PRIMC .oKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	AA i.
Abb. postale i gruppo - Cena 90 lir
Leto XXVH. Št. 157 (7945)
TRST, petek, 9. julija 1971
PREDSEDNIK VLADE NADALJUJE POSVETOVANJA Z VLADNIMI STRANKAMI 29. t.m. izvolitev
Nesoglasje med Colombom in PSI o zakonih za socialne reforme?
Poslanska zbornica odobrila zakon o juridičnem statusu šolnikov - Minister Zagari o perspektivah zunanje trgovine
RIM, 8. — Predsednik vlade Colombo je danes nadaljeval posvetovanje s predstavniki strank vladne koalicije. Zvečer se je sestal z delegacijo PSI, v kateri so bili tajnik Mancini, predsednik De Martino ter predsednika parlamentarnih skupin Pieraccini in Bertoldi. Jutri dopoldne bo Colombo sprejel La Malto, s čimer bo zaključil prvo tundo posvetovanj.
Delegacija socialistov se je pogo-v*rjala s Colombom štiri ure. Pred
odhodom iz palače Chigi je Man-*,ni v razgovoru s časnikarji dejal, .?. *° * predsednikom vlade govorni o sedanjih političnih vprašanjih. »Predsedniku smo poudarili našo voljo, da nadaljujemo s sodelovanjem v vladi na osnovi političnih in programskih obveznosti, so bile določene ob umestitvi Colombove vlade v parlamentu.* Mancini je dodal, da je treba re-*'ti še vprašanja, ki se nanašajo na ukrepe, ki jih sedaj proučuje Parlament. Ko ga je neki časnikar vPrašal, če bo prišlo do skupnega ••Stanka delegacij štirih strank s Colombom, je Mancini odgovoril,
da ni v stanju povedati kaj več.
Bertoldi ja so časnikarji vprašali, katera so vprašanja, ki jih je treba še rešiti. Odgovoril je, da je glavno vprašanje stanovanjska reforma. Nato je Pieraccini pojasnil, da je treba dejansko rešiti še vsa vprašanja, o katerih sedaj razpravlja parlament.
Predsednik vlade Colombo in tajnik KD Forlani sta se danes sestala v palači Madaim s predsed nikorr. in podpredsednikom demo krisijanske senatne skupine Spa-gnolijem in Bartolomeijem ter s predsednikom senatne komisije za javna dela Tog,vijem. Zvedelo
I Tajništva kovinarskih sindikatov CGIL, CISL in U1L so protestirala pri vladi, ki je dovolila povišanje cene avtomobilov. Tri slnldkaloe organizacije so zahtevale od vlade, da prekliče ta ukrep.
___se
je, da so na sestanku obravnavali
......
objava skupnega poročila
CGIL, CISL in UIL
o sindikalni združitvi
RIM, 8. — Vsedržavna tajništva I bodo nadaljevale skupno akcijo pGIL, CISL in UIL so danes ob- glede uresničevanja socialnih re-javiia enotni dokument, ki je bil form, glede vprašanja Juga in za-sestavljen na skupnih sestankih, j poslitve.
0 procesu sindikalne združitve s Posebnim poudarkom na izbire posameznih organizacij.
« dokumenta je razvidno, da obstajajo med tremi sindikati še vedno nekatere osnovne sporne toč-“e‘. hkrati pa je mnogo več razlogov, ki opravičujejo ustanovitev enotnega sindikata. Do sedaj so se dogovorili o skupnih sestankih vodjev, ko bo treba razpravljati o delovnih pogodbah ali pa ko bo ena od organiazcij nameravala predlo-ziti delodajalcu ali oblastem dolo-oene zahteve. Pod vodstvom treh tajništev bodo koordinirali in u-resničevali vse politično sindikalne pobude na zvezni ravni. Določili so ustanovitev skupnega cen-,ra za študije in raziskave, ki bo ,n,el oddelek za gospodarstvo in ** delavska vprašanja, ter sklenili združiti sindikalne tiskovne a-gencije, dnevni pregled tiska in Ustanovitev mesečnika treh sindikalnih zvez.
y dokumentu je rečeno, da so pri-s*i. do enotnih pogledov glede uresničevanja osnovnih načel vloge sindikata in njegove narave. Tri sindikalna tajništva so sklenila, da je treba še nadalje razviti sodelovanj na področju delavskih zahtev.
™čd dosedanjimi pogovori pa so se Pokazala različna stališča zlasti gle-9® enotne organizacije kmetov. CG meni, da bi moral enotni stadioni združevati poljske delavce in ••neti tesne vezi z organizacijo ne-°dvisnih kmetov. CISL in UIL pa Ogovarjata stališče, da bi moral enotni sindikat združevati tako odvisne kot neodvisne kmetijske de-evce. Glede avtonomije enotnega sindikata pa se tri sindikalne zve-O strinjajo, da je treba prepovedati ustanavljanje v sindikatu strankarskih ali političnih struj in da je veba uvesti svobodne demokratične volitve voditeljev na vseh rav-čh- Glede avtonomije sindikata od Pmllibifcnijh strank, pa je prišlo med P°govori db različnih stališč, ki se ainašaijo tudi na neskladnost med Pč^žajem sindikalnega voditelja ln voditelja politične stranke ali pa Javnega upravitelja.
_Poleg tega je prišlo do precej *®®ličnih stališč glede položaja e-sindikata v mednarodnem elavškem gibanju. Ob zaključku ri sindikalne zveze ugotavljajo, da
VS bo proučil protest Senegala proti Portugalski
NEW YORK, 8. — Varnostni svet OZN se bo sestal v ponedeljek, da bi preučil protest, ki ga je Senegal vložil proti Portugalski. Sklep je na zahtevo senegalskega predstavnika sprejel predsednik varnostnega sveta Francoz Kosciusko-Morizet. Senegal je v protestu obtožil portugalske čete, da so prekoračile mejo med portugalsko Gvinejo in Senegalom ter postavile minska polja, ki so povzročila materialno škodo in več človeških žrtev.
MOSKVA, 8. — Sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin je prispel danes v Ulan Bator, kjer bo — kot poroča agencija TASS — prisostvoval svečanostim ob 50. obletnici mongolske revolucije.
potek dela v senatu, da se pospeši odobritev ukrepov o reforma'.’, ki .jih senat sedaj preučuje.
Po izjavah socialističnih voditeljev o sestanku s Colombom ie razvidno. da je zlasti vprašanje sta novanjske reforme sedaj najbolj kočljivo. Socialisti hoče ki. da se zakon sprejme brez sprememb, ki bi jih hoteli uvesti nekateri demokristjani in ki bi poslabšale njegovo vsebino. Tudi socialdemokrati in republikanci stremijo k temu, kar je povzročilo v zadnjih dneh hude spore v vladni koaliciji.
Poslanska zbornica ie danes odobrila s 189 glasovi, 26 poslancev je glasovalo proti, 151 pa se je vzdržalo glasovanja, zakon o juridič-nem statusu učnega osebja. Na osnovi zakona, ki ga mora odobriti še senat, bo morala vlada v roku enega leta objaviti izvrševalna pravila. Zakon zanima 600.000 šolnikov.
Pred glasovanjem je minister za šolstvo Misasi pojasnil, da nova vsebina zakona, ki ga je vlada predložila v zameno izvirnega teksta, vsebuje tudi izjave, ki jih je svoj čas dal bivši minister za šolstvo Ferrari Aggradi. Novi zakon, je dejal Misasi. ne bo pogojeval bodočega razvoja plač šolskega osebja. Hkrati pa to pomeni, je dejal minister, da v sedanjem delikatnem trenutku, vlada ni v stanju, da bi takoj sprejela obveznosti za višje izdatke za nove plače šolnikom. Minister ie poudaril, da vlada danes lahko samo zajamči v duhu in črki ne pa v denarju obveznost, ki jo je ,svpi čas prevzel Ferrari Aggradi s sadika ti šolnikov.
Pri glasovanju so se komunisti, socialproletarci in neodvisna levica vzdržali glasovanja. Njihovi predstavniki so v glavnem izjavili, da zakon odpira pot dialogu s šolniki za dosego bolj demokratične šole.
Komisija za šolstvo poslanske zbornice pa je danes začela proučevati na posvetovalni stopnji zakonski osnutek o univerzitetni reformi, ki ga je senat že odobril. V senatu pa so zaključili razpravo o financiranju blagajne za Jug.
Senatna pravosodna komisija je danes prav tako na posvetovalni ravni proučila zakon o stanovanjski reformi in sklenila poslati zakon komisiji za javna dela. Pravosodna komisija je dala o tem za-, konu svoje ugodno mnenje.
Minister za zunanjo trgovino Za- i gari je imel v komisiji za industrijo poslanske zbornice poročilo o vprašanju razvoja trgovinske izmenjave. Zagari je dodal, da ustvarja zunanja trgovina 30 odst. kosmatega narodnega dohodka in je glavna postavka vsedržavnega proračuna. Nadalje je poudaril, da se danes Italija nahaja pred skoraj nepričakovanem razmahu zunanje trgovine. To pomeni, je dejal minister, da bo trgovinska izmenjava dosegla tak
razmah, ki ga do sedaj sploh nismo pričakovali.
Potem ko je ugotovil lansko in letošnje neravnovesje trgovinske Izmenjave ln dejal, da bodo letošnji obračun in oceno te važne državne gospodarske postavke lahko napra. vlil šele ob koncu leta, je Zagari poudaril, da se odpirajo italijanskim proizvodom velike možnosti tudi na Daljnem vzhodu, in sicer na Japonskem in v Ljudski republiki Kitajski. Pri tem je omenil nedavni oblak na Kitajskem, kjer je italijanska delegacija pod njegovim vodstvom našla izredno razumevanje in sklenila dogovore, ki bodo temelj razvoja trgovinskih odonosov s to veliko deželo. Minister Zagari je poleg tega ugotovil, da obstajajo tudi večje možnosti trgovinskega razvoja z vzhodno Ev. ropo. ln da je treba še bolj okrepiti izmenjavo z deželami v razvoju.
predsednika republike in predsedstva SFRJ
BEOGRAD, 8. — Zvezna skupščina bo po sklepu, ki ga je sprejelo danes predsedstvo skupščine, 29. t.m. na skupni seji vseh svetov izvolila predsednika republike in proglasila in objavila sestavo prvega predsedstva SFRJ. Na tej seji bo pred tem izvoljen tudi novi predsednik zvezne skupščine namesto pokojnega Milentija Popoviča. Za novega predsednika bo verjetno predložen član izvršnega biroja Zveze komunistov Jugoslavije Mijalko Todorovič.
Dan pred tem, to je 28. julija, bodo skupščinski sveti na ločenih sejah razpravljali o predlogu zakona o zveznem izvršnem svetu, zveznih organih in organizacijah in o več zakonskih predlogih s področja gospodarstva. Novi zvezni izvršni svet bo izvoljen na seji sveta narodov in družbeno-političnega sveta zvezne skupščine 30. julija.
B. B.
ZAHODNI BERLIN, 8. - Politična komisija Evropskega sveta je na današnji seji v zahodnem Berlinu sklenila, da povabi na plenarna zasedanja v Strasbourgu tudi delegaciji iz Jugoslavije in Romunije. Člana komisije sta pojasnila, da si Evropski svet želi večjih stikov z vzhodnimi državami za razvoj sodelovanja predvsem na znanstveno tehničnem področju.
ŽIVAHNA RAZPRAVA HA REPUBLIŠKEM ZBORU V LJUBLJANI
Skupščina SRS o mednarodnem položaju in sodelovanju s sosednimi državami
Zahteva po popolni zaščiti in enakopravnosti slovenskih manjšin na Madžarskem, v Italiji in v Avstriji
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 8. — Poslanci republiškega zbora skupščine SR Slovenije so na današnji seji razpravljali o nekaterih aktualnih vidikih mednarodnega položaja Jugoslavije in sodelovanja Slovenije s tujino. Seje so se udeležili tudi poslanci drugih zborov skupščine.
Pri tem so poudarili pomembnost neuvrščenosti kot trajne podlage za jugoslovansko mednarodno dejavnost. Potrebo povezovanja aktivnosti Jugoslavije v evropskem prostoru in v razpravah o evropskem sistemu miru in varnosti. Nadalje so razpravljali o stopnji in razvoju odnosov ter sodelovanju Jugoslavije oz. Slovenije s sosednjimi državami in mejnimi pokrajinami ter o poskusih nekaterih zunanjih sil, da bi ovirale naš notranji samoupravni socialistični razvoj in samostojno neuvrščeno zunanjo politiko.
Na seji so ugotovili, da mednarodni položaj kljub določenemu ravnotežju sil, kljub dialogu in pro-
■iMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
AMERIŠKA IN SOVJETSKA DELEGACIJA STA SE PONOVNO SESTAU V HELSINKIH
Začetek petega kroga S ALT
Resne perspektive za dosego sporazuma o omejevanju protiraketnih sistemov
cesom popuščanja, zlasti v Evropi še ni takšen, da bi sam po sebi zagotavljal splošno varnost, še posebej pa ne državam na izpostavljenih in geografsko občutljivih točkah. Poslanci so imeli pred očmi situacijo. ki je nastala v vzhodnem Sredozemlju in ocenili, da navzočnost super-sil v tem prostoru izziva določene nevarne napetosti, to pa zadeva tudi Jugoslavijo.
Pri odločitvah glede notranje in zunanje politike bomo kot bolj ali manj stalno dejstvo morali upoštevati, da se bodo v našo notranjo in zunanjo usmeritev skušale vmešavati vse tiste sile, ki jim je Jugoslavija kot neuvrščena država, s samoupravnim socialističnim družbenim sistemom, na poti pri uveljavljanju velikodržavnih, hegemonistič-nih in blokovskih interesov.
Poslanci so poudarili, da sedanja mednarodna dogajanja ponovno dokazujejo, da je neuvrščena politika edina alternativa, ki izraža življenjske interese jugoslovanskih narodov in narodnosti in je največje možno jamstvo za našo stvarnost in neodvisnost. Konferenca v Lusaki je ob pomembni vlogi Jugoslavije oblikovala politiko neuvrščenih držav v sedanjem mednarodnem položaju. V neposrednem interesu naše države pa je, da se v duhu sklepov te konference nadaljujejo akcije neuvrščenih držav.
Poslanci so pozitivno ocenili prizadevanja Jugoslavije za povečanje stikov z evropskimi državami in s političnimi gibanji na tem prostoru. To med drugim utrjuje našo neuvrščeno politiko in naš neblokovski položaj na celini. Bodoči evropski sistem varnosti in miru mora vklju čevati tudi nacionalne interese nevtralnih držav in neuvrščene Jugoslavije, ki so del evropske politične stabilnosti. Potrebno je tudi bolj odločno uveljavljanje duha gospodarske stabilizacije v naših ekonomskih odnosih s tujino, zlasti bi bilo pri tem potrebno hitreje urejevati naše odnose z evropskimi gospodarskimi grupacijami.
S posebno pozornostjo so republiški poslanci razpravljali o poglabljanju sodelovanja z jugoslovanskimi sosedi. Podprli so naše zavzemanje, da nekatere sosedne države spoznajo možnost, da morajo reševati odprta vprašanja. Pri tem je najvažnejše vprašanje položaj naših narodnostnih manjšin v sosednih državah, ki ba jim morale zagotoviti popolno zaščito in enakopravnost. Tako ta vprašanja ne bi več motila medsebojnih odnosov, temveč postala pozitivni dejavnik povezovanja sosedov. Posebej so razpravljali o nadaljnjih možnostih za razvijanje dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja z Madžarsko, Avstrijo in Italijo, s katerimi SR Slovenija neposredno meji
Zapletena mednarodna situacija soupada z urejanjem notranjih od-
nosov v Jugoslaviji. Sprejeti ustavni amandmaji, uveljavljanje suverenosti republik in na tej podlagi dosledno uresničevanje in poglabljanje naše poti socialističnega samoupravnega razvoja so poroštvo za utrjevanje moči Jugoslavije in njenega mednarodnega položaja. Nadvse pomembna za našo varnost pa je tudi naša pripravljenost, da v sklopu razvoja samoupravnega socialističnega sistema razvijamo koncept splošnega ljudskega odpora. Zato bo treba z ustreznimi ukrepi skrbeti za to, da bo republika stalno sposobna za učinkovito reševanje teh problemov. Stojimo pred največjo aktivnostjo vseh ustvarjalnih sil naše družbe, da se začrtana pot, ki jo odpirajo ustavni amandmaji, uresniči, s tem pa uspešno razrešujejo vprašanja naše notranje in mednarodne trdnosti.
Republiški zbor je sklenil, naj izvršni svet do jeseni pripravi kompleksno problematiko in dokumentacijo stališč o zunanjepolitični aktivnosti Slovenije, posebno glede na odnose s sosednimi državami in na položaj naših narodnostnih manjšin.
DRAGO KOŠMRU
.............................................
120. SEJA ŠTIRISTRANSKE KONFERENCE V PARIZU
Američani odlašajo z odgovorom na mirovne predloge za Vietnam
PARIZ, 8. — Današnja 120. seja pariške konference za Vietnam ni prinesla pričakovanih premikov v pogajanjih, čeprav je potekla v zna-rnnenju zadnjih mirovnih predlogov, ki jih je dala načelnica delegacije južnovietnamske revolucionarne vlade Ngujen Thi Binh.
Glavni vzrok nadaljevanja zastoja je, da Američani še niso zavzeli dokončnega stališča do predlogov ZRV. Washington je pripravil dva izgovora, da bi se izognil direktnemu odgovoru: prvič naj bi bile ne-
katere od sedmih točk »nejasne* ter naj bi bila zato potrebna pojasnila, drugič pa naj bd Nixon čakal na povratek svojega zunanjepolitičnega svetovalca Kissingerja, ki je bil pred tremi dnevi v Indo-kind, sedaj pa se mudi v Pakistanu. V soboto bo Kissinger v Parizu, kjer bo srečal vodjo ameriške delegaoije na pogajanjih Davida Brucea. V krogih delegacij Hanoja in ZRV so neuradno izrazili pripravljenost, da bi se srečali z ameriškim predstavnikom, vendar pa
Rim — Stavka hotelskih uslužbencev, ki traja že več dni zaporedoma, je hudo prizadela največja ita-hjanska turistična mesta. Nocoj je minister za delo sprejel sindikal ne predstavnike in se z njimi potvarjal, da bi našel izhod iz sedanje krize. (Na sliki Donat Cattln — desno — in njegov namestnik
Toros s predstavnikom hotelirjev)
HELSINKI, 8. — Ameriška in sovjetska delegacija sta se sestali danes v Helsinkih na prvi seji petega kroga pogajanj SALT za omejevanje strateškega oboroževanja. Seja, ki je bila na sedežu sovjetskega veleposlaništva v finski prestolnici, je trajala dve uri: plenarnemu zasedanju je sledil neformalen pogovor med funkcionarji in izvedenci obeh odposlanstev.
Kot se je zvedelo, se je peti krog pogajanj (prejšnji štirje so bili na Dunaju in v Helsinkih) začel v ugodnem vzdušju. Obe strani sta pokazali odločno voljo, da bi dosegli sporazum o omejevanju obrambnih protiraketnih sistemov in napadalnega jedrskega strateškega orožja.
Načelnika obeh delegacij — A-meričan Gerald Smith in Sovjet Vladimir Semjonov — sta se v uvodnih nagovorih na začetku današnje seje obvezala, da bosta delovala v sklopu ameriško-sovjet-skega sporazuma.
Kot je znano, je sporazum, ki so ga objavili 20. maja, predvideval, da bosta obe vladi osredotočili za letos svoje napore v izdelovanju dogovorov predvsem glede protira-. ketnih sistemov, istočasno pa pripravili nekaj delnih ukrepov za omejevanje strateškega napadalnega orožja.
V krogih obeh delegacij so povedali, da je današnji sestanek potekal brez vsakršne polemike: na pogajanjih vlada precejšnje zaupanje v možnost sporazuma, čeprav si nihče ne prikriva težav in razlik, ki še obstajajo v stališčih ZDA in SZ. Prihodnje srečanje bo 13. julija na sedežu ameriškega veleposlaništva.
(Na sllld: načelnik sovjetske delegacije na razgovorih SALT Vladimir Semjonov med kratkim razgovorom s časnikarji ob prihodu v Helsinke.)
Diplomatski odnosi med Belgijo in Mongolijo
BRUSELJ, 8. - Belgija in Ljud ska republika Mongolija sta sklenili navezati diplomatske odnose na ravni veleposlanikov. Sporočilo cijo na področju »papiginega kiju- je dalo belgijsko zunanje ministr na* blizu meie z Vietnamom. ‘stvo v Bruslju.
je v tem trenutku malo možnosti, da bi do srečanja zares prišlo.
Intervencija ameriškega diplomata Brucea na današnji seji na A-veniji Kleber je bila zelo previdna: šef delegacije ZDA je predlagal, da bi se štiri strani srečale na ožjem sestanku, da bd preučile mirovne predloge, za tem pa je zahteval vrsto po.jasnil, predvsem v zvezi z umikom sevemovietnamskih čet ter s koncem sovražnosti v Laosu in Kambodži. Bruce je priznal, da vsebuje načrt ZRV »nekaj novih elementov*, ponovil pa je, da so nekatere točke nesprejemljive. Potrdil je tudi ameriško podporo Thieujevemu režimu ter zavrnil možnost. da bi se Američani lahko u-maknili iz Vietnama brez predhodnih pogajanj.
Gospa Thi Binh je v zelo umirjenem, a odločnem tonu še enkrat pozvala Američane, naj odgovorijo na mirovni predlog, po drugi strani pa je izključila, da bd se njena stran lahko pogajala z lutkovnim sajgonskim režimom. Zelo kratek je bil govor sevemovietnamskega delegata Xuan Thuyja, ki je potrdil podporo svoje vlade mirovnim predlogom ter se pridružil pozivu ZDA, naj zavzamejo stališče do načrta ZRV.
Vojna v Indokind se medtem nadaljuje: v Južnem Vietnamu je sicer vojaška dejavnost precej omejena zaradi razsajanja tajfuna «Har riet» v severnem delu države. Tu so partizani z raketami napadli bazo «Alpha 4», v bližini derr.ili tariziranega pasu, ki so jo samo nekaj ur prej Američani izročili Sajgoncem. Na bazo je padlo več raket, doslej pa ni vesti o škodi ali človeških žrtvah. Iz Kambodže pa poročajo, da je 1.500 sajgonskih vojakov začelo novo vojaško opera-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimniiiiiiiiiii
ITAUJANSK0■ JUGOSLOVANSKA GOSPODARSKA POGAJANJA
Prihodnji teden v Rimu srečanje Granfil- Zagari
Član zveznega izvršnega sveta bo dospel v Italijo v ponedeljek
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — Zastopnica državnega tajništva za zunanje zadeve Ana Kovačevič je na današnji redni četrtkovi tiskovni konferenci Izjavila, da bodo v razgovorih, ki jih bosta Imela prihodnji teden član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil in minister za zunanjo trgovino Italije Marto Zagari, obravnavana določena vprašanja s področja kreditno-finaničnih odmo. sov, predvsem tista, ki so pomembna za izvajanje programa stabilizacije in razvoja jugoslovanskega gospodarstva. Poleg tega bo po besedah Kovačevičeve srečanje članov dveh vlad priložnost za razgovore tudi o raznih drugih aspektih sicer zelo Intenzivnega in kompleksnega gospodarskega sodelovanja med obema državama. Zastopnica državnega tajništva Je poudarila, da je sodelovanje v skupnih nastopih na tretjih trgih ena od oblik sodelovanja, kateri obe vladi in gospodarstvo obeh držav posvečajo vedno večjo pozornost. Granfil bo v ponedeljek odpotoval v Rim.
V zvezi s procesom ust aških zlo. činoev v Stockholmu, je Ana Kovačevič dejala, da Je jugoslovanska javnost z veliko pozornostjo spremljala potek procesa in da pričakuje obsodbo sodišča. Zastopnica državnega tajništva je opozorila novinarje, da je jugoslovanska vlada v svoji noti švedski vladi zahtevala najstrožjo -kazen za zločince.
Na vprašanje, ki se je nanašalo na zadnjo pobudo fronte narodne osvoboditve Južnega Vietnama ter rešitev vietnamskega vprašanja, je Ana Kovačevič odgovorila, da jugoslovanska vlada pozdravlja predlog, ki ga je voditeljica delegacije
začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Ngujen Thi Binh podala 1. julija na pogajanjih v Parizu, kot novo pomembno pobudo v smeri miroljubne rešitve vietnamskega vprašanja ln dobro osnovo za obnovitev miru in politično rešitev tega vprašanja. S tem predlogom, je po izjavi Kovačičeve začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama dala nov dokaz svoje iskrene želje po miru.
