo imeli drugo in tretjo uro pouk v gospodinjski učilnici, kjer je tudi kuhinja. Učiteljica nas je razdelila v skupine po 7 ali več. V naši skupini so bili: Živa, Maša, Mateja (ki ji je potem postalo slabo in je odšla domov), Vid, Mark, Žan in jaz. Kar uspešno smo sodelovali. Kuhali smo dve značilni mengeški jedi. To sta mlečna kaša in krompir v oblicah. Kuhati je bilo kar zabavno, čeprav smo morali pomivati in brisati posodo. Naša učiteljica nas je ves čas opazovala in ocenjevala. Ocene je zapisala v zvezek. Učiteljica za gospodinjstvo nam je pomagala pri kuhi. Ko je bilo vse kuhano, smo se skupine posedle za mize in poskusile, kar smo skuhale. Ni bilo ravno okusno, toda bili smo zadovoljni s svojim delom. Učiteljica je rekla, da je ta jed dobra za kosti, lase in zobe. Ker sva z Živo malo preveč klepetali in skoraj nič pospravljali, sva morali, ko so drugi odšli, pobrisati posodo do konca Bilo je zelo zabavno, lepo in poučno. Doris Natalija Kri/man, 4. ( Urko gre u urarsko šolo Danes gre Urko v urarsko šolo. Peljem ga v Kulturni dom Mengeš, čez en mesec pa ga pridem iskat. S seboj bo vzel sto časkov, to je namreč njihov denar. Urko mora iti na peron 1. Odpotoval bo v Urlandijo. Vpisal se je v peti letnik. Pri matematiki seštevajo čas. Zelo uživa, ko mora sešteti pol ure in 5 minut ter še deset minut zraven, ker je to ravno ena šolska ura. Pri tehničnem pouku se učijo popravljati ure in jih nastavljati po svoje, če je potrebno. To seveda ni najbolj priporočljivo, pa vendar. Ko šolsko uho v naši šoli prestavi za pet minut naprej in potem učenci zamujamo pouk, se skrivaj veseli in nas opazuje. Pri kuharskem krožku kuhajo. Pripravljajo posebne urske posladke za še bolj posebne priložnosti. Ljudje imamo občutek, da smo lačni. Zdi se nam, da nekaj dobrega vonjamo. V resnici pa Urko in njegovi sošolci pripravljajo zabavo. Pri slovenščini se učijo zapisovati čas. Ure pišejo z veliko začetnico, ker so zelo pomembne. Manj pomembne so minute in sekunde, zato se lahko pišejo z malo začetnico. Velike težave jim povzroča pisanje mesecev. V nekaterih jezikih jih pišejo z veliko začetnico, drugje z malo. Glede pravopisa urarske šole se še niso dokončno domenili, kako bi bilo za vse enotno. Za zdaj Urko pravi, da se meseci pišejo z malo začetnico. Prav, tako je všeč ludi meni. |oj, groza. Zelo težko je ločili njihova imena in priimke. Vsi so si tako podobni. Pri glasbi pa moj Urko ni najbolj doma. Velike težave mu povzroča zapis melodij. Vsak teden mora sestaviti novo melodijo za svojo uro. Za bujenje morajo biti toni visoki, da zbudijo njegovega gospodarja. Če je ta gospodar še zelo zaspan, ko se ura oglasi, pa jo ura dobi po glavi. Uboga ura! Ura je pravzaprav njegovo domovanje, zato tudi Urko in njegovi sošolci želijo imeti mir v svoji hiški. Več podrobnosti glede Urkove šole pa naslednjič. Žiga Slrmšek, 4. c [HLE ti ¡i LUE] Kviz V četrtek smo imeli na Krvavcu kviz. Učiteljica Marija Korošec je v vrečko dala listke s številkami od 1 do 22. Tekmovali smo v parih. Bila sem s Katarino Skok iz 3. b razreda. Učiteljice so vse razložile. Začeli smo. Kviz je bil zelo težak. Za nekatere je bilo lahko, za druge pa tudi ne. S pomočjo Katarine je bila to mala šala. Zbrali sva največ točk. Kar 90! Zelo sva bili veseli, splačalo se je potruditi. Nina Premk, 1, C LETT! ■JM 1L LTTE] o Zgodovina urbanizma v Mengšu z m Urbanistično načrtovanje Hitri razvoj industrijske dejavnosti, širjenje in zidava novih industrijskih obratov, ob hkratnem razvoju in porastu obrtnih dejavnosti ter vedno večjih potrebah po novih delavcih je terjal vzporedno reševanje stanovanjske problematike, tako Mengšani kot tudi priseljeni delavci so želeli graditi svoja stanovanja. Začela se je nenačrtna individualna stanovanjska gradnja. Pozidavali so se kmečki vrtovi in druge vrzeli, posamezniki pa so začeli z gradnjo tudi na poljih izven naselja. Tak način pozidave ni bil več vzdržen, zato je takratni občinski ljudski odbor odločil, da je potrebno strokovno urbanistično načrtovanje razvoja in nadaljnje pozidave in kar največje ohranjanje kmetijskih obdelovalnih površin. Občina je že v letu 1954 naročila pri Projektivnem ateljeju Ljubljana izdelavo »urbanističnega programa in ureditveno zazidalnega načrta Mengša«. V sklopu tega naročila je bila izdelana širša demografska študija prejšnje in nove rasti števila prebivalstva, vendar vse v povezavi z dosedanjim in bodočim razvojem industrije, obrtništva, komunalne infrastrukture, šolstva, kulture, trgovske in ostalih storitvenih dejavnosti, vključno z zdravstvom, socialo, športom in drugimi rekreativnimi dejavnostmi ter vseh ostalih za kraj nujno potrebnih storitev ter upravno, političnih objektov in prostorov. Z urbanističnim programom je bilo okvirno predlagan razvoj kraja celo za daljše, vsaj 30-letno obdobje. Na osnovi urbanističnega programa in izdelane demografske študije je bil nato izdelan prvi parcialni ureditveno - zazidalni načrt za pokritje potreb industrijske in obrtne dejavnosti in stanovanjskih objektov, tako individualne kot družbene narave za nadaljnjih 10 do 15 let. Zazidalno-ureditveni načrt je, kolikor je bilo le možno, upošteval že pred tem sprejeta in navedena načela urbanističnega načrtovanja. Stanovanjska gradnja je bila dovoljena le v območju obstoječih vrzeli in na manj vrednih kmetijskih površinah. Gostota prebivalstva na 1 ha naj bi se povečala, zato je bila poleg individualne pozidave predlagana tudi gradnja strnjenih vrstnih hiš, deloma pa tudi blokovne gradnje. Razvoj v Mengšu je bil hitrejši, kot se je s prvim programom načrtovalo, zato je bilo potrebno nadaljevati z novimi parcialnimi zazidalnimi načrti, za gradnjo stanovanj pa žrtvovati nove zazidalne površine, tudi na prejšnjih kmetijskih vrtovih in obdelovalnih površinah. Občina Mengeš je bila 31.12.1958 ukinjena in priključena k Občini Domžale.V Mengšu je bila malo kasneje organizirana Krajevna skupnost, s pristojnostjo za sodelovanje pri urbanističnem načrtovanju in izgradnji infrastrukturnih objektov in naprav, vendar le v obsegu sredstev, ki jih je za KS Mengeš zbrala in namenila Občina Domžale, ter iz sredstev v Mengšu izglasovanih samoprispevkov za posamezni namen (osnovna šola, zdravstvena postaja, ceste in pločniki, gasilsko-godbeni dom in drugo). V obdobju od 1959 do 1981 je bilo izdelano in sprejeto več ureditvenih in zazidalnih načrtov, in sicer: - Zazidalni načrt MS-5, LUZ XII./70 - Skupinska LD, LUZ - štev. proj. 1975 - Skupinska LD, Biro 71 - štev. proj. 1993 - Skupinska LD, Biro 71 - štev. proj. 2074 - Skupinska LD, Biro 71 - štev. proj. 2800 - Zazidalni načrt športnega parka, Biro 71 - štev. 507 - Zazidalni načrt VUZ, Biro 71 - štev. proj. 683 - Ureditveni načrt cone Filc in Melodija, Biro 71 - Zazidalni načrt Semesadike Pšata, Biro 71 Opomba: Vsa dokumentacija mora biti arhivirana v Mengšu, če ni bila zavržena ob selitvi KS v gasilsko-godbeni dom. Zagotovo pa je v arhivu UE Domžale, ker je dipl. ing. arh. Kovač zbral celotno gradivo pred odhodom v pokoj. Obstoječa dokumentacija je doživljala tudi dopolnitve z izvedbenimi projekti za ceste, križišča (pri Lovcu, pri Pavovcu) in avtobusna postajališča