^'Morski dnevnik . začel izhajati v Trstu Predhln 3 1945- nJegov DNPv?,dnik PARTIZANSKI bra i? K pa 26 novem-Cp9r 943 v vasi Zakriž nad ciki^nJm’ razmnožen na Ptemh"' 0d 5- d0 17. se-r2ra 1944 se je tiskal Gr,,SKarn' »Doberdob« v §i°vnc.u Pri Gorenji Trebu-' oa 18. septembra 1944 #c, " maja 1945 v tiskarni prj |rt®.n.lja'< P°d Vojskim d ' dnJ'' do 8. maja 1945 kiftr • 0svobojenem Trstu, I1 J.® lzšla zadnja števil-tizan'Je edini tiskani Par- sassr - - TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 273 (13.504) Trst, nedelja, 26. novembra 1989 Čehi h Slovenci v sedanjem času marko vvaltritsch zv trenutkih, ko smo v petek cW?er v topli dvorani Kulturnega ktn-1 v Trstu slovesno počastili 120-- ,Co ustanovitve tržaškega Sokola, seje na praških ulicah, v mrazu, pod v t Zl.?kamL trlo ljudi, ki so bili odeti H -62”12 objačiJa. V Pragi, Zlata Praha s^ij° Čehi, so stotisoči na Vaclav-trip namestih in v drugih ulicah mesni^0 središča, zahtevali odstop vlad-bes Pitijskih voditeljev, ploskali j eaam dramaturga Vaclava Havela f9fi»°dj,e^a Pruske pomladi iz leta žql Aleksandra Dubčka. Njihovim C^um, ki jih na praških in bratis-/e l., ulicah ponavljajo že več dni, Sq/ ’ ° Pur.no zvečer delno uslišano, brP S° na Se/J v Hradčanih, na drugem SegU .Vstave, odstopili vsi ljudje do-tirn^e v°dilne garniture Komunis-pr ® Partije Češkoslovaške, ki so lje . °črni ljudi kompromitirani, izvo-facj.! P° so bili drugi iz mlajše gene- Jtoi kaj Primerjava med tržaškim So-pr’n ‘n dogajanjem v Pragi? Iz zelo med.flste9a razloga ker je povezava S-ebi in Slovenci neizbežna. rojj Lebi so prvi med slovanskimi na-vzqo.^umeli pomen, ki ga telesna nami? luhko ima v prizadevanjih za bjj “postno prebujenje. Leta 1862 je ZQt Prugi ustanovljen Sokol. Kmalu bij t863, je po češkem zgledu koi J~iubljani ustanovljen Južni So-SoCŽ^utu so prišla na vrsto druga SoWTUJU 50 Prišla v p,., a društva tudi v naših krajih, sve(o u in v Gorici. V letih tja do prve tvQ Vrie vojne so se sokolska druš-Sočnp nas množila in prirejala mo-rtorijf s°k°iske zlete, ki so bili velike Vesi; Racije slovenske narodne za-a Primorskem. kem vi°9° so sokoli imeli na Češ-nerrišJer so se morali spoprijemati z °blast° nudutostjo. Avstrijske vladne tale nL SJ? sokolske manifestacije ovi-NiSo Ceškem in na Slovenskem, in SlPu te bile edine vezi med Čehi iUrriik: enci- bC nam so prihajali kulti prj Jn Glasbeniki. Veliko teh se jih nU So ,as udomačilo. Mnogi med nji-(eške „°.današnjih dni ohranili svoje Zq p,nirnke. ^rimor°Venslie ljudi, še zlasti za nas g°sPoge' S0 dlU Čehi svetai zgled Praga ?rske9a in socialnega razvoja, [tratni , a svetilnik omike za ves ^Urškp SJovanski svet v mejah habs-Sedetjih cesarstva. Čehi so se v de-®vo;e n Pred prvo vojno postavili na °llr,čnik?e' K aam so prihajali njihovi Na 7 s.sv°itmi bogatimi izkušnja-,niki dorC.e(^u stoletja so češki ban-v °vj(ev' ,acire in del denarja za us-i Prstu s Llualjanske kreditne banke, i Pri u,.° nekal let kasneje sodelova-‘rstu SoT?VItvi Jadranske banke. V lke bankv-r^ Podružnici Živnosten-P°ritelen t1 Vstredny banke čeških S? Se simmi,. med dvema vojnama banCl,,1nskl kraji v takratni Drav-Gledit, ni zQledovali po češkem in ^iudje pred prvo svetovno sokol, ' n;®/'.mnogi med temi so lrHa Podiptn- navdušeni nad češ-n ČeS'ros n , f vom in kulturo, v?'.Pred Hitle" ,e morala prva klo-- eli Sudete ^/em. Najprej so ji od-Uemškim n k/6 Pretežno naseljene drž a Prebivalstvom. Potem b. aaii v _ 7 “““e uu so Kviznn- 0f0 f^anjafpfp, uprli- Nacističnega r f° osvohoL ,131.10 veIiko. v„ktičae smaZVJ S°na Češkem demo- «86 Koalir7ienrzave Tomaža Masa-Z^d ssvon Wada' v kateri so Pu ,‘grali nompif1 40 odstotki gla-Hrn G°ttwaldu bnouvl°9o. Pa Stali- Zru«rju ms*" .m hUa P° Godu. V ,a® mbica izvin,kTUnistična delav- hitl tUg,h strank *oŽaVni Udar' Pris" ZaDJ7aiPrej v se morah umak-Go, re' V takratn b^°St' potem Pa v twald0Vf,rpt7. ‘[Niki blokov je _vn r* v, Di NADat °Siova^a Post, ANJE NA 2. STRANI postala Po zamenjavi starega v zadušitev praške pomladi vpletenega partijskega vodstva Čehi in Slovaki ne zaupajo partiji Ljudske manifestacije se nadaljujejo Z« Havla in Dubčka so to le »neostalinisti« - Partija se skuša s kozmetičnimi ukrepi rešiti Jutri bo splošna protirezimska stavka - Tudi Cerkev odločno na strani ljudstva PRAHA — Več kot petstotisočglava množica v praškem parku Letna je včeraj zgovorno dokazala, da izredni plenum centralnega komiteja KP Češkoslovaške ni dal tistega odgovora, ki so ga čakali Čehi in Slovaki. Stare staliniste je zamenjal z aparatnički, ali bolje rečeno z »nesposobnimi neostalinisti«, ki po Havlovih besedah niso sposobni niti državnega udara, še manj pa, da bi državo popeljali iz družbene in gospodarske krize. Odstop partijskega vrha, včeraj so odstranili še šefa praške partije Miroslava Štepana in voditelja sindikatov Miroslava Zavadila, Forum občanov ocenjuje kot kozmetični ukrep, ki ne spreminja bistva češkoslovaškega vprašanja. Partija se noče odpovedati monopolu oblasti. To je včeraj dal razumeti novi partijski šef Karel Urbanek. Tudi napoved, da bodo v vladi neodvisni in pripadniki drugih uradnih strank, ne spreminja bistva, ker so te stranke le nebogljeno orodje v rokah partije. Čehi in Slovaki potrebujejo tako kot leta 1968 »humani socializem«, katerega temelji so »svoboda, demokracija in strpnost«. Kljub nasilnemu koncu pa po besedah Aleksandra Dubčka ti ideali še vedno živijo v srcih Čehov in Slovakov, osvojile so jih tudi mlade generacije, ki niso poznale praške pomladi. Njen tvorec je pred več kot pol milijona ljudi ponovil zahtevo o odstopu vseh, ki so pristali na »normalizacijo« v senci tankov petih držav varšavskega sporazuma. Dubček se je nato v imenu premiera Adameca zahvalil za podporo, ki mu jo je izreklo ljudstvo. Dramaturg Havel pa je kot rečeno, obsodil »kozmetični ukrep CK« in ljudstvo pozval, naj se udeleži jutrišnje splošne stavke, s katero Forum občanov zahteva konkreten zasuk na Češkoslovaškem. Položaj pa je skrajno zapleten. Partija mrzlično išče rešitev, jutrišnje stavke ni obsodila, saj se dobro zaveda, da se je bodo udeležili tudi njeni člani, ki se sedaj zavedajo, da so leta 1968 češkoslovaški in z njimi vsi komunisti sveta zamudili enkratno priložnost, uresničiti socializem po meri človeka, kjer osebna svoboda ne bi bila talka splošne koristi. Dubček še vedno verjame v socializem, a ne v tistega, ki je s tanki zadušil praško pomlad. Ko je NADALJEVANJE NA 2. STRANI Miličnika ne skrbi njuna karjera, če sta se tako sprehajala s praškim duhovnikom (Telefoto AP) Sestanek v Kosovem polju potekal v vzdušju nerazsodnosti in evforije Predstavniki srbskega in črnogorskega naroda so se dokončno odločiti za miting v Ljubljani Napeto pričakovanje BOGO SAMSA LJUBLJANA — Sindikat strojevodij Slovenije in Istre je včeraj na tiskovni konferenci sporočil, da bodo z vsemi sredstvi preprečili pohod posebnih vlakov z udeleženci »mitinga resnice«, ki ga organizira združenje za povratek Srbov in Črnogorcev s Kosovega polja 1. decembra v Ljubljani. Sklicuje se na zakonsko določilo, da je treba posebne vlake prijaviti deset dni prej, predvsem pa se upirajo prihodu, ki pomeni poskus preprečiti proces demokratizacije v Sloveniji in v Jugoslaviji. Dogovorili so se s svojimi kolegi na Hrvaškem, postopali pa bodo v skladu z vodstvom železniške uprave, da bodo zagotovili varnost prevoza. Po drugih vesteh naj bi bila odločitevstrojevodij le skrbno zrežirana dezinformacija. Mitingaši pa se pipravljajo in že ustvarjajo ozračje napetosti. Ljubljanske družine prejemajo v teh dneh grozeče pozive. »Pripravi stanovanje, boš prenočil dva Srba, če se boš upiral, bo že Miloševič poskrbel, ko bo tudi v Sloveniji prevzel oblast. Če greš na počitnice, pusti ključ pod predpražnikom,« tako se je glasila telefonska grožnja. MARJAN DROBEŽ KOSOVO POLJE — Predstavniki srbskega in črnogorskega naroda na Kosovu so danes na sestanku v kulturnem domu v Kosovem polju sklenili, da bodo 1. decembra v Ljubljani organizirali tako imenovani miting resnice in solidarnosti. Sklep so sprejeli v evforičnem ozračju in ob glasovanju so posamezniki dvigali roke s stisnjenimi pestmi. Predstavnika Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov iz Slovenije, to je alternativno društvo, ki je bilo nedavno ustanovljeno, sta predlagala, da bi namesto mitinga v Ljubljani pripravili okroglo mizo o stanju in krizi na Kosovu. Toda njun predlog so ob glasnem negodovanju takoj zavrnili. Sedaj se torej miting kaže kot realna možnost in dejstvo, čeprav bi ga z odločnim posredovanjem in enotno voljo politike, zlasti vodstva Srbije, morda še preprečili. Kot omenjeno, je bilo torej vzdušje v dvorani kulturnega doma napolnjeno z evforijo in za razumna razmišljanja ni bilo prostora in možnosti. Udeleženci so brez pojasnil zavrnili prvega razpravljalen, ki se je sinoči vrnil iz Slovenije in dejal, da bodo mitingarji 1. decembra lahko naleteli na prazno Ljubljano. Dokument o mitingu, ki so ga sprejeli danes, pa je sploh eden naj hujših in najbolj nizkotnih napadov na Slovenijo, kar jih je predsedstvo Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovu doslej sprejelo. Predsedstvo trdi, da so odmevi in stališča o mitingu, ki jih sprejemajo v Sloveniji, ponoven dokaz protijugoslovanske usmeritve političnega vodstva republike. Zaradi tega to vodstvo ne more biti sogovornik v nobenem demokratičnem dialogu. Slovenski politični vrh nacionalistični jurišniki iz Kosovega polja obtožujejo, da proizvaja laži o Kosovu in Srbiji, pri čemer, da uporablja policijski režim. Odbor Združenja za povratek Srbov in Črnogorcev zato zavrača ponudbe za srečanje in pogovor s političnim vodstvom Slovenije, ki da na ves glas razširja demokracijo, a pravi obraz pokaže tedaj, ko je demokracija na preizkušnji. Vodstvo, ki se boji jugoslovanskih državljanov, so še napisali v omenjenem dokumentu - pamfletu, sprejetem dopoldne v Kosovem polju, ne zasluži, da bi bilo sogovornik in takšen pogovor bi pomenil ponižanje za vsakega človeka, ki svobodno misli. Sicer pa politično vodstvo Slovenijo, trdijo v Kosovem polju, dobro pozna in ve za kosovsko resnico, toda jo prikriva lastnemu narodu. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ženski slalom za SP Po pričakovanju Vreni Schneider Košarkarski turnir v Trstu Smelt Olimpija osvojila 1. mesto □ □ □ Ženska C-l in moška C-2 liga Bor Elpro in 01ympia zanesljivo zmagala NA 14. STRANI Jadrn danes v Padovi Jadranovl košarkarji bodo danes v okviru 10. kola B-2 lige igrali v Padovi (17.30) proti močni ekipi Virtusa. Na sliki: Mauro Čuk med metom na koš Ženska namiznoteniška A liga Perkučinova premočna za Krasova dekleta Tekme v Zgoniku sinoči dejansko ni bilo. V okviru namiznoteniške A lige je Kras meril moči s postavo Surgelati Arena iz Verone, s katero je prvo tekmo izgubil s 3:5. Branka Batinič je igrala z gripo. Zatonilo je tako tudi upanje, da bomo priča vrhunski predstavi Batiničeve proti dolgoletni jugoslovanski reprezentantki Perkučinovi, ki je bila glavni adut Verone. Ključno srečanje je tako teklo med Batiničevo in Busnardovo, katerega je krasovka osvojila po trdem boju, v katerem je zadnji niz 21:14 za domačinko nekoliko prehudo kaznoval igralko iz Verone. Busnardova se je v tej tekmi izkazala s točno igro, večkrat pa se je preveč razvnela in zgrešila serijo razmeroma lahkih žogic. Sinočnja tekma se je začela zelo nepredvideno s srečanjem med Tanjo Ravbar in Busnardovo. Prvi niz je osvojila mlada krasovka kar z 21:5, očitno pa gostja ni v njem še izmerila dolžine mize, ker je Ravbarjeva v naslednjih dveh igrah zbrala vsega 19 točk. Prvi set je krasovka osvojila v dobri meri po zaslugi izredno zahrbtnih servisov, katerim Busnardova ni našla odgovora. Stanje v točkah je takoj izenačila Batiničeva proti Pennacchinijevi. Najprej z veliko lahkoto, nato pa z nekoliko večjim naporom. Gordana Per- NADALJEVANJE NA 14. STRANI Po zasedanju CK še dvomi in vprašanja Katero pot bo dejansko ubrala KPI bo pokazal šele spomladanski kongres RIM — Zasedanje centralnega komiteja KPI se je zaključilo, replika strankinega tajnika Occhetta pa sedaj ponuja ostalim strankam priložnost za ocene. Dejstvo, da bo KPI odložila težak »komunistsični oklep« sicer vsi pozitivno sprejemajo, marsikdo pa se ne strinja s tistim delom Occhettove replike, v katerem pravi, da bo njegova »nova« stranka tudi v bodoče ostala v opoziciji. Na to trditev je najostreje odgovoril lider demokrščanske levice, minister Martinazzoli. »Komunisti zaenkrat šele zapirajo račune s preteklostjo in težko je ugibati, kje bodo pravzaprav pristali. Občutek imam, da je vse, kar Occhetto dela, uperjeno proti KD,« je dejal. Drugačno je mnenje podtajnika KD Bodrata, ki pravi, da bo ta korenita sprememba KPI »oškodovala« predvsem Craxija, saj bo nemara privedla do tega, da bodo tudi socialisti slej ko prej primorani spremeniti ime. »Occhettova velika napaka je v tem, da z iskanjem nove levice ustvarja velika neravnovesja v notranji politiki in to predvsem na račun nekakšne alternative KD. Prenova KPI pomeni predvsem njeno ošibitev,« meni Bodrato. Martelli (PSI) pozdravlja vse spremembe, na katere se pripravlja Occhettova stranka, vendar opozarja, da bo stranka, če ne bo izdelala pravega načrta, prišla v še večji konflikt s socialisti, saj bo postala njen neposredni tekmec. »V primeru, da komunisti ne bodo pristali na skupen načrt za utrditev nove levice, ne bomo mogli več govoriti o skupnem domu, pač pa se bomo stalno in grobo ravsali kar na dvorišču,« pravi Martelli in dodaja, da se Occhetto ne sme pritoževati nad dejstvom, »da polaga izpit iz socializma, ko pa hoče hkrati dajati tudi lekcije iz tega predmeta«. Skratka, korak, ki so ga naredili komunisti je izredno pomemben za celotno italijansko politiko. Po mnenju njenih predstavnikov pa bo imel sedaj odločilno težo izredni stranski kongres. Žrtev ni bilo, pač pa so vsi potniki in člani posadke ranjeni Južnokorejsko potniško letalo strmoglavilo takoj po vzletu SEUL — Letalska nesreča, do katere je prišlo v petek pozno ponoči na se-ulskem letališču Kimpo, k sreči ni terjala smrtnih žrtev, vendar so bili vsi potniki in člani posadke ranjeni. Letalo, na katerem je bilo 46 potnikov in 6 članov posadke, je le nekaj minut po vzletu, nenadoma treščilo na vzletno stezo. Dvignilo se je le kakih deset metrov visoko, ob padcu pa se je dobesedno razpolovilo in se vnelo. Nekateri potniki so povedali, da se je trup letala odprl, tako da se je videlo nebo. Po pričevanju pilota, ki je bil v nesreči le lažje ranjen, kaže, da je začelo letalo nenadoma močno stresati, vzrok tresljajev pa še ni znan. Plameni in gost dim so povzročili veliko strahu, vendar so potniki, kljub naraščajoči paniki brez večjih težav zapustili letalo, gasilci pa so plamene pogasili že dobrih dvajset minut po nesreči. Vsi potniki, razen štirih avstralskih državljanov, so Južni Korejci, letalo pa je letelo na neki notranji progi. V času, ko je prišlo do nesreče, je nad Seulom lebdela gosta megla, vendar ne taka, da bi ovirala normalen letalski promet. V Indiji danes še zadnja volilna runda NEW DELHI — Približno 35 milijonov Indijcev bo danes zaključilo volitve za obnovo spodnjega doma parlamenta. Od skupnih 800 milijonov upravičencev, jih je v teku preteklega tedna volilo 465 milijonov. Kandidatne liste vsebujejo kar 525 imen v 37 volilnih okrožjih. Indijski »volilni« teden je potekal vse prej kot mirno. V nekaterih deželah je prišlo do silnih neredov, ki so terjali najmanj 75 življenj, na stotine pa je bilo ranjenih. Precej pa so tvegali tudi kandidati sami, saj je marsikateri postal tarčna napadov in atentatov. Do naj hujšega atentata je prišlo v deželi Gurajat, kjer so nestrpneži do smrti zabodli ministra Vallabaha Pate-lo, takoj po zaključku volilne kampanje kongresne stranke, ki je že več kot štirideset let na vladi. V petek pa so menda neznanci napadli glavnega nasprotnika ministrskega predsednika Radživa Gandija, vendar je bil napad brez posledic. Do najhujših spopadov pa je prišlo med pripadniki hindujske in muslimanske vere. e Čehi in Slovenci simbol stalinizma v Srednji Evropi. Zadnji sokolski zlet je bil leta 1948. Potem so sokolski simboli izginili. Od Čehoslovakov že sprejeti Marshallov obnovitveni načrt so novi oblastniki zavrnili. Takrat še sicer močna češkoslovaška industrija je kmalu pričela zaostajati. Politični nasprotniki so morali pred sodišča. Kmalu so se za rešetkami znašli tudi predvojni komunisti, med temi skoro vsi španski borci. Mnogi med njimi so končali pod streli eksekucijskih oddelkov. Minilo je skoro dvajset let, da se je mlad partijski sekretar Aleksander Dubček zavedel nesrečnih napak preteklosti in dal pobudo za praško pomlad, ki je morala v avgustu 1968 kloniti pred sovjetskimi tanki. Češkoslovaška je ponovno šla v sivino. Nič več ni bila drugim za zgled na političnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem področju. Po nekaj letih, odkar je v Sovjetski zvezi stopil na čelo tamkajšnje politike Mihail Gorbačov, so se stvari zasukale v skoro vseh vzhodnoevropskih državah. Po Poljski, Madžarski, Rim se pripravlja na sprejem Gorbačova Poplačan trud italijanske diplomacije RIM — Rim se že pripravlja na sprejem sovjetskega partijskega in državnega voditelja Mihaila Gorbačova. V italijansko glavno mesto sta že prispela prvi namestnik glasnika sovjetskega zunanjega ministrstva Vadim Perfiliev in namestnik ministra za televizijske informacije Henrikas Vushkiavitshus. Danes bosta prispela glasnik Genadij Gerasimov in osebni svetovalec za zunanjepolitična vprašanja sovjetskega predsednika Vadim Zagladin. Z njima bo prišlo še kakih 20 osebnosti, od glavnih urednikov dnevnikov do ekonomistov in akademikov. Ker bo Mihail Gorbačov 1. decembra obiskal papeža Janeza Pavla II., bo v njegovi delegaciji tudi Juvenalij, ko-lomnski metropolit, ki je obenem član ruske pravoslavne sinode in predsednik urada za mednarodna vprašanja pri moskovskem patriarhatu. Kot običajno bo danes prispelo 130 v Moskvi akreditiranih tujih dopisnikov. Za dogodek se je RAI skrbno pripravila, tako da jo je podminister Vushkiavitshus že pohvalil. Sovjetska televizija je v Rim poslala kar 53 oseb, ki so z italijanskimi tehniki že preverili sodelovanje. Iz hotela Leonardo da Vinci v Rimu bo RAI sovjetske posnetke posredovala dvema mednarodnima in enemu sovjetskemu telekomunikacijskemu satelitu. Ob vseh teh pripravah pa ne moremo mimo dejstva, da že sedaj Farnesina navaja, da bo obisk »najvišjega političnega profila«. Italijanski diplomaciji je treba priznati, da je med prvimi na Zahodu zavohala razsežnosti in izglede novega kurza sovjetske politike, ki jih je uvajal Mihail Gorbačov. Le dva meseca po njegovi izvolitvi na čelo sovjetske partije sta v Moskvo odpotovala tedanji predsednik vlade Craxi in zunanji minister Andreotti. Bila sta prva zahodna državnika, ki sta maja leta 1985 po njunem povratku iz Moskve dala zahodnim zaveznikom jasen znak, da se lahko na Mihaila Gorbačova zanesejo, da morajo premostiti skepso in nezaupanje. Resnici na ljubo je italijanska diplomacija bila v zadnjih dvajsetih letih izredno pozorna na dogajanja v Sovjetski zvezi. Med protagonisti tega zanimanja je nedvomno Giulio Andreotti, ki je kot predsednik vlade leta 1972 s Kosi-ginom podpisal prvi posvetovalni protokol, ki je razširil sodelovanje med obema državama na vseh področjih. Prav ta protokol je služil in še služi kot osnova za vse nadaljnje sporazume med Italijo in Sovjetsko zvezo. To so bila leta, ko je hladno vojno zamenjala Brandtova Ostpolitik, ko je tedanji ameriški predsenik Nixon odpotoval v Moskvo. Italija pa novega ozračja v medblokovskih odnosih ni izkoristila samo za izboljšanje političnih odnosov, še večjo skrb je posvetila gospodarskemu sodelovanju. Višek so dosegli z dvostranskim sporazumom leta 1974. Konec sedemdesetih let pa je detant zašel v pravo zmrzal. Sovjetska zveza je obnovila oboroževalno tekmo, kubanska prisotnost v Angoli se je okrepi ’ s sovjetsko invazijo Afganistana decembra leta ly pa je ponovno zavel veter hladne vojne. Italija J skupaj z drugimi zavezniki »zamrznila odnose«. ^ agresivno politiko Leonida Brežnjeva, ki je hotel iz regionalne velesile spremeniti v globalno, je ja podprla politiko »odločnega odgovora«, dvojni sklep NATO o