B. BOŽIC
Pakistanski diplomati prosijo za azil v Franciji
PARIZ, 8. — Dva pakistanska diplomata, M. Husein in S. Ali, sta zaprosila francosko vlado za politično zavetišče, vsaj dokler se ne bodo razmere v Vzhodnem Pakistanu normalizirale. Oba sta namreč Bengalca. V intervjuju, ki sta ga imela na radijski postaji «France-inter» sta dejala, da so ju kolegi na veleposlaništvu začeli zapostavljati ter da sta morala opravljati podrejene naloge, ki nikakor niso bile v skladu z njihovim diplomatskim položajem.
ROVIGO, 8. — Občinski odbor v Rovigu ni izdal dovoljenja za uporabo mestnega trga za shod, ki ga je napovedala MSI za prihodnjo nedeljo.
KAIRO, 8. — Na kongresu palestinskega odporništva, ki se je začel včeraj v Kairu, je danes govoril voditelj «A1 Fatah* Jaser Arafat, ki se je predvsem zavzel za enotnost palestinskega gibanja, daljši del svojega govora pa je posvetil položaju v Jordaniji.
Protest SFRJ bolgarski vladi
Bolgarsko letalo je 4. t. m. dvakrat kršilo jugoslovanski zračni prostor
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve je bila danes bolgarskemu veleposlaniku v Beogradu izročena protestna nota zaradi dvakratnega vdora bolgarskega vojaškega letala 4. julija, na dan borca, v jugoslovanski zračni prostor. Dejstvo, da je letalo istega dne dvakrat kršilo jugoslovanski zračni prostor in vdrlo za okrog 10 kilometrov v globino jugoslovanskega ozemlja, kaže — se poudarja v jugoslovanski noti —, da ne gre za naključje, temveč za namerno grožnjo teritorialni integriteti Jugoslavije. Od bolgarske vlade se zahteva, da sproži korake, da bi se podobni primeri ne ponovili, kajti tako ravnanje lahko negativno vpliva na odnose med obema državama in ima lahko tudi širše negativne posledica za mir in varnost na tem področju.
B. B.
Tito končal obisk v Sloveniji
LJUBLJANA, 8. — Predsednik republike Josip Broz Tito je davi končal obisk v Sloveniji. Na Brdu pri Kranju so se poslovili od njega in Jovanke Broz predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc, predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič, predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Janez Vipotnik in drugi predstavniki slovenskega političnega življenja.
Mednarodno mladinsko srečanje v Splitu
SPLIT, 8. — V Splitu se je danes pričelo deveto mednarodno srečanje mladine iz 60 pobratenih mest štirinajstih držav Evrope in Afrike. Okrog sto udeležencev bo na sestanku razpravljalo o vlogi mladih v življenju komune in v mednarodnem življenju. Na sestanku so navzoči zastopniki mest Tunisa, Maroka, Zambije, Konga (Brazzaville), Sovjetske zveze, Anglije, Italije, Bolgarije, Španije, škotske, Romunije, obeh Nemčij in Jugoslavije. Udeležence sestanka so pozdravili predsednik splitske občine, zastopniki sabora Hrvaške, zastopniki stalne konference mest Jugoslavije in generalni tajnik mednarodne organizacije mest Robert Genesse.
Romunska vojaška delegacija na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD, 8. — Danes zjutraj je prispela na tridnevni obisk jugoslovanski ljudski armadi vojaška delegacija Romunije pod vodstvom ministra oboroženih sil Romunije armadnega generala Iona lonita. Romunska vojaška delegacija vrača obisk, ki ga je lani opravila v Rortiuniji jugoslovanska vojaška delegacija pod vodstvom državnega tajnika za narodno obrambo armadnega generala Nikole Ljubičiča. Med bivanjem v Jugoslaviji se bodo člani romunske delegacije seznanili z dosežki jugoslovanske vojne industrije
RIM, 8. — Danes je bila 24-uma stavka italijanskih rudarjev, ki zahtevajo, naj vlada sprejme odločne ukrepe na področju rudarstva in naj skliče konferenco o rudarstvu.
TRŽAŠKI DNEVNIK

ODOBRENE NOVE SMERNICE O MORNARIŠKIPOLmKl VLADE
CIPE JE NA VČERAJŠNJI SEJI DELNO SPREJEL PROTIPREDLOGE TRŽAŠKEGA ODPOSLANSTVA
Zadovoljstvo župana Spaccinija - Izjave KD, PSI, PSDI in KPI
Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) je sinoči izdal tiskovno sporočilo, v katerem so opisane smernice preureditve pomorskih prog splošne državne koristi (PIN).
Preprosto povedano je CIPE izdelal splošne smernice, medtem ko bodo pristojna ministrstva izdelala operativni načrt do konca leta.
Smernice so, kot je tudi razumljivo, splošnega značaja. Predvidevajo pa sledeče: okrepitev trgovske mornarice, vzdrževanje potniških in trgovskih prog med Italijo in njenimi otoki, likvidacijo oceanskih potniških prog, državne podpore za preureditev ladij za sredozemsko turistično križarjenje, jamstva za zaposlitev ali rekvalifika-cijo delavstva.
Načrt bi morali uresničiti v dveh obdobjih. Prvo se bo zaključilo leta 1973, drugo pa 1975. V prvem obdobju bo CIPE, tako vsaj zagotavlja, skrbel za postopno uresničevanje smernic in sprotno reševanje problemov z zaposlitvijo, ki se bodo pojavljali. V drugem pa bodo preureditev zaključili tudi v skladu s splošnim gospodarskim načrtom, ki ga še ni.
Sporočilo CIPE izrecno omenja Trst, ko govori o posledicah na področju posredne zaposlitve (stranske dejavnosti itd.) in zagotavlja t.im. »nadomestne dejavnosti*.
Kar zadeva turistično križarjenje po Sredozemlju omenja CIPE možnost, da bo država finansirala v kratkem roku preureditev obstoje Aih ladij, ki jih bodo usposobile za tako množično prevažanje ljudi.
Kar zadeva krepitev trgovinske mornarice in likvidacijo oceanskih potniških prog pa govori sporočilo CIPE, da je treba zagotoviti sočasnost ukrepov, da bi ne nastala nesorazmerja.
VideU je l 'ej, da je CIPE vsaj v osnovnih črtah sprejel načela deželnih »protipredlogov*, istočasno pa že sedaj zagotavlja, da se bo pred uresničevanjem operativnega načrta, konec leta, še enkrat posvetoval s sindikaU, z deželo Furlanijo — Julijsko krajino in s tržaškimi mestnimi oblastmi.
Niso nam še znane reakcije sindikatov v Trstu, čeprav so nam nekateri sindikalisU v zasebnem razgovoru izjavili, da so zmerno zadovoljni, čeprav menijo, da je treba od besed preiti k dejanjem.
Drugače pa so reagirale stranke v Trstu. Navdušeni so demokristjani, zadovoljni socialisti, zmerno zadovoljni socialdemokrati, skeptični pa komunisti.
Zadovoljstvo župana Inž. Marcella Spaccinija
Seja tržaškega občinskega sveta ae je sinoči pričela z čtveuimo zamudo, ko je v dvorano vstopil župan Spacciinl in prebral lajavo, v kateri izraža svoje osebno zadovoljstvo in enaka čustva občinskega odbora za »uspeh rimskega posredovanja«, ki se ga je udeležil kot protagonist.
Spaoclni je najprej dejal, da ne pozna še vsega načrta CIPE In da sl pridržuje pravico izreči tehtnejšo oceno. Vsekakor, Je dejal, ugotavljamo, da sprejemajo smernice tega zasedanja CIPE pogoje, ki jih je postavila tržaška deželna in krajevna delegacija na razgovorih z •vlado.
Našteval Je osnovne črte teh pogojev. Poudaril je, da je trebe o krepiti trgovinsko mornarico In mornarico z državno soudeležbo 8ploh ter z ustreznimi naložbami okrepiti mornariško prisotnost Italije v svetovnem gospodarstvu.
Drugi pogoj je sočasnost preureditve potniških prog in novih pobud, ki naj jamčijo zaposlitev. Pri tem Je dejal: «Za tržaško pristanišče to pomeni, da v nobenem primeru ne sme občutiti takojšnjega In drastičnega zmanjšanja prog splošne državne koristi«.
Tretji pogoj, ki so ga postavili Tržačani Je, da mora vlada upoštevati, pri Izdelovanju načrta, možnost odprtja sueškega prekopa, kar Je še posebej pomembno prav za našo luško dejavnost.
Četrti pogoj, ki ga Je omenil Spacclnl, je ohranitev samostojne dejavnosti tržaškega Ltayda v okviru Finmare.
Zadnji pogoj pa zadeva turistično križarjenje po Sredozemlju, ki naj upošteva tudi sevemojadram-eka pristanišča, se pravi Trst.
Spacclnl Je Izrazil zadovoljstvo nad doseženimi uspehi in poudaril, da Je to tudi posledica pozitivne enotnosti med krajevnimi upravami, deželo, sindikati In političnimi strankami, ki so se združile okoli »protipredlogov«.
Končno se je zahvalil pristojnim ministrom ln posl. Belclju ter dodal: »Dodajam pa, da smo trdno odtočeni nadaljevati z akcijo in razumno budnostjo, da bodo podrobni načrti, ki jih nameravajo pripraviti čez nekaj mesecev, ustrezali duhu sklepov in smernic, ki mo bile sprejete danes«.
Zadovoljstvo tajnika tržaške KD Colonlja
Pokrajinski tajnik KD Sergio Co-loni je izjavil, da so sklepi CIPE pozitivni tako za italijansko mornariško politiko, kakor tudi za specifično vlogo tržaškega pristanišča in dežele Furlanije - Julijske krajine.
»Smernice CIPE široko sprejema-
resnost.jo smo iskali in spodbujali čim širše soglasje političnih in družbenih sil v mestu okoli krajevnih uprav, odklonili smo kampa-nilizem, prav tako kot smo odklonili neupravičeno osiromašenje tržaškega gospodarstva*.
Coloni se je nato zahvalil tajniku KD Farlaniju, sen. Martinu ter de-makrščanskim ministrom Piccoliju, Attaguileju in Donat-Cattinu, nato pa poudaril važnost posega podmi-nistra za zunanjo trgovino Belcija.
»Enako se bomo zavzemali v delikatnem obdobju uresničevanja sklepov, ki nas še čaka*, je zaključil Coloni svojo izjavo.
Izjava pokrajinskega
socialističnega vodstva
Na osnovi prvih vesti iz Rima, u-gotavlja tržaška PSI, izražamo svoje zadovoljstvo, ker je CIPE prešel k sklepčnemu delu načrtovanja. Vsaka zamula bi namreč oškodovala javno mornarico in dopustila zasebnim brodarjem, da se ie okoristijo. Zato pa je PSI, kot tudi sindikati, nasprotoval vsakemu odlašanju pri reševanju tega vprašanja. Upoštevali smo tudi dejstvo, da je formulacija v dokumentu pozitivna tudi kar zadeva preureditev brodovja za prevoz blaga, ki bo okrepljeno. Tržaška federacija PSI, ki je svoj čas že posegla pri ministru Giolittiju, si pridržuje pravico. da bo nadzorovala izpolnjevanje obljube o jamstvih za raven zaposlitve.
»Zmerno pozitivna
ocena* socialdemokratov
S sklepi CIPE se je kar v Rimu seznanil tajnik tržaške PSDI Giuseppe De Gioia in sporočil, da je njegova ocena »zmerno pozitivna*.
De Gioia je nato dodal, da bo subvencionirana mornarica imela bolj kompetitivno tehnološko raven, kar bi moralo okrepiti trgovsko dejavnost v Trstu, če bo preureditev trgovinske mornarice bila uresničena pred likvidacijo potniških prog.
De Gioia meni, da je učinkoval tudi poseg socialdemokratov in zaključil, da je uspeh tega načrta odvisen tudi od načina, kako ga bodo izpeljali. Roke in način uresničevanja tega načrta pa bo PSDI skrbno nadzorovala in je v tem smislu prejela zagotovila pri socialdemokratskih ministrih Pretiju, Tanassiju, Matteottiju in podtajniku Amadeiju.
Barkovlje so ogrožene!
Barkovljanl prosijo vse slovenske prebivalce, naj se jim pridružijo v boju za ohranitev barkovljanskih lepot.
Občinski svet Je že odobril pripravljeni načrt nove ceste, ki naj bi jo nosili do 30 metrov visoki stebri in ki naj bi v diagonali pokvarila vse področje od Grete do Kontovel-skega vrha. Ce bi bil ta načrt uresničen, bi ta cesta uničila vso barkovljansko panoramo.
Barkovlje so torej ogrožene!
Nujno Je, da se zavzamemo za eno izmed najbolj dragocenih lepot našega kraja vsi, in ne samo Barkovljanl!
Zato Je v teku akcija nabiranja protestnih podpisov. Vsi, ki jim je pri srcu naš breg, naj se nam pridružijo!
Podpise nabirajo v Tržaški knjigarni in pri Primorskem dnevniku.
Mudi se: zadnji rok za podpis ugovora je 15. julija!
Za KPI je enotni nastop preprečil naklepe vlade
Sinoči se je sestalo tudi tajništvo tržaške KPI. Sprejeli so izjavo, v kateri ie rečeno, da .ie enotni nastop delavcev pomorskega sektorja in skupni nastop pomorskih mest preprečil naklepe vlade, ki bi rada z nesmiselnimi ukrepi prizadela pomorsko gospodarstvo.
Ni pa, trdijo komunisti, jasnega hotenja vladnih sil. da bi zares in korenito spremenili smernice v primerjavi z linijo, ki je že tolikokrat prizadela tržaško gospodarstvo in ki je potisnila Italijo nazaj prav na mornariškem področju.
Ne govori se o premostitvi težav državnega brodovja in krize, ki pretresa tržaško pristanišče. Načrt CIPE se namreč omejuje na splošne in meglene smernice.
Izkušnje preteklosti so nas marsikaj naučile. Dajali so velike lin optimistične izjave, za katerimi pa se Skriva to kar zares hočejo: obiti, napetost, ki je nastala; nato pa nadaljevati po zgrešeni poti, kot
vedino.
NI prvič, da vlada ne spoštuje sprejetih obvez: naj omenimo samo »pogonško tovarno« ati »kontejnersko pristanišče«.
Zato pa je treba okrepiti aktivno budnost, razširil enotni nastop vseh delavcev ln prisiliti vlado, naj bodoči razvoj tržaškega gospodarstva predvideva obnovitev proizvodne dejavnosti ladjedelnice Sv. Marka, okrepitev pomorskih zvez Trsta, posodobljenje državne mornarice in pristanišča.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Tajništvo sindikata obvešča, da zapade rok za vlaganje prošenj za slaiež po ministrski odredbi z dne 31. marca 1971 (zakon 603 in zakon 466) 11. t.m. Te dni, bodo profesorji, ki so se prijavili k posebni didaktični habilitaciji, prejeli obvestilo o ustnih izpitih.
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Začetek diskusije o izredni pomoči zasebnim prevozniškim podjetjem
Zakonski osnutek predvideva prispevek «una tantum 450 milijonov Ur
Deželni svet je na svoji včerajšnji seji želel razpravljati o zakonskem osnutku glede izredne podpore avtobusnim prevozniškim podjetjem. Zakonski osnutek predvideva izreden prispevek »una tantum* 450 milijonov lir. Razprava o predloženem zakonskem osnutku se bo zaključila danes. Svetovalec Colautti Je v obrazložitvi zakonskega osnutka omenil, da je 5. deželna komisija razpravljala o tem zakonskem osnutku skupno z zakonskim osnutkom, ki so ga predložili komunistični svetovalci glede ustanovitve deželnega prevozniškega podjetja. Namen diskusije je bil ugotoviti, kakšno je splošno stanje prevozništva in kakšne so možnosti za posege dežele na tem področju. Zaradi važnosti vprašanja, obenem pa zaradi nujnosti podpore zasebnim avtobusnim podjetjem, so se dogovorili, da se predloži v odobritev deželnega sveta najprej zakonski osnutek za izredno podporo, nato pa bo prišel na vrsto zakonski osnutek glede ustanovitve deželne prevozniške ustanove. Kriza na področju javnih prevozov ne zajema samo našo deželo, ampak je
to vsedržavni problem, v deželi I njih, predvsem zgodovinski dogodek Furlanija - Julijska krajina pa je | brez drugih vrlin. V popoldanskem
............................................
SESTANEK PREDSTAVNIKOV KZ, SGZ IN SPZ
Soočanje s posledicami gradnje hitrih cest v tržaški pokrajini
Slovenske organizacije pripravljajo ugovor na občinsko upravo proti načrtu za gradnjo barkovljanske vpadnice
najavili, so se sinoči sestale delegacije Kmečke zveze, Slovenske gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze, da bi razpravljale o raznih načrtih za dohodne ceste, o regulacijskih načrtih na splošno lin še posebej o problemu, ki je v tem trenutku najbolj peneč,, to je o gradnji hitre ceste po Barkovljah. Popolnoma jasno je, da je prav ta problem postal na včerajšnji seji osnovna točka razprave, med katero so ga predstavniki treh organizacij obravnavali z različnih zornih kotov, seveda pa v kontekstu vseh razlastitev, do katerih je prišlo na Tržaškem ozemlju v zadnjih letih ln ob upbštevanju raznih možnih rešitev.	■ - •
Uvodne besede Je spregovoril tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, ki je najprej poudaril, zakaj se je zdela talka pobuda potrebna. 2e pred časom je bdi govor o večjem sodelovanju In pogostejših stikih med raznimi organizacijami za rešitev ah vsaj poskušanje rešitve nekaterih vprašanj, ki so skupna celotne, mu slovenskemu prebivalstvu v tržaški pokrajini, kot so v tem trenutku regulacijski načrti, načrti za dohodne ceste Itd. Volk je dalje podrobno orisal načrt dohodnih cest, katerega del je seveda tudi barkovljanslka cesta. Ker zapade rok za vlaganje ugovorov 19. Julija, se je tajnik KZ seveda ustavil prav ob barkovljamskl oestl.
Navzoči so najprej razpravljali o načinih, ki bi lahko onemogočili gradnjo te ceste. Vsem je že popolnoma Jasno, da ceste ne opravičujejo kake posebne urbanistične zahteve ali možnost povečanja blagovnega prometa. Oblasti bi lahko s sorazmerno manjšimi stroški pa Skrbele za popravilo nekaterih drugih cest in poti ter za druge prometne ukrepe: učinek bi bil isti, mogoče celo večji. To je samo en
MiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiHiHiimiiiiiHiiiiiiiiimuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiitiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiifib
NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Po dolgi razpravi večina odobrila gradbeni pravilnik
Krajevne konzulte imajo večje možnosti odločanja o urbanistiki
Kakor smo že pred nekaj dnevi i primer, kako je mogoče rešiti pro-
) iiO-iriili cv\ cIA c i n.ači rarlnlo /4 rul a u.lrv»v, mrv J« Ui „ —	__1_   
Občinski svet je na sinočnji seji sprejel gradbeni pravilnik, ki ga je že odobrila občinska uprava, stranke pa so vnesle razne popravke. V živahno razpravo, ki se je zavlekla pozno v noč, so posegli svetovalci Cuffaro (KPI), Monfal-con (PSIUP), Abbate (KD), Trau-ner (PLI) ter Giacomelli in De Vidovich (MSI).
V svojem posegu je komunistični svetovalec izjavil, da skuša občinska uprava z uveljavitvijo tega pravilnika rešiti takoj vse tiste stvari, ki se jih v petih letih ni imela poguma lotiti. Ostro je obsodil tudi dejstvo, da pravilnika ni analizirala gradbena komisija, ki bi morala biti v tem primeru najbolj pristojna. Med drugim je Cuffaro omenil, da je njegova stranka dala vrsto predlogov, a je občinski odbor odobril samo tiste, ki ne vnašajo bistvenih sprememb v pravilnik. Zadovoljivo je pri tem pravilniku le to, da daje večje možnosti odločevanja o urbanistiki krajevnim konzultam in s tem večje možnosti demokratičnosti. Na koncu se je govornik zavzel še za to, da je treba razne točke pravilnika prikazati javnosti, da se s tem preprečijo razni poskusi špekulacij v gradbeništvu.
Tudi Monfalcon je ostro kritiziral dejstvo, da pravilnika ni proučila pristojna komisija za urba-
io stališča, ki jih že nekaj let iz- nistiko. ražamo na pristojnih mestih. Z vso l Misovska svetovalca Giacomelli
in De Vidovich sta nato predložila vrsto popravkov, ki jih je večina odklonila. Na koncu je občinski svet izglasoval pravilnik z glasovi levosredinskih strank, medtem ko sta se komunistična skupina in svetovalec PSIUP vzdržala glasovanja. Proti so glasovali svetovalci PLI in MSI.
Pismeno vprašanje o vpadnici Kontovel-Barkovlje
Na včerajšnji občinski seji je in-dipendentist Taddeo predložil županu pismeno vprašanje v zvezi s predvideno vpadnico Kontovel-Barkovlje.
Taddeo sprašuje župana, če mu je znan odpor proti tej cesti s strani večine prebivalcev tega velikega predmestja, morebitnih razlaščencev in vseh tistih, ki jim je pri srcu naše mesto.
V Barkovljah, nadaljuje vprašanje, nabirajo podpise za primerne protestne akcije; razlog za pobudo je nasprotovanje tistih, ki naj 1 jih razlastili in sploh vseh Barkov-ljanov. Temu protestu je treba pridružiti še protest vseh tistih, ki jim je pri srcu lepota Trsta: z visokimi stebri, mostovi in raznimi zgradbami bi resno izkazih enega izmed najlepših in najbolj karakterističnih predelov Trota.
blem, ne da bi se oškodovala pokrajina in z njo tudi turizem.
Govor je bil dalje o ugovoru, ki ga nameravajo omenjene organizacije predložiti. Navzoči so obravna vali razne načine, kako naj bi to izvedli, in utemeljitve, ki morajo nujno spremljati sam ugovor. Prav gotovo so pri gradnji te ceste najbolj sporni stroški. Za izvedbo ce lotnega načrta dohodnih cest v tržaški občini predvideva proračun strošek približno 70 milijard lir. Dejansko pa bi tak objekt predstavljal edino korist za tovarno FIAT — Grandi motori, ker bi za rešitev vseh ostalih urbanističnih, prometnih in drugih vprašanj zadostovala gradnja manjših zvez ali nekatera že itak nujna popravila.
Predstavniki KZ, SGZ in SPZ so se taiko zmenili, da bodo sestavili ugovor na osnovi predlogov nekaterih izvedencev, ki so se že obvezali, da bodo pripravili osnutke, ker to zanima prebivalstvo tržaška pokrajine in še posebej prebivalce nekaterih krajev, ki bi jih gradnja hitrih cest, obvozov in podvozov še posebej prizadela (na primer Bar-kavlje, Komtavel, Prosek, Kaitlnara itd.), so navzoči skleniti, da povabijo občinstvo na javni sestanek, ki bo v četrtek, 15. julija ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani in na katerem bodo predstavniki treh organizacij predložili besedilo ugovora. Popolnoma jasno je, da bodo * okviru celotnega načrta na sestanku razpravljali predvsem o bar kovljanski cesti.
Ob zaključki, so skleniti, da postane sodelovanje med tremi organizacijami čim tesnejše.
Sporočilo SGZ o stavki trgovskih uslužbencev
Slovensko gospodarsko združenje javlja vsem svojim članom - trgovcem, da napovedana sobotna stavka trgovskih uslužbencev ne prejudicira odprtja vseh tistih uradov oz. obratov, ki jih neposredno vodijo lastniki sami in njihovi družinski člani. Do stavke ie prišlo zaradi nedoseženega sporazuma med sindikalnimi organizacijami in tržaško zvezo trgovcev (Unione commer-edanti) glede dokončnega aplirira-nja vsedržavne delovne pogodbe za trgovino tudi v naši pokrajini.
SGZ ugotavlja nadalje, da je nujno in potrebno, da se obe strani sporazumeta, ker meni. da so stavke, posebno v tem obdobju močnega turističnega dotoka v naše mesto. v veliko škodo ne samo trgov cem, ampak tudi tržaškemu gospodarstvu.