ter nekatere komunalne napeljave. Geodetska dokumentacije je bila le deloma novelirana, reambulacija izdelana le za posamezne objekte, ažurirana pa je bila tudi mreža podzemnega katastra, zemljiškoknjižno pa izvedena le v posameznih primerih, v večini posegov na nove površine; predvsem za ceste, pločnike pa zemljiških vknjižb, pripisov k novim in odpisov od prejšnjih parcel še ni bilo izvedenih. V letu 1979 je bil sprejet Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije in predpisana obvezna enotna metodologija in obvezni enotni kazalci, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti. Za nivo Republike Slovenije je bil sprejet prvi temeljni družbeni plan za obdobje 1981-1985 in z njim opredeljene temeljne prostorske osnove in sestavine, ki jih je bilo treba pri planiranju tudi v občinah upoštevati. Nove zazidalne površine so bile odrejene z družbenim planom in prostorsko-ureditvenim načrtom za vsako 5-letno obdobje posebej. Osnovna urbanistična dokumentacija v Občini Domžale, vključno tudi za mesto Mengeš od leta 1981 dalje: V novembru 1981 je Biro 71 izdelal projekt pod štev. 256-833 za spremembo zazidalnega načrta Mengeš-Zavrti in zazidalni načrt - stari del Mengša. S temi načrti je bila načrtovana nova cestna obvoznica vzhodno od Zavrtov, območje od Zavrtov do bodoče obvoznice pa predvideno za bodočo individualno gradnjo, s predlagano izgradnjo po fazah vse do leta 2000. Investitorji projektov so bili SKIS Domžale, KS Mengeš in IS SO Domžale. Projekt je bil izdelan na podlagi prostorskega dela tlružbenega plana Občine Domžale 1981-1985 in na podlagi urbanističnega načrta Domžale-Mengeš. Pri izdelavi zgornjih projektov je bilo upoštevano tudi: - zazidalni načrt Mengeš-Zavrti kot osnovni dokument, ki ga je izdelal pod štev. proj. 59 Biro 71 Domžale; zazidalni načrt dopolnitve predela /H I, S( ,l' < i. ditelj, ki ga je izdelal pod štev. 572 Biro 71 Domžale; - zazidalni načrt Mengeš-center, ki ga je izdelal pod štev. 737 Biro 71 Domžale. (Velja opomba iste vsebine, kakor je zapisana k 6. odstavku tega poglavja.) Obstoječa dokumentacija je doživela veliko spremembo s sprejetjem prostorskega plana Občine Domžale, ki je del Zavrti namenil za stanovanjsko gradnjo šele v letih 1985-2000, na novo pa opredelil površine za Dom starejših občanov v severnem delu kompleksa. Na območju Mengeš-Zavrti in Mengeš-slari del zajemajo stanovanjske površine največji del razpoložljivega prostora in so deloma že pozidane. Del, ki ga je stanovanjska gradnja zajela v dobi 1981-1985, je predvsem v sklopu stanovanjske blokovne soseske ZB-1, ostale površine pa so bile predvidene za pozidavo v obdobju 1985-2000. lavni in družbeni objekti so koncentrirani v področju ob Slovenski cesti (občinska upravna zgradba, kulturni tlom, trgovine, objekti gostinstva in turizma), nova šola pa je dobila prostor pod Cobavico, prav tako športni park in rekreacijski objekti, v bližini tudi VVZ - novi otroški vrtec, s centrom Mengša pa naj bi se povezali s pešpotmi in parkovnimi ureditvami. Šolo, vrtec in rekreativne objekte naj bi se povezalo s sprehajalnimi potmi tudi z zeleno Gobavico in dobensko-rašiškimi hribi. Industrija v mestu Mengeš je tradicionalno zakoreninjena. Programi tedanje DO Filc in Melodija so bili s svojimi vplivi na prostor sprejemljivi, saj jih je bilo možno s primernimi ureditvami (predvsem parkovnimi) uspešno vključiti v prenovljeno obliko mestnega središča. Industrijski predel v sklopu Zavrti-cona starega Traka ni predvidevala nadaljnje širitve. S projektom ZN Mengeš-Zavrti in Mengeš-stari del, vključno s predlaganimi spremembami, so i z bili opredeljeni tudi vsi ostali ureditveni in zaščitni pogoji, kot npr.: Kulturne in zgodovinske spomenike je treba zaščititi: - Cerkev sv. Mihaela z ožjo okolico in trgom, - Spodnji in zgornji grad / okolico in parki, - Trdinov Irg kot ambienl.ilno kvalileto in - Posamezna znamenja in spomenike NOti. Prometna in komunalna ureditev in oprema (avtobusna postajališča, cestna križišča, kanalizacija, vodovod, parkovna ureditev in zelene površine, zaklonišča, električno in telefonsko omrežje, javna razsvetljava). Rezervacija zemljišč za obvoznico Mengeš in za drugo opremo in naprave, V letu 1994 je bila na podlagi Zakona o lokalni samoupravi ponovno ustanovljena Občina Mengeš. Občina je v sklopu svoje pristojnosti nadaljevala s prostorskim načrtovanjem in urbanističnim planiranjem, in sicer: V letu 1990 je bil sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1906-2000, dopolnjenega 1900 in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za obdobje 1906-1990, oboje dopolnitev 1996 za območje občine Mengeš v predelu razpršene gradnje (kamnoseštvo) ob vhodnem delu naselja Mengeš, Uradni vestnik (UV) 31/98. Sprejet je bil Odlok 0 spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje dopolnitev 1996 za območje Občine Mengeš v predelu Croblje INCE, UV 28/97. Sprejet je bil Odlok o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor v občini Mengeš, za katero ni potrebno lokat ijsko dovoljenje, UV 7/95 in UV 25/97. Sprejet je bil Sklop o potrditvi končnega predloga sprememb in dopolnitev srednjeročnega in dolgo ročnega družbenega plana (prostorski del) Občine Mengeš, UV 14/96. Sprejet je bil Odlok o urejanju in varstvu okolja v oix im Mengeš, UV 16/96. Sprejet je bil Odlok o sprejetju ureditvenega na< rla M 5 pokopališče Mengeš, UV 19/96. V letu 1990 je bil sprejet Sklep o izboru variantne vzhodne mengeške obvoznice, UV 33/90. Obenem je bil sprejet Sklep o sprejemu programa priprave dolgoročnega razvoja občine Mengeš in Sklep 0 imenovanju projektnih skupin za pripravo dolgoročnega razvoja občine Mengeš, vse UV 33/90. Sprejet je bil Sklep 0 javni razgrnitvi strokovnih osnov in idejne študije variant obvoznice Mengeš, UV 35/90. Isto leto je bil sprejet Program priprave za izdelavo zazidalnega načrta za zazidalni otok SCT -območje Betonarne Hidrotehnik Topole, UV 39/90. Sprejet je bil tudi Program priprave zazidalnega načrta za zazidalni otok M 23 - območje ob Opekarni Mengeš, UV 41/98. Sprejet je bil Sklep o sprejemu odloka o spremem- PRETEKLO bah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana 1906-2000 in Sklep o spremembi in dopolnitvi tekstualnega dela dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1906-2000. Določena je bila programska zasnova območja M 12/2 ob Hidrometalu, območja M 11/3 za Kamniško, območja M 18/2 ob Tamizu, območja M 26 Mali Mengeš zahod in območja mengeške obvoznice UV 41/98. V letu 1999 so bila sprejeta stališča in mnenja k študiji variant glavne ceste Želodnik-Vodice na odseku Mengeš in obvoznice Mengeš, UV 1/99. Nadalje je bil sprejet Sklep o razveljavitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 19116-2000, za območje Občine Mengeš, dnpol-nitev 1988; UV 2/99. Sprejel je bil ()dlok o spremembah in dopolnilv.ih prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Mengeš, dopolnitev 1999 (tekstualni in grafični del) UV 7/99. Sprejel je bil Sklep o varianti idejne zasnove za zazidalni otok M-22 Mengeš, območje Mengeš, UV 8/99. Sprejeti so bili: Program priprave za izdelavo programskih zasnov In sprememb ureditvenega