Št. 33 (16.378) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 194.1 do 1. maja 1945 v riskarni "Slovenija" pod Vojskim pri . 7, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla \r :o številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-s-.ii ..sni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190________________ Internet: htfp/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 7500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI i w Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art 2, comma M, legge 662/96 - Filiale di Trieste OLICH S.R.L. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 TOREK, 9. FEBRUARJA 1999 Svarilo prihaja iz Hessna Vlasta Bernard L Prvi delni volilni test je za nemško rdeCe-zeleno vlado prava zaušnica. Po zgodovinski volilni zmagi septembra lani, ko je socialdemokratom končno Uspelo pretrgati 16-letno »kraljevanje« Helmuta Kohla in ga spoditi s kanclerskega stola, se je za Gerharda Schroderja začelo obdobje bledenja njegove zvezde, za katero so sicer mnogi že v volilni kampanji ocenjevali, da je v večji meri rezultat skrbne medijske kampanje kot pa dejanskih spodobnosti novega šefa vlade. Izid nedeljskih vohtev v Hessnu je za Schroderja še toliko bolj težak, ker gre za eno od »rdečih trdnjav«. Ta je sicer res padla v prvi vrsti zaradi nasprotovanja volilcev namenom bonn-ske vlade o priznanju državljanstva za tujce, vendar so v ozadju tudi nianj demagoški in veliko bolj vznemirljivi razlogi. Za Schroderja, ki je po najnovejši sondaži javnega nuienja zdrknil na četrto niesto po priljubljenosti elanov rdeče-zelene vlade, J6 hessenski volilni test tudi negativno spričevalo o Prvih sto dneh njegove vlade. Se posebej, ker se je izredno slabo uvrstil tudi fi-Uančni minister Oskar Lafotaine, sicer šef socialdemokratske stranke, katerega delo je negativno °cenilo kar 86 odstotkov vprašanih. Nova nemška vladna Sarnitura ima smolo, da je Prevzela krmilo države v casu, ko je bila gospodarska lokomotiva že vidno Upehana in ko je morala zanesljiva in trdna do-,T|aca valuta prepustiti mesto evru. Namesto da bi se lotila problemov, se je rdeče-zelena vlada v glav-?*enj obotavljala in izgubljala čas tudi s prerekanjem, tako v lastni koaliciji kot z zunanjimi sogovorniki, v prvi vreti s centralno banko. Res je, da bo za zanesljivejše ocene o uspešnosti bernske vladne garniture reba precej več potrpljenja, vendar je Hessen precej težak opomin, frihodnji mesec čaka tudi Nemčijo izpit v Bruslju, K)er bodo presodili njen Program stabilnosti, ki o krat gotovo ne bo tako riljanten, kot smo bili a)eni iz Kohlovih in Wai-8 °vih časov. Ce je to za emce zoprno, je za Kalane kot obliž: program stabilnosti, ki ga je prijavil Rim, je namreč eraj uspešno prestal iz-Ptt pred ekonomskimi tnistri tudi zato, ker ^rn Bonna ni zastopal aigel, ampak veliko lanj strogi Lafontaine. AMAN / NA VČERAJŠNJI POGREBNI SVEČANOSTI Milijonska množica se je poslovila od jordanskega kralja Huseina Spominu Huseina so se poklonili vladarji petdesetih držav z vsega sveta AMAN - Velika množica, 800.000, po nekaterih ocenah pa celo milijon ljudi, se je včeraj poslovila od kralja Huseina. Pogrebne svečanosti so se udeležili številni državniki z vsega sveta, od Clintona do Jelcina, od Netanjahuja do As-sada, ki je s svojo prisotnostjo presenetil prav vse. Italijo je zastopal predsednik Scalfaro, Slovenijo pa predsednik Kučan. Ob robu svečanostui je prišlo do številnih srečanj med državniki; med drugim poročajo o tajnem srečanju med ameriškim predsednikom Clintonom in sirskim predsednikom Assa-dom, čeprav novice niso potrdili uradni viri nobene od obeh strani. Na 3. strani PREŠERNOV DAN / V NEDELJO V CENTRU LOJZETA BRATUŽA Slovenski kulturni praznik: tudi v Gorici v ospredju mladi GORICA - Različna kulturna identiteta narodov kot bogastvo Evrope, kultura kot del našega vsakdana, kultura, ki osvobaja človeka in plemeniti narod. Te in druge misli o mnogoterih pomenih kulture so se v nedeljo prepletale v nagovorih treh dijakinj na osrednji goriški prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta jo skupaj priredili ZSKD in ZSKP v sodelovanju s Slovensko prosveto. Kot v Trstu je prireditev uvedla in sklenila glasba Kvarteta Tartini. Misli o kulturnem prazniku so prispevale dijakinje Urška Petrovčič in Maja Kragelj s pedagoškega in Irena Bednarik s klasičnega liceja.^Kulturo so obravnavale iz raznih zornih kotov, skupen pa je bil poziv mladim, naj gojijo, cenijo in osmišljajo svojo kulturo. Razmišljanju je sledilo branje odlomkov iz novejških slovenskih knjižnih del v Italiji, ki sta jih posredovala Alda Sosič in Jan Leopoli. Na 23. strani Predsednik Kučan sprejel zamejce LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan Kučan je na predvečer slovenskega kulturnega praznika sprejel predstavnike slovenske manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Kot je predsednik Kučan med drugim poudaril v nagovoru, je skupno zvestobo tradicionalnemu srečanju mogoče razumeti kot trajno željo, da se skupaj dostojno spomnimo veličine in pomena dela Franceta Prešerna za Slovence in slovenstvo, ta želja pa temelji tudi na prepričanju, da je slovenski kulturni praznik v resnici praznik vsega slovenstva. Na 4. strani Beneške občine na repu lestvice ČEDAD - Zapostavljenost Slovenskih občin v videmski pokrajini dokazujejo tudi statistike. Iz raziskave, ki jo je opravila raziskovalka Cecilia Prale za fundacijo Cref, je možno izluščiti dokaj jasno sliko o višini osebnih dohodkov prebivalcev vseh 137 občin, ki sestavljajo videmsko pokrajino. Na lestvici je Občina Srednje prav na repu, pred njo pa sta na 136. mestu Občina Dreka in na 135. Občina Grmek, a tudi najbolje uvrščena slovenska občina Speter ni šla dlje od 50. mesta. Na 4. strani Smetarska služba v Trstu pod Acegas TRST - Sl. marcem bo smetarska služba privatizirana, prešla bo pod Acegas: tako določa sporazum, ki so ga včeraj podpisali zastopniki tržaške občinske uprave, sindikatov in Acegasa. Sporazum, kateremu zelo nasprotujejo avtonomni sindikati, med drugim predvideva, da ima osebje pravico do opcije, torej se lahko tudi odloči, da ostane pod občinsko upravo. Nadalje je govor o storitvah, ki jih mora podjetje zagotoviti, pri čemer morajo upoštevati kvaliteto, tarife, učinkovitost. Na 5. strani Petdesetletnica Goriške knjižnice NOVA GORICA - Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila sinoči v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici proslava, na kateri so zaznamovali tudi 50-letnico Goriške knjižnice. Na slovesnosti sta govorila minister za kulturo Jožef Školč in ravnatelj Goriške knjižnice Rajko Slokar. Minister za kulturo je knjižnici zaželel, naj postane "ne le središče, temveč prava pogonska centrala novogoriškega kulturnega življenja". Goriška knjižnica, kjer je 30 zaposlenih, je v letu 1998 imela temeljno knjižnično zalogo s preko 307.000 enotami. Na 22. strani EU / SVET EKONOMSKIH MINISTROV RAMBOUILLET / KOSOVSKA KRIZA Italijanski program stabilnosti položil izpit, toda s priporočili BRUSELJ - Svet ekonomskih in finančnih ministrov Evropske unije (Ecofin) je včeraj popoldne po predvidevanju odobril italijanski triletni program stabilnosti, ki ga morajo vsako leto predstaviti vse članice monetarne unije kot jamstvo za trdnost skupne denarne enote. Poleg italijanskega, je imel Ecofin, ki mu predseduje nemški finančni minister Oskar Lafontaine, v precepu tudi portugalski program stabilnosti, največ časa pa je posvetil nalogam iz Agende 2000 oziroma predlogu za reformo finansiranja skupne kmetijske politike. Kar zadeva Italijo, je ta sicer prestala izpit o svojih javnih računih, vendar s priporočilom, naj si še bolj prizadeva in naj bo pripravljena na morebitne korektivne posege. Besedilo o oceni italijanskega programa je bilo vse do zadnjega predmet usklajevanja in popravkov. Na nizozemski pritisk je bila pozitivna ocena na koncu manj ugodna, medtem ko je bila na italijansko zahtevo ublažena zahteva po bolj ambicioznih proračunskih ciljih. Ostaja pa poziv, naj Italija »pospeši proces privatizacij« in »ponovno razmisli o reformi pokojninskega sitema«. Na 25. strani Pogajanja so se začela, optimizem pa je preuranjen NEMČIJA / DEŽELNE VOLIVE V HESSNU Schroderjeva politika razlog za poraz zelenofdeče koalicije BONN - Hladna prha za rdeče-zeleno koalicijo kanclerja Schroderja. Volitve v zvezni državi Hessen so namreč prinesle vladni koaliciji, ki je to deželo vodila vse od leta 1991, hud poraz. Se zlasti so bili poraženi Zeleni, ki so izgubili več kot tretjino glasov. Schroederje-va koalicija pa je sedaj tudi izgubila večino v drugem domu zveznega parlamenta. Razlogov za poraz je verjetno več, nedvomno pa jih je treba iskati v nezadovoljstvu Nem cev s politiko Zelenih. Na tapeti je predlog o dvojnem državljanstvu, pa tudi zahteva po zaprtju jedrskih elektrarn, obenem pa številne teme lokalnega značaja, na primer nasprotovanje razširitvi frankfurtskega letališča, ki ga Munchen začenja že ogrožati. Končno pa je treba v Frankfurtu, enem najpomembnejših sedežev finančnega sveta, zabeležiti nezadovoljstvo nad gospodarsko in evropsko politiko nove vlade. Na 24. strani RAMBOUILLET - Včeraj so se nadaljevala pogajanja za rešitev kosovske krize. Francoski zunanji minister Vedrine, ki skupaj z britanskim kolegom Cookom koordinira pogajanja, je mnenja, da pogovori napredujejo, vendar je posvaril pred prevelikim optimizmom. Jedro spora je seveda bodoča ureditev Kosova: Albanci zahtevajo pravico do samoodločbe, Srbi pa na to ne pristajajo. Medtem pa se zveza NATO pri-pravlkja na vojaški poseg: po mnenju generalnega sekretarja Solane bo namreč ta poseg potreben v vsakem primeru, saj bo treba morebitni sporazum izvajati z dokaj številno vojaško prisotnostjo na Kosovu verjetvo v precej dolgem obdobju. Tudi ZDA potrjujejo pripravljenost na ta vojaški poseg, istočasno pa Albrightova še vedno grozi z napadom, če bodo pariška pogajanja neuspešna. Na 24. strani MOSKVA / 24 URNI OBISK D’Alema: Podpreti tudi rusko demokracijo V Italiji naj gospodarska strogost teži k razvoju MOSKVA - Prvi italijanski postkomunistični ministrski predsednik Massimo D’Alema je včeraj prispel na obisk v največjo postkomunistično državo, v Rusijo. Na obisku ga spremlja minister za zunanjo trgovino Piero Fassino, iz ruske prestolnice pa se bo vrnil že danes popoldne po intenzivni vrsti srečanj z ruskimi državnimi in ekonomskimi predstavniki. Srečanje je namreč naravnano predvsem k izboljšanju gospodarskega sodelovanja. D’Alema je podčrtal, da morata Evropa in Zahodno zavezništvo premisliti dosedanji odnos z Rusijo: podpora tej veliki državi mora biti širšega značaja, je dejal italijanski premier, poleg gospodarskega razvoja je treba podpreti tudi politično prenovitev in utrditev te države. Sama liberalizacija pa ni zadostna za uveljavitev Rusije, kjer se morajo močrro zasidrati demokratske institucije, kar je življen-skega pomena za stabilnost v Evropi. »Italija bo stavila na Rusijo,« je dejal D’Alema, v prepričanju, da bo ta izšla iz sedanje globoke krize in da bo sodelovanje koristilo obema partnerjema. Glede samega italijanskega gospodarstva pa je D’Alema mnenja, da je še vedno potrebna strogost pri upravljanju javnih računov, vendar je treba tudi maksimalno podpreti razvoj, kar lahko izgleda protislovno, meni D’Alema, vendar je prav to osrednji italijanski problem. Predsednika D'Alemo je sprejel vice prvi minsier Avdeyev Guistov (telefoto AP) RIM / POLITIČNA SCENA Prodi vztraja: Cilj je krepitev Oljke Veltroni je bivšemu premiera dejal, da bo na njegov vlak sam odgovorili avtobusom RIM - Rojstvo Demokratov za Oljko je še vedno v ospredju pozornosti. Romano Prodi je včeraj v intervjuju za L’-Unita spet poudaril, da Demokrati za Oljko niso stranka. Njegov cilj je oživiti Oljko in ji dati novega zagona. Prodi je dejal, da želi obnoviti zavezništvo in mu vdahniti sposobnost sinteze stališč koalicijskih partnerjev. Po njegovem mnenju leva sredina lahko zmaga na prihodnjih volitvah samo, če prodre ta duh, »to pa lahko dosežemo samo, če se politika ne izneveri obvezam, ki so bile sprejete z volilci«. Bivši premier je menil, da njegova vlada ni padla samo po krivdi SKP, ampak zato »ker stranke niso hotele zaupati zavezništvu nobenega sredstva za sintezo. V bistvu so zavrnile koalicijo«. Romano Prodi vztrja v svoji viziji. V kratkem se bodo skupine, ki so pristopile k Demokratom za Oljko sestale, da oblikujejo vsedržavno vodstvo in pripravijo liste za za evropske volitve. Poleg tega bodo organizirali vlak, s katerim bo Prodi s svojimi sodelavci prepotoval Italijo, da bi utrdil svoje gibanje. »Osebno se bom poslužil še vedno avtobusa,« je Prodiju odgovoril tajnik levih demokratov VValter Veltroni, ki je bil podpredsednik v Prodijevi vladi-Tajnik LD je dejal, da je za padec vlade v celoti odgovorna SKP. Vendar z bivšim premierom ni hotel polemizirati, ampak je napovedal, da bo sam spet stopil na avtobus in napel sile za krepitev levice, ker bo tako okrepljena tudi Oljka. Veltroni je spet dodal, da Prodi in njegovi niso nasprotniki leve sredine, nasprotnik je Pol svoboščin. Po evropskih volitvah pa bo treba preo-snovati Oljko, ker bo imela po teh volitvah novo komponento. Veltroni je tudi prvi sprejel Prodijev izziv primarnih volitev. Po mnenju župana iz Catanie Enza Bianca, ki je tudi eden od najbolj aktivnih županov v gibanju Stomest, so primarne volitve potrebne, ker bi v nasprotnem sistemu večinski sistem zožil meje demokracije. V to pa ni prepričan predsednik senata Nicola Mancino, ki je tudi dejal, da je treba razmisliti razlogih krize Oljke. ČAMP LEJEUNE / PROCES O TRAGEDIJI NA CERMISU Pilot Ashby si je privoščil celo piroete Tako trdi tožilstvo, ki pravi, do je piiot imel tudi posnetke, ki noj bi jih kazal znancem ČAMP LEJEUNE - Podpolkovnik Carol Joyce, ki na procesu o tragediji na žičnici Cermis zastopa obtožbo in obenem ZDA (na telefoto Ap), je na včerajšnji obravnavi dejal, da je smrt 20 oseb posledica »hude nemarnosti« ter vrste »zgrešenih odločitev in napak«. Pojasnil je, da je pilot Richard Ashby prostovoljno kršil določila, ki govorijo o višini, do katere se lahko letala spustijo, kot tudi o hitrosti. Privoščil si je celo videoposnetke, ki naj bi jih zatem kazal domačim in prijateljem, a tudi obrat letala okoli osi, o čemer doslej ni še nihče spregovoril. Ashbyjev zagovornik, kepa-tan John Shelburne, je zavrnil trditev, da je Ashby poznal pravila letenja na tistem območju, češ da se poveljstvo ni potrudilo v zadostni meri in z njimi seznanilo pilote. TURIN / PRED TEŽKO OPERACIJO Umrl viden predstavnik NZ Giuseppe Tatarella NOVICE Priebke v hišnem priporu RIM - Vojaško sodišče je sklenilo, da bo Erich Priebke odslej iz zdravstvenih razlogov v hišnem priporu. Bivši esesovski kapetan, ki je bil zaradi pokola v Ardeatinskih jamah obsojen na dosmrtno ječo, je trenutno v zaporu Forte Bocca. Priebke bo na vsak način ostal v Rimu, zelo verjetno se bo vrnil v stanovanje, ki mu ga je svojčas dal na razpolago prijatelj Paolo Giachini. Za hišni pripor se je zavzel sam javni tožilec, medtem ko je Priebkejev odvetnik Taormina zahteval celo izpustitev na prostost. Papež se bo sestal z vsemi italijanskimi škofi VATIKAN - Skupina škofov iz Lacija je papežu Janezu Pavlu H. včeraj orisala razmere na njihovem ozemlju, njim bodo sledili še vsi drugi škofje iz Italije: rezultat teh srečanj bo karseda popolna slika, nekakšna radiografija Cerkve na krajevni ravni. Taka srečanja običajno potekajo vsakih pet let, tokrat jih je zaradi organizacijskih problemov minilo kar sedem. Papež se bo do škofov obrnil z raznimi govori, najpomembnejši bo nedvomno zaključni, ob priložnosti glavne skupščine italijanske škofovske konference, ki bo maja. To je že četrti tako imenovani obisk »ad limina« italijanskih škofov med pa-peževanjem Karola Wojtyle. Beriinguen integralizmi ustavljajo reforme RIM - »Nasprotujoči si integralizmi«, »klerikalni in laicistični fundamentalizem« lahko ustavijo ne samo zakon o pariteti med javno in zasebno šolo, temveč nasploh vse šolske reforme, ki jih pripravljajo. Tako v intervjuju za dnevnik Unita med drugim pravi minister za šolstvo Luigi Berlinguer. r VATIKAN / PREISKAVA O AFERI ESTERMAN n Na poveljnika streljal stražar Cedric Tornay je ubil poveljnika Švicarske garde in si nato sam sopdil VATIKAN - Vatikanski preiskovalni sodnik Gianluigi Marrone je odredil arhiviranje primera Ester-man. Sodnik je sprejel v celoti zaključke javnega tožilstva in je menil, da je podnarednik švicarske garde Cedric Tomay 4. maja lani ubil šefa papeževih stražarjev Aloisa Ester-mana in njegovo ženo Gladys Meža Romero, nato pa sodil še samemu sebi. Vzrok dvojnega umora in samomora je po oceni sodnikov bil Tornayjev nerazsodni srd, posledica dejstva, da mu je Esterman odrekel napredovanje in ga nato še kaznoval. Vatikanski preiskovalci so včeraj predložili novinarjem zaključke preiskave, ki se v ničemer ne oddaljujejo od rekonstrukcije, ki jo je Vatikan dal že nekaj dni po tragičnem dogodku. Teza vatikanskih preiskovalcev temelji na 10 ekspertizah, na 5 poročilih sodne policije in na pričevanju 38 ljudi, ki so bili obveščeni o dogajanju. V dokumentu, ki je bil predstavljen novinarjem, so tudi pojasnila za nekatere nedoslednosti. Med temi je bilo tudi vprašanje, zakaj je bila službena pištola, s katero je Tomay streljal na zakonca Ester-man in nato še proti samemu sebi, pod samomorilčevim truplom, "med- tem ko bi bilo naravno, da bi zaradi strela Tornay padel v nazaj in bi obležal na hrbtu. Po mnenju vatikanskih preiskovalcev pa je Tornay pokleknil, preden je sprožil pištolo proti sebi. Domnevo naj bi potrjevala tudi balistična ekspertiza o krogli, ki je ubila mladega podnarednika. Obdukcija Tornayevega trupla in ekspertize na njegovih tkivih naj bi pokazale, da je je mladi stražar občasno kadil marihuano, k njegovi razburjenosti pa naj bi prispevala tudi cista, ki so jo odkrili tik pod možgani. Skratka k nerazsodnemu izbruhu srda naj bi prispevalo več dejavnikov, med temi tudi bolezen. Zaključkom vatinkanskih izvedencev je oporekala Tornayeva mati, ki je preiskava ni prepričala. Toda vatikanski glasnik Navarro Vals je ugovore odločno zavrnil. »Z razumevanjem ocenjujemo bolečino matere, toda preiskava, ki je bila zelo skrbna, je prišla do drugačnih zaključkov,« je dejal Navarro Vals Dodal je, da je sodnik prisluhnil gospe Tormay med preiskavo in ob tem opozoril na zelo dostajanstveno in tiho bolečino svojcev ostalih dveh žrtev. Skratka Vatikan je napisal besedo konec pod to zadevo in je ne namerava več odpirati. TURIN - V turinski bolnišnici »San Giovanni Battista« (Molinette) je včeraj zjutraj umrl Giuseppe Tatarella, predsednik poslanske skupine Nacionalnega zavezništva. Tatarella, med najbolj znanimi predstavniki NC, je bil star 64 let in je čakal na presaditev jeter. Umrl je tik pred začetkom operacije, ker mu je srce zastalo; truplo bodo, kot je včeraj povedala Tatarello-va vdova Angela, danes prepeljali v Bari, na županstvu pa bodo uredili žalno vežico. Napovedovali so celo možnost, da bodo uglednega predstavnika NZ pokopali danes popoldne, zato je predsednik poslanske zbornice Luciano Violante odpovedal predvideno zasedanje. Giuseppe Tatarella je politično dejavnost začel v vrstah MSI in jo nato nadaljeval v NZ. Pripadal je zmernejši struji stranke, sicer pa je slovel po posredniških sposobnostih, s katerimi se je izkazal zlasti za časa Berlusconijeve vlade. Od leta ’94 do ’94 je bil podpredsednik z Berlusconijem, v tem času je tudi opravljal fun- vlogi je tudi končno spre-stil začetek oddajanja slovenskih televizijskih prOj gramov po deželni mreži ustanove Rai. Po padcu Berlusconijeve vlade je prevzel predsedstvo p°' slanske skupine NZ, v sedanji zakonodajni dobi pa je bil tudi podpredsednik dvodomne komisije za istitucionalne reforme. Bi pa je tudi član občinskega odbora v Bariju, v katerem je bil kot odborni zadolžen za »kulturo Me diterana«. Tatarelli tud1 pripisujejo glavne zastu ge, da je prišlo v MSI do sprememb, ki so leta omogočile, da je tajnistv prevzel Gianfranco Fin1-V političnem delovanju jeliko prizadevanj je P0^ sveCal reformam, tako ) bil tudi poročevalec nove^ ga deželnega zakona, poklicno-podjetniškem P založništvu. ■ Ob smrti Giuseppe)-1 en ce nieeovem Veliki sveta so v Amanu počastili spomin na borca za mir na Bližnjem vzhodu AMAN - Jordanskega kralja Huseina, ki je v nedeljo v bolnišnici v Amanu umrl za rakom, so vCeraf z Vojaškimi Častmi pokopali na kraljevskem pokopališču v prestolnici. Krsto s kraljevimi posmrtnimi ostanki so najprej iz kraljeve rezidence Bal el-Salam v zahodnem predmestju Amana prenesli na posebno vojaško'vozilo, nato pa so ga peljali na 20 kilometrov dolgo pot po ulicah Amana. Sprevod se je nato Ustavil v palači Raghadan, kjer so krsto s posmrtnimi ostanki kralja Huseina prenesli v prestolno dvorano. V palači so se spominu jordanskega kralja poklonili številni svetovni voditelji in predstavniki kraljevskih hiš. Krsto so nato v sprevodu prenesli v mošejo blizu palače, kjer je potekala molitev, nato pa so sinovi truplo umrlega kralja, ovito v belo rjuho, na pokopališču izvlekli iz krste in ga položili v grob. Ob grobu so Predstavnikom kraljeve družine predstavniki držav Se enkrat izrekli sožalje. Kraljevega zadnjega slovesa se je udeležilo več kot 800.000 Jordancev. Pogreba se je udeležilo izredno veliko državnikov z vsega sveta: na najvišji ravni je bilo zastopanih Približno 50 držav. Združene države Amerike je zastopal Bill Clinton, z njim Pa so bili tudi trije bivši predsedniki ZDA: Jimmy Carter, Gerald Ford in George Bush. Clinton naj bi novemu hašemitskemu vladarju znova zagotovil ameriško podporo Jordaniji. Kot je izjavil Clintonov svetovalec za nacionalno Varnost Sandy Berger, ZDA ^ Jordanijo vzdržujejo izjemno pomembno stra- Uradni protest iranske vlade TEHERAN - Iran je včeraj uradno protestiral proti "sovražnim" izjavam novega jordanskega kralja Abdulaha, ki je izjavil, da predstavlja Iran grožnjo za nekatere države na območju, je poročal iranski državni radio.Iransko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo jordanskega veleposlanika v Teheranu in mu izročilo protestno noto, je še poročal radio. Jordanski veleposlanik je pojasnil, da so bile izjave novega jordanskega kralja za sobotno izdajo arabskega dnevnika al-Hayat "popačene" ter da ni šo za "nobeno sovražno izjavo novega kralja, ki bi se nanašala na Iran". Iranski radio je še poročal, da naj bi iranski veleposlanik v Amanu "preveril resničnost kraljevih izjav". Sicer je iranski predsednik Mohamed Hatami v nedeljo kralju Abdulahu ob smrti njegovega očeta kralja Huseina poslal sožalno brzojavko, v kateri je kraljevi družini ter jordanski vladi in ljudstvu izrazil sožalje. Izrazil je tudi željo po "okrepljenih dvostranskih odnosih". teško partnerstvo na gospodarskem, pa tudi na dragih področjih". Berger je prav tako izrazil ameriško zau- panje v novega kralja. Na splošno presenečenje se je pogreba udeležil tudi ruski predsednik Boris Jel- cin, ki še ni povsem okreval po zadnji operaciji. Jelcin se je nekaj minut pogovarjal z ameriškim predsednikom Clintonom. Predsednika sta se pogovarjala o dvostranskih odnosih ter o mednarodnih vprašanjih. Clinton naj bi ob tem izjavil, da je ruski predsednik kljub bolezni »videti zelo dobro«. Jelcin je stališča do svetovnih dogodkov izmenjal tudi z državniki Italije, Japonske, Grčije, Turčije, Španije ter s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Pogovarjal se je tudi z generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Ana-nom in s številnimi drugi- mi politiki. Ruski predsednik, ki se je poklonil spominu preminulega kralja Huseina v prestolni dvorani kraljeve palače Ragadhan v Amanu, se je takoj nato v Moskvo. Izrael so na pogrebu zastopali predsednik repu-. blike Ezer VVeizman in premier Benjamin Netanjahu ter Simon Peres in Jicak Samir. Velik pomen pripisujejo opazovalci tudi prisotnosti sirskega predsednika Asada, ki je bile sicer s Huseinom v stalnem sporu. Italijansko delegacijo na pogrebu kralja Huseina je vodil predsednik repu- Na sliki: skupina državnikov na pogrebni svečanosti. (Telefoto AP) blike Oscar Luigi Scalfaro. Pogreba kralja Huseina se je udeležil tudi slovenski predsednik Milan KuCan, ki se je kratko sreCal zu ameriškim predsednikom Billom Clintonom, pogovarjal pa se je tudi tudi s Češkim predsednikom Vaclavom Havlom in predsednikom Italije Oscarjem Luigijem Scalfa-rom. S predsednikom Havlom sta izmenjala stališča in pričakovanja pred bližnjim vrhom v Washing-tonu, pri Čemer je Havel izrazil vso svojo podporo včlanitvi Slovenije v zvezo NATO. Pogovarjala sta se tudi o letošnjem srečanju predsednikov držav srednje Evrope v ukrajinskem kraju Lvov. Slednje pa je bilo tudi v ospredju pogovorov s predsednikom Scalfarom, s katerim sta govorila tudi o dvostranskih odnosih. S predsednikom republike Avstrije Thomasom Klestilom pa se je slovenski predsednik Kučan pogovarjal o njunem bližnjem srečanju, napovedanem za konec februarja v Salzburgu. Novi jordanski kralj Abdulah, Huseinov sin, je že v nedeljo, takoj po objavi novice o smrti kralja Huseina prisegel v jordanskem parlamentu. Slovesnost je neposredno prenašala tudi jordanska televizija. Kralj Abdulah je v prisegi obljubil, da bo »spoštoval ustavo in varoval ljudstvo«. Pred tem so poslanci molili v spomin na preminulega kralja Huseina. Svečanosti so se udeležili tudi člani kraljeve družine. Jordanski kralj Abdulah je takoj po umestitvi s posebnim odlokom za prestolonaslednika imenoval polbrata princa Hamzo. Abdulah je princa Hamzo imenoval za prestolonaslednika na željo preminulega kralja Huseina. O tem naj bi se skupaj odločila kraljeva družina, je zapisano v sporočilu za javnost, ki so ga poslali s kraljeve palače. To je prvi uradni odlok novega jordanskega kralja. Leta 1980 rojeni princ Hamza je najstarejši od štirih otrok kralja Huseina in njegove četrte žene kraljice Nur. Novi prestolonaslednik naj bi si bil z očetom zelo blizu, trenutno pa obiskuje prestižno britansko vojaško akademijo v Sandhurstu blizu Londona. IZJAVE IN SOŽALNE POSLANICE DRŽAVNIKOV IN VLADARJEV Z VSEGA SVETA »Eden največjih voditeljev 20. stoletja« AMAN - Izrael se je ob novici, da je jordanski kralj Husein umrl, zavil v žalost, je izjavil tiskovni predstavnik izraelskega Premierja Benjamina Ne-tanjahuja, ki je poudaril, da je bil jordanski kralj pri Izraelcih najbolj priljubljena tuja osebnost. Tiskovni predstavnik je izrazil pričakovanje, da bo Jordanija do Izraela še naprej vodila prijateljsko politiko. Tudi izraelski Predsednik Ezer VVeizman je v sporočilu za javnost zapisal, da je bil kralj Husein "eden naj-vecjih političnih voditeljev 20. stoletja". Izrazil je obžalovanje ob kraljevi smrti, kraljevi druži-Ui in jordanskemu ljudstvu pa izrazil sožalje. Ameriški predsednik Bill Clinton je preminulega jordan-skega kralja označil za mirov-njka izjemnega poguma in izrabi prepričanje, da se bo kralj Husein tedaj, ko bo na Bližnjem vzhodu dokončno zavladal mir, z neba še enkrat nasmehnil ljudem na Zemlji. Clinton je poudaril kraljev izjemen vpliv na svoje ljudstvo, ki ga je vodil sko-raj pol stoletja. Ameriški pred- sednik je v izjavi prav tako zapisal, da je bil umrli jordanski kralj njegov velik prijatelj in vzornik ter da je njega in soprogo Hillary vest o njegovi smrti "globoko užalostila". Britanski premier Tony Blair je ob smrti jordanskega monarha, ki ga je označil za izrednega, poštenega in pogumnega moža, izrazil "globoko žalost", spomnil pa je tudi na Huseinovo pomembno vlogo pri bližnjevzhod-nem mirovnem procesu, ki bo "ostala še dolgo v spominu Britancev in celega sveta". Blair je še povedal, da so Britanci "v mislih s kraljevo družino in še posebej z novim kraljem", izrazil pa je tudi prepričanje, da bo Abdulah, podobno kot njegov oče, dober prijatelj miru na Bližnjem vzhodu." Sožalje je kraljevi družini izrekla tudi britanska kraljica Elizabeta H. Tudi francoski premier Lio-nel Jospin je pohvalil pogum in zvestobo kralja Huseina, ki se je med svojim vladanjem posvetil razvoju in varnosti svoje države in njenih prebivalcev, obenem pa si je prizadeval tudi za mir na območju. Ob njegova smrti je Jospin izrazil obžalovanje, jordanski vladi in kraljevi družini pa je izrazil sožalje. Nemški kancler Gerhard Schroder je v sožalni brzojavki novemu jordanskemu kralju Abdulahu pohvalil "neutrudna" prizadevanja kralja Huseina za mir na Bližnjem vzhodu, ki so mu prinesla spoštovanje celega sveta. Schroeder je še poudaril, da se je kralj Husein v zavest ljudi za vedno vpisal kot velik monarh. Tudi Rusija je ob smrti jordanskega kralja izrazila globoko obžalovanje. Rusko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da je Rusija "globoko spoštovala to izredno osebnost", hkrah pa visoko ceni njegov prispevek k razvoju dvostranskih odnosov in njegovo izjemno koristno vlogo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Egipt je ob smrti kralja Huseina razglasil tridnevno žalovanje, predsednik Hosni Mubarak pa je ob Huseinovi smrti izrazil "žalost in bolečino". Kot je Mubarak zapisal v svoji izjavi, je kralj Husein vse svoje življenje po- svetil svojemu narodu, ki ga je v Času svoje skoraj polstoletne vladavine vodil skozi najhujše trenutke. Verjel je v načela pravičnosti in mira, na arabski, muslimanski in svetovni ravni pa je odigral izredno vlogo, je še zapisal Mubarak in kraljevi družini in jordanskemu vodstvu v imenu vseh Egipčanov izrazil sožalje. Tudi palestinski voditelj Jaser Arafat je ob smrti jordanskega kralja Huseina ukazal tridnevno žalovanje, Palestinske avtonomne oblasti so v posebni izjavi Izraelca sta hčerko poimenovala po Jordaniji JERUZALEM - Nek izraelski par, ki je leta 1997 pod streli jordanskega vojaka izgubil hčerko, je ob rojstvu druge hčerke želel počastiti spomin na preminulega jordanskega kralja Huseina. Novorojenko sta starša poimenovala Yardena, kar v hebrejščini pomeni Jordanija. Ob smrti prve hčerke, ki je skupaj s šestimi šolarkami med izletom v Bakuri v Jordaniji umrla pod streli jordanskega vojaka, je kralj Husein osebno izrazil sožalje Ruhami in Simonu Cohenu. V napadu je bilo ranjenih tudi pet šolark in njihova učiteljica. Husein je dejanje jordanskega vojaka označil za »ostuden« zločin, izrazil pa je tudi »globok občutek sramu in jeze«. Jordanski kralj je bil med zločinom na potovanju v tujini, ki pa ga je nemudoma prekinil, da bi družinam žrtev osebno izrazil sožalje, iz zasebnega sklada pa jim je namenil tudi odškodnino v višini milijona ameriških dolarjev. Jordanskega vojaka, ki je zločin zagrešil, so obsodili na dosmrtno ječo. »Izgubila sva Keren, toda bog nama je dal drugega otroka, ki sva ga poimenovala Yardena, v čast jordanskega kralja Huseina. Upava, da bo Huseinov sin Abdulah nadaljeval pot, ki jo je začrtal njegov oče,« je za izraelski radio povedal Simon Cohen. (STA/AFP) poudarile, da je bil Husein velik državnik in moder človek, ki je dobro služil svojemu narodu. Celo vodstvo opozicijskega militantnega gibanja Hamas je preminulega kralja pohvalilo zaradi podpore palestinski stvari. Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je jordanskemu ljudstvu in družini kralja Huseina izrazil »iskreno sožalje"«. Annan je kralja Huseina označil za »enega najbolj dragocenih partnerjev ZN v mirovnih prizadevanjih.