, AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY ICES itner d. fe ri of' C^i jcrseP bef„ je® of ei AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, APRIL 6, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. fee ruske rezerve hite v linijo napadu na Indijo 3n Umnriam j — Prve rezerve ruske jjjj. .-Preko zime trenirane in •M eJe3o več milijonov mož, hi J. Nno linijo vse od Lenin fla do Azovskega morja. Ru 8o 7 n° 'mela PriPravljeno arma- ^ J Poved?'000 mož' da ustavi na" jj8tr ofen,; nem»ko pomladansko of ^ . A iti 21V0, Rus? ,8v "e nameravajo odjenjati v, C°°fenzivo' ki S°J° Pričeli Mfife112;0mdecembra, čeprav je ta *(jr , a zadnje tedne nekoliko er A* P Ilenala radio poroča, da ni bilo na fronti posebnih sprememb j zadnje dni. Dalje poroča radio iz Moskve, da je dobila garnizi-ja v Leningradu močno ojačenje in to po dvotirni železnici, ki je bila speljana preko zamrznjenega jezera Ladoga. Na fronti pri Leningradu je zadnje tri dni padlo 3,400 nemških častnikov in mož.. Na fronti pri Kalininu, severozahodno od Moskve Rusi še vedno napredujejo. Največ je tukaj v akciji ruska konjenica, ki prizadeva Nemcem dosti preglavice. KI ČASOPIS 0 POTUJCEVANJU SLOVENIJE M 5i Nemškega lista 'Das Reich' g110 sledeče odstavke, v Pot na°iji opisujejo pomen :egaP°tujčevanja sloven-"Ro a na štajerskem: '-^."radniki civilne upra-v°aitelji Heimatbunda za- i katim delom' ni bil° lju" u v, e ki se mogli navesti astale so velike težave, atl.,prebivalstva in zaradi st anja. Delni uspeh je 0dtod, ker so razni uradi dobro razumeli 80de^avleit6Tr Si je i2bral C1dvce skoraj samo iz t SI i!?01! ljenja v Reichu. Že od 15. oktobra naprej ni več nobenih carinskih omejitev ali potnih listov. Nemec iz Reicha prihaja sem brez vsakih težav -o- Vsak en cent kazni sta brata plačala Nashville, Tenn. — Federalni sodnik je obsodil brata Knight vsakega na en cent kazni, ker sta se hotela odtegniti vojaški službi. Tako milo kazen sta brata dobila zato, ker sta dokazala, da sta hotela prostovoljno vstopiti v armado, pa nista bila sprejeta radi telesne nesposobnosti. Potem se pa tudi nista hotela odzvati pozivu naborne komisije. -o- Vlada bo nadzorovala vso izdelavo lokomotiv Washington.—Vlada je "zamrznila" vse nove lokomotive in železniške vozove v izdeloval-nicah. Urad vojne produkcije bo pozneje določil, koliko lokomotiv in koliko železniških voz se sme izdelati in bo morda ustavila izdelavo potniških vož. Odredba je prišla, ker primanjkuje materiala, zlasti pa jeklenih plošč. -o- Danes bo vojaška parada Danes je armadni dan in v Clevelandu bo velika parada Programom. Za ! vojaštva. V paradi bo 130. pe-š°lami so prišle viš-1 hotni polk, 124. topniški in pe-,h Pred kratkim je bilo hota 33. djivizije iz taborišča ftei TJuclh upravnih; edi- Zato tudi ne težav z uslužbenci, lje am° Za to, da se novo k clIwprej vtelesi Gau-• . » ^ kot tisoč vzgojite- wgojiteljic' ki ->im otrou zaupati pouk 80,-v 2250 razredih v del" dežele, je dal ' Wmark- Ti so veči" w J? učitelji in učite- i K Sz ,° lko dijakov in dija-' S; nt. zarin,- Zadnjega letnika učite- •^l{titWVOditelji in voditelji jHe S J'u»enda in Bund \[ 1Vlaedchen. Med do- "aiti ?mci pa bi,° mogo-" v le i 1 leto se je začelo W , načrtu, prvo leto s nialo učnih moči. li'H ,naniti Pouk tudi v A>viinadaljevalnih šolah- \ Srn° tudi petnajst ^ o^f^eato jugoslovan-civilno upravo «ich°Vili upravo po zgledi Sq a- Največji deželni D^j^aj Maribor (112,- Hiv ,V) in ptuj (i02'- S^cev). Dva manjša |L/. * v Posavju . . . " Je bi]0Zofibajoč se ostrosti, ■ ^°goče, smo življe- ziv- n3em delu preureditvi in razmerah ^Ov; Forrest, Tennessee. Ob 11:30 se prične parada na Euclid Ave. in 21. cesta, ki bo šla na Public Square, ob 2:30 pa bo parada skozi industrijski del mesta. Rojak prosi za obiske Joseph Pegritz, stanujoč na 9404 Hough Ave. 3. nadstropje, se nahaja doma na bolniški postelji in prosi prijatelje, naj ga kaj obiščejo. Pogreb John Marolta Jutri zjutraj ob devetih bo pogreb John Marolta iz Zakrajško-Vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Colombo, Ceylon, 5. aprila. — Japonci so izvedli prvi napad na otok Ceylon, ki leži na skrajni južni točki Indije. Toda ta napad so drago plačali, ker izgubili so 27 svojih letal in morda celo pet več, katere so sklatile obrambne baterije in ameriški ter angleški letalci. V nedeljo; zjutraj so pa zavezniški letalci poškodovali Japoncem nadaljnih' 25 letal. j Nad Ceylon je priletelo danes zjutraj 75 japonskih bombnikov, ki so metali bombe na pristanišče, železniško postajo in zrako^ plovni pristan. Japonci so izvedli napad na otok Ceylon nepričakovano, kot' 7. decembra na pristanišče Pearl na Havajih. Napad je prišel ob osmih zjutraj v soboto. Kot se sodi, so prileteli japonski bombniki z ladje, ki nosi letala in ki je morala biti nekje v bližini. -o-- 900 beguncev je dospelo v Anglijo London. — Iz Daljnega vzhoda je dospelo v Anglijo 900 beguncev, med temi 500 žensk in i. otrok. Mnoge žene niso slišale od svojih mož, odkar je njih ladja 30. januarja odplula iz Sin-gapora. -o—:- Danes je preteklo eno leto, ko je p a d l a prva nemška bomba na Jugoslavijo! Brez napovedi vojne, brez svarila so prihrumeli n e m š k i div jald nad Belgrad ter morili in uničevali. Na tisoče nedolžnih žrtev je p\a dl o prvi dan, med temi Slovenec, minister Franc Kulovec. Den 6. aprila, 1941 naj nam bo neprestano pred očmi! , Ob tem spominu ponovimo prisego, da bomo storili vse v svoji moči za poraz osišča, za osveto naših padlih žrtev. Kri za kri, zob za zob! Večna slava žrtvam, ki so dale svoje življenje za svobodo domovine, ki so se žrtvovale za demokracijo in za dosego pravičnega in trajnega miru! Ameriške podmornice so potopile ali poškodovale štiri japonske ladje £nka je izumila važen stroj VSa»e ne pirnat' s°Pro" jn Andrejca Pirnata, V A Tunika iz 1288 E. v družbi Mr. Ed. v5 Cmila stroj in tka- \ 0Se zakrpa vsako- V^nJ0' .na;isi bo iz tkanine 1 e in sicer se zakrpa V par sekundah k^i (C^Pano, ali nogavice, l v To se napravi )"J % '' n°» da se krpa abso-^ nePoZna. V, 'Hjrlh (>i MU° se zelo interesira- vk ln čistilnice, kjer mo-ev*ti Šivilje. Stroj in iznajdena tkanina to napravi s kratkim procesom. Mrs. Pirnat demonstrira z največjim uspehom po vseh večjih ameriških mestih. Mrs, Christina Pirnat je hči poznane žibertove družine. Njen oče je ustanovitelj Slovenske dobrodelne zveze, sama pa je tajnica dru štva Friendship Grove št. 125 W. C. in uradnica podružnice št. 14 SŽZ. Mi naši brihtni Slovenki iskreno čestitamo in ji želimo kar največ uspeha z njeno iznadbo. Zločini se množe v Zed. državah Washington. — Federalni preiskovalni urad naznanja, da so se večji zločini izdatno pomnožili v letu 1941 nad onimi v 1940, dočim so se zmanjšali ropi in tatvine. V letu 1941 je bilo v Ameriki nad 1,000,000 večjih zločinov, ali za 14,000 več kot leto prej. -o- 21 Poljakov so zopet Nemci usmrtili London. — Iz Zuricha, Švica, se poroča, da so nemške oblasti na Poljskem usmrtile zopet 21 Poljakov in sicer radi umora dveh Nemcev. --o- Nov grob Po kratki bolezni je umrla na svojem domu, 1137 E. 77. St. Mary Chandek, rojena Ban, stara 58 let. Doma je bila iz Lokve pri Divači, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Jo-sepha, dva sina, Ludvika in Milana, dve hčeri, Mary in Molly, štiri sestre: Jennie Kenick, Josephine Ladiha, Frances Glazer in Caroline Trebeč ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair AVe. in na Kalvarijo. