.^morski dnevnik j® 2ae©| uhajati v Trstu maja 1945, njegov Pjahodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž „ Carknim, razmnožen "■ciklostil. Od 5. do 17. JPtembra 1944 se je ti-J”1 v ti8^arni .Doberdob* «ovcu pri Gorenji Trebuši . 18. septembra do 1. maja 1945 v J***™ .Slovenija* pod ojskim pri Idriji, do 8. 1945 pa v osvoboje-JJ11 Tratu- kjer je izšla za-S8 Številka. Bil je edini J**" partizanski DNEV-^ v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 -85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 !2rsaers£?"“ Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 215 (11.631) Trst, sreda, 14. septembra 1983 Ob prisotnosti številnih uglednih gostot Včeraj uradno odprtje seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem Ob začetku parlamentarnega dela Ze prvi problem: usoda poslanca Tonija Negrija Nezadovoljiva udeležba najbolj neposredno zainteresiranih ^ uradno odprli letošnji 19. se-■j'na'r za slovenske šolnike na Trža-hdp)n..Otvoritvene slovesnosti so se i i številni ugledni predstavniki ^..skih oblasti tako ir dežele Furla- ne . oblasti, tako iz dežele Furla-Julijske krajine, kot tudi iz 2 ’čne domovine, poleg njih pa še jnsloPniki tukajšnjih krajevnih uprav In ^edslavniki generalnega konzula-a ^RJ v Trstu. ,j°stje so s SV0j0 prisotnostjo pod- naše šolnike vsa ta leta, kljub neizogibnim polemikam in cesto različnim mnenjem, pravcati izpopolnjevalni tečaj. Njihova prisotnost je dala seminarju uradni pečat. Pomenila je priznanje tržaškemu šolskemu skrbništvu in republiškemu komiteju za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo SRS, ki sta ga priredila in omogočila njegovo izpeljavo. Ob tako pomembnem aktu je bilo pričakovati, da bo tudi celotna slika včerajšnje otvoritvene svečanosti primerno ustrezala takšnemu okviru. 424 članov Sindikata slovenske šole, nekaj več kot 500 šolnikov, kolikor jih premoremo na Tržaškem, je imelo realno priložnost, da s svojo množično udeležbo na uradnem odprtju doda seminarju, pred toliko uglednimi gosti, še lastno politično težo. Žal, so naši šolniki, in z njimi vsa naša narodnostna skupnost, včeraj zamudili ponujeno priložnost. V veliki dvorani Kulturnega doma je zevalo vse preveč praznih sedežev, da bi lahko še opravičili odsotne: na uradnem odprtju seminarja za tržaške šolnike je bilo tri četrt šolnikov odsotnih, to je bridka resnica. In pri vsem tem sploh ni važno, če so po zakonu dolžni obiskovati seminar ali ne (kot na primer nekateri suplenti, ki se jim 9. septembra izteče delovno razmerje). Njihova moralna dolžnost je, da se seminarja udeležijo, včeraj pa jih ni bilo. Tako se je lahko dogodilo, da je imelo uradno odprtje sicer imeniten okvir, ki pa je bil, na žalost, brez prave slike. NA 4. STRANI RIM — Včeraj se je obnovila urad na dejavnost poslanske zbornice po poletnem premoru. In vsa pozornost je že osredotočena na problem Tonija Negrija, bivšega voditelja «autonomie operaie» in glavnega obtoženca na procesu «7. aprila«, ki je zapustil za por kot izvoljeni radikalni poslanec. •Parlamentarni odbor za dovoljenja sodnih pregonov je že izrazil ugodno mnenje tako o nadaljevanju sojenja, čemur niti Negri ne nasprotuje, kot tudi o njegovem ponovnem arestu, kar je pa ostalo sporno. Če naj se Negri vrne v zapor bodo odločali poslanci v prihodnjih dneh, kar ne predstavlja zgolj pravnega, a politični problem, saj bi šlo za izjemen precedens. Zato teče v vseh strankah živahna razprava. Predsed niča Jottijeva je predložila strnjen koledar, ki predvideva, da bi še v tem tednu sklepali o dovoljenju za nadaljevanje procesa, prihodnji teden p« o dovoljenju za aretacijo. Načelniki poslanskih skupin do poznega večera niso dosegli soglasja o razdelitvi razprave na dva dela ali ne. Poslanci KPI so po dolgi in živahni razpravi potrdili (ne brez nasprotij), da se sklep o arestu odloži do prvostopenjske razsodbe, kar podpirajo tudi socialisti, radikalci in skrajna levica. V drugih strankah so mnenja deljena, tako v KD, kot pri socialdemokratih in celo republikancih. Liberalci so prepustOi kar odločitvi posameznih poslancev zadržanje pri glasovanju. Izredno težko je ob tem napovedati izid in sklep razprave. Toda ker bo neodvisna levica zahtevala tajno glasovanje, zadobiva večjo verjetnost u-speh predloga KPI in levice, da Negri ne pojde v zapor, vsaj do prve razsodbe sodišča, ki naj bi nadaljevalo proces 26. t.m. R. G. Reaganovo pismo Craxiju o raketah RIM — Predsednik vlade Bet-tino Craxi je prejel pismo ameriškega predsednika Reagana, ki se nanaša na pomembna mednarodna vprašanja. 0 vsebini pisma je Craxi že seznanil zunanjega ministra Andreottija in obrambnega ministra Spadolinija, besedilo pa bo znano šele danes, po-tem ko ga bo vlada skrbno proučila. Po vsem sodeč se pismo nanaša predvsem na vprašanje e-vroizstrelkov S sejma knjig Umaknjena ^Bulgariadažž MOSKVA — Z bolgarske stojni-Ce na mednarodnem sejmu knjig ^ Moskvi so umaknili «Bulgaria-knjigo informbirojevskega e-"k&ranta Vanka Markovskega. Organizatorji sejma so to ukrepu po zahtevi delegacije jugoslo-vanskih založnikov, ki so knjigo °Cenili kot protijugoslovansko in s tem v nasprotju z vodilnim ge-siom prireditve: «V službi miru ’n napredka». , Tako kot dosedanja sejma tudi letošnji ni minil brez poskusov jugoslovanske sosede Bolgarije, da opozorila nase s knjigami s Protijugoslovansko vsebino in ge-®{om. Mnoge knjige, ki se ukvarjajo z arheologijo ali geografijo T°tgarije, prikazujejo SR Makedonijo kot sestavni del Bolgarije, ^St‘. kar se je prejšnja stoletja dogajalo na makedonskih tleh, Prikazujejo kot bolgarske polnosti. (dd) OB RASTI IZVOZA Ugodnejši trend blagovnih menjav SFRJ od julija BEOGRAD — Neugodni izvozni rezultati iz prvega polletja so delno popravljeni s povečano prodajo jugoslovanskega blaga na svetovnem trgu julija in avgusta. Z zmanjšanjem blagovnega primanjkljaja s svetom je bil primanjkljaj, ki je lani znašal milijardo 437 milijonov dolarjev, avgusta manjši za skoraj 40 odstotkov. Te podatke so sporočili na včerajšnji skupni seji odborov zbora repu blik in pokrajin skupščine SFRJ za ekonomske stike s tujino in odbora zveznega zbora za zunanje zadeve. Kot sta poudarila zvezni sekretar za finance Jože Florjančič in guverner Narodne banke Jugoslavije Radovan Makič, se je do konca avgusta nadaljeval izvoz na konvertibilno področje, čeprav je bila ta prodaja manjša od načrtovane. Kljub vsemu pa so izvozni rezultati zelo dobri in je po besedah Miljenka Bojaniča realno pričakovati, da bo izvoz v države konvertibilnega trga ohranil 20-odstotno stopnjo rasti, (dd) Izredna pooblastila Reagana ameriški vojski v Libanonu W P BEJRUT — Ameriški predsednik Reagan je pooblastil letalstvo in mornarico ZDA, da z vsemi sredstvi in brez predhodnega dovoljenja Wa-shingtona poskrbita za obrambo ameriškega in drugih kontingentov mi rovnih sil v Bejrutu pred morebitnimi napadi. Dramatičnost včerajšnjega sldepa pa še bolj stopnjujejo govorice, da je posebni Reaganov odposlanec McFarlane izročil Sircem pravi ultimat, v katerem bi vsa območja pod nadzorstvom libanonske redne vojske proglasili za «medna-rodno varnostno cono». Ameriški mornariški strelci pa bj z orožjem odgovorili na vsak napad preko meja te cone. Po vsem sodeč je torej Washington pripravljen vojaško poseči v libanonsko krizo, da bi rešil Džemajelov položaj in z njim ameriške interese v tem delu sveta. Po predsinočnji seji italijanske vlade in včerajšnjem srečanju zunanje- ga ministra Spadolinija z vrhovi italijanske armade, pa ne bodo »spreminjali vloge in ciljev* italijanskega mirovnega kontingenta, le • zagotovili mu bodo večje letalsko in topniško kritje. Na libanonskem prizorišču pa je medtem včeraj vladal navidezen premor pred morebitnim uspehom ali bolj verjetnim neuspehom mirovnega posredovanja Saudske Arabije. Džum-blatovi druzj so že zahtevali umik falange in redne vojske iz zahodnega Bejruta in iz vseh krajev, ki so bili pod nadzorstvom levice ali Palestincev. Na sliki (telefoto AP): kolona RK v Deil-el-Kamaru. Tajniki deželne večine v Gorico za rešitev kriz Kdo bo novi tržaški župan? , .GORica — Koledar nam pove, da so minili skoro teliu rilesecb odkar so bile volitve za obnovitev neka-. rili krajevnih uprav na Goriškem, pa so te uprave Sta V°^n° brez novih županov, predsednika in odborov. ,, ari Upravljavci, izvoljeni pred petimi leti, so še vedno ~olu pokrajine ter občin Tržič, Ronke in Gradež. , Prepočasna pogajanja v tem dolgem času pa so po-dnk a’ da bomo v teh upravah imeli več ali manj po-jjbne koalicije kot do sedaj. Le z eno razliko. Komuni-tS** 'n socialistom ter socialdemokratom se bodo v a /'1<-'u in Ronkah pridružili tudi republikanci. To je . hiokristjane tako razkačilo, da so zahtevali poseg de-s ai,i tajnikov strank, ki tvorijo večino v deželnem Phr Goriška KD hoče namreč da bi PSI, PSDI in 1 Pustile v Tržiču in Ronkah komuniste na cedilu, u Ganeš se bodo v Gorici sestali deželni tajniki strank. Uh* t'tm sestanku naj bi preučili položaj v krajevnih žei avab na Goriškem. Goriška KD upa, da bodo deltlni tajniki PSI, PSDI in PRI prisilili goriške tovariše Poslušnosti. Jim bo to uspelo? Smrtna nesreča v Foljanu Sinoči nekaj po 22. uri je v Foljanu prišlo do hude '^etn,. nesreče. Na glavni cesti pred županstvom je *], "uiobilist do smrti povozil 50-letnega domačina Bc-Wta Cecheta. TRST — Stranke (KD, PSI, PRI, PSDI, PLI in SSk), ki sestavljajo deželno večino, so se včeraj dokončno dogovorile o političnem in upravnem programu, na katerem bi moralo temeljiti delo novih odborov, tako na občini kot na pokrajini. Kljub temu sporazumu pa ostaja še vedno odprto vprašanje porazdelitve pomembnejših funkcij. V jutranjih urah se pokrajinski tajniki strank niso sporazumeli o tem vprašanju, zato so se ponovno sestali zvečer. V središču pozornosti je predvsem vprašanje župana, med tem ko bodo za predsednika pokrajine skoraj gotovo potrdili socialista Claricija. Najresnejši kandidat za župansko mesto je demokristjan Richet-ti, čeprav nekateri, zlasti med laiko -socialisti podpirajo kandidaturo Trau-nerja (PLI) ali Pacorja (PRI). Nova koalicija lahko računa na podporo 22 občinskih svetovalcev na skupnih šestdeset, kar pomeni, da ji lahke opozicija v vsakem trenutku zmeša štrene. NA 5. STRANI O ŽENI ŠE NI SLEDU V Karniji našli truplo Tržačana in mladinca «Upati je, da zakonca De Cillia nista bila ne v rulotki ne v avtomobilu«, so po silovitem neurju v Karniji dejali preiskovalci. Toda bilo je bolj upar.je kot predvidevanje: včeraj so namreč v hudourniku But našli truplo 57-lctnega Gastona De Cillie. Truplo je voda odplavila približno šest kilometrov stran cd travnika v kraju Treppo Camico, kjer sta kampirala zakonca De Cillia. Po tem žalostnem odkritju je seveda le malo upanja, da bi ženo Marcello našli živo. Včeraj so reševalne enote našle truplo še ene žrtve silovitega neurja. Izpod ruševin planšar!je Valbertat v občini Arta, kjer so dan prej našli očetovo truplo, so reševalci potegnili truplo 14-letnega Denisa Forabosca iz kraja Cavalicco di Adcgliacco pri Vidmu. Tako je število žrtev naraslo na tri. Start v evropskih nogometnih pokalih Na evropskih nogometnih igriščih bo od danes zopet vse živo. Na sporedu bo namreč prvo kolo v treh evropskih nogometnih pokalih, v katerih bodo nastopila tudi številna italijanska in jugoslovanska moštva. V pokalu prvakov bo Roma že v šestnajstini finala pred dokaj težko nalogo. Igrala bo proti Goteborgu. Jugoslovanski prvak, beograjski Partizan pa bi moral zlahka premostiti prvo oviro, norveško ekipo Vikinga. V pokalu pokalnih prvakov bi moral Juventus zlahka opraviti s poljskim moštvom Lechio, zagrebškemu Dinamu pa bo trda predla s Portom. V središču pozornosti pokala UEFA pa bo gotovo srečanje v Veroni med domačim moštvom in beograjsko Crveno zvezdo. Inter ne bi smel imeti težav v Turčiji, pred težjo nalogo pa bosta jugoslovanska predstavnika v tem pokalu Hajduk in Radnički. SI: Italiji še dve zlati kolajni V Casablanci se nadaljujejo devete sredozemske igre. Tudi včeraj je bil najzanimivejši atletski spored. Italija je osvojila še dve zlati kolajni (Possamai na 3.000 metrov in Urlando v metu kladiva) in nekaj srebrnih in bronastih odličij. Jugoslavija pa je včeraj ostala brez zlatih odličij, osvojila pa je več drugih in tretjih mest. Naj dodamo, da je Pietro Mennea tudi na teh igrah dokazal, da je v odlični formi. V kvalifikacijah je namreč izboljšal rekord iger na 200 m s časom 20”28. Dober devizni priliv iz turizma v Jugoslaviji ZAGREB — Po ocenah turistične zveze Hrvaške bo letos v jugoslovanskem turizmu za 4 odstotke več nočitev kot lani. Pri tem menijo, da je bilo domačih gostov za 3 do 5 odstotkov več. Devizni priliv od turizma naj bi znašal milijardo 150 milijonov dolarjev. Te podatke je na včerajšnji tiskovni konferenci na jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu povedal predstavnik TSH Petar Vidakovič. (dd) Pomoč iz Slovenije in Srbije ob potresu v občini Brus BRUS — Prebivalci kopaoniških vasi Djerekave, Blaževo, Ravnište, Kne-ževo in Brzece so v ponedeljek zjutraj ob 7. uri spet čutili potres, ki je imel moč 6,5 stopnje po Mercallijevi lestvici. Izvršni svet skupščine Srbije je sklenil, da občini Brus nameni 10 milijonov dinarjev iz sredstev republiškega sklada solidarnosti. Dosedanji potresi so namreč poškodovali 1100 hiš, v katerih živi 7000 ljudi. Pomoč prizadetim prebivalcem je ponudila tudi Slovenija, in sicer občina Radovljica, republiški odbor Rdečega križa in skupnost invalidsko - pokojninskega zavarovanja, (dd) V Benetkah izginil sovjetski časnikar RIM — Sovjetsko veleposlaništvo od sobote pogreša časnikarja «Lite-raturnaje gazete* 51-letnega Olega Bitova, ki je v Benetkah sledil filmskemu festivalu. Policija je že u-vedla preiskavo, a o leningrajskem časnikarju ni nobene sledi. Velepo-slanšitvo se boji, da se mu je pripetila kaka nesreča. Ni pa povsem izključeno, da je Bitov raje ostal na Zahodu, čudno je le, da ni do sedaj še zaprosil političnega zatočišča. Odloki o invalidninah, pokojninah «ticketih» in izgonih že v veljavi Prve reakcije sindikatov in lastnikov stanovanj RIM — Z objavo v Uradnem listu so že .včeraj stopili v veljavo zakonski odloki o zdravstvu, skrbstvu in stanovanjskih izgonih, ki jih je bila vla"da odobrila predsinočnjim malo pred polnočjo. S tem je dokazala izredno naglico, da stopijo nove norme v veljavo in zaupanje, da jih bo tokrat parlament tudi potrdil v po ustavi predvidenem roku 60 dni. Kot smo poročali, si vlada od novih omejitev in povišanih prispevkov obeta zmanjšanje primanjkljaja v prihodnjem letu za okrog 3.000 milijard lir, z nadaljnjim klestenjem po socialnih storitvah v okviru proračuna, ki naj bi ga predložila do konca meseca, pa vsaj še drugih 2.000 milijard lir. Objava zaostrenih norm je vzbudila seveda veliko zanimanje in tudi razumljivo skrb v vsej javnosti, še posebej pri prejemnikih invalidnin in pokojnin, ki jih je več kot 8 milijonov in pol in jim še ni jasno, kako se bo spremenil njihov položaj. Vlada je sicer pred odobritvijo odlokov vodila posvete s sindikati in delodajalci, a prav gotovo ne o podrobnostih. Neoporečno je sicer, da je bilo potrebno pristopiti k zmanjšanju ogromnega primanjkljaja zavoda za socialno skrbstvo INPS, ki se baje bliža 50.000 milijardam, in državnega primanjkljaja, ki ga hoče Craxijeva vlada znižati v prihod- njem letu od predvidenih 120.000 na 80.000 ali vsaj 90.000 milijard lir. Treba je bilo tudi napraviti nekaj reda v pokojninskem sistemu, zlasti glede «prelahkih» invalidnin in javnih podpor tudi takim, ki jih niso bili ravno nujno potrebni. Zato skoraj nihče ne oporeka upravičenosti ukinitve invalidnin takim, ki zaslužijo z delom več kot 900.000 lir mesečno, kot je tudi razumljivo, da država ukine (postopno) dodatke k starostnim pokojninam takim, ki bi s prispevki niti ne dosegli minimalnih 328.000 lir na mesec, če imajo druge mesečne dohodke, ki presegajo 600.000 lir. Toda že včeraj so sindikati izrazili močne pomisleke glede norme, ki predvideva izgubo podpore za vso dobo bolovanja delavcem, ki bi jih nadzorni zdravniki morda samo enkrat v tej dobi ne našli doma. Enotno tajništvo zveze CGIL - CISL - UTL je zato včeraj že izreklo te pomisleke in previdno napovedalo določnejšo oceno vladnih ukrepov po bolj poglobljeni proučitvi, tudi kar zadeva poviške samoprispevkov za zdravila in specialistične izvide. Ponovno odložitev sodnih izgonov so pa kritizirali tako lastniki stanovanj, kot združenja stanovalcev, ki očitajo vladi, da še ni pristopila k resni stanovanjski politiki. V Vidmu oropan poštni furgon VIDEM — V videmskem središču, v Ulici Pradamo, so včeraj zjutraj ■ rije banditi oropali poštni fur8° odnesli denar v gotovim in v ce :a 125 milijonov lir. Voznica furgona, Cristina Polito. F karabinjerjem povedala, da J ustavili trije oboroženi moški ukazali, naj izstopi iz vozila. Pf ma so izpraznili furgon in se na peljali z avtomobilom, ki so g tem karabinjerji našli nedal den tam. Ugotovili so, da gre za^T^nPvi avto, ki so ga neznanci pred ^odpeljali* v Lignanu. . Trije banditi so odnesli denar je bil namenjen videmski postni pravi. Preiskave so takoj steki , rabinjerji pa niso mogli “goto ti, kdo bi lahko rop izvrši. Pn P iskavah sodelujejo videmski kara njerji in leteči oddelek vid kvesture. □ GIBELLINA (Trapani) - KaHh tisoč članov družin, ki so se v njih letih vselile v barake njih brezdomcev potresa v H® . gr je včeraj ogorčeno protestiram, jim je ENEL ukinila brezplačno a bavo električne energije. 