modernizaciji evroraket. KIJ vsemu temu pa je italijanska diplomacija pragrna ^ no nasprotovala »demonizaciji« Sovjetske zveze. Andreottijevih besedah so torej ohranili odprte nale dialoga tudi v najtežjih trenutkih. Odločn Zahoda je bila po vsem sodeč uspešna, saj je že 1 1984 tedanji zunanji minister Andreotti podpisal n sporazum o industrijskem in tehnološkem sodelo nju. . v Od srede lahko torej pričakujemo nov skoK kakovosti v odnosih med državama. Kot prvo bo med Palačo Chigi in Kremljem vzpostavili >>vr° ^ teleks linijo in podpisali bodo kar sedem °*cVirnih sporazumov, v katerih bo nešteto drugih operativ sporazumov med posameznimi podjetji. :e Poleg obiska v Italiji pa vlada izredno zanima za obisk v Vatikanu, kjer bi moral Gorbačov nor “ lizirati odnose s Sveto stolico. Višek pa bo P° sku, ko se bosta v malteških ozemeljskih vodan stala Bush in Gorbačov. Nemški demokratični republiki in Bolgariji je sedaj na vrsti Češkoslovaška. Dogajanja so tam še nejasna. Za jutri napovedujejo splošno stavko. Ne vedo še kako se bodo stvari končale. Sam Dubček pravi, da je prestar za sedanja dogajanja in da morajo na čelo prenove stopiti mladi ljudje. Naši predniki so se zgledovali po Čehih. Nanje so gledali z zaupanjem in s spoštovanjem. Tudi danes gledamo z zaupanjem in spoštovanjem v tiste češke in slovaške množice, ki si želijo pravo demokracijo, enakopravnost in tudi svobodo. • Čehi in Slovaki pred več kot dvajsetimi leti nakazal novo pot češkoslovaški partiji in družbi se ni omejil le na priznanje pluralizma idej, jasno je navedel, da bo morala partija deliti oblast. Njegov ideal pa bo danes težko uresničiti. Predolgo je trajala zmrzal, predolgo so morali Čehi in Slovaki molčati, da bi se danes zadovoljili s ponovnim čakanjem. Hočejo imeti vse in to takoj. Poleg stotisočev na praškem parku Letna so to izpričali tisoči v praški stolni cerkvi, kjer je katoliški primas in praški nadškof kardinal František Tomašek v sklepnem verskem obredu ob kanonizacije sv. Neže Češke, hčerke Premislava Otokarja I, v homiliji poudaril, da Cerkev stoji ob strani ljudstvu v njegovem boju za pravico in svobodo. Državna televizija je to versko svečanost neposredno prenašala, prav tako je bil neposredni prenos tudi Dubčkovega in Havlovega govora v parku Lena. Delavci radia in televizije so tudi napovedali, da se bodo simbolično udeležili jutrišnje splošne stavke. Režim je torej zašel v slepo ulico. Urbanek je včeraj skušal reševati, kar se še da rešiti, osvojil je besedni zaklad Mihaila Gorbačova, napovedal prekinitev političnih procesov, po vsem sodeč pa so za partijo te spremembe prišle prepozno. • Miting v Ljubljani Odbor omenjenega združenja tudi izraža svoj gnus zaradi dejstva, da v svobodni državi, kakršna je Jugoslavi- ja, obstaja tudi takšno republiško vodstvo, ki kot argument uporablja organe za notranje zadeve, njihovo prepoved mitinga in pa grožnje s policijskimi palicami. Laži in potvorbe, skupaj z grožnjami in zatrjevanjem, da bodo mitingarji prišli v Ljubljano kot nosilci resnice in solidarnosti - vse to prebiramo v omenjeni izjavi sprejeti na današnjem sestanku v Kosovem polju - kažejo, da se na Kosovu v sedanjih razmerah čedalje bolj uveljavljajo skrajni nacionalisti. Ti pa s svojimi gesli in poveličevanjem Srbije - Jugoslavija jim očitno služi le za pretvezo - najbolj škodujejo Srbom in Črnogorcem, ki se na Kosovu dejansko nahaja v raznih težavah in negotovostih. Toda njihove stiske niso nič večje od težav pripadnikov drugih nacionalnosti, zlasti še večinske albanske narodnosti. V Kosovem polju je sicer eden od govornikov bil Albanec, toda večinska narodnost je strnjena v obsodbi mitinga v Ljubljani. Združenje za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo meni, da se bo miting začel 1. decembra ob 12. uri na Trgu revolucije v Ljubljani. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celol®t0č-192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, "a'trl. nina za zasebnike mesečno 30.000.- dm’ 0„ mesečno 85.000.- din, letno 320.000.- din, ^ kojenci mesečno 25.000,- din, trimes 65.000. - din, polletno 120.000.- din, g0 240.000, - din. Naročnina plačana vnaprej med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul,laain' st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni m '?*qoO oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) '^jh lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob Pr ,0 jn povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zah sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Fu Q(j. Julijske krajine se naročajo pri oglasne {0, delku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi o 7796688, tx 460270 EST I, iz vseh drugm v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchl 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tx 460894 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko W altri»sch Izdaja L A In tiska V ' « ZTT Trst 'S***1F Bližajo se prazniki! Parfum je lepo darilo za vsakogar. Naše cene so: OPIUM 50ml 56.000 lir JAZZ 100ml 46.000 lir TRUSSARDI 50ml 34.000 lir (za moške) Parfumerija KOZMETIKA 90‘ Opčine - Narodna ul. 118 Cvetličarna DORA aranžiranje cvetja in rastlin sveže, suho in umetno cvetje božični okraski priprava izložb TRST — Ul. Genova 21 — Tel. 040/631651 T 'v Draguljarna - urama moderna in antična a* Seti, StBotion F. Blasi Trsi - Capo di Tia^pa 2 (Trg Unita) Tel. 040/64607 Ob robu petkove proslave stodvajsetletnice slovenskega športa na Tržaškem Dokaz zakoreninjenosti v tej zemlji jet ^nsostvoval sem originalni in pri-u, Pr°slavi, kjer se je moderno in kn, no idealno združevalo v lepi re°grafiji Tudi osrednji govor ten ^?siPa Tavčarja je bil res nazo-1 saj nam je podal prerez razvoja estle kulture od antike tja do mo-Se rn®93 obdobja. Veseli me, da sem Trst 6'e^il te Proslave in da sem v sed1 -Pr^nesel pozdrav našega pred-zaa - a Tsneza Stanovnika, ki je bil Ve rzan v Ljubljani zaradi nujnih ob-Urpn°-S^'- i’rav s tem slavjem namreč skpSni'~uiemo idejo skupnega sloven-n 9a kulturnega prostora.« Tako ob itn6 tak°j po zaključku proslave sk 2°‘!etnici organiziranega slovenji a9a športa na Tržaškem povedal kj ? Predsedstva SRS Andrej Marinc, bst'6 Prinesel pozdrav osrednjih ob-j1 naše matične domovine. Zelo ie bila petkova slovesnost ie ° Prijetna, njen politični pomen pa tiar«9 dlani. Tržaški župan Richetti je zdi ^ med drugim izjavil, da »se mi ta i P°sebno važno, da danes slavite ti iuoilej skupno z Ginnastico Tries-Ne vidim protislovja med uve-sožit-aniem vaših korenin in složnim «iem v Trstu... Šport namreč vred-1 človeka kot celoto in ponuja pri- ložnost, da se na tekmovališčih srečujejo z jezikom športne geste mladih različnih narodnosti, izvora in kulture...« Predsednik pokrajinskega odbora CONI Emilio Felluga pa je poudaril, da »ni dosti društev v Italiji, ki se lahko pohvalijo s stodvajsetlet-nim obstojem. Če pa ste še vedno tu, pomeni, da ste dobro zvozili in da se bo ta vaša pot v bodoče še nadaljevala... Prinašam še pozdrav vsedržavnega predsednika olimpijskega odbora CONI Arriga Gattaia, ki je do potankosti seznanjen z vašo problematiko in bi se prav rad udeležil tega vašega slavja, pa je bil žal zadržan v Rimu...« Častni gostje so torej nazorno razjasnili politični pomen slavja, kateremu je dal "športni" pečat predvsem nastop državne prvakinje v gimnastiki, 15-letne tržaške telovadke Ginnasti-ce Triestine Roberte Kirchmayer, ki je brezhibno opravila svojo vajo na gredi. Izredno prijeten in tehnično pripravljen do potankosti je bil prikaz veščin s trakom naj mlajših telovadk ritmičark ŠZ Bor, izkazali pa so se tudi mladi telovadci Partizana-Na-rodnega doma iz Ljubljane. v dolf in Noemi Calzolari ter pisani raznovrstni športniki slovenskih zamejskih društev so v režiji Marka Sosiča agilno in tekoče povezovali celotni program, najslovesnejši trenutek celotnega slavja pa je bil, ko je medvojni Sokol in nekdanji odlični telovadec, sedaj časnikar Primorskega dnevnika v pokoju Marjan Dolgan izročil Sokolov prapor predsedniku teritorialnega odbora ZSŠDI za Tržaško Ladiju Budinu s kratkimi, a učinkovitimi besedami »Čuvajte ga s ponosom, hranite ga z ljubeznijo«, Budin pa je slednjega izročil pred- Trzaški oktet, besedna povezovalca slovenščini in italijanščini Saša Ru- sedniku ŠZ Bor Mitji Racetu kot predstavniku Združenja, ki kot edino slovensko športno društvo v središču mesta ohranja in nadaljuje Sokolovo športno in kulturno izročilo. Predsednica društva Partizan-Narodni dom Minca Pavšek pa je na prapor pripela zlati trak društva in Racetu izročila zlato plaketo. Pokrovitelj proslave je bila dežela FJK, nikakor pa ne moremo mimo res bogate in informativne razstave, ki so jo v veži Kulturnega doma na velikih in preglednih panojih pripravili člani in sodelavci Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Razstava je dragocena po svoji nazornosti, odprta pa bo do konca leta, tako da si jo bodo lahko ogledali dijaki vseh šol na Tržaškem, ki so že dobili vabilo. Tudi to je važna informacija o našem obstoju na Tržaškem in pričevanje, da smo bili in smo še vedno množično in trdno zakoreninjeni v tej tržaški zemlji in da nam te pravice ne more odrekati nihče. DUŠAN JELINČIČ Srečanje slovenskih socialistov s SSk ta; 9®RICA — V Gorici sta se sešli delegaciji deželnega je Jftva Slovenske skupnosti in deželne slovenske komisi-skim^tične stranke. SSk namreč nadaljuje z dvostran-orjs 1 srečanji z vsemi slovenskimi komponentami, da bi Pted ? svojo pobudo o sklicu vseh slovenskih izvoljenih skun aVnitov *n zvedela za mnenje in predloge drugih "en™ 0 krepitvi akcijske enotnosti, potem ko je formula je p tne delegacije" zamrla. Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar enot Udafil’ da zbor izvoljenih ne more biti nova "formula" k obrtSti| Pat: Pa izraz akcijske enotnosti, ki naj pripomore stavivu°Vaniu skupnega stališča slovenskih političnih pred-kudi • ov do vladnega osnutka o zaščiti Slovencev. O poko. . i.e bila debata, ki jo je načelnica deželne slovenske tnecjlS1-'e PSI Laura Bergnach razširila še na splošne odnose Ssw.pSirankama. V tej zvezi bo 30. t. m. uradno srečanje )6 poj ^ na deželni ravni ob sodelovanju slovenske komisi-ter 2 ' Glede vzrokov, ki so sprožili polemike in razhajanja čem, niso odpravljeni, sta delegaciji izrazili željo po razčiš-q ln Po tvornem dialogu. S°cialSamem zboru izvoljenih je tudi delegacija slovenskih favnQ1Stov lzrazila načelno soglasje; zbor naj bi bil čimprej ptedst 2ar?di zakona o zaščiti. V torek se bo SSk sešla s krajin avrdki slovenskih kulturnih društev v videmski po-l(Pj jQ1, načrtovani pa sta še srečanji s slovensko komisijo ___ s Svetom slovenskih organizacij. Slovenska skupnost se bori za bistveno zboljšanje osnutka o zaščiti Slovencev TRST — »Osnutek zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga je pripravil minister za deželna vprašanja Antonio Maccanico in ga je vlada osvojila 17. novembra, bo Slovenska skupnost skušala na vse načine korenito in bistveno izboljšati. Ne misli ga torej vnaprej v celoti zavrniti, ker gre za prvo uradno dejanje italijanske vlade na tem področju in ker hočemo verjeti, da gre tokrat zares. Vendar pa bo šele pred koncem zakonodajnega obdobja mogoče ugotoviti, ali je lahko besedilo za slovensko narodnostno skupnost sprejemljivo.« Tako stališče je oblikovalo deželno tajništvo SSk na seji 22. t. m. v Gorici. Deželni tajnik Ivo Jevnikar je v uvodoma orisal razlike med sedanjim osnutkom in neuradnim besedilom, ki je krožilo med politiki spomladi. Ponovil je protest SSk, ker vlada ni pritegnila manjšine k sooblikovanju besedila ali vsaj k izreku mnenja, pa čeprav gre za temeljno vprašanje našega razvoja. Posebno hudo pa je dejstvo -kot piše v tiskovnem sporočilu SSk - da je besedilo v več točkah poslabšal predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti, zaradi česar je SSk že pisno protestirala, zdaj pa zahteva razčiš- čenje. Njeno tajništvo je že zaprosilo za nujna sestanka z deželnima vodstvoma KD in PSI. Besedilo Maccanicovega osnutka - piše dalje v tiskovnem sporočilu - je v marsičem protislovno in nepopolno, saj izpušča pomembna poglavja zaščitne problematike: družbenogospodarske vidike, televizijo, sodelovanje manjšine pri uresničevanju in dopolnjevanju določil idr. Raven zaščite pada pod raven Londonskega memoranduma in Osimske pogodbe, kar je povsem nesprejemljivo. Med pripadniki manjšine se delajo razlike na podlagi mestne četrti, občine ali pokrajine, v kateri živijo. Nekateri kraji, od Pod-gore do mestnih jeder in vse Kanalske doline, so kar brez vsake zaščite. Uvaja se preštevanje. »Besedilo, ki vsebuje tudi pozitivna določila, bo podrobno preučila strankina deželna pravna komisija in skupno s tajništvom izdelala pripombe. Zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov, za katerega je dala pobudo SSk, pa naj bi izoblikoval temeljno enotno načelno stališče do vsebine zakonskega osnutka. SSk bo izvedla še druge pobude, pričakuje pa tudi jasno stališče sopodpisnice Memoranduma in Osimskih sporazumov, oblasti v matični domovini in jugoslovanske vlade. Čemu v zakonu o zaščiti ni Rezije! REZIJA — Rezijskemu županu je manjšinski svetovalec Renato Quag-lia v petek dal interpelacijo o izločitvi občine Rezija iz seznama občin, kjer se lahko rabi slovenščina. Okrnjeni seznam je v osnutku vladnega zaščitnega zakona. Svetovalec Quag-lia želi vedeti, če sta deželna vlada FJK ali rimska vlada prosili občinsko upravo v Reziji za ustrezno mnenje in če sta se župan ter odbor o tem izrekla. Če ni bilo tako, želi svetovalec vedeti, kaj namerava Občina ukreniti proti tistim, ki so sklepali o tako delikatnem vprašanju, ne da bi vprašali za mnenje najbolj zainteresirane. Ouaglia hoče tudi vedeti, kaj namerava Občina v Reziji narediti, da se ovrednotijo domača kultura in jezik, domača zgodovina in domače šolstvo, ter kako iti dalje po poti gospodarskega razvoja teh krajev. Renato Ouaglia od župana zahteva čimhitrejši pisni odgovor. Dežela odobrila vrsto Proračunskih dokumentov Ptorafr^ — Deželni odbor FJK je odobril osnutek večletnega deželnega čtieng ana' sklep o ažuriranju razvojnega načrta 1990/92 in osnutek finan-zUrnno akona 1990, ki jih je predložil odbornik za finance Rinaldi spora-*99o/q-,z °dbornikom za proračun in načrtovanje Carbonejem. Proračun l99i tzs® izenačuje okoli vsote 10.400 milijard lir - 3.600 za 1990, 3.300 za ke, “•500 za 1992; od tega odpade 4.700 milijard na t. i. statutne prihod-a00 mil:, Val° soudeležbo Dežele pri davčnem prilivu v državno blagajno, Vinkuiirlard na lastne prihodke, a 5.400 milijard na državne, namembno l'a javna dotacije oziroma na postavke za kritje posojil, najetih za raz-golitikp de*a- Zaradi državnega klestenja prispevkov deželam v sklopu F^želg ®osPodarske sanacije, ki znaša v FJK dobrih 350 milijard lir, je i v> ki tik, v Proračun 160 milijard lir lastnih sredstev za kritje stroš-f*l*mia » i e P®PreJ krila Država. Da bi nadomestil^ zgubljeno, je Dežela i vhlh nrz Ustnimi sredstvi podpreti razne pobude na področju krajevnih a oprem eV°ZOV' kot tudi investicije za vzdrževanje zdravstvenih struktur £°sege e' za upravljanje družinskih posvetovalnic in otroških jasli ter za Pr^dviripa 9pzdarskem in kmetijskem področju. V prihodnjih treh letih Nvno v Dežela za več kot 400 milijard lir naložb iz lastnih skladov za !!aZ®a ter-^rS*vo' za redno vodno oskrbo in odstranjevanje odpadkov ter za SahoVo fEtorla,na saniranja. Obenem bo, prav tako z lastnimi sredstvi, ™lantii t vCirala Pobude za industrijski in siceršnji gospodarski razvoj v UkrePov i:ullJski krajini. V skupni sklad za financiranje raznih zakonskih namenila 480 milijard lir. t^pembra zanimiv pouniverzitetni kcaj? kako gre vzdrževati mesto pQjg p?°r9a ieZrnrŽevania mesta in te- Ve^TWma nov v urba' fovanjem k ** se bavi boIi z na* 6 Prav j fjr,P?sf90v na teritoriju, (rfkega mestn°l0Ča smeri razvoja So. Vzdrži? In. nie9°vega teri- OhaZV°j' UsnT)e P0 je' b0li k0t J?st°ječean f.rleno v ohranitev ii6' skra9tkaal1 ye9ovo zboljša-vrttleni ohrnnV,ZdrZeVanie mesta Hlfasko ra °» 1 aIi zbolmti ži- h.je „r,°5 2« vJlk Prostn3k Se mu ne obeta Zn?ie še onklZazv°i' ie vzdrže-s? ° ie Za rrffbno važno- Prav Ze;arn°sti v n Pa tUdi za druge el° Wnuv teZ tŽeli' Iahk0 eeaj, ki ga prireja že drugo leto zapored deželni zavod ENAIP oz. njegov Center za usposabljanje za Furlanijo v Pasi-anu di Prato blizu Vidma. Tečaj za usposabljanje tehnikov za načrtovanje vzdrževanja mesta, namenjen diplomirancem iz arhitekture, urbanistike, inženirstva, ekonomije in agrarnih ved, se bo začel decembra in bo trajal do junija, nanj bo pripuščenih največ 20 tečajnikov, vodili pa ga bodo docenti Inštituta za arhitekturo univerze v Benetkah. Vpisovanja so že v teku, za informacije pa je na voljo tajništvo centra v Pasianu di Prato, Ul. da Vinci, tel. (0432) 690630. BTPP01/6 1. DECEMBER 89 Buoni del Tesoro Poliennali • BTP so štiriletne obveznice s koriščenjem 1. decembra 1989 in zapadlostjo 1. decembra 1993. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih 28. novembra do 13.30. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); rezervirajo se po ceni, ki je lahko 95,85% ali višja. Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 1. decembra po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Minimalna vrednost obveznice je 5 milijonov lir. • BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. Rok rezervacije za občinstvo: Izklicna cena dražbe do 28. Rok novembra Letni donos izklicne cene 95,85% 4 leta bruto 14,37% neto 12,54% Pripombe k osnutku o preureditvi pristaniških dejavnosti Tržaški pristaniščniki za upoštevanje značilnosti in zahtev posameznih luk Italijanska pristanišča zadnje čase ne preživljalo lahkega obdobja in v tem okviru tržaško prav gotovo ni izjema. Vzrokov za takšno stanje je seveda več, nedvomno pa je bila neustrezna že pravno-administrativna ureditev celotnega področja. Zato je tudi italijanska vlada pred kratkim izdelala zakonski osnutek o preureditvi pristaniških dejavnosti, o katerem pa parlament skoraj gotovo ne bo mogel razpravljati pred koncem leta. Istočasno pa osnutek ne upošteva v enaki meri osnovnih značilnosti posameznih italijanskih pristanišč. Tega mnenja je tržaška Enotna družba pristaniščnikov, ki je v zvezi z zakonskim osnutkom pripravila vrsto pripomb. Dokument so včeraj dopoldne predstavili parlamentarcem in tisku predstavniki Družbe in novega podjetja CIP. Konzul Družbe Marinelli, vicekonzula Armani in Mene-gon in direktor podjetja CIP (Compagnia Impresa Porto) Gialuz so razložili, v čem soglašajo z izdelanim zakonskim osnutkom, predvsem pa zakaj je potrebno vnesti popravke. Zakonski osnutek - so dejali - je hvalevreden že zato, ker je bila preureditev sektorja več kot nujna. Negativno pa je dejstvo, da ga pred koncem leta parlament ne bo mogel odobriti. Zato predlagajo, da bi se glede najnujnejših postavk poslužili metode vladnega dekreta. S takšnim stališčem sta soglašala senator Agnelli in poslanec Coloni, ki sta bila prav tako mnenja, da je treba do konca leta glede nekaterih postavk ukrepati, kajti s prvim januarjem prihodnjega leta bo nehal delovati poseben sklad za upravljanje pogodbenih postavk pristaniščnikov. Ta osrednji sklad bo zaključil poslovanje s 482 milijardami lir primanjkljaja, vendar pa je v odnosu do Družbe tržaških pristaniščnikov dolžnik. Če Družba ne bo do konca leta prejela denarja, ne bo mogla izplačati decembrskih rednih in izrednih plač. Zato predlaga, da bi iz državnih fondov krili izgubo osrednjega sklada. To je torej eden izmed konkretnih predlogov, ki ga je navedel konzul Vincenzo Marinelli. Ostale so po vzorcu, ki so se ga v zvezi z istimi vprašanji držale sindikalne organizacije, razvrstili v štiri poglavja. Prvo se nanaša na predčasne upokojitve: v vseh italijanskih pristaniščih je namreč preveč delavcev, vendar pa je starostni razpon pristaniščnikov precej različen. Glede tega specifičnega vidika bi italijanska pristanišča lahko razdelili v tirenska in jadranska. V prvih je veliko več starejših delavcev, medtem ko je na primer v Trstu delovna sila v povprečju mlajša. Če bi torej nov zakon uvedel strogo logiko starosti delavcev, brez ozira na splošen položaj v posameznih pristaniščih, bi se lahko zgodilo, da bi tirenska pristanišča uredila svoj položaj, na Jadranu pa bi v rednem delovnem odnosu ostalo preveč delovne sile. Če vidik osvetlimo s številčnimi podatki, potem je treba povedati, da je pri Družbi zaposlenih 870 delavcev, od katerih jih je približno 200 preveč, medtem ko ima tržaška pristaniška ustanova 884 uslužbencev oziroma 180 preveč. Pod drugo točko pristaniščniki zahtevajo, da bi v skladu z zakonskimi predpisi družbe v konkretnem imele možnost, da odvajajo sredstva v sklad za odpravnine. Tretje obširnejše poglavje govori o olajšavah, ki naj bi jih namenili poslovanju Družb pristaniščnikov, s tem da bi imele nekatere dodatne ugodnosti, če bi delovale kot zadruge. Popravkov si želijo tudi v zvezi z davkom IVA in vprašujejo za kritje deficita, ki je nastal zaradi posledic dekreta Prandini (obveza o uporabi določene delovne sile). Zadnja postavka se nanaša na integracijski pokojninski sklad in na skrbstveno blagajno. Zaradi spremenjenega razmerja med številom zaposlenih in številom upokojenih je sredstev občutno premalo, zato Družba predlaga, da bi zavodu INPS namenili dodatna sredstva, s katerimi bi krili izkoriščanje možnosti po predčasnih upokojitvah, (bip) Priznanja Trgovinske zbornice za zvestobo delu Med prejemniki zlatih odličij tudi res lepo število Slovencev vensko deželno gospodarsko združenje in Kmečka zveza. Med odvisnimi delavci sta priznanje prejela Rodolfo Puric (36 let dela v pekarni Cok) in Renato Olenik (33 let dela pri gradbenem podjetju Pangerc). V drugi kategoriji (trgovska podjetja) pa je kolajne prejelo sedem članov SDGZ, in sicer: Maria Daneu za zavidljivih 164 let neprekinjene dejavnosti gostilne Dolenc, Karlo Kalc za 93 let dejavnosti trgovine v Gropadi, Giovanni Ivancich za 82 let dejavnosti trgovine jestvin v Trstu, Borivoj Švagelj za 64 let dejavnosti trgovine v Barkovljah, Rado Cerovac za 41-letno krojaško delo, Emma Filippi za 40 let delovanja gostilne na Lovcu in Federico Franceschini za 38 let elektrikarske dejavnosti. Za inovatorske izboljšave v kmetijstvu so kolajne prejeli Maria Crismani iz Bazovice, Sergio Emili iz Koludrov-ce, Dušan Milič iz Repniča in Zmagoslava Vatovec iz Koludrovce, za zvestobo delu pa Giuseppe Furlan iz Gabrovca, Edi G la vina iz Lonjerja, Edoar-do Grgič iz Bazovice, Emilio Purič iz Repna, Giusto Bari s Kolonkovca in Angela Baša iz Mavhinj. Pred nagrajevanjem, ki so se ga udeležili predstavniki javnih uprav, strank in raznih združenj, sta nagrajence in njihove sorodnike pozdravila predsednik zbornice Tombesi in deželni odbornik za finance Rinaldi, ki sta med drugim govorila tudi o današnjem gospodarskem trenutku. Poleg omenjenih 47 dobitnikov, pa sta včeraj prejela kolajni še dva zaslužna moža, in sicer zadnji goslar slovite tržaške šole Francesco Zapelli in Vittorio Vol-pi, ki pri svojih častitljivih 94 letih še vodno vodi istoimensko podjetje. Na sliki (foto Magajna) slovenski prejemniki zlatih odlikovanj. ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB NA TRŽAŠKEM prireja ob prazniku 29. novembra predavanje Maria Abrama 0 sedanjem političnem in družbenem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji ki bo v sredo, 29. t. m., ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Pet-ronio 4. Na Trgovinski zbornici so včeraj v okviru vsakoletnega natečaja za zvestobo delu in za gospodarski napredek slovesno podelili 47 zlatih kolajn. Deležni so jih bili delavci in podjetniki za dolgoletno delo pri enem samem podjetju, individualna in družinska podjetja za več kot 35-letno aktivnost ustanovitelja ali za več kot 60-letno upravljanje dedičev ali naslednikov ter zasebna industrijska, trgovska, obrtna in kmetijska podjetja, ki so vpeljala znatne izboljšave v proizvodnjo in še zlasti na področju tehničnih izboljšav, racionalizacije proizvodnih procesov, zmanjšanja stroškov itd. Med prejemniki nagrad je bilo letos tudi res lepo število Slovencev, saj smo jih našteli kar devetnajst. V glavnem so to gostinci, obrtniki, trgovci in kmetovalci, ki sta jih predlagala Slo- SLOVENSKI KLUB V TRSTU vabi v torek, 28. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20 na torkovo srečanje z naslovom Kaj si imajo še sploh povedati slovenski socialisti in slovenski komunisti? Sodelujejo Miloš Budin, Ravel Kodrič, Stojan Sancin, Bogo Samsa, Branko Pahor in Marino Pečenik. Ljubitelji filma bodo od torka prišli dodobra na svoj račun S prvencem znanega nemškega filmskega igralca Klausa Marie Brandauerja, ki je letos prvič sedel za filmsko kamero, »Georg Elser, ei-ner aus Deutschland« se bo v torek, 28. novembra, ob 21. uri v kinodvorani Excelsior slovesno začel prvi festival kinematografije dežel skupnosti Alpe-Jadran, ki ga tržaška Cappel-la Underground prireja v sodelovanju s Sindikatom italijanskih filmskih kritikov iz Triveneta in Lombardije. Festival se bo sicer dejansko začel že dopoldne, in sicer ob 11. uri, ko bodo v prostorih Goethe Instituta (v Ul. Coroneo) predvajali kratke filme miinchenske Visoke šole za televizijo in film (od 17. ure bodo predvajali eksperimentalni video). Nadaljeval se bo ob 15. uri v kinodvorani Excel-sior s pregledom hrvaške kinematografije, in sicer s filmi »Živječe ovaj narod« Nikole Popoviča, »Svoga tela gospodar« Fedora Hanžekoviča (ob 17. uri) in »Licem u lice« Branka Bauerja (ob 19. uri). Od 15.15 naprej pa v dvorani Azzurra s produkcijami ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter s filmi hrvaškega režiserja Rajka Grliča »Bravo maestro!« (ob 17.15), Italijana Franca Piavolija »Nostos - II ritorno« (ob 20.45) in Hrvata Veljka Bulajiča »Vlak bez voznog reda« (ob 22.30). Spored šestdnevnega festivala (zaključil se bo v nedeljo, 3. decembra) bo vsak dan prav tako natrpan kot ob otvoritvi, tako da bodo filmski navdušenci morali skrbno načrtovati, kateremu filmu dati prednost in katerega zanemariti. Festival namreč obsega skoraj 50 celovečercev oziroma daljših filmov in prav tako veliko število kratkih in risanih filmov ter videotrakov. Poleg tega pa so na sporedu tudi krajši posveti o kinematografiji v deželah skupnosti Alpe-Jadran (v petek dopoldne v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold 5), o tradiciji risanega filma v Lombardiji in na Hrvaškem (v soboto, 2. decembra, ob 11.30 v kavarni San Marco) in o specifiki slovenskega političnega položaja s projekcijo eksperimentalnih videotrakov (prav tako v soboto, ob 17. uri na Goethe Institutu — v priredbi Kinoateljeja). Za filmske navdušence brez globokih žepov pa še nadvse pomembna informacija: vstop je za vsako projekcijo prost! Na sliki: prizor iz filma »Georg Elser, einer aus Deutschland«, s katerim se bo v torek dejansko začel festival kinematografije dežel skupnosti Alpe-Jadran. tržno obvestilo ■ Lansirali so jo v ZDA Gube: tabletka za »dan potem« Prodajali jo bodo v lekarni MILAN — Prav v dneh, ki jih buri polemika o tako imenovani abortistični tabletki za »dan potem«, je na poti lZ »običajne« Amerike znanstvena novica o neki drugi tabletki, ki je prav tako namenjena ženskam. Novo tabletko za naslednji dan bi lahko opredli i tudi kot tabletko lepote, saj s° njen odkriti sovražnik gube. Gre za tabletko retinola, ki jo je treba pogoltniti in ki s® je rodila na osnovi relevantni^ rezultatov raziskav, ki jih i najprej izvedel profesor Kli^ man na področju retinolske ki sline, nato pa v Nemčiji s profesor Manfred Puschmann. ki je preizkušal učinkovito® retinola pri omejevanju števi in globine gub. Iz najnovejših ameriških raziskav pa izhaja, da upora retinolske kreme ob istoča-n nem rednem vsakodnevnem vsaj dvomesečnem uživanj tabletke zagotavlja še mnog učinkovitejšo akcijo proti gu bam. Multinacionalna družba, ^ je opravila te raziskave Ameriki, je KORFF. Tabletk proti gubam za »dan P°te{r. so že plasirali na ameriško žišče, če pa ne bo proble in ovir, bo v kratkem dosp tudi v italijanske lekarne. (Tfg) SKLAD MITJA ČUK "BMBalerUa UL. SV. FRANČIŠKA 20 vabi v petek, 1. decembra, ob 17. uri na odprtje razstave Vabimo vas na odprtje razstave v četrtek, 30. t. m., ob 18. z licitacijo v dobrodelne namene uri. Pomagajmo otrokom Zoran Mušič v sejno dvorano Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 2 Dela 50 umetnikov bosta predstavila prof. Milko Rener in g. Claudio Martelli. slike in grafike la cicogna VSE ZA BODOČO MAMICO IN NJENEGA OTROKA ch'cc0 prodajni center TRST — Ul. Reti 8 — Tel. 040/631150 Zbirka JADRANSKEGA KOLEDARJA 1990 Vsak čas tudi v knjigarnah in na vašem domu. Ker je naklada omejena, zagotovite si zbirko takoj Tiskovna predstavitev v T R S T U v četrtek, 30. novembra, ob 12. uri v sejni dvorani na sedežu ZTT v Ul. Montecchi 6. Pred novim vrhom večinske koalicije PSI: Notranja trenja v KD zavirajo upravno delovanje ai. e.stava petstrankarske upravne kodna- v Biljah bi utegnila imeti »bla-stii xlne” učinke tudi na položaj v Tr-jjn' Večina, ki vodi občinsko in pokra-bel ^ uPravo' je namreč v Miljah za-v_ ezl^a nedvomen uspeh, ki bi moral tneri de*no utišati dosedanje polemike n, ? strankami in še posebno med de-ra . sijani in socialisti. Za končno DnJuSv*tev odnosov v večini pa naj bi skn ,el Politični vrh, ki naj bi ga lcali že jutri ali najkasneje v torek, toblemov, ki razdvajajo koalicijo, nilje nedvomno tudi po miljski razjas-tr ,1 VeIiko. Glede tržaške Občine bo »in ? najprej razčistiti ponedeljkov tu 71°enl<<' ko je bil v občinskem sve-k],®VrnjGn predlog odbora o nakupu So nice So.Pro.Zoo. pri Žavljah, ker Samse socialisti vzdržali glasovanja. jeti1 fuoinlisti glede tega pravijo, da PSl t 6 za tehnično vprašanje in da je zdav -° v komisiji kot v odboru že 0D naj pojasnila svoje pomisleke o Vprr?cbi nakupa klavnice. Politično ^nsanje je kvečjemu, zakaj so de-vaniristiani kljub znanemu nasproto-bun sklenili, da dajo sklep o naši^ klavnice na dnevni red občin-fisti sve*-a- Domneva, da so demok-da h z9rešili račune, ko so mislili, tj0vD° sklep lahko vseeno sprejet, ni da ,01-1 verodostojna. Bolj verjetno je, Je do tega prišlo - kot je v včeraj- šnji izjavi za tisk namignil tudi pokrajinski tajnik PSI Perelli - zaradi »interne konfliktnosti« v Krščanski demokraciji po zamenjavi večine v palači Diana. Povsem odprto je še vedno vprašanje imenovanja vodilnih funkcionarjev v celi vrsti pomembnih ustanov, kot so Pristaniška ustanova, Trgovinska zbornica, Tržaška hranilnica itd. Prav miljski dogodki pa bi utegnili v tem pogledu odpreti nekatere nove perspektive. KD namreč pritiska na novoizvoljenega miljskega župana Rossinija, naj se odpove svoji funkciji predsednika Krajevne zdravstvene ustanove, tej hipotezi pa baje tudi del same PSI ne nasprotuje. Na komplicirani šahovnici imenovanj bi se tako izpraznilo eno polje in bi se povečal manevrski prostor. Po nekaterih hipotezah iz političnih in novinarskih krogov bi lahko mesto predsednika KZE pripadlo demokristjanu, v zameno pa bi se KD morala odreči predsedstvu Trgovinske zbornice, ki naj bi šlo Listi za Trst, točneje njenemu tajniku, bivšemu županu Staffieriju. In prav v zvezi z vlogo Liste bo treba prej ali slej rešiti kočljivo vprašanje morebitnega vstopa te formacije v krajevno upravno večino. LpT že sodeluje v večini na Deželi, od petka pa tudi v Miljah, pa čeprav preko »mlajše sestre«, Liste za Milje. Socialisti se že od volilne kampanje za evropske volitve zavzemajo, da bi listarji stopili tudi v občinski in pokrajinski odbor in ni izključeno, da se bo proces približevanja Liste petstrankarski koaliciji po razpletu v Miljah pospešil. Včerajšnja politična kronika beleži medtem sestanek pokrajinskega vodstva PSI, ki je razpravljalo o krajevnem političnem položaju, o novi miljski upravi in o stanju članstva. Glede političnega položaja se je tajnik Perelli zavzel za nadaljevanje dela na Občini (po že omenjenem spodrsljaju s klavnico), ki ga ne sme ustaviti niti demokrščanska zahteva po preverjanju. Treba je namreč izpeljati vrsto pomembnih ukrepov, kot na primer načrt o parkiriščih, ki jih mesto pričakuje. PSI potrjuje svojo privrženost načelu opravljivosti - je rečeno v tiskovnem poročilu s seje - in bo ožigosala vse manevre tistih, ki bi zaradi notranjih iger zavirali upravno dejavnost. Namig na KD je dokaj jasen. Glede sestave nove večine v Miljah je pokrajinsko vodstvo PSI seveda izrazilo svoje zadovoljstvo, glede članstva pa nam tiskovna nota tajništva pove, da so dosegli število 1800 članov, kar pomeni celih 20 odstotkov več kot v lanskem letu. T. M. LpT napoveduje oster boj proti »slovanski okužbi« »Italijanskemu Trstu preti huda nevarnost - slovanska okužba zaradi vladnega osnutka o zaščiti slovenske manjšine.« Vendar pa ima »mesto, ki se ne sme spremeniti«, poleg pripadnikov manjšine oziroma zagovornikov teze o globalni zakonski zaščiti še velikega sovražnika v sedanjem predsedniku italijanske vlade Andreottiju, ki je v bistvu pobudnik najhujših zakonskih potez na škodo Trsta. Tako so v različnih tonih in z različnimi poudarki na sobotnem javnem shodu Liste za Trst izjavili najvidnejši predstavniki gibanja, ki tvori »edini silobran pred slovensko nevarnostjo«. Številnim somišljenikom so predsednik Cecovini, tajnik Staffieri, deželni svetovalec Gambassini, predstavnik mladih Gobessi in poslanec Camber v bistvu obnovili že znana stališča Liste glede zaščite slovenske manjšine v Italiji in napovedali, kako se nameravajo bojevati proti zakonskemu osnutku. Na »dolg in trd boj« so pravzaprav pozvali vse »italijansko čuteče Tržačane«. V tem boju se Lista ponuja kot sredstvo, preko katerega lahko vsi »italia-nissimi« dosežejo bistveni cilj - spremeniti vladni osnutek med parlamentarno obravnavo. Vsekakor pa ima zakonski osnutek po oceni listarjev ob številnih negativnih tudi nekaj pozitivnih značilnosti: končno gre za enoten tekst, ki združuje vse posamične zahteve, predvsem pa gre za besedilo, ki je z vsebinskega vidika precej daleč od vseh komunis- Njune knjige za vajo 30 prevajalcev Eco in Magris pod drobnogledom evropskih knjižnih prevajalcev Vsaj._ v nov jezik. Kulturno zasnovo Povnr x bralca - tako »elitnega« kot _ nElikiiioin namro^ tvirli jijj ®noge lepe trenutke, ki so nam zahvxi-.ri*e knjige, se moramo gotovo tudi neutrudljivim in nevid-trpežV' arn*m Prevaialcem. ki so s po-obV^vostjo in ljubeznijo ponovno *ekli«°ya^ tui° literaturo in jo »preob- ga števgre^nega - oblikujejo namreč tudi ki i;vna tuja leposlovna in druga dela, njih ?e bi mogli nikoli spoznati, ob He bi jf.^ati, razmišljati, sanjariti... če %6x ““O prevajalcev. Le malokdo na-khkn gozna toliko tujih jezikov, da xf izvirniku prebira tuje lepos-ktej.be ne bi bilo prevajalcev, bi bili Ha i Prikrajšani za dober - in večino-pr aliteten - del našega življenja. 2tlaiho l^vejelcev pa pogosto ne polite,. ■ kdor se izrecno ne ukvarja z natnreč° 'n nienim preučevanjem, bo Prevfl:“, skoraj gotovo zanemaril ime vil svnj Ca’ zlasti če je ta dobro opra-battirpj0 na.l°go. Idealni prevajalec je ie tlernileviden, viden je samo tisti, ki Vstavi;., 0 izbiral izraze, jih netočno °6sedni v stavke, nespretno obračal brnetnJa]em ™anj prija. Pteva; n°sti in težavam literarnega r'zikovIba bo Visoka šola modernih s'-'etiia za tolmače in prevajalce po-Seminar Prihodnjih dneh dvodnevni t?v iz ',na katerem se bo 30 prevajal-,lolandsvle Jlvrope (Italije, Švedske, E°slavifp \Spanije. ZRN, pet iz Ju-“eigiJ6' Prancije, Velike Britanije, t^Pske' j adžarske, Sovjetske zveze, katanfli ln celo iz izvenevropskega >>Vadilo« na dveh nadvse po- membnih sodobnih italijanskih literarnih delih, na Ecovem Imenu rože in Magrisovi Donavi. Prav na primeru teh dveh tekstov, ki sta naletela na tako velik odziv bralcev po vsem svetu (obe knjigi sta bili prevedeni skoraj v vse evropske jezike), si bodo evropski literarni prevajalci (nekateri so se s knjigama že poklicno spopadli) izmenjali izkušnje in mnenja (namen seminarja je ustanoviti dvodnevno »živo knjižnico«, kot se je barvito izrazila profesorica na Visoki šoli Aviroviče-va). Ime rože in Donava vsebujeta -kljub navidezno bolj ali manj lahkemu slogu - številne pasti za prevajalca, ki se z njima spopade. Oba teksta segata namreč po jezikovni plati v "globino", saj ima jezik več razsežnosti (preprosto semantičnih, zgodovinskih in kulturnih), ki ustvarjajo večplastno in večpomensko literarno in jezikovno tkivo, poleg tega pa naravno sprejemata vase druge jezike, ki postanejo del tega tkiva. Seminar o problemih, ki jih prevajalcem postavljajo Ime rože in Donava ter - širše - tudi druge literarne umetnine, se bo začel v jutri (27. novembra) ob 9. uri v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. San Carlo 2. Seminar je seveda zaprtega značaja, saj je namenjen tistim, ki se poklicno ukvarjajo s prevajanjem. Danes popoldne pa bodo tudi navadni bralci lahko prisluhnili njegovim protagonistom: v kavarni San Marco bodo organizatorji ob 18.30 priredili srečanje z Umbertom Ecom in Claudiom Magrisom ter z nekaterimi prevajalci njunih del v tuje jezike. (B. G.) Udeležilo se ga je okrog 700 zdravnikov Predavanja o aidsu zaključila posvet o terapiji bolečine V Trstu se je včeraj končal petdnevni mednarodni znanstveni simpozij kluba AIACE o terapiji proti bolečinam, na katerem je predavalo 80 visoko specializiranih strokovnjakov iz ZDA in Evrope, udeležilo pa se ga je več kot 700 zdravnikov iz različnih držav. Včerajšnji dan je bil v glavnem posvečen aidsu, bolezni, ki žanje vse več žrtev, a ostaja - kljub intenzivnemu trudu - neznanka. V pričakovanju, da raziskovalci ugotovijo virUs, ki povzroča aids, je zdravniška pomoč omejena le na terapevtiko, je včeraj ugotovil glavni poročevalec, profesor Lorenzo Minoli iz Pavie. Potem ko je opozoril, da traja inkubacijska doba od sedem do deset let, je Minoli podal tudi nekaj tekočih številk. Konec septembra so v Italiji našteli 4.663 primerov obolelih za aidsom, od katerih so jih dobrih tisoč zabeležili v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Odstotek umrljivosti znaša v Italiji 48,8, v svetovnem merilu pa 50 odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacija je v 149 državah naštela pred nekaj meseci 157.191 primerov. Zelo dramatični so tudi podatki o ljudeh, ki so okuženi z virusom, a se pri njih bolezen še ni razvila. Računajo, da jih je najmanj pet milijonov, od katerih kar 2,5 v Afriki. Kot dokazujejo statistike, se proti aidsu najbolj učinkovito borimo predvsem s spremembo življenjskih (oz. spolnih) navad. To dokazujejo homoseksualci, ena od najbolj rizičnih skupin, ki so v zadnjih letih spremenili obanašanje in znatno znižali število okužb. Minoli je vsekakor poudaril, da ima pacient ob zgodnjem odkrivanju bolezni veliko več možnosti, da si podaljša življenje, čeravno je trenutek, ko zdravnik lahko le lajša bolečine, neizogiben. Pred Minolijevem predavanjem so udeleženci posveta sledili referatom o srčnem infarktu, o lajšanju kroničnih bolečin in o tehničnih ter kliničnih aspektih zbiranja krvi za kirurške potrebe. SKD Tabor obsodilo šovinistični izpad SKD Tabor Opčine je včeraj izrazilo ostro obsodbo šovinističnega izpada misovskega svetovalca na zadnji seji rajonskega sveta za Vzhodni Kras. Ob tem se društvo obrača na pristojne oblasti, da preprečijo podobne izpade, katerih edini namen je ustvariti ozračje napetosti in rušiti sožitje med tukaj živečima narodoma. Tudi neprekinjen urnik trgovin Tržaški trgovci bodo od 28. novembra do 2. decembra 1989 lahko imeli odprte svoje trgovine z neprekinjenim urnikom, a vedno v mejan 8 dnevnih ur. Tako sporoča Občina Trst, ki pojasnjuje, da skuša na tak način priti naproti zahtevam trgovcev, še zlasti ob bližnjih praznikih v Jugoslaviji. Uprava se zavzema za to, da bi takšen urnik lahko tudi redno veljal. Koncert pesmi zatiranih narodov Srcg K?,tr{aj(,ot}a v Rožu, pevskega 9°ste erf °^e' P^aja k nam v n° Predelnstvena scensko-glasbe-ni in raJ?v,a 2 nasiovom Poniža-LQrodov kj enj ‘ Pesmi zatirani °oto, 2 Ho a sP°redu pa bo v so-f?l‘š6u P p?b/a' ob 20-30 v gJe-„ e zg knnr, re7e/en v Boljuncu. oQ Vladih s/n' W SI ga >e skuPi-ga zamisli inVencev s Koroške-PtPri.. Dovžam neobičajno, !DnTnn/»/x rr sussrKari ss požene nriSm/slu vsebinsko n?‘eri sicZdrSke postavitve, pri % avitrio vir, ges£™ odigrava po-rez °ff°; Za kak°vost kon- dola1?