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje. V Clevelandu so prijeli zopet 3 sovražne tujce Federalna tajna policija je v Clevelandu v soboto prijela dva Italijana in enega Nemca. Odkar je vojna, so v Clevelan du prijeli že 36 sovražnih tujcev nemške in italijanske narodnosti. Nova tajnica V petek so prinesle vile rojenice družini Mr. in Mrs. Jerry Bohinc zalo hčerko, ki bo kadar doraste, gotovo tajnica pri ato-vem podjetju, Norwood Appliance & Furniture. Mati in dete se dobro počutita v Mt. Sinai bolnišnici. Naše čestitke. Sladkor se bo delilo po porcijah, kot določeno Washington.—V časopisih in na radiju se je v zadnjih dneh govorilo in pisalo} da vlada najbrže ne bo delila sladkorja po porcijah, ker da ga je toliko, da ni nobene potrebe za ta korak. Toda urad za vojno produkcijo in urad za administracijo cen naznanjata javnosti, naj ne verjame takim poročilom in da se bo sladkor merilo na porcije, kot prej poročano. -o- Poboj med belimi in črnimi vojaki Fort Dix, N.~ J.—V četrtek večer je prišlo v tem taborišču do streljanja med belimi in črnimi vojaki. Trije vojaki so bili ustreljeni, pet jih je bilo ranjenih. Sprli so se v nekem zabavišču, kjer so vojaki čakali pred telefonsko hišico, da bi se poslužili telefona. NE BO JEDEL IZ JAPONSKEGA KROŽNIKA Toledo, O. — Cecil Cook je sedel pri kosilu v nekem restav-rantu in prav zadovoljen je bil s kosilom. Potem je pa slučajno krožnik obrnil in videl na drugi strani napis: Made in Japan! Cook je treščil krožnik ob tla. Policiji je povedal, da ima tri sinove v armadi, dva pa čakata na vpoklic, pa da ne more videti nobene japonske robe. Za razbiti krožnik je moral plačati 50c, kar je storil pod protestom. -o- Smrtna kosa V nedeljo zjutraj ob devetih je nagloma umrl rojak Frank Pobega, star 57 let. Doma je bil iz Istre, odkoder je prišel sem pred 25 leti. Po-poklicu je bil krojač in je bil član društva Mir št. 10 SDZ. Poleg žalujoče soproge Amalije zapušča 7 otrok: Blanche, Lucille, Agnes, Frank, Vida Mae, Richard in James, brata Antona tukaj in Karla v W. Va. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 4104 E. 91st St. pod vodstvom Louis Ferfolia. Naj počiva v miru. Iz Jbolnišnice Peter Malavašič, 391 E. 162. St. se je vrnil iz bolnišnice. Tem potom se želi lepo zahvaliti za obiske in cvetlice, prinesene mu v bolnišnico. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu. Anglija in Italija sta začeli izmenjavati bolne in ranjene ujetnike London.—V soboto sta začeli Anglija in Italija izmenjavati ranjene in bolne vojne ujetnike. Ladji, katerih ena je vozila Italijane iz Afrike, ena pa Angleže iz Italije sta pristali v Smirni, kjer sta ujetnike izmenjali. Za to izmenjavo se je delalo šest mesecev in število izmenjanih ujetnikov ni igralo nobene vloge. Anglija ima petkrat toliko Italijanov ujetih kot Itali-!ja Angležev. Pogajanja je imela v rokah Švica. Podobna izmenjava vojnih ujetnikov med Anglijo in Nemčijo se ni izvršila, ker se državi nista mogli sporazumeti na številu. Torpedirale so dve križarki in dva nosilca letal. -Podmornice so bile v akciji južno od Jave in v Indskem oceanu. — Amerikanci so potopili Japoncem že 29 bojnih ladij in jih poškodovali 40. Washington.—V zadnjih dneh so ameriške podmornice napravile občutno škodo Japoncem s tem, da so jim potopili ali poškodovali štiri bojne ladje. Poročilo od mornariškega oddelka vlade se glasi: "Potopili lahko japonsko križarko v bližini otoka Christmas, južno od Jave. Poškodovali drugo japonsko križarko z dvema torpedoma v istem kraju. Prvi dan je podmornica izstrelila en torpedo v japonsko križarko. Podmornica je križarko zasledovala in jo drugi dan ponovno zadela s torpedom. V bližini otoka Bali pa so ameriške podmornice torpedirale dva japonska nosilca letal." Poleg teh uspehov so pa pod- ~—" Vlada je ustavila izdelovanje registrov Washington. — tJrad za vojno produkcijo je prepovedal tovarnam izdelovati razne stroje za urade in pa registre. Te tovarne morajo zdaj izdelovati naročila za armado in mornarico. i-o- Nov rekord ameriškega bombnika London. — štirimotorni bombnik, ki je bil izdelan v Ameriki, je preletel pot iz Nove Fundlandije do Britanije v rekordnem času: 6 ur in 40 minut. Razdalje je 2,200 milj. -o- V zadnji vojni "ubit" gre spet v boj Nashville, Tenn. — William Ross je bil tekom zadnje svetovne 'vojne proglašen ubitim in njegovo ime je bilo vdelano' v plošči na poslopju državne hiše v Tennessee. Toda William se je zdrav vrnil domov. Oni dan si je še enkrat ogledal spominsko ploščo, kjer je njegovo ime, potem je pa šel in se vpisal k marinom. -o- Cleveland jih zaposluje 202,000 Trgovska zbornica je preračunala, da je v Clevelandu danes zaposlenih 202,000 oseb. Lansko leto je dobilo delo 34,-600 oseb. Tj delavci dajo na teden 8,989,000 delovnih ur. Seja in zabava Nocoj ob osmih se vrši seja društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Po seji bo prigrizek in malo zabave. Tajnica bo začela pobirati asesment že ob šestih. Lepa Velika noč Včeraj je bilo vreme naklonjeno onim, ki so imeli novo obleko, da so se lahko postavili. Za prihodnjo veliko noč bo treba pa nekoliko dlje čakati, kajti koledar nam pravi, da bo šele na 25. aprila. Rojenice Pri Mr. in Mrs. Frank Šmalc, 21481 Nauman Ave. so bile na obisku rojenice in so pustile za spomin krepkega sinčka. Mati in dete se prav dobro počutita v Mount Sinai bolnišnici. Čestitke ! mornice zadele v bližini Bali neko japonsko tovorno ladjo, veliko transportno ladjo in poškodovale še tretjo, katero pa niso identificirale. Ameriška armada in mornarica sta dozdaj potopili Japoncem 29 bojnih ladij, nadaljnih sedem "najbrže" potopili, štiri "skoro gotovo potopili" in dve "morda potopili." Vrhuj tega sta poškodovali Japoncem naj- žave. O manj 40 drugih ladij. Amerikanci štejejo dozdaj 25 ladij kot potopljene. Toda ameriške ladjedelnice so dozdaj spustile v morje več novih ladij, kot pa štejejo izgube. Število ladij, ki jih zgradijo japonske ladjedelnice ni znano, toda zatrjuje se, da jih ne tako hitro kot jih gradijo Zed. dr- Več kot 15 ameriških bombnikov dobi Anglija vsak dan iz Zedinjenih držav Washington.—Več kot 15 novih bombnikov leti vsak dan iz Amerike v Anglijo. Tako poroča angleško poslaništvo tukaj. Zatrjuje se celo, da je dospelo v 24 urah v Anglijo tudi 25 novih ameriških bombnikov. Angleška posadka vodi ameriške bombnike preko Atlantika. Manjši, dvomotorni bombniki imajo posadko treh mož, kapetana, krmarja in radijskega operatorja. Štirimotorni bombniki pa imajo: kapetana, god. Toda vsi ti so dobili dobro treningo v Kanadi. Vsak teh bombnikov je do kapacitete natrpan z rezervnimi deli za letala, z zdravilskimi potrebščinami, z prežervirani-mi živili, pošto. Vzamejo tudi časnikarske poročevalce ali diplomate, ki bi radi prišli naglo v Anglijo. Pozimi so odleteli včasih z bombniki v takem vremenu, da so morali najprej odkidati sneg so-pilota, krmarja, radijskega na zrakoplovnem pristanu, operatorja in letalskega inženirja. Mnogo teh pilotov, ki vodi bon^bnike preko morja, je Amerikancev, ki so se vpisali v predno so se mogli zaleteti in dvigniti. Pred odhodom so morali piloti dobro jesti, ker v višini 20,000 čevljev bi bili sendviči mrzli in trdi ko les. Tudi angleško letalsko službo. Mno- kava iz termostatov bi bila mr-go teh se je že udeležilo vojne! zla kot led, predno bi jo mogli v Španiji, na Kitajskem in dru-l natočiti v skodelico. MISLIL JE, DA JE ŽE DOSLUŽIL Columbia, S. C. — Vojaška