« V izjavi za javnost je poudaril njegovo veliko vlogo pri vzpostavljanju miru med Izraelom in Palestinci ter z ostalimi arabskimi sosedami. »Njegova smrt nas postavlja pred izziv, da dokončamo mirovni proces,« je zapisal Annan. »Svet danes objokuje izgubo kralja, katerega veličina se je kazala v življenjskem boju za mir na Bližnjem vzhodu,« je še zapisano v sporočilu za javnost. Novico o smrti jordanskega kralja je objavila tudi iraška tiskovna agencija INA, ki pa dogodka ni komentirala. (STA/AFP/AP) 4 Torek, 9. februarja 1999 ALPE JADRAN, RUBRIKE 7^ LJUBLJANA / KUČAN OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE ČEDAD / RAZISKAVA CREF »Narodne manjšine so lahko zgled slovenskemu narodu« Tradicionalni sprejem za Slovence v Italiji, Avstriji in Madžarski Beneške občine najrevnejše v Pokrajini Videm Najbolje uvrščena je občina Speter, ki je na 50. mestu LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan Kučan je na predvečer slovenskega kulturnega praznika sprejel predstavnike slovenske manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Kot je predsednik Kučan med drugim poudaril v nagovoru, je skupno zvestobo tradicionalnemu srečanju mogoče razumeti kot trajno željo, da se skupaj dostojno spomnimo veličine in pomena dela Franceta Prešerna za Slovence in slovenstvo, ta želja pa temelji tudi na prepričanju, da je slovenski kulturni praznik v resnici praznik vsega slovenstva. »Z njim izrekamo tudi voljo, da ohranjamo in razvijamo kulturo kot bistveno določnico slovenske nacionalne identitete in združevalni dejavnik slovenstva,« je na tradicionalnem srečanju s predstavniki zamejskih Slovencev menil predsednik in poudaril, da je bil Prešeren Evropejec v najčistejšem pomenu besede. S prešernovskimi izhodišči je po mnenju Milana Kučana mogoče lažje in bolj samozavestno premišljati tudi o realnostih, križpotjih sodobnega življenja Slovencev in perspektivah doma in v sodobnem svetu. Prihodnost slovenstva v sodobnem svetu je skupna odgovornost, ki je utemeljena v kakovosti in naravi medsebojnih vezi in povezav ter sposobnosti za razumevanje in povezovanje nacionalnega in globalnega, za ohranjanje nacionalne identitete v odprtem svetu. S kulturo smo si Slovenci po besedah predsednika države ustvarili svojo podobo in tudi svoje narodno bistvo, z njo pa tudi Slovenci v zamejstvu ohranjajo, bolj kot s čimerkoli, svojo nacionalno identiteto. Z njo tudi duhovno bogatijo svoja multikulturna okolja, posebej, če so ta demokratična, strpna, naklonjena priznavanju razlik in sodelovanju, je bil prepričan predsednik. »Doma je pogosto opaziti bojazen, da odpiranje Slovenije v Evropo in Evrope v Slovenijo pomeni veliko nevarnost slovenstvu. Pravi odgovor nanjo je vaša izkušnja. Če vi v vseh dolgih desetletjih državno politične ločenosti od mati- ce, ob pogosto nenaklonjenih oblasteh in celo sovražnih razmerjih režimov večinskih narodov niste izginili, potem v demokratičnem okolju združujoče se Evrope tudi Slovenci kot narod ne bomo izginili,« je dejal Milan Kučan. Globlji, nujni premislek o skupni evropski in svoji prihodnosti bomo, kot je prepričan predsednik Kučan, zmogli le, če se znebimo "neprešernov-ske drže", ki v skupni Evropi in odprtosti nacionalnih držav vidi konec kulturne in z njo narodne identitete, človeške in nacionalne, politične in kulturne eksistence. Kučan je v svojem na: govoru še poudaril, da je odgovornost matice in držav, v katerih živijo zamejski Slovenci, za njihov položaj in varovanje njihovih osebnih in kolektivnih narodnostnih pravic jasna in nedvoumna. Opozoril pa je, da se v razmerja med slovensko državo in manjšinami vrinja veliko strankarske politike. »Za male politične koristi je narejena velika škoda in odgovornost zanjo si je potrebno kar porazdeliti,« je menil. Ob tem je še opozoril, da mora tudi manjšina, mimo legitimnih političnih razlik, biti sposobna stopiti skupaj in kot celota, ne njeni posamezni politični deli, nastopati kot sogovornik slovenski državi, pa tudi državi, v kateri živi. (STA) Predsednik Milan Kučan ČEDAD - Od časa do časa prihajajo na dan statistike o gospodarskem in socialnem položaju italijanskega "bogatega" severovzhoda, v katerega je vključena tudi naša dežela. Podatki so večkrat dokaj protislovni, vse bolj pa tudi kaže, da gre statistike sprejemati zadržano, kajti ob pozorni analizi so protislovja še bolj očitna. Iz raziskave, ki jo je opravila raziskovalka Ce-cilia Frale za fundacijo Cref, je mogoče izluščiti dokaj jasno sliko o višini osebnih dohodkov prebivalcev vseh 137 občin, ki sestavljajo videmsko pokrajino. Iz teh podatkov so jasno razvidne velike razlike v kakovosti življena v posameznih občinah. Najbolj vsekakor pade v oči podatek, da je letni osebni dohodek najnižji v hribovitih občinah, še zlasti na obmejnem območju, koder žive Slovenci videmske pokrajine. Nekaj zgovornih primerov: Na lestvici 137 občin je na 135. mestu s povprečnim letnim dohodkom 9, 35 milijona lir po prebivalcu občina Grmek, na 136 mestu je z 8, 7 milijona občina Dreka, čisto na zadnjem mestu pa je občina Srednje z 8, 4 milijona letnega dohodka po prebivalcu. Nekoliko više, vendar še vedno na revnem koncu lestvice najdemo občino Podbonesec, ki je z 11,17 milijona letnega dohodka na 130. mestu, Rezija je 126. na letvici (12, 47 milijona), Sovodnje pa so na 124. mestu(12, 75 milijona). Če nadaljujemo pot po lestvici navzgor, najdemo Sentlenart na 111. mestu, Tipano na 108., Bardo na 103., Fojdo pa na 102. mestu. Potem se stanje glede krajev, koder živijo Slovenci, nekoliko izboljša z občinami Prapotno (75.mesto), Ahten (74. mesto) in Neme (59. mesto). V najboljšem položaju je občina Speter, ki je z 19, 26 milijona letnega dohodka po prebivalcu na relativno visokem 50. mestu. In kdo se nahaja na vrhu lestvice bogati-revni? Pp pričakovanjih so to ravninski kraji, ki gravitirajo na Videm in njegovo razvito industrijsko okoh-co. Najbogatejša je "prestolnica stolic", občina San Giovanni al Natisone, kjer dosega povprečje letnega dohodka po osebi 35, 01 milijona, druga je sosednja občina Manzano z 32, 01 miljiona, tretja pa občina Pradamano, kjer zdrkne povprečje dohodkov že na 26, 79 milijona. Občina Videm zaseda s povprečjem 24, 15 milijona sedmo mesto, Čedad pa je na 18. mestu z 22 milijoni. Raziskovalci fundacije Cref so statistiko opremili z ugotovitvijo, da je v videmski pokrajini propul-zivno gospodarsko jedro, ki se naslanja na produktivne dejavnosti in turizem, na drugi strani pa je zaostalost in gospodarska stagnacija gorskih predelov, ki niso biti vključeni v turistični razvoj. Podatki so zgovorni o tem, kam so se v destletjih koncentrirala sredstva in razvojni poten-ciali. Za Benečijo je iz dogodkov v povojni zgodovini tudi znano zakaj. Raziskava žal potrjuje tudi težnjo, da se razlike med bogatimi in revnimi kraji v dežeh še poglabljajo, (du) KOROŠKA / SIGNAL SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENCEM Ana Blatnik kandidatka za zbor dežel Tudi zadnje javnomnenjske razikave pripisujejo Jorgu Haiderju veliko zmago CELOVEC - Mesec dni pred dežel-nozborskimi volitvami 7. marca na Koroškem se je koroška socialdemokratska stranka (SPO) odločila za »signal« slovenskim volilcem: njen predsednik Michael Ausserwinkler je včeraj v okviru tiskovne konference v koroškem glavnem mestu sporočil, da je Ana Blatnik, predsednica Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPO«, nova kandidatka koroške SPO za zbor zveznih dežel na Dunaju. Zbor zveznih dežel je drugi dom avstrijskega parlamenta, Blatnikova pa bi bila prva predstavnica koroških Slovencev po vojni v tem zbora. 42-letna koroška Slovenka iz dvojezične občine Bilčovs (okraj Celovec-dežela) naj bi v zboru zveznih dežel nasledila dosedanjega člana, župana občine Dobrla vas Josefa Pfeiferja. Pogoj za to pa je, da koroški socialdemo- krati pri deželnozborskih volitvah ne izgubijo preveč glasov in s tem enega od trenutno dveh sedežev v zbora zveznih dežel. Ana Blatnik je po poklicu učiteljica na poklicni šoli v Beljaku, Delovni skupnosti slovenskih socialdemokratov na Koroškem pa predseduje pet let. Je tudi predstavnica ZSO v sosvetu za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju ter podpredsednica Zveze slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem. Njen oče, fjanzi Ogris, pa je v začetku 70-ih let bil socialdemokratski poslanec koroškega deželnega zbora. Ausservvinkler je ob imenovanju Blatnikove za novo kandidatko za zbor zveznih dežel poudaril, da pomeni to imenovanje uresničitev t.i. integracijskega modela, torej politično integracijo manjšine v večinske stranke. Javnomnenjske ankete medtem še napovedujejo veliko zmago desničarskega populista Jorga Haiderja na deželnih volitvah. Po anketi dunajskega inštituta za raziskovanje javnega mnenja Gallup naj bi Haider s svojo svobodnjaško stranko na volitvah dobil med 34 in 36 odstotkov glasov in postal prva politična sila v deželi. Socialdemokrati z Aussenvinklerjem bi zbrali samo še med 29 in 31 odstotkov, ljudska stranka deželnega glavarja Christofa Zematta pa med 26 in 28 glasov. Pro-gonoze za volilno gibanje »Demokracija ’99« se gibljejo okrog sedem odstotkov glasov. Na zadnjih deželnozborskih volitvah leta 1997 so socialdemokrati dosegli 37 odstotkov glasov, Haiderjevi svobodnjaki 34, Zernattova ljudska stranka pa 24 odstotkov glasov. Ivan Lukan Antonione se je srečal s Cecottijem VIDEM - Predsednik deželnega odbora Roberto Antonione se je včeraj srečal z videmskim županom Sergiom Cecottijem, s katerim je obravnaval tako nekaj problemov, ki imajo širši značaj, kot tudi krajevno problematiko. Med dragim sta Antonione in Cecotti poudarila, da je treba poglobiti vprašanje krajevnih prevozov. Videmski župan pa je Antonioneju predočil kulturne projekte, med katerimi je še posebej poudaril obnavljanje palače Cavazzini po načrtu Gae Aulenti. Govor je bil tudi o novi palači, ki jo Dežela namerava graditi v Vidmu. Jutri popoldne seja deželnega sveta TRST - Deželni svet Furlanije- Julijske krajine se bo spet sestal danes popoldne. V programu ima tudi seje v sredo in četrtek in, če ne bo izčrpal vseh problemov, tudi prihodnji teden. Svetovalci bodo morali danes popoldne najprej izvoliti 10 članov deželnega nadzornega odbora GOREČO, nato pa bodo nadaljevali z razpravo o zakonu omnibus, ki je izzval dokaj ostro soočanje. Deželni svetovalci so prejšnji teden odobrili 12 od skupnih 31 členov, preučiti pa morajo tudi okrog 90 popravkov. Če bi jih sprejeli, bi bil zakon dokaj različen od tistega, ki ga je poored-stavil odbor. Nekatere od teh popravkov so začeli obravnavati prejšnji teden, nato pa jih odložili in bodo obravnavali ob koncu debate. Na dnevnem redu deželnega sveta sta tudi zakonski predlog deželnega odbora o nadzora nad napravami za ogrevanje in predlog svetovalca Morettona, ki so ga podprli tudi Zeleni, o podpori kooperaciji s pomočjo zavoda Finreco. Danes se bo sestal tudi odbor za nadzor na radijskimi in televizijskimi oddajami, ki bo sprejel predstvani-ke postaje Telequattro, nato pa bodo nastavili program dela za tekoče leto. Pred 15 leti je Slovenija poslala v vesolje značko LJUBLJANA - Pred 15 leti je na včerajšnji dan v vesolje poletel prvi slovenski predmet. To je bila značka z znakom Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane, ki so jo vzeli s seboj trije vesoljci, ki so 8. februarja 1984 ob 13.07 po srednjeevropskem času poleteli s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu v vesoljski ladji Sojuz T-10. Ladja se je združila z orbitalno znanstveno postajo Saljut 7. Kozmonavti Leonid Kizim, Vladimir Solovjov in Oleg Atkov so opravili rekordno dolg polet; trajal je 237 dni. Na Zemljo so se vrnili 2. oktobra 1984. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, pa se je s so-vjetsko-indijsko posadko, ki je v začetku aprila istega leta obiskala Saljut 7, vrnil na naš planet že 11. aprila 1984. Značka se je nato 26. aprila 1984 vrnila tudi v Astronavtsko-raketar-ski klub Vladimir M. Komarov v Ljubljani, ki prvi slovenski vesoljski predmet še vedno skrbno hrani. (STA) Zavodski svet sred. Sole S. Gregorčiča o »vertikalizaciji« V zadnjih dneh se je v javnosti razširila vest o poskusni uvedbi »vertikalizacije« šol vseh stopenj v dolinski občini. Verti-kalizacija šol v dolinski občini je bila predlagana, ne da bi predhodno obvestili vse komponente, ki so kakorkoli s šolo povezane, kot so enotni šolski odbor, kolegij ravnateljev, zavedni svet in ne nazadnje starši oziroma porabniki. Mnenja smo, da je povezanost šole, šolskih in krajevnih oblasti ter porabnikov nujno potrebna in tudi osnovni pogoj za vpeljavo katerekoli novosti, ki jo je treba najprej natančno proučiti in obenem preveriti, če je za našo skupnost oziroma za slovensko šolo res najboljša rešitev. Potrebno bi bilo pobliže analizirati stanje naših nižjih srednjih šol in na tej podlagi začrtati smernice, ki bi jih bilo treba upoštevati pri sestavi načrta za preureditev naših šol. Ob tem gre poudariti, da ne more biti vedno šola žrtev proračunskih omejitev in raznoraznega prilagajanja finančnim razmeram, ampak se lahko pristaja le na take spremembe, ki so podprte z gotovimi zakonskimi jamstvi v prid boljšemu razvoju sloven- PISMA UREDNIŠTVU skega šolstva. Teh zagotovil v zvezi z »vertikalizacijo« še ni, zato je ne moremo sprejeti, pa čeprav nam jo vsiljujejo kot nujnost v luči nove šolske avtonomije, ki naj bi prinesla našim šolam vrsto koristi, a te niso nikjer točno zajamčene. Nižja srednja šola S. Gregorčiča ni samo pomembno vzgojno-izobraževalno središče, ampak tudi nepogrešljiv akter, tesno povezan z domačim okoljem, saj uresničuje potrebe in želje tukajšnje skupnosti in si pri tem prizadeva za dosego ravnotežja med različnimi interesi socialnih in kulturnih skupin. Vodilo tega sodelovanja je bilo vedno medsebojno spoštovanje mnenj in stališč ter iskanje soglasja, zato smo trdno prepričani, da je treba s skupnimi močmi zagovarjati obstoj in samostojni razvoj naše nižje srednje šole. Dolina, 4. februarja 1999 Podpisani so člani zavodskega sveta Razlog za prispevek k razpravi v italijanskem jeziku Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika. V torek, 2..februarja, je bil objavljen v »Našem«, in zakaj ne tudi v mojem dnevniku, v rubriki »Pisma uredništvu«, članek gospoda Primoža Sancina, ki je obveščal bralce, da sem imel kot pristen dolinski Slovenec poseg v italijanskem jeziku prejšnjega 28. januarja med sejo dolinskega občinskega sveta. V dvorani občinskega sveta se obnašam tako, ko smatram odgovoriti ali razložiti kakšen sklep neslovensko govorečim svetovalcem večine, ki upravlja občino, večini, kateri tudi sam pripadam. Zavedam se, da tako obnašanje diskriminira naš jezik, je pa čut spoštovanja do ljudi, ki ne razumejo mojega jezika. Iz spoštovanja, želje in volje čim večjega znanja, (saj človek več zna, več velja), bi se potrudil odgovoriti nemško ali angleško govorečim v njihovem jeziku. Menim, da nima smisla prevajat vsak poseg, ker bi se v nekaterih primerih, ko bi slišal slovenske izraze, pridružil bralcem ki trdijo, da razumejo malo ali nič. Svetujem tistim, ki mislijo da bomo zamejci kdaj deležni istega spoštovanja, naj igrajo na loterijo, vsaj bodo imeli nekaj upanja zadeti šestico. Pozdrave Milan Lovriha PODPISAN SPORAZUM / Sl. MARCEM Smetarska služba bo prešla pod Acegas Proti sporazumu se zaganjajo avtonomni sindikati Na občini Trst so včeraj podpisali dogovor, ki predvideva, da s 1. marcem privatizirajo smetarsko službo, prešla bo pod Acegas Spa. Sporazum so podpisali pokrajinski tajniki Cgil, Cisl, Uil (Catala-no, Coppa in Visentini), tajniki posameznih kategorij, v imenu občinskega odbora podžupan Damia-ni, odbornik za osebje Sambo in odgovorni za osebje pri Acegasu Rovel-li. Sporazum pa je naletel na ostro nasprotovanje občinskih avtonomnih sindikatov Cisas-Confsal-Usppi, avtonomnega sindikata Rdb (Rappresen-tanze di Base) ter enotnih avtonomnih odborov za osebje Gub (Cominati uni-tari base del personale). Avtonomni sindikati v tiskovnem sporočilu trdijo, da Cgil, Cisl, Uil nimajo nobenega njihovega pooblastila za prehod smetarske službe pod Acegas in so proglasili stanje pripravljenosti občinskih delavcev. O sporazumu so se sindikati Cgil, Cils, Uil in občinska uprava okvirno sicer sporazumeli že v soboto, včeraj pa so dogovor orisali na skupščini delavcev (na sliki - f. KROMA), ki so ga z veliko večino odobrili, tako da so ga lahko zatem ratificirali. Kot je dejal tajnik Ca-talano, so z njim »uveljavili pomembno načelo o zaščiti občinskega uslužbenca pri organizaciji teh služb. Obenem so tudi Uveljavili garancije, ki Acegasu nalagajo spoštovanje parametrov kvalitete, učinkovitosti in tarif v korist porabnikov.« Sporazum najprej spominja, da je občinska uprava že oktobra 1995 podpisala dogovor s sindikati v zvezi s samim Acegasom, in sicer o njegovi preureditvi v delniško družbo z javnim kapitalom. Ze tedaj se je Občina obvezala, da bo obdržala večinski delež, tako da bo zagotovljena upravna kontrola nad podjetjem, sindikati pa so tedaj poudarili zahtevo, da dobiček potrošijo za znižanje tarif. Včeraj ratificirani dogovor zatem zelo podrobno navaja, kdaj in kako bo prišlo do prehoda pod Acegas. Med drugim je predvideno, da ima sedanje osebje smetarske službe pravico do opcije, lahko se torej tudi odloči, da ostane pod občinsko upravo. Tudi v tem primeru ohrani pravico do opcije, zanj pa bodo našli primemo zaposlitev, ne samo v okvira pokopališke službe ali javnega zelenja. Tisti, ki bodo prešli pod Acegas, pa bodo imeli pogoje, ki jih zagotavlja državna pogodba za Federambiente. Istočasno s podpisom omenjega sporazuma pa se je med občinsko upravo in sindikati začelo soočenje o seznamu osebja. Ze včeraj so podpisali dokument, v katerem Občina izraža pripravljenost, da v prihodnjih dveh letih zaposli 100 novih uslužbencev. POLITIKA / PRIPRAVE NA EVROPSKE VOLITVE Prodi in Di Pietro »snubita« lllyja Močnik spregovoril o Prešernu Trsta in njegovih občanov ne bo izdal, njegovo srce pa bije z Romanom Prodijem. Tržaški župan Riccardo Illy je v intervjuju za neapeljski dnevnik Mattino potrdil svojo veliko simpatijo do novega gibanja Demokratov pod Oljko, dal pa je razumeti, da trenutno še ne razmišlja o kandidaturi za evropski parlament. Župana, ki je potrdil svoje nedavno neformalno srečanje z vodjo Levih demokratov VValterjem Veltronijem, v teh dneh prepričujejo, naj kandidira s Prodijem in Antoniom Di Pietrom. Prodijevi pristaši mu ponujajo vrh kandidatne liste v našem volilnem okrožju, v katerem bosta skoraj gotovo kandidirala sam nekdanji ministrski predsednik in tudi beneški župan Massimo Cacciari, eden glavnih pobudnikov volilnega gibanja županov. Illy je prepričan, da bo Prodijeva lista gotovo odščipnila glasove Levim demokratom, za sedaj pa se hoče še najprej posvetiti županovanju. Upravitelj je nadalje prepričan, da bodo Prodi, Di Pietro in župani nekaterih velikih mest, kljub vsemu, daljnoročno prispevali k utrditvi Oljke, da ne bo več tako žrtev političnega izsiljevnja Fausta Bertinottija oziroma Francesca Cossige. Illy je glede bližnjega referenduma potrdil usmeritev za večinski volilni sistem. Svetovalec Slovenske skupnosti Peter Močnik se je medtem na sinočnji občinski seji spomnil Franceta Prešerna ob obletnici njegove smrti. Obnovil je njegovo življenje, njegovo ustvarjalnost in njegove zasluge za razvoj slovenskega naroda in slovenske kulture. Prešeren, je podčrtal Močnik, ni zagovarjal nacionalistične in zaprte kulturne vizije, pač pa je bil človek odprtosti, ki je trdno verjel v enakopravnost vseh narodov. Zastopnik Slovenske skupnosti je obžaloval dejstvo, da zlasti italijanska šola še vedno premalo pozna in upošteva slovensko kulturo in pozval Illyjevo upravo, naj nadaljuje in vztraja na poti odprtosti in spodbujanja sožitja. Močnik je na koncu posega na občinski seji v slovenščini in italijanščini prebral odlomek iz Prešernove Zdravljice. BAZOVICA / SOOČENJE V SLOMŠKOVEM DOMU Mnenja o naši manjšini in o njeni zakonski zaščiti Soočenje med podpredsednikom deželnega sveta Budinom in pokrajinskim tajnikom SSk Močnikom Zakonska zaščita in aktualna vprašanja, ki pretresajo našo manjšino, so bila v središču pozornosti debatnega večera v Slomškovem domu v Bazovici, na katerem sta sodelovala podpredsednik deželnega sveta, levi demokrat Miloš Budin in pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik (na slild-FOTO KROMA). Budin je poudaril, da bi morala manjšina končno trezno razmisliti o sebi in o svojih realnih problemih, medtem ko se javna razprava o zaščiti večkrat suka okrog imaginarnih vprašanj. Cas je, da se zamislimo o naši narodnostni skupnosti, kakršna je ter ne o takšni, ki obstaja v naši domišljiji ali pa v našem spominu. Levi demokrati podpirajo zaščitni zakon, ki bo za danes in za jutri ter ne za včeraj, kot bi hoteli nekateri. Budin je pozitivno ocenil zaščitni predlog poročevalca Domenica Masellija, dejal pa je tudi, da mora zakon, če hoče biti odobren, doživeti večinsko podporo parlamenta. Po Močnikovem mnenju mora zaščita upoštevati predvsem potrebe slovenskega človeka, kateremu mora nuditi vse pogoje, da bo resnično enakopraven. V Rimu pa nam nekateri sedaj ponujajo le neke vrste zunanje znake, je dejal tajnik SSk, medtem ko ni nikjer jasno zapisano, kaj bo pravzaprav z zaščito slovenščine, v kakšnih občinah bo zakon veljaven in kdo ga bo izvajal. Slovenska skupnost meni, da predstavlja Masellije-vo besedilo izhodišče za resno soočenje, misli pa vztrajati pri svojih stališčih, zlasti kar zadeva določitev narodnostno mešanega ozemlja. Od italijanskega parlamenta zahteva tudi jasne obveze glede zajamčene izvolitve slovenskih predstavnikov. KAJ SO PREBRALI NA SKUPŠČINI? OPČINE / V NEDELJO DOPOLDNE »Pismo« pa tako »To mešajo tako, da Bog pomagaj!« so prve besede očitno prizadetega openskega župnika Zvoneta Strublja na prošnjo, da bi nam razjasnil razloge najnovejšega »kraškega razkola«, ki je izbruhnil v javnosti, ko se Odbor za zaščito Opčin ni udeležil nedeljske protestne manifestacije proti centru za priseljence v banovski vojašnici. Openski odbor je namreč na začetku podprl protest Banovcev, njegov predsednik Pavel Milič je tudi predsedoval protestni skupščini v openskem Prosvetnem domu. Miliču, kot nam je sam povedal, pa ni bilo všeč, kako so prav na tej skupščini »predstavili oziroma izkrivili stališča« openskega župnika: »Sem človek, ki ne mara štrumentalizacij, zato me v nedeljo ni bilo na shodu,« nam je še povedal Milič. Na omenjeni skupščini so namreč javno prebrali »pismo« openskega župnika, ki je izražalo solidarnost pri-bežnikom in prizadetim Banovcem. »Pismo,« naslovljeno na protestni shod, je izpadlo dvoumno in vsekakor ne povsem v skladu s stališčem tržaške Cerkve, ki je zelo pozorna do vprašanja beguncev. Kaj tiči za Miličevimi besedami o »izkrivljanju župnikovih stališč« nam je neposredno pojasnil sam »avtor pisma« in izkazalo se je, da so razlogi za neodobravanje res utemeljeni! G. Strubelj je namreč pojasnil, da se tistega dne noben predstavnik župnije ni mogel udeležiti shoda (med drugim je istočasno potekal Slovenija Party) in da se mu je zato zdelo umestno, da je telefoniral v Bane. V razgovoru je povedal, da kristjani zagovarjajo najprej solidarnost, kot dokazuje tudi dejstvo, da je župnišče bilo vedno odprto za številne begunce iz Bosne, iz Kosova in od drugod; obenem pa razume tudi strahove, je pristavil openski župnik, ki jih imajo vaščani Banov zaradi lokacije strukture. Razgovor se je sprevrgel v »pismo«, ton pa je bistveno previsel stran od Strubljeve originalne misli in tako prirejena verzija je prišla v javnost tudi z odmevnostjo medijev. Doslej g. Strubelj ni hotel polemizirati s tistimi, ki so neumestno posredovali nekakšno »župnikovo pismo,« vendar je rad pojasnil resnično dogajanje. V skladu s svojo tradicionalno zadržanostjo, niti tržaška škofija ni komentirala zadeve: kaže pa, da v palači v Ul. Cavana pripravljajo dokument, s katerim bo tržaška Cerkev pojasnila svoje gledanje na pojav begunstva. Manifestacija proti centru pri Banih V sprevodu kakih 300 ljudi, nekaj politikov SL in NZ, ni pa bilo Odbora za zaščito Opčin V nedeljo dopoldne se je po Opčinah odvila napovedana manifestacija proti možnosti, da bi v banovski vojašnici uredili center za začasno bivanje nelegalnih priseljencev v pričakovanju izgona iz države. Zbralo se je približno 300 ljudi, ki so krenili v sprevodu od Brdine do Narodne ceste, po tej do križišča z državno cesto 202 in še nazaj. Sprevod je potekal brez skandiranja gesel, ki pa so bila napisana na številnih transparentih: med tolikimi naj omenimo retorično vprašanje, če je Illy župan Trsta ali Vlore. Napisi so bili tako v slovenskem kot italijanskem jeziku, težko pa bi rekli, da je slo-vensko-italijanska enotnost tokrat slonela na... »bratstvu in edinst-vu«. V sprevodu so bili tudi uveljavljeni politiki, katerih stranke zastopajo vse prej kot vrednote strpnosti do različnih. Med vidnejšimi političnimi predstavniki, ki so nastopili na manifestaciji, naj omenimo tržaškega tajnika Severne lige Fabrizia Bel-lonija in občinskega svetovalca Nacionalnega zavezništva Salva-toreja Porra. Ob banovskem vaškem odboru, ki je priredil manifestacijo in ki vsekakor zavrača vsakršno politično sponzorstvo, pa tokrat ni bilo predstavnikov Odbora za zaščito Opčin, in sicer zaradi polemike, o kateri pišemo v drugem članku. Kljub temu so banovski organizatorji potrdili odklonilna stališča, ki jih zagovarjajo, odkar se je pojavila možnost, da bi v strukturi sredi njihove vasi uredili center, ki ga načrt nostranjega ministrstva predvideva v okviru tržaške pokrajine. Gre za zaključek, ki ni sporen, saj se z odklonilnim stališčem strinjajo tudi vzhodnokraški rajonski svet in, med drugimi, vse slovenske politične komponente. Povsem drugačna pa so izhodišča: medtem ko slednji omejujejo kritiko na neprimernost izbire ba-novske vojašnice za zbirni center, leti kritika nekaterih zastopnikov banovskega vaškega odbora in določenih strankarskih predstavnikov na celoten odnos do priseljevanja in begunstva, kar izraža zelo globoke razlike pri pojmovanju vprašanja solidarnosti. OTROŠTVO / KAKOVOST ŽIVLJENJA V SOBOTO V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU Trst je v Italiji na 14. mestu Pomembno je dati glas mladoletnim Nagradili mlade kulturne ustvarjalce SKKje razpisal literarni likovni in fotografski natečaj Politika za mladoletnike v Trstu ni tako slaba, kot izhaja iz podatkov vprašalnika, ki ga je lani sestavila naravovarstvena organizacija Legambien-te v sodelovanju z ministrstvom za univerzo in znanstveno ter tehnološko raziskavo in ga posredovala javnim upravam raznih italijanskih mest v okviru vsedržavne raziskave »Ragazzi in citta« (Otroci v mestu), da bi ugotovila, koliko pozornosti posvečajo občine otrokom in mladoletnikom. Raziskava je bila osredotočena na udeležbo otrok pri razvoju mesta, na trajne strukture, posvečene otroštvu in na raznolikost storitev ter pobud za kulturno oživitev, po analizi podatkov pa se je Trst uvrstil Sele na 80. mesto. Kot so obrazložili včeraj na Tržaški občini v okviru tiskovne konference odbornica Bassa Poropat, odbornik Drossi Fortuna in vodja urada za mladoletnike De Bernardi ob prisotnosti predsednika tržaške sekcije Legam-biente Siniscalchija, je Tržaška občina izpolnila vprašalnik »površno in nepopolno« (manjkal je zlasti del o vzgoji). NOVICE Vprašalnik so nato ponovno in natančneje izpolnili, tako da je sedaj Trst po novih rezultatih uvršCen na 14. mesto v Italiji. Na srečanju so predstavniki javne uprave med drugim podčrtali, da je Občina v zadnjih dveh letih vložila precej truda in investicij v prid mladoletnim (v okviru zakona 285 o pravicah otrok in mladih), od ludotek do programov državljanske vzgoje. Pomembna je udeležba otrok pri upravljanju mesta, so povedali, predvidena je tudi prisotnost mladih v upravnih svetih rekrea-torijev. Treba je tudi pospešiti ureditev zelenih površin in igrišč, poleg tega bodo stekla dela v mestnih parkih, za boljši odnos med mešCani in okoljem gre tudi izboljšati smetarsko službo. V okviru državljanske vzgoje v šolah so napovedali 30-urno prostovoljno delo na Občini s ciljem ustanovitve »socialne ekologije«, v pripravi je tudi lik »odvetnika za mladoletnike«. Pomembno je vsekakor, so podčrtali, dati glas mladim in prisluhniti njihovim potrebam. A. G. V soboto, 6. trn., je v zgodnjih večernih urah v Peterlinovi dvorani v Trstu potekalo nagrajevanje zmagovalcev literarnega, likovnega in fotografskega natečaja Slovenskega kulturnega kluba. Gre za vsakoletni tradicionalni natečaj, ki ga SKK razpiše ob prazniku- slovenske kulture. Ob tej priložnosti se je v dvorani zbralo večje število mladih (in njihovih staršev), ki so prisluhnili mentorici kluba, prof. Lučki Susič, ki je v svojem posegu razglasila zmagovalce likovnega in fotografskega natečaja. Na likovnem natečaju je ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali prof. Jasna Merku, Stefan Pahor in kritik Jurij Paljk, razglasila za zmagovalca Blaža Kemperleta. Druga je bila Daša Bresciani, tretja pa Dajana Kočevar. V kategoriji nižjih srednjih šol pa je nagrado prejela Veronika Sancin. Drevi srečanje o delovanju Zadruge Dolga kronna Odbor Dolina 2000, ki ga sestavljajo predstavniki vseh vaških organizacij in odbor dolinske srenje vabita nocoj, ob 20.30, v prostore dolinskega društva na javni sestanek, posvečen obravnavi novega projekta za delovanje Zadruge Dolga krona. Nocojšnje srečanje je za vaško skupnost izrednega pomena, saj bo ponudilo priložnost za obravnavo predloga, s katerim naj bi delno preusmerih oz. izboljšali dejavnosti zadruge, ki je že nekaj čaza v vse hujših težavah. Oblikovanje primernih rešitev za tako važno gospodarsko dejavnost, ki je v zadnjih desetletjih bila ena najznačilnejših dejavnikov krajevne skupnosti, postaja res nujno. Predvsem pa je primemo, da se o njej izrečejo glavni zainteresirani, torej vaščani in obenem člani dolinske srenje, ki je lastnik zemljišča, s katerim je hlev na Brdu obdan. Prireditelji nocojšnjega javnega sestanka zato pozivajo prebivalce Doline in Krogelj na čim številnejšo udeležbo. CISL in UIL za namestitev Seastocka na območju Aquiie RICMANJE / SKD SLAVEC Najmlajši protagonisti proslave Poleg otrok vrtca in osnovne šole Trinko nastopil MePZFr. Venturini Zmagovalka fotografskega natečaja (komisijo so sestavljali fotograf Mario Magajna, podpredsednik krožka Foto Trst 80 Dui-lio Vecchiet in izvedenec Marjan Jevnikar) je bila Fiona Mezgec, medtem ko se je na drugo mesto uvrstil Martin Maver, na tretje pa Marija Jussa. Prof. Marija Cenda pa je podala odločitve komisije za literarni natečaj (komisijo sta poleg prof. Cendove sestavljala še prof. Alenka Stoka in pesnik Jurij Paljk). Prvo nagrado je prejela Raffaella Petronio za ciklus pesmi. Draga je bila Katja Vončina za prozno delo, tretja pa Breda SusiC za poezijo in prozo. Poleg tega pa sta bila priporočena še dva literarna prispevka Zulejke Paskulin in Mattea Di Mai. Na večeru v SKK so člani kluba tudi recitirali odlomke iz nagrajenih literarnih del, občinstvo pa je tudi imelo možnost oceniti prispevke. Nagrade občinstva so tako prejeli: za likovni natečaj Dajana Kočevar, za foto- grafski natečaj Martin Maver, za literarni natečaj pa Raffaella Petronio. Nagrade sta prispevali draguljarna Malalan z OpCin in založba Mladika. Likovne in fotografske izdelke si je bilo mogoče ogledati na razstavi, medtem ko bodo nagrajene literarne prispevke objavili v Rasti, mladinski prilogi revije Mladika, (iž) O Prešernu v Revoltelli Na pobudo Skupine 85, odborništva za kulturo Občine Trst ter ZSKD bo v Četrtek, 11. februarja, predstavitev knjige »France Prešeren - Poesie Pesmi« z novimi italijanskimi prevodi Giorgia Depangherja. Predstavitev bo ob 18. uri v avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27, o pesniku in knjigi bosta spregovorila Marija Pirjevec in Marko Kravos, interpretacija pesmi Nikia Panizon ter Vladimir Jurc. Sodeloval bo tudi Tržaški oktet. Na območju nekdanje Aquile naj se umesti družba Seastock, ki bo skrbela za skladiščenje vtekočinje-nega plina. V včerajšnjem sporočilu tržaški sekciji sindikatov Flerica CISL in LJilcer UIL podčrtujeta, da je nasprotovanje temu projektu zgolj volilnega značaja in da je bilo zato vprašanje varnosti umetno napihnjeno. Strokovne raziskave pa so po presoji sindikatov takšno skrb povsem odpravile. Dela na Ul. Caboto Zaradi nujnih popravil cestišča v Ul. Caboto poteka po ulici promet samo v eno smer. Zato so morali preusmeriti tudi progi mestnih avtobusov 23 in 40, ki v smeri proti železniški postaji skreneta z Ul. Caboto na Trg Italcementi, nato pa po hitri cesti na Ul. Valmaura in na Istrsko. Ob evropskem dnevu gledališke pripovedi Danes bo v dvorani Rossetti gledališka skupina Teatro Studio Giallo podala odlomke iz Ostržka, gledalci pa bodo osnovnošolci. Gre za pobudo Občinske knjižnice »Pier Antonio Quarantotti« -Mladinska sekcija, ki jo uresničuje v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK in upravo Teatra Rossetti. V dogajanje, ki ga bo usmerjal režiser Maurizio Solda, se bodo vključevah tudi učenci šol, ki so se odzvah vabilu Občinske knjižnice. Telefonska številka za pritožbe na Acegas Služba za vzdrževanje omrežja javne razsvetljave v devinsko nabrežinski občini sporoča, da je za pritožbe in opozorila o okvarah ali nevšečnostih v zvezi z napeljavo javne občinske razsvetljave na razpolago telefonska številka, s katero lahko pok-Učemo in obvestimo podjetje Acegas, ki mu je dodeljena omenjena služba. Telefonska številka te službe je namreč 040-7793373. GLINŠČICA / KOLESARSKA STEZA Stare in nove pripombe tržaške sekcije WWF Na pobudo domačega SKD Slavec so se v petek zveCer zbrali na prireditvi ob dnevu slovenske kulture v Ricmanjih. Kulturni spored so oblikovali predvsem mlajši: poleg MePZ Fran Venturini od Domja so namreč nastopili otroci ric-manjskega vrtca in učenci COS Ivan Trinko-Zamejski. Dogajanju sta priložnostni besedni okvir ponudili Breda Berzan in Mairim Che-ber: mladi društveni Članici sta ob predstavitvi nastopajočih podali tudi nekaj misli o pomenu Prešernove ustvarjalnosti in njegove aktualne sporočilnosti, ki jih je zapisal Marij Cuk. Malčki otroškega vrtca so ob spretnem igranju harmonikarja Maurizia Mar-chesicha zapeli in uprizorili slavnega Povodnega moža. Učenci ricmanjske osnovne šole so ob klavirski spremljavi Davida Žerjala zaigrah pravljico o pisanih krokarjih, podali misli o Prešernu in zapeli v šolskem zborčku. Z osnovnošolci sta nastopila tudi harmonikarja Valentina Fi-lippi in Mitja Zobec, med točkami najmlajših pa se je pod vodstvom Davida Žerjala z nizom predstavil MePZ Fran Venturini od Domja. (dam) Ureditev peš poti in kolesarske steze po trasi bivše železnice Trst-Pulj še vedno buri duhove. Tokrat se k besedi spet priglaša organizacija WWF, ki kritično ocenjuje poročanje dnevnika II Piccolo o srečanju, ki je bilo prejšnji teden v avditoriju družbe Lloyd Adriatico. Najprej naglasa, da ima podobna stališča vrsta in ne pešCica združenj, v katera je včlanjenih približno 12 tisoč oseb. Predvsem pa je tržaška sekcija naravovarstvene organizacije WWF v sporočilu za javnost podčrtala, da ni proti, temveč za projket, vendar osporava delu, ki se nanaša na tretji del načrtovane kolesarske steze, se pravi odseka na območju zaščitenega naravnega parka Glinščice. Po presoji organizacije bi dela izvedena ob spoštovanju varnostnih ukrepov iznakazila park, zato bi se bi treba tem delom odpovedati (v projektu bi morali spremeniti formulacijo), tako bi obvarovali naravne lepote istočasno pa še prihranili 2 milijardi lir. Organizacija je z zadovoljstvom sprejela izrečeno pripravljenost pokrajinskega odbornika za okolje Marinija in projektanta Starca, da bodo izrečene pripombe lahko našle mesto v izvedbenem načrtu, z začudenjem pa je vzela na znanje izjave dolinskega župana Pangerca, da bo občina z variantami na občinski regulacijski natit dejansko lahko spremenila tudi podroben načrt o zaščiti Glinščice, ki dopušCa ureditev izključno peš poti (kar je med drugim trdi tudi deželno podjetje za parke in gozdove). Glede skupnega delovnega omizja, o katerem je bil govor na srečanju, pa je tržaška sekcija WWF pripomnila, da so se o njem dogovorili že maja ’98, vendar se še nikoli niso skupaj usedli. Spročilo WWF je podpisalo še 17 drugih organizacij. PROMETNA NESREČA ________________ V Vidmu zelo težko ranjena direktorica Rdečega križa Zdravstveno stanje 52-letne Adriane Carbonera, ki je na oddelku za oživljanje v videmski bolnišnici, je nespremenjeno, torej na žalost še vedno zelo hudo, prognoza je pridržana. V videmski bolnišnici je tudi 66-letni Guido Rapagna, sprejeli so ga na kirurški oddelek, ugotovili so mu težje poškodbe. Carbonerova in Rapagna sta se poškodovala v sobotni prometni nesreči v Vidmu, kamor sta bila namenjena na manifestacijo Rdečega križa. Zenska je namreč deželna in pokrajinska direktorica Rdečega križa, pri katerem je Rapagna zaposlen kot šofer. V Videm sta se peljala po avtocesti, z avtomobilom fiat croma. Do nezgode je prišlo potem, ko sta zapustila avtocesto, na nekern križišču sta silovito trčila s terenskim vozilom, ki ga je upravljal 62-letni Omeho Tandolo iz kraja Buia. Terensko vozilo »nissan patrol« je trčenje dobro prestalo, Tandolo se je le lažje udaril, medtem ko je bilo takoj jasno, d® enake sreče nista imela potnika v erami. S pomočjo gasilcev ju je osebje službe 118 osvobodilo iz pločevine. Spet samotna smrt Ko tri dni niso imeli nobene novice o 66-letnem upokojencu D.T., je sorodnike zaskrbelo, da ne bi kaj narobe. Odpravili so se k njemu na dom, v Barkovljah, vendar jim ni nihče odprl. Odločili so se, da pokličejo kara binjerje, vendar upokojencu niso mogli več pomagati, tu je že mrtev. Po mnenju sodnega zdravnika je je šlo za na ravno smrt, moški je izdihnil dva dni prej. Skrival je mamilo , Policija je na železniški postaji v prtljagi 23-letnega banskega državljana odkrila kilogram marihuane. Ml® nic je v Trst pripotoval z vlakom iz Benetk. Opazili so g že na vlaku, ko pa je izstopil, so ga ustavili in mu P drobneje pregledali prtljago. ŠOLSTVO / OSNOVNA ŠOLA A. ČERNIGOJA NA PROSEKU Na tednu kulture so zadišali »muljetniki« Ogled knjižnic, razstav, na šoli pa o noši, jedači in glasbi ____ŠOLSTVO / ŽOLA ALBERTA SIRKA_ V Križu imajo spet Naš superčasopis Dvojno številko šolskega glasila so predstavili ob včerajšnjem Dnevu slovenske kulture Veža proseške osnovne Sole Avgusta Černigoja je bila vCeraj ob Prešernovem dnevu odeta v slavnostna oblačila: njene stene so prekrivali plakati, ki so jih - s pomočjo vestnih učiteljic - izdelali učenci. Iz njih je iz risb in fotografij kipela bogata dejavnost šole ob letošnjem Tednu slovenske kulture. Učenci so se namreč tokrat poklonili pesniku iz Vrbe na svojevrsten način: s celo vrsto prireditev, gostovanji in poučnimi izleti, ki jih je ob dnevu umetnikove smrti kronala zaključna prireditev. Teden kulture se je. na proseški šoli začel v ponedeljek, 1. februarja, z obiskom v knjižnicah. Prvošolčki, drugošolci in tretješolci so se odpeljali v Salež, kjer jim je knjižničarka, gospa Živka, razkazala občinsko knjižnico. Učenci zadnjih dveh razredov so se v popoldanskih urah podali na ogled prostorov in delovanja Narodne in študijske knjižnice v Trstu, kjer jim je knjižničarka, domačinka, gospa Ksenija, razkrila skrivnosti zbiranja knjig in njihove uporabe. Drugi dan kulture (pretekli torek) so imeli na šoli v gosteh gospo Vesno Guštin, ki je predstavila učencem svojo knjigo Je več dnevov ku klobas. A ne samo to. Solarji so tudi praktično preizkusili, da je tisto, kar piše v knjigi, resnično, ne pa izmišljeno. Tako se je učilnica kar na lepem spremenila v edinstveno slaščičarno. Pod veščim vodstvom gospe Guštino-ve so mlade ročice zamesile moko in tako mojstrsko ocvrle »muljetnike«, da je še nekaj dni po vsej šoli prijetno vonjalo po njih, ocvrli pa so jih to- liko, da so bili še včeraj na ogled na mizici v veži. V sredo, 3. februarja, je šolo obiskala domača šivilja Adriana Cibic, ki je seznanila učence z zgodovino, pomenom in sestavnimi deli slovenske narodne noše. Gospa Adriana je s sabo prinesla tudi tri noše: učiteljica Silvija se je oblekla v žensko, učitelj Jordan v moško nošo, malo Jano pa je kar gospa Adriana oblekla v otroško nošo. Ob fotografijah, ki so jih takrat posneli, so o obisku pričale še številne v različne noše oblečene lutke, ki so bile včeraj razstavljene. Glasba je nedeljiva spremljevalka kulturnega dogajanja. O njej je na šoli spregovoril član pro-seškega Godbenega društva Marko Štoka. Glasbenik je predstavil delovanje godbe, ki ima v svoji sredi tudi veliko šte- vilo mladih, učence pa je pobliže seznanil z raznimi instrumenti, ki jih je prinesel s sabo, da bi učencem razkril različnost njihovih zvokov. Tako so spoznali klarinet, trobento, bombardin in saksofon, s katerim je Marko popeljal učence v filmski svet roza panterja. Instrumenti so nato ostali na šoli in popestrili razstavo. Ob tednu kulture so se proseški šolarji poklonili tudi spominu Avgusta Černigoja, po katerem je šola poimenovana. Učenci zadnjih dveh razredov so si v muzeju Revoltella ogledali njegovo razstavo in nato tudi sestavili plakat o obisku (medtem ko so učenci prvih treh razredov tistega dne pripravljali plakate o zanimivostih in doživetjih enotedenske manifestacije). Včeraj dopoldne so proseški učenci zaokrožili teden slovenske kulture z zaključno prireditvijo (na sliki - foto KROMA), na kateri so zapeli in po razredih predstavili svoje delo. Tadeja in Jana sta bili oblečeni v narodni noši, nekaj drugih deklic si je ovilo bele rute okrog ramen. Vse je potekalo zelo prisrčno in doživeto, v slogu tistega, kar je vodička povedala učencem med ogledom Černigojeve razstave, in kar so učenci zapisali na plakat: »...bil je dovzeten za vsako vrsto izkušenj.