Letnik IX. — Laško, maj 1975 — Številka 5 (89)
PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
S sprejemom novih ustav, občinskega statuta in statutov krajevnih skupnosti smo sprejeli načelo in obvezo, da družbeno samozaščito vključimo v naš samoupravni sistem, da jo razvijamo in s tem uresničujemo tista ustavna določila, ki opredeljujejo družbeno samozaščito kot pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. Varovanje pridobitev NOV in samoupravne socialistične družbe, varovanje ustavne ureditve, samoupravnih pravic in pravic občanov ni samo dolžnost specializiranih organov in služb (milice, sodišč, upravnih organov itd), temveč pravica in dolžnost vse družbe, nas vseh, vsakega v svojem okolju, na svojem delovnem mestu ali kjer živi in se udejstvuje. Nimamo pravice biti ravnodušni do pojavov, ki družbi škodijo. Ne sme nam biti vseeno, če se nekdo nesamoupravno obnaša, neupravičeno bogati, izkorišča svoj položaj, odloča mimo naših dogovorov, je stalen nergač in kritizer, skratka, da namerno ali zaradi svojih zastarelih in okorelih birokratskih gledanj zavira ali ruši, kar gradimo.
Nekatere oblike družbene samozaščite smo že razvijali med narodnoosvobodilno vojno in smo jih v prvem povojnem obdobju zanemarili. Že ustava iz leta 1963 je vnesla nekatere elemente samozaščite. Te elemente so vsebovali različni dokumenti iz kasnejšega obdobja, ki dajejo vedno večji pomen družbeni samozaščiti v samoupravnih odnosih.
Zato družbena samozaščita ni novost v sedanji obliki, je pa nova kvaliteta.
Resolucija zvezne skupščine o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite iz leta 1973 nalaga družbenopolitičnim skupnostim, da z družbenim dogovorom določijo mesto in vlogo osnovnih nosilcev družbene samozaščite. Načelno so ta vprašanja že rešena v statutu občine. Ta družbeni dogovor pa poskuša konkretneje opredeliti in nakazati naloge osnovnim nosilcem družbene samozaščite. Zato tudi ta družbeni dogovor našteva nekatere objekte in dobrine, ki bi se naj s samozaščitnimi ukrepi zaščitile.
Družbeni dogovor povzema tudi tista določila statuta občine, ki se nanašajo na obveznost ustanoviti koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite. Ta odbor bo med drugim moral skrbeti, da bo družbena samozaščita resnično zaživela in da bo postala neločljiv del samoupravnega delovanja.
Z namenom, da bi že pred sprejetjem tega družbenega dogovora sodeloval iz vseh sredin čim širši krog naših občanov in da bi ti dali še pobude za njegovo dopolnitev, objavljamo ta osnutek, ki bo v razpravi mesec dni.
Na podlagi 5. točke III. poglavja resolucije Zvezne skupščine o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite in določil 2. točke VII. poglavja statuta občine Laško, sklenejo:
—	Skupščina občine Laško;
—	krajevne skupnosti občine Laško;
—	temeljne organizacije in druge organizacije združenega dela v občini Laško;
—	družbenopolitične organizacije občine Laško;
—	Samoupravne interesne skupnosti občine Laško
DRUŽBENI DOGOVOR
o uresničevanju družbene samozaščite v občini Laško
I.
Delovni ljudje in občani, podpisniki družbenega dogovora in njihovi organi bodo s sistemom ukrepov in
aktivnosti v okviru ustavnih samoupravnih pravic in obveznosti preprečevali dejavnosti:
1.	ki ogrožajo ustavni red, teritorialno neokrnjenost, neodvisnost in obrambno sposobnost države;
2.	ki ogrožajo oblast delavskega razreda in delovnih ljudi ter kršijo njihove samoupravne pravice;
3.	ki ogrožajo samoupravno ekonomsko osnovo družbe, družbeno in zasebno premoženje;
4.	ki rušijo bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti;
5.	ki ogrožajo pridobitve NOV in pridobitve samoupravne socialistične družbe;
6.	ki kršijo in kratijo samoupravne in druge pravice ter svoboščine občanov, kakor tudi druge priznane vrednote.