policija je prijela nekega zamorskega vojaka, ki je čakal na bus, pa ni imel "dozvole" ostati iz taborišča. Ko so ga vprašali, zakaj ni šel v taborišče, je rekel: "Pokorno javljam, da sem se vpisal k vojakom samo za eno leto. To sem ravno včeraj doslu-žil in zdaj čakam na bus, da se odpeljem domov." -o- Zadušnica Jutri, 7. aprila, se bo brala maša zadušnica za pokojnim Martinom Mostarjem, ob četrti obletnici njegovd smrti, v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., ob 8. uri zjutraj. Mr. šubelj je dospel Danes zjutraj je dospel v Cleveland naš odlični baritonist Tone Šubelj, ki bo ta teden nastopal v operah, ki jih bo podala v mestnem avditoriju Metropolitan operna družba. Dobrodošel, Tone! Najden voziček Kdor je izgubil otroški bici-kelj, ga dobi nazaj na 1106 E. 63. St. spodaj, zadej. Iz raznih naselbin Calumet, Mich. — Dne 28. marca je tukaj umrl John Turk, star 84 let, oče bivšega gl. tajnika SNPJ Matta J. Turka. Rojen je bil v Dobličih v Beli Krajini in v Ameriko je prišel, ko je bil star 18 let, torej je bival tukaj 66 let in 50 let je delal v rudniku Calumet & Hecla Co. Ože-njen je bil 53 let in zapušča ženo — njeno dekliško ime je bilo Ana Fink in rojena je bila na Tanči gori pri Črnomlju.v Beli Krajini — tri sinove, pet hčera, 13 vnukov in dva pravnuka. Pet njegovih sinov in hčera biva v Chicagu. -o- Nad 13 milijonov jih bo registriranih Washington. — Na podlagi zadnjega ljudskega štetja se računa, da se bo na 27. aprila registriralo v Ameriki 13,589,-799 moških v starosti od 45 do 64 let.. Seja škrjančkov Nocoj ob 7:30 bo seja škrjančkov v navadnih prostorih. Starši so prošeni, da se udeleže v velikem številu. r r 8117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland Do Došti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 80 Mon., April 6, 1942 Izza kulis v Washingtonu (Za Ameriško Domovino poroča kongres nik Stephen M. Young) Aleutski otoki so kot pšica, ki kaže naravnost proti osrčju Japonske. Sam Stvarnik nam je dal te otoke kot podaljšek Alaske proti zahodu in jugu in ki so kot ustvarjeni za pristajanje in odletavanje bombnikov. S konice teh otokov je ravna črta do Tokia in — do zmage. Dvomljivo je, da bi naši armadni in mornariški voditelji vprašali za ogromne vsote denarja v svrho dobitve vsega ju-žno-pacifičnega okrožja, ko nam pa ponuja Alaska kratko in direktno pot za napad na Japonsko z našimi bombniki, katere bi podprla naša bojna letala in naša bojna mornarica. Kadar bo Japonska potegnila svojo zračno in pomorsko silo domov, da bosta branili dom, bo ofenziva v južnem Pacifiku skoro igrača. Ideje starih plezavcev v armadi in mornarici ter ne-vošljivost in sovražnost med posameznimi edinicami, delajo sive lase tako našemu vrhovnemu poveljniku kot narodu. Za zgled imamo lahko dejstvo, da je moral dati predsednik Knudsenu šaržo generala v armadi, ker drugače bi ga armadni častniki ne ubogali. Mi se moramo okoristiti s porazom v pristanišču Pearl ter bi morali sedaj napraviti spremembo pri naših višji-h glavah v armadi in mornarici, kar bi bili morali sicer napraviti že pred leti. Nobenega dvoma ni, da bi se moral ustvariti oddelek za narodno obrambo in tajnik tega oddelka bi moral biti v predsednikovem kabinetu. Vojni tajnik Stimson in mornariški tajnik Knox bi bila odstavljena in tajnik narodne.obrambe bi bil imenovan. Preiskava je dognala, da nista admiral Kimmel in general Short popolnoma nič sodelovala. Toda brez sodelovanja bojnih edinic ne pridemo nikamor. Tudi Angleži so začeli to spoznavati, toda morali so najprej žrtvovati bojni ladji Prince of Wales in Repulse in izmuziti se je morala nemška bojna mornarica pred nosom Anglije skozi Rokavski preliv, predno so uvideli, da mora biti absolutno sodelovanje mornarice in zračne sile. Zato bi morala naša vlada takoj ustvariti oddelek narodne obrambe, ki bi vodil vso obrambo dežele in ki bi bil odgovoren edino predsedniku kot vrhovnemu poveljniku armade in mornarice in pa narodu. V tem oddelku bi morali združiti vso zračno silo, vso armado in vso bojno mornarico, ki je zdaj razdeljena med vojnim in mornariškim tajnikom. Tozadevni predlog v kongresu bi moral biti vložen brez odlašanja. i * Ameriška legija, ki je zdaj stara 23 let in ki ima več kot 12,000 edinic, je že storila mnogo v zvezi s treniranjem prostovoljcev pri civilni obrambi. Ta patriotična organizacija mož, ki so služili v prvi svetovni vojni, bo storila še mnogo pri naši civilni obrambi. Ako bo sovražnik napadel ameriška mesta, bodo člani Ameriške legije v prvih vrstah pri civilni obrambi. Njih izkušnje iz let 1917 in 1918 nam bodo zelo prav prišle. Drugi dan so fašisti srečali kmeta Ivana Rubiniča, ki je nesel vrečo koruze iz bližnje vasi v mlin pri Marčani in so ga napadli in ubili kar na cesti. Nekega drugega kmeta, Jakoba Zvek, ki je delal na polju, so fašisti pretepli do smrti. Tako je bil rezultat pohoda fašistov na Krnico sledeč: 3 ubiti, mnogo ranjenih, nekateri zelo opasno; 26 hiš požga-nih, pohištvo in letina uničena; 89 vaščanov je bilo aretiranih in obsojenih od dve do pet mesecev ječe. * * Na 16. junija 1922 je bil odkrit spomenik na Krnu, ki ie eden najvišjih vrhuncev v Julijskih Alpah. Spomenik je bil postavljen v spomin italijanskim Alpinbm, ki so padli, ko so naskočili Krn v juniju 1915. En teden pozneje, 23. junija, je civilni komisar v Trstu poročal, da je bil spomenik razdejan; da je policija že aretirala tri sumljive osebe ter da je na sledu drugim sokrivcem. Dalje je bilo v poročilu, da so prihiteli fašisti iz Udine, toda vsled energične akcije oblasti so se bili potuhnili. In na podlagi tega površnega in dvoumnega poročila so sledile takoj divjaške reprisalije napram slovenskemu prebivalstvu. V tržaški železniški direkciji so italijanski vojni veterani takoj izgnali vse slovenske uslužbence. Isto so hoteli izvršiti tudi pri poštni in brzojavni direkciji, toda to se jim ni posrečilo. Alp ini so zahtevali od generalnega civilnega komisarja, naj zahteva od občin pod Krnom, da postavijo spomenik v teku 15 dni. Ako se to ne zgodi, bodo izvedli kazensko ekspedicijo proti tamošnjemu prebivalstvu. Še bolj pa je razsajal tržaš-ki fašjo. Vse italijansko časopisje, kateremu so se pridružili sicer zmerni časopisi, je odprlo strupeno kampanjo proti slovenskemu prebivalstvu v okrajih, ki jih je Italija nedavno priključila. Medtem se je pa delo osvete že pričelo. Zgodaj zjutraj 22. junija, še predno so prebivalci pod Krnom slišali o uni- BESEDA IZ NARODA Oko za oko Dragi Primorci in vsi Slovenci "oko za oko, zob za zob" so kričali Lahi samo za enega častnika, kateri si je bil sam kriv, da je dobil, kar je iskal (to je bil samo navidezen vzrok) in mi naj molčimo? Naši, katerih gorje in krivice upijejo do neba, ne smejo odpreti ust, trpeti morajo in molčati! Potem ko sta dva italijanska častnika strgala jugoslovensko zastavo, potem ko je bila vržena italijanska granata med naše ljudi, med naše otroke, potem ko je bil naš človek ubit, ko so bili ranjeni naši slovenski otroci, šele potem so v silobranu ustrelili kar je tudi njihova italijanska vlada sama priznala. Po vsem tem so se še upali klicati po maščevanju. Zažgali so nam narodni dom v Trstu, po-žigajo domove naših dragih. Zaprli so slovenske šole, pregnali slovenske učitelje in duhovnike, ali eno jim uzeti ne morejo in to je: "ljubezen do svoje materine besede, četudi jim zapirajo usta, srca jim iztrgati ne morejo." čeravno si oni tam danes ne morejo