načrta za območje Pokopališče Mengeš; Program priprave za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskega dela plana občine Mengeš; Program priprave za izdelavo sprememb in dopolnitev ureditvenih pogojev za območje urbanističnih zasnov Domžal, Mengša, Trzina in Moravč ter drugih ureditvenih območij naselij za občino Domžale, za območje občine Mengeš; Program priprave izdelave zazidalnega načrta za območje M-25 v Mengšu in Sklep o sprejemu stališč, mnenj, sklepov ()bčine Mengeš do različic glavne ceste Želodnik-Vodice na odseku Mengeš-Vodice; vse objavljeno v UV 8/99. Sprejet je bil Program priprave za izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev za območje z oznako M 28/1 Industrijska cona Mengeš-Topole, UV 1/00. Sprejet je bil Program priprave izdelave zazidalnega načrta za območje M 28/3 v Mengšu, UV 6/00. Vlada Republike Slovenije in Občina Mengeš sta i/vedli javno razgrnitev in predstavitev osnutka lokacijskega načrta glavne ceste Želodnik-Mengeš in obvoznice Mengeš ter osnutka sprememb prOS torskih planskih aktov v času od 15, novembra do 15. decembra 2000 in javno obravnavo obeh dokumentov v prostorih Gasilsko-godbenega doma Mengeš. Sprejel je bil Odlok o zazidalnem načrtu za ureditveno območje M 22 v Mengšu, UV 1/01. ' Sprejet je bil Program priprave izdelave zazidalnega načrta za območje M 21 v Mengšu, UV 2/01. Sprejet je bil Sklep o javni razgrnitvi odloka o zazidalnem načrtu za ureditveno območje M 21 (bivši Irak) v Mengšu, UV 4/01. S T I Sprejet je bil Program priprave izdelave ureditvenega načrta za območje M 6 v Mengšu (Filc d.d., bivša Melodija ter ostale površine oziroma stavbne mase Trdinovega trga ob cesti), UV 4/01. Sprejet je bil Odlok o spremembah odloka o ureditvenem načrtu M 5 Pokopališče Mengeš, UV 5/01. Sprejet je bil Odlok o zazidalnem načrtu za ureditveno območje M 21 v Mengšu (bivši Irak, bodoči Vele); UV 6/01. Sprejet je bil Sklep o spremembi priprave izdelave zazidalnega načrta za območje M 20/3 v Mengšu, UV. Sprejet je bil Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta območja M 20/3 v Mengšu, UV. Sprejet je bil Sklep o javni razgrnitvi predloga ureditvenega načrt,i območja Gradu lablje, UV 2/02. Sprejet je bil Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Mengeš, UV št. 3/02. Iz navedenih urbanističnih planskih aktov in pros-lorskih načrtov je razvidno, da je urbanistične) planiranje strokovno zelo zahtevno in kompleksno. Urbanistično planiranje in urejanje mest in naselij je podobno živemu organizmu, saj nastajajo pogoste ureditvene spremembe in dopolnitve, kar terja tudi sprotno ažuriranje veljavne dokumentacije. Uporabljena literatura in viri: - Janez Vajkard Valvasor - Slava Vojvodine Kranjske , 1904, stran 119, opis mengeških navad; - Naša beseda/1906 - Izbrana dela, Janez Trdina, Moje življenje, stran 237-364; - Marija lagodk - Narodopisna podoba Mengša in okolice /1950; - Mengeški zbornik 000 let Mengša, II. del II. snopič; - Krajevni leksikon Slovenije/1971, stran 94-96; - Mengšan, natisnjen leta 1930 ob 100-letnici rojstva pisatelja laneza Trdine; - Zbornik Mengeš in Trzin skozi čas, Stane Stražar 1993; - Občanov priročnik občine Domžale za leto 1975,1902, 1984, 19116 in 1990; - Slovenija - pokrajine in ljudje/1990; - Zazidalni načrt Mengeš-stari del-Zavrti /1981 ; - Prostorsko pomembni elementi družbenoekonomskega razvoja, ki so opredeljeni z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985; - Domžale v prostoru in času, dokumentacijsko gradivo /1974; - Srednjeročni družbeni plan razvoja občine Domžale 1976-1900; - Prostorski del družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990; - Družbeni plan občine Domžale 1901-1905; - Dolgoročni plan občine Domžale 1986-2000; - Družbeni plan občine Domžale 1906-1990; - Uradni vestnik Občine Mengeš od štev. 1/95 do štev. 3/02; - Slovenske občine,številčni in statistični prikaz 1998. Pri obdelavi tega zapisa je aktivno sodeloval gospod Stane Lužar. Ivan Zupan ŠPORT GREGORJEVO ■ spuščanje lučk po Pšati Pod okriljem KD Antona Lobode iz Loke pri Mengšu smo letos že osmič spuščali lučke ali gregorčke po Pšati. Po starih šegah in navadah so vaščani mnogih krajev pod grmovje nastavljali razne dobrote za ptičjo svatbo. Seveda pa je večina teh dobrot končala v otroških želodčkih. Tako smo tudi v Loki, skupaj z otroki z vrtca Gobica, ki plešejo pri plesni šoli Miki in so nam zaplesali plese za gregorjevo, pretaknili in preiskali vse kotičke, da bi našli kakšno potičko - in smo jo seveda tudi našli. Kot že vrsto let doslej so se člani PGD Loka pri Mengšu tudi letos zelo potrudili in pomagali pri izvedbi in sami varnosti praznovanja, saj smo v letošnjem letu uredili zaporo ceste preko mostu zaradi večjega števila obiskovalcev. Zahvaljujemo se vrtcu Mengeš, ki se je odzval v tako velikem številu, plesni šoli in otrokom, ki so nam tako lepo zaplesali in zapeli in seveda vsem, ki so pripravili in spustili tako lepe in izvirne lučke po Pšati. Prav zaradi izvirnosti in lepote vseh lučk pa je zelo težko izbrati nekaj najlepših in je imela žirija tudi letos zelo težko delo. Nagradili smo lučke, ki so plavale po vodi s pomočjo prelepe cerkvice, ki je sijala v soju lučk; ptičjih hišic, ki sta bili obdani s celo jato ptičk; kraljevim labodom, ki se je šopiril po vodi; mlinčkov s čisto pravimi klopotci, ki so hiteli zajemati vodo; Pikačujem, ki je imel na ladjici kar celo deželo in izvirno otroško ladjico z medvedkom in njegovim domovanjem. Tudi v prihodnjem letu bomo pod kamnitim mostom v Loki spuščali lučke. Upamo, da bodo gregorčki zopet zapluli in zasijali v svojem sijaju v takšnem številu kot doslej. Sedaj pa hitro poglejte pod grmovje, če je kje še ostala kakšna potička s ptičje svatbe. Mateja Tavčar Balinarske nouice Balinarska sekcija je imela občni zbor 15.2.2002, ob 18. uri, v dvorani pod odrom mengeškega kulturnega doma. Od 100 članov se ga je udeležilo 63, kar je kar lepa udeležba. Pregledali smo delovanje sekcije v letu 2001. Poslušali smo poročila predsednika, nadzornega odbora, blaga-jničarke in inventurne komisije. Poročila disciplinske komisije nismo poslušali, ker ni bilo nobenega problema, ki bi ga morali obravnavati. Poročila so pokazala, da sekcija deluje dobro. Vse naloge, ki smo si jih zastavili, so bile realizirane. Poslovali smo pozitivno. Tudi na športnem področju smo dosegli lep uspeh z uvrstitvijo ekipe v državno ligo. Okrepili smo upravni odbor s sprejemom novega člana gospoda Milana Tomšiča. Predsednik je predstavil naloge in načrte za leto, ki je pred nami. Gospod Evgen Klemen, ki je zelo uspešno vodil občni zbor, je uradni del zaključil ob 19.20. Nato smo se zadržali še nekaj ur ob dobrih klobasah in pijači. Zahvalim naj se še predstavnikoma gasilcev in upokojencev, ki sta se udeležila našega zbora in s tem še okrepila odnose, ki jih negujemo že vsa leta, kar obstajamo. Predsednik ŠD Partizan in gospod župan sta se zaradi obveznosti opravičila. V zimskih mesecih (december, januar in februar) smo imeli že tradicionalne turnirje sekcije v pikadu, šahu in vviner-šnopsu. Rezultati: Pikado: Sodelovalo je 36 članov, od teg a 6 deklet. Sponzor: Trgovina