II.
Družbena samozaščita je sestavni del samoupravne dejavnosti občanov in ima tradicije in zasnovo v NOB. Z demokratizacijo naše družbe in uveljavljanjem samoupravnih odnosov na vseh področjih družbenega življenja, se je nujno pojavila potreba, da se ustvarijo čim ugodnejši odnosi in pogoji za vključevanje delovnih ljudi in občanov v upravljanje družbenih in javnih zadev.
Varstvo ustavnega reda ni le domena in skrb državnih organov in služb, temveč vseh družbenih dejavnikov, občanov, organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti, predvsem z njihovo preventivno dejavnostjo.
III.
Protislovja sodobnega sveta, odprtost naših meja, turistična razgibanost in močna migracija omogočajo delovanje tujih obveščevalnih služb in dejavnost ekstremne emigracije, ki s podporo nepomirljivih imperia-(Nadal je vanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
lističnih sil ogrožajo in izpodkopavajo naš ustavni red, pridobitve revolucije in ovirajo izgradnjo socialistične, samoupravne družbe.
Tudi notranja dinamična gibanja spremljajo nekateri negativni pojavi. Centralistične, birokratične, lokali-stične, separatistične in liberalistične težnje ovirajo demokratičen razvoj naše družbe. Pojavi klerikalizma, kritizerstva in različni napadi na družbeno premoženje v obliki kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo, ustvarjanje dohodka mimo dela in na račun sočloveka in družbene skupnosti škodljivo vplivajo na ta razvoj.
Vsi ti pojavi zahtevajo, da vsi nosilci družbene samozaščite — delovni ljudje in občani, TOZD, KS, SIS in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbenopolitične skupnosti ter njihovi organi — organizirajo in razvijajo takšne aktivnosti, da dosežejo učinkovito družbeno varstvo u-stavnih pravic, socialističnih samoupravnih odnosov in drugih družbenih vrednot.
1. KRAJEVNE SKUPNOSTI
1.	člen
Krajevne skupnosti na svojem območju prek svojih organov ali^ v sodelovanju z organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami organizirajo družbeno samozaščito ter z izvirnimi ter raznovrstnimi oblikami aktivnosti, metodami, ukrepi in postopki prispevajo k varstvu u-stavnih pravic, ustavnega reda, materialnih dobrin, preprečujejo napade na družbene vrednote, preprečujejo sovražno dejavnost in drugo družbeno škodljivo dejavnost;
2.	člen
Krajevne skupnosti ob sprejemanju letnega programa dela načrtujejo tudi dejavnosti in naloge krajevne skupnosti in njenih organov s področja družbene samozaščite.