« Učenci njegove šole so sledili umetnikovemu zgledu: teden slovenske kulture je predstavljal zanje novo izkušnjo, do katere so bili vsi zelo dovzetni. V petih mesecih se lahko marsikaj spremeni. Sredi septembra se je novo šolsko leto na osnovni šoli Alberta Sirka začelo v znamenju skremžanih obrazov in jeze. Sola je čez noč ostala brez računalnika, barvnega tiskalnika, optičnega bralca, fotokopirnega aparata in drugih naprav, ki so jih odnesli neznani tatovi. Učiteljice je žulilo predvsem pomanjkanje računalniških naprav, ker so v letni program vključile tudi uporabo teh sredstev. Jeilo jih je nadalje, ker bi jim brez računalnika bilo onemogočeno izdajanje šolskega glasila, Našega superčasopisa, ki je prejel prav lani laskava priznanja na razstavi v Celju. Križani pa so znani po tem, da se kar tako ne dajo. Sola in starši so se takoj angažirali in sprožili po vasi obširno do- brodelno akcijo za nakup računalniških naprav. Pobuda je naletela na izjemen odziv vaščanov, tako se je - kljub kraji - vse srečno izteklo: na šoli so včeraj ob Dnevu slovenske kulture izdali letošnjo prvo (dvojno) številko Našega superčasopisa. V njej piše tudi o obisku tatov in o načinu, kako je lahko šolsko glasilo spet izšlo: »Računalnik, na katerem pišemo to številko, smo dobili od ravnateljstva, Združenje staršev pa nam je z denarjem, ki ste ga vi dragi bralci radodarno darovali, kupilo nov barvni tiskalnik in optični čitalnik.« Na kriški šoli so imeli tako včeraj dvojni praznik: kulture in Našega superčasopisa! Solarji so uvodoma zapeli nekaj pesmi, nato pa so spregovorili o šolskem glasilu. Učenci prvega in drugega razreda so predstavili literarni kotiček, v katerem so ob barvnih slikah zabeležene zgodbe vseh učencev. Tretješolci so povedali, kaj se je zgodilo na šoli, pa tudi med poukom na snegu. Glavna urednica Jerica in njen pomočnik Piero sta se zaustavila ob nemškem kotičku, Ester pa je predstavila modni defile. Nadja je napovedala novo rubriko Vaščani pišejo, ki je namenjena pismenim prispevkov domačinov. Učenci so zaključili prireditev s pesmijo, prav na koncu pa so bili za svoj trud deležni dvojnih čestitk. Prvo jim je izrekla nadzornica Lučka Barej Križman, ki je zaželela, da bi se šola v prihodnosti številčno še bolj okrepila, predstavnica krajevne zveze VZ-PI-ANPI Ida Purič pa je ob čestitki ugotovila, da so bili vsi res »zelo pridni«. DOMJO / PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Društvo in šola skupaj Tudi letošnjo prireditev ob dnevu slovenske kulture so pri Domju oblikovali najmlajši člani krajevne skupnosti: že vec let ima namreč KD bran Venturini lepo na-vado, da to pomembno Vsakoletno srečanje pri-redi v sodelovanju s GOS ^tara Samsa od Domja. Z venckom pesmi in recita-cij so se občinstvu najprej predstavili malčki ricmanjskega otroškega ^rtca, ki so nastopili ob harmonikarski spremlja-vi Maurizia Marchesi-cha. Učenci prvih treh razredov domače osnov-116 šole pa so za priložnost pripravili celo enodejanko z naslovom dojenje volku ali Cmo ni vedno črno: besedilo je oblikoval in režiral uči-elj Pavel Kobal s sodelovanjem ostalih učiteljic, troci pa so ga doživeto 11 pisano podali, tudi z Nosnimi plesnimi in Petimi točkami. Kulturni P°red je zaokrožil na- stop dekliške pevske skupine Valentin Vodnik, ki je pod vodstvom Tatjane Jercog dodala prireditvi krajši izbor slovenskega pevskega izročila. Priložnostni govor k nedeljski proslavi pri Domju je podala Matejka Grgič: zaustavila se je pri pomenu, ki ga danda- našnji prisojamo gojenju slovenske kulture in je pravzaprav bistveno različen od tiste izpred, denimo, 20 leti. Če je bilo tedaj živo v ospredju vprašanje mešanih zakonov, se danes zdi, da naše slovenstvo »ogrožajo« drugi narodi, predvsem tisti, ki jim pripa- dajo pribežniki. Vsekakor je poslanstvo kulture tretjega tisočletja v izobraževanju, odpiranju in združevanju, zato je naša naloga, da ohranimo slovenstvo in ga posredujemo sosedom s pripravljenostjo, da tudi mi sprejmemo delček njegove kulture, (dam) V Prečniku so se poslovili od Marije Škabar vd. Šemec Pred dnevi so na pokopališču v Sempolaju položili k večnemu počitku Marijo Škabar vd. Semec. Obiskali smo družino Semec, in sicer sina Radovana v Prečniku, kjer je mama preživela v krogu svojih dragih zadnja leta, kjer so nam mariskaj lepega povedali o pokojnici, ki ni imela kakšnih vidnih funkcij, bila pa je dobra mati, žena, zavedna Slovenka, izredno dobra domačinka, predvsem pa zelo zavzeta pevka, saj je, najprej v cerkvenem zboru na Repentabru, nato pa še vrsto let v Sempolaju pela v cerkvenem pevskem zboru. Celo v zadnjem času, ko je bila že hudo bolna, si je v olajšanje po tihem zapela kakšno slovensko pesem. Iz tega, kar so nam najbližji povedali, smo izvedeli, da je bila rojena v Vrhovljah 23. IX. 1912, da se je leta 1938 poročila in preselila v Prečnik in rodila tri otroke: Sergija, ki je umrl, ko mu je bilo dve leti, hčerko Darko in sina Radovana. Vse življenje je trdo delala na kmetiji, skrbela za družino in nosila mleko od 12. leta do Nabrežine in drugih vasi, pa tudi v Trst. Njeni nekdanji odjemalci jo še vedno pogrešajo, saj je bila vesele narave in je rada napravila sočloveku uslugo, če je le mogla. Na njeni hiši v Prečniku je na pročelju spominsko obeležje, ki ga je devinsko-nabrežinska uprava posta- vila v spomin domačinom, ki so padli v boju za svobodo. In ker je bila z možem zelo gostoljubna so se na njunem borjaču in tudi v hiši odvijali razni pevski večeri in druge prireditve. Med zadnjimi je tam gostoval Tržaški oktet, Id jo je tudi obiskal na domu in ji zapel nekaj pesmi. »Veste, kaj je naraje recitirala,« so nam povedali njeni. »Nisem Italijanka, pa tudi ne bom; sem čista Slovenka, ki ljubim svoj dom.« Takšne se bodo spomnili njeni dragi in vsi, ki so jo imeli radi, jo cenili in spoštovali. Neva Lukeš Glasbena matica TRST Koncertna sezona 98/99 £>uo DANJA LUKAN - sopran MARKO OZBIČ - klavir danes, 9. februarja, ob 20.30 v Deutscher Hilfsverein, ul. Coroneo 15 Na sporedu: Smareglia, Merku, Viozzi, WoIf, Visnoviz, Mahler SKD FRANCE PREŠEREN Boljunec fif/stlon crst/e v ogrevanem šotoru pri gledališču od 11. do 16. februarja 1999 poklon A VRELUU Lukežiču Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave Avrelija Luketiča v petek, 12. februarja ob 18.30 v Tržaški knjigarni O umetniku bo spregovoril prof. DEZIDERIJ ŠVARA Tlf - Trst, Ul. s v. Frančiška 2o "j VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 9. februarja 1999 POLONCA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.22 - Dolžina dneva 10.06 - Luna vzide ob 1.27 in zatone ob 11.41 Jutri, SREDA, 10. februarja 1999 VLASTA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,3 stopinje, zračni tlak 1002 mb raste, veter 24 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 54 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Nicholas Rakočevič, Marco Stranieri, Giulia Tassone, Nicole Peli-zon, Sebastiano Terragnolo, Francesco Latin, Giorgia Re, Matteo Correnti. Umrli so: 78-letni Giancar-lo Cavallari, 95-letni Gastone Olivotto, 97-letna Maria luri-sevic, 77-letni Aldo Marzari, 85-letni Giovanni Cie, 78-let-na Maria Kezmic, 89-letna Norma Macorini, 75-letni Paolo Strain, 84-letni Rugge-ro Cigui, 70-letni Arsenio Battaglia, 76-letna Mira Per-tot, 86-letna Rosalia Giudici, 78-letna Amalia Ghersinich, 67-letni Italo Antonaz, 74-let-ni Pompilio D’Orlando, 72-letni Adelmo Modesti, 75-let-na Rina Galzarano, 71-letni Elino Bruno, 79-letni Euge-nio Krasna, 76-letna Laura Pieri, 81-letna Fides Belletti, 61-letni Giovanni Turk, 79-letni Spartaco Rossetti. : : LEKARNE Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. februarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 040 764441), Barko vi j e - Mira-marski drevored 117 (tel. 040 410928). Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barko vije -Miramarski drevored 117, TrgCavanal. Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 040 300940) 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505-Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 17.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Paura e delirio a Las Vegas, r. Terry Gilliam, i. Johnny Depp, Benicio del Toro. ENCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L’asse-dio«, r. Bernardo Bertolucci, i. Thandie Nevvton. ENCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »My name is Joe«, r. Ken Loach, i. Peter Mullan, Louise Goodall. AMBASOATORI - 15.45, 18.45, 21.45 »Vi presento Joe Black«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Attacco al potere«, i. Bruce VVillis, Denzel Washington. NAZIONALE 2-16.30, 18.00 »La gabbianella ed il gatto« risanka. Ob 19.45, 22.15 »Lost in Space - Perdu-ti nello spazio«, i. VVilliam Hurt, Gary Oldman, Mimi Rogers. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Urban legend«, i. Robert Englund. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amori & incantesimi« i. Nicole Kid-man, Sandra Bullock. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Pretty anal girl«. Prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni, Giacomo. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Idioti«, r. Lars von Trier. j| PRIREDITVE SLOVENSKI KLUB - Gre-gorčičeva dvorana (Ul. S. Francesco 20) - OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE se bodo danes, 9. februarja, ob 20.30, v klubskih prostorih predstavili s svojimi deli mladi ustvarjalci Matteo Di-mai, Zulejka Paskulin, Tatja- SLOV6NSKI KLUB Gregorčičeva dvorana (Ul. 5. Framesco 20) 06 DNEVU SLOVENSKE KULTURE bo donos, 9. februarja, ob 20.30, v klubskih prostorih predstavitev del mladih ustvarjalcev MFITTeO DIMFII, ZUL6JHR PRSHUUN, TRTJRNR UDOVIČ VRNJR GLRVINR in ROK OPP€LT splet poezij tržaških slovenskih pesnikov bodo podale DRJRNR KOČeVRR, IVRNR TFRČON IN KIRRR VODOPIVEC -S petjem bo oplemenitil prikaz nastopajočih - (Q)G3ir(lT -............ . Vljudno vnhljp.nil-...-..— na Udovič, Vanja Glavina in Rok Oppelt. Dajana Kočevar, Ivana Terčon in Klara Vodopivec bodo podale splet poezij tržaških slovenskih pesnikov. Oktet Odmevi bo s petjem oplemenitil prikaz nastopajočih. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja jutri, 10. februarja 1999 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo dneva slovenske kulture. Priložnostni govor bo imel televizijski novinar Marij Cuk, recitirala bo prof. Irena Žerjal, glasbo pa bo ponudil duo kitar Elisa Komar in Andrej Močilnik, gojenca glasbene šole Marij Kogoj, iz razreda prof. Marka Ferija. Vabljeni! KLUB PRIJATELJSTVA vabi v četrtek, 11. februarja, ob 16. uri, člane in prijatelje v dvorano v Ul. Donizetti 5, 1. nad., na veselo srečanje in zanimiv klavirski koncert. MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti), v sodelovanju z drugimi mladinskimi organizacijami iz Slovenije, vabijo v petek, 12. t.m., ob 20. uri, na VALENTINOV PLES, ki bo v Festivalni dvorani v Ljubljani (za Gospo-darskim razstaviščem). Igral bo Orkester glasbene šole Zavoda sv. Stanislava iz Šentvida pri Ljubljani. Vstopnice v predprodaji (po nižji ceni) lahko dobite v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, vsak dan, od 9. do 17. ure. 3 OBVESTILA SREDNJA SOLA SREČKO KOSOVEL prireja proslavo ob dnevu slovenske kulture v Prosvetnem domu na Opčinah, jutri, 10. februarja, ob 11.30. Vljudno vabljeni! PROGRAM 32. KRAŠKEGA PUSTA: četrtek, 11.2., ob 18. uri sprehod kralja in kraljice Pusta po openskih ulicah in ocenjevanje izložb; v petek, 12.2., ob 20.30 delile pustnih mask v Prosvetnem domu na Opčinah; sobota, 13.2., ob 14. uri 32. KRAŠKI PUST - pustna povorka od Pikelca do Brdine, nagrajevanje in presenečenja. Gostje Kurenti iz Ptuja. TPK SIRENA vabi člane v soboto, 13. t.m., ob 20.30 na veselo pustovanje z duom BRISKOLA. Obvezna rezervacija - tel. 040/422696, vsak delavnik, od 18. do 20. ure. OTROCI, POZOR, POZOR! V soboto, 13. februarja, od 13.30 do 17. ure, bo na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32, OTROŠKA PUSTNA MAŠKARADA. Čakajo vas igre, glasba in smeh. Za informacije in prijave tel. št. 040-360324, vsak dan, razen sobote, od 10. do 13. ure, ali na sedežu Zadružnega centra za socialno dejavnost, Ul. Ci-cerone 8, Trst. KD »L GRBEC«, Skedenj-ska ul. 124, vabi otroke na VESELO PUSTOVANJE, v ponedeljek, 15. februarja, od 16. do 18. ure, v društveni dvorani. Pridite! KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja PUSTOVANJE v ogrevanem šotoru pri gledališču, od četrtka, 11. do torka, 16. februarja. Igrajo: v četrtek, 11.2. JUKE BOK, v petek, 12.2. STATUS SYM-BOL, v soboto, 13.2. HAPPY DAV, v nedeljo, 14.2., od 14. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, zvečer ples s skupino STATUS SVMBOL, v ponedeljek, 15.2. tradicio-nahu ples z VESELIMI GODCI, v torek, 16.2. ples s skupino CALJFORNIA. TRŽAŠKA KNJIGARNA in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev monografije Borisa Paternuja »France Prešeren 1800-1849«, ki jo je v italijanščino prevedel Paolo Privitera. Ob prisotnosti avtorja in prevajalca bo delo predstavila prof. Lojzka Bratuž. V petek, 12. februarja ob 18.30 v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20. VSI TRŽAŠKI ŠTUDENTJE V LJUBLJANI, va- bljeni ste, da pridite v petek, 12. februarja, ob 12. uri, na Filozofski fakulteti v Ljubljani, soba 018, na srečanje z bodočimi študenti v Ljubljani in jih pospremite na informativne dneve na fakultete. DEBILE PUSTNIH MASK bo v petek, 12. februarja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijavnice so na razpolago v bam Prosvetnega doma na Opčinah. Prijavite se lahko do četrtka, 11. februarja. Čakajo vas bogate nagrade! SD KONTOVEL organizira OTROŠKO PUSTNO ZA- BAVO v nedeljo, 14. februarja in v torek, 16. februarja, od 15.30 do 19. me v kulturnem domu na Proseku. Sodeluje mladinska skupina AO Jaka Stoka. Vabljene maske! GODBA IZ NABREŽINE bo ob priliki PUSTA obiskala naslednje vasi: v soboto, 13.2. Medjevas in Sesljan center; v nedeljo, 14.2. Slivno, Mavhinje, Crovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; v ponedeljek, 15.2. Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino,; v torek, 16.2. Nabrežino. KD SKALA iz Gropade priredi v soboto, 13. februarja, ob 20.30 v prostorih zadruge PUSTNI PLES. Zabaval vas bo Zamejski kvintet. Rezervacije na tel. št. 040 226631 in 040 226802 (v večernih mah). Vabljeni! SREDNJEŠOLCI! - Tudi letos MLADINSKI PUSTNI PLES samo za nas! Dobimo se v soboto, 13. februarja, od 20.30 do 24. me v kulturnem društvu Fran Venturini pri Domju. Za prijetno glasbo bosta poskrbela DJ. ŠPORTNA SOLA TRST in KULTURNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE prirejata OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 14. februarja, od 15. do 19. me in v torek, 16. februarja od 14.30 do 18.30 v Borovem športnem centru v Trstu, Vr-delska cesta 7 (Sv. Ivan). Igral bo ansambel Giorgio-VValter-Doriana. PODPORNO DRUŠTVO TRŽAŠKA MATICA sklicuje 2. redni občni zbor v ponedeljek, 22. februarja 1999, ob 16. mi v prvem sklicanju in ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20/n. Vabljeni člani. KMEČKA ZVEZA PRIREJA v četrtek, 25. t. m. ob 18. uri v prostorih razstavne dvorane Kraške zadružne banke na Opčinah predavanje na temo: izdelava, sušenje in zorenje klobas, salam in pršutov. Predaval bo dr. Stane Renčelj, avtor knjige »Suhe mesnine - narodne posebnosti«. Vabljeni! SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. mo). KROŽEK YOGA & OMC »AMANDITA« iz Briščkov št. 2, prireja jutranje tečaje yoge, in sicer ob torkih in petidh, od 9.00 do 10.30. Za vpisovanje in informacije -tel. št. 040-327488 ali 040-200916. KUD MAGNET pričenja nov sklop tečajev, ki bodo potekali v prostorih srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Tečaj keramike, ki ga bo vodila keramičarka Anica Pahor. Prostih je še nekaj mest. Informacije po tel. 040-220202. Prijave sprejemamo tudi za tečaj strukture likovne govorice, ki ga bo vodil grafični oblikovalec Leonardo Calvo z možnostjo izbire ob petkih od 18.30 do 21. me in ob torkih in petkih od 10. do 13. ure. Informacije po tel. 040-364211. Od 6. marca do konca aprila bosta potekala tečaja o kreativni domišliji in doživljanju barvne govorice, ki ju bo vodila akademska slikarka Ani Tretjak z možnostjo izbire umika ob sobotah dopoldne od 9. do 11. ure ali popoldne od 15. do 17. me. Za informacije tel. št. 040-220680. B_____________IZLETI KSST (Klub slovenskih študentov -Trst) nudi vse informacije o SMUČARSKIH IZLETIH IN SUPER ŠTUDENTSKIH ZMOVANJIH v Sloveniji, Italiji in Franciji (februar - marec). Prevoz, apartma, smučarska karta, žur na snegu: vse po zelo ugodnih slovenskih študentskih cenah. Ce se hočeš nam pridružiti, pokliči čimprej ali pridi v klub, v ul. Mazzini 46, tel. 040631203 (vsak ponedeljek, od 16.30 do 18.30) ali pokliči Katjo na tel. 040220525/03478520187 (v popoldanskih mah). KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA obveščata, da bo odhod avtobusa na Kmetijski sejem v Verono v četrtek, 11. frebruarja po sledečem mniku: Boljunec (trg) ob 6. uri, Bazovica (pri spomeniku) ob 6.10, Pa-driče (bar Dolina) ob 6.15, Opčine (bar Centrale) ob 6.25, Prosek (Drštvena gostilna) ob 6.30, Križ (gostilna Verena) ob 6.35, Nabrežina (gostilna Silvester) ob 6.40, Sesljan (hotel Posta) ob 6.45. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarski izlet v Mokrine (Pramollo) 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. H ČESTITKE Moji SANJI za rojstni dan pošiljam sedem poljubčkov -Emil. S prisrčnimi voščili se pridružujeta tudi Val, Tisa in še nekdo. Naši ljubi nečakinji in vnukinji SANJI želimo vse najboljše za sedmi rojstni dan. Se vedno velja: »take punčke nima nobeden«. V nedeljo, 7. februarja je slavila svoj 70. rojstni dan naša pridna in požrtvovalna SABINA. Se na mnoga zdrava leta pa veliko sončnih dni v krogu domačih ji želi iz vsega srca Barkovljansko društvo. Ob rojstvu male NIKOL čestitamo srečnima staršema Tamari in Emilu, nono-toma Loredani in Edvinu ter pranoni Milki. Novorojenki pa želimo mnogo srečnih dni - SKD Slavec in Združeni MePZ Slavec-Slovenec. MALI OGLASI tel. 040 7786333 z vom, petkrat tedensko po 5 m, bivajočo na področju na-brežinske občine. Pisne ponudbe poslati na medništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Pomočnica«. DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC - Ana in Sabina - vabi na pustno večerjo, v soboto, 13. februarja od 20. ure dalje. Zaplesali boste ob glasbi priznane skupine Giorgio - Wal-ter - Doriana. Rezervacije na tel. št. 040-229168. Maske zaželjene. KUPIM stanovanje 40-50 kv. m primerno za starejšo osebo. Tel.040-828189. PRODAM FIAT SCUDO 1.9 D E L v dobrem stanju, letnik ’96, s tremi sedeži, cena 18 milijonov lir ali po dogovoru. Tel. 040-281257 ali 0330-462560. RAD PLESES? Pridruži se nam. Na Proseku bo plesni tečaj latinsko-ameriških in karibskih plesov. Informacije na tel. št. 040-225657 ali na št. 040-823632 od 18.30 do 20. ure. ISCEM hišno pomočnico lastnim prevoznim sredst- U VOZ NO-IZ VOZ NO PODJETJE na Tržaškem nujno išče uradnico z znanjem tujih jezikov, izkušnje v knjigovodstvu in komerciali ter prakso s kompjuterskim delom. Prosimo, da pismene prošnje naslovite na: Centro Studi Krono Srh, Ul. sv. Frančiška 12, Trst, pod geslom »UVOZ-IZVOZ«. V ZABREŽCU se je izgubil svetlo rjav kodrast psiček majhne rasti po imenu Bobi. Ce ga je kdo videl, naj kliče na tel. št. 040-228148. DVE 40-letni Slovenki iščeta delo pri slovenskih družinah na Opčinah ali okolici. Tel. št. 0038667-22473 dopoldne. NUDIM pomoč starejši osebi. Tel. 040-573560. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim majhne psičke. Tel. 040-226492. ODDAMO večje opremljeno stanovanje na Proseku, za krajše obdobje. Tel. 040-251039, v večernih urah. DROGERIJO na Krasu prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040-225051 od 14. do 16. in v večernih urah. ZNANA GORIŠKA gostilna išče vajenca natakarja/vajenko natakarico. Tel. 0481/82117. NUDIM nego starejši osebi 24 na 24 s 15- dnevno menjavo. Tel. 0038667-31229, od 18. do 20. ure. PRODAM stanovanje v Ul. Cologna, 3. nad., z dvigalom, balkon. Tel. v večernih urah na tel. št. 040-412549. OPEL CORSA, 1400 Spori, letnik ’93, 85.000 km prodam. Tel. 0335-5268055. OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Toči črno in belo vino. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju, št. 123. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec, 1. Ob četrtkih zaprto. KMEČKI TURIZEM pri Kukukovih v Doberdobu je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 0481-78140. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898. V MEDJEVASI je osmica pri Borisu. PRISPEVKI ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548. LEKCIJE matematike nudi študent matematike. Tel. št. 040-577731 od 16. do 18. ure. Ob 16. obletnici smrti Marije Kuret por. Berdon darujeta Laura Gropazzi in Gra-ziella Vorus 50.000 lir za SKD Slavec. Ob 90 rojstnem dnevu mame Gabrijele Sedmak daruje Gaby z družino 30.000 lir za MPZ Vesna. t Mirno nas je zapustil naš dragi oče, brat in nono Paolo Strain Žalostno vest sporočata sinova Mauro in Claudio, nevesta Fabiana, vnuka Loris in Vanessa ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 10. februarja ob 10. uri iz Ulice Costalunga v dolinsko cerkev. Dolina, 9. februarja 1999 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Prerano nas je zapustil naš ljubljeni Gino Brišček-Brissi Z žalostjo v srcu žalujejo za njim hčeri Patrizia s Claudiom, Luco in Francescom, Arianna z Marcom, sestra Marija z Armandom in brat Genko Žalovanju se pridružujejo nečaki Giovanna z Giancariom IH Maddaleno, Davide z Rito, Morris in ostalo sorodstvo Z ljubeznijo se pokojnika spominja prijateljica Anna s sinovi Pogreb dragega Gina bo jutri, v sredo, 10. februarja ob 15. uri v kraju S. Bonifacio (Verona), iz stolne cerkve na pokopališče. Trst, S. Bonifacio, 9. februarja 1999 t Zapustil nas je naš dragi Ivan Čič Žalostno vest naznanjajo sestri Anica in Marta ter brata Albin in Mirko z družinami t Dne 6. februarja 1999 je premilnila Marija Trampuž Žalostno vest sporočajo sestri Olga in Tatjana z možem ter vsi nečaki z družinami Pogreb pokojnice bo jutri, v sredo, 10. f® bruarja ob 12.40 iz nart vašnice v Ul. Costalung3 v slivensko cerkev. Slivno, Lipa, 9. februarja 1999 torkova priloga PRIMORSKEGA. DNEVNIKA DANES V PRILOGI Razlogi za »razporoko« Odbojkarski trener Marko Kalc nam je obrazložil, zakaj ni več trener ženskega koprskega prvoligaša Stran 12 Brazilska nevarnost Naš odbojkarski prvoligaš Matej Černič si je pri Conadu iz Ferrare izboril mesto v standardni postavi, vendra je klub pred kratkim najel brazilskega tujca... Stran 13 Nikoli ni prepozno Nekdanja Krašovca rokometašica Vesna Jagodic je v 27. letu starosti debitirala v Al ligi kot Članica furlanskega moštva Manzano Stran 14 Tokrat brez podviga Jadranovi košarkarji so na težkem gostovanju v Ferrari proti Gallu potegnili krajši konec Stran 16 Torkov pogovor Mario Adamič Učitelj, ki je z dušo in telesom - ob šoli - zapisan predvsem športu. Stran 18 Atleti so a pri drugih Atletsko društvo Bor odpira vrata naši mladini, vendar je odziv še nezadovoljiv Stran 19 Kros ali po starem čez drn m strn Skozi Borove krose je v prejšnjih desetletjih šla cela generacija dandanes uveljavljenih športnikov in športnih strokovnjakov. Stran 19 Uspešna sredina Planinska družina Benečije postaja ena najmnožičnejših in vsestransko prodornih organizacij beneških Slovencev. Na nedavnem obenem zboru v Podbonescu pa so potrdih tudi skorajšen začetek gradnje koce na Matajurju. Stran 19 NA SLIKAH ZGORAJ: Prvi teden svetovnega prvenstva v Vailu se je za Italijane končal brez medalje. Bržkone si je ne bodo privoščili niti danes, saj si bo Ghedina v kombinacji pred današnjim slalomom bolj malo pomagal z včerajšnjim 5. mestom v smuku ZGORAJ DESNO: Nogometni derbi v Dolini je osvojila Mladost, Brežani pa si poraza niso zaslužili SPODAJ: Nastop v italijanskem pokalu služi hokejistom Poleta Kvvinsa kot “ogrevanje« za velike prvenstvene ambicije SPODAJ DESNO: Carlo Ancelotti je z včerajšnjim dnem novi trener torinskega prvoli-9aša Juventusa Marcelo Lippi prehitel Juventusovo upravo Marcello Lippi je s svojim od-slopom skrajšal svoje muke na klopi Juventusa, katero bi tako ali tako zapustil konec prvenstva. Njegova poteza takoj po porazu s Parmo je samo na videz presenetljiva, vsekakor pa je še enkrat potrdila, da je tvorec velikih Juventu-sovih uspehov v zadnjih petih letih ohranil dostojanstvo, Cesar prav gotovo ni mogoče trditi za vodstvo »stare dame«. Uprava Juventusa namreč ob letošnjih res slabih rezultatih ni pokazala nikakršnega razumevanja za trenerja, M je od sezone 94/95 dalje v klubske vitrine prinesel tri državne naslove, en italijanski pokal, dva italijanska superpokala, en naslov evropskega klubskega prvaka, en evropski superpokal in tudi medcelinski pokal, ob tem pa se je še dvakrat uvrstil v finale evropske lige prvakov. Očitno pri Juventusu niso prenesli, da je Lippi že med prvenstvom javno povedal, da v prihodnji sezoni ne bo vec trener črnobelih. Ta njegova odločitev prav gotovo ni prispevala h kon-struktivenmu vzdušju v Juventuso-vem taboru, vode pa je še dodatno razburkala odločitev vodstva najuglednejšega italijanskega nogometnega kluba, da prav tako vnaprej objavi ime novega trenerja Carla Ancelottija. Ce k temu dodamo še številne poškodbe, ki so in še pestijo ekipo prvakov, je bila to ravno prava mešanica za neuspešno prvenstvo. Edino, kar lahko še reši neuspešno sezono, je liga prvakov. Toda glede na to, da ob vseh teh dogodkih ekipa ni znala ustrezno reagirati, je tudi to bolj malo verjetno. Odstop trenerja v najvišji nogometni ligi ni nekaj običajnega. Veliko bolj normalen je odpust. Se bolj neobičajno je to, Ce gre za Ju-ventus. V zgodovini »stare dame« ni odstopil še noben trener, pa tudi odpust je bil doslej en sam, in to pred tremi desetletji. Tudi v Lip-pijevem primeru je bilo že slišati grožnje o odpustu, trener pa je s svojo potezo vse prehitel. Gentlemansko je vso krivdo za letošnje neuspehe sprejel na svoja ramena in tako tudi pokazal, da je velik gospod. Veliko lažje bi namreč bilo, ce bi čakal na potezo društva in ob morebitnem odpustu mahal s svojimi dosedanjimi uspehi in vlekel astronomsko plačo »nezaposlenega« - kot nekateri drugi njegovi kolegi - ter dodatne nagrade za morebiten uspeh v evropski ligi prvakov. Vsemu temu se je Lippi odpovedal in tako pokazal, da denar kljub vsemu ni vse in da vsega paC ni mogoče požreti. Z Lippijevim odhodom pa Ju-ventusovih muk najbrž ne bo konec. Trener prav gotovo ne more biti edini krivec za neuspešno sezono. Problemi so veliko bolj zapleteni, vest pa bi si moral izprašati še marsikdo. Zato se razmišljanja, da bo pod novo taktirko vse drugače (veliko boljše), lahko zelo hitro izkažejo kot račun brez krčmarja, Juventusovo krizo pa samo še podaljšajo. Rado Gruden Torek, 9. februarja 1999 ____________PROMOCIJSKA LIGA / V 19 KOLU____ Primorje z mladimi navdušilo Vesni tri zlata vredne točke Zarja/Gaja bi si v Koprivnem zaslužila vsaj neodločen rezultat Primorje - Muggia 4:0 (1:0) STRELCI: Lando (2), Crocetti in Lovrečič. PRIMORJE: Babich, Guštin, Crocetti, Dagri, Lovrečič, Stoka (Emili), Pahor (Cernjava), Legiša, Strajn, Lando (Špacapan), Batti. Proseška enajsterica je po porazu v Tržiču dobro reagirala in doma premagala Muggio brez večjih težav, čeprav je bilo odsotnih precej standardnih igralcev in je trener Bidussi poslal na igrišče že od samega začetka dva naraščajnika. Po izenačenem začetku je Primorje prevzelo vajeti igre v svoje roke in je imelo do konca tekme terensko premoč. Najprej se je približal golu Stoka z oddaljenim strelom, kmalu zatem pa se je Muggia zaprla v svojo polovico igrišča, tako da »rdeče-ru-meni« niso utegnili ustvariti večjih priložnosti. Tik pred koncem polčasa pa so domačini prešli v vodstvo s Crocettijem, ki je prodrl po desnem krilu in je presenetil vratarja z močnim strelom. V drugem polčasu je Primorje brez težav še povečalo prednost, tudi zato, ker so gosjte ostali na igrišču v devetih zaradi dveh nešportnih prekrškov. »Rdeče-rumeni« so imeli v svojo korist tudi 11-metrovko, streljal jo je Lando, vratar je žogo odbil, toda sam Lando jo je ponovno pridobil in jo je preusmeril v mrežo. Za tretji gol je poskrbel Lovrečič z lepim zadetkom po prostem strelu. Na koncu je ponovno zadel Lando, ki je sprejel žogo v kazenskem prostoru in jo je z lahkoto spravil v mrežo. V zadnjih minutah je imel lepo priložnost tudi Špacapan, ki pa je ni izkoristil, tako da se je tekma konačla z gladkim 4:0 v korist domačinov. (Bralni) Ponziana - Vesna 0:1 (0:1) STRELEC: Bartoli. VESNA: De Rota, Daris, Lovullo, Sambaldi, Bandel, Bartoli, Germani, Sannini, Sirca (Sedmak), Lakoseljak (Biagini), Pellaschiar. Kriška Vesna je v nedeljo osvojila zares tri zlata vredne točke v boju za obstanek. Križani, ki so nastopili v zelo okrnjeni postavi, so na tej tekmi dali vse od sebe in predvsem spodbudno je, da so se izkazali mlajši igralci, kot Germani in Daris. Gostitelji so se tudi v nedeljo izkazali kot zelo solidna in čvrsta ekipa. Križani pa so se hrabro vrgli v boj in v 15. minuti dosegli krasen gol z Barto-lijem, ki je v voleju izven kazenskega prostora presenetil domačega vratarja. Po danem golu se je naša ekipa v glavnem branila in predvsem se je izka- zal vratar De Rota, ki je odbil vse nasprotnikove napade in je rešil v 90. minuti svoja vrata pred gotovim golom. Capriva - Zarja/Gaja 1:0 (0:0) STRELEC: v 27. min. Macuglia ZARJA/GAJA: Falletti, Dussoni. Grgič (Tognetti), Laurica, Cotterle, Sclauni-ch, Lorenzi, Karis (Križ-mančič), • Donaggio (Štrukelj), Giorgi, Deste. RDEČI KARTON: Deste (Zarja/Gaja). Kljub dobri igri in z igralcem manj skozi triče-trt tekme, zaradi prenagle sodnikove izključitve De- steja, ki jo je predvajala naša združena ekipa, se iz Koprivnega vrača praznih rok! Prav gotovo lahko rečemo, da je bil tokrat poraz nezaslužen, saj je Zarja/Gaja predvajala proti povprečnemu tekmecu dober nogomet. Kljub temu da so dobršen del tekme igrali z nogometašem manj, bi si po prilžnostih za gol zaslužila tudi zmago, najmanj pa neodločen izid. Čeprav je bil prvi polčas nezanimiv in tudi zrelih priložnostih za gol na obeh straneh ni bilo, je imel Sclaunich prav v zadnji minuti izredno priložnost za zadetek, a njegov strel iz neposredne bližine je vratar domačih odbil na gol-črti spet v polje. Tudi po odmoru se igra ni bistveno spremenila, saj so naši imeli pobudo, domači pa so le s težavo prihajali do kazenskega prostora Fellettijevih vrat brez pravih priložnostih za gol. Najprej je poskusil Sclaunich z udarcem z glavo, potem je Grgič z volejem zadel vratnico. Domačini pa so proti koncu tekme dosegli zmagoviti zadetek. Ko je manjkalo le pičlih petnajst minut do konca, so nogometaši iz Koprivnega nepričakovano prišli v vodstvo, ko je v kazenskem prostoru Zarje/Gaje prišla nevarna žoga. Laurica je bil neposredno v boju žogo z domačim nadapalcem Macu-glio, ki pa je bil prisebnej-si in premagal vratarja Fal-lettija. To je bilo za naše varovance in predvsem za trenerja Tula pravi hladen tuš. Tudi zamenjave, ki jih je trener proti koncu tekme izvedel so bile zaman, kajti preostalo je premalo časa, da bi naši rezultat izenačili. Poraz je bil res prehuda kazen za naše nogometaše, kajti Capriva je izkoristila le eno priložnost za gol. -d.gr,- Na sliki KROMA: Andrej Strajn je v nedeljo opravil krstni nastop v vrstah Primorja. Promocijska liga IZID119. KOU Capriva - Zarja/Gaja 1:0, Cividalese -Aquileia 2:3, Gradese - Monfalcone 12, Latte Carso - Palmanova 2:3, Lucinico -Maranese 3:2, Manzano - San Canzian 1:1, Ponziana - Vesna 0:1, Primorje -Muggia 4:0. LESTVICA Palmanova 19 15 3 1 43:15 48 Gradese 19 9 4 6 3728 31 Monfalcone 19 7 10 2 24:16 31 Lucinico 19 8 7 4 3126 31 Utte Carso 19 9 4 6 2722 31 Muggia 19 8 3 8 1921 27 Zarja/Gaja 19 6 8 5 23:16 26 Primorje 19 7 5 7 22:28 26 Aguileia 19 7 4 8 27:28 25 Cividalese 19 6 6 7 22:21 24 Manzano 19 5 7 7 18:17 22 Ponziana 19 6 4 9 23:28 22 Capriva 19 5 5 9 8:15 20 Vesna 19 2 11 6 12:18 17 San Canzian 19 3 6 10 18:35 15 Maranese 19 2 7 10 16:36 13 PRIHODNJE KOLO Aguileia - Capriva, Lucinico - Cividalese, Maranese - San Canzian, Monfalcone - Manzano, Muggia - Gradese, Palmanova - Primorje, Vesna - Latte Carso, Zarja/Gaja - Ponziana. l.amoteiskaliga IZID119. KOLA Aiello - Juventna 02, Edile - Opicina 12, Futura - San Lorenzo 39, Pro Cervignano - Gonars 1:1, Pro Fiumicello - San Gbvan-ni 0:1, Pro Romans - Isonzo 2:4, Ruda -Trivignano 1:1, Sovodnje - Union 03. LESTVICA Union 19 13 4 2 31:11 43 Futura 19 12 4 3 39:16 40 SanGiovanni 19 10 8 1 25:10 38 Isonzo 19 11 3'5 31:11 36 San Lorenzo 19 10 5 4 282 0 35 Trivignano 19 9 5 5 26:24 32 ProCervignano19 7 7 5 2122 28 Pro Romans 19 6 8 5 31:24 26 Sovodnje 19 6 6 7 16:21 24 Opicina 19 7 2 10 30:26 23 Ruda 19 5 7 7 222 7 22 Juventina 19 6 3 10 21:36 21 Edile Adr. 19 4 3 12 22:30 15 Gonars 19 3 6 10 23:37 15 Pro Fiumicello 19 1 711 13:40 10 Aiello 19 1 4 14 9:33 7 PRIHODNJE KOLO Futura - Pro Cervignano, Gonars - Edile, Isonzo - Pro Fiumicello, Juventina - Sovodnje, Opicina - Aiello, San Giovanni -Ruda, San Lorenzo - Trivignano, Union -Pro Romans. 