Ha-Ni Ženske Moški 1. Sonja lerše 18 1. Ludvik Mikola 28 2. Marija Urankar 13 2. Štefan Kovač 27 3. Genija Kržan 12 i. Robi Rauh 25 4. Mirni Vidergar 11 4. Mato Kerep 25 5. Cvetka Dolinar 9 5. Ilija Radulovič 21 6. Marjanca Lavrič 7 Šah: Sodelovalo je 25 članov.; Sponzor: Bojan Vukšinič 1. Vojo Cvijetinovič 22 2. )anez Koželj 22 3. Hasan Rosic 22 Vsi trije so imeli enako število točk, tako da smo morali za razvrstitev upoštevati medsebojna srečanja. VViner-šnops: Sodelovalo je 40 igralcev in igralk. Sponzor: Za moške - Sadni vrt; Za ženske - Ivan Stopar Ženske Moški 1. Sonja (erše I. Ludvik Mikola 2. Mirni Vidergar 2. Peter Knez 3. Cvetka Kuhar 3. Janez Koželj Zahvaljujemo se sponzorjem za pokale in darila. Upamo, da bodo na lak način še sodelovali z nami. Zahvala gre tudi igralcem za udeležbo in pošteno obnašanje med tekmovanjem, saj se je vse dogajalo brez sporov. Hvala tudi Ludviku. Na njem sloni vsa organizacija teh turnirjev. V letošnjem letu smo imeli že 1. sejo upravnega odbora. Dogovorili smo se o vrstnem redu del, ki nas čakajo. To je tlakovanje dvorišča na koncu brunarice in obnova električne napeljave v starem delu klubskega prostora. Žal mi vseh članov upravnega odbora ni uspelo prepričati, da bi naredili še streho nad obema mizama, ki stojita pod lipo. Tudi ekipa že redno trenira v dvorani v Šiški. Takoj ko bo mogoče, pa se bomo preselili na domači »balin-plac«. Upam, da se bodo dobro pripravili, saj nas prva tekma v državni ligi čaka že zadnji teden v aprilu. Čistilno akcijo okrog našega »balin-placa« pa smo predvideli 2.3.3.2002 ob 9.00 uri. Ko bo na in okrog »balin-placa« kaj novega, se vam bom znova oglasil. Predsednik BS; Marjan Tomazin ŠPORT 6. ODPRTO PRVENSTVO OBČINE MENGEŠ V VELESLALOMU NA SORIŠKI PLANINI Letošnje 6. odprto prvenstvo Občine Mengeš smo člani in članice Smučarskega društva Mengeš poskušali izvesti že v nedeljo 3. marca na Kobli, a nam jo je pošteno zagodlo vreme. Že zgodaj zjutraj, ko smo hiteli proti Kobli, se je vse bolj temnilo, na Bledu nas je že močilo, medtem ko je na Kobli že »pošteno lilo«. Sledilo je čakanje pod streho, ko je čez kakšno uro malo ponehalo, pa spel pričelo, pa spet ponehalo... a ni kazalo na izboljšanje. Prispeli so tudi že nekateri tekmovalci in tekmovalke, vendar je pripravljalni odbor sklenil, da zaradi varnosti tekmovanje odpovemo oziroma premaknemo na naslednjo nedeljo. Res se je to zgodilo in sicer v A - PREDŠOLSKA - DEKLICE 1. BINTER KATJA 1.42.17 2. RUČMAN TINKARA 1.45.00 A - PREDŠOLSKA - DEČKI 1.KOSEC NE|C 0.42.41 2. PODBORŠEK MIHA 1.20.10 B - DEKLICE 7 - 10 LET 1. BABNIK NEjA 0.31.13 2. RUČMAN URŠA 0.38.42 3. KOSEC KARIN 0.38.74 4. ŠPENKO NEŽA 0.43.49 5. KOBII ŠEK KATJA 0.47.31 C - DEKLICE 11 - 17 LET 1. PODBORŠEK URŠA 0.39.37 2. BERGANT T)AŠA 0.39.92 C - DEČKI 11 - 17 LET 1. KOGOVŠEK GAŠPER 0.29.33 2. KOS ROK 0.30.48 3. IUŽAR GAŠPER 0.30.72 4. LUŽAR DOMEN 0.35.93 5. ŠPENKO TILEN 0.36.04 6. KOGOVŠEK DOMEN 0.37.00 7. URŠIČ IAKA 0.38.24 8. BERGANT NEJC 1.08.90 D-ŽENSKE 18-30 LET 1. LENIČ MONIKA 0.32.91 2. KOBILŠEK ZINKA 0.34.51 3. KOSEC KARMEN 0.34.60 4. BINIIR KIAVDIIA 0.35.01 5. KOKALJ KATJA 0.45.01 D - MOŠKI 18 - 30 LET 1. Ml Sil K MITJA 0.27.46 2. PETERLIN ANDREJ 0.28.89 3. BURNIK PRIMOŽ 0.29.26 4. LENIČ SAŠO 0.29.27 5. MAROIT ANDREJ 0.29.33 6. CALE PRIMOŽ 0.30.89 7. BINTER MARKO 0.32.29 8. MAROLT STANI 0.32.42 nedeljo, 10. marca, ko je vsa karavana ponovno krenila, a tokrat proti Soriški planini v lepem sončnem vremenu. Tekmovanje je tokrat potekalo na njihovi pripravljeni tekmovalni progi, po kateri je svoje moči pomerilo skupno 52 tekmovalcev in tekmovalk v 13 kategorijah. Ob razglasitvi rezultatov je potekalo tudi podeljevanje kolajn, diplom ter praktičnih daril, ki so jih prispevali posamezni sponzorji. Prvenstvo je torej uspešno za nami, snega pa tudi že zmanjkuje, upamo, da so bili vsi zadovoljnji, mi pa se že pripravljamo na naslednjo malo bolj sneženo sezono (vsaj upamo lahko....). Izidi tekmovanja v veleslalomu: E-ŽENSKE 31-40 LET 1. PODBORŠEK IRENA 0.32.24 E - MOŠKI 31-40 LET 1. PETER KOSEC 0.25.72 2. PETER ŠTEBE 0.27.90 3. IVAN VRENIAK 0.28.52 4. JANEZ PODBORŠEK 0.28.89 5. BRANE BLEIC (1.28.97 6. PETER GALE 0.29.23 7. MATJAŽ BLEJC 0.34.05 F - ŽENSKE 41 - 50 LET 1. NUŠA BABNIK 0.28.26 F - MOŠKI 41-50 LET I.IGOR MAVER 0.29.25 2. MATJAŽ BERGANT 0.29.39 3. IZTOK MAVER 0.29.58 4. MAR|AN SKOK 0.29.71 5. IANEZ LENIČ 0.30.20 6. CIRIL GALE 0.30.71 7. SLAVKO LUŽAR 0.30.76 8. TOMAŽ KOGOVŠEK 0.31.19 9. ŠTRUKELJ DUŠAN 0.32.14 G - ŽENSKE NAD 50 LET 1. FRANCKA TROBEC 0.41.37 G - MOŠKI NAD 50 LET 1. PETER KOSEC 0.38.09 Najboljši čas - ženske NUŠA BABNIK 0. 28.26 Najboljši čas - moški PETER KOSEC 0.25.72 Za prispevek k uspešno izvedenem tekmovanju se zahvaljujemo naslednjim sponzorjem: KALCER Trzin, TOP servis Ljubljana, Montaža Škerjanec, Ski servis Strel, Igma Ljubljana, Avtomehanika Babnik Tomačevo, Titan Kamnik, ETA Kamnik, Sokovi Rauch Ljubljana, SVS Rossignol Trzin, VENDO - Pušnik Mengeš, Orbico, Ljubljana, Vulkanizerstvo Skok Mengeš, Avtopralnica KARIN Mengeš, VVurth Trzin, Pleskarstvo Marolt Mengeš, Občina Mengeš, Trgovina HANI Mengeš, A Banka Ljubljana, Tiskarna Hren Ljubljana, Trgoavto Burnik Mengeš. ŽIVLJENJE V OBČINI PETDESETIETMCA ZDRflUSTUELlE POSTAJE mEnGEŠ ZOBOZDRAVSTVO V MENGŠU Kot je bilo obljubljeno v prejšnji številki Mengšana, tokrat nadaljujemo s predstavitvijo začetkov organiziranega zdravstva v Mengšu. Moj tokratni sogovornik je bil gospod France Zabret, eden od prvih zobotehnikov mengeške zdravstvene postaje, ki se je v zobnem laboratoriju zaposlil takoj po diplomi na srednji šoli. Zdravstvena postaja Mengeš je zaradi svoje vsestranskosti že mejila na dejavnosti zdravstvenega doma. Naj najprej pojasnimo osnovno razliko med zdravstveno postajo in zdravstvenim domom. Zdravstvena postaja nudi osnovno zdravstveno varstvo, zobozdravstveno službo, dispanzersko varstvo za otroke in ženske, ima pa tudi laboratorij in patronažno ter babiško službo. Zdravstveni dom pa ima tudi specialistične ambulante, od kardiološke do ginekološke in drugih. Še vedno pa je v Mengšu in okolici najbolj priljubljena besedna zveza "grem v zdravstveni dom." Ko je začela v marcu 1952 uradno delovati, se je takoj organizirala tudi zobozdravstvena služba. Že pred tem pa je, takoj po vojni, v Mengšu deloval dentist Bruno Stare, ki mu je zavarovalnica podelila koncesijo za opravljanje te službe. Svojo ordinacijo je imel v mengeškem župnišču, starejši ljudje pa se gotovo še dobro spomnijo, da je bil tudi dejaven športnik ter odličen nogometaš. Še pred vojno pa je manjše posege na zobeh opravljal tudi dr. Tine Zaje, sicer splošni zdravnik, ki pa je imel dovolj vsestranske sposobnosti, da je zdravil "celo telo". Njegova ordinacija je bila na Stari poti, v prvem nadstropju Cregorčeve hiše. Z ustanovitvijo zdravstvene postaje pa sta v Mengeš prišla tudi višja dentista, zakonca Milka in lanez Kosec. Poleg ambulante, v kateri sta bila dva stola, so imeli tudi zobni laboratorij in celo rentgen, ki je bil dobrodošel pripomoček tudi za splošnega zdravnika dr. Celestina, saj so zanj izdelali rentgenske slike manjših zlomov in celo nekaj gipsovih