3.	člen
Krajevne skupnosti uresničujejo naloge in cilje družbene samozaščite predvsem s tem, da:
—	informiranje in izobraževanje odnosov o družbeni- samozaščiti vključijo v program izobraževanja;
—	obravnavajo vsaj enkrat letno problematiko javne varnosti v krajevni skupnosti, o njej zavzemajo svoja stališča in jih posredujejo pristojnim organom, ter predlagajo u-krepe za njeno izboljšanje;
—	obravnavajo vsaj enkrat letno . stanje prometne in požarne varnosti v krajevni skupnosti, zavzemajo svo-
ja stališča in posredujejo pristojnim organom koristne predloge za njeno izboljšanje;
—	ugotavljajo pojave sovražnih parol, sovražne propagande, vznemirljivih vesti ter ugotavljajo njihove nosilce, jih politično ocenjujejo in izrekajo družbeno kritiko;
—	ugotavljajo primere očitnega in prekomernega bogatenja, ki ne izvira iz dela, primere izkoriščanja na račun sočloveka ali družbene skupnosti, špekulacij ali kršitve socialističnih moralnih načel pri delitvi dohodka in osebnega dohodka ter o tem obveščajo pristojne organe (organe pregona, komisijo za ugotavljanja izvora premoženja);
—	obravnavajo in opozarjajo pristojne organe na primere nevestnega razpolaganja ali negospodarskega ravnanja z družbenimi sredstvi in premoženjem;
—	obravnavajo in opozarjajo na nesamoupravno obnašanje posameznikov, ki povzroča nezaupanje in nezadovoljstvo med občani;
—	z neposredno kritiko vplivajo na izboljšanje odnosov med občani ter z odstranjevanjem vzrokov nesporazumov med ljudmi ustvarjajo pogoje za dobre sosedske odnose;
—	sodelujejo z državnimi in drugimi organi, kadar gre za varnost družbe ali posameznika, jih opozarjajo na negativne pojave, zlasti pri pojavih kaznivih dejanj ali prekrškov;
—	obravnavajo problematiko mladoletniškega prestopništva in primere zanemarjene mladine, ugotavljajo vzroke, in pristojnim organom predlagajo ustrezne ukrepe;
—	pomagajo in sodelujejo s pristojnimi organi pri nudenju pomoči vzgojno zanemarjenim osebam, osebam, ki so: prišle iz prestajanja kazni ali drugim osebam, ki so izkakrš-nihkoli. vzrokov prišle v stisko;
—	organizirajo v skladu s svojimi možnostmi v krajevni skupnosti službo za pomoč in Svetovanje občanom, kadar uveljavljajo svoje pravice;
—	organizirajo in podpirajo dejavnosti ter aktivnosti med mladino, ki prispevajo k večji stabilnosti javnega reda in mira, večji solidarnosti med občani in učinkovitejšemu zatiranju negativnega ponašanja v krajevnih skupnostih;
—	proučujejo, obravnavajo in opozarjajo na splošne nevarnosti elementarnih nesreč (poplave, požare, plazove itd.) ter sodelujejo pri odstranjevanju njihovih posledic.
4.	člen
Krajevne skupnosti izvajajo priprave za primer neposredne vojne nevarnosti ali vojne že v mirnodobnem času in s tem zagotavljajo u-spešno in učinkovito delovanje kra-
jevne skupnosti ob neposredni vojni nevarnosti ali vojni.
Ob neposerdni vojni nevarnosti ah vojni krajevne skupnosti predvsem razvijajo še naslednje aktivnosti:
—	obveščajo pristojne organe o gibanju sovražnika in vseh drugih pomembnih pojavih za varnost ljudi in premoženja ter za nudenje uspešnega odpora;
—	varujejo pomembnejše objekte pred delovanjem sovražnika ali njegovih agentov;
—	nudijo odpor manjšim sovražnim grupacijam ali posameznikom, katerih namen je teroriziranje prebivalstva;
—	odkrivajo in prijavljajo pristojnim organom primere kolaboracionistov in kapitulantov;
—	prijemajo sovražne agente ah dezerterje, preprečujejo sabotažna dejanja;
—	ovirajo sovražnika s sabotiranjem njegovih ukrepov in sabotažnimi akcijami naperjenimi neposredno na njegovo gibanje;
—	z različnimi ukrepi zavajajo in ovirajo sovražnika (z odstranjevanjem različnih napisov, kažipotov itd.).
2. ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA
DELA
5.	člen
Delovni ljudje in'organi upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih varujejo interese svojih organizacij in skupnosti ter sredstva družbenega premoženja, s katerimi u-pravljajo, odstranjujejo vzroke in zatirajo negativne pojave in obnašanje in se borijo za zakonitost pri njihovem delu.