Zaradi vsega tega bo SGZ v naslednjih dneh preučilo z zainteresirano kategorijo včlanjenih trgovcev vso zadevo in nato zavzelo svoje jasno stališče z ntmenaro. da tudi samo prispeva k čimprejšnji ugodni rešitvi vprašanja.
V SOBOTO IN NEDELJO
Praznik terana in pršuta v Rcpnu
V	soboto ob 18. uri bo v Repnu otvoritev IX. praznika terana in pršuta, ki se bo zaključil v nedeljo opolnoči. Praznik organizirata repentabrska občina in pokrajinska turistična ustanova ob sodelovanju kmetijskega nadzomištva. V soboto od 20. do 24. ure bo igral ansambel «Kras» iz Saleža. V nedeljo bo od 16. do 20. ure koncert godbe na pihala s Proseka, od 20. do 20.30 pa nastop pevskega zbora »S. Kumar* iz Repna, nato bo spet 4Lra* ansambel »Kras*.
V	nedeljo popoldne (do 22. ure) bo zagotovljena stalna zveza z avtobusi, ki bodo odhajali s Trga Oberdan. Kakor za praznik tera-
na in pršuta v Dutovljah, bo tudi tokrat odprt mejni blok pri Repen-tabru do 1. ure po polnoči.
Ljubitelji terana bodo letos prišli na svoj račun, ker je bil vinski pridelek dober tudi v repen-tabrski občini.
Za zakliuiek sezone zbora «Vasilij Mirk» srnjak s polento
Pevski zbor tVasilij Mirk» s Pro-seka-Kontovela je sinoči uradno zor ključil svojo plodno in uspešno sezono 1970-71 s tradicionalno večerjo v tSoščevi hiši*, na kateri so pevcem in njihovim ženam postregli z izvrstnim srnjakom v omaki in polento, pa seveda radičem in pristno domačo belo in črno kalji-co. Med večerjo so zavrteli tudi četrt ure trajajoči barvni film z nedavnega gostovanja v Skopju, ki je vzbudil precej veselega razpolo ženja in dovtipnih komentarjev ob nekaterih prizorih.
Seveda ni manjkalo priložnosnih nagovorov, ki so vsi izzveneli v želji, da bi zbor po zasluženih počitnicah v jeseni pričel s podvo-1
okrep-
ta problem še bolj resen. Vlada je namreč z raznimi zakonskimi u-krepi odredila podporo prevozniškim podjetjem, izključila oa ie dežele s posebnim statutom. Zaradi tega. je poudaril svetovalec Colautti, je nujno potrebna izredna pomoč deželne uprave.
Svetovalec Colautti je v svojem poročilu omenil tudi stališče predstavnikov raznih strank, ki so predlagali, naj bi ori dodeljevanju prispevkov upoštevali predvsem podjetja, ki obratujejo v težkih razmerah in imajo pičle dobičke. Prav tako so poudarili nujnost globlje preučitve problema in koordinacijo javnih prevozov, saj imamo primere ostre in zgrešene konkurence med samimi prevozniškimi podjetji in med prevozniškimi podjetji ter železnicami.
Včeraj so se udeležili diskusije svetovaici Pascolat, Gefter - Won-drich, Bettoli, De Biasio, dii Ca-poriacco, Bergomas in D’Anteni. Vsi so poudarili nujnost globalne ureditve vprašanja javnih prevozov, nekateri pa so pripomnili, da so taki ukrepi le Blažev žegen Sve tovalec Bergomas (KPI) je prikazal ves potek dolgih sindikalnih borb in egoistična stališča zlasti nekaterih podjetij. Ostro je kritiziral sedanje deželne uprave, ki se niso resno lotile reševanja tega problema, ter poudaril nujnost ustanovitve deželnega prevozniškega podjetja, kot ga imata deželi na Siciliji in Sardiniji. Svetovalec di Caporiacco pa je poudaril, da dodeljevanje podpor zasebnim prevozniškim podjetjem ne spada v pristojnost, dežele in da mora za to poskrbeti država. Poudaril je tudi, da bo treba preučiti deželni statut, saj se dogaja, da so dežele s posebnim statutom v nekaterih zadevah manj upoštevane kot dežele z navadnim statutom.
V torek bo na dnevnem redu diskusija o zakonskem predlogu, ki so ga predložili svetovalci Coghet-to, Moschionj in Godnič (KPI) glede dopolnilnih norm za podporo kmetovalcem, najemnikom in spolovinarjem v primeru vremenskih nezgod. Svetovalec Moschioni je v prvem delu včerajšnje seje protestiral. ker omenjeni zakonski predlog ni bil prej postavljen na dnevni red, nato pa je bil dosežen sporazum, da se razprava odloži za nekai dni.
sporedu so prikazali v kinodvorani «Excelsior* francoski «Le meloma-ne», švedski «Violons d’ingres» in ameriški v.The Shanghai Gesture».
__________ u k
Novo vodstvo Slovenske skupnosti
Slovenska sikuipmost ima novo vodstvo. V torek se je namreč sestal svet SS, ki je najprej izvolil svojega predsednika, ki bo prof. Zorko Harej.
Izrvoliild so nato izvršni odbor, ki ga sestavljajo politični tajnik Drago Stoka in člani Prane Mljač, Maks Sah (SLG), Drago Legiša (SKSZ) in Rafko Dolhar (SNOS).
Na seji sveta SS so govorili tudi o hitri cesti preko Barkovelj, oziroma hitrih cestah, ki naj bi povezovale središče mesta z zaledjem. Odbor je sklenil poglobiti zapleteno vprašanje in sklicati posvet s strokovnjaki ter somišljeniki SS iz Barkovelj.
FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Retrospektivni prikaz «Surre-alizem v filmu«
Kino Excelsior od 17. ure «L’I-sola dl Pasqua» (Belgija), «Un cane amdaluso« Luis Burme! (Franclja), »La oanchi-glia ed il chleirico« (Francija).
«Paiul Dettv»ux, ovvero le dom-ne proibite« (Belgija), (Glu-lietta degll spirtti« Federioo Fellini (Italija).
jenim elanom,
Festival znanstvenofantastičnega filma
Odličen film iz sveta, mamil
Z ameriškim «The Trip* (Potovanje) smo včeraj videli na Gradu sv. Justa še en izraz, naimoder-nejši, filmskega surealizma. V delu Rogerja Cormana. ki opisuje dogodivščine mladeniča, ki se prvič po-služi mamil, je vsa problematika modeme družbe in človeški odpor do njenih strogih pravil, ki zatirajo njegov značaj in težnje, pa tudi po možnosti okrep- skeptično gledanje na takovrstni beg
pred realnostjo, beg. ki lahko nudi samo trenutna zadoščenja, pusti pa človeka z istimi, vsakdanjimi problemi.
Film je bil res odličen, predvsem zaradi posrečenih barvnih in montažnih pripomočkov, s katerimi je režiser razločno podal izmenično prehajanje glavnega junaka iz realnosti v svet proste domišljije. Torej odlično delo, ki se vsekakor vključuje v surealistično strujo, ki pa sicer nima pravice do bivania v retrospektivni sekciji (saj so ga predvajali prvič leta 1969).
Poleg celovečernega filma je bil na sporedu še francoski «Folie du dr. Tube* (Norosti dr. Tubeja), nemi film. ki je kot že mnogo prejš-
Ijen z novimi mladimi pevci in da bi še z večjim uspehom izpričeval Visoko raven našega zborovskega petja. Predstavnik zbora pa se je tudi zahvalil Primorskemu dnevniku zet zvesto spremljanje zborovit nastopov in uspehov.
Kot se ob takih priložnostih spodobi, je poleg besede prišla do veljave tudi pesem, zapeta iz srca sredi radostnega družabnega razpoloženja, tako značilnega za ta simpatični pevski kolektiv.
V soboto, 10. julija bo praznik komunističnega tiska pri Sv. Barbari. katerega organizira tamkajš-' nja komunistična celica. Praznik se bo nadaljeval tudi v nedeljo. iiiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiniiHimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii
SKUPNO STALIŠČE UPRAVE TOVARNE IN CCDL
Prekinjena pogajanja v GMT: ravnatelj noče priznati UILM
Delavci tovarne strojev so proti diskriminaciji napredne kovinarske organizacije enotno stavkali pol ure
Čudna Je usoda organizacije, ki | UILM ostati na pogajanjih, medtem ko sta ravnatelj GMT in zastopnik CCdL skupaj zapustila sobo ln s tem prekinila pogajanja.
Sindikalistom ni preostalo drugega, kot da se vrnejo v tovarno, k sv. Andreju in skličejo delegate vseh obratov. Povedati so Jim, kaj se Je zgodilo ln kako sta zastopnik gospodarjev in tržaške CCdL zapustila sobo.
Delavce Je vest razburila, saj so spletke na tej ravni vsem tuje, tudi članom CCdL v dobri veri. Zato pa so sklicali polurno protestno stavko in zapustili svoja delovna mesta. Pridružiti so se Jim tudi delavci sindikata kovinarjev, ki so še ostati v CCdL.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 24. julija 1971.
Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* in državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo šolsko leto 1971-72.
Vpisovanje bo od 30. Junija do 24. Julija; za tiste, ki imajo popravne Izpite, pa takoj po opravljenih izpitih
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Fran Levstik Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse tri razrede vsak dan od 10. do 12. ure do do vključno 24 julija t. 1.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 5. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1971-72. Lestvice bodo na vpogled deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovensikim učnim jezikom »Fr. Prešeren« na Vrdelski oestl št. 13/1.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 24. julija 1971 ob 12. uri zapade role z® vpis za šolsiko leto 1971/72. Dijaki, ki bodo opravili popravni izpit v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini spa roča, da Je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12.30 v tajništvu šole do vključno 24. julija t. L
Včeraj-danes
Danes, petek, 9. julija VERONIKA
Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55. Dolžina dneva 15.31. Luna vzide ob 21.54 ln zatone ob 6.09.
Jutri, sobota, 10. julija LJUBICA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 31,7, najnižja 21,5, ob 19. uri
28.5	stopinje, zračni tlak 1019,7 rahlo pada, veter 7 km severozahodni, vlaga 46 odst., nebo jasno, morje skoro mimo, temperatura morja
21.5	stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. Julija 1971 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrle pa so 4 osebe.
Umrli so: 70-letna Romilda Zava-dalav por. Ceplrolo, 55-letnl Gio-vannl Burolo, 83-letna Maria Beme vd. Hohler, 82-letna Luota Radesic vd. Coslovich.
trdi da je ((delavska zbornica« in Jo podpirajo predvsem gospodarji. To so spoznali včeraj delavci tovarne strojev na pogajanjih z vodstvom IRI-Fiatove »Grandi Motori«.
Odposlanstvo delavcev tovarne strojev sv. Andreja se Je včeraj zjutraj podalo na sedež uprave ta varne GMT, kjer potekajo pogajanja za prebod delovnega kolektiva iz te tovarne v Boljunec, v novo tovarno. Tovarno strojev bodo boje zaprli.
Razpravljali so o izmenah, delovnih umikih in drugih delovnih pogojih v novi tovarni. Za mizo so sedeli ravnatelj tovarne «Grandl Motori«, upravnik za osebje ter predstavniki FIOM - CGIL, FIM -CISL ln SIM-CCdL. Deset minut pozneje Je v sobo vstopil tajnik novega sindikata kovinarjev UILM Dellago. Ravnatelj GMT je takoj vprašal, koga zastopa. Ta mu je povedal, da zastopa delavce, ki so izstopiti iz CCdL. Povedal Je tudi, da ima priznanje osrednje in Javnopravno priznane UILM.
Nikogar ni presenetila izjava ravnatelja podjetja, da te nove kovinarske organizacije ne bo priznal. Pač pa je bila presenetljiva reakcija predstavnikov CCdL, ki so vzrojili, da ne bodo sedeli za isto mizo z UILM. Sindikalisti CGIL in CISL so izjaviti, da mora predstavnik
Z avtom v pešca
Med prečkanjem D’Annunziovega drevoreda včeraj navsezgodaj zjutraj se je 59-letni trgovec Luigi Cas-sonella iz istega drevoreda znašel nepričakovano pred fiatom 1300, katerim je 60-letni Giovanni Linassi iz Ul. R. Manna vozil proti gornjemu delu. Presenečen je bil seveda tudi šofer avta, ki je prepozno pritisnil na zavore in Cassanello zbil na tla. Tega so odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na glavi in predvsem zloma stegnenice leve noge sprejeti s prognozo okrevanja v dveh mesecih na ortopedskem oddelku.
MIRAMARSKI PARK Predstav*
»Luči in zvoki«.
Danes ob 21.30 «Der Kaisertraium von Miramare« v nemščini; ob 22.45 ((Mlassiirtiliano e Cairžot-ta« v italijanščini.
Prevozna sredstva: avtobus «6» ta proga «M» od Barkovelj do Mirani ara ob 21. uri ter ob 22.15. Po> vratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vojaki, EN AL in komitive 300 Ur.
Nazionale 16.00 «Que6to pazao, paa-zo, paazo monido«. Panaviston. Teohnicolor.
Fenice 16.00 «007 con aimore dali* Russia«. Sena Cann«ry. Techni-oolor.
Eden 16.30 «Oltre l’Eden». C. Jour-dan, P. Zimrmer. Technicotar. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30	«11 decameroiM
orienitale«. Grandsoopeootor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior IX. festival znanstvenofantastičnega filma.
Ritz 16.30 »Passione« Film Ingmar-ja Bergmana. Techntoolar. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 »Dio 11 crea... io II ammazzo«. Dean Reed, Agnes Spaak. Colorscope.
Filodrammatico. Zaprto.
Aurora 16.30 »La notte brava del soldato Jonathan«. Clint East-woord. Technicotar. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «11 elan del borsalini«. Franco Franchi, Ciccio In-grassia Technicotar.
Cristailo 16.30 «1 lupi attaccano in branco«. Rock Hudson. Technl-ootor.
Capi tol Zaprto.
Moderno 16.30 «E1 Condor«. Lee Van Clee. Technicotar.
Vittorio Veneto 17,0(1 «11 re delle lsole«. Carlotte Keston. Techni-cotor.
Ideale 16.30 »Bang Bang Kid«. G. Madison, Sandra Milo. Technlco-lor.
Astra 16.30 «Un agente chiamato Dagher«. Terry Moore. Technlco-tor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.30 «1 diavoll del more«. James Frunoiscus. Technicotar. Prepovedano mladini pod 14. letom.
DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Luool, Ul. Ginnastica 44, Mianl, Drev. Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmelner, Utica Giulia 14, Manzoni, Largo Somnino 4, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Al Ge-metil, Ul Zoruttl 19/c.
KINO «IR1S» PROSEK
predvaja v soboto ob 19.30 (Tehniootor) barvni komični film
UN ELMETTO PIENO Dl FIFA
Igrata: Peter McEnery, Andš Bo-urvil
ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA
sklicuje redni občni zbor 10. julija 1971 ob 21. url v bazoviškem domu.
Prosimo za potooštevilinio udeležbo.
Odlbor
Izlet Slovenske Vincencljeve konference v kolonijo v Ovaro bo 18. julija. Prijave sprejemamo: v Trstu na sedežu Slovenske Vincencljeve konference, Ul. S. Nicota 31 (tel. 62-972) od 17. do 19. ure, razen sobote; v Gorici na Placutl št. 18, vsak dan od 9. do 12. ure ln od 16. do 19. ure. Vpisovanje se bo zaključilo 12 julija.
SPITI organizira 10. in II. julij*
enoinpoldnevni avtobusni izlet v San Martino di Castrozza, od koder je možno z raznimi sedežnicami in žičnicami se vzpeti na nad 2000 m ln uživati krasen razgled na Cimon della Pala in Pale dl San Martino itd Za planince bo poskrbljeno prenočišče v Rifuglo Pedrot-ti in vzpon na Col di Rosetta 2.742 metrov Vpisovanje še danes, 7. ju-lija v Ul. Geppa 9.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi dne 25. t. m. izlet v Pulj in okolico Vpisovanje v društvenih prostorih.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojni Ivani Stoka daruje Eda Gorup 2.000 lir za spomenik padlim na Proseku.
ZADNJI 4 DNEVI!
IZREDEN USPEH
LIANANANDORINALDO

V TRSTU - Športno igrišče - Ul. Flavia
2ene ln krokodili v boju v velikem panoramskem bazenu v središču treh aren
DANES 2 PREDSTAVI OB 17. IN OB 21.45
Tel. 815-359
Predprodaja vstopnic v centralni prodajalni Pasaža Prottl — To'.. 36-372 ln 38-547

VČERAJ PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM
Znatno znižana kazen mestnemu redarju ki je poskusil izsiliti dva milijona lir
Sodniki so mu priznali tudi pogojnost kazni, ki je ne bodo vpisali v kazenski list, ter odredili njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora
Na zatožni klopi tržaškega pririv-^®Ra sodišča (preds. Franz, tož. ''•"fot, zapis. Mosca) je včeraj s«wel bivši mestni redar, 34-letni vintcio Lepore iz Istrske ulice št. J*’..® ®e je moral zagovarjati za-,, .Poskusa izsiljevanja denarja p. mLnjona lir) 34-letnemu trgovcu nicciu Lizieru iz Larg0 Mioni 5, satniku znane trgovine «Princep’s», na Korzu Italia št. 12.
Zahtevo po denarju je Lepore na ***** točno v triintridesetih vrsti-
n i’i * * * * V P’®0®’ k* 8a Je Liziero našel 13. marca letos na podu za kristalnimi vrati svoje trgovine na ■•torzu Italia. V pismu je tedaj še nemara storilec napisal med družno sledeče: «£e ti je kaj do že ne in sinčka Marka moraš položiti dva milijona lir v bankovcih za drugo klopico po baru tPasserel-|a» na Sprehajališču Sv. Andreja* ter zaključil pismo s temi besedami: »Ne obvesti policije! Mi-*"jn, da si pameten. Torej pazi *e- Pazi se! Tvoj dragi prijatelj*. Mimo tega je izsiljevalec zahteval *a naslednji dan odgovor. Dan po Prejemu pisma je namreč Liziero toOTal izpostaviti v srednji izlož-"* togovine dve beli, ženski torbi-el — odgovor, da pristane na zah-tovo. Moški bi moral položiti denar z dvomilijonsko vsoto v soboto, *“• marca letos ob 17. uri v omenjenem kraju.
Pismo je prva zagledala trgovčeva žena ter takoj obvestila moža. Ker je le-ta bil prepričan, da ga avtor pisma na skrivnem opazuje, je sklenil odposlati na kvesturo ne-kaga prijatelja, na katerega se je sanesel.
Približno uro kasneje sta se predstavila v njegovi trgovini elegantno oblečena gospa in gospod: nista bila običajna klienta, pač pa policijska agenta, ki sta zahtevala, naj jima Liziero izroči pismo.
Vse je bilo pripravljeno za izpopolnitev neznančeve zahteve. V soboto popoldne, točno ob 17. uri, se je Ližaero odpravil s svojim »luksuznim avtomobilom*, kot ga je neznanec označil v pismu, skoraj do bara »Passerella*. po ovinku Sprehajališča Sv. Andreja. Trgovec je “Stopil jz avtomobila s paketom, v katerem pa ni bilo nič drugega kot navaden pajpir, prečkal cesto, sedel na klopico in s srcem, ki mu j® močno utripalo, čakal nekaj md-hht, nato pa položil paket z... mi-“joni na klopico. Hip zatem je vstal, •Pet prečkal cesto in se odpeljal • svojim avtom fiat 125.
Tedaj so že ves okoliš obkrožili agenti saj so se tako skrbno skrili "tod vejami in za zidki, da jih Le-P°re niti najmanj ni opazil. Medtem ** je izsiljevalec — Lepore — pribijal s fiatom 600 do domenjenega “■aja, izstopil z nekajletnim sinč-■t°m1 nato pa se približal klopid to hlinil, da se igra z otrokom. Pa le za nekaj minut. Nenadoma je, Prepričan, da ga nihče ne vidi, Jtohknil z roko za klopico, kjer je b*‘ Paket z »denarjem*. Pri tem Pa so agenti skočili iz svo.idh skrivališč in aretirali moškega, ki se le brez oklevanja dal mimo ujeti to prav tako mirno priznal svojo sukovsko namero.
Policisti so ga takoj vklenili v nsice, nedolžnega sinčka pa izro-toti osebju ženske policije, to pa hesrečni materi, ki je vsa zaskrb-tiena pritekla na kvesturo s svojo, "<*a.i nad eno leto staro drugoro Ienko.
Na razpravi pred tržaškim kazenskim sodiščem meseca aprila letos le Lepore gladko priznal svoje ne-Pe^tono dejanje in se skušal opravi-
Sko oskrbo upokojenim obrtnikom in njihovim družinam.
Upokojeni obrtniki in njihove družine bodo lahko dobili predpisana zdravila v katerikoli lekarni. Ob nakupu bodo morah plačati
vstal in dobesedno dejal: »Ničesar drugega nimam pristaviti kot le to, da sem resnično skesan nad vsem tistim, kar sem storil*. Nato pa .je na predsednikovo izrecno vprašanje še nojasnil, da je v času dogodka njegova punčka bila hudo boina. Tudi to naj bi vplivalo k pisanju pisma, pri katerem je popolnoma izgubil glavo.
Javni tožilec dr. Franzot ie predlagal za obtoženca potrditev prvostopne kazni, branilec odv Sardos Albertini pa znižanje prvostopne kazni s priznanjem njene pogojnosti ter brez vpisa v kazenski list.
Sodniki so po daljšem posvetu znižali Leporeju kazen pogojno in brez vpisa v kazenski list na 11 mesecev zapora in 80 tisoč lir de name kazni ter odredili njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora, če ni priprt iz drugih razlogov.
Lekarniška oskrba za upokojene obrtnike
Pokrajinska bolniška blagajna za tržaške Obrtnike je začela, z denarno podporo dežele, nuditi lokami-
lllllllllllinflllllll MIH HM m MII II MIH Hlinili MIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Podeljene prve diplome na medicinski fakulteti
Prvi doktorji tržaške medicinske fakultete so diplomirali z res odličnimi ocenami
ZDRUŽENI GORIŠKA IN TRŽAŠKA POKRAJINA
Prihodnji teden bodo v Tržiču umestili področni posvetovalni odbor za načrtovanje
V odboru je 42 zastopnikov z Goriškega tor 27s Tržaškega Med njimi je tudi nekaj slovenskih zastopnikov
V sredo popoldne so se v Tržiču sestali zastopniki občin tržaške in goriške pokrajine, ki so jih prizadete občinske uprave imenovale, upoštevajoč deželni zakon štev. 35 z dne 10. avgusta 1970, ki deli de-
so upokojeni obrtniki, da bo ta prilepil na recept odrezek s ceno zdravila in izpolnil potrebne kupone. Upokojenec bo moral predložiti bolniški blagajni recept ln kupone v roku tridesetih dni po nakupu. Blagajna bo povrnila vsoto, ki jo Je zavarovanec plačal za zdravila, pridržala pa sl bo 200 lir za vsak odrezek.
Denarno povračilo Je dovoljeno za katerokoli zdravilo, ki ga je priznalo ministrstvo za zdravstvo.
Zdravnik bo moral nasloviti recept na bolnike in bo moral pripisati diagnozo, ki bo potrjevala nujnost zdravila. Obrtniki, katere so upokojili po 1. januarju 1971, morajo predložiti pokojninsko knjiži, co bolniški blagajni, da jih vpišejo v seznam zavarovancev, katerim pripada tudi lekarniška oskrba. Ta bo stopila v veljavo od dneva vpisa v seznam.
Včeraj zjutraj so podelili prve diplome na tržaški medicinski fakulteti. Diplomiralo je 11 študentov, ki so dosegli zelo dobre ocene za svoja dela, saj je bil najnižji red 104. Ti odlični rezultati pa dokazujejo, da je tržaška fakulteta vredna pohvale in priznanja, ki so ji izrekli znanstveniki, ki so se pred nedavnim udeležili mednarodnega kongresa o vaskulami kirurgiji-
Včerajšnje svečanosti so se udeležili med drugimi tudi deželna odbornika za zdravstvo in za javno šolstvo Devetag in Giust ter župan Spaccini. Rektor tržaške univerze Origone, ki se trenutno mudi v Rimu, je poslal telegram, v katerem je voščil medicinski fakulteti kar največ uspeha. Svečanosti se je udeležil tudi prof. Ce-sare Valdoni, ki je svoj čas predsedoval tehničnemu odboru za ustanovitev fakultete. Poleg njega pa je bil prof. Zatti, ki je bil prvi dekan fakultete.