povojev. Med zobnimi tehniki, ki so delali v Mengšu, pa je bil nekaj časa celo Kafko Irgolič, sicer bolj znan kot pevec. Zobni asistentki, danes bi jima rekli kar sestri, pa sta bili Anka Repanšek in Angelca Matičič. Dentista pa v Mengšu nista zdravila zgolj Mengšanov, ampak so si hodili v Mengeš "zobe popravljat" celo prebivalci iz Vodic, Most, Pšenične Police ter vse tja do Cerkelj. Da so bili to časi, ko je bil delavnik dolg tudi 10 ali 12 ur, pa je potrdil tudi moj sogovornik, gospod Zabret, ki je povedal, da sta mu zobozdravnika večkrat naročila, da naj nikar ne gre prezgodaj domov, ker mora narediti še kakšno krono, mostiček ali celo protezo. Izdelovanje protez je bilo v petdesetih letih nasploh glavna dejavnost zobnega laboratorija, saj so izdelali tudi po 180 do 200 protez na mesec. Dosežek je še toliko bolj spoštovanja vreden, če pomislimo, da je bila oprema vsekakor slabša kot danes, njen nakup pa vezan na sredstva, ki jih je razporejal Okrajni zdravstveni dom Ljubljana, pod katerega je sodila mengeška zdravstvena postaja, ta pa je pokrival zelo obsežno področje. Potreben material za delo so kupovali v trgovini na Miklošičevi ulici v Ljubljani, potem pa je vlak to pripeljal na postajo v Jarše, od Jarš do Mengša pa je nakupljena oprema potovala velikokrat kar s kakšno cizo. V tistih časih so kupili tudi stroj za poliranje iz Velike Britanije. Med delavr i je povzročila nemalo smeha izjava o garanciji, na kateri je pisalo, da je garancijska doba kar 50 let! In vendar se Angleži niso zlagali, stroj še danes deluje v zdravstvenem domu v Domžalah. Ves čas pa je zdravstvena postaja delovala v starem Kančevem Traku. Stavbo so takratni predstavniki lokalne oblasti in zdravstvenega doma kupili od Ivana Kanca. Ker pa je bila stavba zgrajena za tovarno in tudi po tolikih letih delovanja je pokazala, da bo treba misliti na nove prostore, so se odločili za gradnjo nove stavbe. Dom na Zoranim' pa je začel delati leta 1984. Med zobozdravniki, ki so delovali v Mengšu, je potrebno omeniti tudi gospo dr. Antonijo Cevc, ki je v Mengeš prišla v šestdesetih letih in v začetku zdravila tako odrasle kot otroke, potem pa se je posvetila zgolj otrokom. Čeprav se marsikomu še danes zasvetijo oči, ko se spomni na sedenje na njenem stolu, pa hkrati vsi v en dah priznavajo, da njene "plombice" še vedno držijo, čeprav so že kar dolga leta na zobeh. Poleg Cevčeve je delala tudi dr. Stanka Kneževič, dr. Sonja Perne ter nekaj časa tudi dr. Mihajlovič. V novem zdravstvenem domu na Zoranini pa so bila mesta za 4 zobozdravnike in moderno opremljen laboratorij, ki ga je takrat opremila Zlatarna Celje. V laboratoriju je delovalo kar nekaj tehnikov, poleg Franca Zabreta še Janez Šubelj iz Rodice, Lija Nastran iz Homca, Stanka Banko ter Franc Lamberšek, ki je kasneje postal stomatolog. V Mengšu se je zaradi kakovosti dela in dobre opreme izoblikov.il nekakšen "center za izpopolnjevanje", saj so svoja znanja tu izboljševali prenekateri zobni tehniki. France Zabret je svoje delo nadaljeval v Domžalah, kjer je postal tudi vodja celotnega zobnega laboratorija. Šolanje je seveda nadaljeval, poudaril pa je, da je delo tako napredovalo, da je po nekaj letih uporabljal le še majhen rlel tistega znanja, ki si ga je pridobil v šoli, vse ostalo pa je zahtevalo stalno spremljanje novosti. Zgodbe se odstirajo, bi rekli. Zgodovina je zelo zanimiva in pokukati v čas, ki je bil hkrati pomemben za celoten kraj in je zaznamoval posameznikovo življenje, je zagotovo izjemna sreča. Zanjo se gospodu Zabretu iskreno zahvaljujem. VASA POSTA Kaj pa osma božja zapoved, gospod župan? Prebral sem Vaš odgovor na moje pismo Županove laži in sprenevedanja. Strinjam se z Vami, ampak samo glede strpnosti in kulturnega dialoga. Zato, gospod župan, v imenu strpnosti in kulturnega dialoga ne bom spraševal, kako ste na moje pismo lahko odgovorili v isti številki, v kateri je le-to izšlo. Tudi ne bom spraševal, kje je razlaga oziroma opravičilo za Vašo trditev, da starši ne znamo vzgajati svojih otrok ter da je vzgoje tudi v šoli premalo. Ne bom se spuščal niti v lo, da smo bili starši zavedeni glede številk o ceni gradnje šolske športne dvorane in da nam je šele gospa Jamšek predstavila pravo ceno gradnje. Ne bom se spuščal niti v to, gospod, da ste pri večini prisotnih v svetu staršev izgubili verodostojnost, saj je svet sprejel sklep, da podpira odločitev občinskih svetnikov in predlaga, da se čim prej prične z izvajanjem raznih administrativnih postopkov, da bi čim prej začeli graditi. Zanima pa me, gospod župan, kdaj bodo nameščeni čistilni filtri za šolsko vodo. Po Vaši izjavi z dne 26. oktobra 2001, citiram: »Denar za filtre imamo planiran še v letošnjem proračunu (2001) in z delom lahko pričnemo že v mesecu januarju 2002.« lo pismo pisem 9. marc i, filtrov pa še ni. Spet samo prazne o »ljube z Vaše strani. Abraham I ln< oln, ameriš ki predsednik, je zapisal: En človek lahko dolgo zavaja enega r loveka. Tudi množica ljudi lahko r/o//;o /avaja ene^a (loveka. Toda en človek ne more dolgo zavajali množil e ljudi! Mateja )emcc (prihodnjič: več o babiški službi) Vredno razmisleka, kajne, gospod župan. Dušan Pejir VAŠA male trgouine - Dobro desetletje, odkar je Slovenija samostojna ', dežela, je zaživelo veliko trgovin in butikov. Vseh vrst, ; za vsakršno rabo, specializirane za določen namen. Menila se je izplačalo in imelo smisel. V bližnjem Trzinu je zrasla najsodobnejša industrijska : cona, svojo podobo po trgovinski oz. lokalski obliki pa \ je dobil tudi Mengeš. Vrsta različnih trgovinic je odprla • svoje duri, a jih je zaradi raznovrstnih težav bila prisil- l jena kaj kmalu tudi zapreti. I Tam na enem prijetnem vogalu se vsi spominjamo, ; kako prijazno je mežikal Mižek in čeprav je imel pestro ; ponudbo obutve in športnih oblačil, je kaj kmalu '. pomežiknil zadnjič. Njegov sosed z znano prestižno '. znamko Palmers je doživel islo usodo. In pied kratkim ; tudi sosed na njegovi levi strani - džins butik. Tako tam ■ na sredini vztraja le še domiselna in dobro založena Tara, ki rešuje modne probleme naših najmlajših - '. otrok. Tudi drogerija Pariz in zlatarna Kosec ter optika ; Škofic imajo že kar dolg staž. Da ne omenjam vseh • zgodb in prigod na račun Mi Amiga in njihov kratek '. obstoj knjigarne. Pod njim so na istem mestu uspešni še l Video Stop, obutev Klcmens in bižuterija Gaja. Vendar ; po novem je tu še knjigarna Frcma, ki je res dobro • založena in si zasluži vse pohvale. In kaj je tako rekoč od včeraj; Končno tudi v Mengšu '. nekdo poskuša ponovno popravljati in krpati čevlje. ; Menda vam izdelajo tudi ključe, če sem prav ; obveščena. Da bi se le obnesel, saj tolikšen ktaj, kot je l Mengeš, tega obrtnika resnično potrebuje. Tokralni ima : zares dobro lokacijo - neposredno pred knjigarno ; Frema. In zdaj ko vsi že hitimo po razne obrazce, ki jih ; zahteva davkarija, ga bomo zagotovo opazili. Potem je ob glavni, to je Slovenski cesti, nekaj časa l deloval Panta sport, malo više pa še Maro market ; (mimogrede, tako dobrih krvavic ne dobim nikjer več). ; Oba imala žaluzije spuščene do tal. Enako podobo ". kaže tudi lokal Pajek - rač. Sistemi, medtem