1. AMATERSKA LIGA / 19 KOLO Juventina s polno paro Sovodenjci si tako visokega poraza niso zaslužili Aiello - Juventina 0:2 (0:1) STRELCA: D. Trampuš in Ma-cuzzi. JVUENTINA: Faggiani (Canta-rut), Kaus, D. Trampuš, Rupil, Milotti, Bastiani, M. Peteani (Macuzzi), Donati, Doria (Lave-na), Kobal, Gismano. Čeprav so nastopili v zelo okrnjeni postavi, je štandreška ekipa osvojila zlata vredne točke v Aiellu, in to proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi. Zadnje zmage so očitno vlile v Juventinino ekipo novega zanosa in samozavesti. Skratka, če je v prvem delu šlo štandreški ekipi vse narobe, sedaj pa se je vse obrnilo v pravo smer. Juventina se je po nedeljski zmagi povzpela še za mesto višje na lestvici. Standreško moštvo ima sedaj šest točk prednosti pred ekipama Edile Adriatice in Gonarsa, ki sta na 13. mestu in sta v nevarnosti pred izpadom iz lige. Tudi na tej tekmi so štadn-reški nogometaši pokazali zvrhano mero borbenosti in požrtvovalnosti. To se je obrestovalo in tako je Juventina z zadetkoma Trampuša in Macuzzija zasluženo zmagala. Za tretjo zaporedno zmago in zares pravim pristopom do tekem je traba pohvaliti vso ekipo. Sovodnje - Union 91 0:3 (0:2) SOVODNJE: Zoff, M. Devetak, Černič, Interbartolo, Polesello, F. Sambo, Zotti, Cescutti, Maras-si, M. Fajt, Tomšič (Pavšič). Proti vodilni ekipi Uniona so Sovodenjci, ki so nastopili v okrnjeni postavi, spet ostali praznih rok. Naši nogometaši so se dobro upirali močnim gostom, ki so se tudi v Sovodnjah predstavili kot zelo solidna, ki je dobro »pokrita« na vseh igralnih mestih. Sovodenjci si tako visokega poraza niso zaslužili, toda nekaj naivnosti v obrambi so jih zelo drago stale. Poznala se je odsotnost v obrambi dveh pravih sttebrov, kot sta Bregant in Fulvio Devetak. Tudi sodnik je k visokemu porazu Sovodenjcev prispeval svoje, saj je bil pri svojih odločitvah precej pristranski (v korist gostov). Krivdo za poraz pa gotovo ne gre pripisati sodniku, gostje so si zmago zaslužili, poraz s tremi goli razlike pa je gotovo prehuda kazen za našo ena-sjterico. Od posameznikov bi tokrat pohvalili predvsem mlaedga Sašo Tomšiča. Juventina - Sovodnje v soboto v Štandrežu Derbi 20. kola 1. amaterske lige med JuVentino in So-vodnjami bo, zaradi pustnega praznika, v soboto, 13. t.m (in ne v nedeljo). Srečanje bo v Štandrežu s pričetkom ob 15. uri. Uspešna nedelja za naše enajsterice, ki so izbojevale kar sedem zmag na 11 odigranih tekmah, kar predstavlja nov rekord letošnje sezone. Obenem so izenačile tudi rekord osvojenih točk (22): enako število točk so s šestimi zmagami in štirimi neodločenimi izidi zbrale 24. januarja letos. V promocijski ligi je po 14 kolih do druge prvenstvene zmage prišla Vesna, ki je v prvem delu z enakim rezultatom premagala Ponziano v Križu. » Za lep podvig je poskrbelo tudi Primorje, ki je v mestnem derbiju premagalo Muggio s 4:0. Z enakim rezultatom so Prosečani že slavili, prav tako v promocijski ligi, v sezoni 93/94, ko so doma premagali Cervignano. Se izdatnejšo zmago na proseški Rouni je Primorje osvojilo 23.4.90, ko je v 2. AL premagalo Terzo kar s 7:0. Nedeljski uspeh je toliko bolj pomemben, saj so v močno okrnjeni ekipi igrah kar štirje naraščajniki. Krstni nastop v članski ekipi je tokrat opravil Andrej Strajn (letnik 82) in se tako pridružil ostalim šestim mladim debitantom v letošnji sezo-ni(Ostrouška, Batti, Škabar, Pahor Špacapan, Cernjava). Proseška enajsterica je v nedeljo dosegla še en lep rekord: na igrišče je namreč stopilo kar deset »naših« nogometašev. Omeniti velja še, da sta tej zmagi odločilno pripomogla Crocetti in Lovrenčič, ki sta dosegla svoj prvi zadetek v članski ekipi. Po šestih pozitivnih nastopih (12 osvojenih točk) je Zarja /Gaja nepričakovano ostala praznih rok v Caprini in tako potrdila, da ima v gosteh določene probleme, saj je na tujem doslej premagala le Ponziano. V 1. AL se je Juventina, po tretji zaporedni zmagi, nekoliko oddaljila iz nevarnega položaja in ima sedaj le tri točke manj od Sovodenjcev. Le-ti so morali ponovno poraženi z igrišča in so v zadnjih petih tekmah zbrali le boro točko. V 2. AL so osmi derbi med Bregom in Mladostjo odločali streli z bele pike. Medtem ko so Brežani pri stanju 1:1 zastreljali sicer prvo 11-metrovko, ki so jo imeli v ko- rist v tem prvenstvu, so Doberdobci uspešno izkoristili letošnjo že deveto najstrožjo kazen in si s tem zagotovili derbi v Dolini. Za Mladosl je bila to osma zaporedna zmaga v gosteh, kar predstavlja res zavidljiv rekord. Po tretjem porazu v zadnjih štirih tekmah so Primorec na tretjem mestu dohitele tri ekipe (Portuale, Azzurra, Medeuzza). Možnosti Trebencev za naskok na prva mesta so po tem nerodnem spodrsljaju res minimalne. V 3. AL so se vse naše ekipe solidno odrezale, zato je res škoda, da izidi »B« ekip ne pridejo v poštev za končno lestvico. Le Kras je v nedeljo s peto zaporedno zmago vknjižil tri »veljavne« točke in se tako še bolj približal vrhu razpredelnice. LESTVICA STRELCEV NAŠIH EKIP 11 golov: Canelli (Breg); 10: Caiffa (Mladost), Vrše (Zarja/Gaja B); 9: Giorgi (Zarja /Gaja); 8: Lando (Primorje), Policardi (Primorec); 7: Mania (Mladost); 6: Pescatori (Primorje), Kuk (Primorje B); 5: Marassi (Sovodnje), Blanos (Primorec), Delise in Sila (oba Breg B), Floridan (Kras); 4: Ispiro in Deste (oba Zarja/Gaja), Jurincich (Breg), Sreber-nich in Bosco (oba Primorec), Vengust in Coccoluto (oba Kras), Cocevari in Pitacco (oba Zarja/Gaja B), M. Emili (Primorje B); 3: Pellaschier (Vesna), Gambino, Braida in La-venna (vsi Juventina), M. Fajt in F. Sambo (oba Sovodnje), Bregant in Viturelli (oba Mladost), Mami in Paoli (oba Breg B), Calzi (Zarja/Gaja B); 2: Štolfa (Primorje), Sannini, Sirca in Bartoli (vsi Vesna), Sclaunich (Zarja /Gaja), Gomišček, Lazzara, Rupil in D. Trampuš (vsi Juventina), Asselti in Vuk (oba Breg), Croci (Mladost), Sincovich in Nape-rotti (oba Primorec), Blau (Breg B), Mosca, Vascotto, Chies in A. Majcen (vsi Kras), Kalc (Zarja/Gaja B), Bianco (Primorje B). 2. amaterska liga SKUPINA D IZID117. KOLA Breg ■ Mladost 1:2, Campaneile - Medea 29, Tumam - Tone 2:4, Poggto - Poipetto 1:3, Roianese - Villa 2:2, Staranzano -Chiaitola 0:1, Torviscosa - Fincanferi 02. LESTVICA Mladost 17 14 2 1 31:11 44 Medea 17 10 4 3 33:17 34 Fincanferi 17 9 5 3 22:15 32 Torviscosa 17 8 4 5 19:15 28 Chiaitola 17 6 7 4 15.:13 25 Campaneile 17 6 6 5 18:21 24 Villa 17 6 5 6 22:20 23 Staranzano 17 4 8 5 24:22 20 Breg 17 4 7 6 26:23 19 Roianese 17 4 6 7 23:31 18 Poggio 17 5 3 9 21:32 18 Porpetto 17 5 1 11 13:26 16 Tumam 17 3 3 11 24:38 12 Tone 17 2 5 10 26:33 11 PRIHODNJE KOLO Breg - Poggio, Chiarbola - Roianese, Fincanferi - Campaneile, Medea - Tumam, Mladost - Villa, Porpetto - Torviscosa, Tone-Staranzano. 2. amaterska liga SKUPINA E IZID117. KOLA Azzurra Go- Mariano 09, Aurora - Portuale 09, Como - Piedimonte 0:0, Medeuzza -SanfAndrea 0:1, Primorec - Pro Farna 12, Savorgnanese - Azzurra Prem. 2:1, Milanova-Moram 3:1. LESTVICA ProFana 17 10 5 2 25:12 35 Mariano 17 9 7 1 20:6 34 Primorec 17 8 3 6 28:16 27 Azzurra Go 17 7 6 4 20:9 27 Portuale 17 7 6 4 24:15 27 Medeuzza 17 7 6 4 18:18 27 AzzumaPrem.17 8 2 7 20:19 26 Milanova 17 4 7 6 2123 19 Como 17 5 4 8 13:17 19 Piedimonte 17 3 9 5 1724 18 SanfAndrea 17 4 5 8 19:31 17 Savorgnanese17 2 8 7 15:26 14 Moraro 17 3 5 9 13:25 14 Aurora Buon. 17 1 9 7 12:24 12 PRIHODNJE KOLO Azzurra Go - Como, Azzurra Prem. - Medeuzza, Mariano - Moraro, Piedimonte - Savorgnanese, Portuale - Vlanova, Pro Fara - Aurora, Sant Andrea - Primorec. 3. amaterska liga SKUPINA G IZID117. KOLA Breg-Union 4:1, CUS-CGS 22, Foglia-no - Vermegliano 1:2, Montebello - San Vito 3:3, Venus - Kras 02, Zarja/Gaja B -Sagrado 0:2, Romana ni igrala. LESTVICA Vermegliano 15 10 4 1 32:14 34 Sagrado 16 10 3 3 22:9 33 Kras 16 9 3 4 24:11 30 Breg B 15 8 4 3 24:12 28 Romana 15 8 2 5 28:17 26 CGS 16 6 8 2 28:17 26 Fogliano 16 7 4 5 33:21 25 Montebello 16 5 5 6 31:29 20 San Vito (-1) 16 5 5 6 22:30 19 Zarja/Gaja B 16 6 0 10 27:31 18 CUS 15 2 8 5 13:19 14 Venus 16 1 2 13 8:33 5 Union 16 1 015 12:61 3 PRIHODNJE KOLO CGS - Breg, Kras - Zarja/Gaja, Romana - Fogliano, Sagrado - Montebelo, San Vito - CUS, Vermegliano - Venus, Union ne igra. 3.amotenkaliga SKUPINA F IZID117. KOU Begliano - Primorje B 2:4, Fossalon -Terzo 0:3, Malisana - Ontagnanese 1L Pieris - Audax 0.0, Portuale B - Grado 0.0, Strassoldo - Casfons 0.3, Villesse -Santamaria2:2. Santamaria Casfons Terzo Pieris Malisana Audax Strassoldo Begliano LESTVICA 17 13 17 12 4 0 44:7 43 5 0 38:8 17 12 17 10 Ontagnanese 17 Villesse Grado Primorje B Fossalon Portuale B 3 36:13 38 4 33:19 33 7 24:21 7 24:23 3 8 21:24 6 25:27 7 5 1721 7 7 20:31 6 8 13:30 3 10 17:37 8 8 14:28 2 14 11:48 PRIHODNJE KOLO Audax - Portuale B, Castions - Pi® ris, Grado - Begliano, Primorje B ' Villesse, Santamaria - Fossalon, Strassoldo - Ontagnanese, Terzo Malisana. ______.— 2. AMATERSKA LIGA / V 17. KOLU MLADINSKE LIGE / NA GORIŠKEM IN T.R2ASKEM Breg zelo... radodaren Mladost vodi že $+10 Breg si zaslužil vsaj točko - Domači poraz Trebencev Najmlajši: Zarja/Gaja uspešna, nezaslužen poraz Sovodenjcev Bregovi začetniki dosegli kar 9 golov SKUPINA D Breg - Mladost 1:2 (1:2) STRELCI: Canelli v 5. min., Mania v 16. min. in Viturelli v 33. min. iz H-metrovke. BREG: Gregori, Paolet-ti, Camassa (v 46. min. Scibilia), Tedeschi, Doz, Prašel, Canelli, Vuk, lu-rincich (v 76. min. Botte-ri), Messina, Alcini. MLADOST: S. Gergo-let, Sambo, Zin, Fontana, Sitta (v 60. min. D. Gergolet), Pellicani, Cro-ci, Marušič, Bregant (v 89. min. Ferletic), Mania, Viturelli. Ce bo Mladost ob koncu letošnjega prvenstva napredovala v 1. amarer-sko ligo, se bo morala prav gotovo zahvaliti tudi netočnosti pri strelih na vrata Bregovih napadalcev. V nedeljskem derbiju so namreč domačini igrali bolje kot Doberdobci. Po drugi strani so bili Doberdobci nekoliko v težavah v obrambi, na srečo pa je bil Sandi Gergolet vedno na mestu. V napadu pa se je poznala odsotnost dveh standardnih igralcev, kot sta Caiffa in Peter Gergolet. Kljub težavam pa gre letos varovancem trenerja Ghermi vse kot po olju in zato ni tvegano razmišljati o napredovanju. Po začetnem žvižgu so se domačini takoj podali v napad in po petih minutah povedli. Messina si je priboril žogo na sredini igrišča, podal do roba kazenskega prostora, kjer so se branilci Mladosti nekoliko obotavlja- Izjavi po derbiju v Dolini li. Canelli pa je takoj izkoristil priložnost in z močnim strelom iz 16 metrov neubranljivo zatresel mrežo. Deset minut kasneje pa so gostje izenačili. Po prostem strelu iz desnega krila, se je pred domačimi vrati vnela gneCa, zadnji pa se je žoge dotaknil Mania, ki je iz enega metra nemoteno porinil usnje v mrežo. Ponovno so prevzeli pobudo v roke Brežani in v 27. min. je sodnik zaradi dotika z roko Fontane dosodil 11-metrovko. Canelli pa je nerodno streljal visoko nad prečko. Sest minut kasneje je sodnik zaradi dotika med Tedeschijem in Mania ponovno pokazal na belo točko. Viturelli pa je bil tokrat uspešen. Brežani so odločno reagirali in do konca polčasa ustvarili vsaj tri ugodne priložnosti za zadetek z lurincichem, Canel-lijem in Dozom. Vratar Gergolet pa je odbil vse poskuse. Tudi po odmo- ru se je nadaljevalo obleganje doberdobskih vrat. Napadalci Brega pa niso utegnili konkretizirati niti ene priložnosti (z Vukom so tudi zadeli vratnico). Na drugi strani pa je bil Gregori le enkrat zaposlen, ko je z nogo odbil nevaren strel Marušiča. V zadnjih minutah so domačinom pošle moči, tako da so si gostje malo oddahnili in ubranili vodstvo. (E.B.) SKUPINA E Primorec - Pro Farra 1:2 (0:2) PRIMORCEV STRELEC: Pollicardi iz 11-m. PRIMOREC: Martella-ni, Sincovic, San ti, Sre-bernich, Parovel, Pollicardi, Legiša, Sorrentino, Bosco, Blanos (Bulic), Naperotti (Perlic). Trebensko moštvo je tokrat moralo položiti orožje pred močnejšim nasprotnikom, ki se je z nedeljsko zmago povzpel na sam vrh lestvice. Primorec je igral solidno in tektna je bila vseskozi na zelo visoki ravni. Gostje pa so povedli okrog 30. minute/potem ko je sodnik morda spregledal prekršek nad trebenskim igralcem, nasprotnikovi napadalci pa so izkoristili zmedo v domači obrambi in tako tudi povedli. Prav pred koncem prvega polčasa pa so gostje ponovno zatresli mrežo vratarja Martella-nija, tako da je bila tekma že dejansko končana. Drugi polčas je minil brez večjih priložnosti za obe ekipi, gostje pa so v glavnem branili prednost in dobro zaustavljali trebenske napade. Častni zadetek je okrog 40. minute drugega polčasa dosegel Pollicardi iz enajstmetrovke, tako da Primorec ni imel veC možnosti, da bi stanje izenačil. Gostje so tako z minimalno razliko odnesli domov tri zlata vrednih točk, ki jim omogočajo, da trenutno sami zasedajo vrh lestvice. Na sliki: posnetek z derbija v Dolini. NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Sovodnje - San Lorenzo 0:3 (0:2) SOVODNJE: Francescot-to, Stepanovič, Ferlec (D. Tomšič), Lavrenčič, Pelle-grino, Gergolet, Mauri (Ga-liussi), Assi, Padovani (Ro-ner), Cotič, Pintar. Po dolgi seriji pozitivnih izidov so Sovodenjci tokrat morali kloniti pred San Lorenzem, ki je bil skozi vso tekmo boljši nasprotnik in učinkovitejši pred vrati. Sovodenjska ekipa ni igrala najbolje in prepuščala je pobudo gostom, ki so seveda to izkoristili. Usoda tekme je bila namreč dejansko zapečatena že na koncu prvega polčasa, ko so gostje vodili z 2:0. Drugi polčas pa ni prinesel sprememb v igri Sovodenjcev, San Lorenzo pa je imel možnost, da je še potrojil in za domačo enajsterico. NAJMLAJSI NA TRŽAŠKEM Esperia - Zarja/Gaja 1:2 (1:0) STRELEC ZA Z ARJO/G AJO: A. Kante 2. ZARJA/GAJA: BernetiC, Stoka (Ota), Franco, A. Kante, Gregori, Balde, J. Milic, Pipan, A. Milic, Strajn, Milkovič (Vojnovič). Naši najmlajši so proti Esperii zasluženo zmagali in bi si predvsem po prikazani zaslužili veC golov, saj so popolnoma gospodarili na igrišču skozi vso tekmo. Pri strelih na vrata pa so bili, Se zlasti v prvem polčasu, netočni in tako so gostitelji z edino resno priložnostjo premagali vratarja Ber-netica, ki je tokrat moral nadomestiti odsotnega Mirka Kanteja. Po odmoru so naši nogometašispet diktirali tempo igre in stisnili tržacane na svojo polovico igrišča. Za izenačenje je kmalu zatem poskrbel Alexander Kante. Tudi po zadetku so si naši nogometaši prizadevali, da odnesejo celotni izkupiček in tudi ko je moral iz igrišča Vojnovič zaradi poškodbe niso popustili. Nasprotno so proti koncu tekme v pravem trenutku z lepim diagonalnim strelom na gol Kanteja prišli do zaslužene podvojitve. Zmaga na koncu tekme jim ni ušla iz rok. Na koncu naj omenimo Se zanimivo in razveseljivo vest, da je tokrat tekmo sodil "naš" novopečeni sodnik Gorazd Husu, ki je zelo korektno opravil svojo nalogo in mu vsekakor želimo v nadaljevanju svoje kariere obilo sreče in osebnega zadoščenja, (-d.gr.-) NA GORIŠKEM Sovodnje - Audax 0:1 (0:1) SOVODNJE: BernetiC, Terpin (Sundas), Galliussi, M. Roner, Cescutti, Špacapan, Vižintin, Francescotto, Santoro, T. Devetak, I. Devetak (B. Roner). Sovodejnci so proti tretjeuvršCenemu Audaxu nezasluženo izgubili. Naši nogometaši so predvsem v drugem polčasu dobro igrali in vseskozi napadali. Ko so gostje zaradi izključitve ostali v desetih na igriSCu, so Sovodenjci še z večjo vnemo napadali, a do zasluženega izenačenja niso prišli. Njihov aigra se je zalsti razživela, ko je na igrišče vstopil Bori Roner. Vsa prizadevanja, da bi stanje izenačili, pa so bila, žal, zaman. (P. Špacapan) ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Montebello/Don Bosco -Breg 0:9 (0:6) STRELCI: Cheber 4, Mihelčič 3, Ghezzo, Klun. BREG: Slavec, Segulin (Ghezzo), Claudio, Merlak, Fabio lurincich (napadalec Brega): »Igrali snio mnogo bolje od Mladosti. Oni so imeli dve priložnosti in dosegli dva zadetka. Osebno nisem zadovoljen s svojo predstavo in tudi zaradi tega Setn potrt. Pri nas so Vsi igrali dobro in mi-slhn, da ni bilo videti r3zlike med prvou-vrsceno ekipo prvenstva in ekipo, ki je bila Pred tremi koli na dnu lestvice.« Sandi Gergolet (vra-lar Mladosti): »Tekmo odločali posamezni dogodki. Pri tem pa so Bneli Brežani smolo. [ red tekmo smo vede-l1* da nam ne bo lahko, saj so Brežani v formi (dosegli so kar ri zaporedne zma-6eL nam pa sta i^njkala dva ključna ‘Bralca. Mislim pa, e smo dokazali, da ffismo po naključju prvi. Pri Bregu so vsi Brali dobro, nad vse-frri pa je izstopal Ca-neHi.« (E.B.) __________________3. AMATERSKA LIGA / V 16. KOLU________________ Krašovci brez zastojev, lep podvig Primorja B Zanesljivo je zmagala tudi druga Bregova ekipa - Zarja/Gaja B izgubila proti drugouvrščenemu Sagradu SKUPINA F Begbano - Primorje B 2:4 (0:1) STRELCI ZA PRIMORJE B: Emili Mitja 2, Kuk, Bianco. PRIMORJE B: Murri, Ferfolja, Bukavec, Gher-bassi, Bianco, Sardoč, Radina, Kuk, Emili M. (Tence), Tonchella (Hrovatin), Fatorello (Luksa). ProseCani so tokrat lepo presenetili in nadigrali domačine, ki so sicer zelo solidna ekipa. »Rumeno-rdeči« so igrali odlično v prvem polčasu, z dobro urejeno obrambno vrsto in učinkovito vezno linijo. Za primorjaše je pvoe-del Mitja Emili, s tem izidom pa se je tudi konCal prvi del igre. Začetek drugega dela pa je bil vse prej kot učinkovit za varovance trenerja Franzota. Domačini so najprej izenačili, nato pa še povedli, in to v pičlih desetih minutah. Primorje pa ni ostalo križem rok. Naši so tedaj igrali borbeno in samozavestno, tako da so do konca tekme izid najprej nadoknadili, nato pa še kar dvakrat povedli. Tokrat si zaslužijo pohvalo prav vsi naši igralci, ki so ponovno dokazati, da v letošnjem prvenstvu lahko presenetijo vsakogar, seveda Ce zaigrajo kot znajo! SKUPINA G Venus - Kras 0:2 (0:0) STRELCA: Majcen in Coccoluto. KRAS: Loigo, B astianelli (A. Bratovich), Scrigner, Fratepietro, Rizzitelli, Coccoluto, Vengus (Cotide), Dagri (Fabbri), Majcen, Va-scotto, Chies. Krašovci nadaljujejo svojo zmagovito pot. Tokrat so premagati skromni Venus. Gostitelji so se v bistvu skozi vse srečanje le branili, tkao da se je dejansko igralo samo na ena vrata. Krasova premoč je bila veC kot očitna. Krašovci pa so zamudili vrsto zelo guodnih priložnosti, kajti nasprotno bi bila njihova zmaga gotovo obilnejša. S tem uspehom je sedaj Kras na tretjem mestu z odličnimi možnostmi za vurstitev v končnico prvenstva. Zarja/Gaja B - Sagrado 2:2 (1:0) STRELCA ZA ZARJO/GAJO B: Argen-tin in Ban. ZARJA/GAJA B: Cocevari R., Leban, Pahor, Peric, Argentin, Calzi (RenCelj), Gombač, Gregori D. (Kalc A.), Pitacco, Vrše, TomazetiC (Ban). »Rumeno-modri« so tokrat krepko presenetiti in iztržiti pomembno točko proti drugouvršCe-nemi ekipi iz Zagraja, ki se bori za prestop v višjo kategorijo. Važno pa je predvsem dejstvo, da so naši vodili kar z 2:0, vse skoraj do 80. minute. A poglejmo dogodke postopoma. Prvi polčas se je konCal z vodstvom naše enajsterice, ki je povedla z Argentinom, potem ko je odlično izkoristil predložek in z glavo preusmeril žogo v vrata. V dragem polčasu pa so naši še vedno imeti pobudo v svojih rokah in tokrat pa je vse presenetil mladi Ban, ki je z lepim diagonalnim strelom premagal vratarja gostov. Ko je vse kazalo, da bo vzhodno-kraška enajsterica tokrat odnesla vse tri razpoložljive točke, so se navijati ušteli, saj so gostje najprej zadeti iz enajstmetrovke in v 95. minuti so celo nepričakovano remizirati. Kljub temu, moramo biti zelo zadovoljni z »rameno-modro« ekipo, ki je zaigrala zelo dobro in prepriclivo, saj si je v nedeljo zaslužila celoten izkupiček, predvsem za prikazano igro in borbenost, ki so jo pokazati naši fantje, (j.g.) Breg B - Union 4:1 (2:0) STRELCI ZA BREG B: Asselti v 19. min., Ar-mani v 27. min. iz 11-metrovke in Silva v 56. in 61. min. BREG B: Cecchini, Braico, Blau, M. Ota, Florido, Paoli, Mauri, Pines (Curzolo), Asselti, Ar-mani (Švara), Sila. Kljub zmagi trener Brega Tommasi ni bil zadovoljen s predstavo svojih varovancev. Proti skromni ekipi so Brežani igrati dobro le en polčas, ko so brez težav dosegli dva zadetka (drugega iz 11-metrovke). V naslednjih 45 minutah so nekoliko popustiti, a so vseeno dosegli še dva zadetka (obakrat je bil uspešen Sila). Po Četrtem zadetku pa je zmanjkala zbranost in igralci Uniona so ostreje napadati ter dosegli Častni zadetek. (E.B.) Stoka, Cozzutto (Klun), Siccardi, Mihelčič, Cheber, Romano, D’Oronzio, Sker-lavaj. Brežani so svojo prvo letošnjo tekmo prepričljivo dobili, saj je bil vratar Slavec skorajda brezposeln, tako da bi bil vsak komentar o tekmi odveč. Ponovno sta se razigrala »bomber« Cheber in kapetan Mihelčič, ki sta skupaj dosegla kar sedem zadetkov. Naj omenimo, da sta tokrat prvič nastopila tudi dva cicibana, Segulin in Skerla-vaj. Brežani v nedeljo ne bodo igrali, saj je Muggia prosila, da se tekmo zaradi pusta preloži. Zaradi tega bodo tekmo Breg -Muggia igrali v Dolini, 25. t.m. ob 17.30. Izidi, lestvice, strelci MLADINCI Izidi 2. kola: Domio - Opi-cina 0:3, Lucinico -Zarja/Gaja 2:1, Mont./D. Bosco - Fogliano 1:1, Pro Romans - Chiarbola 1:1, Turriacco - Costalunga 1:4, Vesna - Zaule 5:1. Vrstni red: Opicina 31, Zarja/Gaja 29, Lucinico 27, Costahm-ga 23, Pro Romans 20, Chiarbola 19, Fogliano 17, Domio 16, Zaule, Vesna 10, Turriacco 9, Mont./D.Bosco 7. Prihodnje kolo: Turriacco - Vesna, Zarja/Gaja - Domio. Strelci - 6 golov: Ban, Manzin (Zarja/Gaja), 4: Škerlj (Zarja/-Gaja), Urdih, Martincich (Vesna), Furlani (Zarja/-Gaja), 2: Berce, Longo (Zarja/Gaja), Millo, Laghezza (Vesna). NARAŠČAJNIKI Izidi 6. kola: Chiarbola -Muggia 0:4, Domio -Mont./D.Bosco A 1:3, Esperia - Latte Carso 1:2, Mont./D.Bosco B - Opicina 1:6, Zaule - Cgs 0:4, Primorje počivalo. Vrstni red: Latte Carso 45, Muggia 31, Primorje 28, Mont./D.Bosco A 23, Opicina 22, Chiarbola, Cgs 21, Mont./D.Bosco B 12, Domio 11, Esperia 10, Zaule 1. Prihodnje kolo: Primorje - Domio. Strelci - 8 golov: Padovani (Sovodnje), Gi-raldi, Pavletič, Strajn (Primorje), 6: Cernjava (Primorje), 5: Pahor (Primorje), 4: Pellegrino, D. Tomšič (Sovodnje), 3: Martini (Primorje). NAJMLAJSI Izidi 4. kola: Chiarbola -Trieste Calcio 3:6, Domio -Cgs 2:3, Esperia - Zarja/Gaja 1:2, Muggia - Zaule 0:2, Opicina - Costalunga 3:2. Roianese - Ponziana 1:2, San Luigi Mont./D.Bosco 3:0. Vrstni red: San Luigi B 39, Muggia 38, Zarja/Gaja 34, Cgs 33, Trieste Calcio B 31, Opicina 29, Ponziana B, Zaule 26, Roianese 18, Domio B 17. Chiarbola 14, Esperia 11. Mont./D. Bosco 8, Costalunga 2. Prihodnje kolo: Zarja/Gaja - Cgs. Strelci - 24 golov: A. Kante (Zarja/-Gaja), 5: A. Milic, Strajn , 4: Pipan. 3: Vojnovič (vsi Zarja/Gaja), 2: Cescutti, T. Devetak (Sovodnje). ODBOJKA 7^ 12 Torek, 9. februarja 1999 - DEŽELNE LIGE / PRED NADALJEVANJEM SEZONE r Al LIGA / POGOVOR Z MATEJEM ČERNIČEM n V obeh C ligah se obeta resnično razburljiv 2. del Na vrh lahko merijo vse naše ženske šesterke - Učo Jukrič: »Slogašice imajo 70% možnosti za napredovanje, slogaši pa 50« V C ligi se nad rezultati res ne moremo pritoževati. Pri ženskah so naSe ekipe vse v zgornji polovici lestvice: Sloga Nuova Kreditna je prva, Val Siderimpes tretji, 01ympia Kmečka banka pa sedma (od prvega mesta pa jo loči sedem točk, kar res ni veliko). Pred prvenstvom gotovo nihče ni pričakoval tako dobrih rezultatov: Slogo so res postavljali za enega izmed favoritov, nihče pa ne bi mislil, da bi lahko bila tudi Val in 01ympia zelo konkurenčna. 01ympia, ki je bila lani tik pod samim vrhom, nastopa letos z močno oslabljeno ekipo, prvenstvo pa je zaradi raznih poškodb zaCela tudi v močno okrnjeni postavi. Vendar si je kljub vsem težavam kmalu opomogla, v zadnjih kolih pa si je privoščila marsikatero izmed vodilnih ekip. V zadnjem kolu je premagala celo do tedaj drugouvrščeno Porcio (v zadnjih dveh kolih sta to ekipo premagala tako Val kot 01ym-pia, konec tedna pa ima možnost še Sloga, da se Por-cii maščuje za tesen poraz iz prvega dela), tako da je jasno, da lahko premaga katerokoli ekipo in lahko še popravi svoj položaj na lestvici. Se bolj kot 01ympia pa so verjetno presenetile mlade valovke. V preteklih sezonah so bile vedno nekje na sredini lestvice, letos pa so se v bistvu z isto ekipo (edino no- vost predstavlja tolkaCica Maria Lipone) znašle tik pod vrhom in glede na dosedanje rezultate in igro spadajo sedaj celo med možne končne zmagovalce (od Sloge jih sedaj ločijo štiri točke). Očitno se sedaj obrestuje trud, ki so ga valovke v vseh teh letih vlagale na treningih. Kar se tiče Sloge pa je v bistvu dovolj, da povemo, da igra z enako postavo, s katero si je pred tremi leti priborila napredovanje v B2 ligo. Slogašice si je doslej nekajkrat ogledal tudi odbojkarski strokovnjak UCo Jurkič:»Fa-brizijeva in ostale igrajo letos tako kot pred tremi leti, ko so napredovale, z dvoletnim igranjem v B2 ligi pa so si nabrale toliko izkušenj, da se lahko sedaj izmažejo iz vseh težav. Zato so tudi prepričljivo premagale večino boljših ekip v ligi: v končnicah sicer izenačenih setov se je poznalo, kdo je bolj izkušen. Prvenstvo je sicer dolgo, mislim pa, da so prav one glavne favoritinje za napredovanje (če ne bodo imele težav s poškodbami). Po mojem so njihove možnosti za napredovanje 70%. Isto velja tudi za moške. Dvoletno nastopanje v zahtevnem državnem prvenstvu jim omogoča, da v pomembnih trenutkih igrajo, kot zmorejo in mislim, da so povsem zasluženo tik pod vrhom. II Pozza sicer osebno ne poznam, jasno pa je, da je VValter Prinčič zelo dobra ekipa. Mislim, da ima Sloga Mirna Eurospin 50% možnosti za napredovanje.« Tudi ostali moški C ligaši so hib dokaj uspešni. Val hn-sa Impex je kljub zelo skromnim predprvenstvenim napovedim, katerim je verjetno botrovalo le dejstvo, da so bili igralci v glavnem neuigrani in da sta v postavi tudi dva mladinca, prvi del sezone zaključili na petem mestu, od tretjega mesta pa jih ločita le dve točki. KJirno lahko zapišemo, da valovci visok položaj na lestvici zaslužijo, ni pa izključeno, da ga ne bi mogli v nadaljevanju še izboljšati. Na lestvici sledita valovcem 01ympia Agraria Terpin in Soča Uni-tecno. Prvi so po negotovem zaCetku, ko večkrat niso bili v popolni postavi, zaceli igrati kot prerojeni in tako močno popravili svoj položaj na lestvici, v zadnjem kolu prvega dela prvenstva pa so na lestvici prehiteli še Goličeve varovance, ki so bili na zaCetku zelo uspešni. Pri njh se je zgodilo ravno obratno: začeli so izredno, dalj časa so bili tik pod vrhom, po novem letu, ko v bistvu nikoli niso bili kompletni, pa precej poslabšali svoj položaj na lestvici. Vsekakor je bil za obe ekipi prvi del prvenstva z izjemo kake tekme gotovo pozitiven. Nekoliko slabši so MU rezultati v D ligi, kjer pod vrhom ali na njem ni nobene naše ekipe: Bor Friulexport je kljub začetnim ambicioznim napovedim le na 8. mestu, ki pa odraža njegove sposobnosti. Letošnja D liga je namreč na precej višji ravni, tako da kljub okrepitvam borovke objektivno gledano res ne zaslužijo mesta tik pod vrhom. V moški D ligi pa je zelo pozitivne rezultate v prvem delu prvenstva dosegel Naš prapor, ki si bo očitno brez težav zagotovil obstanek, Bor je pa doslej zmagal le enkrat in bo mogel na splošno igrati precej boljše, Ce noče že drugič zapored izpasti. Pot do obstanka bo zanjnapoma, vendar ne nemogoča. (T. G.) »Svojo nalogo sem dobro opravil« Po prihodu brazilskega tujca pa je njegovo mesto v začetni šesterki spet ogroženo Minuli konec tedna so poleg deželnih odbojkarskih ekip počivale tudi šesterke moške Al lige, saj je bil na sporedu finale italijanskega pokala, ki ga je presenetljivo osvojil Alpitur iz Cunea. Premor lige smo tako izkoristili za pogovor z našim najboljšim odbojkarjem Matejem Černičem, ki letos brani barve društva Conada iz Ferrare v Al ligi. Matej Cemic je po dolgem Času ponovno stopil na igrišče kot član stan-damde šesterke in povsem upravičil trenerjevo zaupanje. Po odhodu Ceha Karabeca je namreč Matej prevzel njegovo mesto v štartni šesterld in se tudi izkazal. Sedaj pa je društvo kupilo tujca iz Brazilije ki bo igral v vlogi korektorja, tako da je Matejevo mesto v začetni postavi spet ogorženo. Več o tem pa nam je povedal sam igralec: »Po prodaji Petra Karabeca sem postal član prve šesterke in mislim da sem svojo nalogo dobro opravil. Vsega skupaj sem v prvi šesterki odigral tri srečanja, in sicer proti Cuneu, Monti-chiariju in pa proti Macerati, z vsemi tremi nastopi pa sem bil zelo zadovoljen. Sedaj pa je društvo pred kratkim kupilo novega tujca, ki bo zaigral v vlogi glavnega tolkača. Moje nastopanje bo sedaj odvisno prav od tega novega nakupa, mislim pa da zaenkrat bom še vedno v prvi posravi, saj sem svojo nalogo dobro opravil, poleg tega pa se mora novi igralec še vključiti v ekipo.« Kako pa si se znašel na igrišču v vlogi standardnega igralca? »Kar se tega tiče ni bilo nobenih težav. Reči moram, da je težje stopiti na igrišče kot rezerva, kot pa štartati v prvi postavi. To pa zaradi tega ker kot rezerva imaš veliko večje odgovorno- sti, saj moraš na igrišču upravičiti trenerjevo zaupanje in zaigrati bolje od igralca, ki si ga zamenjal. Poleg tega pa je tudi veliko bolj težavno glede koncentracije in glede ogrevanja, saj na klopi moraš biti vedno pripravljen ne samo fizično ampak tudi mentalno.« Kateri pa je sedaj vaš cilj? »Naš trenuten cilj je končno 8. mesto, ki nam bi omogočalo nastopanje v play-offu. Trenutno pa se na 8. mestu nahaja Padova, ki ima kar 8 točk prednosti. Ze v naslednjem kolu pa imamo odločilno srečanje, saj se bomo pomerili s Palermom, direktnim tekmecem za play-off, ki ima pred Padovo le točko prednosti.« V nedeljo je v finalni tekmi italijanskega pokala moštvo Cunea premagalo ekipo Sisleya. Ta poraz je dokazal da tudi Sisley ni nepremagljiv. Kako ocenjuješ zmago Cunea? »Po pravici povedano me je zmaga Cunea zelo presenetila, saj je bila povsem nepričakovana. Sisley je trenutno v izredni formi in je prva sila letošnjega prvenstva, tako da so vsi pirčakova-li, da bo Treviso osvojil tudi pokal. Vsekakor pa je šesterka Cunea odigrala zares odlično tekmo. Varovanci trenerja Prandija praktično niso zgrešili ničesar, zato so na koncu tudi povsem zasluženo slavili. Igralci Sisleya pa so bili od vsega začetka prepričani, da bodo srečanje z lahkoto osvojili, to pa jih je na koncu tudi drago stalo.« Misliš da je poraz Sisleya ponovno odprl tudi prvenstvo? »Mislim da ta poraz ni ponovno odprl prvenstva, nasprotno, še bolj bo spodbudil moštvo Sisleya, ki se bo skušalo Cuneu oddolžiti.« (RAS) Moška C liga LESTVICA II Pozzo 13 12 1 38:7 37 Mirna Eurospin 13 12 1 36:7 35 Bula 13 8 5 31:17 27 VivS 13 9 4 31:16 26 Val Imsa 13 9 4 30:20 25 Agraria Terpin 13 8 5 28:22 22 Soča Unitecno 13 7 6 23:21 21 ltely Fojda 13 7 6 24:23 20 Prevenire 13 4 9 21:30 14 Rojalese 13 4 9 17:32 12 Demar Prala 13 3 10 14:34 8 EltorNatisonia 13 3 10 11:33 8 ClubAltura 12 2 10 13:33 8 Fiume Venelo 12 2 10 9:31 7 PRIHODNJE KOLO (13.2.) Agraria Terpin - Mirna Eurospin, Bula - Vivil, Soča Unitecno - Val Imsa, II Pozzo - Fiume Venelo, Eltor - Prevenire, Demar - Hely Fojda, CAltura-Rojalese. Moška D liga LESTVICA PallavoloTrieste 14 14 0 42:6 40 Maniago 14 11 3 36:13 34 Rigutt 14 11 3 37:17 31 VBU 14 11 3 33:16 31 NPT 14 10 4 3221 27 Mossa 14 9 5 32:21 27 Tomana Gradišče 14 9 5 32:23 26 Majanese 14 8 6 2826 23 BuffetToniS.Seigio14 6 8 24:26 20 Naš Prapor 14 6 8 2529 19 Como 14 4 10 14:34 11 Porcia 14 3 11 18:34 11 Casarsa 14 1 13 12:40 6 BCC Turjak 14 2 12 9:39 5 Bor 14 1 13 12:41 3 PRIHODNJE KOLO (13.2.) Buffet Toni - Bor, Rigniti - Naš Prapor, Torriana - NPT, Porcia - Turjak, VBU -Casarsa, Pall. TS - Corno, Maniago -Mossa, Majanese ne igra. ženska C liga ZAOSTAU TEKMA Simac Centa - Virtus Favento 3:2 LESTVICA Nuova Kreditna 13 11 2 36:14 32 SGM Consulting 13 9 4 33:16 29 Val Siderimpes 13 10 3 34:17 28 Domovip Porcia 13 10 3 33:19 28 Simac Centa 13 9 4 33:19 28 Terme D’Arta 13 10 3 32:20 27 Kmečka Banka 13 8 5 30:22 25 Vivil Carfriulana 13 6 7 23:23 18 Fincantieri 13 6 7 23:26 17 Favento 13 4 9 22.32 13 Furlanina Fiume V. 13 4 9 20:33 12 Farra 13 3 10 15:34 10 Staranzano 13 1 12 9:37 6 Publiuno Čedad 13 0 13 8:39 0 PRIHODNJE KOLO (13.2.) Farra - SGM, Centa - Terme DArta, Čedad - Favento, Fincantieri - Staranzano, fiume Ve- neto - Val Siderimpes, Vivi • Kmečka Banka, Nuova Kreditna-Porda Ženska D liga LESTVICA IIPozzo 15 14 1 44:7 43 Gonars 15 13 2 41:11 37 Cervinjan 14 12 2 38:17 33 SattecPn 15 10 5 39:19 33 DLF Belfrutta Videm 15 10 5 3421 30 EmmezetaBag.Arsa15 10 5 3220 28 Morocco Ločnik 15 8 7 3026 25 BorPriulenpoit 15 7 8 2626 22 Tomana Gradišče 15 6 9 25:29 21 Paluzza 15 7 8 29:34 19 Spilimbergo 14 6 8 1830 17 Delser Marčgnacco 15 6 9 23:34 16 Cassacco 15 4 11 17:36 12 S.AndreaComp.Disc15 3 12 14:38 11 CUSVidem 15 2 13 13:40 7. Tecnoinox Pn 15 1 14 '7:42 3 PRIHODNJE KOLO (13.2.) Delser - Bor Friutexpod Comp. Disc. - Sattec, Bagn. Arsa - Lo&ik, Spilmbergo • Dlf, Cus - II Pozzo, Cassacco - Tecnorox, Gonars - Paluzza, Cervinjan-Torriana INTERVJU / OB PREKINITVI POGODBE S KOPRSKIM KEMIPLASOM Marko Kalc: »Trener in društvo morata imeti enake poglede« Tržaški odbojkarski strokovnjak in selektor slovenske ženske odbojkarske reprezentance Marko Kalcod petka ni več trener koprskega prvoligaša. Vest je nedvomno presenetila vso zamejsko odbojkarsko javnost, zato smo se z Markom pogovorili, da bi izvedeli, zakaj je pravzaprav prišlo do prekinitve sodelovanja. »2e na koncu lanske sezone so se pri koprskem društvu pojavili določeni finančni problemi, za nameček pa je glavni pokrovitelj koprske ekipe v teku letošnje sezone odločil, da ne bo več kril stroškov tega društva. Zaradi vseh teh ekonomskih težav klub ne more več plačevati dveh glavnih trenerjev in tako smo z vodstvom društva sporazumno sklenili, da prekinemo sodelovanje.