8. september v Rimu RIM — 8. septembra 1943 je Italija kapitulirala in podpisala premirje. Medtem ko so Italijo v begu zapustili kraljeva družina, vlada in mnogi visoki predstavniki italijanske vojske, so se ljudstvo in številni vojaki uprli vstopu nemških čet v Rim. Štirideset let je minilo od teh krvavih bojev in včeraj so se v rimski vojašnici Gandin ob prisotnosti predsednika republike Sandra Pertinija oddolžili spominu padlih. Slovesnosti so se udeležili mnogi predstavniki oblasti, med katerimi so bili predsednk senata Cossiga in podpresednik poslanske zbornice Lattanzio. Osrednji govor je imel obrambni minister Spadolini, ki se je spomnil junaškega odpora italijanskega ljudstva in vojakov ter ga postavil za zgled današnji mladini. Komisija «P2» zahteva šestmesečno odložitev RIM — Delo parlamentarne preiskovalne komisije o tajni prostozidarski loži «P2» bodo podaljšali za nadaljnjih šest mesecev, da bodo sklepno poročilo objavili šele 8. aprila prihodnje leto. Radikalci in misovci so zahtevali celo daljši termin, a na včerajšnji seji komisije je prevladalo mnenje, da bo tudi šest mesecev dovolj. Še daljša je bila včerajšnja razprava o bodočem «voznem redu» sej, saj hoče večina v komisiji posvetiti zasliševanjem le dva od šestih mesecev podaljška. Zahtev po novih zasliševanjih in poizvedovanjih pa je še in še, da jih bodo morali po sili razmer o- krniti. Nič čudnega torej, da je . sar radikalcev Teodori predlagal P . sednici komisije Tini Anselmi k0 tersko obdelavo preiskovalnega g va. S te moke, pa kot kaže ne W ha, saj ne bi imeli programerji rialnega časa, da bi obdelali tak čine preiskovalnega gradiva. ;n Končne odgovore o «voznem r®” . ja elektronskem arhiviranju n13?? tu(jj bodo rešili jutri, ko bodo morau ^ obravnavati zahtevo kornumsto ■ komisija posluša tudi itaDjansko-tikansko mešano komisijo o o® med Ambrosianom in vatikansko ko IOR. V Idriji spet v pogonu rudnik živega srebra IDRIJA — V ponedeljek se je po več letih spet pokadilo iz dimnika topilnice najstarejšega slovenskega rudnika. V peč so naložili cinobrovo rudo in pognali rotacijsko peč za pridobivanje živega srebra. To je začetek poskusnega obratovanja, ki si ga bodo ogledali strokovnjaki republiškega in medobčinskega inšpektorata za delo. V primeru ugodne ocene strokovnjakov, bodo v rudniku živega srebra začeli s predelavo okoli 22 tisoč ton cino-brove rude, iz katere bodo do konca leta pridobili okoli 46 ton živega srebra. Za obratovanje topilnice bodo dnevno iz jaška «Delo» prepeljali z e-najstimi kamioni okoli 250 ton rude v topilnico. Ne gre namreč prezreti, da idrijski rudnik premore okoli deset odstotkov celotne svetovne zaloge V idrijskem rudniku imajo težave s pomanjkanjem rudarjev, ki tožijo, da so za delo v jami preslabo plačani v primerjavi z onimi, ki delajo zunaj. Rudniku živega srebra je v težkem položaju priskočil na pomoč tudi republiški izvršni svet, ki se strinja s predlogom odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, da se lahko 16 milijonov dinarjev i-, zjemoma uporabi za odpravljanje nastale škode zaradi drsenja tal v letu 1983 v idrijskem rudniku. J. O. '' 10 milijonov šolarjev jutri znova sede v klopi RIM — Jutri, 15. septembra, bo šolski zvonec — po dobrih treh mesecih počitnic — v šolske klopi po vsej Italiji znova priklical okrog deset milijonov šolarjev osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol. Novo šolsko leto bi moralo imeti 217 dni pouka, se pravi dva dni več kot je z zakonom predpisano minimalno število. Gre za rekordno dolgo šolsko leto, ki pa ga bo le težko uresničiti z ozirom na to, da se bo 10. junija prihodnje leto iztekel petletni mandat evropskemu parlamentu in da bo torej treba razpisati nove volitve. Božične počitnice so za letos predvidene od 23. decembra do 4. januarja 1984, kaj lahko pa se zgodi, da jih bodo podaljšali še za dva dni, do svetih treh kraljev in bi torej skupaj šolarjem prinesle kar 15 dni počitka. Za veliko noč je že predvidenih osem dni počitnic (od 18. do 25. aprila), tako da se združijo s praznikom osvoboditve. Povrhu pa bodo še trije enodnevni premori in sicer za dan mrtvih, za praznik brezmadežnega spočetja, 8. decembra in za praznik dela, 1. maj. Poleg učencev in dijakov, bodo jutri začeli redno delo tudi učitelji, ki jih je v Italiji okrogli milijon, kar desetina pa se jih bo v prvih tednih vrtela od šole do šole, ker nimajo stalnega mesta FLM začel spor z vlado proti načrtu Fincantieri -avrač® RIM — Sindikat se odločno upira in poysem z* načrt o preustroju javnega ladjedelstva, ki ga J ^-gti ložila državna družba Fincantieri, in je sklenil ^ ^ uradni spor naravnost z vlado. Taka je odločitev, ^ jo sprejeli včeraj sindikalni zastopniki prizadetin ^ delnic na skupnem sestanku na sedežu enotnega ^ “ i. Načrt Fincantien^nai^ kata kovinarjev FLM v Rimu. predvideva zaporo nekaterih ladjedelnic, 6.80° j/icuviutva z,apuiu uvnavviiii mujvuvnuv, — .. |j ouv velikega obrata v Sestri Levanteju, z odpustitvi) p. zaposlenih (5.000 delavcev in 1.800 uradnikov) 00 nih 28.900. ... ,ieV dr- Sindikat zavrača «likvidacijsko logiko* voditelj nj|. žavne družbe, ki jih dolži nesposobnosti in zahte. hov odstop. Zato pa zahteva od vlade nujen ^ moT' na katerem bo FLM predložil «nujnost usklajene ske politike, ki naj dopolnjuje industrijsko in a. ško politiko*. Vlada mora izraziti svoje stališče *da šanju ladjedelstva in zajamčiti stvarne spodbu ^ tu. se preokrene težnja ladjarjev, da naročajo ladJ®... ^a-jini, ter pojasniti, koliko dela je mogoče zagotovi ^ lijanskim ladjedelnicam. FLM bo s tem v zYe?’pro-dila jutri tiskovno konferenco, dan pred splosj1 . ne. testno stavko v Genovi, ki jo načrt najhuje Priza Z izboljšanjem vremena na območju, ki so ga prizadele narasle reke Vedno bolj strahotne razsežnosti ujme v Karniji V severni Karniji se reke in potoki počasi vračajo v svoje struge. Z izboljšanjem vremena pa so rane še očitnejše, da jih bodo le s težavo zacelili. Še večji bo strošek, če sc bodo končno odločili 3 d8 s« geološko bonifikacijo celotnega območja, saj bodo le tako preprečili ponovitev podobnih tragedij. Deželni svetovalci Furlanskega gibanja in komunistične partije odločno zahtevajo take temeljite poses^^ri/ ne ponovijo prizori, kot jih imamo na naših slikah ' (Foto *g| Po dolgi razpravi o sestrelitvi južnokorejskega letala Sovjetski veto preprečil odobritev resolucije v varnostnem svetu OZN NEW YORK, MOSKVA - Zaradi sovjetskega veta varnostni svet OZN oi sprejel osnutka resolucije, v ka-je izraženo «globoko obžalovanje* zaradi sestrelitve južnokorejskega letala, ki je z 269 potniki in člani po-sadke letelo nad Sahalinom. Resolu-c‘j° je po zelo dolgi razpravi predstavo 17 držav, na končnem glasovanju J?3 je dobila le minimalno podporo oevetih. Za obsodbo sovjetske zračne intervencije so glasovali predstavniki Francije, ZDA, Velike Britanije, Nizozemske, Zaira, Pakistana, Malte, *oga in Jordanije, proti pa predstav-|pa SZ in Poljske, kar je bilo dovolj, a je resolucija neveljavna. Ob vsem tem je zanimivo, da se je P°*eg Nikaragve, Zimbabveja in Gu-Jane vzdržala tudi Kitajska, katere Predstavnik je sicer izrazil «veliko Presenečenje in obžalovanje* nad sestrelitvijo letala, ob tem pa tudi de-V. da za resolucijo ne more glaso-Vati, ker «je še preveč nerazčiščenih asPektov incidenta in preveč, protislovij*. V Moskvi pa so včeraj z neprikri-•ni zadovoljstvom komentirali dej-2tv°: da so Japonci in Američani pridali ^nekatere pomote*, ko so prvič ^konstruirali potek dogodkov nad ^balinom. Priznanje, da so sovjet-rkl Piloti vendarle obvestili južnoko eJsko letalo o zgrešeni smeri poleta, °končno razbija Reaganovo umetno grajeno teorijo, da lovci niso poskusi1 vzpostaviti kontakta z južnoko-eJskim pilotom, pravijo v Moskvi. °vJetska zveza postavlja pod vpra-skh verodost°jnast magnetofon- zapisov pogovorov pilotov lov in pripominja, da bo ob pravem asu nudila vse dokaze, da je šlo za ®s za vohunsko letalo. Glede tega naslanja na poročila dela franco-eSa tiska, ki objavlja pričevanja, ca so tudi letala družbe «Air Fran-v°5> Po nalogu CIA večkrat vohunila sovjetskem zračnem prostoru. Pokol beguncev v Tajskem zalivu BANGKOK — Najmanj 22 vietnamskih beguncev je izgubilo življenje, ko so njihov čoln napadli morski ropanji v Tajskem zalivu. Do pokola je prišlo zadnje dni julija, vest pa je šele včeraj objavil urad za begunce OZN, ko se je prepričal v verodostojnost izpovedi za sedaj edinega preživelega, ki je po napadu čudežno dosegel malajsko obalo. Skupina 28 vietnamskih beguncev je pod okriljem noči s čolnom zbežala iz vietnamskega pristanišča Vang Tau. Že naslednjega dne, 29. julija, so begunce prestregli roparji. Moške so pokončali z noči in krepeli, ženske in deklice pa so več dni posiljevali preden so jih vrgli v morje. To je eden najhujših pokolov v zadnjih mesecih, saj so se taki primeri občutno zmanjšali, potem ko je OZN nakazala 2,6 milijona dolarjev za boj proti piratstvu v Južnem kitajskem morju. Seveda urad za begunce navaja le tiste primere, ko je nekdo od napadenih preživel napad, v veliki večini primerov pa ne puščajo roparji za seboj sledi. Odgovor «Demokratične zveze» na Pinochetov govor SANTIAGO DE CHILE — Medtem ko terja -.(čilska pomlad* vsak dan nove žrtve in se veča razkol med oblastjo in ljudstvom, si upa čilski notranji minister Sergio Onofre Jarpa izjavljati, da bo vlada rešila vsa zapletena vprašanja in globoko gospo darsko krizo, ki jo država doživlja. Minister je še povedal, da je do napetega stanja prišlo zaradi nasilja, ki pa ni odraz ljudske volje, temveč nekaterih skrajnežev, ki jih podpirajo tuje sile. Ponovno torej skuša oblast rešiti vse bolj nerešljiva vprašanja s še bolj ostro represijo. Upor hoče zadušiti z nasiljem in se ne zaveda, ali se noče zavedati, da bo to še bolj zaostrilo že tako napeto stanje. Prav to dokazuje odgovor «Demo-kratične zveze*, to je čilske opozicije, ki zaobjema različne politične stranke, na Pinochetov govor ob proslavi desetletnice režima. V sporočilu «De mokratič.ne zveze* je zapisano, da ne bo dialog med vlado in ljudstvom mogoč, vse dokler ne bodo oblasti uresničile načrta za demokratizacijo. Pinochet, je v sporočilu poudarjeno, pa vsekakor ni do danes nakazal poti, po kateri bi se lahko začelo reševati hudo čilsko krizo. Medtem poteka že šesti dan, odkar je v santiaškem zaporu Rodolfo Se-guel, vodja čilskih rudarjev začel z gladovno stavko, da bi sodstvo sprejelo njegov priziv proti razsodbi in mu dodelilo začasno svobodo. Hudi neredi v Indiji V New Delhiju je prišlo do hudih neredov, ko je več tisoč ljudi skušalo protestirati pred uradom predsednice vlade Gandhijeve zaradi umora nekaterih političnih voditeljev v zvezni državi Pundžab. V neredih je bilo nad sto ljudi ranjenih. (Telefoto AP) Srečanje predstavnikov neuvrščenih na sedežu OZN ^ YORK — Več kot osemdeset rzav je Dilo zastopanih na plenar-07\ sestanku neuvrščenih na sedežu ..N. kar že samo po sebi priča o vJlh°vi veliki zaskrbljenosti zaradi po-n?ne mednarodne napetosti ter o kitovih prizadevanjih, da bi o tem azpravljali na bližnjem 38. rednem asedanju generalne skupščine. Na sestanku so predstavniki Nika-gve navzoče seznanili s pritiski in je n/?* na deželo, zaradi katerih Managua že zahtevala nujni se-: ®?ek varnostnega sveta, medtem ko Va ■ oto Plenum obvestil o nadalje-anju južnoafriških napadov na nje-80v° neodvisnost. J. razpravi so sodelovali predstav-v Alžirije, Jugoslavije, Ekvadora, u“e, Libije, Argentine, Iraka, Ko- lumbije in afriškega narodnega k on gresa. Pri vprašanjih miru in varnosti je stalni predstavnik SFRJ pri OZN, Ignac Golob opozoril na vse pogostejše napade na neodvisnost in .-.-lenost neuvrščenih dežel in pri tem pozval svetovno organizacijo, naj se resneje loti teh vprašanj in pomaga preprečevati vmešavanja, uporabo sile in intervencije v mednarodnih odnosih. V tem tonu so izzve neli tudi nekateri drugi posegi, ki so opozarjali na nujnost zaviranja sedanjega neugodnega razvoja svetovnih političnih razmer ter naraščajočega nezaupanja in napetosti med velikimi silami. Vsi govorniki so tudi nedeljeno podprli in izrekli solidarnost Nikaragvi in Lesotu, za 19. september pa so se dogovorili, da bodo na sedežu OZN obeležili dan neuvrščenosti. Izgon vicekonzula Augustenborga iz SZ Diplomat ZDA vohunil v Leningradu MOSKVA — Sovjetska tajna policija je v ponedeljek zasačila ameriškega diplomata - vohuna na delu in seveda so nato oblasti odredile njegov takojšnji izgon iz dižave. Letos je to že tretji primer ameriškega vohunjenja na ozemlju Sovjetske zveze in vedno je šlo za uslužbence veleposlaništva ZDA. Ameriškega podkonzula v Leningradu Lona Davida Augustenborga so agenti KBG odkrili v ponedeljek, ko se je v spremstvu soproge in hčerkice odpravil na «izlet na podeželje*. Kaže, da ga je imela sovjetska policija že več časa na piki, kajti zasačili so ga prav tedaj, ko je kakih 40 km pred Leningradom ustavil avtomobil na robu ceste in pobral iz trave v cunjo zavito pločevinko, v kateri so bili papirji s tajnimi informacijami o sovjetskih vojnih ladjah. Pločevinko je tam pustil sovjetski državljan, «plačanec ameriške CIA*, katerega bodo najbrž obsodili na smrt. Ta je že večkrat prej kontakti-ral z ameriškim vicekonzulom. Moskovska «Pravda» daje dogodku izredno pozornost in mu namenja veliko prostora. In to v trenutku, ko so odnosi med obema velesilama zaradi sestrelitve južnokorejskega letala izredno napeti. Organ sovjetske KP zelo ostro napada ameriško tajno obveščevalno službo CIA, katere «cilj je vedno isti: pronicati na sovjetsko ozemlje in tu razpredati svoje vohunske mreže, pri čemer se požvižga na suverenost ozemlja in na vse mednarodne norme*. «Pravda» pri tem v največ jih podrobnostih opisuje, kako so v nedeljo zalotili ameriškega diplomata. Kot rečeno, Augustenborg se je odpravil na ((izlet na podeželje* kakih 40 km od Leningrada. Ob robu ceste je ustavil avtomobil, vendar sam ni izstopil. Izstopila je žena, pobrala pločevinko in jo vrgla na zadnji sedež. Ko so se pojavili agenti KGB je konzul pritisnil na plin, na mestu pustil soprogo in skušal bežati. Vendar beg ni trajal dolgo in policija ga je kaj kmalu ustavila. Na zasliševanju, je izjavil, da ni imel pojma, kaj je žena delala. Kot rečeno je to že tretji letošnji izgon ameriških diplomatov iz Sovjetske zveze. Vsi so obtoženi vohunjenja in sodelovanja z nekaterimi sovjetskemi plačanci. Ni dolgo od tega, ko so obsodili na dolgoleten strogi zapor sovjetskega državljana Ivanova, ki je bil obtožen vohunjenja in sodelovanja z mnogimi funkcionarji veleposlaništva ZDA v Moskvi. Zadnji papežev dan v Avstriji DUNAJ -— Iztekel se je papežev tridnevni obisk na nevtralnih avstrijskih tleh, tako primernih za čim širši odmev njegovih gorečih pozivov k miru in razumevanju v Evropi — v imenu vseobsegajoče katoliške omike, seveda. Včeraj je Janez Pavel II. prvič javno omenil sestrelitev južnokorejskega jumba in . okrog dvajset tisoč vernikov, ki so se zbrali pri svetišču Mariazell na Zgornjem štajerskem, pozval k molitvi za tragično umrle potnike. Isto je storil za žrtve libanonske državljanske vojne na obeh straneh, za žrtve terorizma, nasilja in lakote, tako v Latinski Ameriki kot v Afriki. Pred tem pa je na hribu Kahlem-berg posvetil kapelo, posvečeno (črni Mariji* in se ob tej priložnosti v kratkem govoru skrbno izognil kakršnemukoli triufalističnemu tonu, saj so mu nekateri že očitali, da s poveličevanjem svojega rojaka — poljskega kralja Sobieskega, ki je Du naj rešil pred Turki — v bistvu poveličuje vojno. Na sliki (telefoto AP): Janez Pavel II. pred svetiščem v Maria-zellu. Priznana šola D P R. 633 The ENGLISH ACADEMV TRST - Drev. XX. septembra 33 - Tel. 77.31.30 + TEČAJI VSEH VRST IN PRIPRAVE ZA VSE IZPITE IZ ANGLEŠČINE + POSEBEN TEČAJ ZA OTROKE PO ZNI2ANIH CENAH + PLAČILNE OLAJŠAVE + BREZPLAČNI NADOKNADNI TEČAJI ZA ZAMUDNIKE PRAKTIČNI PROGRAMI S POKLICNIMI ANGLEŠKIMI UČITELJI JAMSTVO ZA NAPREDOVANJE bolj praktična cenejša Seminar za slovenske šolnike v zamejstvu v znamenju plodnega kulturnega soočanja «V sodobni družbi se kvalitetno izobraževanje, posebej še v predšol ski ter osnovnošolski in pubertetni dobi, splošno ocenjuje kot eden od ključnih dejavnikov v razvoju vsakega posameznika in v razvoju naroda kot celote.* To misel je ob otvoritvi 19. seminarja za slovenske šolnike izrazila predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije Majda Poljanšek. Svečanost ob uradni otvoritvi letošnjega seminarja za vzgojiteljice, učiteljice in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini, je potekala včeraj v veliki dvorani Kul turnega doma v Trstu, udeležili pa so se je vidni predstavniki kulturnega, političnega in administrativnega življenja iz dežele ter iz sosednje republike. Med prisotnimi naj omenimo centralnega inšpektorja ministrstva za javno šolstvo, prof. Giuliana Angiolettija, tržaškega šolskega skrbnika Luigija De Roso, vodjo tajniškega urada zunanjega ministrstva Nello Cefalovo, generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Mirošiča, kon zula SFRJ Nevenko Kovačičevo, generalnega konzula Italije v Kopni Ludovica Tassonija Estenseja, ravna- telje osnovnih, srednjih in višjih šol v Trstu, pedagoškega svetovalca SRS za slovenske šole v Trstu Silvestra Faturja ter številne druge predstavnike šolskih in političnih o-blasti z obeh strani meje. Med dru gim sta opravičila svojo odsotnost zaradi delovnih zadržkov in pozdravila vse udeležence seminarja tudi deželni šolski skrbnik Camillo Im-briani ter posl. Sergio Coloni. Seminarsko jutro se je včeraj pričelo z zanimivim predavanjem docenta primerjalne književnosti na ljubljanski univerzi, Janka Kosa na temo «Slovenska književnost in Evropa*, o katerem bomo še poročali. Osrednji del srečanja pa je bila o-tvoritev seminarja, kateri je sledil uradni sprejem v mali dvorani Kul turnega doma, na katerega je generalni konzul SRS v Trstu Drago Mi rošič uradno povabil tako predstavnike oblasti kot vse udeležence srečanja. Na otvoritveni svečanosti je u-deležence pozdravil šolski skrbnik Luigi De Rosa, ki je poudaril, da je pomen vsakoletnega seminarja možno strniti v eno samo misel: pobuda je primer vzajemnega in mirnega sodelovanja med dvema kultu- rama. Nadalje je De Rosa poudaril pomen in potrebo po izpopolnjevanju šolnikov z didaktičnega in kulturnega vidika ter dejal, da je pooblastilo za seminar sicer izdalo ministrstvo za javno šolstvo, tržaško šolsko skrbništvo, pa se kot organizator še posebej zahvaljuje odgovornima za slovensko šolstvo na tržaškem skrbništvu, prof. Kriščjaku in učitelju Paulinu, pedagoškemu svetovalcu Faturju, tehničnemu periferičnemu nad zamiku za višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom Košuti ter voditeljici seminarja, ravnateljici A-bramijevi in didaktičnemu ravnate- lju Škrinjarju. Nenazadnje se je skrbnik zahvalil tudi predavateljem in predstavnikom akademskega in znanstvenega življenja iz sosednje republike Slovenije ter pohvalil nji hov trud. Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije, Majda Poljanšek je v svojem nagovoru poudarila pomen ustvarjalnega sožitja ljudi iz sosednjih dežel na podlagi enakopravnosti in medsebojnega spo razumevanja. «To je trajen primer,* je dejala Poljanškova, «kako meje držav, družbenih ureditev, jezikov in kultur lahko marsikaj ločujejo m razdvojijo, da p>a se hkrati ob takem stičišču, ob ustreznih medsebojnin odnosih, zelo uspešno srečujejo pobu de, spoznanja in vrednote.* To se izkazuje tudi v kvaliteti življenja m razvoja vsakega od sosednjih narodov, pomembna pa je pri takih razmerah tudi vloga manjšinskih narodnostnih skupnosti. Predstavnica iz sosednje Slovemj je nato poudarila specifičnost slovenskega šolstva v Italiji, saj morajo tu šola ter učitelji in profesorji mladega človeka pripraviti na življenje tako, da poleg lastnega jezika in kulturno- z godovi n s keg a izročila tudi ena kovredno stopajo v poklic in delo v deželi, kjer bivajo. 0 pomenu seminarja in o programu je spregovorila tudi ravnateljica Abramijeva, ki.J® zaželela, da bi bil seminar uspešen uvod v novo šolsko leto, se pravi čimboljšem delu in osveščanju mladih. Gostje, predstavniki oblasti te šolniki so se nato zadržali ob razgovoru in kramljanju, marsikdo prisotnih pa je moral na žalost ug toviti, da je bila udeležba na Prve skupnem dnevu predavanj in na radni otvoritvi, na žalost zelo skrom na. Zavod «Stefan» spet odprt Po štirih dneh zaprtja bo poklicni zavod za industrijo in obrt «Stefan» danes spet odprl šolska vrata. Ravnatelj šole, inž. Rudež, je dobil včeraj od pristojnih oblasti ustna zagotovila, da lahko šola nadaljuje z rednim poslovanjem; danes ali najkasneje v prihodnjih dneh bo prejelo vodstvo šole tudi pismeni dokument s sklepom o odprtju šole, ki so ga bili sprejeli občinski odbornik za šolstvo Anghelone, ter pokrajinska odbornika za šolstvo in za javna dela Torresella in Martini. Šola bo odprta že danes, da bi omogočili vpis dijakov, ki so pred dnevi opravili popravne izpite. O nadaljnjem poteku pouka na šoli bo razpravljal zavodski svet, ki se bo sestal jutri ob 18.30 v šolskih prostorih pri Sv. Ivanu. Leto 1983: vrsta natečajev za šolnike vseh kategorij Jutri začetek pouka na šolah Na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah se bo jutri začel pouk. U-čenci in dijaki bodo po treh mesecih poletnih počitnic spet posedli v šolske klopi, učitelji in profesorji jim bodo izza katedrov spet posredovali svoje znanje. Jutri se bodo učenci in dijaki udeležili tredicionalnih šolskih maš, zatem bodo prejeli na posameznih šolah navodila glede pouka. Kot vsako leto bo tudi letos začetek pouka nekoliko okrnjen, in to vsaj v prvih dneh. šole morajo namreč v tem času pripraviti umike za posamezne razrede, na srednjih šolah pa tudi na osnovnih bodo povzročile premestitve in imenovanja šolnikov morebitne težave. Prav tako bo ponekod križ z učnimi prostori. Vse te nevšečnosti pa bi morali v kratkem prebroditi, kar daje upati, da bo pouk prav kmalu stekel s polno paro. Na liceju Prešeren se bodo začele jutri pismene preizkušnje rednega natečaja za pridobitev habilitacije za profesorje slovenskih višjih srednjih šol. S temi usposobijenostnimi izpiti se zaključuje leto šolskih natečajev, kot bi lahko upravičeno poimenovali preteklo šolsko leto. Od začetka leta sem so se namreč zvrstili redni ali izredni izpitni natečaji za vse kategorije šolnikov, od vzgojiteljic do u čiteljev in profesorjev nižjih in višjih srednjih šol. Z natečaji je hotelo ministrstvo za šolstvo, če že ne dokončno odpraviti, pa vsaj bistveno omiliti problem začasnega šolskega osebja, tako kot je bilo to predvideno z znanim zakonom št. 270 iz lanskega leta. V prvih mesecih letos sta bila o-pravljena natečaja za vzgojiteljice in učitelje, nato sta prišla na vrsto izredna natečaja za pridobitev staleža oziroma habilitacije za srednjo šolo. Prvega natečaja so se lahko udeležili poverjeni profesorji v šolskem letu 1980-81 s končanim univerzitetnim študijem. Kot predvideva čl. 35 zakona št. 270 bodo slednji dobili stalno mesto v šolskem letu 1984-85 (seveda, če so uspešno opravili preizkušnjo). Drugega izrednega natečaja (za pridobitev habilitacije) so se lahko udeležili profesorji z dokončanim univerzitetnim študijem, ki so bili v šolskem letu 1980-81 suplenti, tisti, ki so končali univerzitetni študij v Sloveniji in profesorji brez študijskega naslova, ki pa so imeli za sabo že 12 let poučevanja. Ta natečaj (ki ga tolmači čl. 76 zakona št. 270) je dvignil predvsem pri nas svojčas precej prahu. Obeh izrednih natečajev za nižje in višje srednje šole na Tržaškem in Goriškem se je udeležilo približno 90 kandidatov. Redni natečaj za profesorje nižjih srednjih šol se te dni izteka z zad njimi ustnimi izpiti. Tega natečaja se je udeležilo 60 šolnikov. Natečai za višjo srednjo šolo (zanj se je prijavilo približno 90 kandidatov) bo potekal v dveh delih. Prvi se začenja jutri in bo trajal do 3. ok tobra, drugi del pa bo stekel predvidoma decembra. Prof. Černič novi ravnatelj zavoda «Zois» Prof. Ivan Černič je novi ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Štiri dni potem ko je odšel prejšnji ravnatelj prof. Maks Šah v pokoj, je šolsko skrbništvo že imenovalo njegovega naslednika, ki bo prevzel mesto kot poverjeni ravnatelj. Takojšnje imenovanje novega ravnatelja je nadvse dobrodošlo, saj izključuje možnost, da bi ostal trgovski zavod brez vodstva prav v teh najbolj kritičnih prvih dneh pouka. Prof. Ivan Černič je doma z Vrha pri Sovodnjah in je vrsto let poučeval matematiko in fiziko na klasičnem liceju «Prešeren* v Trstu. Novemu ravnatelju trgovskega tehničnega zavoda želimo ob sprejemu nove za dolžit ve plodno delo. Po uradnem odprtju seminarja Sprejem generalnega konzula SFRJ Po včerajšnjem uradnem odprtju je generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič priredil v mali dvorani Kulturnega doma sprejem za udeležence tostran med katerimi so bili vidni predstavniki šolskih in krajev*^ prijetnem vzdušju izmenjali izkušnje o problematiki šols . ................. se lahko naši sog tokrat aktiv" goste 19. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem. Gostje s z onstran meje, oblasti, so si v na narodnostno mešanem področju, prav tako pa so sproščeno pogovorib 3 pedagogi iz matične domovine, ki tudi sodelujejo na tradicionalnem seminarju V Križu Urbanistični normativ za potrebe skupnosti V ponedeljek se je na Proseku sestala urbanistična komisija zahedno-kraškega rajonskega sveta, ki je nar daljevala z razpravo o podrobnem regulacijskem načrtu za Križ. Seje so se udeležili tudi nekateri izvedenci in predstavniki naših strokovnih organizacij. Uvodno poročilo s podrobnim orisom osnutka, ki sta ga pripravila arhitekta Ruggiero in Kakarovec, je podal predsednik rajonskega sveia Štoka, nakar se je razvila razprava, ki se bo vsekakor nadaljevala še ves ta mesec, seseda z upanjem, da bo medtem tržaška občina dobila nov odbor ter tako tudi novega odbornika za urbanistiko. Predlog arhitektov je predsednik rajonskega sveta dopolnil z obvezo občinske uprave, da bo treba z odobritvijo podrobnega regulacijskega načrta uresničiti v Križu tudi primarno urbanizacijo (kanalizacijo), kot je svoj čas zagotovil izredni vladni komisar dr. Siclari. Iz debate pa je prišla na dan zlasti nujnost, da bo marala nova urbanistična ureditev Križa odgovarjati v prvi vrsti dejanskim potrebam vasi in vaške skupnosti, ki jo je urbanistična usmeritev tržaške občinske uprave v preteklosti prevečkrat oš kodavala. Posledice te politike so danes vsakomur razvidne, kot dokazuje tudi število mladih, ki se je moralo zaradi pomanjkanja stanovanjskih perspektiv v vasi, izseliti iz Križa. Ni torej v interesu skupnosti, da bi podrobni regulacijski načrt na ta ali oni način odprli pot gradnjam tako imenovanih drugih hiš za petične meščane, za kar se bo moral jasno izreči tudi sam rajonski svet. Nuja po zakonu o obrtniškem vajenstvu Deželni odbornik za industrijo in obrt Francescutto se je na včerajšnjem sestanku s predstavnikoma obrtniške zveze CNA (Confederazio-ne nazionale deU’artigianato) Arri-gom Pascolatom in Giovannijem Ta-rondom obvezal, da si bo osebno prizadeval za čimprejšnjo izgotovitev zakonskega osnutka o vajenstvu. Kot znan«, gre za enega od ključnih problemov, s katerimi se ubadajo obrtniški mojstri: vajenec mnogo stane, od sebe pa malo da, zato je nujno potrebna finančna podpora za njegovo vzdrževanje. Odbornik je tudi napovedal za prihodnjo pomlad posebno konferenco posvetovalne narave o obrtništvu, s katere naj pridejo smer niče za učinkovito deželno politiko na tem področju. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Tudi letos tečaj 150 ur v slovenskem jeziku Tudi letos potekajo priprave in vpisovanja na tečaje «150 ur», ki jih prirejajo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikam. Tečaji so namenjeni delavkam in delavcem, k j nimajo še diplome nižje srednje šole. Tečaj traja eno šolsko leto, v katerem je treba opraviti najmanj 350 ur pouka, porazdeljenega v 16 tedenskih ur. Navadno poteka p>ouk v popoldanskih ali večernih urah vsak dan, razen sobote, Na tečaju poučujejo naslednje predmete: slovenščino, zgodovino, zemljepis, italijanščino, tuj jezik (nemščino ali angleščino), matematiko in prirodoslovne vede. Ob koncu opravijo obiskovalci tečaja izpit, p>o katerem imajo pravico do diplome nižje srednje šole. Kot znano., je sindikalno gibanje že pred leti doseglo, da daje ministrstvo za šolstvo možnost vsem, ki iz kateregakoli razloga nimajo še oiplo-me nižje srednje šole, da to dosežejo s tečajem 150 ur. Ta pa se tako naziva, ker ima delavec, ki obiskuje tečaj, pravico do 150 ur dopusta v teku šolskega leta. Vsi vemo, kaj pomeni diploma za človeka, ki išče zaposlitev. Prav tako pa je obisk tečaja koristen tudi za tiste ljudi, ki niso v podrejenem delovnem razmerju, kot so na primer obrtniki, trgovci in podobno. Tečaj je namreč priložnost za vsakogar, da poglobi svoje znanje in ne nazadnje, da spozna širši krog ljudi. Na slovenskih šolah potekajo takšni tečaji uspešno že nekaj let. Mimo njihovega družbenega p>omena pa velja poudariti tudi narodnostni vidik. Nadvse pomembno je namreč, da je slovenskim ljudem, ki iz enega ali drugega razloga nimajo diplome ni žje srednje šole, omogočeno, da se udeležijo tečaja 150 ur v slovenskem jeziku. Vpisovanje na letošnje tečaje se bo zaključilo 21. septembra, p»uk pa se bo pričel prve dni oktobra in se bo zaključil maja 1984. Za informacije in vpis se zainte-lesirani lahko obrnejo na slovenske nižje srednje šole. Za vpis je potre ben rojstni list in za tiste, ki še niso doptolnili 23. leta tudi diploma osnovne šole. Zelo pomembno bi bilo, da bi se vpisalo čimveč kandidatov, da bi o-hranili vsaj dva tečaja, ki sta delovala zadnja leta na srednjih šolah «Ivan Cankar* v Trstu in «Simom Gregorčič* v Dolini. Aš • Za 75-letnega Eugcnia Carisa, ki ga policija pozna kot poklicnega zmikavta, se je poslednji «podvig» končal predvčerajšnjim v koronejskih zaporih. Ura je bila četrt na deseto: pekarna «Bonazza» v Ul. Car-ducci je bila gosto obiskana, kar je možakar pridno izkoristil, tako da je 85-letnega Salvatoreja Rissola iz Čampi Elisi 69 olajšal za denarnico, v kateri je bilo sicer le 15 tisoč lir. Rissolo se je takoj zavedel, da je njegova denarnica menjala lastnika in se je zapodil za dolgoprstnežem, ki je zavil v Ul. Sorgente. Tu je priletnemu okrajencu uspjek) blokirati tatu. Za večji razmah sodelovanja med FJK in Avstrijo Včerajšnji in predvčerajšnji ^ sta bila na dunajskem jesenskem lesejmu posvečena deželi Furlan«. Julijski krajini, ki je navzoča z *" nim standom. Oba dni se je deže delegacija pod vodstvom odboru za trgovino Bertolija tvorno -varjala s predstavniki osrednjih strijskih oblasti pa tudi najpomen* ^ nejšdh gospodarskih organizmom vidiku nadaljnjega izboljševanja , krepitve dvostranskih trgovinskih nosov in sodelovanja na turistične1 področju. Tako je bil govor o potrebi zboljšanju prometnic, ki so ključne* pomena za blagovne tokove na laciji Srednja Evropa — tržaška ka, sicer p>redvsem o železniških z zah, dalje o naraščajočem ^"Neavstrijskega lesa čez Trst in o še zadostnem izvozu proizvodov r v sosedno deželo. Bartoli je na tis* .j ni konferenci med drugim P°°d možnost turističnega razvoja na -j. žaškem z načrtovano izgradnjo 1 stičnega velep-ristana Marina • Včeraj je bila prva tedenska ščina združenja radikalcev za aj ^ nativo ARPA. Tajnik Angiolini J" obravnavi problema Toni Negri dil, da se združenje ne bori za ventivno oprostitev Negrija, amP proti «preventivni obsodbi* tako nJ A. kot drugih 27.000 zapornikov v pr'^a v vanju sodne obravnave. Brzojavk0 tem smislu je ARPA paslalo tudi vs političnim skupinam v [»oslanski zDU niči. razg°' V pričakovanju petkove seje občinskega sveta Sova koalicija izdelala program Stiki na relaciji Repentabor - Logatec Koalicija šestih strank, ki bo z Manjšinski) na odboroma upravljala tr-tasko občino in pokrajino, je včeraj izdelala glavne smernice svojega poetičnega in upravnega programa, Medtem ko ni še padla dokončna odlo-eitev glede porazdelitve raznih funk ?!• Prav zaradi tega so se tajniki sastih strank in načelniki svetovalskih skupin sestali še enkrat v večernih Urah ter nadaljevali razpravo o tem vprašanju. Skorajda ni dvomov, da bo Predsednik tržaške pokrajine še dalje jMaialist Clarici, v tem primeru pa 130 novi župan skoraj gotovo načelnik svetovalske skupine KD Richetti, če-Prav sta bila do zadnjega kandidata za J® mesto tudi Trauner (PLI) in Pacor 'PRI). Za to možnost so se ogrevali zlasti laiko - socialisti, ker menijo, ni kandidatura nedemokristjana za ‘uPana v marsičem ublažila opozicijo taste za Trst, ki bo vseeno spričo šte-dcrtega razmerja sil v občinski skup-SCmi Pogojevala delo novih odborov. Program, ki ga niso še uradno o-_Javili, posveča uvodoma največ po-^urnosti potrebi po bolj aktivni vlogi j^ega mesta in njegove pokrajine v uezelni stvarnosti, upoštevajoč njego-sPe< ifike in družbene posebnosti. S* tem KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in /“k opozarjajo na nekatere prioritet-ne naloge, s katerimi se bosta mora-M takoj soočati tako pokrajinski kot Pcinsid odbor. To so v glavnem pri-taniske dejavnosti, ladjedelstvo, me-nanska industrija ter trgovina in turi-?*}, ki tudi v največji meri občutijo Posledice sedanje hude krize. V tem okviru se bodo omenjene stranke tudi prizadevale za večjo in učinkovitejšo odprtost Trsta do dižav EGS ter do Avstrije in Jugoslavije, zavzemale pa se bodo tudi za stvarno enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti, obči na in pokrajina pa bi morali v tem okviru aktivneje posegati pri rimske1 parlamentu za izglasovanje zaščit.', ga zakona. Tržaški občinski svet se bo sesta; ■ petek zvečer, na dnevnem redu ima izvolitev župana in novega občinskega odbora. Za izvolitev župana je na prvih treh glasovanjih potrebna absolutna večina glasov, ki pa jo bo v teh pogojih nemogoče doseči, saj razpolaga šeststrankarska koalicija le z 22 glasovi na skupnih šestdeset svetovalcev. Za izvolitev novega župana bo zato treba skoraj gotovo počakati na drugo sejo občinskega sveta, ki jo mora predsedujoči župan Rossi sklicati že za naslednji teden. Vsekakor bo že v petek zanimivo videti, kako bodo glasovali listarji, med katerimi je, kot znano, tudi nekaj tistih, ki se še sedaj ogrevajo za sodelovanje s fašisti. Mladinski pevski zbor GM danes po RTV Ljubljana -jurj.jc.nska RTV bo danes ob 17.55 oddajala posnetke z mednarodnega Mladinskega festivala v Celju, ki se je odvijal spomladi letos. Med posnetki bomo lahko gledali in seveda poslušali nastop Mladinskega pevskega zbora tržaške GM, ki je na festivalu žel velike uspehe. O Nadaljujejo se vodeni obiski razstave prazgodovinskih najdb Caput A-driae na Gradu sv. Justa. Odvijajo se trikrat tedensko, sicer vsak četrtek ob 11. uri, vsak petek ob 17. uri in vsako soboto ob 11. uri. Jutri seja deželne skupščine Po poletnem premoru se bo jutri spet sestal deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ki ima na dnevnem redu vrsto aktualnih in tudi važnih vprašanj. Kot so se domenili na včerajšnjem sestanku načelniki svetovalskih skupin, bo predsednik deželne vlade Comelli na začetku zasedanja poročal o nedavnih poplavah in razdejanjih v Kamiji, v nadaljevanju pa bo skupščina začela z razpravo o novi ureditvi deželne uprave. Včeraj pa so se medtem sestali tudi načelniki skupin večinske koalicije, ki so med drugim posvetili pozornost uresničitvi zelo pomembnega državnega zakona št. 828. V soboto so v Logatcu slavili občin :ki praznik in ob tej priložnosti so kot jbičajno povabili v goste delegacijo cobratene občine Repentabor. Župan 'a vel Colja in odbornik Aleksij Križ-nan sta prisostvovala slavnostni seji kupščine v Narodnem domu v Logatcu in Colja je v kratkem pozdravim nagovoru podčrtal velik pomen osnega sodelovanja med prebival-tvom obeh pobratenih občin, tako da bistvu ne sme obstajati nobena pre-T-ada, ki bi ogrožala spontan in re-:en potek človeškega sodelovanja. Vav zato je zaželel ,da bi kaj kmalu 'ile premoščene trenutne težave in da ne bi bil depozit ob prehodu meje ovira za nadaljnje tkanje teh bratskih vezi. Colja je tudi uradno povabli Loga-čane na otvoritev spomenika vsem žrtvam fašizma, ki bo v nedeljo, 18. t m., ob 16. uri na Colu v repentabrski občini. Te manifestacije se bo udeležila delegacija vseh družbenopolitičnih komponent iz Logatca z županom na čelu in pa tamkajšnja godba na pihala. Obenem je najavil svojo udeležbo tudi župan — predsenika Zveze borcev in SZDL iz Tržiča na Gorenjskem, s katerim ima Repentabor že dolgoletne plodne prijateljske stike. Drugi natečaj «Foto Trst 80» Po lanski izredno uspešni in obetavni izkušnji je slovenski fotoamaterski krožek «Foto Trst 80» razpisal tudi letos fotografski natečaj. Z barvnimi diapozitivi na prosto temo ali barvnimi fotografijami na temo «... z ljubeznijo ...» se drugega natečaja lahko udeležijo vsi fotoamaterji iz Furlanije-Julijske krajine. Kot rečeno, je lanski natečaj pokazal, da vlada za tovrstno dejavnost veliko zanimanje. Lanskega, prvega natečaja se je namreč udeležilo okrog osemdeset fotoamaterjev iz raznih krajev dežele in obeh narodnosti. Prireditelji si nadejajo, da bo udeležba tudi tokrat na višini. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ petimi diapozitivi in petimi barvnimi fotografijami. Fotografije z osebnimi podatki (ime, primek, naslov in naslov dela) morajo biti označene z rdečo točko na spodnjem levem kotu v smeri pravilnega gledanja, nastavljene v okvirih 5x5. Daljša stranica barvnih fotografij mora biti od 20 do 40 cm dolga. Na hrbtni strani pa morajo biti navedeni osebni podatki avtorja. Dela je treba oddati od 7. do 18. novembra letos na sedežu krožka v Ul. sv. Frančiška 20/11 (34133 Trst). Pobude tržaškega občinskega odbora Tržaški občinski odbor je sprejel sklep o izvedbi izrednih vzdrževal I 1 del na nekaterih osnovnošolskih in nižješolskih poslopjih v mestu, ^datki bodo znašali 533 milijonov lir. Sklep mora še odobriti občinski Svet. Nadaljnjih 61 milijonov lir namerava občina porabiti za nakup opreme ?? drugi dve šoli, vendar s pomočjo deželnega prispevka. Nadalje naj P1 občinski upravitelji namenili 40 milijonov lir odstranitvi suhega vejevja J? mestnih drevoredov. V načrtu imajo potem še izvedbo drugega zase-"Mija o naravnem okolju («Kakšno režijo za občinski park na Krasu») M oddajo občinskega zemljišča na Kjadinu za potrebe novega poštnega Upada ter letni prispevek 50 milijonov lir turistični in letoviščarski ustanovi. IZŠEL JE GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK DOBITE GA V: TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20 KNJIGARNI TERČON — NABREŽINA TRAFIKI TRETJAK — KRIŽ TRAFIKI SEDMAK — PROSEK TRAFIKI CHESSA — Narodna ulica, OPČINE PAPIRNICI ŽERJAL — BOLJUNEC TRAFIKI LISJAK — KONTOVEL TRAFIKI KEBAR — BAZOVICA S pričetkom pouka ga boste lahko dobili tudi na vseh slovenskih šolah. GALEBOVI PRIJATELJI. POHITITE Z NAKUPOMI galebov šolski dnevnik 1983*1984 Mrzlične priprave na revijo kotalkarjev openskega Poleta «Ko nekaj dosežeš, hošeč nekaj več,» s temi besedami trenerja Petra Brleča bi lahko zelo na kratko povzeli razvojno pot kotalkarske sekcije o-penskega športnega društva Polet. Tudi letos bodo namreč openski kotalkarji spoštovali vpeljano navado, da priredijo kotalkarsko revijo, ki je vsakič privabila številno občinstvo. «Vendar pa je treba pred letošnjo prireditvijo, ki bo v petek in soboto zvečer ter v nedeljo popoldne, dodati dve opombi. Najprej, da je tokratna revija jubilejna, ker športno društvo Polet praznuje 15-letnico, kotalkarska sekcija pa je začela delovati leta 1969. Vajeni smo bili, da so bile revije ob koncu sezone, se pravi junija, vendar pa se je,» kot je pojasnila predsednica kotalkarske sekcije Maja Ko-korovec, «tekmovalna sezona tako zavlekla, da so revijo prenesli na september.* Zato je na openskem kotalkališču te dni zelo živahno, ker mora približno 60 nastopajočih vestno in požrtvovalno vaditi. «Revija je namreč manife-stativnega značaja,* je še rekla Maja Kokorovec, privabiti mora nove člane in seveda tudi nuditi zadoščenje vsem, ki so skozi celo leto vežbali.» Poleg vaditeljev in odbornikov ter kotalkarjev pa imajo veliko dela tudi starši, zlasti matere, ki velikokrat same sešijejo lepe kostime za nastopajoče. «Skoraj ustrašila sem se, ko sem videla koliko dela je,» je dejala El- vira Feri, ki se v tem prvič preizkuša. «Kot izkušnja je zelo lepa, vendar sem morala vzeti dopust, ker sem zaposlena.* Še najbolj pa je s pripravami zaposlen dolgoletni trener Peter Brleč, ki se sedaj skoraj vsak dan vozi iz Ljubljane. Njegovo sodelovanje s Poletom stopa že v 13. leto: začelo se je, ko je bil prvenstveni cilj sekcije, da na zanimiv način združuje slovenske otroke, ter se razvijalo preko številnih uspehov, ki so bili sad intenzivnega dela vseh. Na osnovi doseženih rezultatov pa se razvijajo nove ambicije... Rajonski sveti Jutri se sestaneta dva rajonska sveta, Ob 18.15 se na sedežu v Ul. S. Er-macora sestane rajonski svet za predel Rojan-Greta-Barkovlje. Na dnevnem redu so vprašanja, ki jih je temu, kot tudi drugim rajonskim svetom zastavila občina, ter vprašanja, ki so ožjega teritorialnega značaja. K prvim sodijo mnenja, ki jo mora rajonski svet izreči o pravilnikih u-porabe občinskih športnih igrišč, občinskih centrov in bazenov. Rajonski svet za Skedenj in Čar-bolo pa se sestane ob 20. uri v Ul. Roncheto. Veliko bodo svetovalci razpravljali o športnih objektih in sicei o občinskih, zasebnih in šolskih. Neusmiljeni zakoni tržaškega podzemlja , v doiočeiiiii tržaških krogih, ki se avijo s trgovanjem z rabljenimi av-niobili, velikokrat poznajo protiza-jMuto prakso izsiljevanja, groženj, rajanja naknadno datiranih ali ne-ritih čekov in podobno. Tako mislijo genti letečega oddelka, ki so v prete-Jjh dneh stopili na prste skupini šti-j1*1 Pajdašev, katerih skupni imenova-^ so baje prav omenjeni posli. Gre „a “^-letnega Massima Pockai iz Ul. ^apiolo 4, 22-letnega Roberta Peros-7? Ul. delle Ombrelle 7, 23-letnega VMudia Mistera iz Ul. S. Michele 6 t/Ii- letnega lastnika delavnice za av-ačarstvo v Ul. Pietraferrata Gior-Cassotta. Vsi imajo na kvesturi ? zajeten snopič o storjenih kaznivih aeJanjih. ■policiji jih je prijavil 42-letni Re-Grava, sicer tudi sam star znajmo varnostnih organov. Pred poldru-jj11 letom je od Cassotte kupil rab jvtn avto v vrednosti 2 milijonov lir. J.