pomagat, pomagati jim moramo mi. "Oko za oko, zob za zob!" naj bo naše geslo. Nikar ne reči, saj jaz nimam nobenega mojih več. Dragi rojak, jaz nimam več očeta in bojim se, da tudi moja mati ne bo tako srečna da bo uživala prostost, morda jo že krije črna zemlj a, ali to me ne zadržuje, da ne bi delala, pa naj me stane kar koli. Ko pravim "oko za oko" ne mislim s tem da jim moremo storiti to kar so delali in še delajo z našimi tam, edino kar jaz mislim je to, ko bo te vojske konec "proč iz pod jarma'tiranov" pridružite naše Primorce skupaj z ostalo Jugoslavijo, saj so dovolj trpeli 23 let, dovolj fantov in j Odkar se je ustanovil lokalni mož je dalo življenje, njihovo odbor št_ 2 Jugoslovanskega morajo pevci veliko žrtviovati, predno je lepa pesem res tudi lepo zapeta. K temu pa seveda največ pripomore dobra volja, veselje do petja in aktivnost pevcev. Na drugi strani pa tudi pravilno umevanje, splošna kooperacija in pozornost občinstva lahko veliko prispevata k boljšemu društvenemu življenju. Kakor vsako drugo kulturno društvo, ima tudi Planina, kate ro tvorijo sami delavci, potežko če za svoj obstanek. Toda, ker ima zbor dobre moči, katerih naloga je, da s petjem širijo in izražajo delavsko aktivnost, je uverjen, da ga bo narod tudi v bodočnosti po svojih možnostih podpiral, kot v povračilo pa bo lahko upravičeno pričakoval duševnega razvedrila. Kaj bi bilo življenje brez glasbe, petja in moderne umetnosti? Vse to nam ustavrja nove iluzije in vzbuja v nas vitalne občutke in smisel za lepoto. Vsi kulturni narodi goje glasbo in petje, da v pesmi odkrivajo in izlivajo svoja čustva in hre penenje. Bolj ko se človek zanima za pesem, več ima smisla in močnejša so njegova čustva do lepote. Lepo ubrana pesem je kakor balzam za človeško srce. V njenem objemu popusti ner-voznost in napetost, da se boljše počuti. Občinstvo iz naših sosednjih naselbin je prav vljudno vabljeno, da se udeleži koncerta zbora Planina. Pevci in pevke vam kličejo na svidenje 19. aprila ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. V. Zimšek, predsednik. -o- Lokalin odbor št. 2 JP0,SS trpljenje ne bo pozabljeno, nji hova kri ne bo izbrisana. Rojaki vzdramirrlo se, ako bomo kaj dosegli, se bomo z njimi veselili, ako-pa ne, vsaj očitali si ne bomo, da nismo nič storili. Deluj mo tukaj, mi ameriški državljani, v tej naši novi svobodni domovini, da bo zopet vihrala slovenska zastava ne samo ob Savi ampak tudi ob Soči, kajti, rojaki, zapomnimo si to: naši tam so skrili slovenske zastave uničili pa jih niso (jaz vam to ahko povem). Rojaki ne kloni-mo, strnimo se skupaj, delujmo skupaj, naj vam še enkrat poudarim : nobena politika, nobena stranka naj nas ne zadržuje, skupaj v boj, skupaj v zmago. Emily Silbitzer -o- Iz Maple Heights, Ohio Naš pevski zbor Planina se pripravlja za spomladanski koncert, katerega priredi 19. aprila v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights. Če pogledamo nazaj v one lepe, dasi tudi čudne čase, ko se je v naših pionirjih porodila želja pozborovem petju, vidimo, da so si začrtali pot, ki jih je vodila k skupnemu delu za to plemenito ustanovo. Začetek ni bil lahak. Toda našli so se možje, ki so šli preko ovir in dali ideji kos samostojnosti in podlago za bodočnost. Treba je bilo odločnosti in vzraj-nosti, toda ljubezen do slovenske pesmi in pojmovanja njene naloge med našim narodom sta združevala naše priseljence. Pevci zbora Planina so se že pri ustanovitvi in se tudi še danes zavedajo, da je treba mnogo prizadevanja, da se obdrži zbor skupaj. Prav tako se lahko vsak ljubitelj petja zaveda, da pomožnega odbora, slovenska sekcija, pa do 25. marca, so vsi prispevki znašali $2,982.66. Od te vsote se je poslalo na glavni urad v Chicagu že vsoto $1,500. Nadaljnih tisoč dolarjev se bo odposlalo v nekaj dnevih. Pred časom je odbor že priobčil imena prvih darovalcev, danes pa odbor pfiobčuje imena vseh, ki so darovali Slovenska ženska zveza, 5X)0 I Slovenska dobrodelna zveza, 5.oo Zapadna slovanska zveza, Ju-500 goslovanska podporna zveza "Sloga," družba sv. Družine, Progresivne Slovenke in Slovenska moška zveza. Vsa krajevna društva preje-omenjenih jednot in zvez logično pripadajo v to pomožno akcijo in nikamor drugam, saj so se vendar vsi glavni odbori omenjenih organizacij izrekli za JPO, SS. Zato bi se apeliralo na vsa društva v Clevelandu, da naj pošljejo svoje zastopnike na sestanke, kadar so poklicani. Društveni tajniki ali tajnice, ki poznajo vse člane, pa naj bi po svojih močeh skušali nagovoriti svoje člane, da bi kaj prispevali v pomožni sklad. Lokalni odbor št. 2 ima na razpolago rezitne knjižice. Hvala vsem darovalcem, po sameznikom, kakor tučli društvom in skupinam, ki so pripo mogle k tem doneskom. Za lokalni odbor št. 2 JPO, Slovenska sekcija: Janko N. Rogelj, nadzornik. -o- 30.00 5.00 3.00 2.00 2.00 2.00 1.00 l.OO 1.00 l.OO 1.00 1.00 .50 61.50 5.00 2.00 1.00 25.00 2.00 5.00 10.00 10.00 Via Dolorosa v Jeruzalemu Vsi darovi skupaj ....................$1,624.55 Prireditev 2. novembra .......... 884.59 Prireditev 23. novembra ........ 471.52 čenem vojnem spomeniku, je ležal spomenik slovenskega skladatelja Volariča v Kobaridu na tleh, razbit na drobne kosce.\ Na podstavku je bil pritrjen listič z besedami: '"V osveto za spomenik na 'Krnu — to je za sedaj." Skupaj ..........................................$2,982.66 Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, tvorijo sledeče slovenske bratske ali sestrske organizacije: Slovenska narodna podporna jednota, Kranjsko-slovenska k a t o liška jednota, Ameriška bratska zve- Vsaka katoliška cerkev, pa bodi, da je še tako majhna in skromna, ima 14 postaj s kri-ževega pota Kristusovega trpljenja, ki je s slikami, reliefi ali skulpturami na cerkvenih stenah označeno in posneto po pristnem Križevem potu v Jeruzalemu. Izmed mnogih posvečenih krajev v Jeruzalemu so najznačilnejše postaje trpljenja Kristusovega, sveti Križev pot Via Dolorosa. Sleherni petek popoldne, posebno pa še na veliki petek, stopajo frančiškani po tem potu Kristusovega trpljenja po ozkih in vijugastih jeruzalemskih ulicah v sprem-3vu mnogih vernikov, in nihče ne Mohamedanci ne Judje, se ne spotikajo spričo te procesi je. Seveda se te procesije ude leži tudi več turistov vseh narodov in vere iz gole radovednosti. Zgodi se, da se na posameznih postajah pridruži pobožnim romlarjem tudi pisan venec pešcev, jezdecev, oslov, Ivamel in drugih. Križev pot, ki se v Jeruzalemu imenuje Via Dolorosa, se začenja na Marijini cesti, ki vodi proti Štefanovim vratom. Arabci imenujejo to cesto Ta-rik Sitti Mar j am ali cesta Gospodarice Marije. V kapelici bičanja je najprej kot uvod k procesiji kratko opravilo. Tu je tudi lok Ecce-Homo, ki se boči nad cesto. Na tem kraju mislijo, da je bilo sodišče Pon-cija Pilata, kjer je stal Kristus, ko je Pilat zaklical Judom: "Glejte, človek!" nakar so Judje zakričali: "Njegova kri naj pride nad nas in naše otroke!" En del tega loka Ec-ce Ilomo gre skozi zid cerkve Ecce Homo, ki je tik zraven. V loku je marmorni kip Ecce Homo z napisom: "Ecce rex ve-ster!" ("Glejte, vaš kralj!") Cerkev Ecce Homo s samostanom in sirotišnico je dal postaviti pater Ratisbonne, spre-obrnjeni Jud. Odlikuje se z gosposko preprostostjo. Sionske sestre, ki tu delujejo, vsak dan molijo na tem mestu: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, daj delajo!" Prav blizu je cerkev sv. Ane s samostanom in s svetopisemskim ribnikom Betesda. V