« So na prekinitev sodelovanja vplivali tudi slabši prvenstveni rezultati? »V bistvu rezultati sploh niso bili tako slabi, saj je treba tu upoštvati, da smo zaradi omenjenih finančnih težav letos močno pomladili ekipo. Od lanske postave so ostale samo tri igralke, tako da sem moral tik pred začetkom prvenstva vanjo vključiti tri mlade igralke. Poleg tega smo do 20. decembra igrali le z enim samim pravim centrom (moral sem eno izmed krilnih napadalk premakniti na center), zaradi česar smo bili bolj šibki tako na centru kot na krilnih pozicijah. Decembra pa se nam je končno pridružila še Petra Stamejčič, tako da smo lahko od ja- nuarja dalje bili bolj uspešni. Z odlično igro smo se uvrstili v finale državnega pokala, kljub vsemu pa ima ekipa še vedno možnost, da se uvrsti tudi v play-off. Da bo dosegla ta cilj, ki bi za letošnjo mlado ekipo pomenil velik uspeh, bo morala zmagati vse preostale tekme, mislim pa, da so igralke tega sposobne. To so dokazale že s sobotno gladko zmago proti Ptuju in prepričan sem, da bo ta ekipa, če bo še naprej dobro trenirala, kmalu dosegla določene rezultate.« Kljub temu, da si bil tudi sam za prekinitev sodelovanja, pa si bil v Kopru v tem letu in pol zadovoljen.... »Zame je bila to zelo lepa izkušnja, saj sem imel priložnost, da sem treniral na določenem nivoju in z ekipo nastopal v evropskem poka- lu. Zato predstavlja leto in pol, ki sem ga preživel s koprskim klubom, nedvomno veliko obogatitev. Zal mi je le, damini uspelo pri Kopru začetega dela uspešno speljati do konca. Upam, da bom ob svojemu delu s slovensko reprezentanco še imel možnost, da beniram ekipo, ki nastopa v tako pomembnih prvenstvih. Imaš 2e kakšno ponudbo? »Trenutno še ne, rednega dela prvenstva pa bo kmalu konec, tako da bom kmalu videl, če se mi bo ponudila možnost, da ostanem v Sloveniji ali ne.« Bi vsekakor rad ostal v Sloveniji? »Zame je pomembno predvsem to, da pridem v dobro organiznano društvo, kjer vodstvo popolnoma podpira trenerjevo delo in njegov program. Društvo mora vedeti, če hoče ekipo, ki mu bo takoj zagotovi- la določene rezultate, če pa iz finančnih razlogov ne more sestaviti konkurenčne ekipe, mora na vidnejše rezultate počakati in omogočiti trenerju, da dobro dela z mladimi in tako pripravi ekipo, ki bi lahko v nekaj letih dosegla sam vrh. Na žalost pa so v Sloveniji društva večinoma slabo organizirana, vsa pa stremijo po vrhunskih rezultatih.« Katere pa so tvoje naslednje obveznosti z državno reprezentanco? »Najprej si bom seveda s svojimi sodelavci ogledal tekme končnice prvenstva, tako da bom videl, katere igralke so v najboljši formi. S pripravami bomo začeli konec aprila, nato bomo na Poljskem igrali na Pomladanskem pokalu, potem še na turnirju na Madžarskem. Poleti pa bomo v sklopu evropske lige igrali doma proti Slovaški, v gosteh pa proti reprezentanci Francije. Za mlado slovensko reprezentanco je trenutno najbolj pomembno, da čim več igra, saj ni vajena nastopov na mednarodni ravni.« Do aprila boš torej brez obveznosti. Kako boš izkoristil ta čas? »Po dolgoletnem stalnem delu si bom končno lahko privoščil nekaj oddiha, sicer pa se od odbojkarskega sveta ne bom oddaljil. Se naprej bom sledil zamejski odbojki in seveda tudi slovenskemu prvenstvu, se zlasti svojim bivšim igralkam, saj so bili moji odnosi z njimi zelo dobri, tako da jim privoščim čim večje uspehe. «(T. G.) Na sliki: Marko Kalc s koprsko podajačico Klepačevo ČLANSKA POKRAJINSKA PRVENSTVA /VI. ZENSKI DIVIZIJI NARAŠČAJNICE Derbi s Slogo zlahka Brežankam 2. ŽD: Bor začel s pravo nogo V derbiju je premagal Breg - Kontovelke po zmagi proti Julii prehitele Virtus 1. M D: Mirna Eurospin se je solidno upirala vodilni ekipi SanfAndrea Več naših šesterk v boju za uvrstitev v končnico Bor Friulezport, Nuova Kreditno in Kontovel so še nepremagani 1. ZENSKA DIVIZIJA Breg Alta Trade - Sloga Pizzeria Veto 3:1 (15:1, 7:15,15:5,15:6) BREG ALTA TRADE: Zeriali, S. in M. Sancin, I. in U. Pettirosso, Žerjal, Sturman, Masten, Rodella, Bet, Laurica. SLOGA PIZZERIA VETO: Cauter, Ferlu-ga, Tanja, Tina in Mara Sossi, Milic, Hrovatin, Obad, Gantar. V slovenskem derbiju so tri točke osvojile domačinke, katerih zmaga v bistvu ni bila nikoli pod vprašajem, saj je bila tekma v glavnem povsem enosmerna. Po gladko osvojenem prvem nizu, v katerem so prikazale zelo dopadljivo igro, so Brežanke v drugem setu moCno popustile. Zaradi nekaterih prenaglih menjav v postavi so se Brežanke zmedle, mlajše slogašice pa so jim z ostrimi servisi in napadom povzročale veliko težav. Gostiteljice so bile v tem setu netočne in niso doblo gradile igre, kar so slogšice, ki so po porazu v uvodnem nizu, odločno reagirale, spretno izkoristile. Z delnim izidom 6:0 so povedle na 12:4, Brežanke pa kljub reakciji zaostanka niso mogle nadoknaditi, tako da so set gladko izgubile. Tretji in Četrti set sta bila spet v rokah Brežank. Z zbrano igro so slednje nabrano prednost v obeh setih ohranile in z dobrim napadom preprečile, da bi se jim slogašice približale, tako da so na koncu zasluženo in prepričljivo slavile. (Lela) Kontovel Nuova Kreditna - Julia 3:0 (15:3, 15:2,15:8) KONTOVEL NUOVA KREDITNA: Bogateč, L in V. Sossa, Švara, Battigelli, Bukavec, Milic, Starc, Vitez, Hrovatin. Kontovelke so dosegle proti zadnjeu-VršCeni Julii zelo lahko zmago in se z novimi tremi točkami povzpele na Četrto mesto. Julia je bil našim igralkam povsem nedorasel nasprotnik, saj predvaja zelo enostavno igro, veliko greši in nima pravega napada. Tako so Kontovelke tekmo izkoristile kot trening in tako poskusile veC kombinacij, trener Kušar pa je preizkusil veC postav. Ostali izidi: Killjoy - Pallavolo Ts 3:1, Npt ' Sgt 3:0, Altura - Prevenire 3:1, Virtus - Cus 0:3. Vrstni red: Cus in Breg Alta Trade 24, Altura 22, Kontovel Nuova Kreditna 19, Virtus 18, Prevenire 13, Killjoy 10, Sgt 9, Npt 8, Pallavolo Ts 7, Sloga Pizzeria Veto 6, Julia 2. 2. ZENSKA DIVIZIJA SKUPINA A Izidi 1. kola: Le Volpi - Prevenire 3:2, Sgt - S.Andrea 0:3, Altura ni igrala. SKUPINA B Bor Friulexport - Breg 3:0 (15:3, 15:3, 15:10) BOR: Posar, Smotlak, FrandoliC, Carpani, Ciacchi, Furlani, Zompichiatti, Dose, Sancin, Bevilacqua, Scuka. BREG: Krismancich, Vodopivec, Koren, Zerjul, Plettersech, Spetič, Ferluga, Blasevi-ch, Žerjul, Krevatin. Izid dvoboja 1. kola med Borovo kombinirano ekipo mladink in deklic in Bregovi-mi deklicami je bil negotov samo v tretjem setu. Borovke so v prvih dveh setih predvsem z res dobro, pazljivo in natančno igro v polju onemogočile Brežanke, ki niso znale ustrezno reagirati in so z napakami še bolj olajšale delo plavih. V tretjem setu je do- mača ekipa zaigrala manj zbrano, kar se je poznalo pri napakahv napadu, Brežanke pa so se opogumile in dokazala, da njihova uvrstitev v»play off«med deklicami ni naključna. Do 10. točke je bil set izenačen in borben, naposled pa so borovke vendarle strnile vrste in s petimi zaporednimi točkami spravile gladko zmago na varno. Kontovel - Ricreatori 0:3 (3:15, 0:15, 13:15) KONTOVEL: Santini, Hrovatin, Visintin, Košuta, Starc, Suc, Kobal, Tegacci. Kontovelke prvenstva 2. divizije niso začele najboljše, saj so gladko izgubile proti ekipi, ki nikakor ni boljša od njih. Vendar pa so mlade gostiteljice v uvodnih dveh nizih zaigrale izredno negotovo, moCno se je poznalo, da sploh niso uigrane, tako da svojim nasprotnicam niso nudile nikakršnega odpora. V tretjem setu so se končno le opogumile, zaigrale, kot znajo, in nasprotnicam do konca grenile pot do zmage. Upajmo, da bodo naslednjič že od vsega začetka igrale, kot zmorejo. Ostali izid 1. kola: Nuova Pallavolo -OMA 2:3. Vrstni red: Ricreatori in Bor Friu-lexport 3, Orna 2, Nuova Pallavolo 1, Breg in Kontovel 0. 1. MOŠKA DIVIZIJA SanfAndrea - Mirna Eurospin 3:0 (15:4, 15:4,15:6) MIMA EUROSPIN: Cauter, leserscech, Košuta, PeCar, Privileggi, Sancin, Spetič, Stopar, Zupan. Proti vodilnemu na lestvici so imeli igralci Mirne Emospin že pred tekmo malo možnosti za uspeh, za nameček pa so nastopili okrnjeni. Delni izidi v posameznih setih pa so le nekoliko prestrogi do naše ekipe. SanfAndrea je bil vsekakor boljši nasprotnik, vendar so se slogaši dobro borili, žal pa so bile uspešne akcije prevelikokrat po-plačene le z menjavo servisa in ne tudi s točko. (Inka) Ostala izida: Prevnire - Le Volpi 0:3, Trie-stina Volley - Rigutti 1:3, Volley Club - Vol-ley Club Vanzumen preložena, Old Cats ni igral. Vrstni red: S. Andrea, Volley Club in Old Cats 9, Triestina Volley 8, Prevenire 4, Le Volpi in Rigutti 3, Volley Club Vanzumen in Sloga Mirna Eurospin 0. SKUPINA A Pallavolo Trieste - Bor Friulexport 0:3 (2:15, 2:15, 2:15) BOR FRIULEKPORT: Legovich, Koren, Filincieri, Savarin, Desco, Degrassi, Cantatore, Semec, Cercego. Tretja zmaga nepremaganih borovk je bila tudi najlažja, saj so jim bile začetnice Pallavola povsem nedorasle. Razlika v tehničnem znanju je bila prevelika, o Čemer priča tudi dejstvo, da je sodnik nasprotnicam piskal nešteto nošenih podaj, borovkam pa praktično nobene. Nasprotnikov trener si je zaradi menda res pretirane sodnikove strogosti celo pir-služil rdeč karton. Doslej borovke na svoji poti niso našle enakovrednega tekmeca, tako da obstaja nevarnosti, da se bodo« odvadile« igrati. To pa mogoCe ne velja za naslednjo tekmo. V Četrtek ob 16.30 na 1. maju se bodo namreč pomerile z ekipo S. Andrea, s katero deli prvo mesto v skupini. Ostali izid 3. kola: Altura A - S.Andrea 0:3. Vrstni red: Bor Friulexport 9, S.Andrea 6, Altura A 4, Ricreatori B 2, Pallavolo Trieste 0. (S.Andrea in Ricreatori s tekmo manj) SKUPINA B Breg - Triestina Volley 3:0 (15:1,15:2,15:7) BREG: KrižmanCiC, Berzan, Perac, Pecchiari, Berdon, Ota, Stepančič. Brežanke so zasluženo slavile proti najslabši še-sterki v skupini in tako prebile led. Tekma je bila vsekakor za Maverjeve varovanke dober trening, vse igralke pa zaslužijo za svoj nastop pohvalo, saj so popolnoma izpolnile trenerjeva navodila. Ostali izid: Altura B - Virtus 3:0, Nuova Kreditna A ni igrala. Vrstni red: Altura B 8, Nuova Kreditna A 6, Virtus 4, Breg 3, Triestina Volley 0. SKUPINA C Kontovel - Nuova Kreditna B 3:0 (15:6,15:2,15:5) KONTOVEL: Starc, Suc, Kobal, K. m J. Stoka, Vitez, Sossi, Doglia, Reggente, Bukavec, Nanut, Ri-chiardi. NUOVA KREDITNA B; Racman, Kralj, Risegari, Radislovich, Coretti, Sancin, Mirnik. Čeprav so mlade slogašice (vse so letnik ’86) skupno zbrale zelo malo točk, je bila tekma med Konto-velkami in njimi zelo živahna. Glavna razlika med ekipama je bila ob mreži, saj so tehnično boljše domače igralke zelo dobro napadale, medtem ko so se gostje izkazale z zelo požrtvovalno igro v polju, kar pa ni bilo dovolj, da bi lahko resneje ogrozile zmago Kontovelk. Vrstni red: Kontovel 8, Npt 6, Sgt 4, Ricreatori 3, Nuova Kreditna B 0 (Sgt in Ricreatori s tekmo manj). MLADINCI / DREVI ODLOČILNA TEKMA DEKLICE / LE SE ENO KOLO KVALIFIKACIJ Mirna Eurospin: set do naslova Proti Riguttiju na Opčinah s pričetkom ob 20.30 Breg, Sloga Veto in Kontovel že bmsijo nože za končnico Borove deklice so se žilavo upirale vodilni ekipi Sgt MLADINCI Mirna Eurospin - Trie-8tina Volley A 3:0 (15:2, 15:1,15:3) MIMA EUROSPIN: Gauter, Grilanc, Košuta, Mikolj, Pečar, Privileggi, Sancin, Spetič, Stopar, Zupan. Naša združena mladin-ska ekipa je le korak od osvojitve pokrajinskega na-slova v tej kategoriji. Nekoliko okrnjena Triestina /olley našim fantom ni bi-;a dorasla in gladka zmaga )a Mimi Eurospin prinesla Oove tri točke. Pred odločilno tekmo iz zadnjega k°la proti Riguttiju imajo naši fantje tri točke naskoka in jih od pokrajinskega naslova loCi le en sam set. Naši odbojkarji pa Se ne mislijo zadovoljiti le z ojim, saj so trdno odloCe-da prvenstvo zaključijo ^Jez poraza. Tekma proti Mguttiju bo na sporedu že oanes zvečer ob 20.30 v openski telovadnici. (Inka) Ostali izid: Volley Club -destina Volley B 3:0 b. b., ^Jgutti ni igral. Vrstni red: l°ga Mirna Eurospin 19, ^gutti 16, Volley Club 13, Jiestina Volley A 6, Tri-sona Volley B 0. NARAŠČAJNIKI Multinvest B - Triestina Volley A 0:3 (8:15, 4:15, 5:15) MULTINVEST B: Dolenc, Iscra, Kalc, Shart, Slavec, Zupan. Na tej tekmi je bilo slo-gašev samo šest, tik pred začetkom pa si je Matej Iscra poškodoval gleženj, tako da ni mogel igrati. Mladi Matej pa zasluži vso pohvalo za svojo požrtvovalnost, saj je skozi vse tri sete ostal na igrišču in tako omogočil reden potek srečanja. V takih okoliščinah je bilo seveda nemogoče računati na zmago in slogaši so gostom prepustili vse tri točke. (Inka) Rigutti - Multinvest A 0:3 (2:15,6:15,3:15) MULTINVEST A: Gibi, Furlan, lozza, Peterlin, Re-becchi, Stopar. V tem kolu je Multinvest A osvojil Četrto zaporedno zmago in je seveda še vedno na prvem mestu na lestvici. Naši igralci so Ri-guttija nadigrali v vseh elementih igre, med tekmo samo pa smo lahko videli tudi nekaj hitrih napadalnih kombinacij. (Inka) Ostali izid: Volley Club -Virtus 2:1. Vrstni red: Sloga Multinvest A 12, Triestina Volley B 9, Triestina Volley A 7, Volley Club 3, Virtus 2, Multinvest B in Rigutti 0. DEČKI Triestina Volley A -Multinvest 0:3 (1:15, 3:15, 11:15) MULTINVEST: Furlan, lozza, Negrini, Paulin, Peterlin, Privileggi, Puntar, Rebecchi, Stopar. Slogaši so zmagali brez težav in so tako še utrdili svoje drugo mesto na lestvici. V prvih dveh setih so svoje nasprotnike povsem nadigrali. V tretjem so, kot se večkrat zgodi, domačine podcenjevali in Triestina Volley je povedla s 7:0 in 9:4. Tedaj pa so se naši fantje spet zbrali, takoj nadoknadili zamujeno in osovjili nove tri točke. (Inka) Ostala izida: Rigutti - Sgt 3:0, Virtus - Volley Club 0:3. Vrstni red: Rigutti 26, Sloga Multinvest 22, Vol-ley Club 16, Triestina Vol-ley B 14, Virtus 8, Triestina Volley A 4, Sgt 0. SKUPINA A Ricreatori - Sloga Pizzeria Veto 0:3 (9:15,9:15,15:17) SLOGA PIZZERIA VETO: Coretti, Hrovatin, Gantar, Prestifilippo, Sossi, VVehrenfennig, Žagar. V prvem delu prvenstva je Ricreatori povzročal naši ekipi veliko težav, tako da se je tekma končala šele po petih setih. Tokrat pa se slogašice niso pustile presenetiti in so gladko osvojile svojo deveto zaporedno zmago. Po gladko osvojenih prvih dveh setih so naše igralke nekoliko popustile in Ricreatori je že povedel s 14:11. Seta pa mu ni uspelo osvojiti, saj so v končnici slogašice zaigrale brez napak in nadoknadile zamujeno. Uvrstitev v»play- off«so si naše igralke že predčasno zagotovile. Od zadnejga kola pa bo odvisno, če bodo obdržale prvo mesto in s tem lažje izhodišče za nastop v končnici. Po tem, kar so do sedaj pokazale, pa težko verjamemo, da bi se jim prvo mesto lahko izmuznilo. (Inka) Izid 8. kola: Virtus - Altuja B 3:0. Ostala izida 9. kola: Npt - Virtus 0:3, Altura B - Volley '93 3:0 b.b. Vrstni red: Sloga Pizzeria Veto 22, Altura B19, Virtus in Ricreatori 13, Npt 5, Volley ’93 0. SKUPINA B Bor Friulexport - SGT 1:3 (3:15, 16:14,13:15,6:15) BOR FRIULEKPORT: Ciacchi, Furlani, Zompichiatti, Bevilacqua, Legovich, Degrassi, Savarin, Kuret. Kombinirana postava Borovih deklic in naraščajnic je tudi v povratni tekmi klonila pred vodilno Ginnastico, vendar pa ji je tokrat«dokazala«, da zna igrati odbojko. Prvi set je sicer grozil s ponovitvijo klavrnega nastopa z dvoboja prvega dela, saj so borovke zaradi zrevolucionirane postave ob odsotnosti standardne podajačice Husu zaigrale skrajno nesamozavestno. Lepo pa so poprijele v naslednjih dveh setih, ki sta bila napeta, polna dolgih in razburljivih akcij in prav škoda je, da plavim po zasluženi zmagi v drugem setu ni uspelo za las osvojiti še tretjega. V četrtem pa je gostiteljicam zmanjkalo psihičnih moči, tako da niso bile več tako učinkovite. Borovke so organizirale ogromno število napadov, vendar pa so bile vseeno premalo prodorne, da bi lahko dokončno razbile dinamično nasprotnikovo ekipo, ki je na splošno manj grešila. Za vložen trud in lepo reakcijo po prvem setu je treba plave vsekakor pohvahti, saj so dale vse od sebe. Altura A - Breg 0:3 (11:15,6:15,3:15) BREG: Plettersech, Spetič, Žerjul, Crevatin, Ferluga, Blasevich, Zejal, Apollonio, Križmančič, Berzan. Brežanke so tokrat brez težav premagale objektivno šibkejšega nasprotnika. Maverjeve varovanke so s tem nastopom dokazale, da se počasi vračajo v predbožično formo, kar je pred odločilnimi nastopi v play-offu zelo spodbudno. Zelo dobro so tokrat zaigrale tudi rezervne igralke. Ostali izid: SanfAndrea - Oma A 3:0. Vrstni red: Sgt A 27, Breg 21, Bor 15, SanfAndrea 11, Oma A 7, Altura A 0. SKUPINA C SGT B - Sloga 0:3 (11:15,5:15,7:15) SLOGA: D’Ercole, Jovanovič, Križman, Manola, Mazzucca, Pangerc, Sobani, Sossi, Starec, Šinigoj, Veljak. Slogašice so v nedeljo prišle do novih treh točk. Na samem začetku so sicer pobudo imele v rokah domačinke, ki so povedle s 6:0, vendar so naše igralke odločno reagirale in začele razliko zmanjševati. Povedle so pri deseti točki in odtlej obdržale vajeti igre v svojih rokah. Drugi in tretji set sta bila nato le formalnost, saj so bile slogašice stalno v visokem vodstvu. (Inka) Kontovel - Pallavolo Ts 3:0 (15:13, 15:6,15:13) KONTOVEL: Sossa, Starc, Vitez, Hrovatin, Santini, Zuzič, Košuta, Visintin, Tegacci. Kontovelke so tudi v povratnem delu prepričljivo premagale edinega nasprotnika, ki jih je v tem delu resneje zaposlil. Vseeno pa ni bila njihova končna zmaga in s tem tudi prvo meto v tej skupini "hikoh pod vprašajem. Pallavolo Trieste je sicer tako v prvem kot v tretjem setu povedel (v zadnjem setu celo z 12:3), Kontovelke pa so se vsakič pravočasno zbrale, zaostanek nadoknadile in na koncu slavile. Drugi set, v katerem se je z ostrimi servisi izkazala Meta Starc, pa je bil povsem enosmeren. Vrstni red: Kontovel 27, Pallavolo Ts 21, Altura C 15, Sloga 8, Oma B 5, Sgt B 2. NAMIZNI TENIS / PO SOBOTNEM PORAZU V ZGONIKU >Tq je easl, veliko časi«, e* ei% poraz d rez grenKega pnoKusa Uveljavljenim mednarodnim asinjam Ni XI Lian in Bulatovi so se krasovke srčno upirale - V A2 ligi spet nekaj več upanj Od namiznoteniških ligaških prvenstev, ki so se odvijala pretekli konec tedna v zgoniški telovadnici, je glavna pozornost veljala prvoligaški tekmi med Krasom Generah in Pink Cer-vinom. Kot smo že poročali, so Krasova dekleta izgubila s 3:5, vendar niso razočarala svojih navijačev. Igrati proti večkratni svetovni prvakinji (Ni Xia Lian se je iz 4. mesta na svetovnih lestvicah spustila za dve mesti) oz. proti večkratni evropski prvakinji Bulatovi (slednji smo se v italijanskem prvenstvu že nekako privadi-li) je za mlade krasovke velika Čast, ki so jo tudi izkazale za zeleno mizo. Kresov trener, Kitajec Ge Ke Qiang (na sliki), ki že tretje leto vodi paradno skupino med Čermi in na visokem morju v najvišji namiznoteniški italijanski ligi, je svoji mlajši varovanki, sestrični Katjo in Vanjo Mihe poslal v ring z naslednjimi besedami: »Pojdita v ring in mimo igrata. To je Čast, velika Čast.« Sli sta in igrah, dobro igrali, sebi in domačemu društvo v ponos. Proti taksnim veličinam rezultata ni bilo mogoCe pričakovati od njiju, ki sta prvič okušali rezino svetovne torte. Vse drugo pa je bila stvar v dvoboju med kitajskima rojakinjama, v katerem so prišle na dan vse vragolije in Čarovnije, ki jih je poln šport bele žo- gice. Zgoniška Kitajka Wang Xue Lan je bila s svojo napovedjo: »Ni rečeno« zelo blizu resnici in tudi zelo, zelo blizu zmagi. Kras Generah po desetih tekmah (6:4) vztraja v zgornji polovici lestvice, točneje na sredinskem 4. mestu. V nedeljo bo vrnil obisk mesinski Enigmi. Ostali izidi 10. (3. povratnega) kroga: Fit Lycra Castel Goffredo - Enigma Messina 5:3, Muravera Ca-gliari - Quatto Mori Elidar Cagliari 4:5, Che Lin Messina - Coccaglio 3:5. Vrstni red: Fit Lycra Castel Goffredo in Pink Cervi-no Chatillon 18, Coccagho in Kras Generah 16, Quat-tro Mori Edlidar Cagliari 14, Enigma Messina 12, Muravera Cagliari in Che Lin Messina 10. (Dve tekmi iz prejšnjega kroga še nista bili nadoknadeni, zato ima polovica ekip tekmo manj). ZENSKA A 2 LIGA Kras Avalon - A4 Ver-zuolo 2:5 Nina Mihe - Bazzani 0:2 (13:21, 20:22), Bresciani -Szymanelis 0:2 (16:21, 15:21), Martina Milič - Alberto 0:2 (12:21,19:21), Nina Mihe - Szymanehs 0:2 (8:21,12:21), Martina Mihe - Bazzani 2:0 (21:11, 22:20), Bresciani - Alberto 2:1 (21:10,17:21, 25:23), Martina Mihe - Szymanelis 1:2 (12:21,21:17,18:21). Poraz proti Verzuolo, ekipi tik pod vrhom, je bil pričakovan. Verzuolo sicer nima izrazito močne tujke kot jo imajo nekatere droge ekipe (Novara Chen Yun, Torino Shen Yan Fej ali vodilni Temi Feng Wei), zato pa so PiemontCanke zelo kompaktna ekipa brez t. im. tretje igralke. Vsaka od njih je zmožna osvoji točko. Stanje v postavi Krasa Avalon je drugačno: ker ne posedujejo tujke, gredo v vsako tekmo s tremi točkami manj. Ne glede na prednosti nasprotnic 10. kroga pa so mlade krasovke pokazale napredek v igri proti močnejšim in izkušenejšim rivalkam. Dvakrat so moCno zatresle nasprotnikovo mrežo, (enako kot na prvi tekmi v gosteh) vendar so v soboto na domačem igrišču Ze igrale agresivnejše in bolj preudarno. Vodja Sonja Mihe se je o njihovemn nastopu izrazila pohvalno, čeprav jim zaenkrat še manjka izbira pravilne poteze, kar bo prišlo z izkušnjami, zrelost in sigurnost pa sta bili zaveznika nasprotnic. Prav te značilnosti so prišle do izraza v dveh zamujenih priložnostih mladinske postave Krasa Avalon. V prvem dvoboju je Nina Mihe (št. 31) vodila v 2. setu proti Paoh Bazzani (št. 22) z 16:19 (20:22), Martina Milic (št. 35) pa proti Danieli Alberto (št. 15) 13:17 oz. 17:19 (19:21), žal sta obe podlegli neizkušenosti. Sele ko so gostje vodile s 4:0 so prišle prve točke. Osvojih sta jih Martina Milic in Daša Bresciani (št. 29). Martina bi si skoraj privoščila Verzuolino tujko, Poljakinjo Jadvvigo Szymanelis. Prevelika želja po zmagi, krvavo potrebni točki za obstoj v težkem prvenstvu, pa se kljub Martininem vodstvu v podaljšani tekmi 13:15, ni izpolnila. Osvojeni točki imata večjo teZo, saj je Verzuolo doma igral z rezervno igralko. Krasovke so veliko pokazale, veliko še imajo, vendar je žal njihovo trenutno stanje na lestvici nespremenjeno. Nikakor se ne morejo odlepiti od dna lestvice. Trenutno si dleijo 5. do 6. mesto, a le zahvaujoe se Juvenesu iz San Marina, ki se ni predstavil na tekmo v Zgornje Poadižje. Tudi prihodnjo nedeljo jih ponovno Čaka še eno težko srečanje v Turinu, katerega ekipa kandidira za play-off. Ostah izidi 10 (3. povr.) kroga: Gasp Moncalieri -Torino 0:5, Tramin Raiffeisen - Juvenes neod., Regal-di Novara - Temi 2:5 Vrstni red: Temi 20, A4 Verzuolo 17, Torino in Re-gadli 15, Tramin Raiffeisen in Kras Avalon 13, Juvenes RSM in Gad Moncalieri 12. (Tramin in Juvenes s tekmo manj) ZENSKA B LIGA Kras Activa - CUS UD 2:3 Rustja - Gambini 0:2 (10:21, 17:21), Vesnaver -Fejsa 2:0 (21:13,21:11), Ru-stja/Vesnaver Gambini/Fejsa 1:2 (21:11, 19:21,14:21), Rustja - Fejsa 2:0 (21:16, 21:15), Vesnaver - Gambini 0:2 (10:21, 7:21). Velika pričakovanja da bi se oddolžile Vi-demcankam za poraz v jesenskem delu, se kra-sovkam niso uresničila. Odločilnega pomena je bila igra dvojic, prav tako kot na gostovanju. Krasovke so igrale pod velikim psihičnim pritiskom (biti ali ne biti), vendar bi s kančkom športne sreCe lahko osvojile prepotrebne prvenstvene točke. V posamičnih dvobojih sta bodisi Irena Rustja kot Silvana Vesnaver premagah Tržačanko Eufe-mio Fejsa. (krasovke so tolerantno prenesle njeno zamudo na igrišče.) Nasprotnica Francesca Gambini je zamenjala gume in ponavadi jo je Irena Rustja premagala, Vesnaverjeva pa se po dolgih letih vrača za zeleno mizo (Silvana je nadomestila poškodovano Jasmin Kralj), zato iz njenega dvoboja ni bilo mogoCe pričakovati obrata rezultata. Po prvem setu v žepu v igri dvojic, je športna sreCa obrnila hrbet našemu prizadevnemu paru. Drugi set so izgubile na set razliki (19:21) in v odločilnem izgubile glavo. Prvenstvo v B ligi je že od začetka krenilo slabo. Kras Activa je upal, da zamujeno nadoknadi v povratnem delu, a zgleda, da se kolo sreCe ne obrača po njihovih hotenjih. V prihodnjem krogu bo gostoval pri ekipi Alto Sebi-no z vrha lestvice, sam pa se nahaja na 8., zadnjem mestu s penalizacijsko točko. Edina rešitev obstaja v podaljšku prvenstva v ra-zigravanju mest za izpad med štirimi skupinami v h- gi' Ostali izidi: Fit Lycra Castelgoffredo - Alto Sebi-no 2:3, Tramin Raiffeisen -Recoaro/Agostini BZ 1:4, Adriatica Ap - Pressofusio-ni Sebine 1:4. Vrstni red: Recoaro Ag-pstini BL 20, Alot SDebi-no in Castelgoffredo 17, Tramin Raufaiisen 16, Cus Udine 14, Pressofu-sioni in Adriatica 12, Kras Activa 11. MOŠKA C1 LIGA Kras - Sakura 5:0 Bole - Melandri 2:1 (20:22, 21:12, 21:18), Simo-neta-Bemardel 2:0 (21:18, 21:17), Bertolotti - Bernardini 2:1 (21:16, 20:22, 21:18), Simoneta - Melandri 2:0 (21:10,21:14), Bole-Bernardini 2:1 (23:21, 14:21, 21:12). Na papirju so bili nasprotniki (Bernardini, Ber-nardel, 3. kat.) boljši, za zeleno mizo pa so se izkazah Krasovi fantje, ki se niso pustih premotiti na njihovem bojnem pohodu proti vrhu. Dejansko že ves prvi del prvenstva vodijo v skupini E, o napredovanju pa bo odločal play-off s skupino F. Na domači tekmi v soboto je svoje dolgoletne izkušnje prelil v dve točki (obakrat s podaljškom) Kra-sov veteran Edi Bole. Najmlajši in hkrati najboljši mož »zlate moške sezone« pri Krasu Bojan Simoneta je seniorja Davida Bemardela in Riccarda Me-landrija odpravil še bolj gladko. Eno točko je dodal še Andrea Bertolotti proti nekdanjemu Azzurrinemu igralcu Francu Bernardi-niju. Tudi v prihodnjem krogu se kras ovci lahko nadejajo uspeha v gosteh pri zadnjemu Camposanpiera, očitno pa je, da za nobeno ceno noCejo spustiti iz rok priložnosti za napredovanje navkljub statusu novinca v tej ligi. Ostah izidi 10. (3. pov.) kroga: Azzurra GO - Cam-posanpiero 5:2, S. Giovan-ni PN - Fincantieri TS 5:0, Q7 Padova - Rangers S. Rocco 5:3 Vrstni red: Kras in Azzurra GO 19, San Giovanni PN in Q7 16, Rangers San Rocco UD 15, Sakura 14, Fincantieri 13, Camposam-piero PD 11. r ROKOMET / VZPON BIVŠE KRASOVKE JAGODICEVE h Mb rokometa Z Manzanom vedno v postavi precej igra, dosegla pa je tudi štiri gole Manzano je znano kot velik izvoznik stohe, odslej pa lahko ta furlanski kraj prištevamo tudi med »uvoznike« slovenskih zamejskih športnic. Tam letos nastopata kar dve, kar je za tako majhen kraj pravzaprav nekaj skoraj neverjetnega. Nekdanja sokolovka Tanja Masten brani barve odbojkarskega drugoligaša Bmetersa, Tržačanka Vesna Jagodic pa je tam prav letos debi-tirala nic manj kot v rokometni Al ligi. Vesna se je na prizorišče najvišje italijanske rokometne lige pojavila v starosti, ko večina športnic že razmišlja o obešanju copat na klin ah pa copate na klinu že zdavnaj visijo. Stara je namreč 27 let. ^ V Manzanu je JagodiCeva pristala Cisto po naključju. Kako je do tega prišlo, nam je povedala kar sama. »Italijansko-slovenska ekipa Lelio Team, ki je nastala na pogorišču Zenskih sedmerk Krasa in Principa, je ob koncu lanske sezone razpadla, tako da smo se igralke znašle takorekoC na cesti. Nekatere izmed nas smo se poleti odločile za nastop na prvenstvu na mivki. Na deželnih kvalifikacijah smo premagale selekcijo Manzana, odborniki tega društva so nas opazili, mene, Martino Lo Duco in Valentino Černuto pa kmalu zatem povabili v svojo ekipo. Tako sem se avgusta znašla v Manzanu, kamor se z ostalima dvema soigralkama odpravljam zdaj praktično vsak veCer na trening, ob koncu tedna pa nas Čakajo še tekme. Preskok iz B v Al ligo najbrž zate ni bil lahek. »Že od vsega začetka sem morala spremeniti svojo vlogo. Trener me je iz centra (play maker) pomaknil na levo krilo, ker sem za položaj centra na tej ravni preprosto prenizka. V ekipi nas je osemnajst, trener postavo izbira med štirinajstimi, zaenkrat pa sem nastopila na vseh tekmah prvega dela prvenstva. Proti nekaterim šibkejšim ekipam sem igrala tudi po en polčas, drugače igram povprečno kakih osem minut, dosegla pa sem tudi štiri gole. Na splošno sem zadovoljna.« Ali ste v prvenstvu uspešne? »Manzano je v ligi novinec, a se še kar dobro držimo, saj smo nekje na sredini lestvice. Moštev je skupno 16, igra se po sistemu vsak proti vsakemu, iz Ege bodo izpadle štiri ekipe, vendar pa po posebnem ključu: dve z juga, dve s severa. Kar osemkrat gostujemo na Siciliji.« To pa kar precej stane! »Denar v klubu ni problem, saj za nami stoji domač industrijski obrat Na gostovanja potujemo z letalom, Ce je potrebno je poskrbljeno tudi za prenočišče. DrugaCe pa smo igralke amaterke razen dveh Srbkinj, ki nastopata pri nas kot tujki in seveda živita v Manzanu.« Vse se zdi kot lepa pravljica. Nameravaš torej vztrajati? »Ne vem. Rada igram, toda treningi in oddaljena gostovanja so zelo naporni. Prostega Časa nimam, vse soigralke razen ene so precej mlajše od mene. Raje bi igrala v Trstu, žal pa ni pri nas trenutno nobene ekipe.« Ce pomislimo, da Vesna tudi študira in igra, je napor res velik, toda rokomet ji očitno veliko pomeni. Že pri Krasu je bila gonilna sila kot igralka in tudi kot organizatorka, zato smo prepričani, da njena prvoligaška kariera le ne bo tako kratka, (ak) HOKEJ IN LINE / SAMO KOKOROVEC PO POKALNEM »KRSTU« Glavni cilj je prvenstvo« P p B (S8 HRB w. I w v , a . • . tr JT >->Vc JV ^V. k vrt j Poletovi Kvrinsi so uspešno opravili krstni nastop. V prvem kolu italijanskega pokala v hokeju in line so Openci brez večjih težav opravili s svojimi nasprotniki. V uvodnem srečanju so visoko premagali Gortino, ki v bistvu ni prišla nikoli do izraza, Poletovi napadalci pa so se lahko razigrali. KonCni izid srečanja je bil 13:0. Nekoliko drugačno pa je bilo srečanje proti moštvu Monte-belluna, saj so gostje prvi prešli v vodstvo. Toda Kvrinsi so si kaj kmalu opomogli in z lepi akcijami prevzeli vajeti igre v svoje roke in nasprotnikova vrata zaceli dobesedno bombardirah. V dru- gem polčasu pa je trener poslal na igrišče tudi rezerve, lepo pa se je izkazal komaj petnajsletni novinec De San-ti, ki je tudi dosegel gol. KonCni izid tega srečanja pa je bil 11:2 za poletovce. O nadaljevanju pokala in pa predvsem o prvenstvu smo se pogovorih z igralcem Samom Kokorovcem. Kaj je v bistvu pokazal ta prvi del? »Pravzaprav je bilo to že drugo kolo italijanskega pokala, ampak za nas je bil to krstni nastop, ker zaradi težav s sodniki sta odpadli uvodni srečanji proti Avalan-cheju in Spinei, našim naj-veejim tekmecem za uvrsh- tev v državno fazo. Vsekakor pa so rezultati tega kola pokazah da bi se mogh brez večjih težav uvrstiti v naslednjo fezo, saj smo Gortino veliko lažje premagah kot Avalanche.« Kako pa se pripravljate na odločilno srečanje z Avalan-chejem iz Bočna? »Naša najveCja skrb ni samo moštvo Avalanche iz Bočna, ampak tudi moštvo Spinee, ki se je letos precej okrepilo. V njihove vrste sta namreC prestopila brata Me-deot, ki sta lani branila barve našega društva in zelo dobro poznata naš slog igre, tako da bosta lahko lepo pripravila tekmo proti nam. Poleg tega pa naša forma ni še stoodstotna, saj računamo da bomo prišli v pravo formo tam nekje marca ah aprila, ko se bo pričelo italijansko prvenstvo. Zaradi tega tudi, Ce izgubimo kako srečanje v pokalu, ne bo konec sveta.« Kateri pa so vaši cilji v prvenstvu? »Naš letošnji cilj v prvenstvu je končno prvo mesto. Ze pred začetkom prvenstva imamo sicer nekaj težav, saj smo raCunah da bomo lahko igrah s 4 tujci, toda federacija je sklenila da bodo letos v vsakem moštvu lahko igrali samo 3 tujci. Zaradi tega smo v moštvo vključili petnajstletnega De Santia, ki je na tem nivoju pravi novinec. Vsekakor pa po mnenju trenerja kljub tem zacetnini težavam, v prvenstvu ne bi smeh imeti večjih težav, da se visoko uvrstimo.