* Pa je v tem nakupu preuranjen. namreč računal na dejstvo, da mu j/ kmalu zatem policija zaplenila av-I?’ ker ga je vozil, ne da bi sploh i-P®* vozniškega dovoljenja in da ga ne J° mogel plačati, ker bo... v zaporu ^fadi goljufije. Omenjena skupina pa ”Mtno ne pozna usmiljenja. Pred dne-so Grava tako pretepli, da se je jj°ral zdraviti 15 dni, vdrli pa so tu-v njegov dom in ga izsiljevali. Smrtna nesreča Šest ur po prometni nesreči je včerja na oddelku za oživljanje umrl 77-letni pleskar Erneste Zulian, ki je stanoval v Ul. Patrizio 8. Do nesreče je prišlo okrog 9. ure, ko je Zulian prečkal Trg sv. Jakoba na prehodu za pešce, a ga je silovito zbil s tovornjakom 39-letni Andrea Costa, Ul. Pasteur 4. Reševalci RK so takoj doumeli, da je bilo njegovo stanje izredno zaskrbljujoče, saj je bil v globoki nezavesti, iz nosa in ušesa pa mu je tekla kri. Na oddelek za oživljanje so ga sprejeli s pridržano prognozo, kajti ugotovili so, pri Sv. Jakobu da mu je tovornjak prebil lobanjsko dno. Kljub intenzivni negi za Zuliana ni bilo pomoči. Hudo ranjen študent iz Trebe Na ortopedskem oddelku so sprejeli včeraj malo pred 10. uro 17-let-nega študenta Andrea Carlija iz Trebč 17. Zdraviti se bo moral dva meseca zaradi poškodb, ki jih je za-dobil v prometni nesreči, do katere je prišlo malo prej na cesti med Bazovico in Opčinami, ko je prišlo do trčenja med njegovim motornim kolesom in fiatom 126, ki ga je upravljala 34-letna Alda Carli iz Doline. Pri padcu si je študent zlomil gleženj in verjetno tudi nosno kost, po obrazu in rokah pa se je huje ranil. • V noči od nedelje na ponedeljek ali pa od ponedeljka na torek (včeraj) so neznanci skušali odžagati vrata, ki peljejo na nogometno igrišče ekipe Primorja na Proseku. Ker pa so vrata trdno zgrajena in železna, jim to ni uspelo. Odgovorni za igrišče so se o poskusu «vloma» zavedli včeraj, ker v po’ nedeljek ni šel nihče na igrišče, v ne-,deljo pa so bila do večera vrata še ne-/poškodovana. Upokojenki žrtvi cestnih gusarjev Z majhno časovno razliko je včeraj jkrog 18.30 prišlo do dveh prometnih nesreč, v katerih sta se oba povzročitelja odpeljala naprej, ne da bi žrtvam nudila pomoči. Na Trgu Vittorio Ve-neto je vespist povozil 77-letno upokojenko Giovanno Podgornik vd. Ba-gaini, ki je prečkala ulico na prehodu za pešce in jo zbil. Sprejeli so jo na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 15 dneh. Ravno tam se bo 15 dni zdravila tudi 74-letna Emma Pertot iz Ul. Carlo Antonio 14. Njo je zbil neznan cestni gusar med prečkanjem Vrdeljske ceste v višini križišča z Ul. delle Docce z mopedom rjave barve, verjetno znamke tomos. Policija vneto išče pobegla voznika. Stanovanjske miši ne mirujejo Stanovanjske miši vztrajno nadaljujejo svojo obrt. Predvčerajšnjim so tatovi obiskali stanovanje 45-let-nega Sergia Marussija v Ul. Corrido-ni 17. Med njegovo odsotnostjo so z izvijačem vdrli skozi vzhodna vrata in nemoteno odnesli zlato ročno uro ter dragocen nakit v skupni vrednosti okrog milijon lir. • Jutri bodo v galeriji Cartesius odprli razstavo likovnih izdelkov tržaškega slikarja Ennia Steidlerja. Slikar, ki se ukvarja tudi z grafiko, plastičnimi izdelki in dekoracijami je imel vrsto osebnih razstav v raznih italijanskih mestih, sodeloval pa je na številnih mednarodnih skupinskih razstavah. Odprtje razstave bo ob 18. uri. Ob izgubi očeta Antona Pauletiča izreka FC Primorje svojemu članu Igorju in družini iskreno sožalje. Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Anton Pauletič (AVTOPREVOZNIK) Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev. Žalujoči: žena Marija, hči Elizabeta, sin Igor z družino ter drugo sorodstvo Prosek, Maribor, Bologna, New York, 14. septembra 1983 ZAHVALA Ganjena ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi mojega dragega moža Primoža Sedmaka se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali. Vlasta Trst, 14. septembra 1983 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Dušana Ravbarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali Svojci Trst, 14. septembra 1983 Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije. Od 16. do 18. t.m. (I. in II. preddverje) : likovna in knjižna razstava ob festivalu znanstvene fantastike. Mala dvorana Danes ob 20. uri. M. Mikeln «Mor. Pol. Kvalif. tov. Gubca». Skupna uprizoritev SIXI Celje in Cankarjevega doma. Velika dvorana Jutri, 15. t.m., ob 20. uri celovečerni koncert ameriškega tria znanega kitarista Dona McLeana. Okrogla dvorana V petek, 16. t.m., ob 19.00 in 22.00 v okviru festivala znanstvene fantastike: Dubravka Jelačič - Bužimski «Gospodar senc» (Gospodar sjena) v izvedbi Teatra ITD - Zagreb. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE PDG Nova Gorica vas vabi k vpisu abonmaja za sezono 1983 - 84. Prijave abonmaja sprejemamo vsak dan vključno do 15. t.m. na naslov PDG, Leninova 2 (Kulturni dom) -65000 Nova Gorica ali po telefonu 25-326. Repertoar Je naslednji: W. Shakespeare «Troilus in Kresida* - režija Dino Radojevič; Jordan Plevneš »Erigon* »Ljubiša Georgijevski); Nikolaj Erdman »Mandat* (Jože Babič) ; Eugene 0’Neill «Dolgega dne potovanje v noč» (Zvone Šedlbauer); Sean 0’Casey «Pravljica za lahko noč* (Aleš Jan); Thomas Berndhardt «Nad vsemi griči je mir* (Dušan Mlakar). Koncerti Jutri, 15. t.m., ob 20.30 v evan geličanski luteranski cerkvi (Largo Panfili) koncert pianistke Enze Jan-none V soboto, 17. t.m., ob 20.30 v evangeličanski luteranski cerkvi (Largo Panfili) koncert dua Marin - Bamba ce (violina in klavir). Kino Ariston Zaprto zaradi počitnic do 1. oktobra. Eden 17.00 «Due ore meno un quarto avanti Cristo». Coluche in Michel Serrault. Penice Danes zaprto. Nazionale 15.30 Dvorana št. 1 «Taboo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2. 15.30 «La fuga dal Bronx» — za vsakogar. Dvorana št. 3. 16.00 »Zombi Holo-caust* Grattacielo 16.30 «Una Magnum per Mcquade». Mignon 16.30 «Pappa e Ciccia* - P. Villaggio Aurora 16.30 «Sapore di mare». Capitol Danes zaprto. Radio 15.30 «La candida erotica Lilly». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Lola». Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00—18.00—22.00 «KruU» -Ken Marshall. Lumiere 17.00 «L’assassino ti siede accanto*. Giardino pubblico 21.00 «Quadrophe-nia — Ritornano i guerrieri». MENJALNICA vseh tujih valut 13. 9. 1983 Ameriški dolar . 1.590,— Kanadski dolar . 1.290,— švicarski frank . 732,— Danska krotlh . . 164,— Norveška krona . 212.— Švedska krona 200.— Holandski flarint . 531.— Francoski frank . 197.— Belgijski frank . 27.— Funt šterUng . . 2.380.— Irski šterUng . . 1.860,— Nemška marka . 595.— Avstrijski šiling . 84,25 Portugalski eskudo 11.— španska peze ta . 10.— Japonski jen . . '5,- Avstralski dolar . 1.300,— Grška drahma . . 14,— Debeli dinar . . 13,- MaU dinar . . . 12,- sais BANICA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F FILZI 1Q - .S* 61-AAB Razna obvestila Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB za Skedenj, Kolonkovec in Sv. Ano prireja v prostorih KD Rovte - Kolonkovec razstavo o osnutku za spomenik v soboto, 17. t.m., ob 20. uri. Ob priliki bo predvajal Marjo Magajna diapozitive o številnih spomenikih padlim v NOB na Tržaškem. PD Slovenec Boršt - Zabrežec obvešča vse pevke in pevce, da bo prva vaja za novo sezono jutri, 15. t.m., ob 20.30. Vabljeni vsi, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Slovenska skupnost - sekcija Rojan, Greta, Barkovlje in mestna sekcija vabita na Naš praznik v Barkovljah, ki bo v soboto, 17. in v nedeljo, 18. t.m., na sedežu Slovenska kulturnega društva Barkovlje (Ul. Cerreto 12), vhod na Ul. Bonafata. Spored: v soboto ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri družabnost ob zvokih ansambla Taims. V nedeljo ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17.30 nastop zbora Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja, govorila bosta pokrajinski svetovalec in tajnik SSk dr. Zorko Harej in občinski svetovalec prof. Aleš Lokar, od 19. ure dalje bo igral ansambel Taims. V primeru slabega vremena bo praznik v društveni dvorani. Postregli vam bomo z barkovljanskimi specialitetami: «karamali», «fanclji z dušo», domače pecivo, dobra kapljica in drugo. Pevski zbor Primorec - Trebče sprejema nove člane ob torkih in četrtkih med 20. in 20.30 od 15. septembra do konca meseca. Pripravljalni odbor «Dnevov kmetijstva* obvešča vinogradnike tržaške pokrajine, da se bo vršila v sklopu zgoraj navedenih dnevov, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu razstava grozdja naslednjih sort: a) za Breg: malvazija, sauvignon, merlot in refošk; b) za Kras: vitovska garga-nja in refošk (teran); c) ostale sorte so izven konkurence. Svoje šprone (mladica z grozdjem in listjem) lahko razstavljajo vsi vinogradniki, ki obdelujejo vsaj 800 trt. Šprone se lahko odda v soboto, 17. 9. 83, od 9. do 13. ure v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, ali pa od 9. do 12. ure na sedežih občin Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Za morebitne informacije se interesenti lahko obrnejo na občino Dolina - tel. 228110 ali na Kmečko zvezo tel. 62949. Vsi, ki bi radi razstavljali svoje pridelke na «Kmetijskih dnevih*, ki bodo od 16. do 19. septembra t.l. v Boljuncu, naj se javijo na občinskem sedežu v sobi 36. Zainteresirani se lahko zglasijo tudi telefonsko na številkah: 228110, 228127 ali na 228392. Za razstavo pride v poštev: grozdje, zelenjava, noliščine, zajci, kokoši in ostala perutnina. Tržaška knjigarna obvešča, da bo odprta v ponedeljek, 19. septembra 1983. Včeraj-danes Danes, SREDA, 14. septembra JELENKO Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.20 — Dolžina dneva 12.39 — Luna vzide ob 15.05 in zatone ob 23.43. Jutri, ČETRTEK, 15. septembra NIKODEM Vreme včeraj: Temperatura zraka 22,6 stopinj, zračni tlak 1018,6 mb rahlo raste, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 45 odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovanna Svevo, Manfredi Carignani, Luca Russignan, Chiara Paduano, Rachel Giassi. UMRLI SO: 31-letni Mauro Bres-san, 74-letni Antonio Pauletic, 79- letni Walter Riechert, 78-letni Riccardo Corda, 82-letni Roberto Bozzetti, 50-letna Luciana Amodio vd. Bensa, 69-letna Lucia Cossara por. Mazza-rino, 87-letna Carolina Iechnich vd. Corazza, 41-letni Rodolfo Fabiani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. delTIstria 18, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 9171. predpraznična od 16. do 20 ure in praznična od 8. do 20. Šolske vesti Učenci osnovne šole France Bevk z Opčin imajo začetno šolsko mašo v župni cerkvi jutri, 15. septembra, ob 9.30. Zbirališče pred cerkvijo. Po maši bodo učenci odšli v spremstvu učiteljev v šolo. Celodnevna osnovna šola S. Gruden iz šempolaja sporoča, da bo šolska maša jutri, 15. t.m., ob 9. uri. Celodnevna osnovna šola Žavlje -Korošci v Miljah sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 15. t.m., ob 10.30 v stolni cerkvi v Miljah. Osnovna šola O. Župančič - Sv. Ivan sporoča, da bo šolska maša jutri, 15. t.m., ob 10.45. Osnovna šola F. Milčinski sporoča, da bo šolska maša jutri, 15. t.m., ob 9. uri. Osnovna šola A. Gradnik — Repen tabor obvešča, da bo začetna šolska maša jutri, 15. t.m., ob 11. uri. Otroci naj se zberejo pri župni cerkvi. Ravnateljstvo srednje šole S. Gregorčič v Dolini obvešča, da bo začetna šolska maša jutri, 15. septembra, ob 9. uri v župni cerkvi v Dolini. Po maši gredo učenci v šolo, kjer bodo dobili prva navodila in urnik. Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik s Proseka in iz Sv. Križa sporoča, da se prične šolsko leto 1983/84 jutri, 15. t.m. V župni cerkvi v Sv. Križu bo začetna šolska maša jutri, 15. t.m., ob 9. uri; dijaki naj se zberejo v šolskih prostorih ob 8. uri. V župni cerkvi na Proseku bo začetna šolska maša ob 10. uri*; dijaki naj se zberejo v šolskih prostorih ob 9. uri. V Barkovljah bo maša za učence osnovne šole Finžgar in za malčke otroškega vrtca jutri, 15. t.m., ob 9. uri. Po maši se bodo učenci zbrali v učilnicah. Tečaj 150 ur za dosego diplome srednje šole. V tajništvih srednjih šol I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu in Simon Gregorčič v Dolini poteka vpisovanje za tečaj 150 ur za šolsko leto 1983/84. Na tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16 let in nimajo še diplome nižje srednje šole. Vpisovanje je vsak dan v dopoldanskih urah do vključno 21. septembra 1983. Ravnateljstvi srednje šole F. Erjavec in osnovne šole Bazoviški junaki sporočata, da se bodo dijaki in učenci zbrali v šob jutri, 15. t.m., ob 10.30. Nato se bodo v spremstvu profesorjev in učiteljev udeležib šolske maše, ki bo v rojanski župnijski cerkvi. Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar sporoča, da bo šolska maša jutri, 15. t.m., ob 10. uri v cerkvi sv. Jakoba. Po maši se bodo učenci zbrab na šoli. Ravnateljstva liceja F. Prešeren, trgovskega zavoda z oddelkom za geometre Ž. Zois, učiteljišča A. M. Slomšek in strokovnega zavoda J. Stefan obveščajo, da bo začetna šolska maša jutri, 15. t.m., ob 8. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se bo pričel 16. t.m., ob 8. uri. Ravnateljstvo srednje šole S. Kosovel na Opčinah sporoča, da bo šolska maša jutri, 15. t.m., ob 8.30. Zbi-rabšče pred župno cerkvijo. Po maši bodo dijaki odšli v spremstvu' profesorjev v šolo, kjer bodo dobili urnik in druga navodila. Ravnateljstvo srednje šole Sv. Ciril in Metod obvešča, da bo šolska maša jutri, 15. t.m., ob 11. uri za Sv. Ivan; ob 10.30 se učenci zberejo na šoli za prva navodila. Ob 9. uri bo maša za Katinaro, po maši gredo u-čenci v šolo. Srednja šola I. Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 15. t.m., ob 9. uri v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši se učenci zberejo pred šolo. Celodnevni osnovni šoli I. Trinko Zamejski - Ricmanje in Mara Samsa -Dom jo sporočata, da se zberejo učenci v šoli pri Dom ju jutri, 15. t.m., ob 10. uri. Šolska maša bo ob 10.30 v kapelici pri Domju. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da bodo šolske maše jutri, 15. t.m. s sledečim umikom: osn. š. «J. Ribičič* ob 10. uri v župni cerkvi pri Sv. Jakobu; osn. š. «D. Kette* ob 8.30 v kapeli v Ul. Marconi; osn. š. «K. Širok* ob 9. uri v cerkvi sv. Vincencija; osn. šol. «M. Gregorčič - Stepančič* ob 9.30 na Kolonkovcu; osn. š. «1. Grbec* ob 17.30 v škedenjski cerkvi. Državni poklicni zavod J. Stefan obvešča, da je tajništvo odprto za vpisovanje dijakov. Šolska maša bo jutri, 15. t.m., ob 8. uri. Redni pouk se začne v petek, 16. t.m., ob 8. uri. Osnovna šola «P. Voranc* sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 15. t.m., ob 9. uri v župni cerkvi v Dolini. Celodnevna osnovna šola F. Venturini iz Boljunca sporoča, da bo šolska maša jutri, 15. t.m., ob 9. uri. Zbirališče pred šolo. Osnovna šola K. D. Kajuh - Gropada sporoča, da bo šolska maša jutri, 15. t.m., ob 9. uri na Padričah. Učenci osnovne šole pri Briščkih imajo začetno šolsko mašo na Proseku jutri, 15. t.m., ob 9. uri. Zbirališče pred cerkvijo. f Čestitke Prejšnji teden sta praznovala zakonca ALBINO in ANICA ŠKRLJ 25. obletnico skupnega življenja. Iskreno jima voščijo in čestitajo obilo sreče in zadovoljstva prijateljice: Laura, Marjuča, Klara, Marija, Nadja, Lučana in Anamarija z družinami. Danes praznuje 50. rojstni dan naša draga mama, sestra in nona ALBINA iz Prečnika. Še na mnoga leta ji kličejo mož Pepi, tašča, sinovi in hčerke z družinami. Mala Alenka pošilja noni koš poljubčkov. Izleti Krožek ZKMI Devin-Nabrežina organizira v nedeljo, 18. t.m., ob priliki državnega festivala komunističnega tiska, izlet z avtobusom v Reggio Emi-lio. Vpisovanje in informacije v gostilni Kanin v Šempolaju. Razstave Zveza slovenskih kulturnih društev in odsek za zgodovino pri NŠK vabita na ogled razstave glasbil, spisov in risb na temo «Jaz sem muzikant*, na pobudo sekcije za glasbeno naravoslovje pri SAZU izdelali pa otroci piranske občine. Razstava je na ogled v Kulturnem domu v Trstu do 30. septembra. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM 400/500 kg grozdja tokaj, telefon 0481/33090. PRODAM stanovanje v Nabrežm, dve spalni sobi, kuhinja, dnev soba, kopalnica, shramba in„f.a.raZ Tel. na št. 200877 ali na 220614. PRODAM oljnato sliko repentabrske cerkve, velikost 140X80. Ta- 227 PRODAM zelo star daljnogled in globen velikosti 50X60. Boris Ob_ ■ Ul. Prekomorskih brigad 6, Tolmin. PRODAM enosobno stanovanje s kopalnico. Tel. 757339 od 13. do 14. ure. OPRAVLJAM vsako pleskarsko delo po ugodni ceni. Tel. 811-186. OSMICO je odprl Pepi Sancin - Šar-nek. Dolina 112. Toči pristno beio in črno vino. PODJETJE MAFRA opravlja sledeče usluge: praznjenje ter čiščenje gr nic in kanalizacije, Trebče 11L 213-775 - 226-342. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. Ob deseti obletnici smrti drage mame se je spominja sin Edi z družino in daruje 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Ido Grilanc daruje Ivanka Pirjevec 5 000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek. V počastitev spomina Marice Škabar daruje Irma Kraus 30.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Marice Škabar daruje družina Ravbar (Repen 89) 10.000 Er za Združenje aktivistov na Tržaškem. Namesto cvetja na grob Marice Škabar daruje družina Škabar (Repen 79) 10.000 Ur za Združenje aktivistov na Tržaškem. V spomin na Marico Škabar darujeta Ernesta in Zorka 20.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Giordana Perisuttija darujeta Gizela in Nandi 10.000 lir za ŠD Vesna. Ob tretji obletnici smrti sina Fulvia Slavca darujeta oče in mati 25.000 Ur za godbo na pihala Breg in 25.000 Ur za VZPI - ANPI DoUna, Mačkolje in Prebeneg. V spomin na Slavka Pirjevca darujejo Marica od Slovenca ter Ljuba in Marino Košuta 50.000 Ur za pevski zbor V. Mirk. Ob priliki poroke darujeta Mara in Franko Štrajn 10.000 Ur za KD Primorsko - Mačkolje. Namestq cvetja na grob Slavka Pirjevca darujeta Marija in Vanda Štoka 10.000 Ur za KD Prosek - Kon-tovel. V spomin na Marico Škabar daruje Albina Bavčar - Demajte 20.000 Ur za spomenik s Kolonkovca, iz škednja in od Sv. Ane. V spomin na prijatelja Slavka Pirjevca darujejo direkcija in sodelavci podjetja C G R 100.000 Ur za kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marija Černeta daruje Alojz Čok z družino 20.000 Ur za PD Lonjer - Katinara in 20.000 Ur za ŠD Adria. V spomin na Marico Škabar in na Uroša Košuto daruje družina Kodrič -šiškovič 30.000 Ur za spomenik s Ko-lonkovca, iz Škednja in od Sv. Ane. V počastitev spomina Pepe Petal daruje Albina Petaros 10.000 hr PD Slovenec v Borštu. M Ob smrti dragega očeta in n° Bruna Stocce daruje družina B1 100.000 Ur za TPK Sirena.^ V spomin na Uroša Košuto d jeta Gracijela in Devan 20.000 ur RMV. V počastitev spomina Mance Ška- V doti LC v dpmmua ----- . bar daruje Mila Suban 10.000 spomenik padlim iz Škednja, s K° kavča in od Sv. Ane. j3. V spomin na pok. Ido Grilauj1’ ruje sin Ljubo z družino 25.000 U ŠD Kontovel. agern Namesto cvetja na grob Martinisa daruje Antek Terčon Bi- Ur za godbeno društvo Nabrežina-^ V spomin na pok. moža *\UgB Martinisa daruje žena Štefanija tisoč Ur za godbeno društvo N V spomin na pok. Gizelo Grud® daruje Albin Pertot 15.000 Ur za g bo iz Nabrežine. ........................ta K^' ča iz Križa daruje žena Y«!nlir 5.000 Ur za sklad Dela in v za vzdrževanje Ljudskega d0® Križu. j0y. Namesto cvetja na grob drag® ^ Marice Škabar daruje Marica 20.000 Ur za Združenje bivših vistov. Janija V spomin na Marico Škabar <3 ,g. Avguština Švab 10.000 Ur za /drv* nje aktivistov na Tržaškem. ,.