* 9re zasiuga iz- eč knt P vostni arin ra vi Protest kaznjencev zaradi neenakopravnega postopanja Tudi kaznjenci tržaške okrožne kaznilnice bodo 3. decembra sodelovali pri vsedržavni protestni akciji kaznjencev. Le-ti nameravajo javnost in še posebej pristojne državne oblasti opozoriti na neenakopravno ravnanje, ki naj bi ga bili deležni po uvedbi novega kazenskega postopnika. Kakih trideset tržaških kaznjencev je s tem v zvezi včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem je podrbne-je obrazložilo razloge in cilje protestne akcije. »Z uvedbo novega kazenskega postopnika,« pravi sporočilo, »je prišlo do krivičnega razlikovanja med tistimi, ki so bili sojeni po starem postopku, in onimi, ki so se že poslužili novega, oziroma su ga v bodoče lahko bodo. To pa je v nasprotju s 3. členom republiške ustave.« Zaradi tega kaznjenci po vsej Italiji zahtevajo, naj pristojne državne oblasti to diskriminacijo odpravijo, in sicer tako, da kaznjencem, ki so bili sojeni po starem postopku, podelijo primeren odpust. Omenimo naj še, kako bo 3. decembra potekala protestna akcija po kaznilnicah. Kaznjenci se bodo »samoizročili« oziroma samoomejili tako, da bodo ostali v svojih celicah in se torej ne bodo poslužili ure zraka. Prepovedana demonstracija proti osnutku Tržaški kvestor je z odlokom prepovedal protestno manifestacijo, ki jo je skupina Slovenk in Slovencev najavila za danes na Trgu Unita v Trstu, da bi protestirala proti »napadu na ustavno zakonitost in mednarodni pravni red«, ki ga je ministrski svet začel z odobritvijo znanega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev. Tako piše v tiskovnem poročilu, ki nam ga je posredoval prof. Samo Pahor. V njem je nadalje rečeno, da se bo danes skupina Slovenk in Slovencev zato omejila na razdeljevanje letakov na Trgu Unita od 11.30 do 12.30. Sodišče vrnilo otroka materi Tržaško sodišče za mladoletne je včeraj z odredbo izročilo v varnost materi 3-letnega Alexa in 2-letno Doro, ki sta pred pol drugim mescem izginila z očetom neznano kam. Mati je 22-letna Lucia Panzica in stanuje v Ul. Molino a Vento 21 v Trstu, oče pa 24-letni Antonio Salici. Par ni bil poročen, vendar je Salici otroka priznal. Z njima je izginil 10. oktobra, potem ko ju je z zvijačo oddaljil od matere. Izkazalo se je, da ju je peljal v La Spe-zio, kjer sta še danes. Policija prijela tatinsko trojico Tržaška policija je včeraj aretirala tri jugoslovanske državljane pod obtožbo kraje oblek v trgovinah. Aretiranci so 42-letni Boris Ogrizek in njegova 35-letna žena Maruša ter 39-letni Momir Radovič. Kot kaže, je trojica izmaknila dva jopiča v neki trgovini v Ul. Mazzini. Prodajalec je to zapazil in obvestil policijo, ki je potem v avtomobilu trojice našel še drugo ukradeno blago za 20 milijonov lir. Njihov primer je prevzel namestnik državnega pravdnika Piervalerio Reinotti. Plameni uničili potujoči luna park Sinoči so plameni popolnoma uničili prikolico potujočega luna parka, ki je stala na parkirišču ob Ul. Flavia v bližini Trga Cagni, se pravi nedaleč od tržaške industrijske cone. Plameni so se vneli v notranjosti prikolice, ki je bila zaprta. Zapazili so jih okrog 21.30 in gasilci so se potem z njimi borili skoraj dve uri. Požar je potujoči luna park popolnoma uničil. Računajo, da škoda znaša okrog 200 milijonov lir. Vzroki požara niso znani, zadevo pa preiskuje tržaška policija. tičnih predlogov in od prvih socialističnih. In končno predvideva preštevanje, kar je za LpT neovrgljiva zahteva. V Trstu, ki je Listi na zadnjih volitvah odvzel polovico glasov, je treba spet »oživiti italijansko budnost«, so vzklikali melonarji ter ploskali vsem, ki so sicer v različnih odtenkih pravili isto. Ko pa sta se v debato priglasila dva drugače ubrana glasova v osebah Sama Pahorja in Paola Parovela, pa so predstavniki »italijanske kulture Trsta« kar razgnali vznemirjeno publiko in shod se je povsem neslavno zaključil. (bip) t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Marija Starc vd. Pertot Pogreb bo v torek, 28. t. jn., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kontovelsko cerkev. Žalujoči svojci Kontovel, 26. novembra 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Karla Mahniča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti, sorodnikom, prijateljem ter pevskemu zboru F. Venturini. SVOJCI Lakotišče, 26. novembra 1989 ZAHVALA Ob smrti Ivana l/erše (JUKA) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Družini Verša in Budin Prosek, Medeja, 26. novembra 1989 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame, tašče, none, sestre in tete Daniele Pahor vd. Legiša (NELE) Posebna zahvala gre Kmečki zvezi in darovalcem cvetja. SVOJCI Medja vas, Vižo vij e, 26. novembra 1989 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so počastili spomin najine drage Marije Petaros Posebna zahvala naj gre župniku Marjanu Živcu. Hči in sestra Bazovica, 26. novembra 1989 23. 11. 1979 23. 11. 1989 Ob 10. obletnici smrti drage Frančiške Križmančič (LAJTOVE) se je spominjajo hčeri Marija in Silvestra, sin Ludvik in snaha Roza Bazovica, 26. novembra 1989 ZAHVALA Ob izgubi dragega Stanka Zidariča se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevcem ter vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali in nam pomagali ob tem težkem trenutku. SVOJCI Šempolaj, 26. novembra 1989 GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1989/90 V torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Slovenski madrigalisti Dirigent: JANEZ BOLE Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat dalje in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. KD Vesna prireja v nedeljo, 3. decembra, ob 17.30 v Domu A. Sirka v Križu Praznovanje 40-letnice MPZ Vesna Sodeluje tudi dekliški zbor Vesna. Mladinska skupina Rinko Tomažič organizira 6. LOVNA ZAKLAD Zbirališče in vpisovanje v nedeljo, 3. decembra, od 9.30 do 10. ure v Bazovici pri kalu. Informacije ob sredah od 21. do 23. ure na tel. št. 226446. gledališča ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Danes ob 16. uri (red 1. nedelja) bo ponovitev predstave gledališča Teatro di Roma z Goldonijevim delom UNA DEL-LE ULTIME SERE Dl CARNOVALE. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju: odrezek št. 4. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri počitek, v torek ponovitev Goldonijevega dela. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Jutri, 27. t. m., ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi I. VIDEO REVIJA, ki jo organizira gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost, z deželnim sedežem RAI, s Cappello Underground in s Tržaškim koncertnim društvom. Predvajali bodo Mascagnijevo CAVALLERIA RUSTICA-NA, dirigira Herbert von Karajan. Vstopnice so na razpolago še danes pri blagajni gledališča. V soboto, 2. decembra, ob 20. uri bo v gledališču Verdi premiera opere F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR. TEATRO GRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 je na sporedu predstava bocenskega Stalnega gledališča LE SMANIE PER LA RIVOLUZIONE. Režija Luca De Fusco. Nastopajo Gianrico Tedeschi, Vittorio Franceschi, Angela Cardile. Predstava je v abonmaju. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. koncerti Societd del concerti - Tržaško koncertno društvo - Jutri, 27. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila JASMINKA STANČUL. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava MARJANA KRAVOSA. V galeriji Cartesius je do 7. decembra na ogled razstava slikarja Carmela VRA-NICHA. V muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Umik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V dvorani Franco na sedežu Nadzor-ništva za umetniške dobrine na Trgu Liberta je na ogled do 30. t. m. razstava igralnih kart pod naslovom »Dve stoletji igralnih kart«, ki jo je pripravilo tržaško podjetje Modiano. Urnik: vsak dan razen ob praznikih od 9. do 13. ure. V Palači Costanzi je do 5. decembra odprta fotografska razstava znanih tržaških mojstrov VVULTZ. V galeriji Juliefs room - Ul. della Guardia 16 - je na ogled razstava ANGELA PRETOLANIJA. Razstavo je pripravila Skupina 78 v sodelovanju z galerijo Cristine Busi iz Chiavarija. JEZIK IN KULTURA NELOČLJIVI KOMPONENTI nr v • • Tečaji slovenščine Različne stopnje Slovenski učitelji Znižana cena: 250.000 lir VPISOVANJA: Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture Ul. Valdirivo 30, 2. nadstr. Bližnji začetek URNIK: ponedeljek - sreda - četrtek 16.30 - 18.30 Preteklo nedeljo smo objavili članek z naslovom »Žiti Legiša v spomin«, v katerem je bilo zgrešeno ime pokojnice. V Sesljanu so namreč pokopali tov. Žito Gabrovec in ne Legiša, kot nam je bilo pomotoma sporočeno. kino ARISTON - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen- te, i. R. Wiliams. EKCELSIOR - 16.45, 22.15 Johnny il belic, i. Mickey Rourke. EKCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Rosalie va a fare la spesa, kom., r. Percy Adlon. NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Giochi di morte, fant., r. David Peoples. NAZIONALE II - 15.15, 22.15 Non guar-darmi, non ti sento, i. Gene VVilder, Richard Pryor. NAZIONALE III - 15.20, 22.00 Skin Deep, il piacere 6 tutto mio, r. Blake Edvvards. NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 L'uomo dei sogni, i. Kevin Kostner, Burt Lan-caster. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Black Rain - Pioggia sporca, i. Michael Douglas, D MIGNON - 15.30, 22.15 Indiana Jones e 1’ultlma crociata, pust., i. Sean Conne-ry, Harrison Ford. EDEN - 15.30, 22.00 Didietro tutta, porn., □ □ CAPITOL - 15.30, 22.15 Batman, i. Jack Nicholson, Kirn Basinger, Michael Ke-aton. LUMIERE FIGE - 10.00, 11.30 Topolino superman, ris., prod. Walt Disney. Ob 16.00, 22.15 Poliziotto a 4 zampe, r. Rod Daniel, i. James Belushi. ALCIONE - 16.30, 22.15 Cosa ho fatto io per meritare guesto?, r. Pedro Almo-dovar, i. Carmen Mauro. RADIO - 15.30, 21.30 Le magnifiche por-celline, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ šolske vesti Ravnatelj državnega poklicnega zavoda J. Stefan vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo v četrtek, 30. t. m. na sedežu šole in sicer: ob 16. uri za 1. in 2. razrede vseh oddelkov in ob 17.30 za 3., 4. in 5. razrede vseh oddelkov. Vabljeni so vsi starši! KD Rdeča zvezda in ansambel Lojze Furlan pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabita na narodnozabavni večer Glasba treh dežel ki bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku danes, 26. t. m., ob 17. uri. Sodelujejo: ansambel Korenika iz Avstrije, ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika, ansambel Jožeta Burnika z Nadjo Fabris in Bracom Korenom, ansambel Heimatland Echo iz Avstrije, ansambel Jasmin, citrar Miha Dolžan, oktet bratov Pirnat, harmonikar Jožko Vidergar, imitator Sašo Hribar in profesor za šale Žare iz Ljubjane. Program bo povezovala televizijska napovedovalka Mojca Bla-žej - Cirej. Vabljeni! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje 9. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v ponedeljek, 4. decembra 1989, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo ravnatelja, 3. obračun in predračun, 4. razprava, 5. poročilo nadzornega odbora in 6. razno. izleti Radio Opčine organizira skupaj s turistično agencijo Globtour božične in novoletne počitnice na otoku Cipru. Vse informacije dobite na Radiu Opčine, tel. 212658, od 9. do 11. ure. Bi radi preživeli z nami najdaljšo noč v letu? V Zagrebu ali Varaždinu za 189.000 lir ali v Moskvi ali Leningradu za 1.320.000 lir. Za informacije tel. na št. 200150 od 19. do 21. ure. razna obvestila Društvo zamejskih likovnikov obvešča, da bo seja članov jutri, 27. t. m., ob 20.30 v prostorih KD I. Cankar v Ul. Giu-liani. Galerija Kraške umetne obrti BOR -Nabrežina sporoča, da je odprta božična razstava tudi ob nedeljah za ves december od 11. do 18. ure. Generalni konzulat SFR Jugoslavije v Trstu obvešča, da bo ob državnem prazniku, dnevu republike, zaprt v sredo, 29. in v četrtek, 30. t. m. SKD Vigred prireja tečaj standarnih in latinskoameriških plesov ter ronck’enrol-la za odrasle pod vodstvom Davida Polj-ška. Za informacije in vpisovanja tel. na št. 201102 od 19. do 21. ure. Darujte v sklad Mitje Čuka včeraj-danes Danes, NEDELJA, 26. novembra 1989 ZDEDRAG Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.07 - Luna vzide ob 5.31 in zatone ob 14.51. Jutri, PONEDELJEK, 27. novembra 1989 VEDRANA PLIMOVANJE DANES: ob 1.24 najnižja -13 cm, ob 7.32 najvišja 48 cm, ob 14.37 najnižja -55 cm, ob 21.06 najvišja 20 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.55 najnižja -11 cm, ob 7.57 najvišja 50 cm, ob 15.04 naj nižja -59 cm, ob 21.39 najvišja 22 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,5 stopinje, zračni tlak 1008 mb pada, veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE:AnnaVenier,Federica Altano, MorenoBussani, Nichole Castellani. UMRLI SO: 49-letna Maria Gabriella Furlan por. Chinellato, 79-letni Giuseppe Strancer, 63-letna Marcella Tomasini, 78-letna Maria Fratnik. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 26. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30. do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. LOTERIJA BARI 49 59 11 14 76 CAGLIARI 33 76 61 16 75 FIRENCE 88 12 77 11 21 GENOVA 16 35 55 47 48 MILAN 8 57 68 64 40 NEAPELJ 54 60 40 44 17 PALERMO 58 16 76 31 53 RIM 31 5 82 74 50 TURIN 42 79 61 89 65 BENETKE 55 78 54 77 82 ENALOTTO X X 2 1 1 X XXX XXI KVOTE: 12 39.718.000.— lir 11 1.385.000.— lir 10 124.000.— lir SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST vabi v četrtek, 30. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20 na predavanje z diapozitivi Branka Bratuža iz Kopra Po Pirenejih Vabljeni! razne prireditve V Društvu slovenskih izobražencev bo jutri, 27. t. m., razgovor s psihologom dr. Danilom Sedmakom na temo POSKUS PSIHOLOŠKE OZNAKE TRŽAŠKEGA KRASA. Začetek ob 20.30. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, prireja v soboto, 2. decembra, ob 18.30 tradicionalno VESELO MIKLAVŽEVAN-JE. Angelčki bodo zabavna darilca za klubovce in vse prijatelje pripravljali že ob 18. uri. Vabljeni v velikem številu. čestitke Jutri bo praznovala svoj rojstni dan naša draga mama in nona VIKTORIJA CARLI iz Trebč. Vse najboljše in mnogo zdravja ji želijo hči Nada z družino, vnukinja Alenka in vsi, ki jo imajo radi. Jutri bo praznovala 80. rojstni dan naša draga nona ROZALKA. Želimo ji, da bi ostala še mnogo let med nami vnukinji Erika in Metka, hči Gianna in zet Ladi. Na svet je privekala sestrica VALENTINA. Srečnim Eriki, očku in mamici iz srca čestitajo, mali Valentini pa želijo veliko sreče v življenju, učenci, starši, učno in neučno osebje otroškega vrtca in osnovne šole Ivan Grbec v Skednju. Novopečenemu doktorju EGONU MALALANU čestitajo teti Silvana in Angelca, stric Zvonko in vsi bratranci iz Pikei-ca. Dragi mami VALERIJI GRUDEN iz Nabrežine ki bo slavila 28. t. m. svoj 80. rojstni dan, ji iz srca čestitajo in ji želijo še mnogo zdravih in veselih let Vera, Vladimir, Franko, Marica ter vnuki Boris, Nataša, Adrijana in Darjo. VIKTOR KOŠUTA bo jutri praznoval, ker bo šestdesetletnih postal! 60 poljubčkov prejmi od Ivota in Ane: na/ ti ta dan v lep spomin ostane! Živijo, še na mnoga leta, ker še veliko dobrega se ti obeta! Vse najboljše ti kot po navadi želimo vsi, ki te imamo radi! POROČNE BOM BONI ERE BOŽIČNI ARTIKLI Ul. Manzoni 18 - TRST - Tel. 728096 cvetličarna semenarna AMIDA BOSSI Trst - Tel. 040/762829 Ul. sv. Jakoba 15 venci - blazine - palme košarice - šopki UGODNE CENE FRIT01/3 Synteko ekološka zaščita parketa, z garancijo, ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 772996 ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV priredi Revijo zborov danes, 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Vabljeni! mali oglasi BERTO TONKIČ je v Doberdobu na žaški cesti odprl osmico, kjer nudi s prigrizek in domačo pijačo. T j PRODAM ape 500 v dobrem stanju, i na št. 220189 ob večernih urah. b. FIAT 126 personal, letnik 1977, malo » Ijen, držan v garaži, prodam. 639536. . nig ALFA SUD sprint veloce 1,5, letnik t ' dobro ohranjen, edini gospodar, P dam. Tel. 64813. ,.va LESENO POSTELJICO od novorojene* do pubertetnika, odlično o hran) prodam. Tel. 639536. PRODAM dva nova varnostna avto ^ bilska sedeža za otroke s težo od 9 kg in od 9 do 18 kg. Tel. na 200620. , v PRODAM vilo s 5.000 kv. m zemlji5" okolici Trsta. Krasen razgled, son lega. Tel. 228390. PRODAJAMO sestavljivo pohištvo za govino z oblačili, lakirano, svetlo ^ barve, skupaj s svetlobnimi telesi ^ 94 kv. m aluminijastega stropa za , milijonov lir (cena se lahko tre _ Tel. ob urah obeda na št. (0431) 731»' 733753 POLDNEVNO zaposlimo prodajalko prakso. Tel. 369576. j; UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nu lekcije italijanščine. Tel. na št. 27 ob urah obeda in vprašajte po Elani-RIBARNICA CERKVENIK na Kozini ■ 25, tel. (003866) 81258 obvešča, da n* dnevno veliko izbiro svežih m°rSj„n rib, školjk in rakov. Odprto vsak od 8. do 11. ure in od 13. do 17. ur®'. j. nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za sk se priporočamo! -g IŠČEM v najem skladišče, primefj°40o Silvestrovo praznovanje. Tel. 911 od 20. ure dalje. ČREVA IN VSE potrebne začimbe za * y kol nudi kmetijska trgovina pri M1 a Ul. mučenikov v Doberdobu. Sprej . tudi naročila za semenski krompir-(0481) 78072. TRGOVSKA FIRMA import/export 5 a ^ dežem v Trstu zaposli računovodj _ večletno prakso. Pogoji: znanje ti y čno uvozno - izvoznega poslovanj . računovodstvu in bankah. Interes naj pošljejo curriculum vitae na up vo Primorskega dnevnika, Ul. M°n chi 6, 34137 Trst, pod šifro "Rex ■ za LEKCIJE slovenščine in angleščine šole: Trinko, ITI, Zois in učitelj« nudi izkušena profesorica. Tel. n n (0481) 81275 po 20. uri, vsak dan, raz sobote in nedelje. j0. DRUŽINA išče varuško z vozniškem^ voljenjem za dveletnega otroka, na št. 575198 ob večernih urah. . j, IŠČEMO uradnika/co z dobrim zna J angleščine, ki bi bil/a pripravi) občasno tudi potovati po naši dež po Venetu. Ponudbe poslati na up bj Primorskega dnevnika, Ul. Mont 6, 34137 Trst, pod šifro "Nujno". ipli RAZVESELITE vaše najmlajše z disec ^ darili Walt Disney, ki so v prfL-.ttfA Opčinah v parfumeriji KOZMc DIPLOMIRANKA išče kakršnokoli ref1” zaposlitev, tudi kot otroška va Tel. 947950. ...ltj 9 DRAGULJARNA A. B. - Ul. F°sctl ,birt> - TRST - tel. 774090 nudi široko f zlatih in srebrnih izdelkov po K 0i-renčnih cenah, ter daril za vse P . nosti. Velike kupčije v mali trgo 0. TEŽKE PURANE žive ali zaklane F dam. (003861) 641023. „niiH IŠČEMO osebje, z lastnim Pre fjober sredstvom, za zbiranje reklame, t zaslužek. Predstaviti se v sredo, m., ob 17.30 v Ul. Roma št. 76 - spo-60-LETNI obrtnik, lepe postave, zei p. znati 50-letno gospo, resno in P ;ta-no, nekadilko, s pasivnim znan]I ju lijanščine za prijateljska sreč J^g) morebitno poroko. Tel. na 765255 po 20.30. a0stil' V OKOLICI DOLINE prodajamo H faZ-no s stanovanjem in licenco, v. gled. Tel. na št. (040) 767993 - zju ve-PEKA - VAJENCA z dobro volje oSl) seljem do tega poklica takoj ,j pekarna Jerman, Ul. Oarib Romjan - Ronke. Tel. (0481) 77U gVOje PRVOVRSTEN ansambel vs" usluge za Silvestrovo. Igram 3.30 ^all° 14.00 tm Vnik "tri minute }4.lo p,»ji polit, tribune l4.2o nlilka: Fantastico Bis 15.00 Soh oddaia: Kvarkov svet l5.3o p„dem dni v parlamentu ]6-Oo Mlaridelikov šP°rt £30 Nah£.nska oddaja: Big! 18.05 tu= • ^na odddaja in vesti iq ,n„lzanki: Santa Barbara, 19.40 Aii° E Pr°ibito ballare tUk anah' vreme in dnev-30-30 Pii inR®: Mission (dram., VB rp ' r- Roland Joffč, i. Je-Ir°ns, Robert De - van?): zaključku Poto- ^'55 Dne]® z Enzom Biagijem Film ?lk" Posebnosti 2<00 M^?ske novosti Us : Me™nott« « --- d° Torcjuata Tassa { RAI 2 | ^ RAI 3 RTV Ljubljana 1 PP| TV Koper 7.00 Otroški variete: Patatrac 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Rubrika o židovski kulturi 10.30 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno č 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nan.