« IZIDI: Polet Kwins - Squah Gortina 13:0 POLET KWINS: Mojmir-Kokorevec, Fonzari 1, Kos 4, Poloni 1, Rušanov 3, Mitja Kokorovec 1, S. Kokorovec 2, Breznik 1, Letica, Volpet. Dabisin, De Sanhs, Polet Kwins - Montebellu-mlV2 STRELO: S. Kokorovec 1-Fonzari 3, Poloni 1, Kos 3, Letica 1, De Sanhs 1, Bretnik 1. (RAS) SP V ALPSKEM SMUČANJU / DANES SE SLALOM ZA KOMBINACIJO Po smuku vodi Kemen, favorita pa Norvežana Aamodt in Kjus prva kandidata za zlato kolajno VAIL - Pred današnjim slalomom, ki z včerajšnjim smukom velja za kombinacijo, ima najboljši izhodiščni položaj Švicar Bruno Kemen (na sliki AP) , ki pa v boju za kombinacijsko zlato praktično nima nobenih možnosti proti Norvežanoma Kjetilom Andrejem Aamodtom in Lassejem Kjussom. Ker-nen (1:13.44), ki je bil pred dvema letoma v Sestriem drugi v kombinaciji, je bil v včerajšnjem kombinacijskem smuku najhitrejši, Aamodta pa je prehitel za pičlih 8 stotink, medtem ko je bil Kjus še 6 stotink počasnejši. Prav dvoboj med obema Norvežanoma naj bi odločil o tem, kdo bo novi sve- tovni prvak v kombinaciji. V boj za najvišja mesta pa bodo poleg prvih treh posegli najverjetneje še Švicar Paul Accola, Avstrijci Michael VValchhofer, Christian Mayer in olimpijski prvak Mario Reiter. Od »azzurrov« je bil vCeraj najhitrejši Kri-stian Ghedina (1:14.15), ki pa je v slalomu prešibak, da bi lahko računal na kaj veC. Zaradi poškodbe Aleša Brezavščka (hrbet) sta nastopila le dva Slovenca. Gregor Šparovec je zasedel 22. (+3, 34), Jernej Koblar pa 24. mesto (+3, 55). Slovenca imata pred slalomom prevelik zaostanek, da bi se lahko vmešala v boj za višja mesta. Ženski smuk dobila Avstrijka Gotschl pred tremi rojakinjami VAIL - Avstrijske alpske smučarke so v smuku svetovnega prvenstva še izboljšale svoj dosežek iz superveleslaloma, Čeprav je to izglodalo praktično nemogoče. V superveleslalomu so namreč dosegle trojno zmago, tokrat pa so zasedle kar prva štiri mesta. Zmagala je Renate Gotschl, 10 stotink sekunde je zaostala Michaela Dorfmeister, 27 stotink pa Stefanie Schuster. Brez medalje je ostala zmagovalka superveleslaloma Alexandra Meissnitzer, najboljša Neav-strijka pa je bila Nemka Regine Haeusl. Izredno razočarani so bili v italijanskem taboru, kjer je bila Isolde Kostner šele deveta, ostale pa še precej slabše. Tudi Slovenke svojim navijačem niso pripravile presenečenja, saj so bile njihove uvrstitve podobne rezultatom iz prejšnjih discipMn in smukaškim treningom. Mojca Suhadolc je zasedla 21. (+2, 45), Spela BraCun 26. (+2, 98), Anja Kalan pa 31. (+3, 92). Uvrščenih je bilo 34 tekmovalk. Zmaga je povsem zasluženo pripadla najboljši smukaCici letošnje sezone Goetschlovi, ki je bila tudi glavna favoritka za zmago, predvsem zaradi dejstev, da je lani dobila »predpremiero« v Vai-lu, da je letos edina dobila dve preizkušnji svetovnega pokala in da je bila na kombinacijskem smuku daleC pred ostalimi. Po zgornjem delu sicer ni kazalo na njeno zmago, saj je pri vmesnem Času za Dorfmeistrovo zaostajala veC kot pol sekunde, toda spodnji, tehnično bolj zahtevni del ji je sanjsko uspel, tako da je uspela prehiteti rojakinjo in doseči svoj najveCji uspeh v karieri. Doslej je leta 1997 v Sestriem že postala svetovna prvakinja, vendar le v kombinaciji, ki nima take veljave kot ostale discipline. Izidi: 1. Renate Gotschl (Avt) 1:48, 20 (poprečna hitrost 86.207 km/h); 2. Michaela Dorfmeister (Avt) 1:48, 35; 3. Stefanie Schuster (Avt) 1:48, 37; 4. Alexandra Meissnitzer (Avt) 1:48, 47; 5. Regina Hausl (Nem) 1:48, 92; 6. Melanie Suchet (Fra) 1:48, 97; 7. Melanie Turgeon (Kan) 1:49, 04; 8. Megan Gerety (ZDA) 1:49, 30; 9. Isolde Kostner (Ita) 1:49, 49; 10. Martina Ertl (Nem) 1:49, 53 itd. FORMULA 1 / PREDSTAVITEV VOZILA McLaren tudi letos v boju za naslov Mika Hakkinen pravi, da ima 60 odstotkov možnosti za obrambo svetovnega naslova BARCELONA - Moštvo formule 1 McLaren-Mercedes je v Barceloni kot zadnje predstavilo novi dirkalnik za novo sezono. Novi bolid MP4-14 se precej razlikuje od lanskega, s katerim je McLaren osvojil naslova prvakov med konstruktorji in dirkači. Mercedes pa je za sezono 1999 pripravil povsem nov deset-valjni motor z oznako FO 110H. Pri McLarnu pričakujejo, da se bodo tudi v letošnji sezoni enakovredno borili za naslov prvaka med moštvi, aktualni svetovni prvak Finec Mika Haekkinen (na sliki desno) pa je ocenil, da so njegove možnosti za osvojitev drugega naslova približno 60-od-stotne. Drugi voznik bo tako kot lani . David Coulthard (na sliki levo). NOGOMET / ZAMENJAVE TRENERJEV V A LIGI SE VRSTIJO Cario Ancelotti predčasno na Juventusovi klopi Lippijev odstop pospešil njegov prihod, kateremu pa navijači nasprotujejo - Tudi Castagner odstopil TURIN - Po Lippiju Ancelotti. Vest ni nova, novost pa je v tem, da je do zamenjave prišlo precej pred predvidenim rokom. Prvotni scenarij je namreč predvideval, da bo Ancelotti (na sliki levo) prevzel Juventus šele junija letos, ko naj bi Lippi (na sliki v sredini) sedel na klop Interja. Toda scenarij je spremenil sam Marcello Lippi, ki je v nedeljo odstopil in vodstvo Juventusa prisilil, da takoj poišče zamenjavo. V zaCetku je bil govor o nekom, ki naj bi pokril prehodno obdobje, kot eden od teh začasnih krmarjev pa se je omenjal tudi večno mladi in vedno pripravljeni Vujadin Boškov. Toda konAe podpisan dvoletni dogovor z Juventusom, zdaj pa se bo njegovo sodelovanje podaljšalo vsaj še za pol leta. Čaka ga zelo težko delo, predvsem pa se bo moral soočiti z očitnim nasprotovanjem navijačev, ki Ancelottiju zamerijo predvsem to, da je svoj čas kot igralec zavrnil prestop iz Rome k Juventusu in pa nekatere izjave po lanski tekmi med Juventusom in Interjem. Poleg tega se po njihovem mnenju po strokovni plati ne more kosati z Lip- pijem, ki je bil deležen številnih izrazov solidarnosti. Burno pa je bilo tudi v taboru Perugie. Predsednik Gaucci v skladu s svojo običajno prakso Ca-stagnerju (na sliki desno) praktično ni dovolil, da bi samostojno vodil ekipo, trenerju pa je po nedeljski tekmi z Laziom očitno prekipelo in je društvu vCaraj sporočil, da odstopa. Gaucci je bil »zelo presenečen« in Casta-gnerjevega odstopa ni sprejel, istočasno pa so trenerja skušali pregovoriti tudi igralci. Uspeh je bil delen. Castagner odstopa ni umaknil, vendar pa bo končno odločitev sprejel pred današnjim treningom. Sicer pa je letošnja sezona »rekordna«, kar zadeva zamenjave trenerjev. Po dvajsetih kolih je »padlo« že sedem glav (dva sta sicer odstopila sama), Čeprav Castagner še nekoliko okleva. Prvi je svoje mesto zapustil Del Neri, katerega je že pred prvenstvom na klopi Empolija zamenjal Sandrea-ni, v 11. kolu je pri Interju letel Simoni, katerega je zamenjal Luce- scu. Najbolj pestro je bilo pri Sampdorii. Namesto Spalettija je v 13. kolu nastopil dvojec Platt-Veneri, ki pa je zdržal le šest kol, ko se je spet vrnil Spaletti. Istočasno je Vicenza zamenjala Colom-ba z Rejo, po 20. kolu pa sta sama odšla Marcello Lippi in Ilario Castagner. Zdaj se postavlja le še vprašanje, kdo bo na vrsti naslednji. Morda je še najresnejši kandidat Zdenek Zeman, kateremu pri Romi vse bolj gori pod nogami... NOVICE Vieri in Roberto Baggio spet med izbranci RIM - Za jutrišnjo prijateljsko nogometno tekmo v Piši (20.45) med Italijo in Norveško je selektro Di-no Zoff v izbrano vrsto spet poklical Roberta Bag-gia in Christiana Vierija, prvič pa je med »azzur-ri« nogometaš Barija Gianluca Zambrotta. Na Zoffovem spisku so naslednji igralci: vratarja Peruzzi (Juventus) in Buffon (Parma), branilci Pa-nucci (Real), Cannavaro (Parma), Toprricelli (Fio-rentina), Pessotto in luliano (Juventus), Nesta (La-zio) in Maldini (Milan), vezni igralci Dino Baggio in Fuser (Parma), Albertini (Milan), Bacchini (Udinese), Cois (Fiorentina), Di Francesco (Roma) in Zambrotta (Bari), napadalci Chiesa (Parma), R. Baggio (Intert), Vieri (Lazio) in Totti (Roma). Po vsej verjetnosti bo Zoff začel z naslednjo postavo: Peruzzi, Panucci, Cannavaro, Nesta. Maldini, Fuser, D. Baggio, Albertini, Di Francesco, Vieri, Totti (R. Baggio). Zmaga Phoenbca, v derbiju Miami ugnal New York PHOENBC - Košarkarji moštva Phoenix Suns so v nedeljski tekmi ameriške lige NBA premagali Denver s 115:108. Novinec pri Soncih Tom Gu-gliotta je dosegel 29 točk in 13 skokov v prvi tekmi za svoje novo moštvo v domači dvorani. Antonio McDyess, ki je pred skrajšano sezono NBA odklonil pogodbo s Sonci in se rajši preselil v Denver, je dosegel 28 točk, od tega 18 v zadnji Četrtini, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Phoenbcov slovenski košarkar Marko Milic tokrat ni stopil na igrišče. V Seattlu je bil izid tesnejši, domaCi pa so z 91:88 premagali Portland. Tekmo je odločil Dale Ellis, ki je tri sekunde pred koncem hladnokrvno zadel oba prosta meta. Pri domačih je blestel Gary Pey-ton z 32 točkami, pri tekmecih pa je bil najuCinkovitejši Damon Stoudamire z 19 točkami. Novinec pri Seattlu, nekdanji Olimpijin igralec Vladimir Stepania, ni dobil priložnosti za igro. Sacramento je s 109:87 odpravil povprečne Grizlije iz Vancouvra. Dva igralca Kraljev sta le za malo zgrešila t.i. triple double, trikrat dvojne številke: Chris Weber je dosegel 25 točk, imel 15 skokov in osem podaj, nova okrepitev Vlade Di-vac pa 16 skokov, 10 podaj, a le osem točk. Res pa je, da sta oba v zadnjih minutah počivala, saj so zaradi velike prednosti dobili priložnost tudi igralci s klopi. V Los Angelesu so letos močno oslabljeni prvaki, chikaški Biki, s težavo premagali slabše mestno . moštvo, Clippers. KonCni izid je bil 89:84, Toni KukoC, ki je v Chicagu po odhodu najveCjih zvezdnikov prevzel vlogo vodje moštva, pa je dosegel 22 točk in imel 11 podaj. Najbolj napeta je bila tekma med Dallasom in Golden State VVarriors, ki se je končala šele po dveh podaljških. Cedric Ceballos je v drugem podaljšku dosegel sedem izmed svojih 26 točk, s trojko pa je dokončno pokopal upe Bojevnikov na zmago. Michael Finley, ki je s trojko izenačil ob koncu prvega podaljška, je bil z 22 točkami najboljši pri poražencih. I ■mb! _____MOŠKA C LIGA / NA TE2KEM GOSTOVANJU_ Končna razlika prehuda kazen za jadranovce Gallo si je visoko prednost priigral šele tedaj, ko sta Rauber in Arena zapustila igrišče zaradi petih osebnih napak H KOMENTAR JADRANOVEGA TRENERJAh V »play-off« s 6 zmagami Nova pravila, več košev? V petnajstih letih treniranja članskih ekip me je v nedeljo prvič gripa onemogočila do te mere, da nisem uspel sesti na klop svojega moštva. In prav z veliko muko in zvrhano mero trpljenja sem doma po radiu spremljal razvijanje dogodkov v Ferarri. Mislim, da smo se na to tekmo dobro pripravili, vendar, prenesti pripravo iz papirja na igrišče je povsem druga stvar. Naš načrt je bil onemogočiti vse tri zunanje igralce in dovoliti nekaj samo cen-terskemu paru Stignani - Gurtner. Onemogočili smo njihovega najboljšega strelca Malagodija, vendar nam ostalih zunanjih igralcev ni uspelo zaustaviti. Zmago lahko potemtakem dosežes samo še s fenomenalnim zadevanjem v napadu. Tu smo sicer dosegli 70 točk, dobih pa smo kar 20 točk vec od naše obrambne kvote. Do konca nam preostane še 9 kol, od tega doma igramo 4, na tujem pa 5 srečanj. Za vstop med osmerico bo, po mojih izračunih, s seštimi zmagami 100 odstoten, s petimi zmagami 80 odstoten, z vsakim porazom veC pa bi se odstotki krepko znižali pod 50. Potrebujemo torej štiri domače zmage in vsaj eno zmago na tujem. To zmago moramo iskati že v naslednjem kolu v Rovigu, kjer igramo tekmo, vredno štiri točke, hi seveda si poraza ne smemo dovoliti. Glede na to, da igramo v nedeljo popoldan, upam, da nam pustno vzdušje ne bo rušilo prepotrebne koncentracije in da nam bo gripa prizanesla. Velika verjetnost je, da bomo že v naslednji sezoni videli kar spremenjeno košarko; saj so želje tehnične komisije pri FIBI usmerjene v to, da bi atraktivnost te športne panoge, ki v zadnjem Času stagnira, spet oživela. Pravila so bila že eksperi-mentirana na Ali Stars-u v Berlinu in na novoletnem turnirju v Madridu. Odmevi so biti kar pozitivni. Za kaj pa sploh gre? Namesto 2 x 20 minut naj bi se igralo 4 x 10 minut, posest žoge naj bi se zmanjšala iz 30 na 24 sekund, Cas za prehod polovice igrišča pa iz sedanjih 10 na 8 sekund. Bonus bo za vsako Četrtino dosežen po 4. osebni napaki. Logično je, da bi morala biti posledica teh pravil hitrejša igra in veC doseženih košev. Obstaja pa še vedno problem dovoljene agresivnosti v obrambi. Obramba je v zadnjih letih, kakor smo že zadnjic dejali, najvažnejša za uspeh vsake ekipe. Prav tu pa se po vsej verjetnosti ne bo kaj dosti spremenilo, saj sami vidimo, da je tolerantnost sodnikov na mednarodni sceni zelo velika. In kljub temu, da je FIBA v zadnjem letu sodnikom natanko določila, kaj obramba lahko in Česa ne sme storiti, vidimo, da se rokoborbni prijemi še vedno nadaljujejo. Na veliko tekmah evrolige vidim, da je prvih deset minut piskanje še kar normalno, potem pa začnejo sodniki poCasi spravljati piščalko v žep. Tako se nedovoljeni prijemi vrstijo drug za drugim, kar gre gotovo v škodo lepoti in kvaliteti igre. Kako pa bodo posamezna pravila vplivala na samo igro? Gotovo se bo z uvedbo 24-ih sekund povečalo število metov, saj bi moralo po matematičnih izračunih priti na vsakih 5 metov do enega meta veC. To je tisto, kar ob tem pravilu najbolj pade v oCi, gotovo pa bo prišlo še do kakšne spremembe, saj bo pravilo 24-ih sekund vzpodbudilo agresivno obrambo po celem igrišču. To pa prisili napad, da izgubi 8 do 10 sekund preden lahko zaCne s postavitvijo pozicijskega napada. Napadu tako ostane 12 do 14 sekund za iskanje dobrega meta, kar pa ni veliko. Torej, bolj agresivne obrambe pomenijo večji ritem, večji ritem pa pomeni vec metov in vec protinapadov. Možna negativna plat tega pravila pa je to, da bo za met na voljo manj sekund, in Čeprav se bo zaradi tega povečalo število metov, zna biti odstotek zadevanja nižji zaradi večjega števila preuranjenih metov. Analize vplivov preostalih pravil na igro pa bom obdelal v prihodnjem komentarju. VValter Vatovec Estense Acciai Gallo -Jadran Nuova Kreditna 91:69 (47:39) ESTENSE ACCIAI: Rau-le 7 (2:2,1:1,1:3), Grassi 10 (-, 2:2, 2:3), Nieri 20 (8:8, 6:7, -), Roncarati 14 (2:3, 3:5, 2:4), Malagodi 2 (-, 1:7, 0:1), Stignani 23 (5:7, 9:10, 0:3), Gurtner 4 (2.2, 1:2, 0:2), Pocaterra 5 (1:2, 2:4, -), Roggi 6 (-, 3:6, -), n.v. Monari. TRENER: Francel-la. SON: 21. PON: nihče. JADRAN NUOVA KREDITNA: Arena 15 (3:5, 3:6, 2:4), Čeme 5 (1:2, 2:6, -), Pregare 15 (3:3, 6:9, 0:2), Valente (-, -, 0:1), Guštin (-, -, 0:1), Franco 2 (-, 1:2, -), Rauber 8 (2:2, 3:6, 0:2), Grbec 7 (3:6, 2:4, 0:3), Hmeljak 17 (3:6, 7:9, 0:1), n.v. Slavec. SON: 23. PON: Rauber (32) in Arena (35) SODNIKA: Mariih (Firence) in Parducci (Siena). GALLO - V nedeljo Jadranu ni uspelo ponoviti lepe predstave prejšnjega kola, ko je premagal vodilni Roncade. S težkega gostovanja v Gallu, ki sodi med glavne favorite za napredovanje, so se jadra-novci vrnili krepko premagani. Končna razlika (-22) pa je za našo združeno ekipo, ki je zaradi gripe nasto-pila v okrnjeni postavi (trener Vatovec se ni udeležil tekme, medtem ko Slavec, sicer med desetimi, ni vstopil na igrišče) nedvomno prehuda kazen, kajti večji del tekme se je enakovredno upirala domačinom. Le v konCnici tekme, ko sta Rauber in Arena zaradi petih osebnih napak morala zapustiti igrišče, so gostje nekoliko popustih. ZaCetek tekme je bil za jadranovce obetaven. Po izenačenih prvih minutah, pedvsem po zaslugi Arene, Hmeljaka in Pregarca, so celo povedli za 7 točk (18:25 v 10. min.). Z vstopom Nierija (12 točk v prvem polčasu) in trojki Grassija in Raula, ter skoraj zaporedno tretjo in Četrto osebno napako Rauberja, pa je domačinom uspelo obrniti izid tekme in v 16. minuti doseči najvišjo prednost v prvem polčasu +9 (40:31). Jadanovci niso popustih in stiano obdržati razliko, ki je nihala med 8 in 12 točkami in v 28. min. so se celo približati na samo 5 točk (55:60). Odhoda iz igrišča Rauberja in Arene ter slab dan pri metu za 3 točke (2:14) pa so botrovali k temu, da je moral Jadran priznati premoč domačinov. Vsekakor so jadranovci zadovoljili, najboljše pa se je odrezal Marko Hmeljak, medtem ko sta se med domačini poleg Nierija predvsem izkazala še Stignani in Roncarati, medtem ko je razočaral Malagodi. (Kaf) Marko Hmeljak PROM. LIGA Breg zdaj trdno na 3. mestu Po zmagi proti S. Vitu San Vito - Breg 73:91 (33:38) BREG: Berdon 8 (2:6, 3:3, -), Schiulaz 11 (2:4, 0:2, 3:5), Kralj 12 (0:2, 3:10, 2:2), Balini 5 (1:2, 2:4, -), Gob-bo 3 (1:2, 1:1, 0:2), Klanjšček (0:2, -, -), Klabjan 25 (3:6, 1:6, 3:6), Brazzani 7 (5:6, 1:3, -), Bogateč 6 (2:3, 2:5,-) Z dvema zaporednima trojkama Schiu-laza in delnim izidom 6:0 so Brežani v 15. minuti drugega polčasa pokopali upe San Vita, ki se je nevarno približal našim na same tri točke. »Dolinski derbi« je dokazal, da so lahko Brežani nerešljiva uganka za vsakogar, Ce igrajo s takšno kocentracijo v obrambi kot tokrat in uspejo razviti kolikor toliko organiziran napada. Tekma se je pričela odlično za plave, saj so že na začetku z razigranim Kraljem povedli z 10:0 in prednost obdržali skoraj do konca polčasa, ko so zaradi nerodnih napak nasprotniku omogočili, da se je približal na pet točk. Drugi polčas so naši zaceli nezbrano in nasprotnik je prednost še zmanjšal. Do tistega trenutka »zaspani« Schiulaz se je nenadoma predramil in rešil Brežane iz zagate. Ključ do zmage pa je bilo predvsem odlično pokrivanje nasprotnikovih centrov in agresivna obramba na branheih ter odlično povprečje v metu za tri točke (8:15), kjer sta se izkazala tudi Kralj in Vodopivec. Dopadljivo tekmo pa sta že spet pokvarila nekompetentna sodnika, ki sta dopuščala grobo igro, tokrat pa so ižvci popustili igralcem San Vita. Dva sta bila izključena. Brežani so s to zmago San Vito prehiteti na lestvici in si tudi izborili pozitivno koš-razliko. Spominmo naj, da se v play off za napredovanje uvrstijo prve štiri ekipe. (D.S.) C LIGA IZID117. KOLA Amid Basket - Bassano 63:61, Don Bo-sco - Ardita 68:60, Gasparini - Caorle 68:83, Reyer - Castelfranco 81:74, Roncade - Italmonfalcone 83:91, Verdeta Gallo - Jadran N. Kreditna 91:69, Cone-gliano-Rovigo 63:59. LESTVICA Verdeta Gallo 17 12 5 1437:1307 24 Roncade 17 12 5 1305:1210 24 Ardita 17 10 7 1357:1285 20 Amid Basket 17 10 7 1178:1146 20 Conegliano 17 9 8 1228:1188 18 N.Kreditna 17 9 8 1168:1181 18 Italmonfalcone 17 8 9 1296:1298 16 Gasparini 16 8 8 1174:1188 16 DonBosco 17 8 9 1205:1267 16 Bassano 17 7 10 1375:1344 14 Reyer Mestre 17 7 10 1241:1244 14 Castelfranco 16 7 9 1169:1210 14 Caorle 17 7 10 1183:1287 14 Rovigo 17 4 13 1223:1384 8 PRIHODNJE KOLO Ardita - Gasparini, Bassano - Conegliano, Castelfranco - Verdeta Gallo, Don Bosco -Roncade, Italmonfalcone - Reyer, Rovigo - Jadran N. Kreditna, Caorle - Amid Basket C2LIGA SKUPINA A IZIDI 20. KOLA Ronke - Intermuggia 71:64, Barcolana -Codroipese 96:93, Centro Sedia - Forda 65:54, Gemona - Dom Kmečka Banka 87:76, Intermek - Staranzano 81:75, Pa-gnacco ni igral. LESTVICA Staranzano 18 16 2 1516:1260 32 Centro Sedia 18 16 2 1385:1159 32 Gemona 19 14 5 1529:1354 28 Adi Ronke 18 12 6 1276:1256 24 Intermek 18 10 8 1284:1272 20 Forda 18 8 10 1185:1244 16 Pagnacco 18 8 10 1211:1269 16 Codroipese 18 7 11 1382:1382 14 Barcolana 19 5 14 1362:1456 10 Intermuggia 18 3 15 1205:1427 6 Dom Kmečka B.18 1 17 1252:1508 2 PRIHODNJE KOLO Codroipese - Porcia, Dom Kmečka Banka - Intermek, Intermuggia - Centro Sedia, Pagnacco - Barcolana, Staranzano-Ronke, Gemona ne igra. Naši najboljši strelci GUGA Christian Arena 266, David Pregare 258, Sandi Rauber211 C2LIGA Fabrizio Campanello (Dom) 277, Renzo Di Cecco (Dom) 269, Marko Corsi (Dom) 192, Mauro Simonič (Bor) 190, Igor Filipčič (Bor) 170 D LIGA Stefan Persi (Cicibona) 241, Stefan Turk (Konto-vel) 224, Marko Uršič (Cicibona) 178, Jan Umek (Kontovel) 174, Pavel Križman (Kontovel) 143 PROMOCIJSKA LIGA Borut Klabjan 164, Danijel Gulič 155, Pavel Kralj 101 PROMOCIJSKA UGA IZID112. KOLA Al Gioiello - Vulcania 61:88, Lantema -Adriatica odi., Mediterranea - Stella Az-zurra 60:45, Spetich - Metal Ecol. odi., San Vito - Breg 73:91, Skyskrapersi niso igrali. LESTVICA Vulcania 11 Metal Ecol. (-1)10 Breg San Vito Skyskrapers Adriatica Spetich Stella Azzurra Mediterranea Lantema Al Gioiello 2 871:745 18 1 725:582 3 873:778 4 897:818 4 920:808 5 691:668 5 745677 3 8 720:831 3 8 671:788 1 9 638:819 1 10 705:946 PRIHODNJE KOLO Breg - Al Gioiello, Metal Ecol. - Skyskra-pers, Adriatica - Stella Azzurra, Mediterranea - Spetich, Vulcania - Lanterna, San Vito ne igra C2LIGA SKUPINA B IZIDI 20. KOLA Bor Radenska - Arte 64:63, Itala - Vs 79:56, Pom - LaSsana 81:76, Seivolana -Santos 84.71, Robur - Portogruaro 83:76, San Daniele ni igral. LESTVICA Itala Gradišče 18 15 3 1431:1266 30 Robur 18 12 6 1457:1348 24 San Daniele 18 12 6 1355:1310 24 Latisana 19 12 7 1523:1514 24 Pom 18 10 8 1363:1268 20 Servolana 18 10 8 1467:1406 20 Portogruaro 18 10 8 1329:1292 20 Santos 18 8 10 1267:1315 16 Bor Radenska 19 4 15 1332:1469 8 Arte 18 4 14 1191:1376 8 Vis Spilimbergo 18 3 15 1202:1353 6 PRIHODNJE KOLO Arte - Robur, Vis - Servolana Portogruaro - Itala Santos - Pom, Latisana - San Daniele, Bor Radenska ne igra. D LIGA BELA SKUPINA Kontovel - Romans 45:53, Scoglietto -Duke Pub 74:60, Cidbona Marsich - Lega Nazionale 61:65, Gradese - Libertas 93:61. LESTVICA Gradese Scoglietto Romans Lega Nazionale 1 Cicibona Marsich 1 Kontovel 1 Duke Pub 1 Libertas 1 1 1 1 1 1 1 1 93:61 74:60 53:45 65:61 6165 4553 60:74 61:93 PRIHODNJE KOLO Libertas - Cicibona Marsich, Scoglietto -Kontovel, Lega Nazionale - Gradese, Duke Pub-Romans. Jadran Nuova Kreditna v številkah Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Učinek Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Napad Obramba Izgublj. Prid. ARENA 15 3:6 (50%) 2 4(50%) 5:10(50%) 3:5(60%) 1 5 5 2 0 14 M 33 ČERNE 5 2:6 (33%) 0 0(0%) 2:6(33%) 1:2 (50%) 1 4 2 2 4 9 1-1 33 . PREGARC 15 6:9 (67%) 0 2 (0%) 6:11(55%) 3:3(100%) 1 4 5 4 5 18 3-2 36 VALENTE 0 0:0 (0%) 0 1 (0%) 0:1 (0%) 0:0(0%) 0 0 0 0 0 -2 1-0 2 SLAVEC NV 0:0(0%) 0 0 (0%) 0.0 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 0-0 0 GUŠTIN 0 0:0 (0%) 0 1 (0%) 0:1 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 -1 M 2 FRANCO 2 1:2 (50%) 0 0 (0%) 1:2 (50%) 0:0 (0%) 2 3 0 0 0 2 4-0 RAUBER 8 3:6 (50%) 0 2 (0%) 3:8(38%) 2:2(100%) 0 4 1 1 1 6 5-3 24 _ GRBEC 7 2:4 (50%) 0 3 (0%) 2:7 (29%) 3:6(50%) 2 0 1 0 0 1 2-3 16_ HMELJAK 17 7:9 (78%) 0 1 (0%) 7:10(70%) 3:6(50%) 3 1 1 1 1 18 2-4 37_ SKUPNO 69 24:42 (57%) 2:14(14%) 26:56 (46%) 15:24(63%) 10 21 15 10 11 65 23-21 200 Verdeta Gallo 91 28:44 (64%) 5:16(31%) 33:60 (55%) 20:24 (83%) 11 23 6 14 13 119 21-23 200 ' W V "'x f DRŽAVNI KADETI / BOROVCI V TEM KOLU NISO IGRALI r-LIGA PRIJATELJSTVA / SKLEPNA PRIREDITEV V SEŽANI n »Harakiri« Kontovelcev v zadnjih petih minutah Ekipa je brez trenerja Vatovca sicer dolgo vodila, usoden pa je bil »black-out« v končnici - Deželni: Jadran uspešen DRŽAVNO PRVENSTVO Kontovel La nuova edi-le-Chiarbola Conca d’Oro 57:64 (31:28) Kontovel: Sibelja n.v., KocjanCiC 16 (2:4; 4:7; 2:3), Nabergoj 1 (1:2; 0:2; -), Rogelja 11 (1:2; 5:7; 0:1), Budin 6 (-; 3:6; -), Semec 7 (1:2; 3:7; 0:2), Žagar 7 (1:1; 3:3; -), Gregori 9 (2:2; 2:8; 1:5), Peric n.v.. Trener: Ze-rial SON:22 Za dve točki: 20:40 Za tri točke: 3:11 PM: 8:13 TRI TOČKE: Kocjančič 2, Gregori 1 Proti Chiarboli so Konto-velci še 4 minute pred koncem tekme vodili s 5 točkami prednosti, odtlej pa so žal izgubili pravo pot, zapravili nekaj pomembnih žog in dopustili gostom preobrat, To je bil zaključek nedeljske tekme 4.povratnega kola prvenstva državnih kadetov, v kateri so Tržačani prevladali nad našimi predstavniki. Začetek srečanja ni obetal nič dobrega, saj so naši začeli z zgrešenim pristopom, igrali so podcenjevalno in imeli goste vedno za petami. Do sredine drugega polčasa so si Gregori in soigralci nabrali do 8 točk prednosti in tu je zgledalo, da je tekme konec. Nasprotniki pa se niso vdali, z značajno reakcijo pa so nadoknadili zamujeno in nagnali Konto-velcem strah v kosti. Tu so naši v zaključnih minutah izgubili glavo, prenaglili so se v brezveznih metih in... zaključek je žal že vsem znan. Skoda, da so naši zapravili tako stood- stotno priložnost po lepi zmagi v Vidmu, vendar s tako medlo igro zmage niso zaslužiti. V domačem taboru je 'spet zadovoljil Vasilij Kocjančič, nekaj lepih košev je dal Rogelja, ostali pa so zaigrali pod svojimi sposobnostmi. OSTAU IZIDI: Pallaca-nestro TS Lineltex-UBC Latte Carso UD 61:69, Vis Spitimbergo- Pallacanestro GO CariGo 65:80, Fiumicel-lo-Amici del Basket PN 82:94, Don Bosco-Bofix Portogmaro 93:70. VRSTNI RED: Santama-ria*, UBC UD in Don Bosco 30, Intermuggia* in P ali. TS 22, Kontovel La nuova edile in Amid PN 18, Pati. GO 16, Bor Friulexport* in Portogmaro 12, Chiarbola 10, Fiumicello 6, Italmon-falcone 4, Spilimbeigo 2. DRŽAVNO PRVENSTVO Itala San Marco Gradi-sca-Jadran 80:95 (28:46) Jadran: Suhadolc Mi. 22, Suhadolc Ma. 15, Ze-riali 3, Pavat 2, Guštin 27, Ferfolja 18, Jerman 2, Švab 4, Sancin 2. TRI TOČKE: Suhadolc Mi. 1, Suhadolc Ma.l Jadranovci so v Gradišču proti ekipi Itala San Marco dosegli drugo zaporedno zmago. Naši košarkarji so v prvem delu igre imeti lažje delo kot v nadaljevanju in si priigrali prednost 18 točk. Dobro so igrali tako v napadu kot v obrambi. Na začetku dragega polčasa pa so domačini strnili svoje vrste Jadranovec Marko Švab in z boljšo igro zaostanek zmanjšali na 10 točk. Na srečo so jadranovci takoj reagirali in z uspešnimi akcijami spet povišali prednost. Domači igralci so naredili zelo veliko osebnih napak in srečanje zaključiti s štirimi igralci. Za borbenost je treba pohvaliti celo Jadranovo ekipo. Čeprav so se vsi jadranovci vpisali med strelce, so v napadu posebej blesteli Guštin, Mitja in Matjaž Suhadolc ter Ferfolja, ki so dosegli večino točk. Naslednjo tekmo bodo Jadranovci odigrali v Trstu proti ekipi Santos B. (MM) Bor Friulexport-Staran-zano 67:88 (35:44) Bor: Pison 5 (1:3), Lombardo 14 (0:2), Sancin, To-lentino 8, Cossutta 31 (0:2), Hrovatin 3 (1:2), Scarcia, Pitacco 6 (2:2). Trener: Porporati PM: 4:11 TRI TOČKE: Cossutta 1 PEČKI / BOR FR1ULEXPQRT SPET ZLAHKA V derbiju kola Kontovelci KO »Propaganda«: nesramne protislovenske psovke na »l.Maju« Skupina A Bor Friulexport-Iibertas 127:46 (67:19) Bor: Oblak, Novak 4, Slavec 16, Udovič 8, Rebula, Kralj 24, Marani 4, Jankovič 18, Coretti 20, Madonia 30. Trener: Jogan TRI TOČKE: Madonia 2 Proti šibki ekipi začetnikov, ki jo vodi bivši Borov trener Fabio Sancin, so naši fantje potrditi dobro strelsko formo in visoko zmagati. Rezultat ni bil nikoli pod Kontovelci so imeti med tednom tudi zaostalo tekmo proti Adiju iz Ronk, vendar so se v telovadnico predstaviti v nezadostnem številu in žal izgubiti brez boja PROPAGANDA DEČKI Don Bosco-Kontovel 51:41 (23:16) Kontovel: Hrovatin 9, Bukavec 10, Vesco- vi 4, Briščak 2, Antoni 2, Colja 2, Frandotič 2, Rogelja 12, Bufon. Trener: Briščik TRI TOČKE: Hrovatin 1 vsem možnost, da se izkažejo. Se zlasti se je izkazal Marko Slavec, ki je rojstni dan praznoval z lepo osebno predstavo in seveda s pomembno ekipno zmago. Tekma je bila nedvomno dober trening za anticipirani »big-match« proti vodilnemu Italmonfalconeju, ki bo na sporedu že jutri. Srečanje bo ob 17.30 na Stadionu »l.Maj«. (nš) Skupina B SGT-Kontovel 99:81 (49:34) Kontovel: Hrovatin, Nabergoj, Frando-lič 4, Turco 16, Guštin, Ražem 57, Pernarčič, Colja 4. Trener: Krečič PON: Turco Kontovelci (brez Rogelje, ki je doma ležal z gripo) so na pričakovanem dvoboju proti tržaškemu SCT igrali nekoliko pod svojimi sposobnostmi in nikoli niso ponudili vtisa, da bi lahko pregazili nasprotnika. Po začetnem vodstvu domačinov se je zaostanek Kontovelcev stalno sukal okoli 10 točk, v resnici pa so gostitelji zasluženo voditi od začetka do konca. V Kontovelo-vem tabora je videti, da sta Ražem in Turco v igri vse preveč osamljena. Za statistiko in lepo zadoščenje naj omenimo, da )e »bomber« Žiga Ražem dosegel osebni rekord doseženih košev: tokrat kar 57! sta igrala z vročino. Domačini so stalno vc tudi z 10 točkami prednosti, naši so se jim 4 minute pred koncem približati na same tri točke, vendar so v zaključku po naivnem izgubiti nekaj žog in s tem možnost za zmago. Bor - Servolana 32:37 (12:16) Bor Kovač 2, Černigoj, Bole 3, Querinuzzi, Udovič 4, Klobas, Sosič 2, Kemperle, Oblak 4, Kneipp 15, Nadlišek, Grgič 2. Borovci so doživeli prvi domači poraz proti ekipi Servolane. Nekateri ključni igralci so komaj preboleti gripo in niso mogli dati običajnega doprinosa. »Modri« so popustili v drugi četrtini, nato pa proti grobi obrambi gostov jim ni nikakor uspelo nadoknaditi izostanka Nekateri nasprotniki so se »izkazali« s protislovenskimi psovkami proti našim košarkarjem in s tem »umazali« sicer zasluženo zmago. (Mitja Oblak) PROPAGANDA DEKLICE Intermuggia - Polet 76:46 (42:22) POLET: Daneu 10, Piccini 11, Purič 6, Gantar 10, K Malalan 9, Lupine, M Malalan, Sturman, Derin. Trener Brollo. Eni »nelesil« prvenstva so se poletovke dobro upirale, po 1. četrtini je bil rezultata celo 12:11. Za dober nastop si jiohvalo zaslužijo vse igralke. Borovi kadeti so tokrat kljub porazu s prikazano igro zadovoljili. Ekipa iz Starancana je bila nekoliko boljši nasprotnik, to pa je dokazala skozi ves potek tekme. Borovci pa so se borili po svojih močeh in njihov odpor je bil dober in vztrajen skozi vseh 40 minut. V igri naših ni bilo večjih padcev, ekipa ni nikoli popustila, Porporatijevi fantje pa so tokrat plačati številne naivne napake in nepazljivosti v obrambi. Opaziti je bilo tudi napredek v telesni pripravi in skupinski igri, v splošnem pa je bil nastop kljub visokemu porazu zadovoljiv. Med posamezniki je bil v napadu spet najboljši Denis Cossutta, ki je dal 31 točk. (nš) LMeden: »Prireditev je povsem uspela, tisoč prisotnih je to potrdilo« Velik praznik in prisotnost zamejcev »Prireditev je lepo uspela, športno dvorano je obiskalo veliko mladih košarkarjev in ljubiteljev tega športa, vse je dobro steklo, tako da smo izredno zadovoljni s to sklepno manifestacijo.« Tako je praznik ob zaključku Lige prijateljstva ocenil glavni organizator in duša prireditve Igor Meden. V Sežani je bilo v nedeljo popoldne v športni palači preko tisoč ljudi, prisotnih pa je bilo vseh 28 ekip, ki se je udeležilo turnirja Na sporedu so bile atraktivne Ati Starš tekme vseh starostnih kategorij, tudi vsi ostali otroci, ki se niso udeležiti »tekme zvezd«, pa so prišli na svoj račun v štafetah in tekmovanjih v prostih metih. V premorih med raznimi polčasi in tekmami so program, ki sta ga povezovala Nina Cek in Peter Vilfan, popestriti akrobatska skupina Žabe iz Ljubljane, nastop perspektivne sežanske baletke Barbare Škerlj in plesne in navijaške skupine, ki so se posebej izkazale. Plesno skupino osnovne šole iz Sežane je vodila Spomenka Lavrenčič, srdnješolke pa Tea Smajla. V tekmovanju v zabijanjih so nastopiti Jan Budin, Borut Sila in Ilija Bocevski, med tremi pa je bil najspektakulamejši ravno Budin. Zamejske barve so braniti še nekateri »mladi upi« (nastopil je le Peter Hrovatin, saj sta bila Primož Rogelja in Jan Sosič odsotna) v Ati Starš tekmah, trener Christian Briščik in naši dve ekipi (Ja-dranova in Kontovelova) v kategoriji letnikov 1986/87. Bogatemu sporedu je sledilo nagrajevanje, kjer so priznanja prejele ekipe in najboljši posamezniki. V kategoriji 85 je bil najboljši strelec Mitja Poljšak (Prestanek), med letniki 86/87 pa Savo Milovič (Globočnik Postojna). VRŠIM RED 85: 1 .Prestranek, 2.Nova Gorica, 3.Sežana in Vipava, 5.Plama-Pur, 6.Tolmin, 7.Ajdovščina, S.Vilhar Postojna. VRSTNI RED 86/87:1 .Sežana 1, Logatec, 3.Vipava, 4.Globočnik Postojna, S.Kontovel, G.Pivka, 7.Ajdovščina, S.Pla-ma-Pur, 9.Prestranek, lO.Divača, ll.Seža-na 2, 12.Jadran. VRSTNI RED 88/89: l.Plama-Pur, 2.Forma B 2, 3.Vipava, 4.Portorož, 5.Pivka, 6.Sežana, 7.Forma B 1,8.Divača. Posnetek s sobotnega derbija naraščajnikov med Kontovelom in Jadranom NARAŠČAJNIKI / KONTOVELCI SO TOKRAT MORALI PRIZNATI PREMOČ Kolektivna igra je jadranovcem v derbiju prinesla presenetljiv uspeh MVP Sandi Zeriali, 36 točk - V državnem prvenstvu katastrofa borovcev Ferfolja in tovariši ohranili do zvoka sirene. Jadranovci, ki so dosegli tretjo zaporedno zmago, so dokazali v zadnjem obdobju ogromen napredek glede na prvi del prvenstva, zlasti pa so se izkazali s skupinsko igro v napadu. To je podčrtal tudi zadovoljni trener Roberto Jakomin: »Vsa ekipa je igrala kolektivno dobro, metali smo natančno, v lepem dvoboju pa smo presenetljivo, toda zasluženo zmagali. Mislim, da ekipa dobro napreduje, vesel pa sem posebno za Sandija Ze-rialija, ki je bil najboljši na igrišču in je končno zaigral kot zna.« Kontovelci so s svoje strani opravili korak nazaj. S prikazano igro so nekoliko razočarali, spoprijeti pa so se tudi z razpoloženimi jadranovci, ki so biti tokrat malo pri-sebnejši ravno v zaključnem delu. »Naš pristop do tekme je bil napačen, saj smo podcenjevali nasprotnike in tudi med tednom se nismo pripravili najbolje. Tokrat je jasno odpovedala obramba. Prvič smo namreč prejeli 96 točk, poleg tega pa smo dopustili neverjetno število skokov jadranovcem. Oni so po mojem mnenju odigrali dobro tekmo in pokazali predvsem več Zelje do zmage«, je dejal Kontove-lov trener Jure Krečič. O tekmi velja Se omeniti lepo igro (napada sta popolnoma prevladala nad obrambama), ki je vladala na derbiju v Domu »Ervatti«. Med posamezniki je pri Jadranu izstopal že omenjeni Sandi Zeriali, pri Kontovelu pa sta bila spet najboljša Žiga Ražem in Omar Turco. DRŽAVNO PRVENSTVO Bor Friulexport-UBC Latte Carso Videm 51:96 (26:46) Bor: Posar 10, Floridan 12, Požar, Jevnikar 14, Kralj 9, Rebula 2, Bulato-vič, Krčalič, Madonia. Trener: Jogan PM: 9:18 V tem kolu so borovci po seriji spodbudnih nastopov (zmagi proti šibkima Pordenonu in Fiumi-cellu ter časten poraz z dobro igro v Zoppoli) postregli z res katastrofalno košarkarsko predstavo. Proti sicer zelo solidni ekipi iz Vidma so se naši v bistvu borili le do 4.minute, ko je bil izid 9:7. Zatem pa so se vdali premoči gostov in zaigrali povsem pasivno, brez vsakršne reakcije in volje do igre. Nasprotniki so neovirano zadevali, skakati na odbite žoge in večali prednost, v Borovem tabora pa so zatajiti prav vsi igralci (le mladi Ivan Kralj se je na trenutke upiral gostom). Res je, da so naši visoko plačali telesni in višinski davek proti objektivno premočnemu tekmecu, vendar za tak polom ni opravičil. Izgubi se namreč lahko na več načinov. V prihodnjem kolu bodo naši gostili prvou-vrščeno ekipo, tržaški Li-neltex. Trener Matija Jogan nam je povedal, da upravičeno pričakuje od vseh fantov značajno reakcijo. Takih predstav, kot je bila sobotna, ekipa absolutno ne sme ponoviti. (nš) OSTALI IZIDI: Itala San Marco Gradisca-Poli-sigma Zoppola 76:67, Arniči del Basket PN-Fiu-micello 91:68, Pallacanestro TS Lineltex-Inter-mek Cordenons 74:58. VRSTNI RED: Pall. TS 24, Gradišča in Zoppola 16, UBC UD 14, Cordenons 10, Bor Friulexport 8, Arniči PN in Fiumicello 2. DRŽAVNO PRVENSTVO Kontovel-Jadran 92:96 (43:46) Kontovel: Nabergoj, Matiacic 14, Stoka 3, Ražem 33, Turco 33, Bukavec 2, Zavadlal 7. Trener: Krečič TRI TOČKE: Ražem 2, Stoka 1 Jadran: Favento 3, Zeriali 36, Sancin, Starec 21, Vaitho 12, Ferfolja 12, Daneu 2, Barazzutti. Trenerja: Brollo in Jakomin TRI TOČKE: Favento in Ferfolja 1 Jadranova vrsta je v izredno lepem in živahnem derbiju presenetljivo, a zasluženo premagala Kontovelce in se jim tako oddolžila za poraz iz prvega dela prvenstva. Čeprav sta imela trenerja na razpolago majhno število igralcev, je bila tekma lepa in borbena od začetka do konca, vsi nastopajoči pa so dali vse iz sebe. Potek je bil stalno uravnovešen, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu in vse do konca je bil razplet negotov. V končnici so vendarle prevladali jadranovci, ki so z boljšo kolektivno igro pridobili 6-8 točk prednosti. V zaključku je bila odločilna ravno ta rahla prednost, ki so jo TORKOV POGOVOR Mario Adamič: »Pri delu z mladimi dober vzgojitelj nikoli ne ve toliko, da bi lahko rekel: zdaj pa vem vse!