ko videote- '. ka Metulj še deluje. Kakor tudi loto. In menjalni! a ■ Rohson je še tu, čeprav se je njihov flmeni« prepolovil. ; (v se peljete proli Kamniku, vas v bogato založeno '• špecerijo vabi trgovina Vrba, ako vas pot zanese v '. smeri Brnika, le poskusite dobrote iz Ves marketa. Tudi ; ob znani Grobeljski cesti v smeri proti Domžalam vas ■ vabijo medse. Tokrat po sadje in zelenjavo, prej pa t dolgo vrsto let v znano Brigito market. Zvezda stalnica l na tej lokaciji pa je butik Ha-Ni. Prijazno osebje, ; zmerne cene in kvalitetni materiali so menda tisti razlo- • gi.ki jih ljudje cenimo vedno bolj. Če so hkrati podel- l jeni še iskreni nasmehi in eni »štumfi«. za povrh, pa '. toliko bolje. Pohvalno, ni kaj. ; /daj pa še mimo cerkve proti Loki. Na kiparjevi cesti je ; bila kratek čas cvetličarna, potem butik z oblačili Dalia, zdaj pa v istem lokalu lahko pustite mere vseh : svojih oblin, da vam šiviljstvo Marina sešije kaj po ; vaših ali njihovih idejah. Malo niže že kar nekaj časa | prodajajo glasbila, medtem ko se začetki s kataloško '. prodajo in butikom poročnih oblek niso obnesli. Tudi : Grimy market je že videl boljše čase. Zmanjšanje ; delovne sile in zaloge živil povesta dovolj. V bivši ; spodnji Kovinotehnini trgovini lahko zdaj pri Vendu '. POŠTA ueliki problemi najdete pestro paleto barv in čistil ter ostalih materialov. Fantje / izkušnjami vam strokovno svetujejo, tako da če se lotite hišnih popravil sami, ne morete zgrešiti. Pohvaljeni. Malo niže od bencinske črpalke pa svojo zgodbo o uspehu nadaljuje sadje zelenjava Franci Ravnikar.Dolge vrsle,nasmehi in podajanje kljuke povedo vse. Bravo. Na poti do doma ne moremo mimo znanega marketa Vesna v Loki. Tudi tu kljub prijaznim prodajalkam pogosto naletim na pravo praznino. Ne da ni dobre založenosti artiklov, temveč ljudi ni. In to v kraju, kjer je vedno živela vaška trgovina, ravno zaradi teh ljudi. Zaradi vseh,ki so jo želeli imeti. Veliki nakupovalni c entrl pa so naredili svoje. Zdaj v bližini stari Trak že spreminja svojo podobo, zato se zna v loški trgovini dodatno zmanjšati promet. Spet je vse odvisno od nas ljudi, ki živimo tukaj. V primeru, da se zgodi tako kot v mnogih prej opisanih primerih, bodo pa zagotovo najbolj fljavskali« listi, ki jo obiščejo najmanj. Kar se tiče raznih kava barov, bifejev in ostalih gostiln, je pa stanje čisto drugačno. Vsi na novo odprti že dolgo obratujejo in so dobro obiskani. Takšen je splošen vtis, saj je Svoja vrata pred leti Zaprl le eden -bar (Isniii a. Lansko leto je prenehala obratovati še Kovinotehna, založena z belo tehniko in akustičnimi aparati, zato je Zdaj dobra rešitev trgovina Hektrolehna v slan zgradbi bivše Melodije. Zarja nudi pestro izbiro oblačil in perila, vendar je že prenekaterega kupca zmotilo, da nimajo volne, gumbov, zadrg in ostalih drobnih stvari za vsakdanje potrebe. Žal. Bivšo Emono Merkur je prevzel Mercator, vendar Vele - ugodne prodaje, dobio konkurirajo. In še gornja Rašica, ki je že nekaj časa prenovljena -spada pod Vele in je odprta celo ob nedeljah dopoldne. Super. Tako imamo vsak dan na razpolago za nakupe. Pri vsem tem pa še ne bi bilo tako hudo, če meri nami ne bi živeli tudi starejši ljudje, za katere so vaške trgovinice prava rešitev. Znani slogan, da so najboljše sosede, že dolgo ne drži več, ker so se skoraj vse odselile v velike nakupovalne centre. Tam pa pogosto kupimo še tisto, kar ne potrebujemo nujno. Nikoli ne pomislimo na trgovke (prevladujejo - 95 % vseh trgovcev), ki cele praznične dni, z nedeljami vred zbirajo nadure, da velegrosistom za majhne osebne dohodke kujejo velikanske dobičke. Ker ravno h so naiponieni bnejši. Venci,h nečesa pa v velikih centrih ni. Duše. Dobesedno, listi, ki so izgubili pravi slik s človekom-trgovcem (ki je bil dosli več kot samo prodajalec), medtem ko so morda med potjo pozabili, po kaj so sploh prišli, že vedo zakaj. Nenazadnje na klepet, po glavne vaške novice, prenekateri pozimi samo pogret svoje premraženo telo. In ravno slednje je tisto, kar od vseh dobrih lastnosti v prejšnjih, ponujajo današnji časi. Ana lernejčič, Dobeno NASVETI BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ S sprejemom Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01) je Republika Slovenija na pomembnem področju zagotavljanja pravice do sodnega varstva ustrezno združila načela pravne in socialne države. V sodobnih demokratičnih ureditvah je namreč pravno varstvo doseglo tako stopnjo razvoja in lako širino, da ga praktično ni več mogoče zagotavljati brez kvalificirane pravne pomoči. Enakost pred zakonom ter dostop do sodišča ostajata le formalno zagotovljeni, dejansko pa nedosegljivi dobrini, če država hkrati ne omogoči pravnih sredstev tistim, ki plačila sami ne zmorejo. Brezplačna pravna pomoč je torej v prvi vrsti namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Pomeni pravico upravičene a do celotne ali delne zagotovitve sredstev za kritje stroškov za pravno pomoč in j oprostitev plačila stroškov sodnega postopka ob pogo-, ju, da si prizadeva za izvensodno rešitev spornega [ razmerja. Zaprositelj, ki uveljavlja pravico do brez-plac ne pravne pomoči, mora bili clržavl|an RS, pod določenimi pogoji pa se pravico prizna tudi tujcem in osebam brez državljanstva. Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi Ofgani, InštitUl Ijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov. Oseba, ki meni, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči, lahko le-to zahteva v vsaki fazi postopka. O upravičenosti do brezplačne pravne pomoči se presoja na podlagi prosilčevih dohodkov in prejemkov in dohodkov ter prejemkov njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Pn ugotavljanju dohodka kol podlage za odobritev brezplačne pravne pomoči se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca za obdobje šest koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Pri ugotavljanju lastnega dohodka se vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini, ki jih prosilec oziroma njegova družina dejansko prejme. Šteje se, da bi bilo socialno slanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače. V dohodek prosilca oziroma njegove družine pa se ne vštevajo otroški dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za nego otroka, stroški za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendije in podobno. Brezplačna pravna pomoč pa se ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 mlnimal- nih plač. Seveda pa se.v to premoženje ne štejejo osnovne dobrine, kot so stanovanje, v katerem prosilec živi, in osebni avtomobil do določene vrednosti. Pri vsebinski presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna ali pa je zadeva pomembna za prosilcev osebni in socialno-ekonomski položaj. Pomembno je lahko tudi, da je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena, da ima zadeva izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali pa je nerešena zadeva razlog, da se je prosilec znašel v stiski. Vsak zaprositelj za brezplačno pravno pomoč je upravičen do prvega pravnega nasveta, ki obsega pojasnilo zaprositelju o pravnem položaju v njegovi zadevi, kratek