S samozaščitnimi ukrepi in dejavnostjo varujejo temeljne in druge organizacije združenega dela ekonomsko osnovo naše družbe in samoupravne odnose pred raznovrstnim škodljivim delovanjem, tehno-kratizmom, birokratizmom in drugimi antisocialističnimi in antisamo-upravnimi težnjami.
6.	člen
Pri uveljavljanju družbene samozaščite delovni ljudje in organi u-pravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, razvijajo aktivnosti in predpisujejo v svojih samoupravnih aktih predvsem:
—	odgovornost vodilnih in odgovornih oseb do poslovnega uspeha organizacije, do samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Odgovornost za ustrezno družbenopolitično vzdušje v delovni skupnosti in za ugotavljanje eventualnega nezadovoljstva, sovražnega delovanja ter drugih negativnih pojavov in za pravočasno odstranjevanje vzrokov, ki dovajajo do takšnih ekscesov;
O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
—	odgovornost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in zagotavljajo pogoje za aktivno družbenopolitično delo med člani delovne skupnosti. Zagotavljajo, da ti organi pravočasno ugotavljajo škodljive ali sovražne pojave, ugotavljajo njihove nosilce, jih politično ocenjujejo, izrekajo družbeno kritiko in primeru ustrezno ukrepajo;
—	določajo tista delovna mesta, ki so zaradi narave dela izpostavljena interesom tujih obveščevalnih služb, gospodarskemu ali drugemu vohunstvu, korupciji ali omogočajo osebno okoriščanje. Zagotavljajo, da takšna delovna mesta zasedejo delavci z u-streznimi moralnopolitičnimi lastnostmi, z visoko družbeno in pravno zavestjo. Onemogočajo delavcem, ki so že bili kaznovani za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper človečnost in mednarodno pravo, zoper oborožene sile, zoper uradno dolžnost in za kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, da zasedejo takšna delovna mesta;
—	določajo tista delovna mesta, katerih delavci so pooblaščeni za razgovore s tujoi, ki prihajajo ali odhajajo na razgovore s tujino;
—	določajo, kaj predstavlja poslovno tajnost organizacije, kdo lahko dovoljuje osebam, ki niso zaposlene v teh organizacijah obisk, ogled objektov ali delovnega procesa in kdo obiskovalce spremlja;
—	določajo, kateri poslovni podatki se lahko objavljajo, kako se posluje z materiali različnih sej in kdo je zanje odgovoren;
—	določajo fizično zavarovanje objektov in materialnih dobrin. Zagotavljajo zasedbo delovnih mest (vratarjev, čuvajev, gasilcev, nadzornikov itd.) s fizično in psihično sposobnimi delavci;
—	določajo način hrambe ključev, gotovine in vrednostnih papirjev, način prenašanja gotovine v organizaciji in izven nje;
—	natančno določajo individualno in kolektivno odgovornost;
—	način obravnavanja problematike družbene samozaščite v organizaciji;
—	način izobraževanja članov delovne skupnosti po vprašanju družbene samozaščite.
7.	člen
Organi delavske kontrole v temeljni in drugi organizaciji združenega dela ali skupnosti, poleg določenih nalog in pristojnosti obravnavajo:
—	negativne pojave in obnašanje, ki je v nasprotju z načeli socialistične samoupravne morale, ocenjujejo in izrekajo kritike ali sprejemajo druge ustrezne sklepe;
—	vsaj enkrat letno problematiko zavarovanja premoženja in problematiko družbene samozaščite;
—	vsak primer suma kaznivega dejanja na škodo organizacije ali kr-
šitev samoupravnih pravic in s tem seznanjajo organe pregona ali druge pristojne organe;
—	vsak primer nastale materialne škode na objektih ali drugih materialnih sredstvih, primere nesreč pri delu, požaru, povodnji, eksploziji, kvara ali uničenja materiala itd., zlasti z vidika ugotavljanja subjektivne krivde;
—	vsak primer neupravičenega 'bogatenja članov delovne skupnosti, katerega predlaga in vodi komisija za ugotavljanje izvora premoženja.