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 15.50 (Non) Entrate in guesta časa 16.25 Nanizanka: Simpatiche canaglie 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.25 Videocomic, nato šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.40 Dnevnik - nocoj 21.50 Film: Venga a prendere il caffč... da noi (kom., It. 1970, r. Umberto Lattuada, i. Ugo Tognazzi) 23.40 Dnevnik, vreme, horoskop 24.00 Film: Un pugno di crimi-nali (krim., ZDA 1955, r. H.Koch, i. Red Ardley) 12.00 Dok. oddaja: Meridiana -Rossellini, l'officina della storia 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Il bianco del clown 15.00 Dok.: Psihologija razvoja -Od otroštva do pubertete 15.30 Šport: jahanje 16.00 Rubrika: Black & Blue 16.30 Drobci 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanka: I mostri - Un pošto di campagna 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barba-to 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Spovedi v postelji: Arsa-manda 22.25 Dnevnik nocoj 22.30 Ponedeljkov proces 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti 10.10 Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike 11.25 Film: Prgišče čudes (ZDA 1961, r. Frank Capra, i. Bette Davis, Glenn Ford, Ann Margret) 13.35 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo - Kontracepcija, 17.40 Oči kritike 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Mreža; 18.35 Zgodbe 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 TV drama: Nežne prevare (D. Vince, r. Dario Vince, i. Ana Karič, Relja Bašič) 21.10 Oddaja o kulturi: Osmi dan 21.50 Dnevnik in vreme 22.05 Človek in glasba 22.55 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - špansko prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.40 Športna oddaja: Il grande tennis 18.15 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet - angleško prvenstvo 23.55 Nočni boks RTV Ljubljana 2 17.50 18.15 19.30 20.00 20.30 20.50 21.30 22.15 23.30 Izobraževalna oddaja: Boj za obstanek Svet športa Dnevnik, nato Premor Žarišče Izobraževalna oddaja: Kakovost med možnostjo in hotenjem Svet na zaslonu Videogodba Satelitski prenosi Svet šaha RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 9.00 Country club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Cecilijanka 89; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster, nikar!; 14.30 Gospodarstvo; 15.00 Medigra; 15.10 Ekologija - danes za boljši jutri; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Orglarski koncert Milka Bizjaka; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno. Fantasilandia, i pregled a mia, 12.00 Bis, ranzo e servito, 1 coppie m ponuja Ppio slalom, mia, 18.00 O .K. mncf/\ i n aa r 1 anao (pust., Jarc Lester, i. turizio Co- itrocelli, 2.00 campione 8.30 Nanizanka: La grande val-lata 9.30 Nad.: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Lo scacciafanta-smi 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 16.00 L ere-dita dei Guldenburg, 17.00 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tan-to amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Libertž provvisoria 20.30 Film: La locanda della 6a feliciti (dram., ZDA 1985, r. Marc Robson, i. Ingrid Bergman, Kurt Jiirgens) 23.30 Film: Fragole e sangue (dram., ZDA 1970, r. Ste-ward Hagmann, i. Bruce Davison, Bud Čort, Kim Darby) 1.35 Nanizanka: Ironside - Or-chidea bianca 2.35 Filmske novosti 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Ragazzi della 3‘ C 21.30 Variete: Roba da matti 22.40 Nanizanka: Zanzibar 23.10 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 0.05 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari, 1.05 Wonder Woman - Aculei mortali 2.05 Deejay Television ODBON________________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nad.: Anche i ricchi pian-gono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.35 Film: In tre sul Lucky Lady (kom., ZDA 1975, r. Stanley Donen, i. Gene Hackman, Liza Minnelli) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: Maniac (srh., ZDA 1980, r. VVilliam Lustig 0.30 Nanizanka:T&T 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: Robert Kennedy 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: L'amico indiano (pust., Kan. 1980, r. Donald Shebib, i. Will Sampson) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Catlow (vestern, ZDA 1972, r. Sam Wana-maker, i. Yul Brynner) 22.20 Variete: Ladies & Gentle-men 22.50 Vesti in Šport nocoj 24.00 Film: Vita segreta di una madre (r. Robert Marko-witz, i. Loni Anderson) TELEFRIULI_____________ 12.00 Nan.: Chopper One 12.30 Dok.: Dal Polo alK2 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hol-lywood 15.30 Musič box 17.15 Nad.: Ouei 36 gradini, 18.00 Cristal -19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 TV film: Racconti di mez-zanotte (pust) 23.00 Nanizanka: Il grande teatra del West 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Pregled dogodkov: Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco sco-op; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 19.00 Souvenir d’Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. RIFLE V Furlaniji in na Goriškem bodo iskali nafto in plin Je Furlanija bogata tudi na nafti in zemeljskem plinu? Odgovor bo znan čez kakšen mesec, ko bodo tehniki družbe Compagnie Generale de Ge-ophysique iz Rima zaključili obsežno raziskavo po nalogu ustanove AGIP. Na območju med Vidmom in Gorico ter Latisano in Gradežem bodo namreč na štirih vzporednih črtah izvedli vrsto raziskav s pomočjo najsodobnejše tehnologije. Sestaviti nameravajo točno sliko sestave zemeljskih slojev, ki se skrivajo pod zelo debelo odejo grušča, ki tvori zgornjo plast. Z vrtanjem in meritvami bodo pričeli že v prihodnjem tednu, zaključili pa naj bi v mesecu dni. Tako izhaja iz sporočila, ki so ga te dni prejeli v občinah, kjer bodo ta poseg izvajali. Strokovnjaki omenjene družbe imajo dovoljenje (izdala ga je prefektura), za vstop na zasebna zemljišča, imajo pa tudi dolžnost, da poravnajo more- bitno škodo, ki bi nastala vsled te dejavnosti, zaradi prisotnosti strojev, vozil itd. V bistvu bodo strokovnjaki prečesali zemeljske plasti v smeri severovzhod, jugozahod in skušali ugotoviti s pomočjo sond kakšna je sestava zemeljske skorje in če se morda v plasteh skriva zemeljski plin ali nafta. Na Goriškem poteka črta, kjer bodo izvajali — predvidoma že od jutri dalje — geofizikalne prospekcije, od Stmavra, preko Gorice, Štandreža in Sovodenj, preko Vrha in Dola, mimo Doberdoba, Romjana, Tržiča do predmestja Gradeža. V tej črti se bo premikalo posebno terensko vozilo, opremljeno z napravami za meritve. Na določenih razdaljah bodo navrtali luknje in vanje namestili eksploziv. Na podlagi vibracij ob eksplozijah, bodo z instrumenti ugotavljali sestavo nižjih zemeljskih plasti. Poleg 5. 12. ZUNANJA PODOBA DVOJEZIČNEGA MESTA 26. 12. ŠTEFANOVANJE 31. 12. "VRNITEV V.... 90“ Prireditelj SMReKK uporabe eksploziva, imajo tehniki za tovrstne meritve na razpolago še drugo tehniko: vibracije oddaja velika plošča pritrjena na terensko vozilo. Kot bo potekal "Goriški prerez", smo že povedali. Druga serija raziskav zadeva črto Brazzano - Lignano, tretja relacijo Como di Rosazzo, Marano, četrto pa je med Laipaccom in Latisano. Zanimivo bo vedeti, če bo ta sistematična raziskava potrdila dosedanje zgolj teoretske hipoteze o sestavi zemeljskih plasti. Po tej teoriji, naj bi najdebelejša plast grušča dosegala skoraj 300 metrov v osrednjem delu Furlanije. Rajonski svet v Podgori o Maccanicovem osnutku Rajonski svet v Podgori bo na seji, ki je napovedana v torek, 28. novembra, ob 20. uri, razpravljal o osnutku vladnega zakona za zaščito Slovencev. Kakor smo že pred nekaj dnevi poročali, je bila Podgora v omenjenem osnutku izključena iz območja, kjer naj bi veljale zaščitne norme. Ze pred dnevi so podgorska kulturna društva in organizacije zahtevale, s pisno vlogo, da se krivica odpravi. Zahtevo Podgorcev podpira tudi go-riška sekcija VZPI-ANPI in sekcije te organizacije v raznih krajih na Goriškem. V petek zvečer v skupščini v Novi Gorici Tradicionalno srečanje obmejnih organov in služb V Novi Gorici je bilo v petek zvečer tradicionalno srečanje pripadni obmejnih organov na Goriškem. Dobrodošlico udeležencem, med katerimi so _ tudi predstavniki italijanske obmejne policije, finančne straže, carine in sp, terskih podjetij, je izrekel predsednik novogoriške občinske skupščine Al Bevčič. :ne V Tolminu pa je bilo včeraj delovno srečanje med pripadniki obm ,Le. policije, kjer so razpravljali o tekočih zadevah s področja urejanja maloobmej ga prometa. Italijansko delegacijo je vodil načelnik obmejne policije za Furl jo-Julijsko krajino, kvestor Greste Davini, slovensko pa Franc Poglajen. 0 Govor je bil o usklajevanju urnikov mejnih prehodov druge kategorijo t ilegalnem prehajanju meje. Na sliki: (foto Cubej) udeleženci srečanja v Novi Gorici. Trgovine v Gorici bodo odprte jutri in tudi v sredo Združenje goriških trgovcev sporoča, da bodo ob priložnosti državnih praznikov v Jugoslaviji trgovine v Gorici jutri, v ponedeljek, 27. t. m., odprte cel dan. V popoldanskih urah bodo po želji lahko odprte tudi trgovine jestvin in cvetličarne. V sredo, 29. novembra bodo lahko prav tako odprte tudi v popoldanskem času cvetličarne in trgovine jestvin. ■ Občinska uprava obvešča rejce prašičev, ki nameravajo živali zaklati za domačo uporabo, da morajo za to zaprositi ustrezno dovoljenje in veterinarski pregled. Rejci naj svojo namero sporočijo vsaj en dan pred zakolom v klavnici v Ulici del Carso. ŠZ Mladost čestita Dariju Frandoliču in ženi Simoni ob rojstvu hčerke TINE Včeraj stavka in protestna akcija dijakov Terjajo ureditev prevozov Velika večina goriških višješolcev se je včeraj zjutraj zbrala pred avtobusno postajo pokrajinskega avtopre-vozniškega podjetja APT v Ulici IX Agosto, da bi opozorili na nekatere pereče probleme, s katerimi se morajo dijaki vsak dan soočati med prevozom v šolo in domov. Na letaku, ki so ga predstavniki dijakov izročili predsedniku Francu Visintinu, je bilo z mastnimi črkami napisano, da med drugim zahtevajo bolj čiste avtobusne sedeže, prostor za vse dijake in večjo odgovornost šoferjev avtobusov. Dijaki, ki so se zatem zbrali tudi pred sedežem Pokrajine, delegacijo pa je sprejel predsednik Crisic, protestirajo tudi proti podražitvam do katerih naj bi prišlo v kratkem. Protestnega shoda, ki je poldrugo uro paraliziral promet po Ulici IX Agosto, so se udeležili tudi dijaki vseh slovenskih višjih red-njih šol. Na sliki (foto Pavšič): dijaki na včerajšnjem protestnem shodu. Ogenj uničil avto fiat 124 pri Sovodnjah V bližini Sovodenj so te dni našli ogrodje docela izgorelega avtomobila fiat 124. Ogenj je vozilo povsem uničil, tako da so preiskovalci s težavo prišli do evidenčnih številk, vtisnjenih na šasiji, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti lastništvo. Z ozirom da je bil avtomobil precej stran od ceste, na razmeroma skritem kraju, je mogoče domnevati, da ne gre za samovžig ali podobno nezgodo, ampak po vsej verjetnosti za namerno dejanje. Z zadevo se ukvarjajo karabinjerji iz Sovodenj, medtem ko je občina poskrbela za odstranitev relikta. Filologica friulana V deželnem avditoriju se bo danes odvijal 66. kongres furlanskega filološkega društva. Kongres se odvija v Gorici, ob 70-letnici ustanovitve društva. Osrednji del bo ob 10. uri v deželnem avditoriju. Nerazumljivo in nesmotrno upravljanje javnega zdravstva Če javna zdravstvena služba ne deluje tako kot bi morala, ali tako kot bi lahko pričakovali, ni niti vse odvisno od večje ali manjše razpoložljivosti denarja, ampak od miselnosti ljudi. Veliko stvari bi se dalo urediti z nekaj dobre volje in domiselnosti, z večjo izrabo instrumentov in drugih naprav. Sindikat FISOS CISL opozarja na skorajda neverjetno situacijo v zobozdravstveni ambulanti v Ul. della Bona. Že dva meseca namreč čakajo na manjši nadomestni del, delajo s polovično zmogljivostjo in seveda s takim načinom povzročajo dokajšnjo nejevoljo pri že itak redkih pacientih (zmogljivosti so v normalnih razmerah izrabljene 40-odstotno). Sindikat FISOS navaja ob tem, da primer zobozdravstvene ambulante ni osamljen. Ni namreč v strukturi potrebne elastičnosti (ali volje), ki bi znala pravočasno reševati najbolj nujna vprašanja. Instrumenti so blokirani, ker ni nadomestnih delov, po drugi strani pa dobivamo stalno nove dele pohištva in opreme, pisalne stroje in drugo, kar ni tako nujno. Položaj, ki traja že kakšen mesec v zobozdravstveni ambulanti nakazuje enega od razlogov za ogromen deficit javne zdravstvene službe: malo ali nič se namreč ne ukrepa, da bi bilo poslovanje ažurnejše in predvsem bolj ekonomično. ■ Včeraj okrog 15. ure se je na Kor-zu Italia pred kinematografom Corso pripetila lažja prometna nesreča. Iz še nepojasnjenih vzrokov je vespist 58-letni Gino Canzutti iz Gorice, Ul. Don Bosco 3 povozil 18-letno Tiziano Olivo, prav tako iz Gorice, Ul. Garzarolli 165/b. Vespista in dekle so z rešilcem prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so jima zdravniki nudili le prvo pomoč. Oba bosta namreč zaradi številnih udarcev in odrgnin po celem telesu okrevala v petih dneh. Vzroke nesreče preiskuje goriška prometna policija. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Sesso, bugie e video tape«. VERDI 15.00-22.00 »Lattimo fuggente«. VITTORIA 16.00-22.00 »Spogliando Valena«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič TEATRO COMUNALE - OBČINSKO GLEDALIŠČE 16.30 Gledališka predstava. EXCELSIOR 14.45-22.00 »Poliziotto a qu-attro zampe«. včeraj danes 3 UMRLI SO: 85-letna gospodinja JA resa Grassi, 64-letni upokojenec Iz goriškega matičnega urada tednu od 19. 11. do 25. 11. 1989 RODILI SO SE: Alessandro Carag-nano, Alessandro Suerz, Nicolo Blas na, Elena Sfiligoi, Veronica Di Sab no, Andrea Calligaro, Daniela Di niča, Stefano Milani. _ Te-Et Gasparini, 87-letna gospodinja An ja Nanut vd. Nanut, 47-letna g0SP0.. nja Fiorenza Visintin, 91-letna UP° jenka Maria Vittori, 61-Ietni upokoj nec Antonino Medveš, 74-letna UP' kojenka Gisella Moratelli, 75-le , gospodinja Stanislava Comelli Battistutti, 88-letna gospodinja A Čebokli vd. Branciforti, 94-letna 9 podinja Rosa Polensig, 65-letni upo jenec Ilario Ottone Gardenal, 81-te _ gospodinja Stefania Ritossa por. lenti, 80-letna gospodinja France Srebernic. OKLICI: gladivec Renato Dose^ delavka Silvana Furlan, usluzb Sandro Foschiani in študentka Pa T Tornada, karabinjer Efisio Idda jn = j. podinja Carmen Scanu, finančni si nik Serafino Sanchini in g0SP0rr.pri-Nedda Šekli, učitelj Gilberto Clem te in študentka Simonetta Pez. POROČILA STA SE: uslužbenec berto Mattiussi in uslužbenka Drigo. pogrebi Jutri v canc iz Trsta v Gorici ob 11.30 Albina ^ uri Ettor. stolno cerkev i glavno pokopališče, ob 13. uri Gasparini iz splošne bolnisn Praprotno, ob 13.15 Armando »1 splošne bolnišnice v Gradišče. Berite »Novi Matajur« PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI tel. 99155 Ul. Aquileia 13 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 ZADNJE NOVOSTI JESEN 1989 NAJBOLJŠIH PROIZVAJALCEV7 PO UGODNIH CENAH Zanimiva publikacija ob 150-letnici fotografije Podobe Gorice skozi objektiv nekdanjih goriških fotografov Pobudam ob sto petdesetletnici rojstva fotografije gre ?! ,ak°r prišteti tudi izid knjige »Gorizia in posa«, ki jo je tožila Editrice Goriziana in ki so jo prejšnji večer pred-avili v deželnem avditoriju ob prisotnosti precejšnjega evila ljudi, predvsem takih, ki se zanimajo za goriško varnost iz preteklih časov. V knjigi so reprodukcije 158 otografij, ki so jih razni takratni fotografi napravili od Polovice prejšnjega stoletja do leta 1918. Za besedilo knji-?e sJ-a poskrbela Celso Macor in Fulvio Salimbeni, komen-r fotografijam je delo Luciana Spangherja in Sergia Ta-ana' krajšo bibliografijo najpomembnejših goriških fotog-1 . v takratnega časa pa sta prispevala Giancarlo Brambil-ln Gianfranco Tedeschi. Novo knjižno delo se v bistvu idejno pridružuje fotog- rafski razstavi, ki je te dni odprta v galeriji deželnega ^Jditorija. Z njo je Goriški fotografski krožek, ob pomemb-obletnici svetovne fotografije, želel nuditi občinstvu raf ifZ f0f0grafskega ustvarjanja najpomembnejših fotog-skih ateljejev, ki so delovali v mestu. Sicer je namen založbe Editrice Goriziana, kot so pove-b tudi na predstavitvenem večeru, poskrbeti za tisk P dobne publikacije, ki pa bo obsegala fotografske doku-ente Goriške iz časa druge svetovne vojne. t ?° bežnem pregledu knjižnega dela, bo bralec lahko sn ■ s Pomočjo fotografij spoznal takratni utrip mesta, ki n J6 začelo gospodarsko razvijati in v njem izluščil tudi ^Pomembnejše dogodke, ki so bili značilni za posamezna u bobja. Da so knjigo čimbolj e fotografsko opremili, so edniki obiskali številne arhive in knjižnice v Gorici, Tr-' Linzu, na Dunaju ter zaprosili za pomoč tudi nekatere vsebnike, ki so prispevali nekaj povsem originalnih fo-9rafskih posnetkov. Med fotografi, čigar dela so objavljena v knjigi, je tudi 'Znani slovenski fotograf Anton Jerkič, ki je svoj prvi 6 j® odprl v Ul. S. Chiara 5, od koder se je leta 1894 ♦ preselil na Travnik, kjer je uredil enega največjih in najbolje opremljenih fotografskih študijev. Na sliki naslovna stran knjige »Gorizia in posa«. Predstavitev nove knjige L. Detele Pred kratkim so v prostorih Palače hotela v Gorici predstavili novo knjigo slovenskega pisatelja Leva Detele "Dunajski valček za izgubljeno preteklost". Na večeru, ki ga je priredil krožek za kulturna in socialna vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice, je pisatelja predstavil dr. Mirko Spazzapan. Slovenski nadvse plodni pisatelj in esejist živi na Dunaju, kjer se bori za uveljavitev slovenščine v Evropi. Lev Detela piše namreč svoja dela v slovenskem in nemškem jeziku. Poleg tega je priznan prevajalec in sodeluje z nekaterimi revijami v Sloveniji, na Goriškem in Tržaškem. Oglaša se večkrat tudi na tržaškem radiu. Letos slavi avtor predstavljene knjige svojo 50-letnico. To so leta. Detela, ki ga je spremljala žena in esejistka Milena Merlak, je nato podal nekaj misli na temo Srednja Evropa in Slovenci. Pisatelj je na svojevrsten način prikazal kako si Slovenija utira pot v srednjeevropski kulturni prostor v luči sprememb, ki v zadnjih časih pretresajo evropske vzhodne države. Spazzapan je nato orisal novi Detelov roman, ki pripoveduje o zgodovinskih koreninah Srednje Evrope in Slovencev. Pisatelj je na koncu prebral nekaj odlomkov iz novega romana, ki je izšel pri založbi Sodobna knjiga v Trstu. Detela je bil nad večerom še posebno navdušen, saj je bil to prvi njegov uradni nastop v Gorici. O pisatelju in njegovi plodni poti je spregovoril tudi gostitelj večera Vinko Levstik. Teden živahne dejavnosti krajevnih ustanov Pričenja se dokaj živahen teden kar zadeva dejavnost krajevnih ustanov. Do četrtka bodo v glavnem zasedali v vseh občinah, na Pokrajini in še v kateri od ustanov. Do 30. t.m. je treba namreč, v smislu zakonskih določil, urediti finančne načrte za letos, vpisati ali spremeniti obstoječe postavke. V sredo 29. t.m. ob 16. uri je napovedana seja občinskega sveta v Doberdobu, naslednjega dne bo seja v So-vodnjah. V Doberdobu bodo poleg drugega razpravljali o nekaterih javnih delih, tako kar zadeva javno razsvetljavo, kakor posege na športnih objektih. Govor bo tudi o prodaji ju-sarskih zemljišč. Naročnike, bralce in oglaševalce obveščamo, da smo te dni namestili Telefax tudi v goriškem uredništvu. Naša številka Telefaxa je 532958. Naši telefonski številki pa sta 533382 in 535723. Skupščina VZPI-ANPI n ^ Prostorih KD A. Paglavec v Pod-spv1..0 jutri skupščina članov Goriške o nCye VZPI-ANPI. Razpravljali bodo o P°oudah za učlanjevanje v letu 1990, dev ■^ah združenja v okviru priza-Va ani za sporazumevanje in sodelo-. Je med narodi ter o nekaterih dru-SVprašanjih. p0,^Upščine se bosta udeležila tudi jjpajinski predsednik in podpred-L>h) združenja Silvano Bacicchi in seppe Lorenzon. tedanje se bo začelo ob 16.30. Dijaki DTTZ Žiga Zois obsojajo fašistično provokacijo potoni tragikomični provokativni čev ^Novskih veljakov in razgrajata^ ^rnejo, zbuja še zmeraj komen-fovaiv cf°9°dku so na dijaškem zbo-Zav0r| ^5’ L m. razpravljali tudi na so r, a Žiga Zois v Gorici. V objavo "hi P°slali naslednje sporočilo: ŽjgQdijaškem zborovanju DTTZ Oo, v °ls' oddelek za zunanjo trgovi-$tn0 n ,ici' dne 24. novembra 1989, hejj, °e9 drugega govorili o fašistič-je bjj °du na Katarinjevem trgu, ki dijj ^ sredo 22. 11. 