Prvi doktor, ki je doplomiral vče raj zjutraj, je bil Paolo Benussi, ki je diskutiral tezo o obolenjih ožilja z dekanom fakultete prof. Dal Palujem. Za svoje delo je dobil najvišjo možno oceno 110 s pohvalo. Z isto oceno so diplomirali tudi Valter Donadon, Ida Le-scovelli, Sergio Gregoretti, Giorgio Longo, Mauro Tommasi in Radoslav Ukmar.
Leda Martini je dobila 110, E doardo de Galasso in Mario Ando-lina 108 ter Alessandro Bieker 104.
Vlom v seslj'ansko stanovanje:
skoraj dvomllljonskl plen
V torek je 45-letna Majda Gvazda-ČIkT u,cja,‘jc *n s*	I novič par. Fabbro Fontana Iz Ses-
v‘ ' da '1f nU,no Potreboval fahte-l	m Junker 14> prl javila bar-
S sklon?010 Zi8 D°.ravnavo.	| kovljamskemu komisarju javne var-
SK£ TSJTK
tokom, da je v trenutku, ko ie na Pisal pismo, popolnoma izgubil gla-v° in tudi ko bi ga hotel prekli-CaP. bi bilo že prepozno.
Kot znano, predvideva zakon za obtožbo izsiljevanja kazen od 3 do let zapora ter denarno kazen od 40 do 160 tisoč lir. V primeru Poskusa izsiljevania Pa čl. 56 kaz. Zakonika predvideva znižanje kazni °p ®ne do dveh tretjin. Kazenski sodnikj so sprejeli drugo možnost Znižanja kazni in tako obsodili Le-j*ar*l* na 1 leto in 4 mesece za-P°ra teir 180 tisoč lir denarne kazni.
Proti tej razsodba ie obtoženec yiožil priziv in tako se je včeraj tooral zagovarjati pred prizivnim sodiščem, seveda v priprtem stanju. -,Ko ga je predsednik sodišča dr. sranz vprašal, kot ie to običaj, Ce želi kaj povedati, je Lepore
nosti, da so mili v njem« stanovanje ln odnesli zlatnino, prenosni radijski aparat, čekovno knjižloo milanske banke Rastni ta 110.000 Ur v gotovini. Zenska Je utrpela približno 2.000.000 lir škode. Po njenem mnenju so tatovi, ki so Ji vse pobrali iz omare njene spalnice, vlomili v stanovanje s ponarejenimi ključi v torek med 20. ta 22. uro.
Več tatov
prijavljenih sodišču
Predvčerajšnjim Je leteči oddelek tržaške kvesture prijavil sodnim oblastem pod obtožbo tatvine 20-letnega Antonia Zucchera iz Ul. Tlgor, 17-lenega P. B. ln 22-letmega Franca Speranzo lz Ul. Matteotti. Pod podobno obtožbo sta končala v zaporu 22-letnd Andjelko Valenta
., e^aJ?lal?U’	že'no ozemlje na osem sociološko-
ekonomskih področij, v zastopstvo goriško-tržaškega področja.
Na deželpi upravi so namreč prišli do spoznanja, da imata goriška in tržaška pokrajina sorodno gospodarstvo in so zaradi tega skoro vse področje teh dveh pokrajin vključili v osmo področje. Izvzeti sta le občini Gradež, ki bo pripadala obrežnemu področju, ki gre tja do Lignana, in občina Dolenje, ki so jo vključili v področje Čedada.
Na žalost ni v sredo prišlo do imenovanja predsednika in podpredsednika, ker je manjkalo precej izvoljenih. Vsi namreč niso dobili vabila, nekateri pa so ga dobili zelo pozno. Zaradi tega so sestanek odložili na prihodnji petek.
Kljub temu pa je deželni odbornik za delo Nereo Stopiper povedal, kako je prišlo do sestave teh področij, kakšna načela so narekovala tako porazdelitev, kakšne namene ima deželna uprava s temi odbori programacije. Po uvodnih besedah so med prisotne porazdelili zanimivo publikacijo, ki je delo deželnega urada za načrtovanje. V tej publikaciji so zbrani najrazličnejši podatki.
Posvetovalni odlaor — taka je njegova uradna definicija — sestavlja 69 članov. Med temi jih je 42 iz goriške, 27 pa iz tržaške pokrajine. Največ zastopnikov pripada demokrščanski stranki, sledijo komunisti, za njimi so socialisti. Manjše občine imajo le po enega zastopnika, število zastopnikov se veča vzporedno s številom prebivalcev Goriška občina ima n.pr. v tem odboru šest zastopnikov, tržaška pa šestnajst.
V tem odboru je precej Slovencev. Ti so: Karlo Milič kot zastopnik repentabrskega župana; Jože Guštin, župan zgoniške občine; Andrej Jarc, župan doberdobske občine; Stanislav Klanjšček, župan števerjanske občine; Jožef Češčut, župan sovodenjske občine; dr. Dra-
In 25-letal Milorad Nedeljikovdč, oba iz Beograda.
Pod obtožbo poskusne tatvine pa je moral za rešetke tudi 52-letal Fulvio Pa vam iz Ul. del Bosco, katerega je 5. t.m. ponoči lastnik fiata 850 Vtacenzo Barzellato iz Ul. delila Guardia zasačil v trenutku, ko mu je hotel ukrasti radijski aparat iz avta. Ko so prišli na kraj policijski agenti, so ugotovili, da so bile žloe električne napeljave že odtrgane.
lUiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiirmuimuiiiiiiiitiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii
Pokal «Gradina» tokrat v Trst
Peti pokal doberdooske občine je1 vsaj po enega dobrega tolkača. Ta
„ __i..i: __ n : _	:____n_in .  i •	__ *    
letos po zaslugi dvojice Baris Rosar odšel v Trst. Doberdobci so ostali praznih rok. Le ti dve novici sta vredni omembe, ostalo je potekalo po napovedanem programu.
Prireditelji so se potrudili, da je tekmovanje potekalo brez zapletlja-jev in po določenem urniku. 96 dvojic se je že pred deveto uro zbralo na sedežu balinarskega društva «Gradina» v gostilni pri Viktoriji, kjer so na oglasni deski pregledali izžrebane skupine in igrišča, kjer so morali igrati izločilne tekme.
Od osmih parov, ki so zastopali domače barve, jih je polovica izpadla že v prvem kolu, druga polovica pa v naslednjem kolu. Po nadaljnjih izločitvah so si priborile vstop v finale po dve ekipi iz Trsta in iz Ronk.
Ker je letos vsak igralec razpolagal s tremi žogami, so prišli do izraza dobri tolkači, ki so pogostokrat zaradi zamotanih položajev na stezi najraje streljali na balinčka in tako zavlačevali lepo igro. Posledica je bila usodna za pare, ki so svojo igro naslanjali na zapiranje, kar je odprlo pot v zaključni del le tistim dvojicam, ki so imele
ijgfssdl1

Ko boste prišli v LJUBLJANO, obiščite tudi TRGOVSKO PODJETJE
ki vam v svoji specializirani sodobni enoti
VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI
BI
nama
(nasproti hotela Slon)
nudi: kvalitetni Izbor usnjene konfekcije za moike In ženske, klasične In bou-tlque mode ■ V hiši je lastna menjalnica ■ Za nakup z devizami odobravamo 10*/« popusta
pomanjkljivost velja predvsem za kraške pare, ki so se vedno izkazali kot zapirači, niso pa imeli v svojih vrstah dobrih tolkačev. Za igro s tremi ali več žogami je taka pomanjkljivost negativna.
Tekmovanje se je zaključilo ob dveh po polnoči, ob prisotnosti številnega občinstva. Nagrade sta razdelila predsednik Marino Gerin in tajnik Arnald Ferfolja. Končni izidi tekem so naslednji;
1. Barin — Rosar, »Istria-Trieste* iz Trsta; 2. Minetto — Bratina, »Alla Pesa* iz Ronk; 3. Cimolino — Simeoni, »Gretta* iz Trsta; 4. Furlan — Furlan, »ASB* iz Ronk.
Doberdobsko balinarsko društvo »Gradina* se zahvaljuje vsem, ki so s pokali ati z denarnimi prispevki pripomogli, da je bilo tekmovanje na dostojni višini, kar gre v čast prirediteljem in vsem vaščanom.
Sestanek gradbincev CGIL
Jutri bo v Gradišču, v prostorih restavracije »Al Pellegrino*, deželni sestanek gradbincev, ki so včlanjeni v sindikat FILLEA-CGIL. Prisostvovali mu bodo aktivisti iz goriške, tržaške .videmske ter por-denonske pokrajine.
Uvodno poročilo bo imel deželni povezovalni tajnik Mario Criscenti, Govoril bo o borbi za reforme, za polno zaposlitev, za sindikalno e-notnost. Predsedoval bo vsedržavni tajnik te stroke Renato Cappelli.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj popoldne so v goriški bolnišnici pregledali 78-letnega upokojenca Andrea Foladore iz Ulice For-mica 9. Padel je na cesti. Ozdravel bo v petih dneh.
V	sredo zvečer je na cesti med Gorico in Gradiščem padel z mopedom 41-letni Lodovico Michelutti iz Gradišča. Ozdravel bo v devetih dneh.
V	videmsko bolnišnico so včeraj odpeljali iz goriške 36-letnega Vitto-ria Battistella iz Zdravščine. V to-
; rek ponoči je padel z mopedom in j dobil hude udarce na glavi. Nje-' govo stanje je zelo resno.
go Legiša, župan nabrežinske občine; Alojz Markovič, zastopnik manjšine v nabrežinski občini; Dušan Lovriha, župan dolinske občine; Marino Bandi, zastopnik večine v dolinski občini; Glauco Petaros, zastopnik manjšine v dolinski občini; odv. Peter Sanzin, zastopnik večine v goriški občini.
Na ustanovni seji tega posvetovalnega odbora je goriško pokrajinsko upravo zastopal odbornik za načrtovanje Lodi, tržaško pokrajino pa odbornik za javna dela Lucijan Volk.
Za referendum o odpravi političnih členov kazenskega zakonika
Pred nekaj dnevi je bil na sedežu PSIUP v Tržiču sestanek, ki so mu prisostvovali zastopniki nekate rih političnih strank in organizac!' Govorili so o možnosti referenduma
s katerim bi odpravili nekatere člene iz kazenskega zakonika, ki predvidevajo kazni za politične, sindikalne in podobne motivacije.
Drug sestanek o tem vprašanju bo v torek 13. julija ob 20.30 na sedežu federacije PSIUP v Tržiču. Zastopniki se bodo domenili o načinu pobiranje podpisov v podporo zahtevi po takem referendumu.
Dr. Bruno Pascoli novi državni pravdnik
Včeraj se je v Rimu pod predsedstvom odv. Alfreda Amatuccija sestal višji sodni svet, ki je imenoval vrsto novih vodilnih sodnij-skih funkcionarjev za prizivna in kazenska sodišča ter nekaj novih državnih pravdnikov.
Med slednjimi je bil za novega državnega pravdnika goriškega sodišča imenovan dr. Bruno Pascoli, dolgoletni namestnik državnega pravdnika in javni tožilec na tržaškem kazenskem sodišču, v zadnjem času pa javni tožilec na tržaškem prizivnem sodišču.
DOBERDOBCI GREDO V JUGOSLAVIJO
PEVSKI ZBOR «JEZER0» BO NASTOPIL V ŠENTVIDU
V nedeljo nastopi 21 pevskih zborov - Nastopila bosta tudi slovenska zbora iz Koroške in iz Madžarske
V nedeljo 11. julija bo v Šentvidu pri Stični zaključni kulturni teden, ki qa ob podpori tamkajšnjih prosvetnih in kulturnih društev prireja krajevna občinska uprava. Na kulturnem sporedu sodelujejo vidni zastopniki zborovskega petja, kot so Slovenski oktet, skladatelj Rodoven Gobec m drugi ter stremi predvsem za tem, da privabi čim-več zborov, ki nimajo možnosti nastopati na pevskih tekmovanjih in zahtevnejših nastopih.
Na zaključnem koncertu, ki bo v nedeljo zjutraj, bo nastopil tudi dober dobski pevski zbor *Jezero*. To bo edini slovenski pevski zbor iz Italije, ki bo nastopil na U.j prireditvi. Istega dne bosta nastomla tudi po en slovenski zbor iz Koroške in iz Madžarske.
Na omenjenem koncertu, ki se bo pričel ob osmi uri (po jugoslovanskem času) in bo trajal do poldne, bo nastopilo kar 21 pevskih zborov.
Ob tej priliki prosvetno društvo rJezero» v Doberdobu obvešča va ščane, da je v avtobusu, ki bo šel v Šentvid, na razpolago še nekaj prostih mest in vabi vse tiste, ki b se radi izleta ude'ežili. da se vpi
Danes prepoved parkiranja na Trgu Battisti
Goriški župan poziva avtomobiliste, da ne parkirajo danes popoldne na osrednjem prostoru Trga Battisti. Ob 18. uri ne sme biti na tem prostoru niti enega avtomobila. Na omenjenem trgu bo danes zvečer svečana otvoritev evropske-1 ga prvenstva kadetov v košarki.
šejo pri odbornikih društva.
ttiiiiiiiiimiiiiiitiiiitiiiitiiiitiiiiiiii,ii|,M„n,n,l|,,imiittllllll|l|llmllllllll|llll)lllll|ll|ll|||||lll||mi||lllm|||||||||||||||t|||||||||||||imil|||||||||||||||IMI)||MM||l)|||||||
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Odlična zamisel v Mirnu
Oblikovalec počivalnikov, ki so osvojili svet, Oskar Kogoj, je odprl razstavni salon za mednarodno razstavno dejavnost
Dobitnik letošnje nagrade iz Pre-
šernovega sklada za odlično izde-
lane plastične počivalnike Oskar
Kogoj, je spet presenetil javnost.
V svojem rojstnem kraju v Mirnu je namreč odprl razstavni atelje, v katerem bo nudil nadarjenim ustvarjalcem na področju industrijskega in drugega oblikovanja mož nosti za predstavitev njihovih stvaritev. Nekdanji hlev in senik je z izvirno zamislijo spremenil v arhitektonsko moderno zasnovane prostore, ki bodo nudili zainteresiranim umetnikom možnosti za konfrontacijo njihovih idej z občinstvom.
Oskar Kogoj je nedvomno izvirna osebnost. Star je komaj 29 let. Po študiju na srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani se je vpisal na visoko šolo za industrijsko oblikovanje v Benetkah. Tam se je seznanil s številnimi oblikovalci iz Italije in iz drugih držav, navzel se je tudi modernega pogleda na design, ki osvaja svet. Njegovi počivalniki, ki jih je zasnoval s skupino sodelavcev raznih strok in so dobili nagrado iz Prešernovega sklada, že predstavljajo realizacijo modernih pogledov na design. Zdaj pripravlja novogoriška tovarna Meblo njihovo industrijsko proizvodnjo. O njih so pisale številne evropske revije in v kratkem jih bodo razstavili tudi v newyorškem muzeju moderne u-metnosti. Doslej je izdelal okoli 20 večjih designov in študijev. Kar pet od teh je bilo nagrajenih.
Oskar Kogoj je po končanih študijah bil nekaj časa honorarni docent na šoli, kjer je diplomiral in sodelavec znanega oblikovalca in pedagoga Giuseppa Mazzariola. Zatem se je odločil za samostojno in predvsem samorastniško pot. Njegova dela so našla vselej velik odziv javnosti. Med drugim je dobil pomembno nagrado za elemente otroškega bivanja na mednarodni razstavi v Milanu.
Tiskovni referent pri goriškem zavodu za socialno skrbstvo dr. Franco Antoninl nam je poslal poročilo, ki pojasnuje govorice o
dovoli delodajalcem plačilo teh razlik; ti bodo potem dobili povračilo od omenjenega zavoda.
tem, da INPS noče plačati dodatkov delavcem gradbene stroke, češ da niso podjetja plačala svojih obveznih pristojbin.
S tem v zvezi goriški INPS izjavlja, da nima pri tem velike odgovornosti, ker je komisija, ki odloča o plačilnih dodetkih sestavljena iz devetih oseb: te so ravnatelj INPS, en funkcionar inšpektorata za delo. en funkcionar finančne intendance, trije zastopniki delodajalcev, trije zastopniki sindikatov. INPS mora le sprejeti in izvajati odločbe te komisije. INPS
NiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiuimmmtniiimiHiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiintiiiiiiiiiiii
DELAJO PREVEČ ČASA Z ZMANJŠANIM URNIKOM
SOVODENJSKI TEKSTILCI ŠE VEDNO NEZADOVOLJNI
Jutri bo sestanek tovarniškega odbora - Stavka v Inles v Zdravščini - Delegacija Mucchiuta pri Stopperju
Nesreča tržaških zakoncev
Včeraj se je pripetila na cesti Tržič-Gradež prometna nesreča, za radi katere so v tržiški bolnišnici pridržali na zdravljenju Guglielma Tirintello iz Trsta za 10 dni in njegovo ženo Alessandro Michelli za 20 dni. Guglielmo Tirintello, ki ga je prejela nenadna slabost, je s svojim fiatom 600 zavozil s ceste. Zapisnik je napravila cestna policija.
Jutri zjutraj se bo v sovodenj-ski tovarni sestal tovarniški odbor. Sestanku bodo prisostvovali tudi zastopniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Razpravljali bodo o sedanji fazi sindikalne akcije, ki jo vodijo delavke in delavci v tej tovarni.
V sredo so delavd te tovarne stavkali. Delavstvo v tej tovarni zahteva najprej povratek na popoln delovni umik. Precej delavk dela sedaj s skrčenim urnikom in zaradi tega dobivajo manjšo plačo. Istočasno pa zahtevajo delavci te tovarne, da bi tudi v njej uvedli nekatere izboljšave, ki sta jih vodstva podjetij v Podgori in ATI v Gorici pred kratkim priznali svojim uslužbencem.
Sindikati trdijo, da imajo delavci vedno več dela. da mora upravljati vedno več strojev. Istočasno pa ravnateljstvo počasi krči število zaposlenih.
Delavstvo zaposleno v tovarni INTES v Zdravščini je stavkalo v torek in v sredo. Stavko so proglasili v okviru vsedržavnega sindikalnega gibanja tekstilnih delavcev. Zahtevajo ohranitev delovne sile v tekstilnih tovarnah, če pa tega ne bi bilo mogoče, gradnjo tovarn druge stroke na vseh tistih področjih, kjer je v tekstilnih tovarnah zaposlene veliko delovne sile.
V sredo popoldne se je skupina delavk podjetja Mucchiut iz Gradišča sestala z deželnim odbornikom Stopperjem v Tržiču. Do sedaj ni prišlo do nobenega konkretnega zagotovila, da bo kakšno drugo podjetje prevzelo omenjeno tovarno v Gradišču. Delavke so zahtevale, da bi deželna uprava prispevala še nekaj za ljudi, ki so že več kot mesec in pol dni nezaposleni. Odbornik Stopper je oblju bil, da bo o stvari govoril na seji deželnega sveta, ki bo prihodnji torek.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiniuiinimiiiiiiiuiiiHMiNNiiniiiiMHiiNniiiimN
Kamioni na parkirišču pri Rdeči hiši
V	nedeljo praznik policijskih sil
V	nedeljo 11. julija zjutraj bo v kasarni »Sabotino* v Ulici sv. Klare svečanost ob 119. letnici ustanovitve korpusa varnostnih straž. Ta dan praznujejo v vsej državi kot dan policijskih sil-
Goriški prefekt in kvestor bosta pregledala častno stražo vseh oddelkov, ki so v službi v Gorici. Priso*ni bodo tudi oddelki prometne, obm -ire in železniške policije.
Sled a bo vojaška maša. Svečanosti bodo prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti.
Nocoj predvajanje filmov v Stan dreza
Prosvetno društvo »Oton Župančič* v štandrežu vabi domačine, da si nocoj ob 21. uri ogledajo film o nedavni mladinski kolesarski dirki skozi vas. Istočasno bodo predvajali tudi film o letošnji proslavi 25. aprila.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 11. julija izlet na Kucelj in na Čaven. Izletniki naj se zberejo ob 6. zjutraj na Travniku, odkoder bo odhod. Istega dne popoldne priredi SPD izlet v Čepovan. Na popoldanskem prazniku so na sporedu športne in kulturne točke. Avtobus po odpeljal izletnike s Travnika ob 13.30. Zaželjen je prihod izletnikov z lastnimi avtomobili.
Ravnateljstvo slovenske nižje gimnazije v UL Randaccio ter klasične gimnazije liceja ter učiteljišča v Ul. Croce, sporočajo, da je v teku vpisovanje dijakov v vse razrede teh Sol za šolsko leto 1971-1972. Vpisovanje bo trajalo do vključno 24. julija. Za dijake, ki imajo popravne Izpite, pa je vpis možen do 22. septembra 1971.
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča vse zainteresirane, da Je njen urad odprt vsak delavnik od 10. do 12. ure.
V pisarni Dijaškega doma se starši prizadetih otrok lahko pozanimajo za pojasnila o tečaju za popravne izpite, ki bo v Domu v avgustu.
Ravnateljstvo slovenske trgovske
šole v Ul. Seminarlo 6 Javlja, da je vključno do 24. Julija vpisovanje v vse tri razrede omenjene Sole Dl taki, ki imajo popravne Izpite, se bodo lahko vpisali do 22. septembra.
Na tej in na oni strani državne kot parkirišče. Sedaj je na tem pro-1 či hiši uvrstil na vrh lestvice vseh meje prt prehodu Rdeča hiša so štoru vedno parkiranih veliko ka-* jugoslovanskih obmejnih prehodov, uredili parkirišča za kamione. Na mionov. pred stavbo, v kateri ima- '	..........
jugoslovanski strani meje imajo ca- jo urade številna špediterska pod rinski ograjeni prostor tik za carin- jetja, pa sedaj parkirajo osebni av-skimi uradi, onstran ceste pa je tomobili.
precej veliko parkirišče, kjer mo-1 Promet po zgoraj omenjenih uli-rajo šoferji pustiti svoja vozila v cah. ki vodijo k obmejnemu preho-času, ko čakajo na rešitev raznih du, je sedaj za vsa ostala vozila carinskih formalnosti.	I olajšan. Vendar strokovnjaki meni-
.	,	.	, |jo. da bo kmalu tudi to parkirišče
^a ita jjanski strani meje so do postalo pretesno, Kajti promet se pred kratkim kam.omst. morah par- veta iz dneva v dan. JZar£di izredno
kirati svoja vozila na ulicah Giusti- ugodne trgovinske menjave, gre skcv mam, Alviano in Cravos. Na majh-, zi prchod pri Rdeči hiši zelo veliko nem parkirišču pred Rdečo hišo je | število težkih tovornih vozil. Lani bilo namreč prostora le za nekaj so na tem prehodu zabeležili nad desetin kamionov. Pred kratkim pa 1700.000 ton prometa v obe smeri. S je občinska uprava odkupila od ško-1 tako visoko količino prevoženega fije precej zemljišča ter ga uredila blaga se je obmejni prehod pri Rde-
Baje mu stoji vztrajno za petami prehod pri Šentilju na jugoslovan-sko-avstrijski meji.
Velik promet skozi prehod Rdeča hiša narekuje nujnost čimprejšnje ureditve obmejnih naprav pri Vrtojbi. Kot smo videli iz izjav novogoriškega župana Simca, ki smo jih objavili pred nekaj dnevi, so na oni strani meje že pričeli s prvimi deli, načrti so skoro gotovi. Na italijanski strani pa smo še v fazi proučevanja in načrtovanja Za razbremenitev prometa pri Rdeči hiši je potrebno, da se dela za nov ob mejni prehod začnejo in tudi kon čajo čimprej na obeh straneh državne meje.
VERDI 17.30-22.00: »Dumibo«. Barvna slikanica.
Cort.Su 17.00—22.00: «10 sono la iegge», B. Lancaster ln R. Rlan; kiiK-rnaskopski Ulm v barvah.
MODKRNISSIMO 17.15-22.00: «Zap-ro il domtaiatore«, C. Qutoney tn J. Cortes; Italijanski film v barvah.
CENTRALE 17.00-21.30: «n con««, ter con le scarpe da temniš*, Waiit Dismeyev film v barvah; K. Rus. sel ta C. Romero; sledi slikant-ca «Che strazio essere uccelli*.
VITTORIA 17.30—21.30: «La grands fuga«, S. McQulnn ln J. Garner; ameriški kdnemaskopskl film f barvah.
Iršič
AZZURRO 18.00-22.00: «D caso V®, n ere prlvata*, B. Cremer ta R, Verley. Barvni lllilm.