nasvet o možnosti izvensodne poravnave, o procesnih pravili, stroških itd., in je za vse zaprositelje brezplačen ter se izpolnjevanje pogojev sploh ne preverja. V primeru, da zadostite vsem navedenim pogojem, pa ste upravičeni še do svetovanja, ki presega prvi nasvet, nadalje do svetovanja in zastopanja pri sklenitvi izvensodne poravnave, v postopku pred sodišči 1. in 2. stopnje, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, v postopku z ustavno pritožbo, sestave listin ipd. Nenazadnje je pomembno tudi to, da se lahko pomoč dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in ste na ta način oproščeni sodnih taks, stroškov za izvedence, priče, pologov za stroške ter za javne listine in potrdila, ki so za postopek potrebna. Brezplačno pravno pomoč izvajajo odvetniki, odvetniške družbe in notarji. Le-ti so za svoje storitve upravičeni do plačila po ustrezni tarifi, ki gre v breme proračuna RS. Da pa se ne bi brezplačna pravna pomoč zlorabljala in da ne bi izvajalci neupravičeno zahtevali dodatnih plačil, so kakršni koli dogovori o višjem plačilu ali dogovori o nagradi v odstotkih oziroma v pavšalnem znesku nični. Upravičenci pa so varovani tudi tako, da lahko zahtevajo razrešitev odvetnika ali notarja, ki svoje dolžnosti ne opravlja korektno. V takem primeru postavi pristojni organ drugega odvetnika, o razrešitvi pa obvesti odvetniško oziroma notarsko zbornico. Kakšen pa je postopek za podelitev brezplačne pravne pomoči? Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vloži prosilec pisno na obrazcu, priložiti mora ustrezne listine. Prošnja mora vsebovati predvsem: - osebno ime, EMŠO, davčno številko, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča prosilca in njegovih družinskih članov, - podatke o zadevi, - navedbo želene oblike pravne pomoči in obsega brezplačne pravne pomoči, - podatke o dohodkih in drugih prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov, - podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov. Prošnji morajo biti predložene listine, ki dokazujejo obstoj pogojev. Prosilec mora vložiti prošnjo za brezplačno pravno pomoč: pri pristojnem sodišču ali na okrajnem sodišču, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče. Predsednik okrajnega sodišča, ki o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči tudi odloči, mora zagotoviti, da se prejete prošnje nemudoma posredujejo pristojnemu sodišču. Pravica do brezplačne pravne pomoči se prizna z odločbo, proti kateri pa ni možna pritožba, možen je le upravni spor. Na podlagi odločbe, s katero pristojni organ za BPP dodeli brezplačno pravno pomoč, izda strokovna služba za brezplačno pravno pomoč upravičencu "napotnico". Upravičenec, je dolžan napotnico po končani opravi storitev pravne pomoči vrniti takoj, ko so napotnici priloženi vsi stroškovniki in potrdila o oprostitvi plačila stroškov postopka. Če upravičenec tega ne stori v 8 dneh, se šteje, kot da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. V slednjem primeru mora upravičenec prejeto pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, vključno z zamudnimi obrestmi. Enako se vam bo zgodilo, če boste navajali neresnične podatke o vašem premoženjskem stanju ali pa, če boste samovoljno spreminjali vsebino napotnice. Poleg učinkov omenjenih v uvodu, pomeni uvedba brezplačne pravne pomoči prispevek k preprečevanju povečevanja prepada med družbenimi sloji, ki je vedno bolj opazen in se kaže na različnih družbenih ravneh. Izvrševanje pravice do sodnega varstva je na ta način omogočena vsem, ki to želijo. Vendar pa bo vse skupaj le gola črka na papirju, če se vsi, katerim je pomoč v osnovi tudi namenjena, te svoje pravice ne bodo zavedali in je izkoriščali. Na vas je torej, dragi bralci, da možnost, ki se ponuja, izkoristite, saj veste, država malokrat ponudi kaj zastonj. Luka Podjed ; Mentor: Jurij Žurej PRI SOSEDIH Spominska slouesnost Oklo 1944 - 2002 Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale ter krajevne skupnosti Ihan sta organizirali tradicionalno spominsko slovesnost, v soboto, 23. februarja 2002, ob 11. uri. Slovesnost je bila pri spomeniku padlih borcev kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom. Na mestu treh pož.ganih hiš na Oklem stoji veličasten spomenik, posvečen 72 borcem, ki so na tem kraju padli 24. februarja 1944. leta. Ko se je zdanilo, nekaj pred 8. uro zjutraj, so Nemci z ugodnih položajev silovito napadli. Najprej so streljali na stražarja, nato pa odprli ogenj na vse izhode iz poslopij. Borci so bežali iz hiš, večina brez orožja, več kot polovico so pokosili nemški rafali. Poskusi hrabrega partizanskega odpora zaradi velike nemške premoči niso mogli biti uspešni. V hudem spopadu je po poročilih OK KPS Kamnik padlo 57 borcev in pripadnikov VOS, po nekaterih podatkih celo več. Na spomeniku je napis, da je posvečen 72 padlim borcem, 28 na novo mobiliziranih borcev pa so Nemci ujeli. Po partizanskih poročilih pa je padlo tudi 10 sovražnikov - Nemcev. Po boju so Nemci vse tri hiše z gospodarskimi poslopji požgali. Kamni.ško-zasavski odred je izgubil skoraj vse orožje, opremo in arhiv. Slavnostni govornik je bil mag. Milan Pirman, podžupan Občine Domžale, ki je obudil spomine na čase med vojno in po vojni, ter govoril o osamosvojitvi in priznanju države Slovenije. Deležen je bil burnega aplavza, prav tako izvajalci kulturnega programa; učenci Osnovne šole Ihan, moški pevski zbor Janez Cerar DU Domžale, mešani pevski zbor DU Moravče, recitator Lojze Muhar in harmonikar Anže Zavrl iz OŠ Dol. Vse navzoče je pozdravil domačin, predsednik sveta KS Ihan, gospod Stane Nahtigal, se zahvalil za tolikšno udeležbo (okoli 1000 ljudi), med njimi veliko praporščakov in zastavonoš in uglednih članov strank, preživelih borcev in mladine. Po programu je bilo tovariško srečanje v Dobovljah, pozno popoldan. Naslednje leto 2003 na svidenje. lože Novak RAZVEDRILO HOROSKOP ZA MESEC APRIL 2002 j» 21.3 do 20.4.: Pred vami je dinamičen in ambiciozen mesec. ^^^m Razmislile o svojem finančnem stanju. Užitki so vidni v ljubezni, GSmmrn* toda potrebno je sprejeti kompromise. Priporočam vam, da se pridružile kakšnemu skupinskemu delu. Če se odpravite po nakupih - previdno, da ne bo glavobolov! ^^^^^ 21.4. do 21.5.: Na ljudi boste delovali zelo čutno in usklajeno. V vas l^nH^p se bo prebudila potreba po harmoniji in romantiki. Čas, ki je pred "% H vami, je namenjen čustvenemu izražanju. V denarnih zadevah svetujem previdnost, saj vam bo denar polzel iz rok. O problemih se je potrebno pogovarjati! • §! 22.5. do 21.6.: Družba, prijatelji in zabave vas bodo vlekli kol magnet. Jub^T Oster opazovalec bo opazil vašo zadržanost. Delno bo zanjo kriv I » f\ partner, saj vas bo puščal v negotovosti. Do izraza bo prišla vaša dvojnost. Spremembe, uveljavljite počasi in ne sunkovito. Preberite si kakšno knjigo! (AJJ/*> 22.6. DO 22.7.: Na delovnem mestu boste zelo zaposleni. Poleg tega ^ftjjbfc je možno, da dobite še dodatno odgovornost. Primeren čas, da greste MlVC v družbo in med prijatelje. Vidno je nekaj prijetnih srečanj. Pomembno je, da se pomirite in v miru razmislite o dolgoročnih načrtih. •) 2 i.7. DO 22.8.: Prva polovica meseca vam bo zelo naklonjena, kajti f^fK sijali boste v vsem svojem sijaju. Priporočam vam, da se vpišete v w ifc kakšen tečaj. Na delovnem mestu zaigrajte melodijo tako, da bodo nanjo plesali tudi nadrejeni. Do izraza bo prišla plemenitost in vodilne sposobnosti. 