pred-dvorju s prekrasnim parkom in pradavnimi ostanki ste. brišča se na marmornem podstavku dviga soha kardinala Lavigerieja, ustanovitelja reda belih očetov, čigar člani delujejo tu. Beli očetje imajo belo redovniško haljo, a na glavi, prav na tilniku rdeč fes. V tem oblačilu so jako podobni Ma-ročanom, ki s0 večkrat v Jeruzalemu. Cerkev Križarjev, ki je last francoske države, so šele nedavno obnovili na zemljišču razvalin, ki ga je kupil francoski cesar Napoleon III. od tur- škega sultana, in sezidali na'l mesto nje cerkev sv. Ane,®! ime je cerkev dobila po davnem izročilu, ki pravJ, je bilo tu bivališče Joahima" Ane, staršev presvete DeV1£f Pod cerkvijo je kripta, ^ ^ sta po oltarjih nakazana t kraJ' in P* , rif smrti Marijinih starsev Matere božje. V notranjosti obzidja cer sv. Ane je prastari ribnik *> tesda ali Betsaida, ki mu f. pada tudi tozadevni muzej. Domnevajo, da Je nik tisti, ob katerem ie " -f ozdravil bolnika, ki je b" osem in trideset let bolan *, starem zidov ju so table, kj ^ v vseh mogočih jezikih to ozdravljenje. iP Marijini cesti in je turška. Tu je bila j ta h m »ioe It laj il 1st; *1 hn 14 postaj križevega Poti Zdaj se začne z Marfj«1^ ste razvijati procesija P° Dolorosi proti 14 postaj«®^ Prva postaja je v »ajh peli na notranjem dvor18®" latove vojašnice, ki st°J1 bil? 1 _ ^______ ržkone j lača Poncija" Pilata. VstoP^ vojašnico je sicer PreP° . | le udeležencem procesije ^ petkih dovoljen. Na tefl^ stu je Pilat izročil Kr Judom za križanje. Jjg Po kratki molitvi sr P ^ ja odpravi iz vojašnice . _ drugi postaji, kjer Je vzel križ na svoje rame staja je ob zazidanih vr»-0 ^ naj omenjene vojašnic^ ^ žini je zraven drugih via ^»fei. sano: "Kraj, kjer je d® „ Gospoda prijeti in bica, r'oV ri . Nekaj porušenih ste» ^ !je. cestnem tlaku Pokaze postajo. Malo korakov ^ je v neki kapelici Pra^er j> ^ spomin na to postajo, ^ ^ Jezus prvikrat padel P žem. V neki drugi ulici J® no s križem, ki Je dolben šo, tisti kraj, kjer je Sl" , .v . ____i =reca' , s križem »na rami srec mater. Tu je četrta _ kjer je v bližini lePa- ' sko-katoliška cerkev. ^ ^ Procesija gre dalje ^ el alof, v Ulico boleč1«' tri naslednje postaje- ^ .^(i Ob vogalni hiši, ^ s »ii> »in m m m j h 'il U vugcwin lra i h hiša ubogega čl°ve % je "nisa ubogega Ojjoi je spomin na prilik« 0 ^ Lazarju in bogatinu,J (Dalie na a ^ ....... .........t ^^^^ . nole'11 i V neki vasz na v pa j je imel oče štiri sin°ebej ^ menda vsakega PoS ^ h krstu s spremijev« škega orkestra, ali 'M štirje so postali, ko ^ / . A fantovska leta, kanti. Mi, ki smo prlšl1 p',. vemo, da gre h^. ^ toliko s plužnim-1 * kot regrat s ki8S£ie^-f h & X s H Zato so pa tudi ti ^^o g muzikantje zab*^1 ^ sj: L lenjsko stran, medte^/ u t njih oče sam metal z sejavnico. m6 Pa je bilo nekega ^ takega gospoda^' .p t Bilo je nekega P0'1".-*!' \ traj, ko so se P^fLl^ štirje umethiki hišo, ko stopi k nJ jgvi^'lj jih izposodi na "V "Fantički, veste, ^tc šlo naprej. Ce se ^ prijeli grunta, bo \s p6 . "Kdo pravi, da * f^ mo grunta!" P°Pr/" liK°DJ ki je imel že takrat ^ i ... L.Jf. ------ u)"c J do, "le poglejte, kaK0,,, f<>p jaz držim naš ze ši, se prevrne obema rokama trave. rab1 na "Na, pa naj si vek s takimi pony da ima sine, ki z dro obrniti besedo. «, C oče, pa vendar v S1 titl lUlJ J to. ^ v 0'J, Ta France je landu in mi menda ril tega spomina. k* k ; ? C1 Dr f 1 k N jO' % 1 na- jil nJ' jeri* ji SATAN IN 1SKARIOT Po nemškem Izvirnika K. Maya Vnizu smo jezdili. Tako je v «adipri Indijancih, kadar so 4»inem pohodu. Sled je oz-un 8°vražnika ne more prešte-:števila konjskih stopinj. Seji čim globlje je taka steza ,™a> tem več jezdecev je To si lahko izračuna vsak J1**, pa zmoti se lahko za J'desetin stopinj. Edini %t°u je znal tudi tako za-l0,sled brati in le maloke-; je zmotil za dva tri ko- ®<}il sem na Winnetouovi Bistro oko pa na nje-J Apač je molčal, ni ■ mnogo govoriti, posebej wdmi, ki jih je poznal nekaj Ur. Ce je bilo tresti, je besedo prepustil ■ za belokožca tista stro-e5°janstvena indijanska . '«8t ni obvezna. er sem moral še marsi-^ in popraševati, sem >V6J la!atkem molku le nagovoril ®JI^bratWinnetou je rekel, r15 Nit 0 ok° Pogumen boji \\ da so vsi bojev- ve»' Sd°0\?°grni bojevniki' p, { 0 Mogollone premaga- JjJitVedno Popravljajo me- v, t# »iis', emud°ma prene-at ® gostimi, k0 je pri- rfoc' ' ve" pila' C\kl sta ga poslala" moja1 v£i lak '' naP^Pa ■ traja dolgo' naš , Nti Je kl'atek in dragocen. "L? Viliflloni bodo že nocojl ^ «, Senčnatem studen- s< m we Bistro oko> ka? smo ' : hhSv. n'eSovemu bratu Na-^cicp.. V' ' 'Ali , u° Poglavar storil, kar ■poročili?" „ . Hra?ar Nag!a puščica, P°zna Winnetoua in O boju na Ploščadi v canonu bom govoril s tvojim bratom, s teboj pa moram govoriti o napadu pri Črni vodi. Petdeset Mogollonov pride k Črni vodi, pri njih je tudi bela sqwaw, belokožec in nekaj Yumov, ki niso naši sovražniki. Mi boš pomagal, da primemo tiste ljudi?" "Old Shatterhand želi, da mu pomagamo, in pomagali mu bomo. Ampak Mogolloni bodo naši?" "Vaši bodo, pa le s pogojem, da jih ne morite, če ne bo treba. In še nekaj zahtevam. Kadil sem z vašim poglavarjem pipo miru, njegov brat sem, naprosil sem ga za pomoč, sto svojih bojevnikov mi je poslal in jim dal tebe za poveljnika. Z*ato bom sam nocoj poveljeval in želim, da storiš, kar bom jaz naročil. Ako sprejmeš ta dva pogoja, dobite nocoj vseh petdeset Mogollonov." Nagubal je čelo, strmel pred sebe in molčal. Moja zahteva mu ni bila po volji, ni se ujemala z njegovimi nazori. "Zakaj molči moj brat—?" sem silil. "Naj odgovori!" Zamahnil je z roko, kot bi hotel pregnati nadležne misli, in dejal: "Old Shatterhand misli pošteno z bojevniki Nijor. Zato bom tudi sam pošten in mu povem tole. Moj brat, poglavar Nijor, Nagla puščica, mi je svetoval, naj ubogam tebe in Winnetoua." "In kaj boš storil?" "Ubogal bom." "Dobro! Jaz pa ti povem, da bodete danes in jutri zavoj evali dve veliki zmagi nad sovražnimi Mogolloni in niti kaplje krvi ne bodete prelili. Pamet je boljša ko nasilje in prizanes- APRIL 1942 DRUŠTVENIH PRIREDITEV APRIL 11.—23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND. 11.—Kegljačf Slovenske zadružne zveze priredi plesno ve-j selico v Slovenskem delavskem; domu na Waterloo Rd. 11.—Društvo Ložka Dolina | priredi ples v Twilight Ballroom. 12.—Glasbena Matica pomladanski koncert in ples v avditoriju SND. 12.—Društvo Najsv. Imena; fare sv. Kristine priredi ples v j šolski dvorani sv. Kristine. 12.—Godba fare sv. Lovren-; ca priredi koncert v SND na 80. j cesti. 17.—University Club, koncert v avditoriju SND. 18.—D r u š t v o Clevelandski j Slovenci št. 14 SDZ priredi plesno zabavo v SND na St.' Clair Ave. 18.—Little Flower Cadets, j št. 47 SŽZ prirede plesno vese-1 lico v SND na 80. St. 1 19.—Dramski zbor Ivan Can. j kar, predstava in ples v avditoriju SND. 19.—Društvo Najsv. Imena v , fari sv. Vida priredi veliko pri-, reditev v korist cerkve v cer-' kveni dvorani. 19. — Mladinski pevski zbor, SDD na Waterloo Rd. priredi koncert in opereto "Desetnik in sirotica" v SDD na Waterloo Road. 19.—Društvo Presv. Srca Jezusovega, št. 55 SDZ priredi plesno veselico v dvorani sv. Pavla na 40. cesti. 19. — Pevski zbor "Planina" priredi koncert v SND, Maple Heights, Ohio. 19.—Društvo SDZ praznuje Bled, št. 25-letnico 20 ob- stanka. Ob 2:30 blagoslovitev nove zastave, potem program v SND, zvečer banket. 25,—Ohio KSKJ Booster Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Društvo Lucky Stars, št. 61 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. 