3.	SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
8.	člen
A.	Občinska izobraževalna skupnost:
Občinska izobraževalna skupnost pri uresničevanju svojih delovnih programov zagotavlja vzgojo mladega rodu, poučuje varnostno kulturo, obravnava vprašanja o družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu v okviru rednega šolskega pouka.
Na poljuden način pri šolski mladim vzgaja zavest o pomenu varnosti družbe, o pomenu bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, o pridobitvah NOV, o socialistični izgradnji in o pomenu socialističnega patriotizma.
Glede na izjemno vlogo pri vzgoji mladih, vodstva izobraževalnih ustanov pri vzgojiteljskem kadru posvečajo posebno skrb, ne le njihovi strokovni usposobljenosti, temveč tudi njihovi idejni opredeljenosti in njihovim moralnim kvalitetam.
9.	člen
B.	Občinska skupnost otroškega varstva
Občinska skupnost otroškega varstva z delovnimi programi zagotavlja, da varstvene ustanove na preprost in enostaven način poučujejo najmlajše o pomenu varnosti v družbi, jih odvračajo od škodljivega obnašanja, jih seznanjajo s posledicami vsakdanjih škodljivih dogodkov in pojavov (različnih nesreč itd.) in jim tako privzgajajo osnove varnostne kulture.
10.	člen
C.	Občinska kulturna skupnost
Občinska kulturna skupnost z delovnimi in finančnimi načrti zagotavlja, da kulturne ustanove v občini izvajajo takšna umetniška in kulturna dela, ki so družbenopolitično neoporečna in pozitivno vplivajo na zavest občinstva. V njih vzbujajo takšne družbene vrednote, ki temeljijo na tradicijah revolucije, krepijo samoupravne odnose, socialistični humanizem in patriotizem. Pri raz-
ličnih proslavah sodelujejo s takšnimi programi, ki krepijo zavest o pomenu družbene samozaščite in odvračajo od vseh negativnih in za družbo škodljivih pojavov.
11.	člen
D.	Občinska telesno kulturna skupnost
Občinska telesno kulturna skupnost zagotavlja s svojimi delovnimi in finančnimi programi takšne telesno kulturne dejavnosti, ki krepijo telesno Ih duhovno moč delovnega človeka in občana, ga usposablja za splošni ljudski odpor in uresničuje cilje družbene samozaščite.
12.	člen
E.	Občinska skupnost socialnega skrbstva
Delovanje občinske skupnosti socialnega skrbstva je usmerjeno k odstranjevanju socialnih problemov v občim in k ustvarjanju osnovnih življenjskih pogojev vseh slojev prebivalstva. Vpliva na prevzgojo asocialnih oseb, pomaga osebam, ki se vračajo s prestajanja kazni, da se vključijo v normalno življenje. O svojih ugotovitvah in zapažanjih obvešča druge pristojne organe in s tem vpliva na izboljšanje in ustvarjanje ustrezne družbene klime.
13.	člen
F.	Občinska zdravstvena skupnost
Občinska zdravstvena skupnost zagotavlja zdravstveno varstvo delovnim ljudem in občanom ter s preventivnimi in kurativnimi ukrepi skrbi za dobro zdravstveno počutje in zdravstveno varnost.
14.	člen
G.	Samoupravna stanovanjska skupnost
Samoupravna stanovanjska skupnost z ustrezno politiko dodeljevanja stanovanj zagotavlja stanovanjsko varnost delovnih ljudi in občanov, predvsem tistih z nižjimi osebnimi dohodki in mladim družinam in s tem zmanjšuje in odstranjuje nezadovoljstvo med temi sloji prebivalstva in ugodno vpliva na družbenopolitično vzdušje.