^a V spomin na Karla Križma daruje žena Marica 20.000 ur Skupnost družina Opčine. gvab Namesto cvetja na grob JustePeric vd. Tretjak daruje družina . (Šempolaj 44) 20.000 Ur za Skup* družina Opčine. rj^o- Namesto cvetja na grob PavJ® lir bec daruje Pavla Taučar 10™ za Skupnost družina Opčine. -zjje Namesto cvetja na grob . ‘^ Tl|Uja Gračice in Eme Komar daruje " ^ (Col 21) 10.000 Ur za Skupnost žina Opčine. . V počastitev spomina Mance? ^ Zdf°' bar darujeta Anica Furlan 10-00®,. in Vlasta Jankovič 10.000 Ur za ženje aktivistov. RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA L’ASSICURATRICE IT ALI AN A AGENCIJA TRST Ul. Dioz 15 Tel. 730-011 Sprint auto Ul. Economo 10/A - TRST - Tel. 762-250 AVTOMOBILSKE PLINSKE INSTALACIJE (Zast. Landi Hartog, mod. 80 S) Nadomestni deli za vse avtomobile PO ZELO UGODNIH CENAH , Celo poletje, pa tudi ostale letne i®se nas državna, pa tudi privatne televizije naravnost « bombardirajo* ? varietejskimi oddajami, kjer poleg T^eta, skeča, bolj ali manj neumnih domislic, nastopajo tudi popularni Pe'Vci- Vendar gledalci vidijo le blišč te fasado nastopa, predstave, odda-Je’ Pač pa ne vidijo, kaj se dogaja 'te odrom. Vemo pa, da se prav za jadrom dogaja velika večina vsega delovanja in priprav na posamezno ?ddajo. Skratka, televizijska oddaja ^ Pravi «iceberg», saj je viden le teajhen del celote, ki ustvarja neko Postavo. .. ba bi zvedel, kaj se dogaja za ku /sami televizijskega aparata vseh tejlturno zabavnih prireditev, sem se d°dal k popularnemu tržaškemu pev-CU’ ki je seveda znan po vsej Italiji, te kar je za naš članek najvažnejše, i /obiskal* čisto vse popularne te-evizijSke oddaje, ki jih ljudje naj-ate gledajo. Ta pevec je Angelo Bai-Suera, ki je to poletje nastopal na 'teeh takih zabavnih oddajah, od «Do-JJtenica in» Pippa Bauda do «Blitza» Viannija Minaja, od «Fresco - Frčite0* do «Orechioocchiot», in še bi lah-Ko našteval. Baiguero sem obiskal d® njegovem domu (praktično sredi d°či. saj je bila komaj . . . deveta ufa zjutraj) ter se pogovoril o pate fna tih gradovih televizijskega «mon-“Jtemia», kramljala pa sva le o teh Popularnih oddajah, saj je to že čisto dovolj obširen argument. Pogo-or je tekel nekako takole: , *Pr.: Lep del tvojega pevskega dejanja tega poletja je bil pravza P/av nastopanje na televiziji. Opiši K]e vse si nastopil in tvoj prvi vtis, te ti je šinil v glavo, ko si stopil v dak televizijski studio! , Cdg.: Nastopal sem na čisto vseh akih poljudno zabavnih televizijskih Oddajah v nadaljevanjih. Začel bi kar j največjima poldnevnima «Domenica te» ter «Blitz», nato pa sem nasto-P, na oddajah «Pop-Com», «Fresco -resco», «Orechiocchio», nato pa na astivalu evrovizije. «Sport in Con-panto*. «Test» Emilia Fedeja in še ‘darsikje. Torej sem po logiki glasbe d£a kapitala «naredil kariero*. Kar /te je takoj najbolj presenetilo in Jtelelo je neverjetna profesionalnost Popularnih napovedovalcev in pa nji-d?va svojevrstnost (dobesedno: halu-Clniranost). ,.^Pr.: Kaj je res televizijski am-?tent tako zlagan, nenaraven, nemaren in polizan, kot se pač govori dted ljudmi? , Cdg.: Vsekakor je, in še dosti več, S,01 si lahko ti sploh predstavljaš! Z0 je pravi papirnati grad pobzanih d lažnih nasmehov ustvarjenih za dernalno kamero. Vse je zlagano, . ^uk objem je narejen, vse je holy-tetkidsko in prazno, žal je takih tudi dpina televizijskih ljudi. Ti dam en ptenier. Ko me je Pippo Baudo pred kamero objel in mi rekel, seveda o-?te}jen k publiki: «Dragi prijatelj, že teliko časa te nisem videl, kako je ? tabo*, in podobne neslanosti, je bite prvič v življenju, da me je sploh tedel! Na Baudovi oddaji tDomenica te* sem nastopil skupno osem mi-pel pa sem pesem «Ljuba» ter ato še povedal nekaj besed v raz-pesmi same. No, vse besede so tete točno naučene, pregledane, pre- kontrolirane, da bi jim ja kaj ne zbežalo. Seveda sem pesem pel v «play-backu», torej sem se samo delal, da pojem. Odpiral sem pač usta na glasbeno podlago, pri tem pa se čutil pravega klavna, ki slepari ljudi, ki vanj verjamejo . . . Vpr.: Vendar pa, ali je mogoče, v današnjem ustroju državne, pa tudi privatnih televizijskih postaj, delati in ukrepati drugače? Odg.: Sedaj kot sedaj je to spreminjati seveda nemogoče, vendar pa je to namerna napaka in deviacija, ki se vleče že več kot trideset let, torej od nastanka italijanske televizije. Napaka pa je že v kali: jaz sem pevec in kot tak po svoje umetnik, ki ima pravico opravljati svoj posel po možnosti čim boljše in čim bolj uspešno. Moje delo pa je petje. Delati se pa, da pojem, to ni moje delo, to je sleparija! «Play-backa» pa se danes poslužujejo prav vsi. Da pa jaz ne morem opravljati pošteno svojega poklica, so krivi tisti televizijski možje, ki so ji že pred leti dali smernice, ne da bi jih resnično zanimala kvalitetna televizija, temveč le njihov lastni interes. Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da so v tridesetih letih televizijski varieteji vedno isti, in sicer plehki, vsakdanji, papirnati, skratka daleč od stvarnosti. Vpr.: Prej si omenil nekatera imena teh «televizijskih mož*. Kakšni so? Pošteni ali zlagani, resnični ali papirnati? Odg.: Ko sem začel nastopati na televiziji, so mi takoj padli nekateri redki ideali, ki so mi še ostali. Morda bom preveč kritičen, vendar od popularnih televizijskih napovedovalcev ne bi rešil prav nobenega! Očitno je prav to, da če se povzpeš na tako prestižno mesto, moraš koga pohoditi. Torej Corrado kot Enzo Tor-tora, Pippo Baudo kot Giannd Mina. Sam sem namreč mislil, da je reci-m<5 Mina različen od drugih, pač «na-preden» itd. itd. Kakšna zmota! Tak je kot vsi drugi, no bolj pošten je, saj ni za moj nastop zahteval niti lire, Pippo Baudo pa osem milijonov! Vpr.: Kako pa je sploh prišlo do tega, da si nastopal na teh oddajah? Odg.: To urejuje vse moja produkcija plošč. Ko je izšla moja zadnja plošča, so jo pač ponudili vsem tem televizijskim varietejem. Seveda so morali, v primeru, da sem nastopil, tudi mastno plačati. Torej čisto o-bratno, kot si ljudje mislijo. Je pevec, oz. njegova industrija plošč, ki plača, če ta nastopi, in ne da je sam plačan od televizije! Glede na to pa, da postajam še kar popularen po vsej Italiji in da moja zadnja plošča «U1-tima fermata* gre zelo v prodajo, me na teh oddajah radi sprejemajo*. Najin pogovor se je nadaljeval še do poznega popoldneva, vmes je Bai-guera tudi kaj zaigral, izrazil je svojo ljubezen in sovraštvo do uradnega glasbenega ambienta, ki mu daje vsakdanji kruh, je pa neizprosen in ustrojen na strogih načelih pridobit ništva, kjer' ne obstajajo ideali, ki pa je vseeno dovolj elastičen, da sprejema tiste, ki se mu hočejo predati. Cena pa je seveda zelo visoka, saj je treba požreti marsikaj grenkega. Sicer, kot povsod .. . DUŠAN JELINČIČ radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAMO Prvi kanal 13.00 Poletni maraton: P. I. Čajkovski: «Tmjulčica» - balet 13.30 Dnevnik 13.45 «L’avventuriero di Macao* -film Igrajo: Robert Mitchum, Jane Russell, William Bendix 15.05 Mister Fantasy 15.55 Happy days - TV film 16.20 L’opera selvaggia 16.45 Avventure, disavventure e a-mori di Nero Cane di Leva -risanka 17.00 - 19.45 Fresco fresco 17.10 Astroboy 17.30 Zdravniški nasveti 17.40 V studiu z gosti in glasbo 18.00 Colorado - TV film 18.30 Linea bianca, linea gialla 18.45 Disco fresh 19.00 La maschera di ferro - 1. e-pizoda Po delu Alessandra Dumasa 19.30 Glej in zmagaj 19.45 Almanah jutrišnjega dne in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 21.35 Dis’convention ,83 22.15 Dnevnik 22.30 športna sreda Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Stereo estate 13.55 Nogomet: Trabzonspor - Inter 15.45 II capitano soffre il mare -film 17.00 18.30 Poletni tandem Helzacomic - mala antologija komikov Čebelica Maja - risanka H primo Mickey Rooney -TV film 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 L’ispettore Derrick: -TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Hollywood: i ribelli Montgomery Clift - 1. del 21.35 L’idolo di Acapulco -. film 1. del. - Igrajo: Elvis Presley, Uršula Andress, Elsa Candenas 22.25 Dnevnik 2 22.30 L’idolo di Acapulco - 2. del film 23.20 Gianna Nannini 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Ob koncu Evropski nogometni pokali - posnetek tekme Tretji kanal 18.20 Mediteranske igre 19.00 Dnevnik 3 19.25 Ettari 90.000 Uomini 7.000 - 1. del 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šola in vzgoja: Ribolov 20.30 D mare d’erba - film Igrata S. Tracy in K. Hepburn 22.40 Un mondo di funghi 23.20 Dnevnik 3 23.45 Glasbena oddaja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Po svetu sem in tja -Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih: Franček Rudolf: «Očka, vrni se nam zdrav domov!*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Pod Matajurjan; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 - 16.00 Mladinsko popoldne: Zvezdniki našega časa; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije; 18.20 Priljubljeni motivi. RADIO OPČINE Do 18.00 glasba; 18.00 Dober nasvet, dragocen nasvet; Do 20.00 glasba; 20.30 Lahko noč želi... (pravljica) dalje glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Glasbeni kiosk (ČGP Delo); 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 in 10.45 TV v šoli Čuvaji našega morja. Kaj so tla, Odmor, Ptice selivke, Od gena do genija, Kocka, kockica, Prehrana v puberteti. 17.35 Poročila 17.40 Ciciban, dober dan: Trgatev 17.55 Mladinski pevski festival Celje '83 18.25 Dolenjski obzornik 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.24 TV in RA nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik L 20.00 Film tedna: Pištola 21.15 Kulturne diagonale 22.00 Dnevnik II. CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 8.35 Phylhs - TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giorno per giorno - TV film 11.30 Rubrike 12.00 La piccola grande Neli 12.30 Help - glasbena igra 13.00 11 pranzo e servito - nagradna igra 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 16.15 Comincio con un bacio - film 17.00 Tarzan - TV film 18.00 Galactica - TV film 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Serpico - TV film 20.25 La saga delJPadrino - 21.25 Darling - film 23.25 Šport 00.25 H prigioniero del terrore - film RETEOUATTRO 8.30 Risanke 9.30 I superamici - risanke 10.00 L’invincibile Blue Falcon 10.30 Un amore impossibile - film 12.15 FBI - TV film 13.15 Padroncina Flo - Novela 14.00 Agua Viva - Novela 14.50 I giorni di Brian -TV film 15.50 Vidni, troppo vidni - TV film 16.20 Risanke 17.20 Star Blazers - risanke 17.50 CHIPS - TV film 18.50 Dancin’ Days - Novela 19.30 Quincy - TV film 20.30 Falcon Crest - TV film 21.30 Gli ultimi giorni di Salems Lot - TV film 23.20 FBI - TV film Infemo nel deserto - film ITALIA 1 8.30 Čara čara - TV novela 9.30 Febbre d’amore - TV roman 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Vita da strega - TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Čara čara - TV novela 14.45 Febbre d'amore - TV film 15.30 In časa Lawrence - TV film 16.30 Bim bum bam 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 Wonder Woman - TV film 20.00 Strega per amore TV film 20.30 Lo specchio della vita - film Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki: TRST — Seminar slovenskih šolnikov TRST — Seminar ZSKD za vaditelje folklornih otroških skupin PAULARO — Neurje v Kamiji 18.00 Film 19.30 TVD - stičišče 20.00 Nogomet: Evropsko prvenstvo 21.45 TVD - danes 22.00 Mediteranske igre Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.45 Prijatelji glasbe 22.15 Mediteranske igre 22.40 I racconti del brivido 23.40 Šport 00.40 La strada sbagliata - film TELEPADOVA 8.30 Escono solo di notte - film 10.00 TV film 10.30 Laura - TV film 11.15 Cuore selvaggio - 'TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.45 Codice 3 - TV film 15.45 19.30 Risanke 19.30 L’incredibile Hulk - TV film 20.30 Cosa avete fatto a Solange? -film 22.00 Toma - TV film 23.00 Pearl Harbour - TV film 24.00 I veli di Bagdad - film 7RIVENETA 8.30 Harry 'O - TV film 9.30 Reporter - TV film 10.30 Simon Templar - TV film 11.30 Una vita da vincere - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Cowboy in Africa - TV film 13.30 Risanke 14.00 flc-ney West - TV film 14.30 La collina del disonore - film 16.00 Filmski program 16.30 Harry ’0 - TV film 19.00 Papa Chioccia - TV film 20.00 Kojak - TV film 20.30 4 matti cercano manicomio con-fortevole - film 22.30 II rigattiere, asta TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly Hillbillies -TV film 13.30 Fascino del palcoscenico -film 15.00 Anche i ricchi piangono - TV film 16.55 The Bold Ones - TV film 17.50 The Beverly Hillbillies - 18.20 Gunsmoke - TV film 19.20 Horoskop 19.25 TV dnevnik 20.10 Anche i ricchi piangono 20.40 Web il coraggioso - film 22.25 Abat-Jour - 22.30 TV dnevnik 22.45 The Bold Ones - TV film 23.40 Filmska kronika 23.55 Abat-Jour TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italijo 1 19.00 Dogodki in komentarji Oddajo ob 17.30 bomo namenili radijski poroti o ceni kruha. V Primorskem dnevniku pa bomo med drugim objavili prispevke o melioracijah zemljišč v Vipavski dolini, o stabilizacijskih prizadevanjih v zdravstvu, govorili pa bomo tudi o novogoriškem občinskem atletskem prvenstvu. Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (ltali|anskl program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 6.35 Stanje morja; 7.00 Horoskop; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka tedna; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pisma od...; 17.00 Glasba; 17.32 Time mušic; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Spominske pesmi; 11.34 Un amore - radijska priredba; 11.58 Zeleni val; 12.03 Viva la radio!; 13.15 Master - glasbena oddaja; 15.00 Pool sportivo; 15.15 Glasbeni interval; 16.00 11 Paginone; 17.25 Globetrotter; 17.57 Ipotesi; 19.10 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 Radio 1 razprodaja glasbo; 21.27 Rapporto confidenziale; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes ob 13.00 - Iz naših krajev - Iza naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Vrtiljak: 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.15 S knjižnega trga; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 21.05 Operne arije in monologi; 22.00 Našim rojakom po svetu; 2.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 - 4.30 Nočni program. ZASEBNE POSTAJE Danes pomemben sestanek v Gorici Bo morda sestanek deželnih tajnikov omogočil izvolitev županov? Danes pridejo v Gorico najvidnejši deželni politiki, deželni tajniki strank, ki sestavljajo večino v deželnem merilu. To so krščanska demokracija, socialisti, socialdemokrati, republikanci, liberalci in Slovenska skupnost. Do sestanka prihaja na pobudo posoških demokristjanov, ki želijo deželnim tajnikom teh strank obrazložiti svoje stališče do vprašanj, ki so v zvezi s sestavo odborov v tistih krajih Goriške pokrajine, kjer so bile volitve letos 26. maja. Brez župana oz. predsednika ter odborov so še vedno pokrajinska uprava ter občine v Tržiču, Ron-kah in Gradežu. Smo osemdeset dni po volitvah! Vmes so bile počitnice. Tudi politiki so se sončili, upoštevajoč trud vložen v predvolivno kampanijo. Uprave pa so blokirane, kajti vodijo jih še vedno župani in odborniki izvoljeni pred petimi leti. Mnogi med njimi niso bili več izvoljeni na volitvah letos junija, bodisi ker niso sploh več kandidirali ali ker so jih volivci odžagali. Zaradi tega ti ljudje lahko vodijo le vsakda- njo upravo, ne morejo pa se soočati z novo problematiko; niti ne morejo delati načrtov za bodoče. Zakon jim to prepoveduje. V tem času pa se je zgodilo precej stvari. Omenimo le dve na gospodarskem področju. Podgorski predilnici je deželna vlada namenila nekaj začetnih milijard za obnovo proizvodnje v sicer skrajšanem obsegu. Iz Rima je prišla huda vest, da bo družba Fincantieri primorana skrčiti število tehnikov in delavcev v ladjedelnicah in v Tržiču naj bi bilo med 600 in 700 delovnih mest manj. Niti pokrajinska uprava niti občinska uprava v Tržiču nista mogli povedati kaj novega v teh dveh primerih. Iz enostavnega razloga ker imamo v teh dveh upravah še vedno stara odbora z ljudmi, ki ne bodo, potem ko bosta odbora izvoljena in u-stoličena, mogli nadaljevati svojega mandata. Kot vse kaže bomo imeli v občinah Tržič in Ronke koalicij med komuni- sti ter laiko-socialisti, na pokrajini in v Gradežu pa koalicij med KD, PSI, PSDI, PRI (na pokrajini pride v poštev še Slovenska skupnost). Krščanskim demokratom ne gre v glavo, da bo imel Tržič, po številu prebivalstva v naši deželi na petem mestu, tako upravo v kateri bodo komunisti, socialisti, socialdemokrati in. tudi republikanci, oni sami pa so, tudi zaradi hudega poraza na volitvah, iz te uprave izrinjeni. Zaradi tega so zahtevali sestanek pokrajinskih tajnikov deželnih večinskih strank z deželnimi tajniki. Rebulla in Longo upata da bo Biasuttiju uspelo to kar ni uspelo njima; prepričati PSI, PSDI in PRI, da morajo tudi v Tržiču in Ronkah iti na pot deželne koalicije. To pa laiko-socialistom ne prija. Zaradi tega bo tudi današnji sestanek zelo vroč. V zadnjem trenutku smo izvedeli, da se kljub današnjemu sestanku nekaj premika. Dosedanji tržiški župan Blasig je sklicaj tamkajšni občinski svet za 26. september. 4.000 «zgodovinskih» steklenic na razstavi v Gradišču ob Soči V Gradišču ob Soči, v prostorih galerije Luiša Špacapana v palači Torriani, je v teh dneh odprta zani miva razstava nad 4.000 steklenic najrazličnejših vin našega kontinenta, ki so bila vstekleničena že v zadnjih letih prejšnjega stoletja pa do današnjih. dni. Gre za steklenice, ki so jih v Gradišče prinesli iz raznih zasebnih zbirk ter muzejev ob priliki letošnjega Vin Mondo. Nekaj je dobilo tudi Gradišče ob Soči, kjer deluje že nad dvajset let deželna eno-teka La Serenissima. Razstava je seveda po svoje zanimiva kajti razstavljene so steklenice furlanskega picolita in portugalskega porta z najrazličnejšimi etiketami in z najrazličnejšimi letnicami. Najbrž, oziroma prav gotovo, jih lastniki, zbiralci, ne bodo nudili prijateljem, da bi ti pokusili vino, ki je staro dvajset, petdeset ali še več let. Steklenice so seveda pošteno zaprašene. Ko smo si ogledovali prostorne sobane špacapanove galerije, smo se spomnili, da so nam stari Goričani pravili, kako je Luiš Špacapan rad presedal za mizo gostilne Pri Kava-linu (bival je namreč prav v stavbi te gostilne in Veno Pilon nam je nekoč dejal, da so pri stari gostilničar- ki Mariji pojedli s pravim užitkom golaž ali krožnik paštašute). V sp min nam je prišla tudi stara kranim o prvi briški razstavi vin, ki je bi v Kojskem letu 1879 in kjer je gr I Baguer z Dobrovega razstavil v steklenic pikolita pridelanega v le 1820. Za vsako od teh steklenic je grof z Dobrovega zahteval vec aena rja, kot ga je sam iztržil za hekto ter vina trgatve 1878. Razstava v Gradišču je odprta do konca septembra. Moč si jo Je dati zjutraj in popoldne. Na prvi po gled ne bo to nič posebnega. Ko ogledamo etikete na steklenicah blizu pa bomo ugotovili kakšno zg dovino ima vsaka steklenica. Nekateri obiskovalci so tudi °dfl£S* kako steklenico. Kartončki opozarjaj na te lopove, ki imajo najbrž z mivo steklenico razstavljeno v s j taverni. Razstava pa je vzbudila tudi'■ teste posoškega sindikata sivca ) ’ Umetniki trdjo, da je galerija Špacapana izgubila na vrednosti, so v njej razstavili steklenice, n bi vprašali za mnenje umetnisk misije, ki skrbi za razstave galeriji. Vin Mondo torej V°VZT0?~.l) sto polemik. Pa ne samo te. ( Naraščanje zanimanja za pridobitev pokojnine Tako ugotavljajo pri patronalnih službah sindikatov Priprave na množični pohod «Stragorizia» Poročali smo že o letošnji mednarodni prireditvi, namenjeni ljubiteljem peš hoje. 7. pohod «stragorizia» bo v nedeljo, 25. t.m., v organizaciji skupine Gruppo Marciatori Gorizia in pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice. Te dni se organizatorji trudijo z zadnjimi pripravami, da bi prireditev uspela kar se da dobro, vsekakor boljše od prejšnjih let. Pohod se bo odvijal na dveh, različno dolgih progah. 