26.—Pevski zbor Zvon priredi spomladanski koncert v S. N. D. na 80. cesti. 26.—Spomladanska priredi-, mladinskega pevskega zbora' Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ 2.—Honor Guards SDZ ples-j na veselica v avditoriju SND. j 3.—Podružnica št. 41 SŽZ, j priredi Materinsko proslavo v j SDD na Waterloo Rd. 9.—podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma. 11. — Duquesne University! tamburaški orkester priredij koncert v avditoriju SND. 10.—Podružnica št!' 10 SŽZ; bo imela proslavo 15-letniceJ ustanovitve in bo priredila Ma-1 terinski dan v Slovenskem domu na Holmes Ave. 10.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert in Materinsko proslavo v SND na 80. cesti, začetek ob štirih popoldne. 24. — Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi koncert in ples v SDD na Prince Ave. JUNIJ 7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove. . 14.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik na 6818 Denison Ave. 21.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ praznuje 40 letnico obstoja v SND na 80. cesti. Ob 7:30 zvečer banket in potem ples. 21.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ priredi piknik na Stu-škovi farmi. 28.—Pevski zbor Sloga priredi piknik na Stuškovi farmi. JULIJ 12.—Pevski zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. AVGUST 2.—S. W. O. C. local 1519 ima piknik na Stuškovi farmi. 16.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovi farmi. 23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelandu priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND. OKTOBER 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND. 10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 16,—Carniola Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24.—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava in pes v avditoriju SND. 31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditori. ju SND. 31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 22. — Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. Moški gre v kuhinjo . a) Če je lačen VIA DOLOROSA V JERUZALEMU t; K 17 ""ShiH na Winnetoua m coijsa ko ^ - /\aatterhanda in ve, da sta ljivost je močnejša ko krvoloc- ln Previdna bojevni- nost." , storil, kar mu je "Ali je tudi Winnetou s tem :°Ceno." ' zadovoljen? Reklo se mi je, 41 Mspe na Ploščad v da moram ubogati oba, tebe in Winnetoua." tW >f> > če \ in i m.....t ffr; Afi) < tm Ji . je 4 IV i* e" •ov« ^J^ana." Jutri zarana na Plo-6 i jo zasede o pravem ^ vse Mogollone." V je dejal kruto. %vjogollonski pes, ki se "Itijj '' k>o dobil kroglo." bo zgodilo s tistima Je b°do vdali?" \ V? b°do umrli." XtK(?u --? Ali računa i\o'kv°Jiko kolov bo rabil? i%aJri sto Mogollonov ^ wl' AN res namerava a oK > k' Ur J 8ledal poglavarjev Xe *ebe- Najrajši bi Hi v Ml nič odgovoril. Pa \ ; žalitev za mene. - ■ u so nasi sovrazm-Vv®1 druga zaslužili ko v mirU 8mo ^ V■0jih ? ugeni, obiskova-i-V J, Iogolloni so obisko-i0 s ^ mah pa so izkopa-> ivo in nas mislijo ■lih vendar nismo /•'m nič žalega ni- !" K' . ii v^1 11 Pl£fl e*0 pvzračiti tako So Pr, Apač je odgovoril: ' Kar stori ali reče moj brat Old Shatterhand, je prav tako, kot da sem rekel ali storil jaz sam. Moja brata naj počakata, da vidi Old Shatterhand Črno vodo!" Molčal sem. Gotovo je imel v mislih tehtne razloge. Sicer pa sem dosegel, kar sem nameraval. Zvedel sem, kaj nameravajo Nijore z ujetimi sovražniki. In če bi bilo treba, sem lahko onemogočil prelivanje krvi. Jezdili smo po goli, kameni-ti ravnini, niti bilke ni bilo videli. Zato sem se zelo začudil, ko sem nenadoma zagledal pred seboj zelen pas gozdiča. "Tisto je Črna voda!" je pokazal Winnetou. 'Sredi gozda leži jezero?" (Dalje prihodnjič) V in (Nadaljevanje z 2 strani) vdolbino in rjav kamen v zidu. Ti znaki zaznamujejo mesto, kjer je bil Simon iz Cirene prisiljen pomagati Kristusu križ nesti. Ta peta postaja ima tudi kapelico, kjer je v bližini "hiša bogatina." Steber, ki stoji čez cesto, predstavlja kraj šeste postaje: "Veroriika poda Jezusu potni j Kakor lev, ki renči in se mu sline cedijo iz gobca, ko se plazi za čredo ceber, tako se splazi lačen mož z vsemi grdimi nagoni divje zverine v kuhinjo. Podnevi, če ondi njegova žena prijazno varuje svoje hranilne ov-čice, pride hinavsko in cukreno, rekoč: "No, kaj pa kuha danes moja sladka ženica?" začne žgoleti, dvigne nos in vohlja okoli. Pri-drsa se do loncev, dvigne pokrovke, pogleda, brž seže v lonec, si opali prste, vendar ulovi korenček in ga požre. Potem seže v skledo z močnato jedjo, poskusi jo in pravi: "Aha!" Zdaj pa zavisi vse od tega, ali sta zakonca malo ali dalj časa poročena. Če je primer številke prve, je mlada gospodinja v skrbeh, hkrati pa je počeščena, zakaj v svojem kraljestvu še ni na trdnih tleh in se ji tudi niti ne sanja o požrešnosti in hinavšči-ni moških. Zatorej brez moči ste j i in gleda, kako ji mož že kar med kuho kosilo pogoltne. Gospodinja številka dve pa dobro pozna svojega nergača. Ne-zaupno motri nadležneža, nato pa mu reče: "Zdaj pa kar ven!" in mu vrže kost z mozgom na krožnik. Toda ponoči, ko sije bleda mesečina, ko vsakršna nedolžnost mirno sniva in spi, tedaj se sovražnik po prstih približa. Prihaja s seje in ima čevlje v rokah, če se mu posreči, da vdere v kuhinjo, tedaj gospodari ondi s tisto hladno okrutnostjo, ki se dehor zaradi nje studi kokošim. On, mož, plane na vse, karkoli more doseči, prodre v naj skrivne j še kotičke in pogoltne jajca in rozine, slanino in čokolado, smetano in kisle kumarice, mezgo in meso, sladkor in grah v konzervi in sploh vse, kar mu pride pod kremplje. Ko pride prt." Zraven je tako zvana "bi-j nesrečna gospodinja drugo ju- ša svete Veronike," kjer je ka- lro v kuhinjo, tedaj vsa osupla pela s kipi v naravni velikosti, Ostane spričo — praznine, ki predstavljajo dotični prizor, j b) če ge doigo^asi Na sedmi postaji je Jezus v Začne se navadno s tem. da drugič padel pod križem. Ta kraj je označen s kapelico. Ob vratih, ki so bila tu v času Jezusovem, in skozi katera je šel proti. Kalvariji, so smrtno obsodbo še enkrat javno razglasi. Gornja radio slika je bila poslana iz Mel bourne in nam predstavlja ameriškega junaka generala Douglas MacArthur-ja, ko je dospel s svojo soprogo m štiriletnim sinčkom Arthur jem v Južno Avstralijo. General nosi filipinsko vojaško uniformo. Ob prihodu jc bila trojica deležna prisrčnega sprejema. K"' »IV?1 Nagla puščica sto V^Wjf brat povedal, ^hTJ canonu sPreme- Vr^m morije. V°l4 brat kedaj čul, da ^Ctter*and in Winne- fiai? m°Win kljubovalen rdeči človek ve, "f, n't J čul o mojih bra- V!^arata "ubijati" V* 'lik i si tudi to zve-'iNc; ar ne nudiva roke V nJ°du' ki se mLsli kr" iC!