1989 in smo obso-sPre/em VVkulturno, nemoralno in neko g,. - Jlvo Početje v sedanjem času, iti Za z JE1 druge ustanove*! Zdru-On^°toviti i(° Opčin je namreč žele-pQk!naženostf°nPnjo zračne in zvočne stvn Pho fret t Je zato na Občino in Pa enotr,1 tet na Krajevno zdrav-lelPpčinah no aslovil° prošnjo, da bi Za j® onesnaL0®1^.111 naprave za mer-ai9ieno inen5stl' Načelnik oddelka n zdravstvo pri KZE Bot- Oblčajen prizor na openski Narodni ulici teghelli je na prošnjo odgovoril zelo preprosto: naprave za merjenje stopnje onesnaženosti so celo v Trstu pokvarjene. Če je to odraz nemoči ali brezbrižnosti, naj presodijo bralci. Lahko pa zapišemo, da je tržaški občinski odbornik za okolje Bettio že večkrat predlagal, naj Občina postavi elujoče naprave, logi pa so bili zavrnjeni. 'okraj ir 500 milijonov lir za nakup naprav, a tega denarja sploh ni izkoristila! Navedimo še probleme, ki so jih našteli mestni redarji. Načelnik openskega oddelka Adriano Tullio je najprej omenil dramatično pomanjkanje osebja: seznam predvideva 18 redarjev, dejansko pa jih na Opčinah dela 15. Tako majhno število redarjev nadzira promet od meje med tržaško in nabrežinsko občino vse do Peska, samo nadziranje prometa pred šolami pa zaposluje več kot polovico redarjev. KUPUJ NA OPČINAH VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 89 ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO! | 1. NAGRADA 15.000.000 lir \ 5 NAGRAD PO 2.000.000 lir | 10 NAGRAD PO 1.000.000 lir § Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. jan. 1990 CASSA RURALE ED ARTIGIANA-OPICINA HRANILNICA IN P0S03ILNICA-OPČINE Slavnostni govor na proslavi 120-letnice slovenskega športa na Tržaškem Univerzalna govorica telesne kulture (Zaradi bolezni prof. Josipa Tavčarja je njegov slavnostni govor na proslavi 120-letnice športa na Tržaškem prebral gledališki igralec Vladimir Jurc) JOSIP TAVČAR Na telesno kulturo je človeštvo vedno gledalo z dveh med seboj zelo različnih vidikov. Imelo jo je namreč ali za verski obred ali pa za razvedrilo. Stari Grki so na primer že mnogo stoletij pred našim štetjem smatrali telovadbo za osnovni predmet pravilne vzgoje, ki je predvidevala samo še književnost in glasbo. Kjerkoli so stari Grki ustanovili novo mesto, so tako najprej postavili dve zgradbi: gledališče in stadion. Likurg in Solon sta v svojih zakonih namenila telesni kulturi prvenstveno vlogo pri vzgoji idealnega državljana. Izhajala sta iz načela, da je telesna lepota cvetlica kreposti. Zato je bilo treba krepiti in plemenititi telo s pomočjo telovadbe, ki je bila zaradi tega pod zaščito bogov prav tako kot književnost in glasba. In pod zaščito bogov je leta 776 pred našim štetjem nastala tudi prva olimpiada. Grška vzgoja je torej v bistvu iskala idealno ravnovesje med obema sestavinama deloma človekove narave, to je med dušo in telesom. In da je bilo tako pojmovanje vzgoje pravilno in morda celo najboljše izmed vseh drugih, ki si jih je človeštvo izmislilo v teku tisočletij na vseh kontinentih, nam dovolj zgovorno priča antična grška kultura, ki je oplodila ves svet in še dandanes služi kot vzor popolnosti. Kulture, ki so kasneje pokopale grške bogove in vsaj na začetku privilegirale dušo na račun telesa ali, še drugače rečeno, onostranstvo na račun tostranstva, so popolnoma spremenile družbo, ki je docela pozabila na telesno vzgojo. Da se o njej spet govori, je treba čakati več kot poldrugo tisočletje. Šele v renesansi, ki temelji na ponovnem odkritju antične grške kulture, se namreč spet začenja omenjati telesna vzgoja kot pedagoška vrednota. In o njej razpravljajo filozofi in pedagogi kot na primer Locke, Rousseau in Pestalozzi tudi v naslednjih stoletjih, toda njihova načela se ne utegnejo spremeniti v vzgojno prakso, ker so še zelo daleč od družbene resničnosti. Nastop meščanstva je tik pred francosko revolucijo in takoj po njej končno ustvaril pogoje, da se je telesna kultura spet pojavila v javnem življenju, pa čeprav v obliki, ki bi je prej omenjeni filozofi in pedagogi ne mogli odobravati. Slo je namreč za telesno vzgojo kot razvedrilo v prostem času, s katerim so premožnejši meščani razpolagali potem, ko so obogateli s pomočjo hitre in donosne industrializacije. Temu tipu telesnega urjenja so Angleži začeli praviti »šport«. In prav kot šport se je potem telesna kultura razširila po vsem svetu. Po duhovni vsebini je bila seveda zelo daleč od starogrških vzgojnih načel, saj je izhajala iz pragma-tistične in morda celo materialistične vizije sveta in prav ta značilnost jo je postavila izven procesa pravilnega oblikovanja človekovega idealnega duševnega ravnovesja. Da bi telesni kulturi vrnil vsaj malo duševne vsebine, je prof. Jahn leta 1811 otvoril v Berlinu prvi »Turnplatz«, to je prvo telovadišče. Toda šele leta 1842 je kralj Friderik Vilhelm IV. proglasil telovadbo za nenadomestljivo komponento splošne državljanske vzgoje. To je sprožilo celo vrsto novih pobud. Ustanovila so se še posebno v severni in srednji Evropi najznačilnejša telovadna društva z najrazličnejšimi cilji: od zgolj vzgojnih do izrazito političnih in nacionalnih. In časovno smo zdaj že zelo blizu tistega 6. maja 1869, ko je 65 članov tržaške mestne čitalnice, katerim je načeloval starosta Andrej Pleše, ustanovilo telesnokulturno organizacijo Južni Sokol. Ta moj dolgi zgodovinski uvod se vam morda zdi neumesten ob tej svečani priložnosti. A ni tako. Samo iz njega namreč lahko izhaja zelo pomembno dejstvo, da smo se mi tržaški Slo- venci v absolutnem smislu zelo zgodaj vključili v evropsko in tudi svetovno dogajanje tudi na področju telesne kulture. Mnogo prej kot drugi narodi z mnogo slavnejšo zgodovinsko preteklostjo in mnogo večjo kulturno, gospodarsko in seveda politično težo. In področje telesne kulture je prav gotovo zelo zanesljiv pokazatelj duhovne in duševne zrelosti, saj so največji evropski narodi začeli razmišljati o telesni kulturi šele tedaj, ko so dosegli zelo visoko stopnjo svojega nacionalnega razvoja. Letnica 1869 je torej zelo važen mejnik v zgodovini tržaških Slovencev. Mejnik, ki nam daje ponos in pravico, da terjamo popolno enakopravnost z vsemi drugimi nacionalnimi skupnostmi vsaj v tem predelu Evrope. In to moralno pravico nam daje tudi dejstvo, da smo od vsega početka pojmovali telesno kulturo kot duhovno vrednoto in ne samo kot meščansko razvedrilo. Ni zgolj slučaj namreč, da je Narodni dom, ugledno kulturno središče tržaških Slovencev, kmalu po otvoritvi brez ugovarjanja sprejel pod svojo streho sedež sokolske organizacije in ji tako omogočil optimalne delavne pogoje. Slovenska športna dejavnost se je tako razširila po vsem mestu in tudi po okolici in dosegla razcvet, ki je bil zavidanja vreden. Toda konec prve svetovne vojne je zadal smrten udarec našemu telesnokulturnemu življenju. Nekaj časa je sicer še delovalo Udruženje slovanskih športnih društev v Italiji, toda leta 1927 je fašizem razpustil vse slovenske organizacije in seveda tudi športne. Ni mogel pa popolnoma izbrisati slovenskega duha, ki se je do druge svetovne vojne in še posebno v obliki športnega udejstvovanja ohranil v ilegali. In to je ponoven dokaz, da je naša telesna kultura vsebovala tudi duhovne prvine, ki so zelo mnogo prispevale k ohranjevanju nacionalne zavesti v izredno težkih časih. To sem imel priložnost preveriti tudi osebno. Bil sem tedaj v letih, ko sem lahko samo s pomočjo športa ohranil svoje duševno ravnovesje, ki ga je na eni strani ogrožal fašizem, na drugi pa po sili razmer pretirani in romantično obarvani pritisk nacionalnih idealov. In tega ravnovesja ni mogel zrušiti niti moj vstop v vrste mladinske nogometne ekipe Triestine, potem ko se je raznesel glas o moji baje obetavni veščini v brcanju žoge. V mojem položaju je bilo tedaj v Trstu na stotine drugih mladincev in vsi ali skoro vsi so se potem vključili v narodnoosvobodilni boj in znatno prispevali k njegovemu uspehu. Padec fašizma in konec druge svetovne vojne sta pomenila razcvet tudi telesne kulturne dejavnosti. Bili so sicer časi ostre politične in tudi drugačne razcepljenosti. Časi, v katerih so strasti, kot je bilo logično, a ne zaradi tega manj škodljivo, prevladovale nad trezno analizo našega manjšinskega položaja in športna društva, ki so se množično pojavila po vsem tržaškem ozemlju, so se večkrat znašla v hudi zadregi. Bila so namreč večkrat prisiljena skrbeti bolj za svoj politični ali socialni videz kot pa za telesno vzgojo svojih številnih in pogostoma sumljivo heterogenih članov. Poleg Zveze društev za telesno vzgojo so delovale še druge podobne, a konkurenčne športne organizacije in zmeda je bila velika. Vendar je stara tradicija priskočila na pomoč. Prepričanje, da je telesna kultura potrebna za pravilno vzgojo mladine, je bila v naših ljudeh že tako zakoreninjena, da si sploh niso mogli predstavljati družbenega življenja brez sodelovanja telesnokulturne dejavnosti in čeprav je Trst po razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja prišel dokončno pod Italijo, kar je predstavilo nov potres v vseh slovenskih organizacijah, je bil športni svet takoj pripravljen na nove delavne pogoje. Celo bolj pripravljen kot politično vodstvo, ki se vsaj spočetka ni moglo znajti v novih okoliščinah in morda se tudi ni zavedalo duhovnega pomena, ki bi ga lahko v tistih časih imelo pravilno usmerjanje telesne kulture. Minilo je tako še nekaj let, preden se je ustanovilo Športno združenje Bor in preden je končno prišlo do obnovitve Združenja slovenskih športnih društev, ki je prevzelo v svoje roke usodo zamejskega športa. Prišlo je na ta način do današnjega stanja, v katerem se slovenski šport lahko ponaša s tem, da zaseda zelo vidno mesto v okviru naše dežele, pa čeprav ima tudi italijansko ljudstvo v njej zelo bogato športno tradicijo. In mi tu ni treba podrobneje omenjati uspehov naših športnikov, med katerimi so celo državni prvaki in reprezentanti z dosežki evropske in tudi svetovne vrednosti. Vsi jih zelo dobro poznamo, saj gre za dogodke iz našega časa in ljudje se v skladu s tradicijo zanimajo za šport in so torej dobro informirani. O vitalnosti naše športne tradicije ne more biti torej nikakršnega dvoma. In nikakršnega dvoma ne more biti o njeni kakovosti. Zato lahko s ponosom praznujemo ta jubilej, ki pa mora biti le vmesna etapa na poti, ki vodi k še večjim uspehom, v katere trdno verjamemo ne samo kot športniki, ampak, in morda predvsem, kot Slovenci. Vendar si ne moremo kaj, da bi misli na prihodnost ne bili nekoliko zaskrbljem V nas se podzavestno, a v mnogih že tudi zave tno, postavlja vprašanje o pravi vlogi športa _ telesne kulture nasploh v sodobnem svetu. U' gače povedano, naj še vedno trmasto vz/ra/atn pri starogrškem pojmovanju telesne vzgoje, a naj končno popustimo potrošniškim idealom, jo hočejo spremeniti - in delno so jo že sprem nili - v špektakel? Dilema je v marsikatere pogledu dramatična, pa čeprav se tega P°9oS. morda ne zavedamo. Starogrško pojmovanje t lesne vzgoje bi prav gotovo rešilo skoraj Y probleme, ki nam jih pravilna vzgoja mladih postavlja v današnji civilizaciji. Sodobno P°l movanje, ki je nastalo, smo videli, iz meščanss obnove telesne kulture v začetku preteklega st letja, pa predstavlja uganko, v kateri je brzkon več senčnih kot sončnih plati. Špektakel je »D siness«, to se pravi kupčija, in terja uspeh z vsako ceno. Je torej neusmiljen in vrh tega m nači telesno kulturo s komercialnim Pr°iz* iri dom, ki ga je nujno treba prodati in pri tem m več zaslužiti. Humani, to je duhovni aspekt t lesne vzgoje se tako docela izniči, kar izposta lja mladinca, ki se s športom ukvarja, vsem n varnostim, ki jih potrošniška miselnost se/efi svoji poti. In te nevarnosti, ki gredo od prew<*' nega navdušenja do pretiranega razočaranja i od pretirane samozavesti do največjega obup in do uživanja mamil, bi bile za prihodnost nas mladine lahko usodne. Odgovor na prej omeni no dilemo bi bil torej, vsaj na prvi pogled, zet lahek. Jasno je namreč, da bi se morali bre obotavljanja odločiti za starogrško pojmovani telesne vzgoje. Toda naša odločitev bi, žal, n^ spremenila današnjega stanja. Vrh tega bi kontekstu sodobne civilizacije izpadla donkiho sko smešna. Naš svet je v resnici zelo razlite., od starogrškega, ki je temeljil na duhovni vizi/ sveta. Kar lahko storimo je morda le to, da » jasno zavedamo te dramatične dileme in sPr0 „ in po lastni vesti ukrepamo v njeni luči. Ce s bomo tako ravnali, bo pomenilo, da naša si0}j’ dvajsetletna izkušnja na področju telesne knitu re ni bila zaman. Da nas je torej nekaj naučil in da smo zaradi tega dolžni našo v dolgih, m tenzivnih in včasih tudi tragičnih desetletji pridobljeno modrost posredovati bodočim rod vom v upanju, da se je bodo znali okoristiti. Prepričajmo pa se predvsem in dokončno, spada telesna vzgoja v sfero kulture. In to ce/o primeru, da se spremeni v špektakel, saj je tu špektakel odraz nekega določenega kulturneg stanja, ki ga sicer ne moremo odobravati, če 9 gledamo iz duhovne perspektive, a je vse., ' zgodovinsko dejstvo kot znak gotovega kuha. nega propadanja, ki ga moramo primerno up°* tevati, če hočemo obnoviti našo družbo. In da J telesna vzgoja zares sestavni del kulturne ste nam priča ne samo starogrška zgodovina, ki I na njej zgradila svojo še danes zavidanja Jte no civilizacijo, ampak tudi ugotovitev, da J samo telesna kultura poleg tradicionalnih um ^ nosti zmožna univerzalne govorice. In to s.„ct vseh teh stoindvajsetih letih imeli priložiio sproti preverjati na naših tleh, kjer živimo s* ^ paj z italijanskim narodom, s katerim smo se športnih zadevah razumeli celo prej kot v um niških. re Praznujmo torej naš jubilej z veseljem, ker 9 za zgodovinski dogodek, na katerega smo lah ^ ponosni. A praznujmo ga tudi zaradi tega, ker njegovem imenu lahko proglasimo našo že s indvajset let staro pripravljenost na sožitje m narodi. a In sožitje med narodi pomeni mir. Mir, ki 9 človeštvo tako krvavo potrebuje. V torek v Kulturnem domu v Trstu pod vodstvom dirigenta Janeza Boleta Zbor Slovenskih madrigalistov na abonmajskem koncertu GM Slovenski madrigalisti, ki jih vodi dirigent Janez Bole bodo v torek nastopili v Kulturnem domu v Trstu v okviru abonmajske koncertne sezone Glasbene matice. Slovenski madrigalisti so doslej nastopili na več kot 40 samostojnih koncertih v Sloveniji in v inozemstvu. Tako na Mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani, v Gorici v okviru pobude Mir ljudem na zemlji, v Stuttgartu, v počastitev 450-letnice bazilike na Sveti gori pri Novi Gorici in drugod. Vrsto skladb so posneli za Radio in Televizijo Ljubljana, letos pa tudi štiri kasete, dve z narodno, eno z božično glasbo, eno pa z deli J. P. Gallusa. Ob nedavnem koncertu Slovenskih madrigalistov v Ljubljani je kritik Dela tako ocenil njihovo izvajanje: »Slovenski madrigalisti so pokazali veliko pevsko znanje, obvladanje pevske tehnike, resen, profesionalen pristop in smisel za skupinsko muziciranje. Velik del skupnih odlik tega pevskega sestava je v precejšnji meri posledica prizadevanj Janeza Boleta, njegovega poznavanja j in poglab- njegovega zmožnosti človeškega glas ljanja v zborovsko literaturo predvsem pa njegove občutljive umetniške duše.« Kot motto svojega koncerta v Trstu so si Slovenski madrigalisti izbrali Gallusov madrigal Musiča noster amor, ki nadvse lepo ponazarja hotenje in cilje tega izvrstnega slovenskega ansambla in njenega dirigenta. Muzika, naša ljubezen naj pevcem bo spremnica zvesta. Nežnih uspavanji napev zlagati njen je poklic. Proč trarara trobent, ki podžiga na klanje sovražno! Nai poezija živi, ljubi naj tabor modric! Pevcev solzam in vzdihom vanjem matice, LESENE ZASTEKLITVE hoble: okna vseh vrst in velikosti si lahko ogledate pri ŽELEZNINI TERČON Zastopnik za Trst NABREŽINA 124 - Tel. 200122 tej plemeniti kulturni dejavnosti posveča že 80 let. Umetnosti J. P. Gallusa je namenjen ves prvi del koncerta. Poslušali bomo naslednje njegove skladbe: Musiča noster amor - O, homo - O, mors -Quid sis, quid fueris - Heu, crucior certe - Dulcis amica - Resonet in lau-dibus - Obsecro, domine - Mirabile mysterium in Ecce, guomodo moritur lustus. Drugi del koncerta bo nudil pregled slovenske ljudske pesmi kakor so jo uglasbili Rado Simoniti (Lepo moje ravno polje), Alojz Srebotnjak (Rezijanska), Matija Tomc (Zagorski zvonovi, Tri belokranjske in Pesem od že-gnanga britofa), France Marolt (Kole-da), Zorko Prelovec (Ženka mi v goste gre) in Jurij Gregorc (Marko skače). Poleg njih bodo madrigalisti zapeli še dve prelepi iz področja_ ljudskega enoglasja tolminsko Riba Faronika in štajersko Voznica. Dr. Dragotin Cvetko, najpomembnejši slovenski muzikolog, je na simpoziju, posvečenem Jakobu Petelinu Gallusu in njegovemu času, ki se je odvijal pred 4 leti v Ljubljani napisal o osebnosti tega znamenitega Slovenca tudi naslednje: »V Gallusovih skladbah je marsikaj izvirnega, tega, kar si je zamislil sam, pa tudi to, kar je nastalo pred njim ali v njegovem času. Mno-gokaj je svobodno interpretiral, tako kot mu je narekoval njegov ustvarjalni nagib. Ta avtor maš, motetov in madrigalov je živel v dobi, ki je sicer še bila vezana na tradicijo, a je že bila evidentno revolucionarna. Gallus si je prizadeval, da bi bil čimbolj sodoben. Poudaril je vlogo izraza, v katerem je bil pomemben tekst kot celota ali njegovi po smislu sklenjeni deli. Čeprav je tu in tam iskal tuje vzglede, je bil Gallus v veliki meri samosvoj. Njegove sklad- be zvenijo drugače kakor skladbe J y govih sodobnikov. Zlasti izrazite s zvočnih kontrastih, odlikujeta P ,Lji-kupna, včasih sicer osporavana me ka in raznolika, živahna ritmika. -> ^a. sodi Gallus v evropsko renesančno dicijo in v generacijo, ki si ie a, podobna, vendar ne v vsem en iav-Kar je bilo zanjo značilno, velja v 9 ^ nem tudi za Gallusa, ki si je °bl1 jnjjh svoj osebni stil. Bil je eden 0STes[ed-predstavnikov beneške smeri v ^ njeevropskem glasbenem Pr°SoSeb-Njegov opus ga predstavlja kot nost, ki je v svojih kompozicijah je. zirala umetniško vreden izraz, r yi vajoč skladateljevo individualno ' -ce hkrati karakteristiko druge P°* fto 16. stoletja z vso njegovo široko r stilno problematiko«. - GOJMIR DEMŠAR Ministrstvo za turizem in prireditve Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina Pokrajina Trst ALPE ADRIA La Cappella Underground Skupini SNCCI iz Treh Benečij in iz Lombardije C I N E M A Trst, 28. novembra - 3. decembra u V kinodvorani Excelsior, v dvorani Sala Azzurra, v Goethe •nstl f in v kavarni San Marco. Vstop Pr Informacije dobite pri La Cappella Underground, Ulica del Crocifisso 7/A - Tel. 041 .0/363637 Vsako leto ob prazniku Sanfermin Dinji tek bikov in ljudi po ulicah španske Pamplone v 'koborbe so v Španiji ljudem v .Vl' le težko pa tujci tolmačijo po-k, katero naj bi domačinom nudila ^avrna smrt živali. c , mestu Pamplona posvečajo bikom m 8 dni v prvi polovici julija, ko je sporedu razgiban praznik Sanfer-t ln' njem je najbolj znana točka vin b^ov P° mestnih ulicah, ki je na-- ®zn° skrajno nevaren za ljudi, ki nr.? i- *n med biki skušajo posnemati P°kbcne bikoborce. tla" eJ>0tna zadeva je dokaj "uzakonje-m ’ “ike spustijo po progi dolgi 800 trov. Na križiščih in trgih katere D 9a seka postavijo solidne lesene tlo ®rabe' Tek se vsak dan začne toč-°b 8. uri zjutraj, ko bike s pokom iih Cn^ Petard splašijo iz "corrala" in ZaP°de proti tistim, ki so blizu od-vrat. Prvi del teka (kakih 200 - 300 met-jriQ) J® navkreber. Živali so pri polnih , ceh in nevarnost je tu največja. ozos" (tako se imenujejo tekači) Sprrai° biti v tem delu skrajno hitri in k ,. 1. V primeru nevarnosti je naj- in ^ °bičajna rešitev v padanju na tla ]^PriZemanju telesa k robu pločnika. Za *Ina možnost se lahko prime tudi Zelezno ograjo nižjih oken, seveda p .So ta prosta in če ima časa dovolj. ro tem obstaja nevarnost, da ga bik z ra?KVl- zadene s polno močjo. Bike Urja največ gibanje in čim kdo iz-hier’ ^Zpre<^ °di se pozornost živali us-* na druge tekače, ki mahajo z !