« i - -1 6* ■■■■ Bojan Pavletič Nekoč so bili učitelji pomembne osebnosti v okolju, v katerem so živeli, saj so -poleg svojega osnovnega poklica - vzgajali ljudi tudi v sadjarstvu, čebelarstvu, vodili so pevske zbore, režirali igre itd. Tako je bilo nekoč. Če bi Mario Adamič živel v onih časih bi bil prav tak. V to sem prepričan. Toda učitelj Adamič živi danes. Ni samo zavzet poučevalec in vzgojitelj, amak tudi sin današnjega časa, ko je izvenšolsko delo odraz sodobnih družbenih tokov in interesov. Med temi pa zavzema vidno mesto tudi šport. Zato je naš današnji sogovornik z dušo in telesom - ob šoli - zapisan predvsem športu. Gospod učitelj, izhajate s Tržaškega, stanujete na Goriškem, ste bolj Tržačan ali Goričan? Ne eno, ne drugo. Stanujem res v Tržiču, toda moja vas je Praprot, ki leži sicer na Tržaškem, toda jaz sem predvsem Kraševec. Se prištevate še med mlajšo ali pa že med srednjo generacijo naših šolnikov? O, že kar med starejšo! Pred nekaj leti je namreč odšlo v pokoj precej učiteljev in tako sem se na šoli pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer sem tedaj učil, nenadoma znašel kot najstarejši med kolegi. Pa tudi sedaj je le malo starejših od mene. Ste poučevali na mnogih šolah? Ne, le na dveh. Po svetoivanskem obdobju sem prišel v Devin, kjer poučujem še sedaj. Glede na vašo sedanjo športno zavzetost sodimo, da ste se s to dejavnostjo ukvarjali že v svoji mladosti. Da, seveda. Pri proseškem Primorju sem bil v mladinskih ligah vratar in to kar deset let. Igral sem tudi pri Fossalonu, eno leto pa tudi za barve Krasa, pri katerem sem leta 1985 prevzel tudi dolžnost trenerja mladinske ekipe. Če nas podatki ne varajo sodite med zelo redke učitelje, ki se ob svojem osnovnem delu ukvarajajo v pošolskem času tudi s trenerstvom in sploh športnim aktivizmom. Je tako? Res je. Med moškimi, mislim, da se s trenerstvom ukvarja le še Stojan Corbatti pri košarki, potem sta med Solnicami tu še Miličeva, Mevljeva, morda še katera, v nobenem primeru pa jih ni dosti. Zakaj je tako? Poleg subjektivnih so tudi objektivni vzroki. Gotovo je zelo pomemben razlog za nizko število učiteljev med trenerji tudi dejstvo, da bi moral trener vaditi tudi v času, ko ima pouk ali pa potovati z ekipo na tekme, ko mu tega šolska obveznost ne dopušča. So pa prisotni verjetno še drugi vzroki. Ste tudi eden redkih učiteljev, ki ste se za opravljanje svojega poklica - točneje za šolsko telovadbo - še dodatno izpopolnjevali in to na lastno pobudo? Pri tem poslu nikoli ne veš toliko, da bi dober vzgojitelj lahko rekel: zdaj vem vse. Se vedno rad dopolnjujem svoje znanje, a ga tudi posredujem drugim. Predaval sem na IRSAE. Zdaj že tretje leto treniram v Ribiškem naselju ženski nogomet, kar je bilo za mene povsem novo področje in tudi tukaj sem se moral dodatno izobraževati. Zlasti zato, ker sem želel tudi v to zvrst bolj poudarjeno vnesti vzgojno misel, na katero pri ostalih trenerjih nisem naletel. So naši zamejski trenerji sploh pedagoško dovolj usposobljeni? Menim, da mnogi, ki vadijo nogomet, niso niti strokovno, saj velika večina nima niti trenerskega izpita. Prav pred kratkim sva s prof. Tulom ugotavljala, kakšna škoda je, da se v nogometni trenerski posel ne vključujejo v večji meri absolventi ISEF-a. Ali naše učiteljišče da dovolj osnove za vaše telesnovzgojno delo (tu mislimo predvsem na šolo)? Mislim, da nudi te osnove dovolj (govorim, seveda, z izkušnjo absolventa, ki je končal šolanje pred dvajsetimi leti). Toda za delo v šoli se je treba kljub temu še dodatno izobraževati. Je v naših šolah dovolj gibalne vzgoje? Po učnem načrtu naj bi je bilo najmanj dve uri tedensko. To bi morda zadostovalo, če bi bili izpolnjeni vsi ostali pogoji. Toda večina šol je brez telovadnic, ni nujnih rekvizitov, če je vreme slabo moramo ostati v razredu in to je res hudo. Kaj menite o zgodnji športni specializaciji naših otrok? “Imam (poleg hčerke) sina, za katerega sem se odločil, da do desetega leta ne bo igral nogometa. Dal sem ga k minibaske-tu, vendar se tu nisem odločal po športni zvrsti, ampak po trenerju. Dovolil sem mu igrati minibasket zato, ker ga uči res odličen pedagog. Veste, teorija je tukaj eno, praksa pa povsem nekaj drugega, zato menim, da ni toliko pomembno kdaj in kaj, kot kdo in kako uči otroka. Pa še nekaj: res težko je tukaj imeti opravka tudi s starši, ki ne vidijo vzgojnega pomena športa pri svojem otroku, ampak hočejo pri njem predvsem čim hitrejši vrhunski rezultat, ne glede na ceno, ki bi jo pri tem otrok gotovo plačal. Ste opazili kako razliko med vaškimi in mestnimi otroki? Bistvene ne, morda so vaški otroci pri športu bolj neposredni od mestnih. Kaj pa med dečki in deklicami? Tudi tukaj ni večjih razlik, zlasti v nižjih razredih. No, morda je določena razlika le v tem, da ponekod starši še menijo, da šport za deklice ni najprimernejša dejavnost. Take deklice so včasih bolj zadržane od dečkov. Pa še to: če bi danes ustanovili klub zamejskih učiteljev-trenerjev, koliko članov bi štel? No, s seštevanjem tu ne bi imeli velikih težav. Toda reči moram, da zanimanje za to med mlajšimi je. Za tečaj o gibalni vzgoji v nabrežinskem ravnateljstvu se je od 30 učiteljic javilo kar 12. Zlasti mlajše, ki so ali pa so bile aktivne športnice bi gotovo pristopile k takemu delu, če bi jih kdo motiviral. V to sem prepričan. Gospod Mario, hvaležni smo vam za vaš optimizem. Upajmo le, da nam ne manjkajo tudi - motivatorji. ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR Učinek treniranja na okostje Kosti služijo človeškemu orga-I nizmu kot ogrodje, na katerega so pritrjene mišice; tudi drugim orga-[ nom služijo kot opora. Kostno sklepni sistem imenuje-I mo pasivni del gibalnega aparata -aktivni del pa so mišice in živci. Ali vplivajo telesne vaje tudi na rast in trdnost kosti? Odgovoriti moramo protrdilno, kajti z vajami se krepi gibalni aparat kot celota. V letih razvoja, zlasti v otroških letih, ko so kosti se razmeroma mehke in prilagodljive, so gibalne aktivnosti velikega pomena, ker povečujejo trdnost kosti, formirajo pravilno držo telesa in preprečujejo nastajanje raznih deformacij. Z leti nastopa proces kostenenja (osifika-cije) in moremo s telesnimi vajami vplivati le še na trdnost in gibljivost sklepov. Izkušnja, da je staro drevo težje zravnati, velja tudi za posledice večletne slabe drže telesa. S telesnimi vajami lahko vplivamo na rast nove kostnine. Obremenitev ne sme biti prevelika, tudi ne enostranska in dolgotrajna, temveč zmerna, vsestranska, raznovrstna, kratkotrajna in pogosta, kakršna je v otroških in mladinskih igrah v obliki tekanja, skakanja, metanja in lovljenja. Prav zaradi normalne rasti otroci ne smejo težko delati ali prenaporno trenirati. Živahno gibanje pospeši krvni obtok in tako doteka tudi več krvi v pokostnico, v notranjost kosti in okrajke. Vpliv gibalne aktivnosti na rast v višino so ugotovili z naslednjim poizkusom: povprečna višina fantov, starih štirinajst in pol leta, je znašala 142 cm; po treh letih so se potegnili športniki na 168 cm, nešportniki pa na 164 cm. Fantje, ki se niso ukvarjali z aktivnim gibanjem so potemtakem zaostali v rasti za 4 cm. Svariti moramo pred takimi vajami za mišično moč, ki pomenijo za mlad, razvijajoči se organizem preveliko obremenitev. Nekatere prenaporne vaje lahko zavirajo ali celo ustavijo rast kosti v dolžino. Z gibalno aktivnostjo je možno vplivati na pravilno držo telesa, možno pa je tudi nekatere okvare v strukturi okostja odpravljati. Napake se pojavljajo največkrat v hrbtenici (patološko izkrivljenje v stran, naprej ali nazaj) in v stopalih (ploska stopala). Zato sodi skrb za pravilno držo telesa, za enakomerno krepitev mišic trupa (posebno hrbtnih) in za utrjevanje stopalnih mišic med temeljne naloge mladinske telesne vzgoje. Franko Drasič PODBONESEC / OBČNI ZBOR PLANINSKE DRUŽINE BENEČIJE Dmštvo, ki sev Benečiji vse bolj uveljavlja Skorajšen pričetek gradnje koče na Matajurju V prostorih gostilne »Alla Trota« v Podvarščah pri Podbonescu (Beneška Slovenija) so se minuh petek na rednem ohčnem zboru zbrali člani in prijatelji Planinske družine Benečije. Skupščino tega razmeroma mladega društva lahko opredelimo kot izjemno uspešno, saj so s tako številno prisotnostjo svojih elanov lahko pohvali ma-lokatera naša športno-rekreacijska sredina. Pa tudi nasploh postaja Planinska družina Benečije ena najmnožičnejših in vsestransko prodornih organizacij beneških Slovencev, saj njeno delovanje sloni na razvejanih in raznolikih oblikah dejavnosti. Občni zbor je vodil predsednik društva Igor Tuli, ki se je v svojem dolgem nagovoru dotaknil vseh uspešno izvedenih pobud pa tudi težav, s katerimi se je društvo srečalo v minulem letu. Poleg srkbi, ki ga društvo polaga v utrjevanje slovenskega jezika, je predsednik izpostavil odlične stike, ki jih Planinska družina goji z obmejnimi in zamejskimi planinskimi društvi, pa tudi s Planinsko zvezo Slovenije, v katero "se je beneško društvo pred nedavnim včlanilo. Nekoliko slabše je orisal stike s krajev- nim in deželnim CAI-jem, ki so sicer boljši kot pred leti, a vendar še zdalež niso dosegli zadovoljive ravni. Tuli je izrazil obžalovanje ob dejstvu, da je vidljivost tako slovenske RTV kot tudi slovenskih programov RAI v Benečiji zelo slaba, kar seveda neugodno vpliva na jezikovni in tudi širši družbeni razvoj beneškega človeka. Svoj poseg je predsednik zaključil z novico, da so lani med člani društva opravili nabirko ter nabrani denar izročili družini iz Drežnice, ki ji je lani potres poškodoval hišo. V naslednji točki dnevnega reda je podpredsednik društva Dante Cencig prikazal in podrobno orisal načrt na skorajšnji pričetek gradnje planinske koče na Matajurju. Iz Cencigovega izvajanja smo izvedeh, da je 2.900 kv. m veliko zemljišče društvu darovala družina Batistič in se nahaja na po-dočju Matajurja na višini 1550 m, tj. kakih sto metrov niže od vrha beneškega očaka. Koča sicer ne bo posebno velika, imela pa bo dve nadstropji s skupno približno 60 kv. m. Poleg prostora za družbene dejavnosti, bo koča razpolagala se s kakimi 35 ležišči. Elektriko bodo pridobivali s pomočjo sončnih cehe, vetra in z generatorjem, madtem ko bodo za pitno vodo uporabljali filtrirano deževnico. Ce bo vreme ugodno, bodo z gradbenimi deli pričeli na pomlad in ker so.se odločili za pre-montažno varianto si nadejajo, da bo koča končana v razmeroma kratkem času. Predsednik Tuli je »skoraj« zago- tovil, da bodo Silvestrovanje 1999/2000 priredih v lastnih prostorih na Matajurju. Finančno stanje je prikazala blagajničarka Romina Cencig, ki se je tudi zahvalila vsem ustanovam, organizacijam in posameznikom, ki so prispe-vali v sklad za gradnjo koče, nakar so občni zbor pozdravih številni gostje, in sicer: predstavniki društev iz Kobarida, Tolmina, Brd in Nove Gorice ter Lojze Abram za SPDT in Miran Cotar za SPDG. Vsi so pohvalili vztrajnost, požrtvovalnost in vnemo beneškega društva ter obljubili, da bodo z udarniškim delom priskočili na pomoč pri gradnji matajurske koče. V imenu ZSS-DI pa je pozdrav prinesel Marko Lutman, ki je z voščilom ob skorajšnji gradnji koče beneškim planincem zaželel, da bi v prihodnosh še bolj uredili stike med tremi zamejskimi društvi, zlasti še ob morebitnem prirejanju skupnih planinskih shodov. Na glasovanju za nov društveni odbor so bili izvoljeni: Dante Cencig, Romina Cengic, Livio Floreancig, Susy Guion, Graziano Specogna, Lia Speco-gna, Igor Tuli in Alvaro Zantovino. Porazdelitev društvenih zadolžitev bodo opraviti v naslednijh dneh. Sledila je družabnost s prikazom številnih dia-posnetkov z raznih vzponov in pohodov, večer pa se je zaključil na najbolj primeren način: s harmoniko in lepo slovensko pesmijo. (VIP) Na stiki: Igor Tuli in David Cencig ŠPORT Torek, 9. februarja 1999 ATLETIKA / OB ROBU DEŽELNEGA TEKMOVANJA V KROSU SMUČANJE / V DEŽELI AD Bor niza dobre uspehe a brez slovenskih atletov Naša društva »rešujejo« tekmovalno sezono FISI Zaradi kadrovske šibkosti je novačenje sil med našo mladino težavno - V Selcah dobri uvrstitvi Roberte Mačehi in Chiare Pasian SK Brdina in SK Devin prireditelja preloženih tekem - Sibilla peti V Selcah (Ronke) je bilo v nedeljo deželno ekipno prvenstvo v krosu. Tekmovale so mladinske kategorije in ob odhCni organizaciji in lepem vremenu se je na startu razvrstilo okob 400 tekaCev in tekaCic v treh moških in ženskih kategorijah. Spričo zelo masovne udeležbe društev iz nižinske Furlanije (Videm in pordenonska pokrajina), ki so med drugim dokaj specializirana prav v tekih na srednje proge, je bil izkupiček presenetljiv. Če izvzamemo kategoriji začetnikov, ki sta nastopih le demonstrativno, sta dva od štirih prvenstvenih tekov ostala kar v goriški pokrajini, eden je šel v Trst, preostati pa je konCal v Karniji, enoti, ki si z resnim delom vztrajno utira pot proti deželnemu vrhu. Tekmovanje je bilo zelo uspešno tudi za AD Bor, ki je nastopilo s šestimi enotami. Bolezen je udeležence sicer nekoliko oklestila, izkupiček pa je bil dober, morda celo zelo dober. Upoštevajoč tržaško pokrajinsko merilo sta biti dve atletinji Bora na naslednjih boljših mestih za edino zmagovalko iz Trsta. Roberta Mačehi je med kadetinjami osvojila Četrto mesto, Chiara Pasian pa je bila med deklicami peta. Deželno ekipno prvenstvo je bilo tudi priložnost za vpogled v stanje kluba, ki je v zadnjih letih iz narodnostnega vidika korenito spremenil sestav svojih tekmovalnih moCi. Kot je svoj Cas že omenil predsednik društva Duško Švab, sprejemanje atletov druge narodnosti v naša športna društva ni veC tabu. To je sicer res. Dejstvo pa je bolj opravičljivo pri ekipnem športu in manj opravičljivo pri posameznih zvrsteh. Danes je v Trstu atletika med nami omejena le na nekaj posameznikov in večina le-teh ne nastopa pri Boru. »Enostavno ni nobenega odziva,« pravi Švab, ki se zaveda nenormalnoti položaja, istočasno pa dodaja, da skoraj vse delo sloni na njemu samemu. Struktura kluba je sedaj taka, da ne omogoča sistematičnega dela n. pr. na nižjih srednjih šolah, iz katerih je svoj Cas preko različnih propagandnih pobud prihajalo jedro naraščaja. Kako iz tega začaranega kroga? Odgovora za sedaj ni. Jasno pa je, da AD Bor tako kot je danes, služi skoraj izključno kot seme za morebitno poživitev delovanja oziroma za nepretrganost tekmovalne tradicije kluba kot takega, (kb) Rezultati krosa: deklice: 1. Bonazza (Fincan-tieri Trst) 3:43; 5. Pasian (Bor) 3:58, 12. Croce (Bor) 4:08; ekipno (16 društev): 5. Bor. DeCki: 1. Ursella (Gradišče) 5:46, 30. Puzzer (Bor) 7:09. Kadetinje: 1. Linossi (Moggio) 5:36, 4. Mačehi (Bor) 5:45, 10. Sabbadini (Bor) 6:36; ekipno (13 društev): 6. Bor. Na sliki: Roberta Mačehi (ADBor Odlični meti Biserke Cesar Na deželnem tekmovanju v metih v Vidmu se je posebno izkazala Biserka Cesar (Cus Trst). V metu kopja je zmagala z rezultatom 35, 52, kar tudi presega normo za nastop na DP. Atletinja, ki je že lani zablestela na državnem prvenstvu za kadetinje (2. mesto s 40, 35 m) nastopa letos v višji starostni kategoriji narašCajnic, kjer kopje tehta 600 gr. proti 400 iz lanske sezone. Nedeljski rezultat je bil nekako pričakovan na podlagi pokazateljev iz treninga. Ista atletinja je v Vidmu dosegla tudi 30, 74 v metu diska, kar je nov osebni rekord. Krstni nastop je v Vidmu zabeležila Laura Der-ganz, ki je bila peta v disku (24, 07 m) in tretja v kladivu (25, 71 m). Na dvoranskem tekmovanju v Šempetru je pred dnevi Biserka Cesar dosegla naravnost presenetljivo znamko v krogli. 4-kg orodje je sunila kar 10, 72 m daleč. Tudi ta dosežek je boljši od norme za DP. (kb) V nedeljo je smučarski klub Brdina na Trbižu organiziral slalomsko tekmovanje za kategorijo cicibanov obeh spolov, ki je veljalo za Trofejo Cartificio Ermolli. Skupno je nastopilo 40 fantov in 22 deklet. Od naših smučarjev se je najboljše odrezal elan SK Devin Alessio Sibilla, ki je na koncu pristal na 5 mesto (po treh tekmah je skupno 3.). Dobro se je izkazal tudi Daniel Simonettig (SK Brdina), ki je bil na koncu 11. Kar se pa tiče ženskega dela tekmovanja je edina naša smučarka, in sicer Neža Milic (Brdina), zasedla konCno 21. mesto. Trofejo je osvojil smučarski klub Monte Lussari, ki je dosegel najboljše uvrstitve. O samem tekmovanju pa nam je Rado Šuber, načelnik odseka za alpsko smučanje pri Br-dini, povedal naslednje: »Slalom smo organizirati na prošnjo federacije in pa družbe Promotur, da ne bi še ta tekma odpadla, saj jih je do sedaj odpadlo že veliko. Kar se tiče samega tekmovanja je bila kvaliteta precej visoka, proga dobro pripravljena, edino mraz nam je malo nagajal. Udeležba ni bila zelo številčna, saj je slalom zelo tehnična disciplina in se z njo ukvarja malo otrok.« Ocibani: 1. Giacomo Siega 31, 44; (SCI C Al Monte Lussari); 5. Alessio Sibilla (SK Devin) 34.84; 11. Daniel Simonetig (SK Brdina) 39,04. Cicibanke: 1. Calipso Cesca (SC 70) 34, 76; 21. Neža Milic (SK Brdina) 46, 83. Tekmo je v soboto organiziral tudi SK Devin in sicer veleslalom za naraščajnike in dečke na Ne-vejskem sedlu. Tekmovanje je veljalo za Pokal Zadružne kreditne banke Doberdob in za zavarovalnico Alleanza Assicurazkrai. Tudi v tem primeru je šlo za ponovitev preložene tekme. Stojan Sosič, odgovorni za smučanje pri SK Devin, je pohvalil Promotur in traserja proge Della Meo. Kljub naglici so pripraviti veleslalomsko progo, vredno tega imena. Na zahtevnem spustu sta favorita Ca-pronijeva in Ursich z odstopom potegnila krajši konec. Najboljši čas sta dosegla Sandro Mori (Ci-meni) med naraščajniki (50, 52) in Alessia Segutin (Lussari) med deklicami (51, 66). Tekmovalci slovenskih društev so biti povprečni. Med deklicami je Mateja Piccini (Brdina) pristala na 10. mestu (1:01, 52), Martina Gantar (Devin) pa je bila 13. (1:04, 09). Med deda je bil Olaf Simonettig (Brdina) 21. (1:00, 79), med na-raSCajnicami pa sta Članici Brdine dosegli sledeči uvrstitvi: 13. Zane-ta Švara (1:03, 23), Francesca Roncelli 14. (1:12, 64. Med klubi je zmagal Monte Lussari. ATLETIKA / OD »KRIMINALKE« NA OPČINAH DO MNOŽIČNIH PRIREDITEV Kako je bilo včasih s prirejanjem krosov pri nas Kros, ali iz športne literature prvih povojnih let tek Cez dm in stm, je panoga, ki je med najbolj vezanimi na Človeka. S tekom se lahko v tem pogledu kosa samo še met kopja. V organiziranem športu je kros tisti, ki terja najmanj struktur, v bistvu nobene. Zanj je dobra gmajna, dober je travnik, dobra je kamnita steza. Skratka vse, kar nudi narava. Tesno prisotnost narave predvideva tudi pravilnik za atletska tekmovanja, ki v primeru krosa ne dopušča odpovedi tekmovanja zaradi vremenskih razmer. Domača atletika ni imela v svoji zgodovini številnih tekaCev. Bolj se je Usmerjala v tehnične panoge. Morda je v tem celo nekaj rasnega. Kot Slovani se lahko postavljamo v zelo širok krog (»NajveC sveta otrokom sliši Slave«), Ce iz tega kroga izluščimo atletske tekaCe ugotovimo, da jih je v svetovnem merilu razmeroma malo. So seveda izredne izjeme (Zatopek, Kuc), na splošno pa je doprinos Slovanov zelo skromen, medtem ko je velik v vseh tehničnih panogah. In še nekaj: ženske ne spadajo v to kategorijo in so v primerjavi z moškimi izjema. S krosi smo v bližnji preteklosti (obdobje organiziranega športa) sicer zaCeli vzporedno z drugimi športnimi panogami, največkrat pa je bil kros prvo srečanje potencialnega atleta s športom. Razlog je bil tudi koledarski: propagandna akcija za šole se je zaCela nekje po začetku pouka, v zimskem Času torej in to prav s krosom. Kot v bistvu edino domače atletsko društvo širšega razmaha je Bor krose prirejal na pretek in iz njih skušal črpati nove moCi za svojo tekmovalno vrsto. Tekmovanja so bila skoraj vedno namenjena šolskim zavodom, uspehi pa so biti samo delni. Organizacijske težave niso predstavljale ovir, vabila pa so čestokrat naletavala na gluha ušesa, ker so obstajale tudi potrebe po ščitenju lastnih vrtičkov. Ne gre sicer zanemariti dejstva, da so bile take prireditve zavarovalno nekrite. Temu navkljub so tekmovanja vCasih str- nila tudi po veC kot 200 udeležencev v treh starostnih (ati razrednih) kategorijah za fante in dekleta, tekmovali pa so seveda srednješolci. Dve masovni prireditvi sta na primer biti konec leta 1976: v Nabrežini sta samo šoti »Fran Levstik« in »Igo Gruden« zmogli skupno kar 128 nastopajočih, ostale šole na stadionu Prvi maj pa 98 enot. Spomladi leta 1977 je priredil Bor nov kros, tokrat na Opčinah. Na progi ob državni cesti med Opčinami in Bani je nastopilo kar 206 deklet in fantov. Za spomin naj povemo, da je na ekipni lestvici tedaj zmagala proseška šola Frana Levstika, ob robu katere se je istega leta tudi rodil atletski klub v sklopu FIDAL. Med udeleženci tistega masovnega krosa so bili med drugimi Andreina Menegatti, ki je nato usmerila svoje športno delovanje na plavanje, Gorazd PuCnik, ki z 11. mestom ni dajal slutiti bodoCe blesteče kariere in Fabio Candotti, nogometni pojem kriške Vesne. Izredna je bila udeležba na krosih spomladi leta 1979. Na predhodnih tekmah v Križu in na Ko-lonji je nastopilo po 120 oziroma 122 tekaCev in tekaCic. Med udeleženci je bil tudi danes priznani nogometni mister Miloš Tul (5. v svoji kategoriji). Sklepno tekmovanje na Opčinah (17.3.79) je Bor obogatil z vabilom šolama iz Hrpelj-Kozine in iz Modene, nastopalo pa je skupno 186 atletov. Udeležba šole iz Modene je v dveh kasnejših letih obrodila nekaj zelo pozitivnih izmenjav. Tekmovanja v krosih so se nadaljevala tudi v naslednjih sezonah, skušalo pa se je nuditi tudi nastope v drugačnih panogah. Udeležba na krosih se je redčila, v celotnem sklopu tekmovanj je pa ostajala še vedno zelo visoka. Bor se je loteval tudi organizacije zahtevnejših pobud, na primer mednarodnega tekmovanja. Že leta 1966 je priredil kros v Nabrežini, ki pa tehnično ni posebno uspel. V špartanskem duhu je bil namreč speljan po preveč kamnitih tleh, kar je oviralo tek s šprintericami. Naslednje leto so se organizatorji bolj potrudili in progo speljali skoraj izključno po travnatih tleh s tem, da so dobesedno podrli nekaj tudi masivnih kraških razmejevalnih zidkov. Podiranje in ponovna postavitev le-teh je predstavljalo najveeji napor. Ob pokroviteljstvu devinsko-nabrežinske občine in ob pomoči se-sljanske turistične ustanove je tekmovanje odlično uspelo. Na startu je bila celotna deželna elita, več pa je bilo tudi tekaCev iz Avstrije, medtem ko so iz Slovenije prišli vsi najboljši. Tako zasledimo med mladinci Celjana Petra Sveta, ki se je kasneje razvil v vrhunskega tekaCa in je še danes rekorder Slovenije. Na teku v Nabrežini se je sicer Svet uvrstil na konCno šesto mesto. Med elani je prvo mesto osvojil drugi Celjan Drago Žuntar, tekač, ki je bil nekaj Časa med najboljšimi v Evropi na 10000 metrov. Omenjeni kros je bil na sporedu 19. marca 1967, starter teka naraščajnikov pa je bil tedanji devinsko-nabrežinski župan Drago Legiša. Zadnji organizacijski podvig je Bor izvedel pred nekaj leti v Zgoniku. Prevzel si je organizacijo deželnega ekipnega prvenstva in udeležencem nudil izredno lepo in raznoliko progo, kar je izjemno v primerjavi z enoličnostjo povsem ravninskih prog iz Furlanije. Sploh je Bor v Trstu tisto društvo, ki z lahkoto neposredno naveže stike z lastniki zemljišč za uporabo travnikov. V zgodovini Borovih krosov najdemo tudi manjši incident, v slogu tistih, ki se vCasih dogajajo na nogometnih tekmah naših društev, ko je sodnik »Cm« predvsem v svojem mišljenju. 1. marca 1964 je bilo ob moCni burji pokrajinsko prvenstvo na Opčinah, s ciljem na nogometnem igrišCu ob državni cesti. Tek mladincev je na papirju prišteval borovcu Stojanu Sancinu (na sliki spodaj) vlogo favorita. Sto metrov pred ciljem je kazalo, da se bodo predvidevanja izpolnila: lahkemu Sancinu pa je burja povzročala težave, poleg tega je morda začel tudi prezgodaj šprintati. Vidno se mu je približeval zasledovalec, v finišu pa je borovec vseeno s prsi prvi pritekel v cilj. O tem ni bilo dvomov, presenetljivo pa so sodniki dodelili prvo mesto zasledovalcu, cigar klub je bil v posebnih odnosih s sodniško garnituro, le-ta pa ni bila do slovenskega društva posebno dobro razpoložena. Delegat Bora je najavil priziv in ga v pisni obliki do po-tenkosti razčlenil. Poleg tega je delegat slovenskega društva imel na razpolago tudi filmski posnetek. Po nekaj dneh je bilo v uradnih rezultatih prvo mesto le dodeljeno Stojanu Sancinu, ne da bi filmski posnetek sploh prišel v poštev, saj je bila zloraba očitna in sodniki niso hoteti tvegati obtožbe pristranskosti. Zadovoljstvo te diplomatske zmage sta že na terenu dopolnila Duško Švab, ki je bil med mladinci tretji in Aleksander Košuta z drugim mestom med naraščajniki. Bruno Križman NOGOMET / PO NEDELJSKEM KOLU V A LIGI Lozio postaja glavni kandidat za naslov Bafistuta«ouf« - Edmundo na karneval v Rio LAZIO BLIŽJE - Z deveto zaporedno zmago, tokrat na domačem igrišču proti Perugi, je Lazio Horentini tik za petami. Ponovno sta bila za rimsko moštvo uspešna Vieri in Salas. Perugia se je dobro upirala in tudi prva povedla, toda sodnik je spregledal, da je bila žoga že preko Črte. Najverjetneje pa se končni izid ne bi spremenil, kajti v tem trenutku je skoraj nemogoče iztržiti točko Eriksonovi armadi, tako da postaja prav Lazio najresnejši kandidat za naslov. Težko se mu bo upirala Fiorentina, kateri se je med tekmo z Milanom poškodoval kapetan Batistuta. Hudi poškodbi Argentinca (približno štirideset dni mirovanja), pa se je pridružil muhasti Edmundo (na sliki AP), ki je meni nič tebi nic odločil, da odide v Rio na pustno rajanje, in na tak način pokazal svojo navezanost na vijoličasto majico, predvsem pa je v težkem trenutku pustil soigralce na cedilu. Milan je pokazal ponoven rahel napredek v igri in bi zaslužil veC kot remi v Firencah. Med ostalimi zasledovalci sta navdušila hiter in Parma. Cmomo-dri so po zaslugi razpoloženega francoskega Armenca Djorkaeffa (trije goli) brez težav strli odpor Empolija, Parma pa je slavila 4:2 kar sredi Turina proti Juventusu. Malesani je bil po tekmi izredno zadovoljen ter potrdil, da bo tudi Parma poskusila osvojiti »scudetto«. VICENZA SLAVILA - Zamenjava trenerja je v taboru Vicenze že obrodila sadove, saj so proti Piacenzi varovanci novega trenerja Reje zmagali z golom Ambrosettija. Tako so dohiteli prav Piacenzo, s katero bi se v tem trenutku pomerili v dodatnem srečanju za obstanek. Vse bolj preseneča Venezia, ki si je tokrat privoščila Romo. Tudi tokrat je zadel v Cmo Maniero, M je tako v letu 1999 dosegel že osem golov. Iz ponov- I :■ ' - ■ I ~~ nega prihoda Spalettija na klop Samp-dorie pa se je izcimil le remi brez golov proti Cagliariju. UDINESE SREČNO - Preseneča, da se Pozzo ni zagnal nad sodnike tudi po tekmi s Salemitano. K zasluženi zmagi Udineseja je namreC pripomogel tudi mož v Črnem, ki ni dosodil dveh enajstmetrovk za Salernitano. Enostavno nihče ni nezmotljiv, v teku celega prvenstva pa se napake veC ah manj izničijo, tako da je katerakoli vrsta napada na sodnike neupravičena.... NOVI NEREDI - A s tem se žal vsi ne strinjajo. Tudi ta konec tedna je namreC prišlo do obsodbe vrednega dogodka, tokrat v B-ligi na tekmi med Cremone-sejem in Reggiano. Sodnik Bonfrisco je namreC v 95. minuti srečanja dosodil najstrožjo kazen v korist gostov, takoj po uspešni izvedbi pa zaključil tekmo. Na hodniku pod tribunami se mu je približal ekonom Cremoneseja in ga udaril s pestjo. Televizijske kamere so snemale dogodek, tako da bo Cremonese nedvomno odigral nekaj tekem na nevtralnem igrišču in plačal slano globo. SLABOST - Med nedeljsko tekmo proti Pescari je obšla trenerja Napolija Ulivierija slabost, toda trmasti trener ni dovolil, da bi ga odpeljali z rešil-cem v bolnišnico. Zdravniki so potrdili, da ni nič hujšega, tako da bo Ulivie-ri že danes vodil trening. PORAZ TRIESTINE - Triestina se vraCa brez točk iz najbližjega gostovanja sezone. Sandona je povedel po petih minutah igre in nato s hitrimi protinapadi spravljal v težave tržaško obrambo, kjer je zlasti »izstopal« visoki Sala. V obdobju očitne terenske premoči Triestine pa je Sandona podvojil; Časa je ostalo le za Častni gol vedno nevarnega Gubellinija. Triestina je tekmo zaCela brez poškodovanega Crinitija in drugih pomembnih igralcev, po nekaj minutah pa je moral igrišče zapustiti še poškodovani Me-lucci. Zamenjal ga je mladi Princivalli, ki je eden izmed zelo redkih igralcev, ki prihajajo iz mladinskega sektorja Triestine. Morda je prav to edina razveseljiva vest za tržaške nogometne navdušence. (I.F.) KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Črna nedelja za Sdag in Lineltex Goričani izgubili z edinim tekmecem za obstanek - V A2 ligi Tržačani padli v Bielli TEAMSVSTEM ZLAHKA -Kinder je po zmagi v italijanskem pokalu tokrat prepustil brez večjega boja zmago v derbiju Teamsystemu, ki ga je tako ponovno dohitel na drugem mestu. Na igrišCu so si nasproti stali igralci dveh najbogatejših ekip (skupno okrog 100 milijard investicij), vključno z zadnjima nakupoma Edvvardsom (ki je bil najboljši pri Kinderjil) in Basilejem (z dobro igro je opravičil 15 milijard odškodnine, ki jih je Team-system odštel Zucchettiju). Igra tokrat ni bila zelo lepa, predvsem igralci državnega prvaka pa niso pokazali veliko. Deloma jih gre opravičiti, ker nastopajo kar na treh frontah (italijansko prvenstvo in pokal ter evroliga). Teamsystem pa je dosegel že četrto zmago proti someščanom v tej sezoni (dve v prvenstvu, eno v superpokalu in eno v evro ligi). V A-2 SE NIC ODLOČENEGA -Montecatini se je oddolžil za poraz v Trstu in zanesljivo premagal Šcavolini, a izgubili so tudi vsi ostali zasledovalci: Bini je v totalni krizi klonil v Forliju, ki se nevarno približuje prvi skupini skupaj z Jesijem, Reggio Calabria v še večji krizi pa je doma izgubila s Pozzuolijem. Nič boljše se ni odrezal Lineltex, ki bo sedaj odločilno tekmo za tretje mesto verjetno odigral Cez dva tedna v Reggio Calabrii. LINELTEK TRST - Tržačani proti Bielli razen prvega dela polčasa, ko so zaostajali že za 11 točk, niso odigrali slabo, v primerjavi s zadnjim nastopom proti Montecatiniju pa v drugem polčasu niso znali zadati odločilnega udarca, potem ko so bili veC Časa v vodstvu. Odločilnega pomena za poraz sta bili peti osebni napaki leaderjev Laezze in Alibe-govica v podaljšku. SDAG GORICA - Goričani so v eni najpomembnejših tekem sezone žal potegnili krajši konec. Proti (sedaj edinemu) tekmecu za obstanek so bili stalno v zaostanku, tako si bodo morali obstanek prislužiti v naslednjih šestih (precej težkih) nastopih (k sreCi imajo v medsebojnem obračunu pozitivno ko S razliko). Najboljši strelec v goriških vrstah je bil Mian (14 točk). STRELCI - V A-l ligi se je lestvica strelcev po zadnjem kolu spet spremenila: Se vedno vodi Esposito (Termal Imola, 490 točk, povprečno 24, 5 na tekmo) pred VVilliamsom (Benetton, 419 točk) in MršiCem (Varese, 415 točk, tokrat ni igral). V A-2 ligi je na vrhu Se vedno Monroe (Montana, 562 točk, povprečno 26, 8) pred Haynesom (Sassari, 459 točk) in Dawsonom (Šcavolini, 450 točk). SLOVENCI - Tokrat sta v A-2 ligi igrala s spremenljivo sreCo AlibegoviC (19 točk) in Lokar (3 točke). V A-l ligi pa je FuCka (14 točk) poleg zmage v derbiju dobil še osebni dvoboj z Nesterovicem (tokrat le 6 točk). Tušek (Pepsi) je dosegel 14 točk, Chiacig (Zuc-chetti) pa 8. BERNARDI - Videmski Bernardi je dosegel še eno zmago 69:61 proti Trevigliu na tujem (Ober-dan 11 točk) in se pomaknil Se ipesto vise na lestvici BI lige. Sedaj deli šesto mesto. Marko Oblak Neoeum m Neoetm m meim m mam m Neoam m Lazio samo še točko za Fiorentino IZIDI 20. KOLA V NOGOMETNI A LIGI: Bologna - Bari 3:1, Fiorentina - Milan 0:0, Inter - Empoh 5:1, Juventus - Parma 2:4, Lazio - Perugia 3:0, Sa-lemitana - Udinese 1:2, Sampdoria - Cagliari 0:0, Venezia - Roma 3:1, Vicenza - Piacenza 1:0. VRSTNI RED: Fiorentina 42, Lazio 41, Parma in Milan 37, Inter 34, Udinese 30, Roma in Bologna 28, Juventus 27, Bari 25, Cagliari 24, Venezia in Perugia 22, Piacenza in Vicenza 19, Sampdoria 17, Salemitana 16, Empoh 15. (Empoh kaznovan z odvzemom 2 toCk). PRIHODNJE KOLO: Bari - Vicenza, Cagliari - Lazio, Empoh - Salemitana, Milan - Venezia, Perugia - Inter, Piacenza - Juventus, Roma - Sampdoria, Udinese - Fiorentina, Parma - Bologna. V B ligi Verona povečala naskok IZIDI 21. KOLA: Atalanta - Chievo 1:1, Brescia -F. Andria 0:0, Cremonese - Reggiana 2:2, Lecce -Genoa 3:1, Monza - Reggina 1:1, Napoli - Pescara 2:0, Ravenna - Torino 1:0, Temana - Cosenza 2:0, Treviso - Cesena 0:0, Verona - Lucchese 4:0. VRSTNI RED: Verona 44, Treviso in Lecce 39, Torino 37, Ravenna 34, Brescia 33, Reggina in Pescara 32, Atalanta 31, Napoh 30, Monza 28, Chievo 25, Genoa 24, Cosenza 23, Temana 22, Lucchese 20, Reggiana 18, Cesena 17, Cremonese 16, F. Andria 15. C2 liga: Triestina padla na izpitu v San Donaju Sandona - Triestina 2:1 (1:0) Strelca: v 7. in 58. min. Ciuho, v 76. Gubellini. Triestina: Vbiti, Bordin, Teodoram (od 46. Beltrame), Zamuner, Melucci (od 21. Princivalh), Sala, Coh, Modesti (od 60. Loprieno), Galhcchio, Pasa, Gubellini. IZIDI 22. KOLA: Baracca - Maceratese 1:2, Castel San Pietro - Gubbio 1:2, Mestre - Fano 2:0, Sandona - Triestina 2:1, Teramo - Rimini 1:1, Torres -Tempio 2:0, Trento - Giorgione 0:1, Vis Pesaro -Sassuolo 0:2, Viterbese - Faenza 3:0. VRSTNI RED: Viterbese 45, Vis Pesaro 38, Rimini 36, Sassuolo in Sandona 35, Triestina 34, Torres 33, Gubbio 32, Mestre 30, Faenza 28, Giorgione 26, Baracca 25, Maceratese 24, Castel San Pietro in Teramo 23, Trento 18, Tempio 15, Fano 13. PRIHODNJE KOLO: Gubbio - Triestina. V košarkarski Al ligi Goričani K.O. v Pistoii Mabo Pistoia - Sdag Gorica 73:61 (38:28) Mabo: Anchisi (0:1,0:2), Gamba 4 (1:2,0:1), Mays 18 (3:7, 4:9), Hansell 6 (3:7, 0:2), Causin (0:1, 0:1), Falco (0:1), Vidih 6 (1:1,1:3), Camata 3 (1:4), For-rest 34 (14:22), Nelcha 2 (1:1) Sdag: Bazarevich 12 (3:7, 0:2), Tonut 10 (2:3, 2:5), Pangaro nv, Timinskas 8 (2:4, 1:2), Stazič 8 (2:3, 1:3), Bellina nv, Nobile 4 (1:2), Mian 14 (5:10, 1:5), Zvvikker 4 (2:7), Pol Bodetto 1 (0:1). PM: Mabo 10:17, Gorical2:18; MET ZA 3 T: Mabo 5:18, Gorica 5:17; SKOKI: Mabo 40, Gorica 35; PON: Gamba (27), Timinskas (37), Hansell (38): GLEDALCEV: 2.360 IZIDI 20. KOLA: Kinder Bologna - TeamSystem Bologna 74:87 (44:44), Mutier Verona - Pall.Vare-se 82:90 (42:32, 73:73), Ducata Siena - Benetton Treviso 68:69 (30:43), Zucchetti Reggio Emilia -Pompea Rim 79:76 (38:28), Termal Imola - Pepsi Rimini 70:64 (32:34), Sony Milan - Polti Cantu 73:63 (33:35), Mabo Pistoia - Sdag Gorizia 73:61 (38:28) VRSTNI RED: Varese 36; TeamSystem in Kinder 32; Benetton 30; Pompea 26; Sony 20; Termal in Pepsi 16; Polti, Ducata, Zucchetti in Muher 14; Mabo in Sdag 8. PRIHODNJE KOLO: Benetton - Kinder, Sdag -Zucchetti, TeamSystem - Pompea, Pepsi - Muller, Varese - Sony, Ducata - Mabo, Polti - Termal. V A2 ligi podaljšek usoden za Lineltex Fila Bieha - Lineltex Trst 90:86 (76:76,44:40), Fila: Filon nv, Minessi 6, Sorrentino 14, Vahesio nv, Muzio 2, Volpato 8, Erdmann 32, Zamberlan 3, Ribeiro 15, Blair 10. Lineltex: Jovanovič 6, Laezza 8, AlibegoviC 19, Buhara 9, VVilbams 21, Ansaloni 7, Rezzano nv, Vianini 10, Semprini 6, Ogrisek. PM: Bieha 33:53, Lineltex 20:20; MET ZA 3 T: Bieha 