*vati nad prema-^nikom?" SfSar* Vaša varnost — vaš dom! Bungalow na E. 210. St. blizu bulevarda, velik lot, cena samo $2,900. Na E. 124. cesti 6 sob, cena $4,750. Napol bungalow na E. 108. cesti v izvrstnem stanju. Na E. 93. St. velike zračne sobe, cena $5,200. Hiša za 2 družini na E. 14J. St. blizu bulevarda, najboljša vrednost, cena $7,500. V bližini Graphite Bronze, zelo poceni, 6 in 6 sob, garaža za 2 avta, cena $7,200. Na E. 107. cesti, 5 in 5 sob, v dobrem stanju, cena $7,500. Na E. 78. St. in St. Clair Ave., velike sobe, cena $3,000. Na E. 79. St., 5 in 5 sob, v izvrstnem stanju, cena $5,700. E. G. Gilbert Co. 1376 Hayden LI-2000 (82) Kos stebra, kjer je bila ba je pritrjena sodba, je zdaj v tapeli shranjen. "Jezus tolaži jeruzalemske žene." Kraj tega dogodka je na osmi postaji označen s križem na kamnu v zidu grške Ca-;alambosove cerkve. Blizu je grški samostan svete, Device. Pri vsaki postaji zmoli procesija kratko molitev in gre dalje po vegasti, navkreber vodeči ulici. Tu je pred koptskim samostanom Egipčanov deveta postaja, kjer je Jezus tretjič padel pod križem. Steber je znak te postaje. Odtod prideš k vodnjaku, ki se imenuje "zakladnica svete Helene." Pet naslednjih postaj je v cerkvi božjega groba, kamor gre zdaj procesija. V kapeli razdelitve oblačil na Golgoti, kjer so vojaki Kristusu vzeli obleko, je deseta postaja. Enajsta postaja je kapela pribijanja na križ. Kamni v tleh Golgote povedo, kje so Jezusa na križ pribili. V kapelici povišanja sv. Križa, ki je tudi na Golgoti v cerkvi sv. Groba, je dvanajsta postaja (Jezus umrje na križu). Prav tako je na Golgoti na posebnem oltarju spomin na trinajsto postajo, na snemanje s križa. Sveti grob sam, ki je v cerkvi božjega groba, tvori štirinajsto in poslednjo postajo, s čimer je križev pot končan. stopa, držeč roke v žepih, po stanovanju okoli, da malce pogleda skozi okno, nato zazdeha, pogla-di kak okvir in si nato ogleda prst, če je prah na njem. Nato krene v kuhinjo. Obstane na pragu, čuti, da bo tu nekaj zanj, in se začne ozirati. Potegne predal, pokuka .v omaro in odpre pečico. Takoj začne pokušati in hrustati (glej kakor pod a!) ali pa počenja drugačne neumnosti. Modra gospodinja pa si v tem primeru zna pomagati. Prežene z zvijačo, tako da ga pošlje v kavarno, ali mu pa da na mizo kak katalog, ičiim ga mož zagleda, ga brž pograbi, pozabi na vse drugo okrog sebe in gre z njim k svoji pisalni mizi. Če se ga pa hoče žena iznebiti za dalj časa, tedaj mu da kako staro budilko v popravilo, in mož ne b(> prej nehal, dokler ne bo ura do poslednjega svojega delca razdejana. (R- Urban.) -o- Vojaške puške Garand iz- delka so sprva tehtale 24 funtov, sedaj pa so že toliko izpopolnjene, da je njih teža samo funtov in pol. Kot po vseh drugih mestih in državah Južne Amerike tako so se tudi ženske v Uruguay ju organizirale za slučaj napada od osišča hi za slučaj zračnega napada. Gornja s'ha je bila posneta, v mestu Montevideo. To je prva slika stičnih aktivnosti v Južni Ameriki. f Ali ste že oddali kupone in denar za veliko priredi tev v korist cerkve sv. Vi da? Oddajte iste vsaj do 12. aprila! _MALI OGLASI šivilja dobi delo Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave. fx) Zelo lepa prilika Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco D-5. Ima vso najmodernejšo opremo. Nahaja se na najbolj prometnem vogalu na St. Clair Ave. v sredini slovenske naselbine. Cena je jako ugodna. Ne zamudite te prilike, ki se vam nudi. Lastnik mora prodati, ker sta sama s ženo. Naslov izveste v uradu tega lista. (x) Buy U. S. Defense Stamps and Bonds. f * RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN Toda čim bolj se je on razburjal, tem bolj se je meni vračala hladnokrvnost. "Na to ni misliti," sem mu segel v besedo. "Po seji . . ." Tedaj je vzdignil roko in me je premišljeno udaril z rokavico po obrazu. Nehote sem od-skočil. "Nu, kako, ali se daste pregovoriti?" je vprašal. "Po tem, kar sem storil, se morate biti z menoj, če ste plemič. Za dvorcem je trata in čez deset minut." "Cez deset minut utegne biti seja že končana." "Ne bom vas tako dolgo zadržal," je odvrnil z resnim glasom. "Pojdiva, gospod.'Ali naj vas še enkrat oklofutam?" "Dobro, poj dem," sem odgovoril. "Za vami, gospod." III POGLAVJE Na skupščini Udarec v obraz in pretnja z novim udarcem sta za ndkaj trenotkov -udušila. moj kes. A naj je bila pot od vrat do vrat še tako kratka, vendar mi je dala trohico časa za premislek. Ta človek je bil vkljub vsemu Louis; čeprav sem mu imel dovolj očitati in čeprav sem sumil, da služi drugim za orodje, vendar si nisem mogel utajiti, da se bil pokazal mojega najboljšega prijatelja, ko se je toliko trudil, da bi potolažil moj gnev; njegovo prizadevanje, da bi me odvrnil od brezumnega koraka, je bilo nedvomno plemenito in pošteno. V nenadni ganjenosti, ki me je obšla, .sem z grozo pomislil na to, da je moje ravnanje najgrja nehva-ležnost za tako dober namen. Z eno besedo, preden sva prišla do vnanjih vrat, sem bil že spet ves skesan. Ko jih je vratar odprl, sem mu zdajci mignil, naj jih zapre; nato sem rekel Loulsu nekaj nerazumljivega in jadrno odhitel, ne meneč se za njegovo osuplost. Preden je utegnil vzklikniti, sem bil že na drugem koncu veže in nekaj trenutkov nato sem odprl vrata v skupščinsko dvorano. Še tisti mah—najbrže nisem bil dovolj tiho pritisnil na kljuko — sem zagledal pred seboj vrste presenečenih obrazov, ki so se vsi obračali proti meni. Med ogorčenim mrmranjem in smehom, ki se je oglašal vmes, sem se preril na svoje mesto. Toda nasprotje med pravkaršnjim polglasnim prepirom in med 'svetlobo in življenjem, ki sta me obdala v tej dvorani, je bilo tolikšno, da sem se ves omamljen zrušil na sedež in sem v prvem trenutku komaj še pomnil, čemu sem prišel. Predsednik je z enoličnim glasom nekaj čital, toda jaz ga kakor da nisem čul. Rdečica me je oblivala in po pravici, zakaj tisto sekundo, ko sem sedel, se je zgodilo nekaj, česar nisem pričakoval. V sleherni izmed klopi je bilo prostora za tri osebe. Moja soseda sta bila eden izmed obeh Harincourtov in gospod d'Aulnoy Harin-court, ki je bil vstal, da sem mogel na svoje mesto, vobče ni sedel nazaj, ampak se je tiho, ne da bi me pogledal, umaknil na konec prehoda; tam se je s hrbtom naslonil na neki pult in obstal z očmi uprtimi v predsednika, malomarno se pahlja-je s klobukom. Čez pol minute je storil gospod d'Aulnoy enako. Nato je trojica, ki je bila za menoj, mirno vstala in si poiskala druge prostore, ne da bi mi privoščila pogled. Trojica pred menoj je napravila isto-tako. V nekaj trenutkih sem bil sam sredi skupščine, ki me je gledala kakor gobavca. neizbrisno osramotilo. Mostovi za mojim hrbtom so bili porušeni ! Z druge strani pa je bila tudi skupščina v zadregi. Takrat ljudje še niso bili vajeni parlamentarnih borb in dvobojev z jezikom, ki so pogosto bolj smrtonosni od onih, pri katerih odloča meč; večino (prisotnih članov sta težila dvom in negotovost in vse je čakalo,, kaj bo. Njihova voditelja, brata de Saint-Alais, izmed katerih je starejtši načeloval dvorjanom, mlajši pa uradniškemu in par-lamentnemu plemstvu, nista mogla dopustiti niti najmanjše opozicije, odkar se je bilo vko-reninilo načelo popolnega eno-dušja. Človek, čeprav samo eden, ki je nasprotoval enoduš-ju, se jima je moral zdeti po tem takem zapreka, ki jo je bilo treba za vsako ceno odstraniti. "Gospod grof de Cantal?" je kliknil predsednik. Toda gledal je mene, ne tistega, ki ga je klical. "Odobravam!" "Gospod vikont de Marignac _v> "Odobravam!" WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 501 MandeFs Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Moral bi se bil pripraviti na 1 to demonstracijo; toda prišel sem bil nepripravljen in zdaj mi je obraz žarel pred temi radovednimi pogledi kakor pred gorečim ognjem. Presenečen sem bil in nisem mogel skriti svoje zmedenosti; kamorkoli sem pogledal, povsod sem videl samo porogljive oči ir^ prezirljive obraze; toda ponos mi ni dal pobesiti glave. Nekaj minut nisem čutil ničesar razen teh neznosno žaljivih pogledov. 