®i robci ali s časopisi, jn . asoven beg s proge se beleži na čem 6m tr9u vrh prve rebri. Teka-sta tu že manjka moči in se kot za j0 0 mečejo skozi špranje v ograji ali resbakujejo. Druga izmena je merita Ze začela svoj del teka. Na bolj (jc mskem delu proge je navadno ve-Pod pe» *"ep;ačev. Tisti, ki so se nanjo kain Ze Pred startom se neradi umi-PfL’ bisti, ki pa beže pred biki, nanje krat ^*° 2 razumljiv0 vnemo. Več-nastanejo gneče pri katerih se “koristijo predsvem biki. Zabeležen tek ali "encierro" je lani bil posebno ugoden za bike. 532 kg težki bik "Dormilon" je resno obdelal nekega Hectorja Munarriza, na svoj račun pa je prišel tudi bik "Pitillero", ki je nalomil nekaj reber "možu" katerega je vzel na piko. Obema so morali nuditi hitro kirurško pomoč, postala pa sta ljudska heroja in cele časopisne strani s slikami in reportažami o njihovi dogodivščini so gotovo že uokvirjene na njunih domovih. Med praznikom Sanfermin je večina prebivalcev Pamplone oblečena v belo, z rdečo ruto okrog vratu, in večinoma tudi z dolgim rdečim pasom. Značinost praznika je v veselju, ki izhaja iz ... alkohola. Na veliko se pije vino, pivo in mešanico soka in vina. Med "obveznostmi" moških je tudi kajenje debelih cigar. Za jutranji "encierro" se zbere na cestah na tisoče gledalcev, ki so noč prekrokali. Godbe igrajo vesele motive in glavnina se predaja skupinskemu plesu. Tako je iz dneva vdan in v drugi polovici Sanfermina beleži vsak dan manjše število tekačev in gledalcev, ki v teku tedna omagajo. Po jutranjem "encierru" je popoldanska corrida z istimi biki drugi vrhunec. Plaza de Toros je cel teden vsak dan polna do zadnjega kotička in gledalci so skoraj brez izjeme močno okajeni. Na tribunah je polno steklenic in celo plastičnih vrčev iz katerih se pijača zajema z večjo lahkoto. Tla so od polite pijače spolzka in lepljiva in varno premikanje je težavno. Plesi, trobentanje in kričanje ustvarjajo nenavadno ozračje. Očitno gre za srečen dan bikov. "Dormilon", ki se je že zjutraj proslavil, preigra torera Miguela Baeza, z bojnim imenom "Litri", ki si je hotel z drzno akcijo priboriti nekaj ušes (ore-jas - ušesa so vrednostne točke bikoborcev). krepko mu zasadi rog med rebra in mu povzroči nevarne notranje poškodbe. "Litrija" v bolnišnici komaj rešijo. BRUNO KRIŽMAN Turistične pakete nudi tudi british Airways V Veliko Britanijo tudi pozimi *,gN>rr Ml * ,4r .... *** 1 ’**""•"* r Čeprav je Velika Britanija v zimskem času dokaj hladna dežela se tja tudi v teh mesecih napoti marsikateri turist. Nekatere še zlasti mika prehod iz starega v novo leto, ko se še pred silvestrsko polnočjo na Piccadillyju in sosednih londonskih ulicah gnete ljudi, ki nazdravljajo novemu letu. Takšni prizori so postali že nekaj obveznega, enako kot novoletni koncert na Dunaju. Med tisoči, ki v Londonu kar na ulici počastijo slovo od starega in prihod novega leta so, poleg domačinov in številnih tujcev, ki stalno živijo v angleški prestolnici, tudi številni turisti, ki so tja nalašč prišli. V London tujci gredo tudi, da bi že nekaj dni po novem letu, stali ure in ure v vrsti, da vstopijo v znano veleblagovnico Harrods, ki vsako leto ob tem času prireja velike in, po mnenju vseh, zelo ugodne razprodaje. V Anglijo lahko seveda potujemo na več načinov, individualno ali skupinsko, z vlakom ali letalom. Iz naših krajev imamo več takih možnosti, saj v London lahko potujemo iz Ronk (dvakrat tedensko s čarterskimi letali), iz Ljubljane in tudi iz Benetk. Progo med Benetkami in Londonom vzdržuje angleški letalski prevoznik British Airways. Zaradi vedno večjega povpraševanja je ta letalska družba letos povečala število poletov med Italijo in Veliko Britanijo, med temi tudi število poletov iz Benetk. Sedaj se je ta družba posvetila tudi izletniškemu turizmu. V lastni režiji ponuja potnikom turistične pakete. Poleg poleta z letalom in namestitve v londonskem hotelu gostom priskrbijo vodene izlete v Londonu, obiske sejmov in razstav, večer v enem londonskih gledališč, jezikovne tečaje, itd. Pomembni ogleda so seveda tudi drugi kraji v Angliji, Walesu in na Škotskem. Tudi v te kraje te popeljejo letala te družbe. British Airways pa ima seveda veliko prog v prekomorske države, še zlasti v tiste, ki so nekoč bili angleška posest. Turistične pakete za potovanja v te kraje nudijo tudi v zimskem času, saj dobro vedo, da je v vsakem letalu vedno mogoče najti marsikateri prazen prostor. Letalske družbe vedno bolj prodajajo lastne turistične pakete, dočim so se še pred časom obračali na druge tour operaterje. Hotel Sheraton tudi v Moskvi b0 , s,rogem središču Moskve, na ulici Maksima Gorkega, veiitQna amenška družba Sheraton kmalu začela graditi k0 i h°fel s 450 sobami. Gradili ga bodo skupno z ameriš-/ejj, a,sko družbo Pan Am in dvema sovjetskima partner-s°dob ^°le^ bodo zgradili do leta 1992. V njem bo 450 lij0 n° ‘n luksuzno opremljenih sob. Hotel bo stal 75 mi-bpičnu, doIariev- V njem bo zaposlenih 650 oseb. Poleg Do ruskih bodo v njem tudi restavracije z mednarod- kvQ];!ern bo Mokskva pridobila hotel visoke mednarodne *adoš(te-' hotelov je sicer v Moskvi veliko, vendar pa ne ihemu 0,0 vsak dan večjim potrebam. Po političnih spre-uri v Sovjetski zvezi je med Američani in Zahodnimi Evropejci veliko zanimanja za to veliko deželo. Turiste morajo Sovjeti zavračati prav zaradi pomanjkanja hotelskih zmogljivosti. Zaradi tega so šli v mednarodno kooperacijo, tudi zato, ker imajo velike mednarodne družbe veliko izkušenj na tem področju. Že omenjena podjetja imajo v načrtu gradnjo še več takih hotelov v Moskvi in drugih krajih Sovjetske zveze. Med Sovjeti in Američani se ustanavljajo mešane družbe, ki bodo skrbele tudi za več letalskih prevozov. Potnikov v obe smeri je čedalje več. Menijo, da bosta letos družbi Aeroflot in Pan Am s svojimi letali prepeljali na progi SZ -ZDA nad 160.000 potnikov. Največ jih potuje v Sovjetsko zvezo, ki je turistično in poslovno postala zelo zanimiva dežela. V Strasbourgu napoved turističnega leta 1990 11. decembra bodo evropski ministri za turizem v Strasbourgu napovedali začetek evropskega turističnega leta 1990. Naslednjega dne bodo ministri potovali v Normandijo, najprej v Cherbourg, nato v srednjeveški samostan Mont Saint Michel. Tu bodo predstavili bogat program pomembnih prireditev v prihodnjem letu. Smuka na Bocenskem Na Južnem Tirolskem je že zasnežilo. Smučarji so že pohiteli, zasedaj na smučišča v višjih legah. Turistični delavci si majejo roke ter upajo, da bo letos snega dovolj. Tako bi pokrili lansko izgubo, ko ni bilo snega, in so tujci masovno odpovedali rezervacije. Na zimsko sezono so pripravljeni tudi v Trentinu in v Venetu. Konzorcij Dolomiti Supersky letos p obuj a enotno karto za smučišča v vseh teh krajih. Dnevna karta v visoki sezoni stane 36.700 lir, v nizki sezoni pa 20.400. Ponujajo tudi tedensko ali mesečno karto, seveda po znižani ceni. Mogoče si jo je nabaviti v vseh tamkajšnjih turističnih uradih. Z njo je možen dostop na 446 prog. h Nini J«1* i® Precej znanih krajev v katerih so toplice. V Jugoslaviji in tudi a“enska ki i nane 50 toPlice v Radencih, kjer med drugim črpajo znano vodo Podjetje p, “stekleničeno pošiljajo tudi na tuje. j^ntžnice. T ?de.nska Radenci, ki skrbi za toplice v tem kraju, ima še drugod tiriT’bor - Liutn 9 6 V termalnem kopališču Banovci. To je kraj nedaleč od ceste n« J’ na obronkih16^ 13 kilometrov stran od slednjega. Banovci so sredi murskih VertV°9a priteka ■ Rhhhhske ravnine, kjer ni industrijskih središč. Termomineral-ski * 0 Večjem št12 °b^ne 1^0 m s temperaturo 55 stopnin Celzija. Gostje, ki v tati .htomineraf ■ U Prihajajo v to kopališče zagotavljajo, da kopanje v banov-(j ,vhih oboleniit?1 ?, P°maga pri kroničnih revmatičnih boleznih, pri degene-hih boleznih sklePov, pri odpravljanju okvar po poškodbah in operacijah, bji Npališče h. nevrovegetativnih motnjah. hanS^avbi kot v ^zPro?tira na površini 4 hektarov. Gostje bivajo bodisi v osred-P°ljeni s terrnnm- n , hišicah. Tu imajo na voljo kar pet bazenov, trije Snih red krmi-;„ moralno vodo. Kopališče je odprto vse leto. j e'n atl.ke v katere J,6 ^ac^enska Radenci izdala nov turistični prospekt v obliki Saj aPisane le v =i S° n? *ep natin prikazane lepote kraja. Zasedaj so informaci- P9J0' da bodo tjaprišlUud” tSuristhir,Vza5ne.ieZikU' b°d° Polo privlači. VOLKSWAGEN je vreden zaupanja din($£)nti ul. rosandra vogal ul. flavia tel. 281444 DIN(ffi)NTI 71 NUD1 DO 31- DECEMBRA 1989 6.000.000 brez obresti 18 mesecev min STRADA DELLA ROSANDRA 48 obrokov po i 58.200 lir Svetovni smučarski pokal Slalom Schneiderjevi PARK CITY — Na prvem slalomu za svetovni smučarski pokal so skupinsko bile najboljše Avstrijke, zmagala pa je Švicarka Schneiderjeva. Jugoslovansko predstavništvo ni imelo sreče: Mateja Svet, Veronika Šarec in Katja Pušnik so bile prisiljene k odstopu že v prvi vožnji. VRSTNI RED: 1. Schneider (Švi.) 1’34"65; 2. Maierhofer (Av.) 1'35"97; 3. Wachter (Av.) 1’36"22; 4. Kronberger (Av.) 1'36"48; 5. Buder (Av.) 1'36'53. Voščilo papeža »mundialu« VATIKAN — Na škofovski konferenci, ki obravnava probleme športa, je papež v svojem govoru med drugim zaželel največ uspeha bližnjemu nogometnemu SP. Konferenca se ubada predvsem z negativnimi pojavi med športnimi dogodki. Monika Seleš v finalu ESSEN — V polfinalu teniškega turnirja »Nokia Masters« je Seleševa (Jug.) s 6:2 in 6:2 premagala Sanchezo-vo (Sp.). Finale bo Seleš - Maleeva. Na Grezarju ekipa, ki že sedem kol ne izgublja Triestina doma z Ancono Triestina bo na Grezarju gostila Ancono, ki ima na lestvici točko več od Tržačanov in že sedem kol ne izgublja. Varovance trenerja Lombarda čaka torej dokaj težka naloga, čeprav bodo seveda poskušali doseči obe točki. V začetno postavo se bo vrnil Papais, ki bo najbrž nadomestil poškodovanega libera Con-sagro. DANAŠNJI SPORED: Avellino - Brescia; Cagliari - Como; Catanzaro - Parma; Foggia - Cosenza; Licata - Torino; Messi-na - Barletta; Monza - Padova; Piša - Pescara; Reggiana - Reggina; Triestina - An- Derbi v Turinu V 13. kolu italijanske nogometne A lige bo osrednja tekma v Turinu med Ju-ventusom in Napolijem. Turinčani so tokrat favoriti, še posebej, ker bo Napoli še igral pod vtisom poloma v pokalni tekmi z VVerderjem. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Cremo-nese; Atalanta - Inter; Bari - Udinese; Ce-sena - Fiorentina; Verona - Roma; Juven-tus - Napoli; Lazio - Genoa; Milan - Lec-ce; Sampdoria - Bologna. Važno za Pro Gorizio Prihodnji dve tekmi sta za Pro Gorizio odločilni. Danes bodo Trevisanovi varovanci igrali na Rojcah s Salzanom, (ima na lestvici točko manj od Pro Gorizie), prihodnjič pa še s Caeranom. Z dvema zmagama bi se Goričani znova vključili v boj za napredovanje. Olimpija gosti Spartak V anticipirani tekmi 16. kola v 1. jugoslovanski nogometni ligi je Rad z 2:1 (1:1) premagal Slobodo iz Tuzle. Olimpija bo danes (15.30) gostila Spartak. Ostali spored: Velež - Partizan; Rad-nički - Hajduk; Rijeka - Željezničar; Sarajevo - Vojvodina; Budučnost - Vardar; C. zvezda - Dinamo; Borac - Osijek. Stojkovič k Marseillu BEOGRAD — Po izjavah odbora Crve-ne zvezde je 25-letni reprezentant Stojkovič podpisal z Marseillom preliminarno pogodbo za 3 milijone dolarjev. Za končno pogodbo naj bi prejel kar 7 milijonov dolarjev (9 milijard lir). Odbojkarski svetovni pokal Mji najmanj srebro TOKIO — S tesno zmago s 3:2 (15:8, 15:12, 11:15, 10:15, 17:16) proti mladi, a močni Braziliji, si je italijanska moška odbojkarska reprezentanca že kolo pred koncem svetovnega pokala zagotovila najmanj srebrno kolajno, do zlata (in pravice do nastopa na olimpijskih igrah v Barceloni) pa se lahko dokoplje edinole, če bi Kuba izgubila v današnjem zadnjem kolu z Japonsko, kar pa je malo verjetno. Azzurri bodo danes igrali še z ZDA. OSTALI IZIDI 6. KOLA: SZ - Japonska 3:1 (15:6, 12:15, 15:10, 15:6); ZDA - Kamerun 3:0 (15:4, 15:3, 15:8); Kuba - J. Koreja 3:0 (15:10, 15:1, 15:8). LESTVICA: Kuba 12, Italija 10, SZ 8, ZDA in Brazilija 6, Japonska 4, J. Koreja 2, Kamerun 0. Šah: Filipovič in Pertot prvaka Sinoči se je v Prosvetnem domu na Opčinah s slavnostnimi govori in nagrajevanjem zaključilo sedmo redno zamejsko šahovsko prvenstvo za 3. memorial Zlatka Jelinčiča, ki ga prireja šahovska komisija pri ZSŠDI. Kot že lani sta si tudi letos zmago in naslov delila glavna favorita Filipovič in Pertot. Sledijo: 3. Lakovič; 4. Bajc, Benedetič in Antončič; 7. Jelinčič. Ženska odbojkarska C-l liga Bor flpro pokazal trdnost Bor Elpro - Ausa Pav Cervignano 3:0 (15:7, 15:10, 15:8) TREJANJE SETOV: 15', 17' in 17'. GLEDALCEV: 100. BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Foraus, Stopper, Vidali, Sancin, Pučka, Grbec, Vitez, Ažman. Borovke so se v sinočnjem četrtem kolu ženske odbojkarske C-l lige brž oddolžile za poraz v Villi Vicentini in gladko premagale cervignansko ekipo Ausa Pav, čeprav so res dobro, rekli bi najbolje letos, igrale v bistvu samo v prvem nizu. S tem uspehom plave ohranjajo stik z vodilnimi in potrjujejo, da bodo lahko v letošnji sezoni odigrale zelo vidno vlogo. Sinočnja tekma je bila s psihološkega vidika težka, predvsem zato, ker so bile plave v bistvu prisiljene zmagati, saj je Cervignano, ki je med tednom trenerja Salvatija zamenjal s Conzem, v prvih treh tekmah sezone glede na svoje dokajšnje ambicije zelo razočaral. Naše igralke pa so tudi v težkih trenutkih znale ohraniti mirno kri in složnost, in so dajale vtis, da je tekma trdno v njihovih rokah, tudi ko so zgubljale (v drugem nizu z 8:4, v tretjem pa s 6:1). Borovke so tokrat na splošno dobro servirale, zadovoljivo sprejemale, predvsem pa je utečeno deloval napad (mnogo je bilo tudi atraktivnih potez), medtem ko obramba tokrat ni bila vedno na mestu. Košarkarska D liga Slaba obramba usodna borovcem BOR RADENSKA - RONCADE 64:74 (35:37) BOR RADENSKA: Persi 5 (1:2), Korošec 16 (6:11), Pieri 14 (8:9), Arena 15 (3:6), Paulina 2 (2:2), Smotlak 10 (4:4), Blasina 2 (2:4), Kovačič, Kocman, Bajc. SODNIKA: Pittuello (Pozzuolo) in Bor-gnolo (Videm). PM: 226:37. ON: 21. PON: Smotlak (31). TRI TOČKE: Korošec 1. Tudi v 9. kolu košarkarskega prvenstva D lige so borovci ostali praznih rok, čeprav bi z boljšo obrambo in predvsem s pazljivejšim zapiranjem prostora pod svojim košem lahko tudi zmagali. Kakovostne razlike med obema ekipama v bistvu, čeprav so naši zadnji, Roncade pa celo na drugem mestu lestvice. Še v 35. minuti igre so bili namreč borovci povsem enakovredni gostom, ki so v končnih minutah izkoristili nekaj naivnih napak gostiteljev, povedli za osem točk (67:59 v 36._min.) in naposled tudi zmagali. Že v soboto bodo borvci spet igrali na domačem igrišču, in sicer proti ekipi Ponte di Piave, proti kateri bo imperativ samo zmaga, (bi) Košarkarski turnir SOGIT v Trstu Ljubljančanom prvo mesto SMELT OLIMPIJA - STEFANEL 92:89 (48:47) SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Tomovič, Šiško, Daneu 3 (1:1), Bačar, Virant 8 (1:2), Hauptman 35 (3:3), Kraljevič, Vilfan 13 (0:1), Kotnik 18 (2:3), Djurišič 15 (1:2). STEFANEL TRST: Middleton 24 (7:7), Pilutti 4 (0:1), Fučka 4 (2:3), Tyler 26 (4:5), Lokar 3 (1:1), Zarotti 11 (1:2), Maguolo 12 (2:2), Cavazzon, De Pol 4 (2:4), Sartori, Volpis. TRST — Ljubljanska Smelt Olimpija je zasluženo osvojila prvo mesto na turnirju SOGIT, ki je bil v dobrodlne namene. Ljubljančani so bili vseskozi v vodstvu, domačini pa so jih dohiteli proti koncu tekme, ko pa je 18" pred koncem odlični Hauptman dosegel trojko in s tem tudi zmago. BENETTON - IRGE 86:78 (43:37) BENETTON TREVISO: Macy 13 (3:4), Bortolon 11 (2:5), Marušič 8, Giubertoni, Villalta 15 (6:6), Cordo, Gay 33 (5:6), Mian 3, Generali 3 (1:2), Sales. IRGE DESIO: Sala, Ban 11 (1:1), Bechi-ni 7 (3:4), Spagnoli, Motta 8, Codevilla 3 (1:1), Casarin 6 (2:2), McGee 15 (1:2), Alberti 2 (2:2), Tolbert 26. Tokrat se Benetton ni pustil presenetiti in po predvidevanju premagal Irge. Vodstvo si je Benetton priboril skoraj izključno po zaslugi razpoloženega Gaya. V drugem polčasu je Irge zaigral najbolje, ko ni bilo na igrišču McGeeja. Tedaj je Marko Ban z dvema trojkama povedel svojo ekipo do izenačenja, nato pa ga je trener Bardini nerazumljivo poklical na klop in ponovno poslal na igrišče nerazpoloženega Američana. To je bilo za Irge usodno, saj je Benetton takoj ponovno prevzel vodstvo in zmagal. KONČNA LESTVICA: 1. Smelt Olimpija Ljubljana, 2. Stefanel Trst, 3. Benetton Treviso, 4. Irge Desio. (M. Oblak) Zmaga Juga RIM — Pred 15.000 gledalci je na ekshibicijski košarkarski tekmi selekcija Juga premagala Sever s 178:166 (42:41, 87:85, 130:124). Najboljši strelec je bil Richardson (Sever) s 50 točkami. Tekmo za tri točke je dobil Oscar. Plavi brez težav BOR — V kvalifikacijskem srečanju za EP je Jugoslavija premagala Anglijo s 108:85 (52:41). Ženska odbojkarska C-2 liga Prvi spodrsljaj Agoresta AGOREST - KENNEDV ADEGLIACCO 1:3 (15:9, 6:15, 7:15-^ AGOREST: Zavadlal, Vižintin, Roner, Luvisutti, Černič, Pelerin, Marassi, r nin, Braini, Scozziero, Klemše. . na Prvi prvenstveni poraz, katerega je sinoči doživela naša združena ekipa. le^ vsak način časten. Videmska postava se je izkazala kot res močan in homogen sprotnik in predvajala hitro in dopadljivo igro. Odlično je servirala ter dobro - edv''“TT1 natančen in močan servis. Dobro je kazalo tudi v drugem setu, ko pa je nl0T,' ■ - - ri soremen If- na mreži in v obrambi. Odločilna je bila tudi višina igralk. Z brezhibno igro j- g, uspelo presenetiti domačinke v prvem setu, med katerim je prišel do izraza preav natanišnn in m rtčan r- z-vt—r ri r* FlftKrrt i/> lrnnnlrt fn/li vr /4 nnfu \r na 1P Ttkk) ključna igralka Agoresta zaradi slabosti začasno na klop, so se stvari spren ^ Zbranost je izginila in začele so grešiti, kar so nasprotnice izkoristile in poraz je ^ neizbežen. Igra naših predstavnic je bila več kot zadovoljiva, čeprav jim rezulta bil naklonjen. Dalj časa so bile enakovredne ekipi, ki spada v krog favoritov, poraza ne predstavlja nobene tragedije. (R. I.) 3:1(15:8,15:11. SOKOL INDULES - CUS UDINE SOKOL INDULES: Ušaj, Škerk, Kralj, Pertot, Vidali, T. in L. Masten, Brumat, Umek, Ban. Sokol Indules je na domačih tleh premagal lanskega četrtoligaša iz Vidma- . režinke so dobro začele in povedle z 12:3. V tem delu so zelo dobro servirale. Men ^ zem se je nato zataknil in so se nasprotnice približale na 12:8. Nabrežinke so 5 končnici ponovno zbrale in set osvojile. V naslednjem nizu sta se ekipi stalno m£- I vali v vodstvu. K sreči so domačinke v pravem trenutku strnile vrste in tako osv J . tudi drugi set. Tretjega so podarile CUS, v zadnjem, po vodstvu s 7:2, so se p° krizi le znašle in zasluženo zmagale. (VIP) VIRTUS FONTANAFREDDA - SLOGA KOIMPEX 0:3 (7:15, 9:15, , ***) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizzi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, M> vič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. ta Slogašice so igrale proti ekipi, ki ima sicer le dve točki na lestvici, venda neugoden položaj dokaj preseneča. Fontanafredda namreč razpolaga z visokimi kami, dobro udarno močjo in sprejemom, nekoliko slabša pa je njena obrambna v Naše so svojo nalogo povsem zadovoljivo opravile, čeprav so nastopile v šp°* ^ palači, katere dimenzij seveda ne gre primerjati z opensko telovadnico, vendar J1 . ni zmedlo in so igrale zelo sproščeno in zrelo. Skratka, z včerajšnjim nastopom =} 9 . ne ekipe smo lahko povsem zadovoljni, prikazana igra pa napoveduje privlačen o s Sokolom Indules, ki bo v prihodnjem kolu. (Inka) Moška C-2 liga: naši res spodbudno OLYMPIA - PAV REMANZACCO 3:0 (15:11, 15:12, OLVMPIA: Cotič, Simon, Andrej in Janez Terpin, Marassi, Černič, Vogrič, nik, Sfiligoj, Špacapan. g.g, To je bila že peta zaporedna zmaga goriške OIympije in tudi tokrat z gladkim 'j Tokrat pa so se naši morali zelo potruditi, zlasti v prvih dveh setih, predno so . žilav odpor gostov, ki so se predstavili zlasti z odličnim blokom in z dobro PosttV1j)(ol jo na igrišču. 