EXCELSIOR 17.30: «Meglio vedo-va«. Vlma Lisi in Lando Buazam-ca. Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00: «Promessa alFalba«. Meltaa Mercouri ta A. Dayan, barvni film.
Ronke
RIO: danes film «L’amoredlfflcile*. Volvi lioricu
SOČA (N. Gorica): «0 kako čudovita vojna«, angleški barvni film — ob 18.15 ln 20.15.
SVOBODA (Šempeter): «Tudi konje streljajo, mar ne?», ameriški bravni film — ob 18.30 ta 20 30.
RENČE: Prosto.
DESKLE: Prosto
SEMPAS: Prosta
KANAL: Prosto.
PRVACINA: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici j« danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna MARZINI, Korzo Italija 89, tel. 2443.
V	TR2ICU
Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna RISMON-DO, Ul. E. Toti, tel. 72701.

INFRASTRUKTURE SO ZLO, KI SE MU STEŽKA UBRANIMO
Uporaba min za gradnjo novega vodovoda je v Štivanu poškodovala kakšnih 15 hiš
Ponekod so mine razstreljevali samo dva metra od hiš - Podjetji zvračata krivdo za okvare drugo na drugo - Samoobramba vaščanov in pomoč občinske uprave - Šola, prosveta in šport
Mariborsko kulturno pismo
Stivan poznajo daleč naokrog po Itad&ji za «sveto področje*. Posvetile ao ga žrtve prve svetovne vojne, kakor pričajo Številni spomeniki, posejani tu in tam po vasi. Na to opozarjata tudi bronasta volkova na skali ob pokrajinski cesti, ki lačno zevata proti vzhodu. Toda sveto področje ali ne, Stivan ostaja pristna slovenska vas, ki Ji sicer vestna in v teh krajih zelo razširjena raznarodovalna politika ni mogla do živega. Ravno nasprotno — v tem maloštevilnem a izredno trdoživem prebivalstvu se je utrdila zavest, da resnični razvoj človeka ne more mimo priznanja njegove narodne vsebine. To dejstvo je posvetilo Stivan, najskrajnejšo slovensko postojanko na zahodu tržaške pokrajine, v »sveto področje* tudi za nas, pripadnike narodnostne manjšine, ki se mora še vedno boriti za marsikatero najosnovnejšo pravico ter se po drugi strani, žal, prepogostokrat boji svojih najosnovnejših narodnostnih dolžnosti. V tem p>ogledu nam je Stivan predvsem zadnje čase lahko zgled, čeprav marsikdo še ne pozna vztrajnih prizadevanj njegovega prebivalstva za utrditev narodnostne in socialne volje, kot ne pozna prave podobe okolja, v katerem je prisiljeno delovati.
Razstreljevanje min med hišami
Te misli se nam vsiljujejo, ko sl ogledujemo vas in se pogovarjamo z vaščani. Marsikaj so nam voljni povedati. Ze na prvi pogled se vidi, da jih nekaj teži, da bi se nečesa radi znebili. Sicer pa ni težko uganiti njihovih skrbi. Zarisane so v sami podobi vasi, kakršna se nudi očem obiskovalca. Človek, navajen na nekdanjo podobo Stlvana, bi se zgrozil. Sedanji pogled na razorane oeste, na razrite vrtove in dvorišča, na dolge razpoke v pročeljih hiš nehote spominja na potres. Vas Je v resnici zajel neke vrste potres. To je potres, ki ga ni zaznala nobena seizmološka postaja. Zaznali so ga samo ljudje v svojih srcih, a so bili brez moči, da bi se ga ubranili. Potres je povzročilo razstreljevanje min za gradnjo nove avto ceste v neposredni bližini vasi in za postavitev novih vodovodnih cevi iz bližnjega vodovoda, ki oskrbuje Trst in okolico s tako imenovano »nabre-žinko*.
O tem nam je nekaj stvari povedal domačin Viktor Pernarčič, ki smo ga obiskali na domu. Sku-paj smo sd bežno ogledali hiše z razpokami. Kakih 15 je poškodovanih. Ponekod so mine razstreljevali samo dva metra od hiš. Oškodovano prebivalstvo sedaj zahteva odplačilo škode, a zdi se, da bo njihova borba težavna in dolga: Razlogov za to je veliko. Predvsem sta mine skcraj istočasno razstreljevali dve podjetji, podjetje Tacchino za avto cesto tn podjetje Sain za vodovod. Pri tem seveda eno podjetje zvrača večji del krivde za škodo na drugo. Kdo naj tedaj določa odgovornosti? Končno dejstvo je to, da je pri kreganju spet najbolj oškodovano krajevno prebivalstvo.
«Vaška konzulla»
«V vasi so se vse nadloge začele pravzaprav takrat, ko so Italijanske fašistične oblasti zgradile v vasi vodovod,* nam je povedal Lucijan Kocman, glavni pobudnik in član odbora, ki so ga štivanoi pred kratkim ustanovili in ki se bavl z vsemi vaškimi problemi. Primerjamo ga lahko mestnim krajevnim komzult&m, čeprav nima pravne oblike.
«Zemljišča, kjer danes stoji vodovod, so nam fašistične oblasti tedaj razlastile, škodo, kd so jo j vaščani pri tem utrpeli, p>a so poravnali na dokaj čuden, način: v zameno za razlaščena zemljišča so v vasi postavili dva vodnjaka. Ta krivica se nam še danes obrestuje, saj Je, kot rečeno, prav vodovod eden izmed glavnih vzrokov današnje škode.*
Na vprašanje, zakaj so vaščani dovolili razstreljevati mine v neposredni bližini hiš, nam je Kocman razložil, da Jim je odborni-štvo za javna dela pri tržaški občini dalo pred tem vsa možna zagotovila ter jim razložilo, da je glavna težava vodovodne napeljave Stlvan-Trst v postavitvi pod-
Dela za namestitev vodovodne na-peljave so povzročila ogromno škodo na Javni in zasebni lastnini. Pogled na razrito cesto v središču Stlvana.
vodnih cevi, medtem ko so dela na suhem veliko bolj enostavna. V ta namen je vodstvo Acegata poverilo podvodna dela priznani vsedržavni tvrdki Montubl, dela na suhem pa manj usposobljeni tvrdki Sain. Zgodilo se je ravno nasprotno od predvidevanja občinskih strokovnjakov — podmorska dela so odlično uspela, postavitev podzemeljskih vodovodnih cevi pa je povzročila pravi škandal.
Kocmana smo nato vprašali, .s kakšnimi nameni im kaiko deluje odbor, ki ga je omenil. «To je bilo neobhodno potrebno v razmerah, v kakršnih se je nenadoma znašla vas,* nam je razložil. »Nastal je zadnje mesece lanskega leta, ko smo začeli v vasi razpravljati, kako bi najbolje reševali probleme, ki nastajajo proti volji domačinov. Na prvem skupnem sestanku smo nato ustanovili tričlanski odbor, ki naj bi posredoval želje vaščanov pristojnim oblastem.*
Občinski posegi
Stivanci danes s p>anosom ugotavljajo, da je njihovo prizadeva-nje že obrodilo prve sadove. Tar koj v začetku so predložili nekaj zahtev nabrežinskemu občinskemu odboru in občina je na izrecno zanimanje župana in nekaterih odbornikov v razmeroma kratkem času uresničila nekaj njihovih zahtev. Poskrbela Je za namestitev cestarja, ki je bil zelo potreben. Kot je znano, se v tem kraju pogostokrat prav zaradi slabo urejenih cest dogajajo prometne nesreče. Nadalje je občina že postavila javno telefonsko kabino, ker je bli edini prejšnji javni telefon nezadosten. Tretji ukrep je odobritev sklepa za napeljavo električne razsvetljave na pokrajinski cesti v smeri Gorice. Vsi ti ukre-
pi pa bodo znaitno izboljšali oest-nd promet dn zmanjšali polmere nesreč.
Poleg tega je občinska uprava obljubila, da bo v najkrajšem času poskrbela za postavitev obcestnih tabel z dvojezičnimi napisi, ki jih je odbor tudi zahteval, ter zgradila avtobusne čakalnice za šolarje in delavce lz bližnje papirnice. Največ zadoščenja pa daje Stivancem zanimanje občine za škodo, ki so Jo povzročila omenjana Javna dela.
Šolske težave
Vsekakor pa se sedanji porastek zavzetosti, zanimanja in prizadev-nosti štivanskega prebivalstva ne omejuje le na te probleme. Veliko zanimanja posvečajo, predvsem zadnje čase, vprašanju šole. V Štivanu, ki šteje 32 hišnih številk z nekaj nad sto prebivalci slovenske narodnosti, obiskujejo tamkajšnjo slovensko osnovno šoto samo štirje otroci.
«Ce računamo, da Je prva leta po vojni obiskovalo to šoto od 20 do 25 otrok, se res ne moremo zadovoljiti z današnjim stanjem,* nam je razlagal Kocman. «Zato smo zadnje čase vložili precej truda v to, da bi se stanje izboljšalo. Mislim, da bo ta skrb že v prihodnjem šolskem letu obrodila zaželene sadove. Predvidevamo namreč, da se bo število vpisanih v našo osnovno šolo povl-šalo na 7-8 otrok. Govorilo se je celo, da bi združili osnovne šole Iz Devina, Štivana in Medje vasi v eno šolo s sedežem v Devinu in tja vozili otroke na občinske stroške. Na ta način bi šola pridobila na kvaiitoti, saj bi lahko imela za vsak razred svojega učitelja. To je pa možnost, ki jo bo treba podrobneje proučiti.
Po vsem tem razgovoru nam je bilo jasno, da se štivamci ne u-stavljo ob prvi oviri, če se nečesa lotijo, in zajame njihovo delovanje vsa področja javnega življenja. To se odraža tudi na športnem in prosvetnem področju. Stivan res nima kafkšne posebne tradicije v lem pogledu, je pa zato njihovo sedanje prizadevanje, da bi vzbudili pjredvsem med mladimi kulturno zavest, tem bolj hvale vredno. Kot je znano, je bito v februarju 1968 ustanovljeno Sport-no društvo Devin-Stivain, ki se za zdaj bavi izključno z nogometom. Društvo je sicer takoj na začetku naletelo na težav?, a se je kljub
temu ohranilo in se sedaj skuša še okrepiti. Največja težava je bito vprašanje nogometnega igrišča, ki ga je društvo nameravalo zgraditi pri stari cerkvi v Stiva-nu, kjer je popolnoma zapuščeno močvirnato zemljišče. Stivanci so tedaj že začeli na lastno pest izravnavati zemljišče in privažatt material, a jim je nadzomištvo za umetnost to kmalu preprečilo, češ da ne smejo uničevati zgodovinsko pomembnega področja. Štivanoi pa kljub temu niso še popustili, čeprav je zadeva trenutno na mrtvem tiru.
Velike težave so tudi s prosvetno dejavnostjo. V prvi vrsti je
Ob dnevu borca je svet sklada za nagrade zveznega odbora zveze združenj borcev NOV Jugoslavije podelil nagrade avtorjem za pomembne stvaritve s tematiko iz narodnoosvobodilnega boja. Slovenija je dobila dve nagradi. Prvo je prejela komisija za zgodovino sveta za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, ki ureja «Knjižnico NOV in POS». Drugi nagrajenec lz Slovenije pa je skladatelj partizanskih pesmi Radovan Gobec.
Knjige o partizanskih odredih in brigadah ter narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji izhajajo v «Knjižnici NOV in POS» republiškega odbora ZZB NOV Slovenije.
V zadnjih dvajsetih letih Je na slovenskem knjižnem trgu razen literarnih del s tematiko narodnoosvobodilnega boja Izšlo že mnogo knjig, v katerih pisci memoarsko opisujejo, kaj vse so doživeli kot pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja In narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. V tem se nedvomno kaže potreba bralcev, da bi dobili ■čim več Izvirnih, resničnih in kar se da natančnih opisov do-
vprašanje prostorov. Razpolagajo sicer s primernim sedežem, ki ga je dal športnemu društvu na razpolago devinski princ Tum Taksis v devinskem župnišču. V lanski sezoni so imeli namen prirediti zanimiv večer s Stanetom Severjem. V načrtu so imeli tudi predvajanje slovenskih filmov in večer s predvajanjem Zerjalovega filma o Sovjetski zvezi. Zal p« iz objektivnih razlogov tega niso mogli uresničiti, zato nameravajo letos spet poskusiti.
Ker je zavesti in volje precej, lahko pričakujemo, da bo iz tega tudi nekaj nastalo.
d—n
godikov In osebnih doživetij med drugo svetovno vojno. Sama memoarska dela pa nikakor ne morejo zadovoljiti bralcev, ki sl želijo objektivnih in čimbolj dokumentiranih prikazov o narodnoosvobodilnem boju, o posameznih partizanskih odredih in brigadah ter drugih ustanovah jugoslovanske vojske na fronti in v zaledju, kakor tudi o posameznih obdobjih boja. Nekateri pisci namreč vse preveč zapada-jo subjektivnim vtisom ter včasih celo v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi opisujejo posamezne dogodke in pojave. Vse premalo je del, ki bi prikazala razvojno pot posameznih partizanskih enot od njihove ustanovitve pa do konca vojne ter temeljito, znanstveno dokumentirano obdelala posamezna pomembna obdobja iz boja. Se posebej primanjkuje del, ki bi obravnavala zgodovino In razvojno pot partizanskih odredov ln brigad ter posamezna obdobja narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji ali pa v enotah, ki so se borile večinoma na drugih področjih Jugoslavije, a so bili v njih pretežno Slovenci (kakršne so prav prekomorske brigade in druge enoto). Da bi odpravila to po-
Prijetna glasbena presenečenja za resnične ljubitelje glasbe so komorni koncerti, čeprav ta plemenita glasbena zvrst ni tako priljubljena širokemu občinstvu. H koncu koncertne sezone sta se na dveh večerih predstavila Slovenski trlo lz Ljubljane, na klavirskem recitalu pa znani mariborski pianist Janko Šetinc.
Slovenski trio, Id ga sestavljajo priznani mladi slovenski Instrumentalisti pianist Acl Bertoncelj, violinist Dejan Bravničar in violončelist Ciril Škerjanc, so se v dvorani umetnostne ga lerije prvič predstavili mariborskemu občinstvu in poželi zasluženo priznanje. Izvedli so Mozartov klavirski trio v g-duru, Schubertov op. 99 v b-duru in Mendelssohnov op. 49 v d-molu.
Koncertni mojster pianist Janko Šetinc ni neznan mariborskim koncertnim poslušalcem. Z vsakoletnimi precizno naštudiranimi samostojnimi koncerti prijetno preseneti. Na zadnjem večeru v Mariboru Je tehnično Izvrstno in u-metniško občuteno interpretiral skladbe Mozarta, Schumanna in
manjkiljdvoot, se je komisija za zgodovino sveta za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije lotila obsežnega in odgovornega dela, da bi v nekaj letih pripravila in izdala v »Knjižnici NOV in POS» več kot 40 del z navedenih področij.
Knjige v «Knjižnici NOV in POS» (do sedaj je izšlo skupaj 24 knjig) so, oziroma bodo plod skupnega dela nekdanjih pripadnikov teh enot in neposrednih udeležencev ali pričevalcev posameznih obdobij ali dogodkov.
Ta dela se opirajo na domačo in sovražnikovo izvirno dokumentacijo in arhivsko gradivo, medtem ko jih pričevanja preživelih borcev dopolnjujejo In približujejo najširšim krogom bralcev. Take knjige, ki so opremljene s fotografskimi reprodukcijami, potrebno dokumentacijo, z zemljevidnimi skicami itd., že zdaj pritegujejo in bodo nenehno pritegovale vse, ki se želijo objektivno seznaniti z narodnoosvobodilnim bojem, s partizanskimi enotami, še posebej so privlačne in poučne za mladi rod, ki bo lz njih spoznal smotre narodnoosvobodilnega boja in oblike, v katerih so jih uresničevali.
Člani komisije za zgodovino sveta za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri republiškem odboru ZZB NOV so: Klanjšček Zdravko — predsednik, Štolfa Milko — tajnik ter člani: Ambrožič Lado, Ferenc dr. Tone, Križnar Ivan, Petelin Stanko, Stiplovšek dr. Miro, Titi dr. Julij, Zevart Milan in Luštek Miro (pred kratkim nenadoma preminil ). Čestitkam ob zasluženem priznanju se pridružuje tudi u-redništvo našega časopisa.
ALBERT KLUN
Cerkev proti turizmu
Pred dnevi so v glasilu grške cerkve objavili novo molitev, ki je zelo razburila grško javnost. V tej molitvi vodstvo cerkve o-značuje turizem kot »nesrečo* in «prosi gospoda Boga*, naj varuje grški narod in njegovo pravoslavno domovino od nadloge turistov, teh «sodobnih zahodnih o-svajalcev*. Na priporočilo svetega sinoda morajo duhovniki brati to molitev »dan in noč*.
Znano je, da se v Grčiji zelo trudijo, da bi povečali priliv turistov. Letos pričakujejo prihod dveh milijonov tujih turistov, ki bodo potrosili v Grčiji za okoli 400 milijonov dolarjev tujih deviz.
Dabussyja.
Izredni dogodek mariborskega koncertnega življenja je bil nar stop turškega Državnega simfoničnega orkestra iz Ankare, ki je s svojim številnim orkestrom in izvrstnim izvajanjem presenetil in prekoračil vsa pričakovanja. Prvič se je bilo zgodilo, da je v Mariboru nastopil orkester Iz malo znanega balkansko-azijskega kulturnega področja. Sicer so znani v svetu nekateri vrhunski turški glasbeni umetniki, predvsem operni pevci, v tolikšnem obsegu kot ga tvori orkester p>a še nismo slišali. Turški državni simfonični orkester se je podal na turnejo po Evropi in Maribor je bil le vmesna postaja na tej poti. Veselje je bito toliko večje, ker se je orkester p>od vodstvom dirigenta Hikmeta Simška predstavil v najlepši luči umetniškega korpusa. Dobro so Izvedli znano Dvorakovo 8. simfonijo v g-duru, čeprav smo jo vajeni slišati bolj prepričljivo, rekel bi, bolj slo-vansko-naše, dočlm je v M. Bru-chovem violinskem koncertu v g-molu blestela zlasti violinistka Ayla Erduranova, ki je z vsem žarom izvabila iz svojega Inštrumenta, igrala je na Stradivarije-vo violino, umetniško prepričljivo podobo.
Seveda je bil Oapriccio a la Turque turškega skladatelja Fe-ria Tilzttna v središču px>zomosti, ker turške skladbe le poredko prodro do nas. Presenečenje je bito toliko večje, ker je skladba, ki se opira na folklorne elemente, z instrumentalno barvitostjo in razkošnim ritmom naravnost očarala, čemur je pripomogel Izvrstno uigrani orkester. Vse kaže, kar tudi koncert v Mariboru potrjuje, da se je turški orkester temeljito pripravil na turnejo s katero prodira v samo osrčje glasbeno zahtevne Evrope.
Vsakoletni nastop Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane ni za Maribor zgolj glasbeni dogodek ampak vsakokratni praznik. Tokrat je bil praznik še toliko večji, ker je doma in po svetu priznani zbor pred-našat svoj jubilejni koncert ob proslavi 25-letnice neprekinjenega dela. Odlični pevski ansambel, katerega tradicija se navezuje na predvojni Maroltov akademski zbor, vodi že vrsto let neutrudni mladi dirigent Marko Munih.
Jubilejni program je obsegal v prvem delu umetne pesmi sloveti-skih skladateljev, v drugem delu pa priredbe narodnih pesmi jugoslovanskih narodov. Izstopala sta dva naša velika zbora: Lajovčev Lan In Pahorjev Očenaš hlapca Jerneja. Živo In prepričljivo, z okusom in znanjem so bile podane piosebno slovenske pesmi in zlasti še živahni in ritmično prežemi koto Papandopu-la Skoči kolo in UbaJda Vrabca Polka je ukazana.
Zbor je s svojim preciznim Izvajanjem in z Izredno mladostno
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Hladnokrvno sprejmite vse odgovornosti, ki sodijo na področje vašega dela. Ognite se vsem nepotrebnim diskusijam.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaša trenutna sredstva ne zadostujejo za dosego postavljenega cilja. V čustvenih zadevah ne bodite prenagljeni.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Danes vam to, kar ste dosegli včeraj ne more več koristiti. Svoj čustveni načrt boste uresničili s pomočjo prijatelja.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Potrebna je treznost vsakomur, ki se u-kvarja s finančno dejavnostjo. Ne jemljite poguma onim, ki so ga potrebni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Sreča bo na vaši strani v vseh zadevah gmotnega značaja. Razpoloženje med družinskimi člani upoštevajte samo do neke mere.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Da bi sl zagotovili simpatije svojih sodelavcev, ne kažite prevelike ob-lastlželjnostl. Svojih čustvenih namenov ne boste uresničili z lahkoto.
prepričljivostjo tako navdušil prisotne, da je moral dodati še ne* kaj pesmi.
S koncertom akademskega pev-skega zbora je bila najlepše zaključena letošnja izredno bogata koncertna sezona, kar je nemajhna zasluga Iznajdljivega ln požrt-' vovalnega organizatorja Ferda Filipiča, ki že vrsto let vodi koncertno poslovalnico v Mariboru.
Slovensko narodno gledališče v Mariboru je zaključilo svojo bogato dramsko in operno sezono s prvo slovensko uprizoritvijo Puccinijeve opere Dekle zlatega zahoda, ki Je naletela pri občinstvu in kritiki na izredno lep sprejem. Delo sodi med najtežje Puccinijeve opere, zato se je redkeje lotijo operni ansambli. Prav s to uprizoritvijo pa Je mariborska Opera ponovno dokazala, da zmore s svojim, četudi px> številu skromnim ansamblom, seči budi po težjih delih. Razen solistov in orkestra pod vodstvom Vladi-mira Koblerja, se je še posebej odlikoval moški zbor, ki ga občinstvo po ubrano odpeti p>esmi domotožja po navadi nagradi s ploskanjem. Usp>ešna uprizoritev bo na repertoarju še v prihodnji sezoni.
V Drami ln v Operi so zaključene predpriprave za repertoar v novi sezoni; obeta se pester in bogat program, o katerem bomo ob priložnosti še spregovorili.
Letošnjo gledališko sezono sta v organizaciji društva dramskih umetnikov Maribora zaključila Hermina Kočevar-Matjašičeva in Boris Kočevar z zanimivo interpretacijo Kreftove drame Balada o poročniku in Marjutki. O delu so že mnogo spregovorili. Zanimiva vsebina, ki jo je dramatik Bratko Kreft obdelal z velikim odrskim znanjem in priznano u-metniško dojemljivostjo, vsekakor zasluži, da bi bila čim večkrat uprizorjena.
Sedanjo uprizoritev sta Igralca sama naštudirala ln zrežirala. V njuni igri je bilo čutiti resno/, in globino, v režijski zasnovi odgovarjajoče vzdušje. Hvale vredna prizadevnost obeh je rodila dojemljivo predstavo celo v prefinjenih detajlih psihološkega nian-siranja, kar ni vselej lahko doseči v delu, ki ga morata obvladati le dva Igralca in še to brez režiserskega mentorstva. Vendar sta Hermina Kočevarjeva v vlogi preprostega a odločnega ruskega dekleta-vojaka Marjutke ln Boris Kočevar kot intelektualno razgledani belogardistični poročnik, v komornem slogu pričarala vse burne ln subtilne dogodke s pra-vim umetniškim žarom, ki v svoji zanesenosti nikoli nd prestopilo meje, kar je za Igralca, ki sta bila študijsko prepuščena lastni intuicijil, zares lepo priznanje. Tudi občinstvo, ki Je dodobra napolnilo dvorano, je njun odrski dosežek znalo ceniti in se jima. Je /oddolžilo z iskrenim ploskanjem.	EMIL	FRELIH
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Iz razgovorov, ki se jih boste udeležili, boste potegnili dokajšnje koristi. Občutek strahu, ki vas je napadel, bo postopno izginil.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Bolje proučite osebe, ki bi se nanje želeli opreti. Dokažite z dejanji, da je potrpežljivost boljša od nasilja.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Danes je uspeh zagotovljen samo onim, ki Imajo močno razvito fantazijo. Ne odklonite vabila na neko družabno prireditev.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zelo nevarno je za vas, da bi u-živali v brezdelju. Ne potegujte se ponovno za to, kar ste že bili dosegli.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Posvetite se drugemu delu, zakaj to, ki ga opravljate zdaj ne ustreza vašemu značaju.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce se vaše navade razlikujejo od onih pri ostalih ljudeh, jih skušajte nekoliko spremeniti. Prišli boste do neke posrečene zamisli.