25 kilometrov bodo prehodili bolj sposobni in trenirani u-deleženci, na razpolago pa je tudi krajša, 10 kilometrska proga. Odhod bo ob 8.30, oziroma ob 9. uri. Z ozirom, da bo 25. septembra tudi konec legalne ure in povratek na sončno uro, bodo upoštevali in seveda sprejeli tudi udeležence, ki se bodo javili na startnem mestu z enourno zamudo. Najbolj številne skupine bodo nagradili s plaketami in pokali, vsak u-deleženec pa bo prejel spominsko kolajno, katere osnutek je izdelal znani mojster graver Driutti. Spominska kolajna je tudi tokrat posvečena odkrivanju goriške preteklosti, oziroma starih plemiških družin. Mednarodno srečanje predstavnikov hranilnic V Luksemburgu je bilo te dni peto srečanje predstavnikov hranilnic, ki delujejo na območju Evropske gospodarske skupnosti. Prisotni so bili predstavniki skoraj 1500 kreditnih zavodov iz dvanajstih držav. Goriško hra- nilnico je na srečanju Pre^s^Li*Q. podpredsednik Gianfranco Trom Predstavniki hranilnic so na s nju kajpak razpravljali o trenu ^ težavnem gospodarskem položaju o vlogi, ki jo za premostitev te lahko odigrajo prav te ustanove. m • Benettonovi kipi v Gorici Goriška slikarka Annibel in bene's' tavlM ki kipar Simon Benetton razsu“'j'eriji v teh dneh svoje umetnine v g0 razstavi avditorija v Gorici. Ob tudi zanimive razprave. . Istočasno so več Benettonovih s ^ tur razstavili v raznih krajih 7r ^ npr. pred avditorijem, pred red vrtom, pred hranilnico in tudi v palačo Attems na Komu, kot kaže naša fotografija. Zimski vozni red medkrajevnih avtobusov Od jutri dalje stopa v veljavo zimski vozni red nc medkrajevnih avtobusnih progah. Tako so sporočili s pokrajinskega prevoznega podjetja (APT). Ukrep je v zvezi s pričetkom pouka na šolah. Višje šole so koncentrirane v glavnem v Gorici in Tržiču in se dobršen del dijakov vsak dan vozi od doma v šolo in nazaj. Zimski vozni ned stopa v veljavo na 12 progah, ki jih vzdržuje APT. Zaradi pomanjkanja prostora danes navajamo le spremembe na tistih progah, ki neposredno zanimajo dijake, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici. Proga Gorica - Doberdob - Tržič -Trst in obratno. Odhodi avtobusov iz Trsta ob 6.50, Sesljan 7.13, Devin 7.16, Štivan 7.19, Jamlje 7.23 in 7.30, Bone-ti 7.27 in 7.34, Doberdob 7.39, Poljane 7.42, Devetaki 7.35 in 7.48, Vrh 7.25, Martinščina 7.33, Gabrje 7.45, Sovod-nje 7.50. Proga Gorica - Sovodnje - Tržič in obratno; odhodi avtobusov v smeri proti Gorici; iz Zdravščin ob 7.50, Petovlje 7.54, Robie 7.56, Sovodnje 7.58. Proga Gorica - Gradišče - Tržič in obratno, odhodi avtobusov v smeri Gorice: iz Tržiča ob 7.30, Ronke 7.37, Redipuglia 7.40, Foglian 7.44, Zagraj - center 7.46, Zagraj pri mostu 7.48. Proga Gorica - Krmin - Čedad in obratno, odhodi avtobusov v smeri proti Gorici: iz Praprotnega ob 7.20, Dolenje 7.29, Bracian 7.44, Krmin 7.49, Koprivno 7.57, St. Lovrenc 7.59 in Moss 8.03. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska v Štandrežu, tel. 85136. Vedeli smo, da se bo kaj takega zgodilo. Furlani so že nekaj mesecev evforični nad brazilskim nogometa šem Zicom, ki bo najbrž povedel videmsko enajsterico v sam vrh nogo metnega prvenstva. Pozabljajo na krizo, ki je zajela njihov sektor lesne industrije, pozabljajo na začetek krize gradbeništva, saj se zaključuje popotresna obnova, pozabljajo na druge tegobe. V mislih imajo samo okroglo nogometno žogo. Dva furlanska starša sta svojemu otroku dala ime Žico. Najbrž ne bosta ostala osamljena, le da časopisje o tem najbrž ne bo veliko pisalo, kajti prvi primer pomeni senzacijo, na slednji pa so že navadna rutina. Je že tako da morajo nekateri ljud je imeti svoje «svetnike». Tako je bi lo v dvajsetletnem fašističnem vladanju, ko so, na žalost tudi pri nas, med Slovenci, starši dajali otrokom imena Romano, Benito, Vittorio, ali preprosteje Amaldo, po ducejevem bratu, ali pa Adolf, da so tako poča stili nacističnega kolovodjo. Pozneje so nekateri, pri nas sicer ni bilo ta kih primerov, pogosti pa so bili v E-miliji, dajali otrokom ime Stalin. Danes se nekateri v Furlaniji zadovoljujejo z Zicom. So napovedi o skrčenju in omejevanju javnih izdatkov na področju socialnega skrbstva, napovedi o prepotrebni preureditvi pokojninskega sistema tudi pri nas povzročile nekakšen množičen beg aktivnega prebivalstva v vrste upokojencev? O nekakšnem množičnem pojavu ni mogoče govoriti, pravijo pri patronatnih službah konfederalnih sindikatov. Vendarle je pojav tudi v naših krajih za-dobil določen obseg. Občani si spričo zaostrovanja splošnega gospodarskega stanja na tak ali drugačen način skušajo zagotoviti čeprav nižji, vendarle stalen vir dohodka s pridobitvijo invalidske starostne ali drugih pokojnin. Precej je v zadnjem času poraslo število prošenj za pred časno upokojitev, smo te dni izvedeli pri patronatu delavske zbornice CGIL. Prosilci so v glavnem delavci nekaterih večjih industrijskih obratov, ki so že dalj časa v krizi. Takih podjetij pa je na Goriškem v zadnjem času kar precej. Prosilci imajo možnost koristiti pet let beneficiarne delovne dobe in nič čudnega ni, če se spričo vsak dan bolj nesigumega gospodarskega položaja, odločijo za predčasno upokojitev. Zadnje mesece so med prosilci za upokojitev vse bolj prisotni tudi državni uslužbenci, oziroma uslužbenci drugih javnih ustanov. Po številu prošenj prednjačijo ženske, ki se, v smislu veljavnih določil, lahko upokojijo že, če imajo plačanih socialnih prispevkov za 14 let in pol. Veliko bodočih državnih upokojenk se zanima za združitev prispevkov, kar je razumeti kot prvi korak pri odločitvi za predčasno upokojitev. Razna obvestila V dijaškem domu v Gorici vpisujejo notranje in zunanje gojence za šolsko leto 1983/84. Informacije in vpis v upravi zavoda, Svetogorska ulica 84, telefon 83495 vsak delavnik med 8. in 13. uro. Sekcija VZPI - ANPI iz Podgore priredi od 4. do 13. novembra izlet z letalom v Moskvo in Leningrad. U-deleženci izleta si bodo poleg kulturnih spomenikov in znamenit/isti, ogledali tudi vojaško parado na Rdečem trgu. Informacije in prijave pri Ediju Maligoju in Saveriju Rožiču (tel. 390688). Na razpolago je samo 30 mest. Vpis do 30. septembra. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence avtobusnega izleta v Krmo, 18. t.m., da bo avtobus vozil po sledečem redu; Gorica (Travnik) ob 7. uri, Pevma, pri spomeniku, ob 7.05, Štandrež, ob 7.10, Sovodnje, ob 7.15, Gabrje ob 7.20. Priporoča se točnost. Udeleženci naj vzamejo s sabo primemo obutev in obleko. V pisarni Glasbene matice, v Ul. della Croce 3 vpisujejo v šolo te ustanove vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 17. ure. Pri patronatu ACLI so v zadnjem času opazili precej izrazito povečanje prošenj za invalidske pokojnine. V prejšnjih letih so zlasti pri patronatih, ki delujejo v sklopu konfederalnih sindikatov imeli precej dela pri urejevanju pokojninskih zadev nekdanjih italijanskih in sedanjih jugoslovanskih državljanov. Novih prosilcev, ki skušajo uveljaviti svoje pravice je v zadnjem času bolj malo, pač pa imajo, kakor smo izvedeli, pri patronatih zdaj drugačna opravila. Socialne in druge minimalne pokojnine, ki jih zavod INPS pošilja upokojencem, ki živijo v Jugoslaviji, prihajajo z veliko zamudo, kar se pred leti ni dogajalo in kar kaže na siia neurejen in težaven finančni položaj ustanove, ki danes v takšni ali drugačni obliki skrbi za pokojnine za množico, ki predstavlja že več kakor dve tretjini aktivnega prebivalstva. Nevarno križišče Eno od nevarni!) točk v prometu v Gorici in neposredni okolici predstavlja križišče Ul. Terza armata z Ul. Stuparich in Monte Hermada. Včeraj okrog 14. ure sta tu trčila tovornjak jugoslovanske registracije, ki ga je upravljal 43-letni Kamen Nikolič in giulietta videmske registracije, v kateri se je peljal 34-letni Paolo Pappalardo iz Vidma. Na srečo je ob trku nastala le gmotna škoda. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolo, Ul. 1. maja, tel. 73328. Jutri pričetek novega šolskega leta Po skoraj trimesečnih počitnicah se bo jutri obnovil pouk na šo’ah vseh stopenj, medtem ko se je novo šolsko leto v vzgojno-varstvenih ustanovah pričelo že 1. septembra. Tako kakor v vsej državi, se bo tudi na slovenskih šolah pouk pričel z začetno šolsko mašo. V okoliških krajih bodo verski obredi v tamkajšnjih cerkvah. Učenci se bodo zbrali na šolah ob 8.30. Učenci dveh osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici bodo imeli šolsko mašo ob 9, uri v cerkvi sv. Ivana. Dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko v Ul. Alviano se bodo zbrali na šolskem dvorišču ob 9. uri, uro kasneje pa bo maša v šolski kapeli. Dijaki višjih srednjih šol bodo imeli šolsko mašo ob 9. uri v kapeli v Ul. Alviano. Zberejo naj se ob 8.30 pred posameznimi šolami. Ravnateljstvo klasičnega liceja Primož Trubar opozarja dijake, naj se po maši zberejo v razredih. Srbske gobe furlanskim gostincem Srbske gobe so rešile furlanske gastronomske večere. Nekateri gostinci v Vidmu in drugih krajih Furlanije so namreč že pred časom napovedali serijo gostinskih večerov, kjer naj bi kraljevale gobe pripravljene na najrazličnejše načine. Zaradi suše v karnijskih in beneških hribih so bili furlanski gostinci zaprepadeni, da jim ne bo zaradi pomanj kanja gob uspelo prirediti kulinaričnih večerov. Bili so še bolj v zadregi, kaj ti na teh gobjih večerih bi se izkazali tisti gostinci, ki niso sodelovali spomladi na večerih, na katerih so kraljevali šparglji (znana restavracija v Tavagnaccu jih zna pripraviti na kar 2b različnih načinov). Pa se je nekdo spomnil, da je nek prijatelj v Srbiji že jedel letos zelo užitne gobe. V Gradežu nova prečiščevalna postaja V kraju Primero pri Gradežu je bila te dni slovesnost ob izročitvi namenu nove prečiščevalne postaje za odplake in novega grezničnega omrežja v Gradežu. Prepotrebni objekt so zgradili v dobrih petih letih, pved s sredstvi, ki jih je dala na vaz ^ lago dežela. Do sedaj so Pora(?1Ljii-koli 14 milijard lir, še okrog ". nje jard pa potrebujejo za dokonc načrta. Gorica VERDI Zaprto. VITTORIA 17.00-22.00 «11 mondo rotico di Olivia*. Prepovedan dini pod 18. letom. » -- CORSO 17.45 — 22.00 «Superman •> barvni film Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Ator cibile*. .,ioSe EXCELSIOR 18.00-22.00 «Le vi*» labbra». Nova Gorica in okolico SOČA 19.00 in 21.00 «Peklenski P1^ gon». SVOBODA 21.00 «Deset zapovedi* DESKLE 20.30 »Nepremagljivi 8^ Lee*. POGREBI ur0 Danes v Gorici ob 11. uri ^|je-Bressan. Posmrtne ostanke P1'1**' od jo iz Trsta v kapucinsko cerk® ■ $ tam pa na glavno pokopališčfVjjj- 13.40 Ivan Macuz iz splošne niče v števerjan. Kakšno ime otroku? Tokrat je na vrsti Žico Le nekateri zbori so pokazali kakovost na letošnjem polifonskem tekmovanju Na letošnjem XXII. mednarodnem Umovanju pevskih zborov «C. A. Se-ki je bilo od 1. do 4. septem ra v Gorici so nastopili zbori iz Ar-ffenfine, Avstrije, Bolgarije, Češko-jovaške, Finske, Filipinov, Francije, uQoslavije, Madžarske, Poljske, Ro-?un’ je, Španije, Velike Britanije, . v^zne republike Nemčije in seveda *z Italije: štirinajst mešanih, dva ™°sfca in en ženski zbor. Tekmovali ° na področju polifonije in priredb Maskih pesmi v vseh treh postavah .* ženski in moški zbori kot deli Kesonih). Prvi večer tekmovanja na področju esne glasbe ni pokazal med meša-‘Ki in tudi ne med moškimi zbori Posebne izvajalske kakovosti, razen Hvarskega mešanega zbora «Bela ®rtofc» iz Miskolca, ki ga vodi Re-c®nW Janos. Vokalno tehnično izvrst-0 Pripravljen, zlit zlasti v ženskem , pasovno izravnan v celoti, se L I ' P° ir,terpretacijski prodornosti P°‘no dvignil nad ostale in se tudi ,®VzPel na vrh najprepričljivejših pou jvarjalcev. Zapustil je močan vtis. su°jo kakovostjo je pristavil nemaj 5 delež k visoki tekmovalni ravni. k 1 emu zboru ob strani je bil vseka-,PT francoski «Resonnance», ki ga je K]a, sicer ne daleč od madžarskega oro, postavila na prvo mesto (za , an3 kot 1 točko razlike), vendar ni glasovno vedno dovolj enovit. Pel .. le sproščeno in s posebnim notra-£* navdušenjem, ki ga je izvabljal s(V0ent Yves Parmentier s spretno-, 3° rnanualne tehnike in s svojo obli-velno iznajdljivostjo. Torr>r0 P°ltfonico Turritano» iz Porto tiejesa’ ^1 go vodi Antonio Sanna, j, ® da je potrdil svojo visoko izva gel kulturo, temveč je tudi doselit Veči° glasovno ubranost kot re-, tat homogenejših skupin ženskih odn?U' pa deloma tudi moških. Zbor muje prirodna in iskrena pevska n.Vzelost ter predanost lepoti kreira se? ^ Ga dirigent usmerja k domi-, nemu oblikovanju in nazorno učin-" locemu zaokrožanju pesmi. Iz zbo- ra odseva pristna muzikalna občute-nost in prava ustvarjalnost radost dirigenta — interpretatorja, ki je zboru vtisnil močan pečat svoje umetniške osebnosti in ga izoblikoval v pomembnega dejavnika v vrsti najboljših zborovskih poustvarjalcev. Zbor, ki so mu prisodili tretje mesto, bi po svoji umetniški odmevnosti vsekakor zaslužil boljšo oceno. Nadaljnja mesta so zasedli po vrstnem redu: filipinski zbor «Camerata Singers», španski oziroma baskovski zbor «Eskifata», zbori iz Avstrije, ČSSR, «Obala» iz Kopra, zbor iz Za-padne Nemčije, «J. Tomadini» iz Mor-tegliana, «London Chorale», poljski zbor iz Gdanska, iz Romunije in Argentine. Zbor «Obala» iz Kopra, ki ga vodi Mirko Slosar, ni bil zadostno pripravljen, da bi ga lahko bolje ocenili. Kajti pomanjkljivosti so se odražale na področju vokalno tehnične nepopolnosti, saj zbor ni pokazal potrebne pevske ubranosti, kar je posledica ne-dovoljne glasovne izdelanosti, ne vselej homogenega soprana, izstopajočih altistk. potrebno bi bilo tudi več prizadevanja za boljše zlitje basovske skupine. Vse to kaže, da manjka zboru bolj sistematičen pristop k stalnemu delu in pripravam. Zaradi tega tudi izbrana dela ne ustrezajo trenutnemu stanju, ki kaže na zmanjšanje vokalno tehnične usposobljenosti, zato soprani niso v nekem trenutku mogli ne doseči, a večkrat ne razviti visokih tonov, ki naj bi volumensko zadostili polnosti zvena celega zbora. Šibko je bilo tudi oblikovanje, ki je bilo dokaj daleč od intenzivnosti, ki nas je napolnila z nepozabnim doživetjem na tekmovanju v Mariboru, ko je zbor dosegel pravzaprav svoj u-metniški višek, a ga žal ni zadržal. Mislim, da bi se bilo .ob tem tekmo vanju oziroma ob oceni, ki zares ni mogla biti diugačna, nekoliko globlje zamisliti in kreniti na boljšo pot dela in priprav. Iz naše bližine naj omenimo med mešanimi še zbor «J. Tomadinh iz Mortegliana, ki ga vodi Gilberto Della Negra. Ta je pokazal močno zavze tost in smisel za delo z zborom. Glasovi so sicer skromni, vendar do določene mere zliti, pač pa še ne obvladajo večjih razponov in vokalno tehničnih težav pa tudi še niso kos muzikalno interpretacijskim danostim zahtevnejših skladb, kakor je Hindemi-thova «.Un cygne». Pač pa so pevci dokaj čisto in s pristnim občutjem zapeli Tomadinijevo pesem, prav tako tudi pesem A. Perosa. Na eni strani smo spoznali smisel za pevsko le poto pevcev in njihovo delavno voljo, na drugi znanega in muzikalnega pevovodjo, ki utegne časovno izoblikovati dober, pomemben zbor. Najbolj šibko je bila zastopana v polifoniji skupina moških zborov: moški del zbora «Bela Bartok» iz Mi skolca pod že imenovanim dirigentom mešanega zbora istega naslova, finski Politehnični zbor iz Espoo, ki ga vodi Heikki Saari in «Slava Kla-vora» iz Maribora pod vodstvom Staneta Jurgeca. Tudi kakovostno po prečje teh zborov je bilo v primerjavi z ostalimi dokaj nizko. Zaradi tega žirija tudi ni mogla podeliti prve na grade. Drugo je prejel moški zbor iz Finske, ki je pokazal največ določene zlitosti glasov; predvsem pa je osvajalo njegovo muzikalno prežeto interpretiranje. Mislim, da bi ob bolj šem. pevskem materialu, ki ga ima moški zbor iz Maribora, bi le ta lahko dosegel mnogo več, če bi dirigent opustil pretirana in nesmiselna, to je muzikalno nelogična dinamična razlikovanja, ki prej rušijo kakor prispe vajo k nazornosti oblikovanja in gra ienia- Koliko lepša po zvoku in prepričljivosti po logiki interpretiranja je bila izvedba Tajčevičeve «Vospoj-te» na sklepnem koncertu! Dirigent in zbor sta očividno delovala bolj sproščena, kakor osvobojena tekmovalne napetosti. O tekmovanju ženskih zborov v polifoniji in zborov na področju ljudskih pesmi bomo poročali prihodnjič. IVAN SILIČ V Dijaškem domu ustrezno okolje za študij in vzgojo mladega roda Ij^6 več kakor tri desetletja oprav D- ^ovenski dijaški dom v Gorici Ijiv mt>n°’ lahko bi rekli nenadomest Dg 0 vlogo v življenju naše narodnost v skupnosti na Goriškem pa tudi videmski pokrajini. Gre za usta (ja °' katere dejavnost, poleg tega nudi učencem in dijakom vso mož-p. materialno oskrbo, se nekako pre-iavif' oz'rorna dopolnjuje šolsko de-zlasti kar zadeva vzgojo, teh \ ^*iaški dom v Gorici je v vseh a letih šla množica mladih ljudi krajev Goriške in Tržaške. v 'k° oporo in zavetišče pa je ta teh°ir,0‘varstvena stanova v vseh l;0 letih pomenila učencem in dija-slovenskih družin v videmski po-Pravzaprav bi lahko zapi-jb da.se vloga ustanove na tem po-Pa ”u iz leta v leto krepi, ob tem ne gre pozabiti, da je med go- jenci doma vsako leto tudi lepo število učencev in dijakov iz raznih krajev na Goriškem, ki obiskujejo slovenske šole v mestu, pa ne razpola gajo s primernimi prevoznimi sredstvi, ali pa je zaradi oddaljenosti ali drugih razlogov primernejše njihovo bivanje v domu. «Trudimo se, da bi vsakega gojenca kar najbolj pritegnili in vključili v življenje v domski skupnosti in ga obenem naučili prvih samostojnih korakov v življenje,» nam je te dni v pogovoru dejal ravnatelj ustanove, Edmund Košuta. V domu nudijo gojencem vso pomoč pri študiju in premagovanju najrazličnejših težav, posebno pozornost pa namenjajo seveda tudi tistim dopolnilnim dejavnostim, ki nekako sodijo v področje splošne vzgoje, šport, rekreacija, interesne dejavnosti, zabava. V domu deluje Mladinski krožek, nekakšen pobudnik in usmerjevalec življenja v skupnosti. V tem tednu se bo znova začel pouk na vseh šolah in prav ob tej priložnosti je uprava doma pred kratkim izdala lično vabilo v obliki prospekta v katerem starše in učečo se mladino seznanja z življenjem, delom in uspehi v domu, s prizadevanji, da bi mladi rod vzgojili v zavedne in polnopravne člane naše narodnostne skupnosti in družbe. To poslanstvo so doslej vedno o previjali. Na naslovni strani prospekta je slika kipa Simona Gregorčiča, pe katerem dom tudi nosi ime, na notranjih straneh pa gojenci sami z neposredno besedo in slikami prikazujejo potek in pomen življenja v domski skupnosti. Nevsakdanji plen lovca iz Doberdoba Strah pred popolnim izstrebljenjem lisic zaradi neomejenega odstrela je odveč, kakor priča gornji posnetek. Lisice so se v zadnjem času, kljub temu, da so jih lani postrelili kar precej, spet namnožile. Tako je lovec Giuliano Poletto iz Doberdoba prejšnji teden uplenil kar štiri lisice. Gre za že skoraj povsem odrasle mladeniče, ki so se zadrževali v kraju, ki mu domačini pravijo Podreber, blizu jezera. Tam je Giuliano tudi odkril «ga-dino», kakor v Doberdobu pravijo lisičini. Bilo je treba samo še počakati na ugoden trenutek, da pridejo živali na prosto. Po potrpežljivi preži, se je to tudi zgodilo. Najprej sta iz brloga prišli dve živali, ki ju je Giuliano vzel na muho, kmalu zatem pa še preostali dve, ki sta najbrž zaslutili nevarnost. Takšen plen seveda ni kar tako. Na pomoč sta spretnemu lovcu priskočila Nine in Jordan Colja - žefeva, zraven pa je prišel še fotograf ;n tako je nastal gornji posnetek. Živali je zatem prevzel lovski čuvaj, kajti še zmeraj velja določilo o obveznem laboratorijskem pregledu za ugotavljanje stekline. V prihodnjih dneh bodo iz Padove sporočili odgovor. Davki za leto 1979 v doberdobski občini V naših prejšnjih številkah smo objavili v letu 1979 prijavljene dchodke nad pet milijonov lir v števerjanski in sovodenjski občini. Danes priče njamo z objavo dohodkov ustvarjenih v letu 1979 od doberdobskih občanov. Objavljamo le dohodke, ki so višji od 5 milijonov lir. Gre seveda za čist dohodek, saj so od kosmatega občani lahko odbili razne stroške. To velja še posebej za trgovce, obrtnike, kmete in vse tiste, ki imajo možnost od kosmatega dohodka odbiti vse stroške, ki jih imajo pni svojem delu. Zaradi štednje s prostorom smo o-pustili tri ničle, ki so potrebne za dosego milijona. Prvi davkoplačevalec v našem seznamu za dober dobsko občino ima napisano 5.867, v resnici je obdavčljiva vsota 5.867.000 lir. Bralci naj vsaki številki dodajo sami tri ničle. Poleg imena družinskega poglavarja je, tam kjer je bilo prijavljeno, omenjeno v oklepaju še ime žene z odgovarjajočim dohodkom. Ni objavljeno ime žene če sta bili napravljeni dve ločeni prijam, oziroma je prijavljeno če je bila ta višja od petih milijonov lir. Seznami so 'javni, objavljeni tako na davčnem uradu v Gorici kot na županstvu v Doberdobu. Ogleda si jih lahko vsakdo. Gre seveda za prijave, ki so jih napravili sami občani. Niso tu omenjene morebitne kontrole uradnikov davčne uprave in naknadne u-gotovitve. Giuseppe Atzori, 5.867 (Dominika Radetti. 