0 čem govori predsednik, nisem razumel, zakaj njegov glas je bil zame samo mrmranje, ki mu nisem mogel razločiti pomena. Toda gnev in sovraštvo sta med tem utrjevala mojo voljo; cblak, ki mi je ogrinjal duha, se je naposled razpršil in prejšnja napetost me je obšla iz-nova. Enolično čitanje je mahoma prestalo in pričela se je vrsta kratkih, živahnih vzklikov, vprašanj in odgovorov, imen in odzivov. To me je predramilo. Čitanje protesta je bilo pri kraju in zdaj so glasovali o njem. Kmalu sem moral priti na vrsto; trenutek se je bližal. Ob slehernem glasu — ni mi treba omeniti, da so bili vsi pritrdilni — so se obrazi zboroval-cev obrnili v tisto stran, kjer sem sedel, in njih oči so se sovražno in zmagoslavno, če ne, pa vsaj radovedno uprle vame. V drugačnih okolnostih bi me bilo to nemara plašilo, a zdaj nisem čutil ničesar podobnega. Bil sem dovolj močan, da jim kljubujem. Neprijazni pogledi tolikih ljudi, ki so se nekdaj imenovali moje prijatelje, za-ničljivi pogledi novdpečencev, članov rodbin, ki so bile šele nedavno dobile plemstvo, nekatere baš po priprošnji mojega očeta, ter zavest, da me vsi zapuščajo samo zato, ker se odkrito zavzemam za prepričanja ki jih je vsaj polovica njih z besedami zdavnaj priznala, vse to me je navdajalo z zaničevanjem, ki ni bilo nič manjše od njihovega zaničevanja do mene; in mimo tega sem vedel, da bi me odslej vsako popuščanje Naslednjega imena nisem čul, zakaj v mojem razburjenju se mi je zdelo, da gleda vsa zbornica name, da mi bo v odločilnem trenutku zmanjkalo glasu in da, bom stal pred njimi nem in osramočen za vselej Na to sem mislil, ne na to, kar se je godilo; a zdajci se mi je vrnila oblast nad seboj. Začul sem poslednje ime pred svojim ime gospoda d'Aulnoy, in slišal sem njegov odgovor. Nato se je sredi globoke tišine oglasilo moje ime. "Gospod de Saux?" Vstal sem. S hripa^'im glasom, ki se je zdel meni samemu tuj, sem odgovoril: "Ne odobravam tega protesta!" Pripravil sem se bil na izbruh togote, a ni ga bilo. Namestil tega je stresel dvorano gromovit smeh, v katerem sem dobro razločil glas markiza de Saint-Alais. Rdečica mi je planila v obraz. Smeh je trajal nekaj časa, razgrmel se do viška, pojenjal in spet narasel, kakor da so vsi zgovorjeni in s premislekom podaljšujejo mojo muko. Toda uspeh grohota je bil čisto drugi, nego so na-J meravali smejači. Tudi najbolj j molčečnemu človeku se kdaj zgedi, da ga mahoma obide dar i zgovornosti. Pozabil sem vse j | Rechefoucauldove in Liancour-j tove periode, ki sem se bil založil z njimi; pozabil sem odlomke iz Turgota, ki sem si jih bil v tisnil v spomin; besede, ki j 30 valoma udarile iz mene, niso bile ne premišljene, ne pripravljene, ne nameravane. "Gospoda," sem vzkliknil in moj glas se je gromko razlegel po dvorani, "temu protestu se upiram zato, ker je prazen in jalov; med drugimi tudi zato, ker je čas, ko bi bil morda še kaj zalegel, zdavnaj minul. Po-tezate se za predpravice, ki jih ni več! Za svoj izjemni položaj, ki je šel po vodi! Ogorčeno protestirate zoper edinstvo svojih predstavnikov s predstavniki ljudstva — zdaj, ko že zasedajo skupaj! Oni zasedajo skupaj in vaš protest jim tega ne bo ubranil, prav tako gotovo ne, kakor ne morete ustaviti naraščajoče povodnji! To, kar zavračate, je izvršeno dejstvo. Če vržete kost pred sestradanega psa, ali morete upati, da mu jo neogrizeno izpulite iz gobca? Ako se zanašate na to, ste bre-zumniki. A to niti ni moj naj-jačji ugovor zoper vaš protest. Francija je danes ta dan gola, tik pred bankerotom, brez zaklada /in brez denarja. Ali mislite, da ji prinašate pomoč in da jo boste oblekli in obogatili s tem, da trkate na svoje predpravice in izjemne svobodščine ter vztrajate na njih do poslednje pičice? Ne, gospoda. Te svobodščine, te pravice in predpravice, s katerimi so se naši predniki upravičeno ponlašali, so jim bile podeljene v davnih dneh zato, ker so bili ščit Francije. Oni so oboroževali vojni-ke in so jih vodili v boj; ostalo je bilo skrb družbe. Dandanes pa je ljudstvo tisto, ki mora v boj, ljudstvo tisto, ki plačuje, ljudstvo tisto, ki dela vse. Da, gospoda, taka je resnica, ki jo sleherni izmed nas dobro pozna: 'Kmetavs plačuje za vse!' " Umolknil sem, meneč, da pride zdaj tisti izbruh, ki sem ga že tako dolgo pričakoval. Toda preden se je utegnila zbornica oglasiti, je udarilo v dvorano kričanje stotin in stotin človeških grl. Prihajalo je s trga, skozi okna, ki so bils zaradi vročine odprta. Ta krik je bil pritrjevanje ljudstva na ulici, ki je prvič slišalo nekoga, ki je glasno oznanjal njegovo pravico. Naj je bil še tako vesel in dobrohoten, vendar nas ni zmedel nič manj, nego bi nas bil zmedel napad. Tudi jaz sem odrevenel z odprtimi usti Hn ostrmel z ostalimi vred. Toda moja osuplost je bila še majhna v primeri s tem, kar je palo na moje nasprotnike. Ogorčeni vzkliki, s katerimi so me hoteli zasuti, so jim zamrli na ustnicah; minuto ali dve so gledali drug drugega, kakor da ne verjamejo svojim ušesom. Ves ta čas je vladalo v skupščini razdraženo, prepadeno molčanje/' Nato je planil gospod de Saint-Alais s svojega sedeža. "Kaj je to?" je kriknil in njegov plemeniti obraz je bil od srda teman kakor hudourni oblak. "Mar je kralj tudi nam zapovedal, naj zborujemo s tretjim stanom? Ali je tudi nas dosorej ponižal? Ako ne, gospod predsednik, ako ne," je pozdravilo njegove besede, "in če ne gre morda za spletko, zasnovano po kakem nevrednežu iz našega stanu, ki se je zvezal s sodrgo, da bi izzval novo kmečko vstajo ..." Predsednik, bojazljiv gospod iz uradniškega plemstva, ga je prekinil: "Pazite, gospod, okna so še odprta." "Odprta so?" Predsednik je pokimal. "Kaj je nam do tega? Kaj nam je do tega?" je ognjevito Gornja slika je bila posneta ob priliki vadlanja številk rekrutov v tretji registraciji. Vojni tajnik Henry L. Stimson, z zavezanimi očmi, je potegnil prvo številko v avditoriju vojnega departmenta v Washingtonu. Prva je bila potegnjena številka S,485. VESELICA bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih illlllliltflit odvrnil Saint Alais. "Kaj je nam do tega?" je nadaljeval, gledaje okoli sebe, kakor da se je v žarku njegovih oči združi- lo vse zaničevanje njegove ^ bne duše. "Odprta so, PrJfl" Nu prav, naj ostanejo* (Dalje prihodnjič-' Malo hollywoodskega blišča združenega, z vso veselostjo divjega zapada v prosti naravi bo prikazanega tudi v rodeo predstavah, kjer bo gotovo glavni junak dneva poznani in slavni filmski "cowboy" Gene Autry. Te predstave se bodo vršile v Clevelandu od 9. do 14. aprila. Vse predstave bodo zvečer le v soboto, 11. in nedeljo 12. aprila bodo tudi popoldanske predstave. Te predstave se bodo vršile pod auspicijo American Legion kluba, katerega predsednik je sodnik Frank J. Merrick. Vstop- 0gite • nice, katere lahko nar ^ j, po pošti v Arena, J p,a Ave., Cleveland. PrllfV ki te denar in pa koverto^ naslovom in zna® ^ vstopnicam je: $1>25' $2.10 z davkom vred. ^ Veseli in smehljajo" je že dobro poznan Ce ^ (pHil nom, saj so ga .fi valci gotovo že videli ^ ^ slišalitna radio, a to , bo nastopil kot S^^f direktor predstav, ^ nekaj posebnega za k ^ ne, ki so lahko PrePrlC^{ J> do imeli obilo zabave _' do posetili te predsta* ^ Boksarski prvak Joe Louis, desni, v pogov< tovarišem Pvt. Billy Connom, ki je bil tudi za svetovno čempionstvo v boksu. Louis je Fort Dix, N. J. in Conn pa v Fort Wao ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijeka tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina j 55555555555555555555555555T55555555