Med gradnjo nove avto ceste pri Štivanu so razstreljevali mine v neposredni bližini hiš.
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Dve nagradi oh dnevu borca
Komisija za zgodovino sveta za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB je do sedaj izdala 24 knjig «Knjižnice NOV in P0S»
HOROSKOP
TOSIE SVETIMA
lllllllllllllllllll!llllll!lllllllllllllllllll muc« KNJIGA
Vodnik Sajevic Je pokazal Tomu zaobljen, z drevjem poraščen hrib, ki se je px>ložno vlekel noter do mesta V daljavi se je dvigala iz teme kupola svetlobe.
»Cez dvajset minut bomo pred vhodom v Črno Jamo,# je dejal vodnik.
Na Tomov znak so odšli naprej. Premikali so se tiho, previdno in počasi, z orožjem v rokah, pripravljeni na morebitno presenečenje, šest kilometrov pred njimi je glavni vhod v Postojnsko jamo, svetovno znano čudo podzemskega sveta, ki ga je v mirnem času obiskovalo na stoti-soče turistov. Zdaj pa se sprehaja pred jamo nemški stražar, v poslopju uprave pa je nastanjena varnostna enota...
V jami je bilo največje skladišče bencina v Slovenskem primorju. Vanjo so ga spravili zato, da bi bilo varno pred angleškimi letali in diverzanti. Bencin, zlata rezerva za enote, ki se utegnejo spopasti z invazijskimi četami zahodnih zaveznikov, in za potrebe operativnih enot, ki preganjajo partizane. Nekaj vlakov sodov, uskladiščenih v bližini glavnega vhoda v podzemlje.
Tik pred ciljem so se v varstvu borovja še enkrat ustavili. Objela Jih Je gosta tema, zato so se nagnetiil tesno skupaj. Poslali so izvidnika da pregleda bližino vhoda.
Cas se je vlekel kot te6to. Včeraj ob tej uri je že bobnelo na progi, danes taka pošastna tišina... Vodstvo di-
vizije je odločilo, da bo napad proti jutru, takoj zatem, ko bo izbruhnil požar v jami.
K Tomu se je nagnil Tušar:
»Da le ne bi bilo kašnega Grabarja vmes, potem bi se že izvlekli.«
»Upajmo, da ga med nami ni. Ne vemo pa, kaj je v štabu divizije.«
Iz previdnosti je Tomo razporedil zasede — po štiri borce skupaj — in ukazal, naj nihče ne zapusti mesta. Nadzorovali so drug drugega, za vsak primer.
Tušar mu je s svojo pripombo vzbudil neljub spomin. »Prekleti izdajalci!« je siknil. Preden je krenila divizija na Idrijsko, je likvidiral Hrasta in Grabarja. Proti izdajalcem se boriš samo z budnostjo.
Vodnik je javil, da je zrak čist, in krenili so naprej. Skozi redko drevje je zarežalo vanje temno žrelo podzemlja. Toma je preblisnil občutek tesnobe. Tudi Hrasta m Grabarja so vrgli v žrelo podzemske jame... Grabar si ni pustil zavezati oči. Bled in pretepen je stal pred njim in ga kalno gledal. »Streljaj, dečko, škoda,	da te nisem	po-
čil o pravem času,« je hrkal. Tomo je z užitkom pomeril in sprožil. Nesrečniku so se poteze bolestno spačile, kri mu je udarila skozi usta, telebnil je na obraz...
Tudi Hrast je umrl kot vojak. Ko je prišel na vrsto, se je razkoračil, zabodel svoje srepe oči v Toma in dejal: »Torej ti me boš ustrelil, Poljak,	seme	zanikrno!	Ne	ve-
seli se prezgodaj. Pravočasno sem poskrbel, da boš crknil. Nikoli več ne boš videl Poljske.	Tudi	tebe bo	podrla
krogla, če se ne bo zgodilo še kaj strašne j šega,« se je obrnil k Blisku. »Molči, svinja gestapovska,« je dejal Tomo in ga ustrelil v rahlo osivelo sence. Hrast je belo zavil oči in cinično ukrivljene ustnice so okamenele v pošastno masko. »Nikoli ne boš videl Poljske,«	— te	besede so	se	za-
jedle vanj kot kislina v kožo. Tudi Blisk je pobledel. Gledala sta, kako so spremljevalci potegnili obe trupli za noge na rob in ju sunili v brezno. Poslušali so votlo bobnenje, dokler ni zamrlo med mokrimi stenami luknje.
»Ali te to žrelo na kaj spominja, Tomo?« je vprašal Blisk, ki so se mu porajale enake misli.
Poljak je zamolklo pritrdil.
»Ali se bojiš?«
»Ne. Nekaj mi pravi, da se nam bo posrečilo. Po navadi me čuti ne varajo.«
V prostorno podzemsko žrelo so držale betonske stopnice. Vhod je bil preprežen z železno mrežo, zavarovan z betonskim zidom in železnimi vrati.
Medtem ko je Tomo ogledoval v snopu električne svetilke prvo oviro, je Tušar razporedil zasedo po skalah okoli vhoda.
»Vztrajajte do zadnjega naboja in ne pustite nas v Jami,« je naročal ljudem.
Molče so kimali in si pripravljali zaklone
Pri vhodu v jamo so se diverzanti ukvarjali z mehanizmom ključavnice. Ker jim niso pomagali ne ključi ne vitrihi, so raztrgali	mrežo z železnim drogom,	potem sta	se dva
lotila vrat z notranje	strani,	trije pa z zunanje.	Naposled
je zarjavelo	železo zacvililo in se	vdalo. Vrata so	vrgli s
tečajev in jih prislonili k steni.
Spustili so se v naročje podzemlja. Prižgali so svetilka Vodnik Sajevic, ki je imel jamsko karbidovko, se Je odpravil po stopnicah	in	tonil vse globlje v	temo.
Pri vhodu je ostal le domačin-izvidndk za zvezo.
Na dnu jame so Jih ustavila še močnejša železna vrata. Lotili so se jih s krampi in železnimi drogovi. Zrak je bil hladen, od obokov	so	padale	debele vodne	kaplje	na	razgrete obraze.	Iz globine je prihajal	šum	podzemske	reke in
jih navdajal	s tesnobnimi občutki.	Ko	so vrgli s	tečajev
tudi ta vrata, so se molče odpravili skozi umetni rov. Na koncu rova pa jih	je	čakala	nova ovira:	pot je	bila	za-
prta s kamnitim zidom neznane debeline. Takoj so se ga lotili. Na srečo zid ni bil utrjen z betonom.
Hiteli so. Kup kamenja je bil čedalje večji. Luknja v zidu se je širila. Ko pa so mislili, da so z zidom že opravili, je miner Rudi ugotovil: »Nov, mnogo trši zid...«
»Tega zidu pa ne bomo zmogli,« se je razočarano oglasil nekdo od minerjev. Napetost je	rastla	in nekaterih	se
je polaščal dvom. Svetili so na uro. Vdor v podzemlje je bil mnogo težji, kot so bili predvidevali.
»Tišina, kopljite naprej!« je ukazal Tomo, ko si je ogledal oviro.
»Ne gre več, to je beton,« je dejal Rudi.
»Pa zaminirajmo,« je predlagal	nekdo.
Vsi so zavrnili predlog. Slišali bi jih in jih počakali kot krta pri luknji. Pogovor so zmotile nagle stopinje. Prišel je kurir izpred vhoda. Poročal je, da je vse mirno.
Napetost se je polegla. Spet so	začeli	rušiti.	Podrli	so
precej starega zidu in se lotili novega tik pod stropom. Tomo je bil že nestrpen, Tušar je klel in metal debele kamne iz luknje. Blisk je odnašal kamenje in z drugim* vred čistil dohod. Napredovali so	počasi,	toda	vztrajno..
Vsi so se oddahnili, ko je Rudi naznanil, da je z železnim drogom sunil v prazno in da je	skozi	luknjo	vdrl	val
hladnega zraka.
Z novimi močmi so navalili na zid, dokler se jih ni nekaj potegnilo skozi ozko luknjo na drugo stran, da so laže delali. Pod luknjo so napravili stopnico za povratek.
Tomo Je posvetil z baterija skozi vhod. V snopu svetlobe so se zalesketali kapniki. »Pot je prosta,« je dejal olajšano. Drug za drugim so se zmuznili skozi odprtino, kjer so spet pustili kurirja za zvezo, in šli naprej. Na betonskem zidu je Blisk obsvetlil italijansko parolo: »Evviva Duce! Italia per sempre!«
»Nikoli več ne boste tod pisali fašističnih parol,« je pomislil Blisk in udaril vsako črko nekajkrat s težkim kladivom, da so okruški frčali na vse strani.
Vodnik Sajevic je spet s karbidovko krenil naprej, drugi pa so se za njim zvrstili v kolono z majhnimi presledki. Pred njihovim začudenimi očmi se Je odpiralo podzemlje kot žrelo ogromne pošasti. S sten stropa so rastli vitki kapniki vseh mogočnih oblik in se svetlikali kot kačji zobje. Tiho so spremljali igro senc, ki so preskakovale s sve-
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
jV/1 KOLESARSKI DIRKI «TOllt DE FRANCE*
Po prepričljivi etapni zmagi Ocana oblekel rumeno majico
ORCIERES MERLETTE, 8. -»Ocatia je v tem trenutku mnogo, jjnogo boljši od mene* je dejal Merckx, ko je stopil s kolesa po ®taPf. ki mu je prinesla danes naj-nujsi poraz v njegovi dosedanji kole-sarski karieri, Merckx je namreč Wjspel na cilj z več kot osmimi minutami zaostanka za zmagoval-?*m, Spancem Ocano, ki je danes J®sno pokazal, da v njem že lahko potencialnega zmagovalca
Vreme Je bilo danes lepo, vendar ° toplo. Vsa glavnina je v enotni «upini prispela pod Laffrey, tam P® .J® ušla skupinica tekmovalcev, ''kateri je bil tudi Ocana. Ostali J^uuovalci niso posegli v ta pobeg ‘J’,Ubežniki g0 a; pridobili kmalu 74 l ^ minute prednosti. Pri ,?• *m, pod vzponom na Col de ,.?***> je poskusil soubežnikom uiti Ocana. Ker mu nihče ni sledil, J*. Pevečal hitrost svoje vožnje in ■Jlegova prednost je vedno bolj ”****• Bil je to pogumen in velik r0(tv]g- Ocana je moral namreč “J* 80 km poti prevoziti sam, brez Pomoči svojih klubskih tovarišev,
, *> medtem v ozadju budno nadzo-Merckxa. Ta pa ni podvzel D®®*« pobude, da bi nevtraliziral Ocane. Očitno je bilo, da je "lerckx v tej etapi (in morda tudi u* hrtošnjem «Touru») že položil o-rozje. Ocana je tako prispel na cilj sam m s prednostjo, kakršno vidimo ie redko v gorskih etapah.
Je torej Spanec Ocana, ki pa že ausjst let prebiva v Franciji, že zmagovalec «Toura»?
Na to vprašanje, kljub veliki pred-j“®~: ki Jo ima Španec na skupni lestvici, še ni mogoče dati povsem ®5®sljivega odgovora. Po jutrišnjem P°"tku bo pot privedla kolesarje •Pireneje, ln znano je, da je vsako najtežji del dirke prav na Jem Področju, na vzponih in spustih le8a gorovja.
Poleg tega je tukaj še ena ugan-J'®. namreč Ocana sam. Njegova BT^nost je danes res zeln vpliv-' °da Ocana je tudi v preteklosti že "Pravil Izredne podvige, katerim pa ?° Pogostoma sledili nerazumljivi ir "Udi «padci». Nič posebnega ni bilo, r® J* na tem ali onem tekmovanju, P° delu odlično opravljene vožnje, 18 tekmovalec takoj nato zaostal za ostalimi kar za 20 minut. Zato je todi zdaj še veliko vprašanje, če ®° lahko Ocana, ki je trenutno res ' blesteči formi, zdržal vse napore ^kmovanja prav ck> cilja. Možr p "sprav manj verjetne — so torej ‘"^premembe na prvem mestu lest-
.^••kakar pa je skoraj gotovo, da "*®rckx nima več dovolj moči, da ?l v Prihodnjih dneh nadomestil to. Je zgubil doslej. »Telesno se pccutim odlično* je dejal danes "*erckx sam, »in nikakor ne morem Murne ti, zakaj me prehitevajo osta-' .boljši kolesarji.* Morda bo še najverjetneje, da Merckx plačuje fuaj račun za vse izredne napore ’* Prejšnjih let, ki jih je opravil v ■'lesarskem sedlu. Morda je to Sv* *uak za Merckxa, da se ob-®"bje njegove prevlade v kolesar-športu bliža koncu.
* * *
J>es se je vrnil v Milan Gianni •J?"®’ ki Je po včerajšnjem padcu, ph katerem si Je poškodoval za-?~*ti®i odstopil. Zapestje ima v oavčni oblogi, kater0 mu bodo sneli ele *ez dvajset dni.
b°do tekmovalci počivali v^W*njem pa bodo opravili 251
MteseilS31 ®rc’eTes Merlette
LESTVICA 11. ETAPE.
Ocana (šp.), ki je pre-- K, 134 km dolgo pot od Gre-bla do Orderes Merlette v 4.02’49” * Ph- 33,112 km na uro f- Van Impe (Bel.) 4.08'11” Merckx (Bel.) 4.11’31” r* Zoetelemel (Niz.)
8 S; Pettersson (Šve.)
, Thevenet (Fr.)
'• Labourdette (Fr.)
I' guimard (Fr.) 4.11’35” in’ Tomas Peterson (šv.)
{, ”gostinho (Por.) 4.11'39-fi-Simonetti (It.) u1 Mortensen (Dan)
angu
14.	Galdos (šp.) 4.13*51”
15.	Tamames (šp.) 4.19’08”
16.	Mori (It.) 4.19’27"
SKUPNA LESTVICA
1.	Ocana (Šp.) 58.33’
2.	Zoetemelk (Niz.) 8’43”
3.	Van Impe (Bel.) 9*20”
4.	G. Pettersson (Šve.) 9*26”
5.	Merckx (Bel.) 9’46'’
6.	Thevenet (Fr.) 10*08”
7.	Mortensen (Dans.) 13'22'*
8.	T. Pettersson (Šve.) 14'50”
9.	Agostinho (Port.) 20'31”
10.	Guimard (Fr.) 21*35”
11.	Danguillame (Fr.) 22'49”
12.	Labourdette (Fr.) 25,25•’
13.	Paolini (It.) 26'29”
14.	Aldos (šp.) 27'49”
15.	Aimar (Fr.) 28'01’*
16.	Lopez-Carril (Šp.) 28'22”
17.	Tamanes (Šp.) 28*58”
18.	Zubero (Šp.) 31*36”
19.	Genty (Fr.) 33*42'*
20.	Mori (It.) 35*56”
LESTVICA ZA VELIKO GORSKO NAGRADO:
1. Zoetemelk in Van Impe
3.	Ocana
4.	Merckx
5.	Agostinho
6.	Guimard
7.	G. Pettersson
8.	Thevenet
9.	Bruyere
10. Danguillaume
136
84
66
55
50
40
31
27
26
Mercine je startal kot favorit na letošnjem «Touru», toda svojega slovesa doslej ni upravičil
ATIB7IKA
Disk je namreč vrgel 58,60 m daleč. Pečar, ki trenutno študira na univerzi v Pravu v ZDA, je izboljša' dosedanji Gredljev državni rekord za 82 cm.
Zelo dober rezultat je postavila tudi Vera Nikoličeva na progi 800 m. Pretekla jo je v času 2'02”4.
KOŠARKA
Jutri otvoritev EP «kadetov» v Gorici
GORICA, 8. — Danes so začele prihajati v Gorico ekipe, ki bodo nastopile med 10. in 17. julijem v tem mestu na evropskem košarkarskem prvenstvu «kadetov*. Prvi sta prišli Španija in Sovjetska zveza, svoj prihod pa so napovedale še Avstrija, Švedska, Grčija in Zah. Nemčija.
Italijanska reprezentanca se medtem pripravlja dvakrat dnevno: zjutraj trenira v Tržiču, popoldne v Godci.
Otvoritveno slovesnost bodo o-pravili jutri zvečer, ob 19.15, na Trgu Cesare Battisti, ob prisotnosti športnih predstavnikov iz Rima in iz naše dežele.
17. julija b0 v Celju večja mednarodna atletska prireditev za Skokov memorial. Poleg vseh najboljših jugoslovanskih atletov, bodo sodelovali tudi nekateri odlični tuji tekmovalci, med katerimi bo verjetno tudi svetovni rekorder v metu diska Silvester. V tej disciplini bosta nastopila tudi oba najboljša ju-goslovanska metalca, t.j. Gredelj (57,78 m) in Pečar (58,60 m).
Mladi Leonard Koren (v temni majici, sredi Igralcev Don Bosca) sodi med košarkarje, na katere Borov strokovni štab računa v bližnji
prihod nosti
KANU
Od 26. do 29. julija bo na Adi Ciganliji pri Beogradu svetovno prvenstvo v kajakih in kanujih na mirnih vodah. Prijavilo se je 367 tekmovalcev iz 11 držav.
Pele: v Francijo da v reprezentanco ne?
Pele povzroča Brazilcem in Fran- r Vsa Brazilija zdaj s pridržanim
--1. »K. \7 er-M.t4r.U-,	m-iČnklliP kfli hn Storil Pp-
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Stockholmu, ki ga pri-rerajo v tem mestu vsako leto v juliju, je postavil slovenski metalec diska Zdravko Pečar nov jugoslovanski rekord v tej disciplini.
cozom hude skrbi. V športnih časopisih obeh držav so v teh dneh dolgi članki, v katerih obravnavajo «primer Pele*, seveda v obeh deželah z različnih gledišč.
Brazilija:
Pele naj še igra
Kot je znano, namerava »črni biser* svetovnega nogometa, 18. t.m. obesiti svoje nogometne čevlje na klin. To nai bi storil po mednarodni prijateljski tekmi z Jugoslavijo. ki bo na sporedu tega dne v Rio de Janeiru. Najboljši nogometaš sveta se je namreč nogometa naveličal. V bodoče bi se rad posvetil le svoji družini in upravljanju svojega (nemajhnega) bogastva.
Organizatorji so določili, v zvezi s tem slovesom, že vse potrebno: sodnik naj bi v določenem trenutku prekinil tekmo. Pele bi se rokoval z vsemi soigralci, na igrišče bi prispel predsednik republike E-milio Garrastazu Medici, obiel poslavljajočega se nogometaša, ki naj bi nato odšel na častno tribuno med gledalce, kjer bi ga že čakala soproga Rosa. Skratka, »tri ste fiesta*.
Zdaj pa vse kaže. da se ie stvar zataknila. Predsednik republike je baje odrekel svojo prisotnost na i-grišču. To naj bi storil zato, ker bi tako, izražajoč mnenje skoraj vseh Brazilcev, poudaril, da se je Pele odločil prezgodaj za odhod v »pokoj*. (Res, sicer še namerava igrati za svoj klub Santos, ne pa več za državno reprezentanco). Brazilija pač Peleja še vedno potrebuje v državnem dresu in ga bo, kljub njegovim 29 letom, še nekaj časa.
dihom pričakuje, kaj bo storil Pele. On pa molči in se pripravlja za tekmo 18. julija...
Franclja:
Peleja v Pariz
Francoski nogometni klub Saint Germain so ustanovili šele lani in je igral v prvenstvu 2. lige. Letos pa si je že priboril pot v 1. ligo in njegov ambiciozni predsednik, Guy Crescent, si je zadal nalogo, da bo francoski nogomet zopet dvignil na tisto raven, ki jo ie nekoč že imel. in mu seveda tudi vrnil nekdanii lesk. Ker pa tega s sedanjimi francoskimi igralci ne more storiti, ker niso dovolj kakovostni, je odšel naravnost v Brazilijo kupovati Peleja.
Crescent se je namreč komaj vrnil iz Brazilije, kjer je — kot je sam povedal — podpisal pogodbo s Santosom, za najem Peleja. Santos je baje v hudih denarnih težavah. To stisko je Crescent vešče izkoristil in je sklenil s Santosom za Peleja triletno najemno pogodbo. Pele in njegov klub Santos nai bi prejela v treh letih 40 odstotkov vsega dobička od prodanih vstopnic za tekme, v katerih bi nastopil Brazilec. T+) pa naj bi znašalo kar milijardo in pol lir. Če pa o-bisk tekem ne bi bil tak, kot pričakujejo, nai bi se zaslužek Peleja in Santosa dvignil na 60 odstotkov, kar bi bil še vedno lep kupček denarja.
Iz Brazilije doslej na Cres cen tove izjave ni prišel še noben komentar. Tudi Pele molči... in čaka na 18. julij-
KOŠARKA
SALONIT-BOR
Tekma je zadovoljila gledalce in trenerja
KK SALONIT — SZ BOR 76:71
(40:30)
Igrišče pri osnovni šoli v Desklah.
Nočna tekma.
Gledalcev: okrog 400.
Sodnika: Skubin in Zelinšček (Anhovo).
Postavi:
Salonit: Medvešček 5, Kutin 10, Blažič 20, Sirk 6, Marinič, Jakopič 4, Bajc 20, Zorn 12, Grosar, Susič.
Trener: Grosar.
Bor: Zavadlav A. 5, Koren, Fabijan 14, Rudež 3, Lakovič 14, Starc 16. Kralj R. 2, Ambrožič 17, Zavadlav D., Hrvatič V., Kralj M., Hrvatič S.
Trener: Mari.
Sama tekma je bila dopadljiva, a domačini, za katere sta igrala tudi Bajc in Zorn iz KK Šempeter, so v prvem delu zaigrali izredno, za kar jih je občinstvo nagradilo s ploskanjem. V drugem delu se je »odprlo* tudi gostom, tako da jim je uspelo znižati končno razliko na sa mo 5 točk v korist domačinov. Gostje so se predstavili kot zelo dobra ekipa, kateri pa primanjkuje trening, saj so se vklopili v igro šele v drugem polčasu, ko so si igralci Salonita že zagotovili precejšnjo prednost, kar jim je prineslo končno zmago.
Tekma je zadovoljila gledalce in trenerja obeh ekip: odigrali so jo
V PRETEKLIH DNEH V S. ELPIDIU
Uspešen nastop Miličeve v državni reprezentanci
Mlada članica Krasa je bila najuspešnejša igralka italijanske reprezentance
Prejšni teden se je Sonja Milič vrnila iz S. Elpidija, kjer je prvič nastopila za italijansko državno reprezentanco. Neposredno pred turnirjem se je naša igralka udeležila tudi skupnih priprav državne reprezentance v istem mestu.
Mednarodnega turnirja se je udeležilo precejšnje število atletov, ki so najprej nastopili v ekipnem tekmovanju, nato pa še na turnirju posameznikov. V ženski konkurenci je bil najprej na sporedu četr veroboj med državnimi reprezentancami Avstrije, Švice, Španije in Italije. Italija je spet dokazala, da tudi v srečanjih z nasprotniki, ki ne sodijo v sam vrh evropskega ženskega namiznega tenisa, nima nobene možnosti za zmago. Razlika v kvaliteti med italijanskimi in ostalimi igralkami je namreč precejšnja,
Izidi:
Španija	—	Italija	3:1
Astri ja	—	Italija	3:2
Švica — Italija	3:1
Za Italijo sta nastopili sestri Mar-cella in Francesca Marcone ter Sonja Milič. Sonja je igrala dve srečanji, proti Španiji in Avstriji. Glede na to, da je bil to njen prvi mednarodni nastop, se je še kar dobro odrezala. V tekmi s Španijo je osvojila edino točko z zmago nad Marijo Lupon, proti Avstriji pa	sta	Marcella	Marcone
in	Sonja Milič	osvojili	vsak	po
eno točko.
Zadnja dva dneva so bili na sporedu turnirji posameznikov. Konkurenca je bila precej huda in Sonja je v večini kategorij izpadla že v prvih kolih. Nastopila je med ženskami posamezno in v kategoriji ženskih mladinskih dvojic skupno s Španko Uribe. Precejšen u-speh pa je zabeležila v mešanih dvojicah, kjer je skupno z letos
iim državnim prvakom Bosijem
_ ,	.	pod žarometi na razsvetljenem igri-
Osebne napake: Salonit 19, Bor 20. ^	Dar|j ZelInščck
Pred odhodom na zasluženi po- I jmimmuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiMiaMMMiuniNnttniimiiiiMifiitMMiiiiHumiiiiiiiiiMitiiimuiimiiiamM
letni počitek so domači košarkarji gostili solidno ekipo zamejskih Slovencev iz Trsta, moštvo ŠZ Bor.