8.884); Jožef Bagon, 5.592 (Otilija Stanič, 2.551); Mirko Bagon, 5.296 (Bernarda Pernarčič, 2.619); Oskar Baldan, 7.271 (Severina Peric, 7.277); Marino Battistella, 6.930; Gior7 dano Battisti, 8.686; Sergio Benes, 6.563; Anton Berlot, 5.730; Karlo Bo-netta, 6.687; Jožef Čadež, 6.964; Karlo Černič, r. 1916, 3.521 (Cecilija Lavrenčič, 1.677); Karlo Černič, r. 1946, 5.943; Rudolf Černič, 6.715 (Štefanija Juren, 6.466); Maks Colja, 5.106; Elvia Colja, 5580; Ivan Colja, 6.992; Jožef Colja, 10.986; Marija Colja, 7.491; Adrijan Cotič, 6.847; Emil Croselli, 9.769 (Danijela Bisiach, 5.429); Jožef Croselli, 5.497; Mario Croselli, 9.762; Pasquale De Lorenzo, 7.870; Anton Devetak, 5.336; Dominik Devetak, 4.840 (Olga Bagon, 6.816); Ivan Devetak, 5.040; Mario Devetak, 2.780 (Adriana Comielli, 6.314); Mirko Devetta, 9.056; Julijan Devetta, 6.699; Miloš Devetta, 7.149; Emil Devetti, r. 1925, 6.713; Emil Devetti, r. 1931, 55.81; Valneo Donda, 17.676; Bruno Dus-man, 7.119; Andrej Ferfoglia, 10.902 (Marija Laurenčič, 1.658); Arnaldo Ferfoglia, 7.972; Elda Ferfoglia, 9.975; Evgen Ferfoglia, r. 1925, 7.427; Evgen Ferfoglia, r. 1951, 6.869 (Marija Magdalena Princi, 4.438); Flavio Ferfoglia, 7.499 (Rosa Improta, 5.028); Jožef Ferfoglia, r. 1936, 7.787; Marino Ferfoglia, 16.409; Mario Ferfoglia, 6.681; Robert Ferfoglia, 6.172. ^drko Marinčič 1. Dva mlada Goričana s kanujem po dolgi reki Tomaž Devetak (desno) in Armen Khatchikian Ko se je konec avgusta Tomaž Devetak po treh mesecih vrnil z delnega potovanja po Kanadi in Aljaski, sem ga obiskal na domu v Gorici, da bi mi povedal kaj o dogodivščinah in doživetjih na tem potovanju. Skupaj z drugim Goričanom, Armenom Khatchikianom, je namreč Tomaž opravil nenavaden podvig.- rta indijanskem kanuju sta fanta preveslala skoraj celotni tok reke Yukon, ene najdaljših rek na svetu, ki izvira na kanadskem ozemlju in nadaljuje nato svojo pot skozi Aljasko do izliva v Beringovo morje. Tomaž se sicer nekoliko otepa naziva podvig za to njuno nenavadno izkušnjo. Pravi, da potovanje ni bilo nič posebnega, da je šlo za preprosto veslanje po reki, ki je sicer nekoliko oddaljena od naših krajev, na kateri je nekaj težavnih prehodov, ni pa nepremagljivih ovir. Kakorkoli že, sta Tomaž in Armen veslala več kot dva meseca, v tem pa sta pokrila zavidljivo razdaljo, ki presega tri tisoč kilometrov. Premagati sta morala razne ovire in nevarnosti, med potovanjem pa sta doživela zanimive dogodivščine in nenavadna srečanja. Po Tomaževi pripovedi je tako nastal ta krajši potopis pustolovskega potovanja dveh mladih Goričanov po reki Yukon. OD SOČE NA YUKON Tomaž Devetak je star 23 let in živi v Gorici. Po končanem slovenskem učiteljišču »Simon Gregorčič* je dobil nekaj začasnih zaposlitev, v lanskem šolskem letu pa je bil za pomožnega učitelja v slovenski osnovni šoli. Vendar ti skopi podatki bi nam ničesar ne povedali, če ne bi takoj dodali, da ima Tomaž vsaj dvoje interesov, katerim posveča velik del svojega prostega časa in ki sta bila odločilnega pomena za rojstvo odprave na Yukon. Po eni strani je Tomaž aktiven športnik, ki se ne posveča izključno tej ali oni panogi, ampak so razne športne dejavnosti del njegovega vsakodnevnega življenja. Po drugi strani pa mu je zelo všeč življenje v naravi, rad hodi v hribe, v gozdove, na zrak, kamorkoli, dovolj, da je lahko v stiku z naravo. V naravi je človek prost, njegova svoboda je kar se da popolna, saj jo omejujejo le naravni zakoni, ne pa človeške navade in konvencije, ki so pogostoma zlasti za mlade ljudi pretesne in nesmiselne .Tako mi je Tomaž v preteklosti večkrat pripovedoval, da bi mu bilo všeč obiskati Kanado: vlekli so ga prostrani gozdovi, divje reke, nedotaknjena narava. Še več. Kanade ni hotel samo obiskati, ampak všeč bi mu bilo dobiti tam zaposlitev, na primer kot gozdar, si zgraditi leseno kočo v gozdu, hoditi na lov v zimskih mesecih... To so bile seveda želje, ki se jih ne da kar tako uresničiti. Zadovoljiti se je moral s tem, kar nudi go-riška okolica. Nič čudnega torej, če se je navdušil za plovbo po reki s kanujem in kajakom.V njej je združeval šport in naravo, fizično in duhovno osvežitev. Zopet živo na evropskih nogometnih igriščih V italijanskih klubih optimistično razpoloženi - Jugoslovanom bo težje - V središču pozornosti tekma Verona-Crvena zvezda Po vsej Evropi so državna nogometna prvenstva že v polnem teku. V Italiji se je prva liga začela šele v nedeljo, že prvo kolo pa je poka-zalo, da je «država svetovnih prvakov® povsem nared tudi za evropska klubska tekmovanja, ki se bodo pričela danes. Italijanska moštva so namreč začela prvenstvene nastope v takem slogu, česar ne pomnijo v Italiji že dolgo dolgo let. V Jugoslaviji pa so odigrali že šesto kolo. Stanje v jugoslovanskem nogometu pa se ni bistveno spremenilo. Kakovost je še vedno, žal, na poprečni ravni in tudi moštva, ki bodo zastopala jugoslovanske barve v evropski sceni niso v najboljši formi. POKAL PRVAKOV Italijanski prvaki Rome bodo v prvem kolu igrali proti švedskemu moštvu Goteborga. Liedholmovo moštvo bo nedvomno pred dokaj težko nalogo, saj so Švedi homogena in nevarna ekipa. Rimski nogometaši, ki so se letos ojačili še z odličnim Brazilcem Cerezctn, pa si spodrsljajev ne morejo privoščiti... in to vse do finala, saj bo letos sklepna tekma tega turnirja prav v Rimu (30. maja). Beograjski Partizan pa bo v prvem kolu pred lahko nalogo. Spoprijel se bo namreč z norveškim prvakom Vikinga in razen velikih presenečenj, Beograjčani naj bi bili že v osmini finala. POKAL POKALNIH PRVAKOV V osmini finala tega pokala pa naj bi bil zanesljivo tudi turinski Juven-tus, ki bo igral proti skromnemu moštvu Lechie iz Gdanska. Povsem drugačna pa bo verjetno usoda zagrebškega Dinama, ki se bo spoprijel s portugalskim Portom. Po odhodu trenerja Blaževiča je zagreb- POKALI PO TV ITALIJANSKA TV Trabzonspor - Inter (neposredno ob 13.55 po 2. sporedu); Roma - Gote-borg (posredno ob 22.15 posnetek po 1. sporedu); Juventus - Lechia (posredno ob 22.15 posnetek po 1. sporedu); Verona - Crvena zvezda (po1 sredno približno ob 24.00 posnetek po 2. sporedu. TV KOPER Universitatea - Hajduk (ob 15.55, prenos pa še ni dokončno potrjen). ško moštvo v taki krizi, da je celo zadnje na lestvici v jugoslovanskem prvenstvu. POKAL UEFA V središču pozornosti tega pokala bo gotovo srečanje v Veroni, kjer bo domači prvoligaš gostil beograjsko Crveno zvezdo. Verona je odlično začela v domačem prvenstvu. Doma je premagala Lazio s 4:2. Nasprotno pa je doslej Crvena zvezda v prvenstvu igrala z dokaj spremenljivo srečo (v nedeljo je izgubila v Nišu). Vseeno pa mislimo, da v tem dvoboju favorita ni. Moštvi sta si izenačeni. Prvo kolo pa bi moral premostiti Inter, ki bo danes gostoval v Trabzo-nu v Turčiji. Milančani, ki so v prvenstvu nerodno začeli (poraz doma s Sampdorio), bodo prav v tem pokalnem srečanju imeli priložnost, da se svojim navijačem oddolžijo za dosedanje blede nastope. Pred težjo nalogo pa bosta ostala dva jugoslovanska predstavnka v tem tekmovanju. Hajduk bo igral v Craiovi proti Universitatei, Radnički pa v Nišu proti švicarski ekipi St. Gallen. DEVETE SREDOZEMSKE IGRE V CASABLANCI Več kolajn za Italijo in Jugoslavijo CASABLANCA -V drugem dnevu a-tletskega sporeda na sredozemskih i grah je Italija o-svojila dve zlati pa tudi nekaj srebrnih in bronastih kolajn. Jugoslavija pa je včeraj ostala brez zlatega odličja, v več disciplinah pa je osvojila srebrne in bronaste kolajne. V ženski konkurenci je Italiji prisvojila zlato kolajno Possamaieva na 3.000 m, Jugoslovanka Mršičeva pa je bila druga. Zanimivo je, da sta Jugoslovanki Bojovičeva in Lapajne v skoku v višino obe osvojili srebrno kolajno in »srebrnas je bila tudi čoloviče-va na 800 m. Med moškimi je v metu kladiva zmagal Italijan Urlando pred rojakom Bianchinijem, medtem ko je bil Jugoslovan Knapič tretji na 400 m. Naj omenimo še, da je v kvalifikacijskem teku na 200 m Italijan Pie tro Mennea z 20”28 izboljšal rekord sredozemskih iger. Včerajšnji finali MOŠKI 400 m: 1. Conti (Fr.) 45’28; 2. La-tser (Fr.) 45”79; 3. Knapič (Jug.) 45''95 Kladivo: 1. Urlando (It.) 69,64 m; 2. Bianchini (It.) 68,58 m; 3. Jime-no (Šp.) 67,16 m. Troskok: 1. Michae (Gr.) 16,70 m; «AMERICA’S CUP» Preložili regato NEVVPORT — Prvo finalno regato «America’s cup» med jadrnicama Australia 2 in Liberty so preložili zaradi pomanjkanja vetra. Američani, ki so že več kot stoletje nepremagani na tej regati, so tudi tokrat favoriti. 2. Bandinelli (It.) 16,50 m; 3. Vale-tuide (Fr.) 16,33 m. ŽENSKE Višina: 1. Epee (Fr.) 189 cm; 2. Bojovič in Lapajne (obe Jug.) 186 cm. 800 m: 1. Thounas (Fr.) 2’07”06; 2. čolovič (Jug.) 2 07”34; 3. Šket (Jug.) 2’07”70. 3.000 m: 1. Possamai (It.) 9'15”64; 2. Mršič (Jug.) 9'17”13; 3. Feman-dez (Šp.) 9'24”96. 400 m: 1. Naigre (Fr.) 52”78; 2. Rossi (It.) 53”83; 3. Campana (It.) 54”52. Na moškem košarkarskem turnirju je Jugoslavija premagala Grčijo s 106:77 (47:32) in se bo v polfinalu pomerila s Turčijo. Italija pa je odpravila Maroko s 105:67 (53:25) in bo v polfinalu igrala z Grčijo. Naj omenimo še, da je v kolesarski vožnji na kronometer (1 km) zmagal Italijan Baudino pred Francozom Boyerjem in Alžircem Hamso. Tako danes v treh pokalih POKAL PRVAKOV ŠESTNAJSTINA FINALA • ROMA (lt.) — Goteborg (Šve.) O Atlone Town (Irska) — Standard Liege (Bel.) • Ajax Amsterdam (Niz.) — 01ym-piakos Pirej (Gr.) • Eenerbahce Istanbul (Tur.) — Bo-hemians Praga (ČSSR) • Rapid Dunaj (Av.) — Nantes (Fr.) • CSKA Sofija (Bol.) — Omonia Nikozija (Ciper) • Odense BK (Dan.) — Liverpool (Angl.) • Benfica Lizbona (Port.) — Lin-field Belfast (Sev. Ir.) • Dinamo Berlin (NDR) — Jeunes-se Esch (Luks.) • PARTIZAN BEOGRAD (Jug.) — Viking Stavanger (Nor.) • Kuusysi (Fin.) — Dinamo Bukarešta (Rom.) • Spartans Hamrun (Malta) — Dun-dee United (Škotska) • Dvnamo Minsk (SZ) — Grasshop-per Ziirich (Švi.) • Raba Vasas Gyoer (Madž.) — Vi-kinger (Isl.) • Poznan (Polj.) — Atletico Bilbao (Špa.) Nosilec naslova Hamburger (ZRN) se je brez boja uvrstil v naslednje kolo. Povratno kolo pa bo 28. septembra. POKAL POKALNIH PRVAKOV ŠESTNAJSTINA FINALA • Akranes (Isl.) — Aberdeen (Škot- • Innsbruck (Avs.) — Koln (ZRN) • Magdeburg (NDR) — Barcelona (Špa.) JUVENTUS (It.) - Lechia (Polj.) • Famagusta (Ciper) — Beveren (Polj.) • DINAMO ZAGREB (Jug.) — Porto (Port.) • Mersin Idmanyurdu (Tur.) — Spar-tak Varna (Bol.) • Manchester United (Angl.) — Du-kla Praga (ČSSR) • Servette Ženeva (Švi.) — Beggen (Luks.) , • Nijmegen (Niz.) — Bergen (Nor.) • Valletta (Malta) — GIasgow Ran-gers (Škotska) • AEK Atene (Gr.) — Ujpesti Dosza (Madž.) • Sligo Rovers (Irska) — Valkea Haka (Fin.) • BK 1901 Nykoebing (Dan.) — Do neck. (SZ) • Hammarby Stockholm — Mentori Tirana (Alb.) • Glentoran Belfast (Sev. Ir.) — Pariš St. Germain (Fr.) Povratno kolo bo 28. septembra. POKAL UEFA DVAINTRIDESETINA FINALA • Vitoria Guimares (Port.) A ston Villa (Angl.) Ma. • Sparta Praga (ČSSR) — Rca* drid (Šp.) „ .) • Ziirich (Švi.) — Antvverpen (»eu • Sparta Rotterdam (Niz.) L 1903 Ko- raine (Irska) • Banik Ostrava (ČSSR) penhagen (Dan.) . . • Aris Bonnevoie (Luks.) Aus Dunaj (Avs.) . • Sevilla (Špa.) — Sporting Lizbona (Port.) • PSV Eindhoven (Niz.) — Ferenc-varos Budimpešta (Madž.) • Kaiserslautcm (ZRN) - VVatforn (Angl.) Trt • VERONA (It.) — CRVENA ZVEZ DA BEOGRAD (Jug.) AHalioA Modpirl (Sna—■ Cjl*® Honved Budim- • Atletico Madrid (Špa.) gen (Niz.) • Larisa (Gr.) pešta (Madž.) • Widzew Lodž (Polj.) — 1- F- Els' borg (Šve.) . • Vestmannaejar (Isl.) — Karl Ze Jena (NDR), . b • La Gantoise (Bel.) — Racing Lens (Fr.) • Bryne (Nor.) — Anderlecbt (®e gjj^J • Nottingham Forest (Angl.) For waerts (NDR) • Celtic Glasgovv (Škotska) — Aar' hud (Dan.) • Dinamo Kijev (SZ) — Lavallois (Fr.) • Bremen (ZRN) — Malmo (Šve ) • Brogheda United (Irska) - Totten ham Hotspur (Angl.) • St. Nirren (Škotska) — Feyeno°r” Rotterdam (Niz.) • Bordeaux (Fr.) — Lokomotiv Leipzig (NDR) • RADNIČKI NIŠ (Jug.) — Ga len (Švi.) • Larnaca (Ciper) — Bayern chen (ZRN) • Sportul Bukarešta (Rom.) — Sturu* Gradec (Avs.) . • Lokomotiv Plovdiv (Bol.) — iD saloniki (Gr.) • Stuttgart (ZRN) — Levski Spaf' tak Sofija (Bol.) _ • Universitatea Craiova (Rom-) HAJDUK SPLIT (Jug.) • Trabzospor (Tur.) - INTER ^ • Spartak (SZ) - HJK Hels«10 (Fin.) „ra. • Rabat Ajax (Malta) — Inter tislava (ČSSR) 0:10 Povratno kolo bo 28. septembra- Košarkarsko EP: «azzurre» in «plave» 0.K. V tretjem kolu ženskega košarkarskega prvenstva na Madžarskem je Jugoslavija v tretjem izločilnem kolu A skupine dosegla še eno pomembno zmago. Jugoslovanke so namreč premagale Poljakinje z 68:60 (33:24). V drugem srečanju te skupine pa je Romunija odpravila Španijo s 83:64 (43:36). V B skupini je Italija osvojila svojo drugo zmago. Tokrat je prema gala reprezentanco Švedske z 72:58 (31:31). V drugi tekmi pa je Bolgarija visoko premagala ZRN z 88:62 (47:31). McEnroe prvi na jakostni lestvici RIM — Kljub neuspehu na prvenstvu ZDA ostaja Američan John Mc Enroe na čelu jakostne lestvice najboljših svetovnih igralcev, ki jo izdaja združenje poklicnih tenisačev. Z zmago nad Noahom v četrtfinalu se je Američan Arias z devetega povzpel na šesto mesto. LESTVICA 1. McEnroe (ZDA); 2. Lendl (ČSSR); 3. Connors (ZDA); 4. Noah (Fr.); 5. Wilander (Šve.); 6. Arias (ZDA); 7. Curren (ZDA); 8. Clerc (Arg.); 9. Vilas (Arg.); 10. Higueras (Šp.); 11. Mayer (ZDA); 12. Scanlon (ZDA); 13. McNamara (Avstral.); 14. Kriek (J. Afr.); 15. Teltscher (ZDA); 16. Ge-rulaitis (ZDA); 17. Gomez (Ekv.); 18. Denton (ZDA); 19. Gotfried (ZDA); 20. S. Mayer (ZDA). 4 Po turnirjih start amaterskih lig Do začetka nogometnih amater^ prvenstev manjka le še ne^aj sC a res ne moremo trditi, ^a.Sjneh ljubitelji našega nogometa v teh dolgočasili, saj so naša društva . ganizirala vrsto zelo zanimivih PJ . prvenstvenih turnirjev, na kateri že bilo moč oceniti stopnjo PrlP ljenosti nekaterih enajsteric. -Memorial Race, trofeja Vat® memorial Devetak in še vrsta dru? ^ prijateljskih tekem so torej PVj. kot nalašč tudi za trenerje in lg ^ ce, tako za tiste, ki bodo v 1- ^1(jj ligi nastopili že v nedeljo, kot jj za tiste, ki bodo prvo kolo odig v nedeljo, 25. septembra, ko se pričela še 3. amaterska liga-Na sliki: posnetek s finalne t® med doberdobsko Mladostjo in It1”0 tierijem na memorialu S. Devetak- Prvi trening Poletovih košarkarjev V ponedeljek zvečer je na Opčinah začelo priprave tudi člansko košarkarsko moštvo Poleta, ki bo tudi letos nastopalo v promocijskem prven stvu. V primerjavi z lansko Poletovo moštveno sestavo, je letos nekaj no vosti. Adrijan Sosič, ki je lani imel dvojno vlogo trenerja in igralca in Andrej Pisani, sta prestopila k Bo ru Radenski, poleg tega je nekaj igralcev prenehalo z igranjem. Trenersko mesto je prevzel Bogdan Godnič, ki je že lani treniral pri openskem društvu in sicer moštvi minibasketa in propagande, letos pa bo vodil tudi člane. Moštvo samo bodo sestavljali lanski igralci, katerim so se pridružili nekateri Borovi košarkarji, ki so letos prestopili k Poletu. Poletovi člani bodo vadili trikrat tedensko, v začetnem obdobju bodo opravili v glavnem kondicijske treninge in se posvetili telesni pripravi, nato pa bodo postopoma prešli na tehniko in taktiko. Trener Godnič bo letos razpolagal s trinajstimi igralci. To so: Rudi Taučer. Edi Sosič, Milko Vitez, Fa-bio Malalan, Evgen Danev, Robert Gantar, Andrej Sedmak, Loris Tavčar ih Marino Martini ter še Karel Ražem, Igor Gregori, Sergij Parovel in Igor Canciani, ki so doslej igrali pri Boru. (Cancia) • BANCOROMA BREZ CHONESA. Ameriški košarkar James Barnett Chones ne bo igral za državnega pr vaka Bancoromo. Chones ima družinske težave in tako je, soglasno z društvom, zapustil Rim in se vrnil v ZDA. • NOVI TRENER FLAMENGA. Claudio Garcia je novi trener nogometnega kluba Flamengo, ki je po odhodu Žica v Italijo v hudi krizi. Garcia je že peti trener, ki bo letos vodil to »slavno® brazilsko moštvo. Tri naše zastopnice V soboto in nedeljo je bilo na vrsti prvo letošnje državno prvenstvo. V mestecu Sedico pri Bellunu so se pomerile najmlajše kotalkarice kategorije «pomlad» ter amaterke. Tudi ŠD Polet je uvrstil na prvenstvo nekaj svojih kotalkarjev. V kategoriji »pomlad* sta tako tekmovali Tamara O-perti in Jana Kosmač, v kategoriji a-materk pa Federica Suban. Zelo številna je bila kategorija naj mlajših kotalkarje, saj jih je nastopilo kar 52. Skoraj vse so bile zelo dobro pripravljene, najboljše pa so pokazale že tako znanje, da bi lahko uspešno nastopale tudi v višji kategoriji. Opertijeva je opravila pozitiven nastop, čeprav mogoče ni.poka- zala vsega, kar zna. Vsekakor pa, bili sodniki nekoliko prenizki V jj, nah, tako da je pristala na konc ^ 41. mestu. Jana Kosmač, ki je ^ med najmlajšimi kotalkaricanu Py ge stva, saj je stara šele sedem je uvrstila na 45. mesto. Za obe ^ talkarici je bila to vsekakor zelo ristna izkušnja, ki jima Bo s^udi, za bodoče nastope. Naj povemo da obe poletovki trenirata po“ ,v. jU stvom prizadevne Morane Sosič. je tudi spremljala na tekmovanje-Naslednje so bile na vrsti a male , V tej kategoriji je nastopilo 54 ® ;e karic. Poletovka Federica Suban s ^ dobro odrezala in se uvrstila n® mesto. (S.K.) včeraj je odpotovala na svojo dol-“° Pot slovenska alpinistična odpra-® ^Anapurna 83». šest slovenskih ^Pinistov (Lucijan Cergol se jim bo r^oružil teden kasneje v Katmandu-; j, Se je odpravilo z zagrebškega le-jišča ter preko Pariza in New Del-^ danes prispelo v glavno mesto ®l»la Katmandu. Odpravo prireja-Komisija za odprave v tuja gor-va pn planinski zvezi Slovenije . uPno s Slovenskim planinskim dru-vom v Trstu, da bi tako skupno eli proslave ob 80-letnici SPDT, J° bo naše planinsko društvo sla-0 Prihodnje leto. Alpinisti te od-ave. od katerih sta prvič, kot že vsi znajo, prisotna dva slovenska alpinista iz Trsta — 21-letni Igor Škamperle in 25-letni Lucijan Cergol — so si zadali izredna zahtevno nalogo, da osvojijo vrh 8091 visoke Anapurne 1 po južni steni, ki je visoka kakih 2500 metrov. Pot, po kateri bodo naši alpinisti plezali, bo prvenstvena in bo potekala med francosko in japonsko smerjo. Poleg obeh zamejcev se udeležujejo odprave alpinisti iz Slovenije Janez Benkovič (Kamnik), Borut Bergant (Tržič), Matevž Lenarčič (Trbovlje), Bogdan Biščak (Postojna), vodil pa bo Andrej Štrempfelj iz Kranja. Vsi so izredno izkušeni alpinisti, saj ima marsikdo od njih za sabo že himalajske odprave ali pa odprave na gore vsega sveta (Andi, Karakorum, Kavkaz, Paragonija itd.), zato so si zadali izjemno težko nalogo, za katero pa vsi trdno verjamemo, da jo bodo u-spešno opravili. Poskus osvojitve «o-semtisočaka» Anapurne I. v Himalaji po prvenstveni smeri, pa še v alpskem slogu (brez fiksnih vrvi, brez višinskih taborov, praktično v enem zaletu . . .) je izredno dejanje, na katerega je lahko ponosna vsa slovenska zamejska stvarnost. (D. J.) Na sliki: posnetek s poslovilnega večera SPDT pred odhodom na Anapurno. Ob 15-letnici ŠD Polet na Opčinah Prvi uradni nastop Poletovih košarkaric Ob 15-letnici ustanovitve ŠD Polet na Opčinah se je v soboto odvijal ženski turnir, ki so se ga udeležili društvi Senožeč in openskega Poleta. Gostje, ki so nastopali z dvema ekipama, gojijo žensko košarko že nekaj let, medtem ko so Openke glede tega novinke: čeprav že nekaj časa trenirajo, so tokrat prvič «uradno» igrale in lahko rečemo, da je bil njihov nastop več kot vzpodbuden. Poudariti je treba še, da je Polet edino slovensko društvo, ki goji žensko košarko v zamejstvu, tako da so, pred kratkim nastali stiki z društvom iz Senožeč, izredno koristni. Senožeče A — Polet 45:20 (25:10) SENOŽEČE A: čukljevič 7, Poljšak 18, Dikič 2, Rapaič, Lenarčič 7, čel-har 6, Cotič, Majcen, Jenko 5, Hre-šček. POLET: Sivitz, Veronika Marte- lanc 2, Kuk, Puri 1, Radetti, Milkovič 4, Koršič, Jana Martelanc 9, Cal-zi, Klabjan 4, Rupel. PM: Senožeče A 5:25; Polet 2:6. Bolj izkušene igralke iz Senožeč so brez večjih težav zmagale, saj so se domačinke enakovredno upirale le do 7. minute, ko je bilo stanje še 8:8. Kljub temu so poletovke, med katerimi sta se najbolj izkazali Ja- na in Veronika Martelanc, večkrat prevzele iniciativo, kar je za prve nastope še najbolj pomembno. Senožeče A - Senožeče B 37:17 (17:11) Senožeče B - Polet 40:19 (23:7) SENOŽEČE B: čilag 5, Mahnič, Bizjak 4, Gerzelj 3, Tavčar 2, Živec, Žbav 3, Perhavec 19, Ferenčič 4. POLET: Sivitz, V. Martelanc, Radetti, Kuk, Puri, Milkovič 6, Koršič, Rupel 2, J. Martelanc 5, Calzi, Klabjan 6, Malalan. PM: Senožeče B 8:24; Polet 7:21. Utrujene poletovke (pozna se jim, da so komaj na začetku priprav) so klonile tudi drugi ekipi iz Senožeč. Boljši sta bili tokrat Milkovič in Klabjan, ki sta se uspešno borili pod košema. KONČNA LESTVICA 1. Senožeče A 2. Senožeče B 3. Polet Loris Tavčar • ITALIJA je predstavila svojo kandidaturo za organizacijo svetovnega balinarskega prvenstva leta 1985. Na sestanku v Chiassu, kjer poteka 1. svetovno prvenstvo, so za predsednika mednarodne balinarske zveze potrdili odv. Baggia. NA DP V SKIROLKAH J®* Pernarčič UWn) 1. . ^ nedeljo se je končal prvi del dr-PrveQstva v skirolkah, do katerega manjkajo še tri pre- Lj?retje tekmovanje prvega dela je ;..0 v Caltranu pri Vicenzd. Udele-Zel° 80 Je 215 tekmovalcev, vzdolž je !