23.8. DO 22.9.: Če imate možnost, se odpravite na krajši oddih. V ljubezni vas lahko izda svoboda. Priporočam vam, da se sproščeno pogovarjate. V službi bo precej delavno in porabil boste veliko svoje energije. Na svet glejte optimistično. Spoprijeti se velja z novimi izzivi! %f"9*-l* 23.9. DO 22.1(1.: Veliko boste nihali s tem pa pokazali svojo neod-A I A ločnosl. Do izraza lahko pride diplomacija in šarm. V ljubezni vas ^■r W čaka lepo, toda nekoliko naporno obdobje. Motivacijo pričakujte v finančnem smislu. Čutiti bo močno željo po dogodivščinah. Nasvet - svetujem telesno vadbo! 23.10, I)() 21.11.: Počutili se boste razdvojeni. Po eni strani čutite, da [♦ so vam ljudje naklonjeni. Po drugi pa se umikate v svet skrivnosti. Pomembno je, da se pogovorite o vsem, kar vas muči in vam ne da spati. Svoja čustva morate izraziti, saj v nasprotnem primeru trpite. Naredite kaj za svoje zdravje! m >. 22.11. DO 21.12.: Potrebno bo narediti sintezo in se odločiti, da spre-Mfmmt menite nekatere stvari. Čutiti bo močno potrebo po druženju in f kreativnem izražanju. Ljubezensko življenje bo podobno mirni reki, ki se relativno hitro spremeni v deročo. Na delovnem mestu so vidna nihanja v razpoloženju! 22.12. IX) 20.1.: Mesec, ki je pred vami, bo zelo delaven. Energijo gre ^Simf enakomerno uporabljati, v nasprotnem primeru boste utrujeni. V &mWL ljubezni bo Čutiti veselo in zabavno obdobje. Sprosti vas lahko glasb,] lil ples. Želja po dogodivščini je močna, toda realnost je čisto nekaj drugega! 21.1. DO 18.2.: Postali boste zelo odprti, komunikativni in dovzetni za novosti. Najbolj srečni pa med ljudmi in v družbi. Notranji mir v >YV duši najdete doma in v krogu najbližjih. Dogovorite se za nekaj prijetnih srečanj, če ste še samski, iskrica ljubezni lahko preskoči. Navdihi bodo kar deževali! 19.2. DO 20.3.: Največ motivacije boste zbrali v načrtih, kako do denarja. Ne pozabite prijateljev, če jih že obiskati ne morete, jih vsaj pokličite. Planetne energije v ljubezni vas opozarjajo, da ne bodite površni. Pomembno je, da ste športno aktivni, s tem lahko človek premaga tudi slabo voljo. Tadej Šink, Crenc 24, 4220 Škofja Loka, Tel.: 041 428-966 OBVESTILA OBVESTILO PACIENTOM! Dr. JANEZ VASLE ne glede na govorice, da kandidira za različne funkcije v zdravstvu in diplomaciji OSTAJA ZDRAVNIK V MENGŠU! i------------------------------------------------1 LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ Uabimo uas na RflZSTflUO SLIK člana likounega društua ITlengeš jrniEzn ŠKRLEPR Otuoriteu razstaue bo u četrtek, 4. aprila 2002, ob 20. uri, u auli Kulturnega doma ulengeš. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI Dne: sobota 30.3.2002 8.30-9.00 topole (pri Lužarju, Topole 12) 9.30 - 12.00 Mengeš (na parkirišt u ()l>< ine Mengeš za kulturnim domom) 12.15 - 13.00 I oka pri Mengšu (pri Videmšek, (lasilska nI.) 13.15- 13.30 Dobeno (pri Ručigaj, Dobeno) Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter meslih v rednem cepljenju. Dne: 11.4.2002 12.30 - 13.45 Mengeš 14.00 - 14.30 I oka pri Mengšu Ne pozabite prinesti s sebo) izkaznico o cepl|enju psov. Cena cepljenja za psa v akciji je 5.700,00 SIT Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Posamezno cepljnje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik od 7.00 do 11.00 in od 17.00 do 18.00, ter v sobotah od 7.00 do 9.00. Slednjič sam mi iz daljave, s hriba zvon se v noč glasi, sam mi poje zadnji ave, zdrava si Marija ti. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila naša draga mama MIHAELA SELAN rojena Rosulnik Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno < vetje, sveče, za darove Karitas in maše. Hvala g. župniku Mateju Zevniku za tako sočuten govor in lep obred. Enako g. Francu juvanu /a sodelovanje pri obredu. Za lepo petje se zahvaljujemo Mengeškemu zvonu in (crkvenemu zboru, g. Tonetu Hribarju za poslovilne besede. Hvala dr. Kovačevi, sestri Vandi in palmnažni sestri Majdi, za tople besede, prijaznost in pomoč v dneh, ko se je mama poslavljala. Enako se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskemu osebju bolnišnice Golnik, ki so ji lajšali trpljenje njenih zadnjih dni. Hvala tudi vsem, ki ste jo v i aSU njene bolezni obiskali in vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ostala boš v naših srcih! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice, sestre, sestrične in tete IVANE LAP Iskreno se zahvaljujemo vsem sorod nikom, sosedom, prijateljem in znancem, za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala vsem, ki sle jo pospremili n,i njeni zadnji potil Posebna hvala dr. Cabrieli Kovač • Mohar, sestri Vandi, patronažni sestri Ivi Kralj. Gospodu župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen obred in pevcem Mengeškega zvona, vsem praporščakom ter gasilcem PGD loka ing. Brečku za lepo zaigrano Tišinol Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej! Vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata CIRIL DACINGER Iskreni) sr zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Znancem za izražena snzalje ter darovano < vetje in sveče. Zahvaljujemn se tudi osebju Doin.i počitka Mengeš, gospodu župniku Mateju Zevniku za opravljen obred tei pevcem Mengeškega zvona za zapele pesmi. I epo se zahvaljujem! i vsem, ki ste ga pospremili na nji govi zadnji poti. Vsi njegovi Nagradna Pokrovitelj križanke AS Domžale Servis in trgovina d.o.o. Ljubljanska cesta 1, 1230 Domžale križanka AS DOMŽALE Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratne križanke Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska <. 30, 1234 Me Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami i/bral,i bodo prejeli nagrade podjetja AS DOMŽALE. 1. nagrada: brezplačni pregled motornega vozila 2. nagrada: brezplačni pregled motornega vozila nagrada: brezplačni pregled motornega vozila , pošljite na naslov: ngeš, do 10.4.2002. pet nagrajencev, ki Pravilu.i rešitev februarske križanke je bila: SEAT AVTO CERAR. Žreb je i/med številnih pravilnih odgovorov nagrade naklonil: 1. nagrada: ANAMARI)A ZABRET-HRIBAR, Novakova 20, 1214 Mengeš 2. nagrada: MILKA VRHOVNIK, Grobeljska 40 a, 1234 Mengeš 3. nagrada: |OŽE FERLIČ, Slovenska 8 a, 12.34 Mengeš; 4. nagrada: TANJA KUMER, Koblarjeva 7, 12.34 Mengeš; 5. nagrada: BRANKA BEBER, Zavrli 36, 12.34 Mengeš Nagrajenci naj pokličejo podjetje RCU Lukovica in AVLO ("FRAR Kamnik, da se dogovorijo za nagrade. posiouno STORiTucnn conn menGEš-TOPOie Jauna razgrniteu Prostorsko uredituenih pogojeu za območje z oznako m 28/1 u industrijski coni mengeš-Topole bo trajala od 28.3.2002 do 30.4.2002 u prostorih Občine IDengeš. Jauna obraunaua bo izuedena 22.4.2002 ob 19.00 uri u sejni sobi Občine IDengeš. U času jaune razgrnitue lahko k dokumentu podajo suoje pisne pripombe in predloge use fizične in praune osebe, organizacije in skupnosti in le te posredujejo Občini lllengeš.