Tekma je bila prirejena za zaključek uspešne tekmovalne sezone, saj je Salonit v prvem delu prvenstva v 2. slovenski republiški ligi zasedel prvo mesto, kar je izreden dosežek.
Srečanje je navdušilo prisotne gledalce, med katerimi je bil tudi glavni ravnatelj tovarne Salonit, Milan Vižintin, ki je z zanimanjem sledil dogodkom- pod obema košema. • Poudariti moramo, da je Salonit tovarniški klub, klub podjetja, ki v tem letu slavi 50 letnico uspešnega delovanja in prav zato je tudi ro srečanje prispevek h kar najbolj veličastnemu proslavljanju slavljenca — kolektiva Salonit.
iz Firenc osvojila drugo mesto. V finalu je italijanski par zgubil z avstrijsko dvojico Hery-Boppe.
Celotno tekmovanje je bilo zelo lepo speljano, posebno prijateljsko vzdušje pa je ustvarilo občinstvo, katerega v S. Elpidiju nikoli ni manjkalo.
Sonjo Milič čaka med poletjem še veliko naporov. Najprej se bo še v juliju udeležila desetdnevnega treninga v Mozirju, skupno z igralci ljubljanske Olimpije. V avgustu bo spet oblekla dres državne reprezentance na evropskem prvenstvu v Ostendi v Belgiji. Pred prvenstvom bo marala še na enotedenske skupne priprave italijanske državne reprezentance. To seveda pomeni, da si je že zagotovila stalno mesto v državni reprezentanci.
b.
■nm
Jugoslovanska nogometna ekipa Dinama iz Zagrebe, je trenutno na turneji po Severni Ameriki. V Torontu, v Kanadi, Je Dinamo v prvi tekmi svoje turneje premagal tamkajšnji klub Croatlo z 1:0.
Nogometaši jugoslovanskega prvoligaša so se ob gostovanju v tem mestu tudi poklonili spominu majorja Wtlliaima Jonesa, ld Je bil med drugo svetovno vojno član britanske vojaške misije pri NOB, ln so položili cvetje na njegov grob.
* * *
Predsednik Real Madrida je ponudil trenerju beograjske Crveoe zvezde, Milanu Miljaniču, 60 milijonov lir za podpis dvoletne pogodbe, za pristop k temu španskemu klubu. Kot kaže, Miljanič te ponudbe ne bo sprejel.
ITALIJANSKO ATLETSKO PRVENSTVO
Rekord Fiasconara na evropski ravni
.....................m.im..........■■■........•mini...»>'»'..
Posnemanja vredna pobuda trebenskega Primorca
Trebenski Primorec je društvo, ki izredno skrbi za svoj domači naraščaj. Odborniki doprinašajo velike žrtve, da bi domači mladini zagotovili možnost športnega udejstvovanja. Toda pri tem ne skrbe * le za športne storitve svojih varovancev, ampak tudi za njihovo življenje izven športa. Zavedajo se pač, da je šport le pripomoček pri celotni vzgoji mladega človeka. Zato so tudi sprožili pobudo, ki je pri nas zelo redka, če ne celo edinstvena: ob priliki svojega zadnjega odbojkarskega turnirja je vodstvo Primorca nagradilo, poleg tekmovalk, za njihove športne uspehe, tudi dva svoja mlada člana, za uspehe, ki sta jih dosegla v preteklem letu v šoli. Predstavnik društva Bruno Kralj je izročil Dejanu Malalanu (levo) in Anici Čuk (desno) posebni nagradi za lepe šolske ocene. Upajmo, da bodo pobudo Primorca posnemala tudi ostala naša društva.
RIM, 8. — Marcello Fiasconaro, povratnik iz Južne Afrike, ki je še-| le pred desetimi dnevi prišel iz Ca-petovvna in okrog katerega se sučejo v teh dneh vsi komentarji ljubiteljev italijanske atletike, je bil danes osrednja osebnost državnega atletskega prvenstva v Rimu. V drugem dnevu tega tekmovanja Je namreč v teku na 400 m postavil nov italijanski državni rekord 45”7, ki ni le za pol sekunde boljši od dosedanjega šest let starega Otto-linovega rekorda, ampak je tudi najboljši evropski sezonski čas letošnjega leta.
V posameznih disciplinah so danes dosegli naslednje najboljše finalne rezultate:
400 M MOŠKI: Fiasconaro (FIDAL) 45"7
DtoK MOŠKI: Simeon (Milan)
59,98 m
100 M ZENSKE: Molinari (Piacenza) 11"7
100 M OVIRE ŽENSKE: Battaglia (S. Saba) i3"9
1.500 m moški: Finelli (Modena) 3*49’ '9
5.000to : Arese (Balangero)
14T2"8
troskok: Gentile (Rim) 16,01 m palica t Dionisi (Turin) 5 m 100 m moški: OLiosi (letalstvo) 10”3
400 m zenske: Govorni (UNIPOL) 54”6
400 77i ovire: Ballati (Pistoja) 50”8 800 77i moški: Castelli (Milan) 1*51*5
800 m ženske :Ramelio (NA)
2'06”1
Včerajšnji najboljši rezultati:
VIŠINA ŽENSKE: Simeoni 176 cm (nov italijanski rekord, za cm boljši od prejšnjega)
DALJINA ŽENSKE: Ridi (Firence) 5,96 m
200 M ŽENSKE: Grassano (Aleš sandria) 24”7
200 M MOŠKI: Mennea (Barletta) 21”
VIŠINA MOŠKI: Azzaro (Milan) 215 cm
HOJA 20 KM: Panič (ESSO) 1.45*26”6
3.000 M ZAPREKE: Valenti (FFGG) 8’41”6
DALJINA MOŠKI: Fozzi (FFGG) 7,50 m
KLADIVO: Vecchiatto (Videm) 67,62 m
PLAVANJI
Neapelj, 8. — Na Capri so prispeli že mnogi tuji plavalci, ki se bodo v nedeljo udeležili plavalnega maratonskega tekmovanja na progi Capri - Neapelj. T0 tekmovanje bo veljalo za svetovno prvenstvo plavanju na velike razdalje. Za to prireditev se je prijavilo 35 tekmovalcev, od katerih je doslej že prispelo 26. Med temi je tudi jugoslovanski plavalec Veljko Rogušič.
Karlu Prašlju in Milici Ver-ginella se je rodil sin Marko. ŠD Primorje ob veselem dogodku iskreno čestita svojemu igralcu in njegovi soprogi, malemu Marku pa želi v življenju mnogo zdravja in sreče.
Šved G. Pettersson Je tudi na «Tou-ru», enako kot Je bil na «GIru», med najboljšimi tekmovalci
j^Jočega se kamenja v kotanje in se izgubljale v pro-®««nstvu teme. Hodili so vodoravno, malo navkreber, malo . 'fadol, kar je bilo prava igrača v primeri z vdorom v artJ«fcl rudnik, kjer so se spuščali in plazili ko podgane.
Zadnji v koloni Je tu in tam spustil na tla smrekovo ^Jloo — sied za povratek.
Vodnik Sajevlc je na mah pridobil neprecenljivo vred-70®L Njemu je bila jama poznana kot lastni žep. Stopal J® lahkotno, kot bd vodil skupino turistov. Vmes je dajal "Jasnila in našteval imena skupin kapnikov, ki jih je mi-n*°«r®de obsvebil.
. »Prekleto, to je pravi labirint,« je dejal Tomo Blisku, *° *o počivali. Od poti so se neprestano cepili stranski ^ ln žrela v sluznasto temo. Kljub tesnobnemu spošto-J^ju pa Tomo ni izgubil smisla za humor. Obrnil se je k
'tedniku:
»Sajevdc! Od tod do bencina in nazaj do gozda ti po-častni naziv: gospod partizan in spoštovana jamski Vodnik;. Ali ste vsi za ta moj sklep?«
Nasmejali so se in s šalami preganjali strah, ld je j”te*itoai vanje lz vlažnega prostranstva. Odmevi so pačili kri je valovala in srca so burno utripala.
Pot Jih je vodila skozi kamnit gozd, mimo ledenih za-^ov, živalskih obrazov, pošastnih človeških mask in oka-r*®*tollh obešencev, na križ razpetih, pohojenih, mimo razno-®*rvnega cvetja... Vsak po svoje so doživljali okamenelo M Je bilo kljub krasotam tesnobno, mračno in gro-aJivo, kot bi šli skozi vice in pekel.
■■“i	m su skozi vice m poicoi.
Celo vodniku, ki si je svoj čas služil kruh z vodenjem •Uristov po Jami, se je zdela jama drugačna kot ponavadi.
Je odvratna’ in nevarna. Sicer je edino on poznal njene —■■ -	................ - • -— ——j-*
• » vuvžauuo lil llA/VOfilJOi	J ~	------ --- *	- —1
Poti in skrivnosti, zato je skušal z navidezno ravnoduš-n°*tJ° vplivati tudi na druge.
Kadar se Je na svitu njegove luči zablestel znan kap-Je zamomljal njegovo ime, ki ga je spominjalo na r°8'te kaj. Velika dvorana, Mala dvorana, Gotska dvorana, z®lva, Slon, Kristalni rov, Oglarske kope, Mumije, Balda-
hini, Vodnjak, Vojščak, Slapovi, Postrešček, Briljant, Palček, Speči lev... Kapniške tvorbe so se svetlikale snežno belo, rdeče, rjavo, sivo — svetilke so odkrivale barve, kar jih premore sončni spektrum.
Skozi zavest Poljaka so se vrstile slike kot prividi bolnika v vročici. Mislil je na Nemce, čim bliže so jim bili, bolj se mu je zdelo, da voha v vlagi bencin, pomešan s krvjo. Oduren vonj, kot pri požigih kamionov.
Spomnil se je, kako so pred nekaj meseci vdrli v belogardistično postojanko, kjer so v prizemlju zažgali sod bencina. Ko je bencin pogorel, so vdrli v poslopje. Takrat je skočil v stavbo takoj za njimi Trušar. V kleti bi ga bil počil belogardist, če ga ne bi bil Tušar prehitel in prerešetal z rafalom.
Otovorjen z minami je Tušar bentil za Tomom:
»Hudič! Kdaj bo konec teh prekletih visečih svetnikov, katerih imena našteva< Sajevic, kot bd jih bral iz pratike. Kje je ta prekleti bencin? Kdo bi si mislil, da ima ta zadnjica tako dolgo in zveriženo pot. Saj pot ni tako utrudljiva, toda dražijo te vsi tl vražji zobje, ki vise nate z vseh strani.«
Ko so na križišču jam postali, se je Tušar zrinil naprej. Dregnil je vodnika pod rebra.
«Gospod partizan, koliko časa nas boš še vlekel za jajca po teh luknjah?«
»Kmalu bomo na mestu. Samo tisoč metrov smo še oddaljeni od bencina, če ga nimate v vžigalnikih, si ga boste lahko zastonj nalili.«
Hodili so še nekaj časa, ko so končno lz divjine podzemlja prikolovratili v civilizacijo. Za njimi je ostal mračen spomin na prepad v Tartaru, kjer je šumela podzemska reka; zdaj so se pred njimi svetlikali tiri jamske železnice, po kateri so se včasih vozili izletniki na ogled jame.
Na križišču so spet postavili kurirja za zvezo.
Ko so žeblji čevljev zapeli po železu, se je skupini osmih partizanov vrnila gotovost. Prepričani so bili, da po
železnici res ne morejo priti drugam kot naravnost k bencinu.
čez pol ure je vodnik dvignil roko.
Obstali so kot vkopani.
»Stroga tišina! Sezujte čevlje!«
Od bencina so bili oddaljeni še dvesto petdeset metrov.
Sezuli so se in postavili čevlje v vrsto, še enkrat pregledali razstrelivo in pripravili orožje. Tudi tu so pustili kurirja za zvezo.
»Gremo!« je presekal tišino Tomo.
Zemlja pod nogami je bila ledeno hladna.
Kmalu so zaslišali daljno šumenje, ki je bilo podobno vetru v.deževni noči. Nekje v temnih globinah Je pod obok hropla podzemna reka, ki Je že tisočletja razjedala skale. Sklanjali so se čez ograjo, toda luči niso dosegle dna ponora. Pot so nadaljevali po stranskem rovu in se Izogibali kapnikov, ki so jim viseli nad glavami, dokler vodnik ni obstal.
Poljak Je naravnal svetlobni stožec na daljavo. Zagledali so žične ovire s španskimi jezdeci in za njimi gmoto, goro sodov, ki je spominjala na velikansko dremajočo žival, zleknjeno na dnu brloga.
Tesnoba neposredne nevarnosti je prešla v grozljivo nar petost. Spogledali so se. Iz oči jim je sijala odločnost. Tomu so se poteze okoli ust zaostrile.
»Na delo!« je šepetaje ukazal.
Vodnik je odpeljal obveščevalca Milana in fanta s strojnico h glavnemu vhodu, Tomo in Tušar z minerci pa so odšli k žld, ki jim je zastavljala dohod do sodov.
Milan se Je s pištolo v rokah neslišno plazil proti vratom. Skozi ozke reže je sijala svetloba električne lučt Bilo je slišati enakomerne korake nemškega stražarja pred Jamo, od skladišča sem pa je prihajal nenavaden šum in škripanje. Koraki so postajali počasnejši in nazadnje Je stražar obstal.
Milan se je splazil nazaj mimo mitraljezca, ki je ležal na tleh, namerjen na vhod.
»Preveč hrupno delate. Stražar vas Je slišal,« je opozo ril minerce, ki so že odstranili žico in se motovilili okol sodov.
»Nekaj časa mir ln stroga tišina!« Je odredil Tomo ii poslal izvidnika nazaj k vhodu. Ko je stražar spet priče sprehajati, so nadaljevali.
Zdaj so bili na vrsti minerji. Tušarju so sijale oči ko žerjavica. Po čelu so mu polzele kaplje. S svedrom je za vrtal v sode. Skrhani sveder pa je slabo stružil kovino u Tušar je preklinjal, ker je šlo prepočasi. Ko je bencin ž, curljal iz nekaj sodov, je Tomo ugotovil, da preslabo teč in je poskusil odvijati čepe. Skoraj bi mu bile popokal mišice na rokah, opravil pa ni nič. želeli so, da bi s< nateklo na tla čimveč bencina, ki bi se Ob eksploziji vne in preprečil poseg gasilcem.
Rudi je čepel za sodi in pripravljal detonatorje. Blisl Je svetil in gledal v igro prstov, ki so se sprehajali pi nevarni snovi.
Tušar je neučakano priganjal. Rad bi bil zaminiral vsi goro sodov hkrati. Pazljivo Je pregledoval mine Nenadomi je prebledel, kot bi držal v rokah kačo.
»Potegni ta detonator ven in ga vrzi v ponor 'reke, moi da ne bo eksplodiral.«
»Zakaj pa?« se Je zastrmel vanj	Rudi.
»Tempiran je na četrt ure. Z njim vred lahko zletim* v zrak razumeš?«
Detonatorji so se razlikovali po barvah — v naglici pi Je bil enega ponevedoma zamenjal. Kaj takšnega se mi še	ni pripetilo. Vzel Je detonator, ga	nesel	na	rob	ponori
in	ga vrgel v prepad, v podzemsko	reko.	Slišal Je	pljusl
vode in se oddahnil.
Na sodih se Je medtem nekomu	posrečilo	odviti čep
ki pa mu je zletel iz rok in se zakotalil po drugih sodih Zvok kovine ob kovino se je votlo zarzal v temo. Vsi s* obstali in prisluhnili
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montocchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprei, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ nZ
Poštn!	1'~ dinar' mesečna 14-— din< !etna 140,— Pdin,
* koci r*čun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270^*1 •ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societi PubblicitA Italiana*.
Stran 6
9. julija 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT - Trsf
DOKONČNO PADLI OČITKI 0 NEUSTAVNOSTI NAPREDNEGA ZAKONA
Ustavno sodišče utemeljilo zakon Fortuna-Baslini o razporoki
Priznane konkordatnemu zakonu samo civilne posledice
RIM, 8. — Ustavno sodišče je danes deponiralo v svoji pisarni razsodbo glede zakona, ki je uveljavil v Italiji ločitev zakona. U-stavno sodišče je priznalo ta zakon za ustaven. Sklep ustavnega sodišča je bil v glavnih potezah že znan, danes pa se je zvedelo tudi za globlje nagibe in razloge, ki so napotili ustavno sodišče, da ga je sprejel.
Kot smo že pisali, je postopek pred ustavnim sodiščem sprožil priziv sodišča iz Siene, ki je menilo, da zakon Fortuna — Baslini o razporoki grobo krši lateransKe sporazume med Italijo in Vatikanom in da ni v skladu z italijansko ustavo. Postopek je nastal zaradi spora med dvema zakoncema iz Siene v zvezi z zahtevkom o razporoki.
Ustavni sodniki menijo v razsodbi, da pri vsem tem ne pride v poštev nobeno vprašanje suverenosti države, temveč le vprašanje v kakšnih oblikah (navaden zakon, ali zakon o reviziji ustave), naj bi bilo mogoče uveljaviti suverenost v tem primeru.
Ustavni sodniki menijo, da ni italijanska država sprejela z lateranskimi pakti obveznosti, da ne bo vpeljala v svojo pravno ureditev zakonsko ločitev. Na začetku pogajanj med Vatikanom in Italijo je bilo predloženo, naj bi se država obvezala, da bo zaščitila v vseh svojih ukrepih načelo zakonske neločljivosti, toda v teku nadaljnjih pogajanj se to načelo ni več omenjalo. Rezultat teh pogajanj je bil člen 34, ki je priznal konkordatemu zakonu civilne posledice.
Razsodba ustavnega sodišča pravi, da s tem italijanska pravna ureditev ni asimilirala kanonskih načel zakona, temveč je samo priznala kanonskemu zakonu, ki je sklenjen po katoliškem cerkvenem obredu ter pravilno prepisan v matične knjige enake civilne posledice, kot zakon ki je bil sklenjen pred fukcionarjem matičnega urada.
Dejstvo, da se v členu 34 konkordata govori o zakramentu zakona, ne dopušča domneve, da je italijanska država priznala s tem zakon kot zakrament, kjer je ločitev ne mogočen. V tej zvezi ustavni sodnik pravijo, da je konkordat bilateralna pogodba, pri kateri je sodelovala tudi sveta stolica za katero je zakon v bistvu zakrament.
Ustavni sodniki pravijo nadalje, da ta izraz o zakramentalnosti zakona ni več navzoč v členu 5 zakona številka 27 maja 1929, ki zadeva izvajanja konkordata. Ta zakon pravi dobesedno, da iz zakona, sklenjenega pred katoliškim duhovnikom, po pravilih kanonskega prava, izvirajo iste posledice, od trenutka sklepanja, kot tiste ki ve-ljejo za civilni zakon, če je bil pravilno prepisan v matične knjige
Na drugi strani pa se pride do podobnih zaključkov tudi na podlagi poročila, ki ga je vlada pripravila v zvezi s tem zakonom. Vlada je tedaj menila, da se je bilo treba izogniti vpeljavi v držav-
ških konceptov.	1 iz Vietnama ter zaradi dobrih od-
Na kraju je treba omeniti, da so nosov, ki jih imajo trenutno ZDA ustavni sodniki poudarili načelo, da s Sovjetsko zvezo in z LR Kitajsko, je treba,^ kadar gre za mednarod- j Šibka točka njegove administracije
ne pogodbe, kot je primer lateranskih paktov, upoštevati splošno načelo restriktivnega tolmačenja, da ne bi prišlo do okrnitve suverenosti strank, ki so podpisale določene sporazume.
Nixonova popularnost v ZDA raste
NEW YORK, 8. — Zadnje statistične raziskave, ki jih od časa do časa izvajajo v ZDA, kažejo, da se popularnost predsednika Nixona veča. Prvič po osmih mesecih je število tistih, ki so mu naklonjeni doseglo 50 od sto. 48 od sto anketiranih mu nasprotuje, drugi pa so neodločeni.
Kaže, da se je naklonjenost do predsednika Nixona povečala zaradi njegove politike postopnega umika
pa so še vedno notranje gospodarske razmere.
V svojem komentarju pravi Louis Harris, ravnatelj statističnega zavoda, ki je anketo izvedel, da se kažeta dve nasprotni tendenci. Kar zadeva zunanjo politiko se Nixonov položaj utrjuje, kar je treba pripisati dobrim odnosom s Sovjetsko zvezo in Pekingom. Šibka točka pa je še vedno notranja politika, kjer Nixonu ne uspeva, da bi rešil pereča gospodarska vprašanja.
BOCHUM, 8. — Ravnatelj nemškega astronomskega observatorija v Bochumu Heinz Kaminsky je izjavil, da je ameriški satelit za geodetska raziskovanja skoraj trčil v sovjetsko vesoljsko postajo «Saljut». Kaminsy je dejal, da imajo tudi slike, ki so na razpolago tisku, na katerih se zdi, da bosta obe vozili vsak trenutek trčili.
ZARADI UMORA IN POSKUSA ROPA V BANKI
Policija aretirala Pepeja in njegovega pajdaša Mazzotto
Na sledi so se nekaterim domnevnim krivcem - Garcea se še vedno bori s smrtjo
PALMI (Regglo Caiatoria), 8. — Pabnijislkii državni pravdnih; dr. Fio-rentlno je izdal zaporno povelje za Girolama Pepeja in Bruna Mazzotto. V dokumentu ju obtožuje poskusa ropa, večkratnega ulboja v obtežilnih okoliščinah ter drugih manjših prekrškov. O odločitvi dr. Fioremtina je obvestil časnikarje palmijislki kvestor Santillo, na tiskovni konferenci, ki je bila v zaporu v Pailmiju.
Sanittlk) in karabinjerski polkovnik Ippolito sta rekonstruirala in opisala delo preiskovalnih organov od trenutka pokola pa do takrat, ko so priprli Pepeja in Mazzotto. Kar zadeva oba aretiranca, kaže, da o njuni krivdi ni nobenega dvoma. Poleg vsega sta že priznala in njihova priznanja podpirata tezo, ki jo zagovarjajo preiskovalni organi in na podlagi katere je državni pravdnik izdal zaporni povelji.
Santillo in Ippolito sta dejaJla, da
...................................................mn..•■■■■■■timi.m...iiiiiiimiiiiiii
PO OBJA VI «BELE KNJIGE ANGLEŠKE VLADE
v
Cez dva tedna uvodna razprava o pristopu Velike Britanije v EGS
Angleška spodnja zbornica bo dokončno sklepala v oktobru ■ Premik v javnem mnenju - Rudarji še vedno nasprotujejo Heathovi politiki
LONDON, 8. — «Speaker» angleške spodnje zbornice William Whi-telaw je danes sporočil, da se bo uvodna debata o «beli knjigi* anhle-ške vlade glede pristopa k Evropski gospodarski skupnosti začela v sredo 21. julija ter se bo zaključila v ponedeljek 26. julija.
Whitelaw Je nadalje sporočil, da bo spodnja zbornica začela svoje poletne počitnice 6. avgusta in mogoče tudi prej, če bo potek dela to dopustil. Svoja dela bo potem nadaljevala v drugi polovici oktobra, ko bodo poslanci dokončno obravnavali vprašanje pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Debata bo trajala od 21. do 28. oktobra ter se bo zaključila z glasovanjem o tem pomembnem vprašanju.
Medtem se je zvedelo, da je sindikat britanskih rudarjev, ki se je sestal danes na kongresu v Aberdeenu na Škotskem, sklenil z veliko večino glasov, da se bo uprl pristopu Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. To pomeni, da bo sindikat rudarjev prinesel svojih 250 tisoč glasov na jesenski konferenci angleških Trade Unionons in laburistične stranke. Vse te sile nasprotujejo vključitvi Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost.
Kongres je danes odobril skoraj no pravno ureditev vsakršnih teolo- soglasno resolucijo škotskih ru- >
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
darjev, ki zahtevajo, naj angleška vlada umakne svojo prošnjo za pristop k Evropski gospodarski skup nosti. Resolucija obsoja politiko vključitve ter pripominja, da taka politika predstavlja nevarnost za življenjsko raven angleškega ljud stva in za britansko suverenost.