01ympia je morala res dati vse od sebe, pokazala pa je lepo odb°J f dobro je delovala na igrišču, od rok ji je šel zlasti blok, nekoliko manj pa sprejem, se je tudi poznalo, ker je nasprotnik v vsakem setu zbral preveč točk. Vendar tokrat naši fantje s srčnostjo nadoknadili napake v sprejemu in dokazali, da upravi no zasedajo prvo mesto na lestvici. (M. Š.) INTREPIDA MARIANO - MEBLO IMSA 0:3 (7:15, 13:15, j**®1 MEBLO IMSA: Rajko Petejan, Lavrenčič, Vogrič, Mitja in Aleš Feri, Lutm Superga, Tomšič, Koršič, Buzzinelli, Diego Petejan. jj, Čeprav so naši zmagali v gosteh s prepričljivim 3:0, le niso igrali kot Pon3gVeč Verjetno jih je pogojevala slaba igra nasprotnika, katerega so podcenjevali in Pra v grešili. Povedati treba, da so se v končnici, pc‘— 1-1-*~x~- —•™i,i nrvi s drugem in tretjem morali pošteno potruditi, grešili. Povedati treba, da so se v končnici, potem ko so brez težav osvojili prvi V, drugem in tretjem morali pošteno potruditi, da so strli odpor domačinov, V nji prid govori le to, so da v končnici drugega in tretjega seta bili prisebnejši od nasp _ nika, čeprav našo postavo sestavljajo nižji igralci. Omeniti je treba še dober na Fabjana Koršiča in Damjana Lutmana. (Zip) LIBERTAS TURRIACO - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 0:3 (11:15, 6:15, BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Giacca, Aiello, Marega, Stančič, De Carli, m Meton, Budin, Pernarčič. hnim8 Po treh zaporednih porazih se borovci vračajo iz Turjaka z zelo pomemh ^ točkama. Čeprav niso še povsem ujeli najboljše forme, so pokazali dokajšen naPr^arli glede zanesljivosti in zagrizenosti. Proti plavim, med katerimi sta izstopala De $ta in Meton, igralci iz Turriaca niso našli učinkovitega orožja. V Borovem tabor ^je tokrat bolje delovala tako blok kot sprejem, zato je bilo v napadu tudi vse zaključevati. Zmaga je bila tokrat za borovce zelo pomembna, igralci so se -e zavedali in pokazali veliko zbranost in zagrizenost, zato je tudi upati, da bodo ta nadaljevali in pokazali svojo pravo udarno moč. (Igor) Ženska D liga: dvojni poraz naših BREG AGRAR - TARCENTO 1:3 (9:15, 11:15, 15:1!1' b'ur BREG AGRAR: Debenjak, Franka, Elena, Erika in Tatjana Žerjal, Komar, ro, Nataša in Tatjana Canziani, Pertot, Giorgi. . . bilo Ekipa iz Tarcenta se je izkazala kot precej močna. Tekma ni bila slaba, saj J ^ a več zanimivih in bliskovitih akcij. V prvem nizu je prišel do izraza blok doma ^ugj hiba igre je bilkot vedno sprejem. Postava iz Tarcenta je osvojila tako prvi ko ^ s niz, nakar je prišlo do reakcije s strani Brežank, ki so v tretjem setu povedle ^ ;6t silovitim servisom Elene Žerjal. Brežanke so zatem nekoliko popustile, vendar je, \r ---__________________________________________nor dobro zaključile. V četrtem nizu so naša dekleta naredila veliko naivnih ^nekaterim se bodo morale v bodože izogniti. Vsekakor so tokrat pokazale večjo nost in voljo do zmage, do katere pa žal niso prišle. (Giorgi) lj-l5) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - DLF 0:3 (9:15, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Legiša, Garbini, Konestabo, Štoka, M1 čič, Drasič, Jogan, Janežič, Regent, Čebulec, Hrovatin. , ■ rezul' Poraz Kontovelk ni bil tako gladek, kot bi lahko sklepali glede na konč ^0w° tat. Tekma je bila namreč vseskozi še kar izenačena in obe ekipi sta pokaza r so igro. Lepo priložnost so Kontovelke imele v prvem setu, ko so vodile z 8:1, v .g-.1 tedaj popolnoma popustile in niz je šel nasprotnicam. Ferroviario pa je s s'. potrdil, da spada v sam vrh končne lestvice: igral je zelo dinamično, zelo u s° serviral in bil tehnično boljši v vseh odbojkarskih elementih. Tudi Konto v,ejjKe zadovoljile z igro, posebno z borbenstjo, škoda pa, da so lepim akcijam sledi zjast1 pavze. Na mreži se je posebno izkazala mlada Regentova. Zelo požrtvovalna J bila Petra Križmančič, čeprav je komaj okrevala po bolezni. (J. D.) Košarkarsko promocijsko prvenstvo Obe naši ekipi praznih rok FERROVIARIO - 99:86 (48:49) KONTOVEL: Ban 3 (1:2), Grilanc 13 (3:4), Gulič 22 (3:8), Sterni 14 (4:6), Štoka 13 (1:2), Starc, Civardi 12 (4:4), Pahor 3 (1:2), Čuk 6 (2:5). TRI TOČKE: Gulič 5. V derbiju kola promocijskega prvenstva na Tržaškem je bil Kontovelcem proti Ferroviariu usoden drugi polčas. Naši so odlično začeli, saj so v 3. min. vodili že z 12:1, minuto kasneje pa za 15:3. Kontovelci so nato vodili vse do 16. min. z desetimi točkami razlike. V drugem polčasu pa so naši igrali zelo slabo in z delnim izidom 5:21 visoko zaostajali. V 32. min. pa so celo nadokan-dili ves zaostanek in se približali na tri same točke (72:75), domačini so nato spet povedli za 10 točk. Naši so predvsem po zaslugi Guliča in Civardija v 38. min. spet zmanjšali razliko na 85:88, nakar pa so zgrešili več prostih metov in tudi izgubili. (D. Starc) KONTOVEL ALBA - DOM GOMETAL 75:62 (38:30) DOM GOMETAL: Gruzovin 2 (2:2), Košuta 15 (6:10), Dornik 2, Ambrosi, Or-zan 7 (2:7), Semolič 11 (3:5), Bric 2 (0:2), Battello 6, Čubrilo, Prinčič 17 (5:6). PON: Andrian (36), Dornik (35), Rotri-guenz (37), Brandolin, Orzan in Battello (39), Prinčič (40). ON: Dom 30, Alba 31. 3 TOČKE: Košuta in Orzan 1. Domovci so tudi v 3. kolu promocijskega prvenstva zasluženo izgubili v Kr-minu proti ekipi Albe. Brumnovi varovanci so bili enakovreden nasprotnik vse do 10. minute, nakar so si domačini priigrali 10 točk prednosti, ki so jih ohranili vse do konca srečanja. V drugem polčasu so naši imeli nešteto ugodnih priložnosti, da bi nasprotnika dohiteli, toda jih niso znali primerno izkoristiti. Večkrat so se domačinom približali na samih šest točk zaostanka, toda več niso zmogli. Katastrofalen odstotek v metih na koš in slabo izvedeni prosti meti so naše dokončno pokopali. Tokrat gre pohvala le centru Prinčiču, ki je zaigral v velikem slogu, (af) Kras NADALJEVANJE S 1. strani H Alen* kučin je najprej igrala Pr . • pro1- Obad, nato pa proti Ravbarje • rav taki igralki ni bilo mogoče dos jZgu-ničesar. Obe Krasovki sta prV1 t nju bili na 8, drugega pa na 5. Prl. nje me° za Verono je bilo na vrsti sreč-» ^ br®z obema Jugoslovankama. Na , že °a napetosti, ker je bila Batinice ^jja v videz povsem strta. Perkučinova Jbreyni' vidni zagati, ker je morala tak obVeZ' lostno odpraviti tekmico, ek?P - nosti pa so nalagale konec te^\,0jieta ? Predsednik Krasa Zvonko oi oto r bil ob porazu posebno Prizad„»rtoV8lll]; tekma, v kateri nismo imeli J1.^ z bolj točk. Te moramo iskati v srečae(jal. ustreznimi nasprotniki,« je P°v SURGELATI ARENA VE®°1^1, 7:21}' Ravbar - Busnardo 1:2 121A • 2M . Batinič - Pennacchini 2:0 l j3atirljC Obad - Perkučin 0:2 (8:21, 5:2 )• Busnardo 2:1 (21:13, 18:21, 21: r penPa Perkučin 0:2 (8:21, 5:21), Obad perkUč>p chini 0:2 (13:21, 8:21), Batmic 0:2 (10:21, 5:21). BRUNO KR1^ nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST Ul. sv. Frančiška 38 Tel. 768667 - 772002 VRTNARSTVO ”11 Giardiniere“ — drevesa — grmičje — sadno drevje — krizanteme 34017 — TRST — Prosek 1000 — Tel. 040/251130 A Ido Rupel, dobitnik Bloudkove plakete Kritično o današnjem in preteklem dogajanju la \ komunalnem centru v Domžalah je v četrtek poteka-naj°-VeSnost °b podelitvi Bloudkovih nagrad in plaket, oraV .družbenih priznanj za tekmovalne, strokovne in tinrimzaciiske dosežke v slovenski telesni kulturi. Ob pe-Sel vojsetletnici te pobude so podelili šest nagrad in dvaj-fiun ; Me<^ letošnjimi nagrajenci je bil tudi prof. Aldo s Pe: iz Gorice. Priložnost izročitve Bloudkove plakete °'izrabili za pogovor z njim. ™®JPrej, kako je bilo na nagrajevanje v Domžalah? p , eseda, ki mi samoumevno pride na jezik, je: prijetno. _ ] Ali Vn idn/Iam en inlrnnn nl-TTnvnn -- — (e e® lahko dodam še tekoče, stvarno, povezano in sproš-pov°' ^ mislih imam vse: od scenografije do govorov, od ljU(j®zoyalca do dveh nastopajočih zborov, od simbolike do pr . . Zfianih in meni nepoznanih. Posebej je bilo prijetno taJet' Plaketo ravno ob petindvajsetletnici prve podelitve: zaradi okrogle številke. Se osrednji Sloveniji nisem bil že nekaj mesecev. Zato p: sPričo vseh dogodkov in zlasti časopisnih opisov paz- Oa n Poslušal in skušal »prebrati« ljudi okoli sebe ne samo zau t ■ eVan^u in sPrejemu. temveč tudi ljudi na ulici : toastavlJal z najrazličnejšimi pretvezami in vozil sem av . : najrazličnejšimi pretvezami in vozil sem avtos- Pos/16 V nobenem nisem zaznal zaskrbljenosti in niso mi Svili običaineaa vnrašania. kai nrpkn mpip mislimo n prj?aianju. Seveda se kdo najde in poreče, kaj pa naj si bel,8 ■ emo 0fl na kup zbranih športnikov, njim gre le za stv C1rkus, za športno sredo in še največ za sobotno prven-v6(j n° tekmo. Takim ocenjevalcem seveda ni pomoči. Po-z har bodem skratka, da si že nekaj časa nisem v sozvočju tl. (jClnom Pisanja dnevnika. Sicer bi moral tudi jaz napisa-Ces(a me je zaskrbela motorizirana kolona vojaštva na avto- v°iaške vaje? da so jeseni vsakokrat najobičajnejše Tako sem doživljal nagrajevanje v Domžalah.« kako eeenjuješ vrednost te nagrade? j^” redsednik Brvar je v govoru povedal, da je v poltret-2araridesetletju Bloudkovo nagrajevanje postalo prestižno g0v ptrogosti komisije pri obravnavanju poslanih predlo-aek' ,Sicer pa menim, da je vsakdo, ki nagrado prejme, P°truri *n simbo1 °kolja, iz katerega prihaja. Delaš in se tazuUcilš z nekaterimi pozitivnimi rezultati tudi zato, ker vfas"h ' da te okolje spodbuja, da sprejema tvoje predloge, Potrn tUcb zaradl tega, ker ni boljšega človeka, pa vendar -cip.p^fti je pač treba eden z drugim. Kdor potrpi nekaj izbo l6tR v različnih okoljih in okoliščinah pride morda v za kakšno priznanje?« V tern*^11-* me' da te Prekinern; nekaj trpkosti zaznavam sov ^°t trpkost gre za kritičnost do pojavov, do odno-Za l'et° °bravnavanja tega, kar delaš. Bloudkova priznanja teia„ 0 *989 časovno sovpadajo s stovajsetletnico slovenske l6Sne kulture v Trstu. Ne ............. na s^°dnosom, ki ga ima naša organizirana in neorganizira-sem ,uPnost do te proslave in priprav nanjo, s tistim, kar ljajj ■ °zlvljal pred dvema letoma, ko smo v Gorici pripravki pra |udi izvedli stoletnico goriškega Sokola. Ni da tržaš-Vansk'S aVi ne privoščim, saj bi se izneveril svojim svetoi-kesenltn koreninam in vsemu tistemu, kar sem napisal vz-b0ttl ®9a iz raziskovalnega, toda nisem še prebolel in ne bilj g“ier» uočem, omalovaževanja, ki sem ga bil in smo ga To -621? v Gorici s strani vseh. Lahko grem po spisku, jen s )e tisto, kar pravim o vztrajanju in potrpljenju. Vzgo-111 P®č bil, da poraz ne obstaja, če ti sam tega nočeš; morem se znebiti primerjave V sredo v Kulturnem domu v Gorici Kotalkarska revija kijučij^otalkdrsko revd° se v sredo, 29. novembra, za- Go ° ,Praznovanja ob 8. obletnici Kulturnega doma Lne(J r'G- Na večeru bodo nastopili kotalkarji Špor-zar£ . društva Vipava s Peči ter zastavonoša našega oper^fkega kotalkanja, Samo Kokorovec, sicer član stav]; Poleta. Kokorovca ni treba posebej predse dap^ ° Predstavnikih ŠD Vipava pa povejmo, da orjgin11 asa vestno pripravljajo na revijo, saj želijo na ke, sarl h n *n sv°jevrsten način prikazati svoje dosež-dolgoletnega požrtvovalnega dela. nje 0n se bo pričela ob 20.30 v telovadnici osred-nega *,lske slovenske kulturne hiše. V uradu Kultur-048j,,^°™a je v teku predprodaja vstopnic (tel. ^ Z8°). saj je razpoložljivost mest omejena. —__________________ ^--------obvestila ?rlredjR vG, "SMUČARSKI ODSEK a utarskP l®lovadnlct v Dolini sejem ?a>ies, 26 , preme- Prodaja opreme bo a do ig"m:> °d 10. do 12. ure in od °2l W.Vabtt‘ri' 2?‘ l’ m ' 0d 18‘ ptiredl v a ŠD MLADINA sp-e in rahi^U A" Slrk v Križu sejem n dei°Va j ione smučarske opreme (v sejma-1a * ‘r9°vino Hill šport). Ur- °d »O- doV ureS' 2®' in Jutri 27- m-. kotKob^VlN (8?vcU s^mn>lreIa božično zimovanje ianjem n j. arskim tečajem in smu-2« ‘989 Za ,n^ od 23‘ do 31. decem-,el' “ ' decemh^!.6? tega Priredi v nede- gre le za dialektiko in sosledico dogodkov; iz vsakega obroča je izhod, ne da bi si ti bilo treba odpovedati načelom. Zavedam se, da je tako izvajanje bogokletno, ko se po vrsti oglašajo preroki z odrešilnimi formulami o pragmatičnosti.« Kje se je pri tebi pravzaprav začelo, če ostaneva na področju gibalnih dejavnosti? »Najprej naj zaključim zadnjo misel. Smatrajo me za ideologa, ideologi so sedaj pod udarom, zato vsem, ki prisegajo na odmiranje ideologij - tudi v telesni kulturi - paša pozabljati, kar so ideologi stvarnega opravili, ne glede na to, da je tudi priseganje na odrešilnost umiranja ideologij tudi ideologija; in še kako napadalna in zagrizena. Problem je nekje drugje; problem je v interesih, ki se premikajo iz enega okolja v drugega, iz ene generacije v drugo. To so znane stvari, le da jih nekateri doživljajo, kot če bi se prebudili iz sna, kot če ne bi imeli prav nobene zgodovinske zavesti. Kje se je začelo? Začelo se je s Čajotom pri Sv. Ivanu v Trstu, ko nas je pripravljal na prvomajske nastope. Gibanje sem od vsega začetka dojemal kot prvino, ki je pomembna tako za zdravje in ravnotežje kot za družbo, v kateri živiš. Nadaljevalo se je na štadionu Prvi maj še vedno s koreografskimi nastopi, potem pa je prišlo do specializirane dejavnosti z orodno telovadbo in nato "od žoge do žoge", kot sem že enkrat napisal (tiste za namizni tenis pri društvu Škamperle, tiste za odbojko pri Društvu slovenskih srednješolcev in pri Boru, tiste za košarko in tenis na Visoki šoli, tiste za fizioterapijo kasneje itd.) ter od barikade do barikade. Naslednji izziv, ki je pred nami, je po mojem znanstveni pristop k gibalnim dejavnostim.« Kaj misliš s tem povedati? »Po drugi svetovni vojni so bile tri ali štiri velike spodbude, ki so kakovostno premaknile telesno kulturo na naslednjo, višjo stopnjo. Prva je bila politično-sindikalna, druga je bila narodno-obrambna, tretja je bila množičnost povezana s kapilarnostjo, četrta je bila vdor - v pozitivnem smislu besede - gospodarstva v telesno kulturo. Naslednja spodbuda naj bi bila vdor znanosti. Če bomo hoteli in če bomo znali seveda. Nekaj pozitivnih znakcev imamo že pred očmi.« V službi si se predčasno upokojil. Kaj pomeni ta odločitev na področju gibalnih dejavnosti zate osebno in kaj za skupnost, ki je ne glede na povsem razumljivo dialektiko odnosov in ocen, smatrala, da si Bloudkove nagrade vreden? »Osebno se ne spremeni prav nič. Vedno bolj sem prepričan v gibanje kot vadbo, kot izražanje, kot dojemanje; še vedno bom tekal po suhem in snegu, smučal, kotalkal, igral odbojko, planinaril, telovadil, če bo prilika tudi na orodju. Tudi do okolja velja vse po starem z izjemo pač, da nimam več šolskih ur. Pa tudi to ne velja povsem, ker bom na zasebni osnovni šoli v Špetru nadaljeval z zelo privlačnim pristopom k gibanju, ki ga tisto družbeno okolje zahteva. V organizacijski smeri pa me trenutno najbolj prevzema naloga, za katero me je pooblastil IO ZSŠDI in sicer, da v začetku prihodnjega leta pripravimo širok posvet o zamejski telesni kulturi.« Na sliki: Aldo Rupel ob podelitvi Bloudkove plakete. Pogovor zapisal RUDI PAVŠIČ frF^X?0?ir-kiTz,‘tVpo^ P>da50e23o6bV Ve^ihVuPrahOVanla P° PetBLmučarska tel*®- da se nadaljuje 20 ^ °d 19. a« ,n°ladba vs.ak torek in S°li D°e WI$WAR S. R. L. Ul. Maiolica 15/b evaZ 2 o.t.e. Ul. Roma 11 - Trst - Tel. 040/362483 Velika izbira dragocenih daril 3eviii, Ure za starejše na osnovni Na a RAD|° OPČINE nedehe^1 °ddaT Radia Opčine Tr,Slušali neposrededelje" bomo lahk° ~ 6Sti- - APnco"deon.Zren0s s tekem T°9a in šn c?kmah Bora Elpro ŠZ dil ®a športa v T^anizlranega sloven-tnl *}e.Pnsreden ZV*' °b 17-30 bo sle-0b >tus . J Pen°s 12 Padove s tek- ča)ni tedenski ?' Jutri ob 18- uri bo 6nskl športni komentar. fersina ast FERS01/1 /X 34011 DEVIN-NABREŽINA (Trst) fersina Nabrežina Kamnolomi 63/A Tel. 040/201122 - Fax 040/201130 ^La finaatra) ZASTEKLITVE iz ■ U > ■ 0. domači šport - domači šport DANES NEDELJA, 26. NOVEMBRA 1989 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v Rubanu, Ul. Rovigo: Virtus Padova - Jadran PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Cicibona DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Miljah: CGI Dino Conti - Cicibona; 9.00 v Trstu, šola da Vinci: Ferroviario - Kontovel NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, šola Caprin: Santos -Bor DEČKI 9.00 v Trstu, šola Caprin: Santos -Breg NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Visinaleju: Visinale - Juven-tina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Porpettu: Porpetto - Vesna; 14.30 v Gonarsu: Gonars - Primorje; 14.30 v Ogleju: Terzo - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - So-vodnje; 14.30 v Trebčah: Primorec -Breg; 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Kras; 14.30 v Nabrežini: Ju-nior Aurisina - Gaja NARAŠČAJNIKI 9.45 na Opčinah, Villaggio del Fan-ciullo: Chiarbola - Breg; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Audax; 12.00 na Opčinah, Villaggio del Fanci-ullo: Azzurra - Primorje NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Servola; 10.45 v Miljah: Fortitudo -Primorje ZAČETNIKI 9.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Itala San Marco A; 11.45 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - S. Luigi Vivai Busa; 11.45 v Dolini: Breg - San Nazario Su-percaffe; 12.30 na Proseku: Primorje -Zaule Rabuiese; 10.30 v Doberdobu: Mladost - S. Marco ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Pallavolo TS - Bor; 9.30 na Opčinah: Sloga - In-ter 1904; 11.00 v Ločniku: Le Mode S. Luigi - Šoča Sobema UNDER 18 ŽENSKE 11.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Prevenire; 11.00 v Dolini: Breg Agrar -Club Altura Omse; 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - OMA UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - Tečno Prog-res UNDER 16 ŽENSKE 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friu-lexport - Ricreatori B NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 10.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Farco -Recoaro Agostini ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Cel-lini Padova SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 26. in 27. novembra v dvorani Igo Gruden - Nabrežina št. 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka) Sejem nove in rabljene smučarske opreme Stojan in Any s trgovino 3 A SPORT (TRŽIČ - Viale San Marco 5) vam bosta na razpolago z novostmi 1989/90. URNIK SEJMA: danes, 26. t. m., od 10. do 21. ure in jutri, 27. t. m., od 15. do 21. ure Castiglioni obutve korzo u. saba 2 - tel. 764007 trst korzo del popolo 9 - tel. 72590 tržič JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI EDOARDO FURLANI TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 KOMPRESORJI S PRIKLJUČKI ZA POBIRANJE OLJK - zostopnik HONDA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH motorne žoge STIHL stroji za obrezovanje grmičevja STIHL podjetje, ki se je preraslo »Tu imaš dvajset tisoč kvadratnih kilometrov pokrajine, to je tolk pa tolk milijard kubikov lesa, čez tri dni da vidim firmo!« (1948) Tako so se delale firme. Sicer pa — ali so se pionirska dejanja kdaj začenjala bistveno drugače? V takih časih se je porajala nenavadna podjetnost, ki navdihuje naslednike. »Na, tu imaš vse, avto, šoferja, pelji te Amerikance zaradi mene kamor kol, jaz hočem videt pogodbo!« Tako se je delal biznis. (1968) In če v tistih časih ne bi imeli treznih ljudi, ki so znali biti skromni ter delati s pametjo in mislijo na to, da bo jutri še en dan — bi bili danes na tleh. »Ali bomo imeli trg ali pa nas ne bo!« To frazo gotovo poznate, ampak zdi se nam, po pravici povedano, nekoliko napihnjena. Seveda bomo imeli trg, že zdavnaj ga imamo, široko razvejena in zanesljivo vodena dejavnost pa nam zagotavlja prožnost, trdnost in nadaljnji razmah na njem. Izvažamo in uvažamo od šivanke do helikopterja. V svojih prodajnih centrih in trgovinah že zdavnaj ne ponujamo več le pohištva, temveč tako rekoč vse, od mikročipa in igrač do polizdelkov in kompletne opreme za stanovanjsko hišo ali pa poslovno stavbo. Imamo svoj kompleksni inženiring, družbo za financiranje in razvoj ter klub vrednostnih papirjev. Zastopamo vrsto vodilnih svetovnih proizvajalcev izdelkov za industrijsko in splošno porabo. Ustanavljamo skupna podjetja v domovini. Imamo konzorcije, predstavništva in lastna podjetja na vseh celinah sveta. Imamo trg, kapital, ljudi in dobre družabnike. Od danes naprej smo Mednarodno podjetje Slovenijales. Gospodarsko moč svojega podjetja v mednarodnem prostoru lahko ohranjamo in hitreje krepimo samo z dobrimi družabniki. Pri usmeritvi v iskanje novih trgov, uvajanje novih izdelkov in storitev se želimo povezovati s tistimi, ki vidijo v sodelovanju in sovlaganju z nami korist za obe strani. Ob zanesljivem vodenju, pravi motivaciji in izpričani kakovosti bomo tudi v prihodnje uspešen in zanesljiv družabnik. Izrazita odprtost do okolja, njegovih zahtev in potreb nam omogoča širjenje in rast. S podjetnimi in strokovno razgledanimi ljudmi odhajamo na odprto. SLOVENIJALES Uspešno in trajno družabništvo