15.	člen
H.	Kmetijska zemljiška skupnost
Kmetijska zemljiška skupnost zagotavlja takšno kmetijsko politiko, da bo omogočala kmetijsko proizvodnjo tudi na manj razvitih kmetijskih območjih in s tem vplivala na zmanj-
(Nadaljevanje na 4. strani)
^	9
Dotacija Občinski gasilski zvezi Laško
Delegat KRAŠEK KONRAD iz zbora združenega dela:
— Glede na potrebe Občinske gasilske zveze Laško in na važnost njene dejavnosti na območju občine je v proračunu zagotovljen znesek v višini 40.000 dinarjev premajhen. Meni, da bi morali povečati dotacijo Občinski gasilski zvezi Laško.
ODGOVOR:
Ugotovitev delegata glede premajhne dotacije občinskega proračuna občinski gasilski zvezi je točna, vendar pa glede na omejeno proračunsko potrošnjo več sredstev ni bilo mogoče zagotoviti. Dotacija občinskega proračuna v znesku 40.000 din naj bi pokrivala predvsem funkcionalne izdatke gasilske zveze in gasilskih društev.
Gasilstvo v občini pa se sicer financira iz še obstoječega gasilskega sklada, ki bo v letu 1975 skupaj s prenešenimi sredstvi iz pretekelga leta razpolagal z okrog 180.000 din. Razen tega bo občinski proračun še odplačeval anuitete za investicije v gasilstvu iz preteklih let. V letu 1975 bodo te anuitete znašale 6.745,80 din. Tudi sklad za ljudsko obrambo je v finančnem načrtu sklada predvidel določena sredstva za civilno zaščito in gasilstvo. Dal bo namensko dotacijo GD Zidani most v znesku 20.000 din za popravilo gasilskega objekta. Nabavil bo za okrog 25.000 din gasilske opreme, ki jo bo dal v uporabo gasilskim društvom. Nabavil pa bo še tudi več druge opreme za civilno zaščito, ki jo bo dajal v uporabo ob nastopu potrebe ter prispeval sredstva za vzgojo kadrov.
Iz navedenega izhaja, da požarna varnost in gasilstvo v občini razpolaga v tem letu z občutno večjimi sredstvi kot to izhaja iz proračunske postavke, vendar pa ta sredstva ne zadoščajo in bodo na zbiranje sredstev potrebni dodatni dogovori s temeljnimi in drugimi organizacijami
združenega dela in skupnostmi. Sicer pa je v teku ustanavljanje skupnosti požarnega varstva, ki naj bi prevzela odgovornost za funkcioniranje in financiranje požarnega varstva v občini. V pripravi je tudi nov zakon o požarnem varstvu in gasilstvu, ki bo sprejet v tem letu ter bo sistemsko rešil financiranje požarnega varstva v celoti.
Onesnaževanje mesta Laško — sankcije po odloku o javnem redu in miru
Delegat JAN JURE iz zbora združenega dela:
— Delegacija 24. delegacijske enote — delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev Laško, želi, da se prične reševati vprašanje urejenosti in čistoče mesta Laško. To vprašanje se je večkrat postavljalo na sejah krajevne skupnosti Laško in Turističnega društva Laško. Za namerno ali nenamerno onesnaževanje bi morali biti storilci kaznovani po določbah odloka o javnem redu in miru. Predlagano je bilo, da se vzpostavi služba čuvajev, kateri bi lahko ugotovljene primere kršitev kaznovali na licu mesta, oziroma bi težje primere predlagali v kaznovanje.
PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
(Nadaljevanje s 3. strani)
sanje odseljevanja prebivalstva tudi s teh območij ter ustvarjala pogoje za uspešnejši splošni ljudski odpor.
4.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
16.	člen
Delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij je usmerjeno k razvijanju varnostne kulture in družbene samozaščite. S svojo idejno politično aktivnostjo budijo socialistični patriotizem, zavest in budnost občanov. Organizirano se zavzemajo in bojujejo zoper sovražnika našega samoupravnega socializma in zoper nosilce protisocialističnih pojavov.