Vsedržavni sindikat rudarjev je bil edini od petih velikih britanskih sindikatov, ki do sedaj še ni sprejel uradnega stališča glede pristopa k EGS.
Ves britanski tisk je danes po svetil veliko svojega prostora «beli knjigi* ter pogojem, ki jih je Anglija dosegla za pristop k EGS.
Nekateri časopisi kot «Times», «Financial Times* in «Guardian» objavljajo v celoti besedilo dokumenta. Angleški časopisi so v večini naklonjeni pristopu, razen «Daily Expressa* in komunističnega »Morning Stara*.
Vsi časopisi pa poudarjajo, da je javno mnenje zelo nasprotno skup nosti. Po mnenju velike večine časopisov, je 57 odst. Angležev na sprotnih EGS, samo 25 odst. pa naklonjenih. Ostali so brezbrižni. Pripominjajo pa, da se je število nasprotnikov vključitve Velike Britanije v EGS v zadnjih desetih dneh znižalo, morda za okoli 5 odst.
V tej zvezi je list cEvening Standard« izvedlo anketo, ki naj bi dokazovala, da je prišlo do tega pre-
TRST A
7.15, 8.15, 11.30,	13.15, 14.15,
17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Harmonikar J. Sony in orkester; 12.10 Izlet za konec tedna; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred: 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slov. skladatelji; 18.50 Orkester Hughes; 19.10 Zgodovina prometnih sredstev; 19.20 Novosti v diskoteki; 19.45 Moški vokalni kvartet; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo;
20.50	Koncert operne glasbe;
21.50	Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «Underground»; 16.15 Med prijatelji glasbe.
KOPER
6.30, 7.00, 11.00, 12.30,	14.00,
19.00, 22.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.00 Z nami je...; 10.15 Plošče; 10.45 Glasbeni pogovori;
11.00	Znane melodije; 11.30Glasba za zadetek; 11.45 Nove plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Ansambel Avsenik; 14.35 Melodije velikih mojstrov; 15.00 45 obratov;
16.00	Spored RL; 16.30 Tops pops; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Mladi Izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.10 Vaši pevci — vaše melodije; 18.30 Dickens: «Plckwlck0vd»; 18.45 Znane melodije; 19.00 Slmf. koncert; 20.00 Pojejo S. Mendes ln Brasil 66; 20.30 Spored RL; 23.20 Lahka glašba; 23.35 Slovenski trio; 24.00 Spored RL.
PETEK, 9. JULIJA 1971
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 in 23.06 Poročila; 7.10 Simf. glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi ln jaz; 11.30 Poje B. Chrl-stoff; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Poje J. Greoo; 13.27 Skrčena komedija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Pianist E. Fischer; 19.30 Ameriška folk. glasba; 20.20 Skrivnosti gotskega romana; 20.50 Koncert; 22.40 Ital. folk. glasba.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 7.40 Pojejo A. Barriere, S. Loren in M. Sclco lome; 8.40 Orkestri; 9.50 «Goya», rad. nad.; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Glasbeno-govomi spored;
13.00	Hit Parade; 14.00 ln 18.05 Kako ln zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Popevke z neapeljskega festivala; 16.05 Studio aperto; 19.15 Plošča za poletje; 20.10 «Superso-nic», plošče; 22.40 Skrivnosti Pariza; 10 nadaljevanje; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Sodobna Ital. glasba; 12.20 Scenska glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Haydnovl kvarteti; 15.25 Opera; 16.10 Avantgarda; 19.15 Vsakove-čeml koncert; 21.30 «11 buffo-ne».
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 11.00 Medigra;
12.00	Glasba za klavir; 12.40 Simfonični koncert; 14.10 Sodobna Italijanska glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Oper-
na matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.45 Skladbe za mladino; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Nekaj Chopina; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri; 14.30 Priporočajo vam...;	15.10 Lahka
glasba; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.35 Glasbeni lntermezzo; 16.40 Iz opusa Clauda Debussyja; 17.00 «Vrti-ljak»; 17.40 Z orkestrom Peter Wailden; 18.00 Vremenska napoved in poročila; 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Operni koncert; 19.15 Za prijetno razvedrilo; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute s Slovenskim instrumentalnim kvintetom; 21.00 Poje zbor Sovjetske armade; 21.30 «Top-pops 13»; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz pred nočjo.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 TV za otroke; 19.15 Glasbena oddaja; 19.45 Šport ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV 7; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 «Tre quar-tl dl luna«, 2. del; 22.05 Spored z M. Minoprio; 22.20 Renato Guttuso.
KOPRSKA BARVNA TV
15.30 Prenos balkanskega teniškega prvenstva; 20.00 Risanke; 20.25 Balet; 21.10 TV film; 22.00 Top-pop 25.
JUG. TELEVIZIJA
15.00	Balkansko teniško prvenstvo; 19.15 Obzornik; 19.30 Veseli tobogan — Ljubljana — II. del; 20.00 Mestece Peyton — serijski film; 21.00 TV dnevnik; 21.35 S pesmijo in plesom: Rdeče podvezice, ameriški film; 23.10 Odiseja miru; 23.40 Poročila.
mika v javnem mnenju. Po tej anketi, naj bi bilo še vedno 42 odst. Angležev, ki nasprotujejo pristopu k EGS, medtem ko se je število zagovornikov dvignila na 45 odst. 'Trinajst odstotkov prebivalstva bi bilo brezbrižno. List pripominja, da ti izsledki dokazujejo, da je prišlo v zadnjem času do prelomnega premika v javnem mnenju, saj je bilo še pred 14 dnevi le okoli 21 odst. Angležev naklonjenih vključitvi v EGS.
Neodvisno pa od naklonjenosti ali ne do pristopa, je več kot polovica Angležev izjavila, da je vlada prvega ministra Heatha opravila dobro delo. Kljub temu pa se «vo-lilna vrednost* konservativcev ni baje nič zboljšala, saj anketa odkriva, da je še vedno vsaj polovica volivcev pripravljena, da glasuje za laburistično stranko in samo 39 odst. je za konservativce.
V	zvezi s pogajanji Evropske gospodarske skupnosti z drugimi državami za njihov pristop, oziroma za njihovo sodelovanje, je treba omeniti še stike med EGS in Argentino. Medtem ko se je v prvem trenutku zdelo, da bodo ta pogajanja potekla ugodno, so potem prišle vesti, ki kažejo na praktičen, vsaj začasen razkol. EGS je postavila nekatere zahteve, posebno v zvezi z japonskim izvozom v Argentino, ki niso bile sprejemljive za Argentino. Zato so se pogajanja zaključila en dan pred predvidenim rokom. O teh vprašanjih bodo baje razpravljali šele v jeseni.
Incidenti v londondcrryju
LONDONDERRY, 8. - V demonstracijah, ki so bile po ulicah Lon-donderryja, je ena oseba padla pod streli britanskih vojakov. Baje je moški metal proti vojakom eksplozivne naboje, ko so ti začeli streljati, in ga ranili: izdihnil je preden so ga pripeljali v bolnišnico.
V	katoliški četrti v Londonderry-ju so britanski vojaki ranili drugi dve osebi, ki sta streljali nanje. Obema je uspelo zbežati, preden bi ju vojaki aretirali.
Sodelovanje zvezdoznancev Sovjetske zveze in ZDA
MOSKVA, 8. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da so ameriški in sovjetski astronomi zaključili skupno opazovanje «qua-sarjev*, nebesnih teles, ki oddajajo radijske valove.
Raziskovanja, katerih namen je bil ugotoviti, kakšna je struktura in velikost «quasarjev» so vodile tri skupine z 22-metrskimi teleskopi v treh različnih krajih, ki so bili oddaljeni drug od drugega 10.000 km.
Ivan Mojsjejev, ravnatelj radio-astronomskega oddelka pri krimskem observatoriju je rekel, da je proučevanje «quasarjev» velikega pomena za razvozlanje raznih vesoljskih skrivnosti.
še ne vesta, koliko oseb se Je udeležilo poskusa ropa ln koliko oseb ga je pripravilo. Gotovo je, dia so v barako vstopili trije zločinci, zelo verjetno pa je, da je vsaj eden čakal v avtu, morda celo dva.
V tetou preiskave so ugotovili nekaj hudih indicij, ki zadevajo mladeniča, ki ju sedaj policija išče. Njunih imen niso hoteli objaviti, kaže pa, da gre za bratranca Roc-ca ln Giuseppa Sorivio, o katerih je govoril Girolamo Pepe in povedal ,da sta se udeležila napada na barako. Santillo ln Ippolito nista omenila drugih oseb, ki jih tako policija kot karabinjerji iščejo že dalj časa. Gre za Girolama Taoco-neja, ki je pred časom zginil iz Soresirae, kjer je imel prisilno bivališče. Po nekaterih vesteh, naj bi ga pred kratkim videli v Ro-samu, na kar je spet Izginil brez sledu. Policija išče tudi 19-letnega Domenica Ciocarellija. Giuseppe Scrivia je 4. junija zbežal Iz zapora, kjer je bil zaprt zaradi nekega umora.
Preiskovalni organi si še niso na jasnem, kakšna je bila vloga Pepela in Mazzotte v tragičnem napadu na banko. Oba zatrjujeta, da sta čakala zunaj, po mnogih obotavljanjih in zanikanjih pa je Mazzotta le priznal, da je bil v banki, trdovratno pa zanika, da bi streljal.
Pepeja so karabinjerji našli, medtem ko je spal na njivi, ki je last njegovega tasta in sicer nedaleč od kraja, kjer so našli avto, ki je služil roparjem za beg. Pepe-je pokazal policajem, kje je skril krinke in revolver, za katere so preiskovalci ugotovili, da je nedvomno orožje, s katerim so bili ubiti bančni uradniki.
Na vprašanje nekega časnikar-
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRVI DAN VELIKE MATURE NA KLASIČNEM LICEJU
«Mislite, da bi bil Leopardi socialist, če bi žiyel danes?»
Na splošno so maturanti z načinom izpraševanja zadovoljni

Anglija izgnala iraške diplomate
LONDON, 8. — Angleška vlada je v odgovoru na izgon treh angleških diplomatov iz Iraka, izgnala s svojega ozemlja tri iraške diplomate.
Britanska vlada je dala trem diplomatom teden dni časa, da zapustijo Veliko Britanijo. V svoji noti britanska vlada zanika da bi bili njeni diplomati vpleteni v kakršnokoli špijonsko afero.
Med maturo na liceju «France Prešeren«. Pod včeraj objavljeno sliko smo pomotoma zapisali, da predstavlja posnetek z mature na M ceju, v resnici pa je šlo za posnet ek z mature na zavodu «Žiga Zois*
Prvi dan ustnih zrelostnih izpitov na klasičnem liceju. S poseb nim občutkom v srcu stopam po ' vprašanje kot strela z lasnega stopnišču šolskega poslopja, ki sem I Kandidat se je zdrznil in se skoraj ga sam zapustil šele pred nekaj v hipu pomiril, leti. V mislih se mi obnavlja po- i »Zakaj si Izbral grščloo za ptred-
stor je v hipu postal pretesen. Še I za mizo sede nov kandidat. Spet trenutek popolne tišine in nsto prvo | spoznavamo Dantejevo osebnost,
njegov čas, simboliko Božanske ko-
li runo Mazzotta
ja, je kvestor Santillo potrdil, da je bil Mazzotta pred leti žrtev prometne nesreče, zaradi katere je dobil 15 milijonov lir in po kateri, vsaj po pričevanjih zdravnikov, ni bil več v stanju, da bi trezno presojal.
Med tiskovno konferenco sta kvestor Santillo in polkovnik Ippolito ugotovila, da so preiskovalni organi prejeli mnogo anonimnih pisem, v katerih skušajo pripisati krivdo za roparski napad na banko drugim osebam. Domnevajo, da gre le za poskus, da bi preusmerili preiskovanja.
Danes so operirali Giovannija Garceo, ki je bil v tragičnem napadu zelo hudo ranjen. Njegovo stanje je še vedno izredno zaskrbljujoče, operacija je sicer u-spela, mladenič pa se še vedno bori s smrtjo, prihodnje ure bodo odločilne za njegovo rešitev.
Izlet v Auschwitz
Združenje bivših političnih deportirancev (tržaška sekcija) organizira od 4. do 11. septembra avtobusni Izlet skozi Avstrijo ln Češkoslovaško na Poljsko, ln sicer v Oswiecim (Auschwitz) ln Krakov. Glavni namen Izleta je ogled zloglasnega taborišča smrti Ausch-witz, udeleženci izleta pa bodo lahko spoznam razne lepe kraje ln sl ogledali zlasti Krakov, Brno, Bratislavo ln Dunaj.
Odhod iz Trsta, skozi Videm in Trbiž, bo 4. septembra ob 6.30, povratek pa 11. septembra ob 22. url. Cena za Izlet (prevoz, prenočevanje, hrana ln ogled muzejev) znaša 70 tisoč lir. Ob vpisu je treba plačati na račun 20 tisoč lir, razliko pa mesec dni pred odhodom. Mesec dni pred odhodom bo treba budi Izročiti potni Ust in štiri osebne fotografije za vizume.
Prijave sprejema tajništvo omenjenega združenja Ul. Crlspi 3, tel. 730306.
Traktor zavozil delavcu čez nogo
V novem pristanišču je med vzvratno vožnjo traktor zavozil čez nogo 57-letnega Libera Raffinija iz Ul. Caprin, ki se je bolj prestrašil kot poškodoval. V bolnišnici, kamor se je odpravil z rešilnim avtom, sd mu samo razkužili majhno rano med prsti desne noge in ga nato s priporočilom nekajdnevnega počitka poslali domov.
doba iz tistih časov, ko sem sam stopil pred izpraševalno komisijo z neznosnim strahom v kosteh. Danes me prevzema le čudna radovednost.
Ura je pol deset. Na hodniku pred telovadnico, kjer se pravkar vrši večni obred mature, je vse nekam mimo in tiho. Le v kotu, globoko upognjen nad mizico, ki služi običajno šolskemu slugi, sedi dijak in mrzlično prelistava nekakšne zapiske Nobenega dvoma ni, da je ta eden izmed kandidatov, ki čaka na vrsto.
«Nekje v S^sljanu ali Portorožu bi bilo ob tej uri najbrž prijetneje, kaj?* se pošalim. V odgovor zbere ustnice v širok nasmešek in z roko dvakrat potrese v prazno, češ: «Pa se kako!*
Iz telovadnice se tedaj oglasi čudno škripanje stolic. «Aha, še eden, ki se je končno rešil te zoprne more*, mi namigne dijak v kotu in vidno napet vstane. Nenadoma se odprejo vrata in iz telovadnice se vsuje ž:vahna gruča dijakinj in dijakov. V glavnem so vsi kandidati za maturo in večina bo na vrsti šele v prihodnjih dneh, vendar si je vsakdo hotel še prej ogledati komisijo in njen sistem izpraševanja. Zadnji se z upognjeno glavo prizma na hodnik postaven dijak v temnih naočnikih. Gruča ga v polkrogu obstopi, nekdo ga rahlo potreplja po ramah in zamrmra: «Saj bo, saj no.*
«Eh, figo bo, saj si videl, kako me je oni stisnil v škripec s tistim vrtanjem po grški književnosti,* je suho pribil dijak v temnih naočnikih in s pestjo živčno zamahni). po kolenu.
Gruča v polkrogu še vedno nekam zavzeto razpravlja zdaj o Evripidovi Hekubi, zdaj o Župančičevi Dumi, o katerih je bil pravkar govor za izpraševalno mizo, dokler se glasovi tako ne prepletejo, da se razpravi sploh ne da več slediti. Dijaka v temnih naočnikih povabim, naj pove nekaj o maturi za naše bralce. Nekoliko se izmika. Kaže, da izpit ni uspel najbolje, pa se mu ne ljubi obujati vtisov, ki jih je pravkar odnesel iz telovadnice. Izvem le to, da si je za prvi predmet izbral slovenščino in da se je s komisijo v glavnem razgovarjal o moderni ter da so mu za drugi predmet dodelili grščino, ki mu je povzročala resne preglavice. Sicer pa se mu sedaj bolj kot razgovor prilega poštena cigareta, ki bo pomirila razdražene živce.
Komisija je medtem že pretehtala ali je kandidat zrel ali ne, zato sva morala prisilni razgovor zaključiti. K izpraševalnemu omizju so namreč povabili naslednjega kandidata, tistega, ki je še enkrat s pogledom premeni razpršene zapiske iz italijanščine, kot bi hote! iz njih razbrati zadnje zagotovilo, da gr bodo profesorji izprašali ravno tisto, kar se je bil iz njih naučil v zadnjem trenutku in ne kaj drugega.
/a njim smo v telovadnice stopili vsi, kar nas je bilo na hodniku. Zanimanje, kako bo inkvizitorska sedmerica profesorjev ravnala s tistim od zapiskov, nas je pribilo na stole. Kljub temu. da si je ko misija izbrala ta prostor za izpraševanje, da bd se obvarovala pred julijsko pripeko, .je bilo v telovadnici posebno vroče. Sploh je ta o-gromni prostor, z neskončnim stropom, visokimi okni, z raznimi brad; ljami, drogovi, vrvmi in lestvami krog in krog ter s tisto podolgovato komisijsko mizo. pote<mieno nekam čez sredo telovadnice kot v kakšnem Godardovem filmu, vzbujal čuden občutek. V tem prostoru, kjer se je med eno šolsko uro in drugo brezskrbno podil za žogo in preskakoval čez konja, se je zazdelo, da stopa dijak z zapiski pred komisijo kakor je stopal bančni uradnik Josef K. iz Kafkovega »Procesa* pred sodnike. Ogromni pro-
met izpraševanja?«
Kandidat je najbrž pričakoval, da bodo takoj planili po njem vsi slavni Heleni z vsemi svojimi nesmrtnimi deli, ki jih bo moral podrobno razlagati komisiji, zato je to prvo vprašanje delovalo toliko bolj pomirjevalno.
«Kateri študij sl boš Izbral po dovršeni maturi«.
«Fiziko,» se glasi odgovor že precej pomirjenega kandidata. Sploh je zanimivo to, da si bo precej ((klasikov« Izbralo za nadaljnji študij znanstvene predmete, kakor smo razbrali iz izjav nekaterih dijakov.
Kljub temu pa mu grščina sedaj ne prizanaša. Najprej nekaj grških oblik, nato še nekaj o Epigram-skih zbirkah ter o ArgonauMki A-potontja Rodoškega. Kandidat odgovarja zadovoljivo. Grščina mu leži, zato preidejo profesorji na italijanščino. Najprej pobrskalo pri Danteju, nato v književnost nadaljnjih stoletij. Ustavijo se šele pri Umbertu Saibl. Kratka primerjava z našim Kosovelom in tudi ta kandidat si bo končno lahko res odpočil nekje ob portoroški obali.
Na vrsti sta še dva dijaka ln dvakrat se ponovi isti postopek. Vsi zapustijo telovadnico, profesorji se pomenijo o znanju kandidata in
medije, pa spet nekaj Poscola in Leopardija.
((Mislite, da bi bdi Leopardi socialist, če bi danes živei?« To so zanimiva vprašanja, v katerih se kandidati lahko razživijo in nobenega nooionizma ni v njih, zato so maturantje klasičnega Uceja zadovoljni z načinom izpraševanja letošnje komisije.
Vročina v telovadnici se stopnjuje, okna pa morajo ostati zaprta, sicer bi ropot s ceste preglušil razgovor med kandidatom in komisijo.
Ura bo skoraj 14. Zadnji kandidat današnjega dne zapušča telovadnico. Iz srca se mu je odvalil težak kamen in na ustnicah mu zaigra nasmeh.
Kmalu nato zapustijo telovadnico tudi profesorji. Radi bi od njih kakšno ■ izjavo, pa se ne smejo še izreči.
((Recimo, da nas zaenkrat dijaki še niso prestrašili, je diplomatski odgovor einega od njih.
DUŠAN KALC
• Jutri, 9. julija bo na Šentjakob-škem trgu javni shod, ki ga organizira KPI. Govoril bo senator Paolo Šema na temo: ((Odklonimo prenovitve, ki oškodujejo Trst. Skupna volja vseh meščanov lahko reši mesto poloma in omogoči obnovitev tržaškega gospodarskega razvoja«. Shodu bo predsedoval tov.
Stojan Spetič.
iiiimHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiHiiimiimiiiiimiiiiimiiiiii
LEPA POBUDA DEŽELNEGA 0DB0RNIŠTVA ZA TURIZEM
Svojevrsten vodič po deželi za domače in inozemske turiste
Izšel je v italijanščini in v nemščini, v načrtu pa je tudi izdaja za turiste iz Jugoslavije
Direktor deželnega odbornlštva za turizem dr. Vlttorio PSsa, Je včeraj v odsotnosti nujno zadržanega odbornika Mora, predstavil časnikarjem novo deželno propagandno publikacijo turističnega značaja, ki ima v italijanščini naslov «Lo scopriregione« s podnaslovom «il brovaglte« za Furlanijo-Ju-lljsko krajino.
Publikacija, ki se grafično zelo lepo predstavlja s svojim modernim konceptom, je — kot je dejal direktor dr. Piša — namenjena v prvi vrsti tistim italijanskim in inozemskim turistom, ki se že mudijo v deželnih turističnih ln seveda predvsem obalnih centrih in ki se zaželijo od časa do časa seznaniti tudi z drugimi deželnimi turističnimi, zgodovinskimi, športnimi, kulinaričnimi in še drugimi posebnostmi, pa bi sami brez ustreznega vodiča težko našli pot do teh posebnosti in zanimivosti.
Iz praktičnih razlogov je publikacija razdeljena na posamezna poglavja, v katerih pa se ne spušča v podrobnosti, temveč le o-kvimo nakazuje tujemu gostu kraje ln smeri njegovih zanimanj. Tako se bo lahko gost odločil na primer za ogled gradov, za obisk dobre kuhinje, za šport, za ogled znamenitih vil in zgodovinskih bivališč, za ribolov, za ogled arhitektonskih posebnosti, za pokuša nje dobrega vina, za Izlete v naravo ln še za kaj drugega, kar naj bi bilo ((drugačno od običajnega«. Vsako poglavje je opremljeno s celostransko ustrezno sliko ln skiciranim zemljevidom ter seveda s kratkimi navedbami ln Informacijami.
Publikacijo, ki so Jo natisnili v 10.000 Izvodih (7000 Italijanskih in 3000 nemških) bodo razdelili peri-feričnim turističnim uradom, potovalnim agencijam, hotelom ln drugim sorodnim sedežem, ni pa — vsaj za sedaj — namenjena posa-
meznim turistom. Ce pa bi se kasneje pokazalo — dr. Piša je izrecno poudaril, da predstavlja 1» daja te publikacije šele zanimiv in morda v državi tudi prvi poskus — da je za tako publikacijo veliko zanimanje tudi pri posameznikih, bi jo v prihodnosti utegnili natisniti v znatno večji nakladi in dali v prosto prodajo. Dr. Piša Je tudi dejal, da Je bila publikacija razen v ttaUjanščini natisnjena v nemščini zato, ker predstavljajo kar 85 odst. turlstičndjh prisotnosti v naši deželi nemški turisti, da pa je za prihodnje leto v načrtu, izdaja iste publikacije tudi za drugo najmočnejšo komponento deželnega turizma, to je za jugoslovansko (slovensko ln srb-sko-hrvatsko). Prav tako je v načrtu skupna Izdaja posebnega turističnega zemljevida z naznačenimi turističnimi smermi za vsa področja Benečije v sodelovanju tudi z u-streznimi organizmi Koroške, Slovenije in Hrvaške, kar naj bi o mogočilo poleg turistične propagande na zapadu tudi tovrstno propagando pri vzhodnih sosedih in obratno. Seveda pa so vse te načrtovane pobude v mnogočem odvisne od sedanjega prvega eksperimenta.
Sedanji turistični vodič, če ga smemo tako imenovati, je — kot je poudaril dr. Piša — timsko delo strokovnjakov za posamezna poglavja, ki jih obravnava. Glede na kratek rok, ki je bil na razpolago, če je hotel iziti še pravočasno za začetek visoke sezone, je možno, da je v njem tudi kakšna pomanjklivost (med katere bi lahko uvrstili pomanjkanja vsaj kratke informacije o narodnostni sestavi deželnega prebivalstva in njegovih značilnosti), toda svojemu namenu bo dobro služil tudi tak, kakršen je in ga je zato treba pozdraviti, upoštevajoč pri tem seveda tudi njegovo najavljeno izdajo za turiste iz Jugoslavije.