*,Strme 'n vLiu6aste proge pa se la °n lepem, sončnem vremenu zbra velika množica gledalcev, žil ^ Pevin se je tekmovanja udele-m s šestimi atleti. V kategoriji pio-p je ponovno slavil zmago Mitja rnarčič. Andrej Antonič je bil tretji’ Ervin lori sedmi, Rajko Zečevič y Veti. Miloš šustršič pa petnajsti. Pisanih je bilo 19 atletov. Ijil kategoriji mladincev, ki jih je s. 0 j®, je Elio lori osvojil peto me-• Dobre uvrstitve so hkrati pripo-Sk r\’ 86 je na društveni lestvici L, Devin povzpel na šesto mesto v Murene j dvaindvajsetih društev. V PRIJATELJSKI TEKMI * rva tekma in zmaga ^ružene ekipe deklic (deklice) — Volley Club T^ič 3:0 (15:10, 15:8, 15:12) , °0R; y ;n $ Stoper, Garbini, JPek, Pertot, Ušaj, Žerjal, Favaret-' Koraus. J. svojem prvem prijateljskem sre jPjh je združena odbojkarska eki p| deklic s 3:0 premagala Volley f) ,r iz Tržiča, ki je lani izpadel iz v a8e, a ga bodo letos spet sprejeli eetrtoligaško prvenstvo zaradi od- P°Vedi drugih šesterk. Pozitiven obračun Borovega košarkarskega kampa «Seča 83» Dragocena izkušnja za mlade trenerje in igralce Pet dni celodnevnih predavanj in praktičnih prikazov, sedem dni košarkarskih treningov, ki so jih dopolnjevale še raznorazne aktivnosti. To je letošnji, nadvse pozitiven obračun košarkarskega kampa «Seča ’83», ki ga je košarkarski odsek ŠZ Bor že četrtič zaporedoma priredil za svoje mlajše košarkarje v šolskem centru v Seči pri Portorožu. Poleg košarkarskega kampa, oz. pred začetkom le tega, se je v Seči odvijal tudi začetniški trenerski tečaj, katerega se je udeležilo 12 mladih Borovih trenerjev. Med njimi so bili trije s predhodnimi trenerskimi izkušnjami, vsi ostali pa so bili novinci, kar daje dobro upati za bo dočnost trenerskega kadra pri Boru. Večina tečajnikov je pokazala zvrhano mero zanimanja in nagnjenja do trenerskega posla, saj se bodo nekateri novopečeni trenerji že letos vključili v delo kot pomočniki pri mlajših moštvih. Tečaj kot tak je trajal pet dni in je obsegal predavanja o pojmu in učinku treniranja ter o postopku treniranja za mlade košarkarje, o osnovni in specialni telesni pripravi mladih košarkarjev, o košarkarskih osnovah in o metodiki učenja le-teh, in še o osnovnih načelih in o metodiki učenja košarkarske taktike v napadu in v obrambi. Predavanja so bila na sporedu zjutraj in popoldne, poleg tega so morali tečajniki še sami praktično prikazati določene segmente iz vsebine predavanj in še sami sestaviti primerke treningov, ki sta jih potem pregledo- vala in popravljala Valter Vatovec in Igor Canciani, ki sta tečaj vodila. Skratka, pet zelo intenzivnih delovnih dni, v katerih so bili tečajniki zaposleni osem, do deset ur dnevno. Ob koncu predavanj so opravili še usposobljenostni izpit, na katerem so se v glavnem vsi dobro odrezali. Novopečeni trenerji so imeli že takoj za tem priložnost, da tudi praktično preverijo svoje sposobnosti in prenesejo pridobljeno znanje na mlade košarkarje, saj so se takoj vključili v vadbo in vodili treninge mladih košarkarjev, ki so naknadno prispeli v Sečo (od 2. do 10. septembra). 24 tečajnikov so razdelili v tri vad- bene skupine, glede na starost in na stopnjo košarkarskega znanja, z vsako skupino pa so se ukvarjali trije ali štirje trenerji, ki so izmenično vodili skupine in sami sestavljali treninge. Tudi mladi igralci so vneto vadili, predvsem najmlajši, za katere so bile določene vaje in sploh določena gibanja popolna novost. Delo na igrišču sta nadzorovala Vatovec in Canciani, ki sta na skupnih sestankih z mladimi trenerji analizirala opravljeno delo in s tem v zvezi tudi popravljala napake, ki so bile vezane predvsem na neizkušenost vaditeljev. Tečajniki so trenirali dvakrat dnevno, v zgodnjih jutranjih urah pa so opravili še krajši kondicijski trening in gimnastične vaje. Razen tega so imeli udeleženci kampa v prostem času dovolj časa za kopanje, igranje nogometa in za druga razvedrila. Poleg individualnih košarkarskih tekmovanj v igri 1:1 in v prostih metih, so tečajniki opravili še tekmovanji v plavanju in v krosu. Tudi letošnji Borov košarkarski kamp v Seči je torej popolnoma u-spel, še bolj razvidno pa je dejstvo, da se je ob prvi priredbi trenerskega tečaja odzvalo kar 12 zelo mladih trenerjev. Veliko zaslugo pri uspehu trenerskega tečaja nedvomno nosi Valter Vatovec, ki je zelo nazorno, strokov* no in res učinkovito posredoval košarkarske prvine udeležencem trenerskega tečaja. Tečaja za košarkarske vodnike so se udeležili: Luka Furlan, Fabrizio Korošec, Adriano Kovačič, Vanja Jogan, Štefan Pegan, David Pregare, Robert Smotlak, Boris Tavčar, Andrej Pieri, Peter Volk in Robert Žerjal. Košarkarskega kampa pa so se udeležili Dario Kovačič, Marko Pertot, Luciano Lippolis, Igor Uršič, Lorenzo Mosetti, Paolo Zgur, Gian-franco Carbonara, Igor Civardi, David Barini, Peter Klinc, Aleks Bla-ževič, Dejan Vodopivec, Boris Gra-honja, David Tonel, Umberto Acerbi, Maks Krasna, Borut Pertot, Maks Pertot, David Jercog, Andrej Cupin, Aljoša Race, Andrej Pavlica, Peter Rudež in Pavel Antonelli. (Cancia) Tudi Sirenina deskarja 'hi regatah v Sloveniji Uspela društvena regata Čupe za kajutne jadrnice j bot jadralcev na deski iz Titovega Velenja je v so-^ 0 in nedeljo organiziral kar tri regate in sicer regato f , “P°kal Bay», trimsko regato in republiško prvenstvo. kmovali so na Plevelovem jezeru. $ . Regat sta se udeležila tudi člana TPK Sirena Aleš brili 'n ^av'd Poljšak, ki sta letos zabeležila že nekaj do-‘"b rezultatov in sta se tudi tokrat izkazala, tj. J «pokalu Bay» je Poljšak v prvi regati zasedel celo jc ‘le mesto, v naslednjih dveh pa ni obdržal položaja in *drkni, na 4. mesto. Žetko se je uvrstil na deveto me-Naj omenimo, da je bila konkurenca zelo ostra, saj r "Hi prisotni tudi trije člani jugoslovanske državne Pfezentance. b •rimska regata je bila odprta vsem kategorijam. 'Išak je zasedel peto mesto, Žetko pa je bil enajsti. y * nedeljo je bilo na sporedu republiško prvenstvo. SjPrv> od treh regat, je znal Aleš Žetko dobro izkoristiti * Obijajočo se smer vetra in je prvi dospel na cilj. 4a adi nekaterih nepravilnosti pa je regatni odbor sklenil, k»-S*. i>rvc r,'Katc ne upošteva, če se naslednji dve preiz-speljeta do kon: Vdrugič je deskarjem nagajal k er> ki je zapihal s hitrostjo 17 km na uro, zaradi česa Vei*na tekmovalcev padla v vodo, povrhu pa so sunki Pfi "''Pihali slabo zasidrano ciljno bojo. No, naposled je ljubiteljem vendarle uspelo organizirati še dve preiz-„a nii, čeprav so bili tekmovalci že utrujeni, saj so bili v'Kii celih osem ur. Na koncu je v težki kategoriji Žetko tretje mesto, v lahki kategoriji pa je bil Poljšak (Da) V nedeljo je JK čupa priredil jesensko društveno regato za kajutne jadrnice, lahke jadrnice in optimiste. Kljub slabemu vremenu se je na sedežu Čupe v Se-sljanu zbralo precej članov. Po enourni odložitvi se je vreme nekoliko izboljšalo, a klubski odbor je odločil, da se bo regata odvijala samo za kajutne jadrnice. Ob 11.20 je startalo 15 jadrnic, ki so morale dvakrat prepluti trikotnik. Morje je bilo vseskozi razburkano, sunki vetra z juga so dosegli tudi 80 km/h hitrosti. Močan veter je posadkam povzročal veliko preglavic in tako so nekatere jadrnice še pred koncem regate odstopile. Ob 13.34 je priplula na cilj zadnja jadrnica in uro kasneje so regatni sodniki razglasili uvrstitve: v tretjem razredu je zmagala Nadja (Faggin), v četrtem razredu Kajtimar (Malalan), za njim pa so se uvrstili še Valisca (Peric), Jura (Zandomeni) ter Jadran (Košuta); v petem razredu je prvi prispel na cilj Telos (Bensi), drugi Pluto (Frandolič). Vrh lestvice pa bi bil drugačen, če bi ne bile nekatere jadrnice diskvalificirane zaradi nekaterih napak. Kljub vremenskim neprilikam je jesenska društvena regata Y. C. Čupe vsestransko uspela. Regate se je udeležilo veliko mladih, med njimi so bili tudi tisti, ki so se udeležili jadralnega tečaja v Dalmaciji. Regata za lahke jadrnice ter optimiste pa je odložena na nedeljo 18. t.m. Vpisovanje bo v nedeljo do 9. ure na sedežu v Sesljanu, za informacije pa lahko telefonirate na št. 200426. SONJA RUPEL obvestila Košarkarski odsek ŠZ Bor sporoča začasni urnik treningov mladinskih moštev: propaganda (letnik 1971) - Vsak dan ob 16.00; dečki (let-nik 1970)) - vsak dan ob 16.30; mi-nibasket (letnik 1972 in mlajši), prvi trening v ponedeljek, 19. t.m., ob 15.00; naraščajniki (letnik 1969), prvi trening v sredo, 14. t.m., ob 17.15. Treningi bodo na stadionu «1. maj». ŠZ Bor — odbojkarski odsek Prvi trening in sestanek igralk, ki so lani nastopile v C-2 ligi pa bo danes ob 19.30. ŠZ Bor — atletska sekcija obvešča, da bo seja odbora sekcije danes, 14. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj». ŠD Juventina — odbojkarski odsek sporoča, da bodo treningi za začetnike letnikov 1969, 1970, 1971 in 1972 vsak torek in četrtek ob 18. uri v Domu A. Budal v Štandrežu. Vsakdo, ki bi želel igrati odbojko, naj se javi neposredno na treningih. ŠD Sokol sporoča, da bodo treningi v odbojki v nabrežinski telovadnici s sledečim urnikom: letnik 72 do 75 v torkih in petkih od 14.30 do 16.00; letnik 69 do 71 v ponedeljkih od 19.00 do 20.30 in v četrtkih od 17.30 do 19.00. ŠD Sokol sporoča, da se začnejo z 19. septembrom redni treningi v košarki v nabrežinski telovadnici s sledečim urnikom: letnik 73 do 75 minibRsket ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16.00; letnik 71 - 72 v ponedeljkih, sredah in četrtkih od 16.00 do 17.30. Vpisovanje na treningih pri trenerjih. Informacije: tel. 299-509. Športna šola Trst obvešča, da bo prva letošnja seja glavnega odbora Športne šole Trst, jutri, 15. t.m., ob 20. uri v Ulici sv. Frančiška ob 20. uri. ŠD Vesna vabi vse dečke, tudi iz okoliških vasi, ki bi radi igrali nogomet in ki so rojeni od 1.7.1968 do 30.6.1970, da se zglasijo vsak dan na igrišču v Križu od 18.30 dalje. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski MT dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Po ponedeljkovi uspešni akciji karabinjerjev Aretacija Cavallinija in Soderinija dokončno odpravila fašiste NAR MILAN — Z aretacijo znanih fašističnih zločincev Gilberta Cavallinija in Stefana Soderinija se je zaključilo v vrstah črnega terorizma krvavo poglavje. Cavallini in Soderini sta namreč bila poslednja voditelja zloglasne fašistične tolpe NAR, ki si je zlasti v obdobju med leti 1976 in 1980 lastila številne atentate. Ostale vidne (pripadnike teroristične skupine so policijski agenti že pred časom priprli, nekateri pa so med tem v krvavih akcijah izgubili življenje. Glava skupine je vsekakor bil Cavallini, Stefano Soderini pa je valjal za njegovo desno roko. Svojo kriminalno kariero je Cavallini začel pri fašističnih mladinskih organizacijah «Ordine Nuovo» in «Avanguardia Na-zionale» in se izkazal kot velik pretepač. Dokaj «mile» akcije mladih fašistov pa niso Cavalliniju zadostovale, tako da je bil že leta 1976 vpleten v umor dijaka Gaetana Amoro-sa, ki ga je skupina fašističnih škva-dristov z noži pokončala. Cavallinija so sodniki takrat obsodili na dvajset let zapora, kriminalcu pa je uspelo zbežati medtem, ko so ga prevažali v ječo. Preselil se je v Treviso, kjer je kmalu stopil v stik z rimsko celico ŽENEVA — Ženevski veliki svet (kantonski parlament) je sprejel pred log o ustanovitvi preiskovalne komisije. ki jo bo sestavljalo petnajst parlamentarcev in ki naj bi raziskala okoliščine, v katerih je 10. avgusta iz zapora Champ Dollon pobegnil «ve-liki mojster» Licio Gelli. Odločitev so sprejeli med izredno sejo velikegd sveta, katere sklicanje so zahtevali levičarski poslanci Po živahni razpravi, ki ji je kljub NAR (skupina je med drugim v ti stem ooaooju mazala s svojima žaljivimi napisi tudi tržaške zidove) in stopil med same voditelje fašistične tolpe. To je bilo pozimi leta 1979, ko so bili pripadniki NAR še posebno aktivni. V kratkem času so njihove akcije stale življenje enemu poli cijskemu agentu in dvema karabinjerjema . Policijskim agentom je uspelo tedaj pripreti nekaj pripadnikov tero- pozni uri, v katero se je zavlekla, sledilo množično občinstvo, so se poslanci soglasno, z redkimi vzdržanimi, izrekli za ustanovitev preiskovalne komisije. Njena naloga bo preučiti poročilo o administrativni preiskavi, ki jo je vodil sodnik Georges Curtin, sprejeti pripombe o morebitnih odgovornostih v zvezi z Gellijevim pobegom in ugotoviti morebitne pomanjkljivosti in neučinkovitosti varnostnega sistema v zaporu Champ Dollon ristične skupine, njihov največji sovražnik pa je bil rimski sodnik Mario Amato, ki so ga kriminalci junija 1980 umorili. Umorov pa vsekakor še ni bilo konec; istega leta sta izgubila v atentatu življenje tudi karabinjerski podčastnik Ezio Lucarelli in neofašist Francesco Mangiameli, ki se je med tem oddaljil od skupine. Po zadnjih dveh umorih in še nekaterih ropih so polovili agenti skoraj vse pripadnike NAR.. PRAGA — Češkoslovaški mladinski dnevnik «Mlada fronta» je spodbudil javno razpravo o vprašanju, ali so na Češkoslovaškem potrebne nudistične plaže. Na prvi pogled nepomembna tema je kaj kmalu zavzela pomembno mesto v javni razpravi in z njo so se poteg bralcev začeli ubadati člani ljudskih odborov, ki bi upravljali plaže, če bi prišlo da njihovega odprtja. Odgovori, ki so prišli iz javne razprave, so se gibali med brezpogojno podporo odpiranju nudističnih plaž in zgroženim zavračanjem take možnosti. Po mnenju nekaterih je odpira- nje obrežja češkoslovaških rek in je zer za nagce skoraj življenjsko pomembno vprašanje, po prepričanju drugih pa je to poglavje, ki zaposluje misli brezdelnežev in ni vredno besed ne denarja. Večina članov ljudskih odborov pa je izjavila, da nima «nikaršnih izkušenj* s tega področja in da doslej še ni bilo nikogar, ki bi za nagce zahteval «prostor pod soncem*. Najdlje pa je očitno šel eden od praških mestnih očetov, ki je povsem resno izjavil, da je to vprašanje treba razčistiti na politični ravni in da so ga zato posredovali ministrstvu za notra- nudizmu nje zadeve in nekaterim politični’1’ organom. , Večina državljanov je zamisel o piranju nudističnih plaž vendarle prla, saj jih mnogo odhaja na ^ čitnice v Jugoslavijo, Romunijo Nemško demokratično republiko, J ^ pridno obiskujejo «raje za nag -g Nič čudnega, če se potem sprašujer čemu si lahko Adamovo obleko P ščijo le na tujih in ne tudi na do čih tleh. Niti med Čehoslovaki P ,a so redki tisti, ki predvidevajo, bodo v bližnji prihodnosti v civ ranih deželah vsi ljudje šli na P brez odvečnih cunjic. Terorizem v ospredju RIM — V jeseni se bodo zatožne klopi na političnih procesih ponovno napolnile. Začele se bodo namreč sodne razprave proti terorističnim skupinam. 26. septembra bi se morala začeti sodna obravnava proti skupini «7 aprile* in njenemu bivšemu voditelju, novoizvoljenemu poslancu Toniju Ne-griju, o katerem se bo še prej morala izreči poslanska zbornica. Skoraj po vseh glavnih italijanskih mestih pa bodo pred sodnika stopili pripadniki «Prima Linea*. Medtem so nekateri veliki politični procesi že ob koncu. Zaključuje se razprava o umoru Alda Mora. s katero se zapira poglavje zločinskega delovanja «Rdečih brigad*. Oktobra bodo sodili tudi črnim teroristom, ki so obtoženi pokola na bolonjski postaji. Balet na plaži V ameriškem Atlantic cityju izbirajo te dni najlepšo Američanko in mars!jr) tera lepotica pozira na plaži pred objektivi fotoreporterjev (Telefoto Gelli jev beg prišel v ženevski parlament Čehi razpravljajo o Rekordna devalvacija KINŠASA — V Italiji in Jugoslaviji se hudujemo, ko vladi od časa do časa skleneta, da je treba spremeniti pariteto lire ali dinarja. Pri nas se vsekakor devalvacije sučejo tam nekje med 10 in 30 in že smo zaskrbljeni, kako nam bo padla kupna moč in torej standard življenja. Kaj bi šele morali reči prebivalci Zaira, ko je vlada sklenila devalvirati zair, se pravi njihov denar, za celih 480 od sto v primerjavi z do larjem. če je namreč dolar doslej veljal 6 zairov, bo njegova vrednost poslej kar petkrat večja, se pravi da bo treba za en dolar odšteti nekaj manj kot 30 zairov. D0 devalvacije je prišlo v skladu z zahtevami mednarodnega denarnega fonda, ki je postavil tak pogoj zato, da Zairu odobri posojilo Kako so Egipčani gradili piramide MIAMI — Senzacionalno odkritje glede gradnje egipčanskih piramid v Gazi. Po besedah francoskega izvedenca v industrijski kemiji Josepha Davidovitsa, naj bi ne bile piramide sestavljene iz velikih sekanih kamnov, ki so jih Egipčani «izdelali» v gorah in nato prepeljali po puščavi do kraja gradnje, ampak iz poseb nega cementa, ki so ga graditelji dzdelali* na samem mestu gradnje. Nato so z zelo primitivnimi pripomočki in metodami dvignili impo-nentne zgradbe. «Kamne smo preštudirali iz kemičnega in mikroskopskega vidika*, je včeraj izjavil francoski izvedenec dnevniku «Miami Herald*, in imamo dokaze, da so delo človeka*. Po Da victovitsovem mnenju, naj bi cementno gmoto zmešali kar na licu mesta, nato pa jo v koših, ki so tehtali okrog 10 kg, dvignili do mesta, kjer je tekla gradnja in jo o-blikovali v bloke. Davidovits naj bi prišel do tega odkritja potem ko je v enem izmed kamnitih blokov našel človekovo las, dolgo približno 21 cm. Doslej so vsi arheologi menili, da so ogromne kamnite bloke Egipčani dvigali s posebnimi škripci. Jezuiti so izvolili novega «črnega papeža» RIM — Triintrideseta generalna kongregacija Jezusove družbe (jezuiti) je včeraj izvolila novega predstojnika reda ali generala ali svojega «črnega papeža*. Gre za 55-let-nega Nizozemca Petra Hansa Kolven-bacha, ki je osemindvajseti naslednik ustanovitelja reda Ignacija Lo-jolskega. Jezuiti so se zbrali na glasovanju včeraj zjutraj ob 9. uri in ponovili stare obrede. Tričetrt ure so zbrano molili, da bi v «prisotnosti stvarnika in gospoda in potom informacij, ki jih je zbral zahvaljujoč se božji lu či, vsakdo določil osebo, za katero bo glasoval*. In tako je 211 je? izbralo patra Kolvenbacha, o ce je takoj obvestilo papeža ',at‘ jj. Pavla II., kot to predvideva Pr nik. & «črni papež* je torej drugič v jj dbvini Nizozemec. Pater Kolven ^ se je namreč rodil 28. novembra ^ T~Sr>i iton i i in ir ip7.11ltSb leta 1961, ko je bil v Bejrutu e- :e čen za duhovnika. V tem mes^flI. v Drutenu in je stopil v jezuitsK ^ esf * bil od leta 1968 do 1981 pr0"^;-splošne lingvistike na jezuitski ^ verzi «Svetega Jožefa*, nakar .. preselil v Rim, kjer je bil rekte peževega orientalskega instituta- N. V. Gogolj: Taras Buliba (54.) riše: Željko Lorda**