Družbenopolitične organizacije sodelujejo pri informiranju in izobraževanju občanov o družbeni samozaščiti. Obravnavajo negativne in sovražne pojave, ugotavljajo njihove izvore, vzroke in nosilce, jih družbenopolitično ocenjujejo in se zavzemajo za ustrezne ukrepe zoper njihove nosilce in povzročitelje.
17.	člen
Vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij organizirajo razgovore z delavci, ki so začasno na delu v tujini. Na teh razgovorih jih seznanjajo med drugim tudi o možnostih različnih sovražnih pritiskov v tuji-
ni s strani sovražne ekstremne emigracije, tujih obveščevalnih služb ter drugih organizacij. Te razgovore organizirajo najmanj enkrat letno.
5.	OBČINSKA SKUPŠČINA
18.	člen
Občinska skupščina in njen izvršni svet spremljata in spodbujata dejavnost in ukrepe za krepitev družbene samozaščite v občini.
Za usklajevanje in usmerjanje aktivnosti delovnih ljudi in občanov ter vseh nosilcev družbene samozaščite v občini občinska skupščina imenuje koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite. Koordinacijski odbor sestavljajo delegati' družbenopolitičnih organizacij, skupščine, krajevnih, delovnih in interesnih skupnosti.
Izvršni svet občinske skupščine skrbi, da organi kazenskega pregona, javne varnosti, pravosodja in drugi posredujejo poročila za vse nosilce družbene samozaščite.
19.	člen
Ta družbeni dogovor velja od podpisa dalje.
Podpisniki družbenega dogovora bodo svoje samoupravne akte uskladili s tem dogovorom v šestih mesecih od njene uveljavitve.
ODGOVOR:
Občinska skupščina je sprejela nekatere odloke, ki sicer zagotavljajo varstvo zunanjega izgleda in čistoče v občini (odlok o javnem redu in miru, o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin, o obveznem odlaganju smeti in drugi). Nadzorstvo nad izvajanjem teh odlokov je poverjeno organom javne varnosti, u-pravnim organom ali inšpekcijam, vendar pa je to nadzorstvo dejansko pomanjkljivo, ker ti organi niso kadrovsko zasedeni, da bi to zmogli.
Za nadzorstvo nad izvajanjem svojih odlokov o javnem redu in miru ter komunalni urejenosti pa občinska skupščina po določbah zakona o notranjih zadevah lahko ustanovi občinsko stražo. Pri proučevanju potreb po ustanovitvi takšne službe smo ugotovili, da takšna potreba obstoja na območju vse občine. Problem pa je financiranje takšne službe. Zato smo predlagali Izvršnemu svetu, da o problemu razpravlja in zavzame stališče.
Za nadzorstvo in čuvanje zelenic in o-kolja pa sicer lahko KS ali TD organizirajo službo, vendar pa takšna čuvajska služba ne more izrekati kazni na kraju samem, lahko pa daje iniciativo pristojnim organom za pregon kršiteljev.
Muzej v Laškem
Delegatka BELAK MILKA iz zbora združenega dela:
— Kaj je z muzejem v Laškem? Kje so eksponati? Kdo je odgovoren za to?
ODGOVOR:
1.	Muzejska zbirka v Laškem je. zaprta zaradi preureditve.
2.	Eksponati so v prostorih muzejske zbirke.
3.	Muzejsko zbirko je prevzelo Turistično društvo Laško po sklepu seje z dne 16. maja 1968. Za zbirko skrbi kustos prof. Pavla Majcnova.
»Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik LEV TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2/1., telefon 730-045, interna številka 0002 — Cena za ta izvod 2 dinarja — 2iro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško, številka 50710-637-55419 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: AERO Celje, TOZD grafika — Glasilo je oproščeno temeljnega davka na promet na podlagi mnenja Sekretariata za informacije SR Slovenije (št. 421-1/72 od 20.
marca 1974).	, _HtV