3:11 (Erdmann 1:5, Zamberlan 1:1, Ribeiro 1:3), Lineltex: 10:23 (Laezza 2:4, AlibegoviC 2:3, Buhara 3:8, VVihiams 2:6, Ansaloni 1:2); SKOKI: Bieha 29, Lineltex 38; GLEDALCEV 2.500 IZIDI 21. KOLA: Snai Montecatini - Šcavolini Pesaro 100:81 (43:36), Montana Forli - Bini Livorno 102:83 (48:41), Fila Bieha - Lineltex Trst 90:86 (44:40, 76:76), Sicc Jesi - Banco Sardegna Sassari 85:68 (41:25), Corchvari Roseto - Žara Fabriano 74:75 (31:27, 67:67), Select Avehino - Banca Po-polare Ragusa 103:85 (58:41), Viola Reggio Calabria - Serapide Pozzuoli 61:64 (36:38) VRSTNI RED: Snai 32; Šcavolini 28; Bini 26; Viola in Lineltex 24; Sicc in Montana 22; Cordivari 20; Fila, Banca Popolare in Serapide 18; Žara 16; Select 14; Banco Sardegna 12. PRIHODNJE KOLO: Lineltex-Roseto Italijanski odbojkarski pokal letos v Cuneo TNT Alpitour Cuneo - Sisley Treviso 3:0 (15:13, 15:9,15:3) Alpitour: GrbiC 5+1, Casoli 5+10, Mastrangelo 4+9, Pascual 5+20, Roča 9+7, Hemandez 3+9, Pe-trelli (hbero), Bachi 0+0, Gavotto, D. Sottile, Rigo-ni, Spescha. Sisley: Blange 1+1, Papi 1+10, Gravina 3+10, Fo-min 3+13, Bernardi 6+9, Gradim 1+10, Pippi (li-bero), Giretto 0+0, Cisoha 0+1, Tencati 0+0, Fol-lador, Santuz. Servis (toCke/napake); Alpitour 8/19, Sisley 0/20; blok: Alpitour 11+3, Sisley 6+4; napake: Alpitour 10, Sisley 14. RIM - V finalu italijanskega odbojkarskega pokala je Alpitour iz Cunea presenetljivo toda povsem zasluženo premagal favorizirani Sisley iz Tre viša. Pri zmagovalcih je bil izvrsten podajaC Nikola GrbiC, barko iz Trevisa pa sta potopila Rafael Pascual z udarci in Roča s šestimi asi. Totočalcio PRAVILNA NAPOVED: 1X1 212 Xll 111X; DOBITKI: 13 (189 dobitnikov) 35.290.000 lir; 12 (4824 dobitnikov) 1.380.600 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 1-3-9-11-12-13-20-28; DOBITKI: 8 (65 dobitnikov) 56.192.000 lir; 7 (9728 dobitnikov) 280.300 lir; 6 (247660 dobitnikov) 10.800 lir. Totosei: za edino šestico skoraj 2,5 milijardi lir PRAVILNA NAPOVED: M-l, 0-0, M-l, 1-2, 0-0, M-l; DOBITKI: 6 (1 dobitnik) 2.426.680.000 lir; 5 (17 dobitnikov) 21.702.000 lir; 4 (853 dobitnikov) 430.900 lir. Totip: za štirinajstico dobrih 700 milijonov PRAVILNA NAPOVED: 12 IX 21IX XX 11; DODATNA DIRKA: 12 - 9; DOBITKI: 14 (1 dobitnik) 717.923.800 lir; 12 (8 dobitnikov) 30.853.000 lir; 11 (122 dobitnikov) 2.023.100 lir; 10 (1428 dobitnikov) 172.800 lir. V slovenski odbojkarski ligi za moške vodi Fužinar IZIDI 13. KOLA: Fužinar GOK Igem Ravne - Stavbar IGM Maribor 3:1, Krka Novo mesto - Salonit Anhovo 0:3, ELVO Bled - Pomgrad Murska Sobota 1:3, Žužemberk - Šoštanj Topolšica 3:0, Olimpija Ljubljana - Titan Kamnik 3:1 VRSTNI RED: Fužinar GOK Igem 22, Salonit in Pomgrad 20, Stavbar in ELVO Bled 16, Olimpija in Titan Kamnik 14, Žužemberk 6, Šoštanj Topolšica 2, Krka 0. Pri odbojkaricah Goričanke še druge IZIDI 13. KOLA: ZOK Marsel Ptuj - Kemiplas Koper 0:3, HIT Nova Gorica - ZM Ljutomer 3:2, TP Novo mesto - Krim Ljubljana 3:0, SD Šentvid Lju bljana - Inibnd Meltal Maribor 0:3 VRSTNI RED: Infond Meltal 22, HIT Nova Gonea 20, TPV Novo mesto in ZOK Marsel Ptuj 16. Kemiplas Koper 12, ZM Ljutomer in Šentvid 6, Špecerija Bled 4, Krim 2. LJUBLJANA / META HOČEVAR NA OSREDNJI PREŠERNOVI PROSLAVI Produkcija, potrošnja in podatki onesnažujejo svet V nedeljo zvečer v CD podelili Prešernove nagrade V Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je bila v nedeljo zvečer osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika, na kateri so letošnjim nagrajencem izročili najvišje slovenske nagrade za področje kulture - Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Slavnostna govornica je bila lanska Prešernova nagrajenka, arhitektka in gledališka ustvarjalka Meta Hočevar, ki je razmišljala o tem, da je "z umetnino tako kot z domovino: Cas jima ne pride blizu", obenem pa, da "umetnina ne potrebuje države"; nasprotno, "samo umetnost, posamezna umetnina lahko tej državi podeli in zagotovi njeno lastno prepoznavnost v tej svetovni globalni vasi". Veliko Prešernovo nagrado za leto 1999 sta prejela skladatelj Alojz Srebotnjak in pesnik Tomaž Šalamun. V utemeljitvi za dodelitev nagrade skladatelju Srebotnjaku je upravni odbor Prešernovega sklada med drugim zapisal, da je "glasba, ki jo je skozi petinštirideset let ustvarjal Alojz Srebotnjak, nastajala kot sad navdiha in razmišljujoCega odnosa do tonskega okolja". V utemeljitvi za dodelitev nagrade pesniku Šalamunu pa je zapisal, da se "bogato in plodno pesniško potovanje Tomaža Šalamuna dogaja v risu osupljive kondicije in vulkanske energije". Nagrade Prešernovega sklada pa so dobili animatorja - ilustratorja Zvonko Coh in' Milan EriC za celovečerni risani film Socializacija bika?, pevec Marko Fink in pianistka Nataša Valant za komorne dosežke, še posebej za izvedbo pesemskega cikla Labodji spev Fran- za Schuberta, pisatelj Jani Virk za prozno zbirko Pogled na Tycgo Brache, slikar Živko Marušič za retrospektivno razstavo v Moderni galeriji, video umetnik Andrej Zdravic za video V steklu reke, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pa za koncertne dosežke v zadnjih dveh letih. Slavnostna govornica Meta HoCevar je svoje razmišljanje ob kulturnem prazniku zaCela z mislijo, da je svet danes zasičen z informacijami in tehnologijami ter onesnažen s "Produkcijo, Potrošnjo in Podatki". Svet kot globalna vas postaja zaradi navidezno ukinjenih razdalj vse bolj brezbarvna in anonimna. Prelom tisočletij ni nic drugega kot še ena tržna niša, v katero sodobni mešetarji in trgovci z novci ožemajo v naivnost in za naivnost vzgojene. Zato se Meti HoCevar "v tej vse večji poenoteno-sti stvari in misli vedno bolj kaže pomembnost ohranjati in razvijati posameznikove ustvarjalnosti". Kopičenje informacij je navidezno izpolnjevanje želja. "Kadar mislim, da vse vem, ali da lahko vse izvem, uplahne želja po iskanju in usahne fantazija. Zato bo v po-stinformacijski družbi fantazija najbolj cenjen kapital. Človek brez fantazije je reven človek. Narod brez fantazije je mrtev narod, " je nizala svoja spoznanja govornica. Umetnost je primerjala s sanjami, umetnika s človekom, ki "zna odpreti svoje sanje". Te postanejo "moje, tvoje, naše", umetnina najmočnejša vez, "edina prepoznavna stvar v tem uniformiranem svetu lažnih dotikov" in "edina, ki nas označuje in omogoCa preživetje kot narodu". Govornica je kritično razmišljala o majhnosti slovenskega naroda. Slednja je simpatična, a postane vprašljiva tisti trenutek, ko iz nje napravimo nacionalni problem, ko vsi rinemo v isti hlev in celo obtožujemo tistega, ki si izbere kakšen drug hlev. "Tu si potem ustvarimo toplo, a zatohlo vzdušje, kjer zmanjkuje kisika, kjer se nenehno ukvarjamo sami s seboj, fantaziramo o nacionalnih substancah, odmrlih delih narodovega telesa, mimogrede si še sami odrežemo kakšen sicer še zdrav organ, da začutimo slast bolečine in se med seboj na smrt sovražimo. In v tem sovraštvu uživamo. Potem se zapijamo in obešamo. Potem vse to znova in znova poslušamo in beremo v medijih. Tistega, ki v tem ne vidi največjega problema narodovega obstoja, proglasimo za odpadnika. In krog je zaprt." Taki smo, je ugotavljala Meta HoCevar ter zato na obletnico pesnikove smrti pozvala k praznovanju rojstva njegove umetnine in k prešernosti. Razkošje ustvarjanja je poimenovala kot najlepšo stvar na svetu, za katero ji lahko, "Ce želimo", tudi zavidamo. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik državnega zbora Janez Podobnik, minister za kulturo Jožef Skolc in drugi visoki predstavniki kulturnega in javnega življenja. V kulturnem programu so sodelovali Ljubljanski madrigalisti, Komorni godalni orkester SF ter igralci Igor Samobor, Uroš Fuerst in Ivo Ban. (STA) OB 1 50-LETNICi PESNIKOVE SMRTI_ Paternujev Prešeren v italijanskem jeziku Publikacija komaj izšla pri GMD Pri Goriški Mohorjevi družbi je v teh dneh izšel italijanski prevod monografije Borisa Paternuja (na sliki) France Prešeren 1800-1849. Delo akademika Borisa Paternuja je izšlo leta 1994 najprej v nemškem prevodu in še istega leta v slovenskem izvirniku. Z italijanskim prevodom monografije je Goriška Mohorjeva družba hotela počastiti 150-letnico pesnikove smrti, ki se je spominjamo v teh dneh. Delo je v italijanščino prevedel Paolo Privite-ra, ki je kot prevajalec iz slovenščine v Italiji vidno uveljavljen. Paternujeva razprava je celovita znanstvena monografija o vodilnem slovenskem romantiku, ki ga po umetniški vrednosti lahko uvrstimo med najvidnejša imena evropske poezije. Monografija obravnava problematiko s kulturnozgodovinske in biografskopsihološke strani. Prikazana je usoda Prešernovega pesništva, od krivičnega in sovražnega odnosa, ki so ga do njega imeli premnogi sodobniki, pa do poznejše in še danes žive mitizacije. Pri obravnavanju Prešernovega pesniškega dela avtor uporablja raziskovalne metode novejše literarne vede. Pesnika postavlja v širši evropski okvir in se pri tem ozira zlasti na dve sosedni literaturi, italijansko in nemško, upošteva pa tudi stike z nekaterimi slovanskimi književnostmi. Avtor ugotovalja, da so Slovenci s Prešernovimi poezijami dobili odlično razvito, reprezentativno, lahko bi rekli evropsko poezijo, še preden so imeli svoje temeljne nacionalne institucije in celo preden so imeli svoje osnovne jezikovne in pravice. Prešeren je v širši svet “prodrl predvsem kot poet zanimivega duha in mojstrskega izraza”. Prevod monografije želi vzporedno s prevodom pesnikovih poezij v zbirki Prešernova pot v svet ustreči potrebam slovenističnih inštitutov na italijanskih univerzah, namenjen pa je tudi italijanskim ljubiteljem poezije in vsem tisim, ki bi radi Slovence in njihovo kulturo bolje spoznali. Predstavitev monografije bo jutri ob 17.30 v dvorani Državne knjižnice, ul. Mameli 12 v Gorici, v Trstu pa v petek, 12. februarja, ob 18.30 v Tržaški knjigarni, ul. sv. Frančiška 20. Ob prisotnosti avtorja in prevajalca bo delo predstavila prof. Lojzka Bratuž. GLEDALIŠČE VERDj ,/ KOMIČNA FARSA IL SIGNOR BRUSCHINO GRAD DOBROVO / V ČETRTEK Prijetna poživitev s Rossinijem Ce se počutimo preobremenjene s tragedijami, ki se vrstijo v opernih gledališčih, si lahko za oddih privoščimo komično opero. Ta zvrst je bila v 18. stoletju zelo priljubljena in italijanski operisti so s svojimi deli osvojili celo Evropo. Te dni uprizarjajo v ljubljanski Operi »Tajno poroko« Domenica Ci-marose, ki je ob svoji krstni uprizoritvi 1. 1792 tako navdušila dunajski dvor, da so jo morali še istega veCera v celoti ponoviti. Se dandanes imamo na Dunaju gledališče Volkso-per, ki se razlikuje od večje Staatsoper tudi po tem, da uprizarja lahkotnejše opere in operete. Tržaško gledališče Verdi nam je v okviru letošnje sezone predstavilo res pretresljive opere, sedaj pa nam ponuja komično enodejanko »II Signor Bru-schini«, ki jo je Gioachino Rossini spisal 1. 1813 za beneško gledališče San Moise. Rossini je bil takrat star šele 21 let, za seboj pa je imel že pet uspešnic: istega leta je dosegel tudi Čast, da so mu v glavnem beneškem gledališču »La Fenice« uprizorili »herojsko melodramo« Tan-credi, ki ga je dokončno zapisala med najvecje italijanske skladatelje. H Signor Bruschino je igriva farsa, ki se zgleduje po neštetih Veseloigrah: odrsko dogajanje se zapleta v komične situacije, ki Po višku doživijo sreCen razplet. Gledališke teorije 18. stoletja so dinamično dogajanje Pripisovale recitativu, medtem ko so bile arije statični momenti. Rossini pa postavlja te teorije na glavo: njegov smisel za vrtoglave pospeške in ritmične konstrukcije spremeni petje v nezadržno akumulacijo komične narave. Naš smisel za komedijo se je v skoro dveh stoletjih znatno spremenil, Rossinijeva glasba pa ohranja svojo svežino in originalnost kljub relativno revnemu ogrodju, ki ga je s svojim libretom pripravil BeneCan Giuseppe Maria Foppa. Za tržaško postavitev je scene, kostume in režijo pripravil Giu-lio Ciabatti. Scena je precej poenostavljena, a še kar prijetna, kostumi v skladu z zgodovinskim obdobjem, režija pa se odvija v slogu takozvanih »glasbenih« režij, kjer pevci svoje gibe usklajujejo z glasbenim ritmom in farsi dajejo kanček surealnosti, ki pri Rossiniju nikakor ni neumestna. Pevci so se na odru zabavali in nekateri so pokazali izrazit smisel za komično igro, kar je pri takih delih zelo potrebno. Najbolj prepričljivo je izstopala sopranistka Manuela KriSCak v vlogi Sofije, ki se na koncu sreCno poroči s svojim izvoljencem. KrišCakova je pela duhovito in pokazala dovršeno obvladanje kolorature; zelo lepo ji je uspela parodija tragične arije, v kateri jo spremlja an- gleški rog. Tudi to kaže na Rossinijevo originalnost, ki se napove že v sami Uverturi, kjer godala ritmično pritrkujejo z lokom po pultih. Dirigent Gio-vanni Di Stefano je Uverturo dirigiral nekoliko manj blešCeCe, kot bi zaželeli, potem pa je znal lepo usklajevati pevce in orkester. Tenorist Nicola Pamio je vlogo Sofijinega zaročenca Florvil-la odpel še kar zadovoljivo, vendar se je moral kar pošteno truditi, da je utegnil nanizati vse note, ki jih je Rossini zapisal. Rossini je pac imel svojCas na razpolago enkratne pevske mojstre in danes so samo veliki specialisti lahko kos zahtevnim arijam. Sofijin varuh Gaudenzio je bil Donato Di Gioia, oCe pravega in namišljenega Bruschina pa Domenico Balzani. Pevsko zasedbo so dopolnjevali še Antonio Latuchella, Andrea Seme-raro, Nicolo Ceriani in Damiana Pinti kot duhovita dekla Ma-rianna. Občinstvo ni do konca napolnilo dvorane Tripcovich, radodarno pa je ploskalo posrečenim arijam, duetom, tercetom, sekstetom itd. ter na koncu nagradilo vse oblikovalce lahkotne in prijetne predstave. Gledališče Verdi bo s to produkcijo gostovalo 12. februarja v Sacileju, 17. v Čedadu, 20. v ljubljanski Operi in 24. v go-riškem Centru Lojze Bratuž. Katja Kralj Prvi samostojni koncert pianista Ivana Skita Z zelo zahtevnim programom klavirskih skladb se bo Četrtek, 11. februarja, ob 20. mina gradu Dobrovo v Goriških Brdih s prvim samostojnim recitalom predstavil 18-letni piansit Ivan Skrt. Mladi glasbenik iz razreda priznanega ruskega pianista in pedagoga prof. Sijavuša Gadžijeva, bo namreč nastopil v interpretacijah del L. van Beethovna (Sonata v cis-molu, op. 27, št. 2), F. Chopina (Nocturno v cis-molu, op. 27, št. 1, Scher-zo v b-molu, op. 31, št. 2), S. Rahmaninova (Preludij v cis-molu, op. 3, št. 2, Preludij v g-molu, op. 23, št. 5, Elegija, op. 3., št. 1, Polichinelle, op. 3, št. 4) in F. Liszta (Rigolet-to, parafraza na motive iz opere G. Verdija, Madžarska rapsodija št. 6). Ivan Skrt, uCenec Glasbene šole Nova Gorica, doma iz Kanala ob SoCi, je s svojo muzikalno igro in mladostno energijo že večkrat opozoril nadse in tako na številnih nastopih kot tudi na različnih tekmovanjih osvojil občinstvo in prejemal laskave ocene glasbenih piscev. V zadnjih dveh letih je novogoriški glasbenik prepričal tudi mnoge strokovne žirije in dosegel izjemne nagrade: zlato plaketo s po- sebno nagrado kot najboljši tekmovalvec svoje kategorije in hkrati najboljši interpret skladbe slovenskega avtorja na prvem tekmovanju mladih glasbenikov »dr. Roman Klasinc« v Mariboru aprila 1997, prvo nagrado in absolutnih sto točk je za svoj nastop prejel tudi na 6. tekmovanju mladih pianistov Primorske februarja 1998 v Novi Gorici, zlato plaketo na 27. tekmovanju mladih glasbenikov republike Slovenije marca 1998 v Ljubljani. Svoje pianistične vrline je Ivan Skrt preizkusil tudi na mednarodnem tekmovanju mladih'glasbenikov oktobra 1998 v Genovi, kjer mu je petčlanska mednarodna žirija za bleščeči nastop dodelila po sto točk. Absolutna pianistična »zmaga« mladega Novogoričana je bila najbrž tudi prva v zgodovini mladih primorskih glasbenikov, ki svoje nadarjenosti predstavljajo na mednarodni ravni. Ivan Skrt, ki se bo v Četrtek, 11. februarja s samostojnim recitalom prvič predstavil v viteški dvorani gradu Dobrovo v Goriških Brdih, bo 23. februarja odpotoval tudi na prvi samostojni koncert (v Turin). TG NOVICE Predsednik poslanske zbornice Violante bo 26. t.m. v Gorici Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante bo 26. februarja prišel na obisk v Gorico, kjer bo ob 15. uri sodeloval na posvetu v predavalnici univerze v Ul. Alviano. Pobudnik je združenje za preseganje meja Anolf skupaj z deželnim združenjem emigrantov in diplomskim tečajem za mednarodne in diplomatske vede. Violante bo govoril na aktualno temo Razlogi za strpnost. Poleg njega bodo govorili še predsednik Anolfa Lucio Gregoretti, ravnateljica diplomskega tečaja Maria Paola Pagnini, predsednik združenja emigranstov Ermi Nemo Go-nano ter nekaj italijanskih in tujih študentov. Ob tej Pokrajinsko vodstvo priložnosti bodo tudi predstavili nov Inštitut za Levih demokratov, ki je pravice migrantov (IDIM), katerega pobudniki so tri zasedalo v petek v Tržiču, združenja, ki prirejajo posvet. je soglasno odobrilo sta- lišče v prid ohranitvi in V okviru programa Tolomeo prenovi goriske boinism opera »II signor Bruschino« V dvorani kulturnega centra Lojzeta Bratuža bo da- slopje bolnišnice Janeza nes ob 11. uri operna prireditev za dijake goriških od Boga. Levi demokrati srednjih šol. V okviru občinskega programa »Tolo- soglašajo s stališčem, ki meo« bo gostoval ansambel tržaškega opernega gle- ga je v tem smislu osvojil dališča »G. Verdi« z Rossinijevo »II signor Bmschi- goriški občinski svet, no«. Za učence osnovnih šol pa bo prav tako danes ostro pa kritizirajo dežel- ob 10.30 v kinu Corso posebno predvajanje risane- no upravo in zakulisne ga filma »La gabbianella e il gatto«, ki so ga posneh pritiske deželnih veljakov po znani povesti pisatelja Luisa Sepulvede. Severne lige in Forza Ita- lia, ki skušajo vsiliti seli- Drevi občinski svet v Števerjanu tev za vsako ceno m v na- Nocoj ob 20. uri je sklicana seja občinskega sveta v mriške občine6noraih^ke Števerjanu. Na dnevnem redu je sedem različnih v r J ^ * ) Iz" on ra Ton r* o 'znnonotr in „ • • p* v i • lvL/XA A o A o Z. LA UdAlU V AAA vprnsanj večma se nanaša na finančno poslovanje. celo z odobrenimi dežel- iako bodo med drugim prilagodili cene za dobavo . . 11 . oof’ St11 koliCnii davka r žf Enotno stališče Levih (O) odobrili programsko poročilo za tnletje 1999- demokratov je pomemb- 1 no, ker so tudi v tej Ul Dnntp" narkirnnip stranki bila 8ledania na Ul. vame. panuranje vprašanje lokacije goriške samo na levi strani ceste bolnišnice doslej raznem Avtomobihsti, ki so bih doslej vajeni parkirati na *n'so ne^teji predstav- območju Dantejeve ulice (med Korzom in ul. Ca- nikl sj Tržiškega, na doma) bodo prisiljeni spremeniti navade. Zupan je ni!6™!, ,?2e ,,SVe ?.Va fC namreč z ukazom odredil, da je odslej dovoljeno Gherghetta, podpirali seh- parkiranje samo na levi strani ulice, torej vzdolž ev'. . 0 , ,a Pf 'e se,.a^ ljudskega vrta. Promet bo še naprej enosmeren. gonški del stranke uvelja- r J vil svoje poglede m dose- S kamenjem nad helikopter pot Karabinjerji so izsledili in tudi že prijavili sodstvu Levi demokrati predla- skupino mlajših Tržičanov, startih okrog 30 let, ki gajo, naj bi v Ul. Vittorio je v nedeljo nekaj po 16. uri s kamenjem napadla Veneto ohranili in ojačili helikopter družbe Heliest v katerem sta bila glav- zdravstveno območje, ni pilot in inštruktor Claudio Corazza ter gojenec Prenovili naj bi osrednje VValter Negro. Vadila sta vzletanje in pristajanje poslopje splošne bolniš- na območju Liserta. Med nizkim preletom ob- niče, ob njem pa sezidali močja sta opazila na plaži nekaj oseb in izpisane novo stavbo za kirurške velike črke. Pomislila sta na nesrečo in skušala in druge storitve. Deželno pristati. Zadeva pa ni bila po godu osebam, ki so financiranje v vrednosti proti helikopterju začele metati kamnje in, kakor 50 milijard mora biti je slišati tudi povzročila milijonsko škodo. He- vinkulirano v ta namen, likopter se je dvignil in odletel do bližnjega dodatna sredstva pa hi ronskega letališča, kjer so o zadevi obvestili kara- pridobili s tern, da bi vse binjerje. Na podlagi registrske Številke avtomobi- službe in upravne urade la, la je bil parkiran v bližini so kaj kmalu izsledili Zdravstvene ustanove "junake”, ki so ogrozili lastno varnost in življenje zbrali pri bolnišnici in oseb na helikopterju. Vpletene so štiri osebe. prodali draga poslopja po ZDRAVSTVO / SEJA V TR2IČU LD za ohranitev bolnišnice v Ul. V. Veneto Kritike no račun dežele VILEŠ / NESREČA Umri priletni mopedist 76-letni upokojenec iz Vileša Aristide Moceni-go je izgubil življenje v prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo, okrog 20. ure na državni cesti št. 351 pri Vilešu. Moce-niga, ki se je peljal na motorčku in je bil menda namenjen proti domu, je z avtomobilom zbil 36-letni Stefano Fomasari iz Ogleja, ki je bil v nesreči tudi sam poškodovan in je na zdravljenju v bolnišnici v Tržiču. Avtomobil je po trčenju z mopedistom zaneslo v obcestni jarek, kjer se je kmalu zatem vnel. Plamene so sicer kmalu pogasili. Mocenigo je ob trčenju zadobil zelo hude telesne poškodbe in je na kraju nesreče umrl. Njegovo truplo so prepeljali v mrliško vežo splošne bolnišnice v Gorici. Na kraju nesreče so najprej posredovali karabinjerji, zatem pa dežurna obhodnica prometne policije. Literarni natečaj Glas žensk o meji Goriška pokrajinska uprava - Odborništvo za enake možnosti je razpisala literarni natečaj Glas ženske 1998/1999 na temo Meja - vir ločevanja ali združevanja. Rok za oddajo prispevkov zapade v ponedeljek, 15. februarja. Tema natečaja je zelo aktualna, saj je posvečena razmišljanju o vlogi meje kot ločnici oziroma elementu združevanja in to v trenutku, ko se pospešuje integracija v Evropi in med Gorico in Novo Gorico, po drugi strani pa narašča odpor do priseljencev in vojnih beguncev, ki jim meje pomenijo pregrado med revščino in bogatim svetom. Druga pomembna značilnost natečaja je, da nameravajo z njim spodbuditi k pisanju ženske in uveljavljati njihove poglede in razmišljanja. S Pokrajino sodelujejo pri izvedbi šolsko skrbništvo, Mestna občina Nova Gorica ter Konzorcij za goriško univerzo. Svoje prispevke lahko pošljejo dijakinje srednjih šol iz goriške pokrajine ter občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Vipava ter študentke univerzitetnih tečajev s sedežem v Gorici in Novi Gorici. Prispevke (največ štiri tipkane strani po 25 vrstic) je treba poslati v osmih izvodih do 15. februarja na tajništvo Goriške pokrajine v Gorici, Korzo Italia 55 - 34170 Gorica ali na tajništvo Literarnega natečaja Glas ženske pri uradu za mlade Mestne občine Nova Gorica, Kardeljev trg 1 - 5000 Nova Gorica. Predvidene so tri denarne nagrade za srednje Sole (prva znaša milijon lir) in študentke z univerze (milijon lir). Poleg tega bo žirija podelila Se eno nagrado v znesku 500 tisoč lir. Nagrade bodo izročili ob prazniku žensk 8. marca. mestu. Dodatna sredstva bi se lahko sprostila tudi s tem, da bi javno zdravstvo prevzelo v lastno režijo vse storitve, ki jih danes pogodbeno nudi bolnišnica usmiljenih bratov. Levi demokrati povsem soglašajo s stališčem go-riškega občinskega sveta in podčrtujejo, da je bilo sprejeto ne samo z glasovi leve sredine, temveč tudi dela večine. To stališče izraža prepričanje velike večine mestne javnosti in obvezuje občinsko upravo. LD pa obsojajo deželno upravo in posebej odbornika Romolija, ki da s centralistično aroganco prezirata to mnenje in skušata vsiliti sehtev bolnišnice. Povsem negativno ocenjujejo tudi potek pogajanja z usmiljenimi brati za odkup poslopja in ugotavljajo, da bi uporaba deželnega financiranja za nakup tistega poslopja bila v nasprotju s črko in duhom amandmaja vseh sedmih goriških deželnih svetovalcev, kjer je bila postavka izrecno namenjena »obnovi bolnišnice« in ne nakupu poslopja. Ko bi denar namenili odkupu, bi zmanjkala sredstva za novo storitveno ploščo, brez katere selitev ni mogoča. Nazadnje Levi demokrati še obsojajo ravnanje Severne lige in Forza Italia, ki da namenoma podpihujeta kontrapozicijo med Gorico in Tržičem. Prenova bolnišnice v Ul. Veneto ni v nasprotju z organizacijo zdravstva v pokrajini, ugotavljajo, pač pa je v interesu tako Gorice kot Tržiča vzajemna krepitev in ravnovesje zdravstvenih struktur v pokrajini. ZIMA / NAJHUJSI MRAZ V TEM STOLETJU Pred 70 leti je led prekril strogo Soče Mraz je pritisnil 9. februarja 1929 in dosegel v naslednjih dneh na'Goriškem tudi -25° C Prav danes poteka sedemdeset let, odkar je naše kraje zajel verjetno najhujši mraz v tem stoletju. Med nami je še veliko ljudi, ki so doživeli tisto strašno zimo in vedo povedati, da se je vse začelo v soboto, 9. februarja 1929, to se pravi le nekaj dni pred pustom. Že nekaj dni prej je Goriško pobelil sneg, ki je pokrajino enakomerno prekril s približno 30 cm debelo plastjo. Ljudje vedo tudi povedati, da ne prej in ne kasneje sneg ni vztrajal toliko časa kot takrat in je Goriška ostala pod snežno odejo kar tri tedne. Temu je nedvomno pripomogel hud mraz, ki je neusmiljeno pritiskal kakih deset dni in se v vsem tistem času živosrebrni stolpec ni nikoli dvignil nad -17 stopinj C. Pravijo, da je v jutranjih urah mraz dose- gal tudi po -25 stopinj C. Naši kraji spadajo v zmerni podnebni pas in veljajo za območje razmeroma blagih zim. Zato se zelo poredkoma pripeti, da bi zmrznile tudi reke. No, kot lahko vidimo na naši fotografiji, se je daljnega leta 1929 to zgodilo in gladino Soče je prekrila kakih 20 cm debela plast letu. Ledena plast je bila tako strnjena in močna, da so se po njej lahko brezskrbno sprehajali ljudje in so čez zaledenelo reko vozili tudi vozovi. Fotografijo so posneli pod Pevmskim mostom v Gorici. Na njej vidimo skupino domačinov iz Pevme in zaselkov ob mostu. Februarski mraz je Goričanom povzročal precej težav in skrbi. Počasi a neizprosno se je začenjala velika gospodarska kriza, ki je hudo posegla NOVA GORICA / OB KULTURNEM PRAZNIKU Proslava 50-letnice knjižnice Slovesnosti se je udeležil tudi minister za kulturo Jože Školč Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila sinoči v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici proslava, na kateri so zaznamovali tudi 50-letnico Goriške knjižnice. Govorila sta minister za kulturo Jožef Školč in ravnatelj Goriške knjižnice Rajko Slokar. Minister Školč je petdesetletno pot Goriške knjižnice primerjal s svojevrstno potujočo knjižnico, ki je na svoji poti obredla Šempeter, Vrtojbo, Solkan in nazadnje kar nekaj lokacij v sami Novi Gorici. Zdaj je videti, kot da je dospela do svoje končne postaje. Po ministrovem mnenju knjiga ni prav nič ogrožena, kvečjemu laže pridemo do nje in več od nje odnesemo. Knjiga se, poleg tega, »prav dobro znajde v družbi s kataloškim brkljalnikom, video-rekorderjem, najsodobnejšim skenerjem in digitalnim prenosom podatkov«. Minister za kulturo je knjižnici zaželel, naj postane »ne le središče, temveč prava pogonska centrala novogoriškega kulturnega življenja«. Okrajna študijska knjižnica Nova Gorica s sedežem v Šempetru je bila ustanovljena 18. januarja leta 1949. Po ustanovitvi se je začelo njeno »vandranje«. Se naslednje leto se je selila v Vrtojbo, nato sredi leta 1952 v Solkan, leta 1953 je bila prvič odprta za javnost, leta 1959 pa se je selila v stavbo skupščine Nova Gorica. Leta 1962 je bil nato ustanovljen ljudski in pionirski oddelek, ki je z delom začel šele dve leti za tem v kleti sodišča, na občini pa je ostal študijski oddelek. Selitve posameznih oddelkov so se nadaljevale Se naprej. Leta 1970 se je Goriška knjižnica preimenovala v Goriško knjižnico Franceta Bevka, leta 1975 je začel z izposojo bibliobus, ki je obiskoval 50 krajev in štiri podjetja v tedanji novogoriški občini ter 20 krajev in dve podjetji v ajdovski občini. Leta 1982 se je potujoča knjižnica skupaj z matično službo vselila v solkansko krajevno skupnost. Skupno je bila knjižnica v Novi Gorici in v Solkanu od ustanovitve nameščena na petih lokacijah. Ves ta čas so se pojavljale zamisli o novi skupni knjižnici. Temeljni kamen sta v Novi Gorici konec decembra 1996 postavila tedanji minister za kulturo Janez Dular in novogoriški župan Črtomir Špacapan. V letu 1998 je izvajalec SGP Primorje iz Ajdovščine opravil toliko del, da je objekt v večini že zasteklenjen. Junija je investitor začel z izvedbo projekta notranje opreme. Goriška knjižnica, kjer je 30 zaposlenih, je v letu 1998 imela temeljno knjižnično zalogo s preko 307.000 enotami, od katerih je zaradi solastništva potujoče knjižnice v lasti knjižnice le približno 278.000 enot. Izposodili pa so lani preko 600.000 enot. (STA) v vse ekonomske dejavnosti in je prizadela zlasti revnejše sloje prebivalstva. Ljudje so predvsem potrebovali topla oblačila in primerno obutev, a tudi če jim je uspelo privarčevati nekaj lir, si niso mogli kaj dosti pomagati, saj so bile trgovine zelo slabo založene. V tistih dneh sibirskega mraza so v mestu in bližnji okolici zabeležili celo nekaj primerov smrti zaradi podhladitve. Marsikdo se tudi spominja, da se je takrat na mizah Goričanov zelo redko pojavljala zelenjava, saj se je na mestni tržnici dalo najti le repo. Nastale so tudi težave s preskrbo pitne vode, kajti neprimerno in slabo zaščiteno vodovodno omrežje ni moglo kljubovati tako nizkim temperaturam in je voda ponekod zmrzovala (v tistem času je Gorica dobivala vodo iz zajetja pri Kromberku; šele leta 1934 so zgradili nov vodovod pri Mrzleku). Bolje so se v tistem času obnesli vodnjaki oziroma takoimenovane “štirne”. Težave so nastale tudi pri ogrevanju stanovanj, ker je začelo primanjkovati drvi, saj so zaradi zaledenelih cest bili prevozi iz Trnovskega gozda skoraj nemogoči. Na mestnih ulicah in cestah se je nabralo veliko snega in ledu, tako da je občina sprejela v začasno službo veliko brezposelnih, ki so z lopatami kidali sneg in ga z vozovi na živinsko vprego vozili na soški breg, kjer so tovor prevračali v zaledenelo reko. Da se za kratko povrnemo k objavljeni fotografiji. Mostu, ki ga vidimo v ozadju, danes ni več; razstrelili so ga Nemci in Četniki med umikom iz mesta v noči med 1. in 2. majem 1945-Sedanji, enoločni most so zgradili zavezniški inženirci 1946 leta. Vili Prinčič (Fotografija je iz zbirk6 Danile Šuligoj iz Pevme) DAN KULTURE / MISLI MLADIH DIJAKINJ NA OSREDNJI GORIŠKI PROSLAVI KINO U OBVESTILA Kultura osvobaja človeka in bogati našo različnost Glasbo Kvarteta Tartini in odlomki iz slovenske literature v Italiji Različna kulturna identiteta posameznih narodov je bogastvo Evrope; kultura osvobaja; mladi se morajo zavedati, kaj pomeni kultura za nek narod; naša dolžnost je, da postane kultura del našega vsakdana, da jo osmišljamo in cenimo; od Prešerna se moramo učiti in se zavedati vloge, ki jo ima kultura ter njene narodne buditeljske naloge. To so misli o kulturi, ki so jih na nedeljski osrednji goriški prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v centru Lojzeta Bratuža posredovale občinstvu dijakinje višjih srednjih šol z Goriškega. Kot že vrsto let so osrednjo prireditev skupaj organizirale Zveza slovenskih kulturnih društev. Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta iz Trsta. Po uvodnem nastopu Kvarteta Tartini se je prva predstavila občinstvu Urška Petrovčič, dijakinja pedagoškega liceja Simona Gregorčiča, ki je povedala, da za mlade morda pojem kulture pomeni dolgočasje. Ne zavedajo se, da smo vsi tvorci in produkt kulture, da zajema kultura obširno območje, ki gre od literature do navad in običajev, jezika nekega naroda, obstoj le-teh pa je odvisen od pripadnikov naroda samega. Slovenci smo kljub vsemu narod, ki goji kulturo. Kljub nenaklonjeni zgodovini smo ohranili značilnosti, ki jih drugi, večji narodi niso, kot na primer dvojino, srednji spol, da ne govorimo o izredni raznolikosti in številu slovenskih narečij. Poleg tega so se slo- venski kulturniki na raznih področjih uveljavili na evropski ravni in se še danes. Zato se morajo mladi zavedati pomena kulture in jo z vsakdanjimi dejanji gojiti, osmišlja-ti in ceniti. Maja Kragelj pa se je zaustavila pri liku Franceta Prešerna, ki je za Slovence simbol kulture. Bil je človek z izjemno strpnostjo do tistih, ki so mislili drugače in tudi do kulture drugih narodov ter do tujih literarnih stvaritev. Bil pa je vedno predan svoji domovini. V bralcu je znal zbuditi globoka čustva z mojstrsko uporabo besed, rim in zvočnega sloga. Se danes se torej lahko mnogo naučimo od Prešerna predvsem o pomenu kulture. Vrste ni brez individualne substance. Aristotelovo misel izpred dvati-soC let je bena Bednarik, dijakinja klasičnega liceja Primoža Trubarja, izbrala za izhodišče razmišljanja o pomenu in bogastvu kulturne identitete posameznih narodov v Evropi. Ce se poglobimo namreč v analizo posamičnosti bomo odkrili delce, ki sestavljajo mozaik evropskih narodov in dajejo celoti poseben Car. Različnost ima danes negativni prizvok, a nas vendar spodbuja v stalno primerjanje in avtokriticnost; slednje nas sili, da priznamo svoje pomanjkljivosti in napake ter spodbuja ustvarjalnost. Zamejci živimo v takih okoliščinah, ki nas silijo, da smo vedno aktivni. Zaradi tega smo se naučili gledati dlje, razlikovati negativno od tega, kar lahko vzame- mo za zgled. Na koncu še opozorilo: ne pozabimo, da smo vsi ustvarjalci kulture in družbe, v kateri živimo. Kultura osvobaja človeka, zato naj bo kulturni praznik praznik svobodne zavesti, ki bo pripomogla k bogatenju naše različnosti. Razmišljanju o kulturi je sledilo branje odlomkov najnovejših del pesnikov in pisateljev, ki živijo in ustvarjajo v Italiji, posredovala sta nam jih Alda Sosič in Jan Leopoli. Program je sklenil kvartet Tartini s skladbami Karla Pahorja in Antonina Dvoraka. Naj pripomnemo, da smo na proslavi lahko prisluhnili mislim mladih o kulturi, vendar pa je bila prisotnost mladih med občinstvom številčno preskromna. (VJ) DAN KULTURE / LEPA IN NEFORMALNA PROSLAVA Sproščena Mala Prešernova Pobudniki so bili Kulturni dom, ZSKD in dijaški dom S. Gregorčiča VRH / PREDSTAVITEV JE BILA V PETEK V K$C DANICA Zbornik Med Timavo Sočo in Vipavo O knjigi sta poleg Stanka Kosiča spregovorila Mario Lavrenčič in Vlado Klemše Z nastopom mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Marje Feinig se je v petek v KSC Danica na Vrhu zaCelo prijetno srečanje ob predstavitvi zbornika Med Timavo Sočo in Vipavo. Sklenilo se je z nastopom dekliškega zbora pod vodstvom Patricije Valič. Prireditev, ki so jo pripravili elani jamarskega kluba Kraški krti, je bila Zelo dobro obiskana. V velikem številu so se Predstavitve publikacije, izdane ob 25-letnici delovanja Kraških krtov, ude-jezili številni gostje, krajani, pa tudi prebivalci sosednjih krajev v dober-dobski občini, kjer imajo krti” svoj delokrog. Zadovoljstvo in hvaležnost nad tolikšno pri-s°tnostjo je v pozdravnem nagovoru izrekel Predsednik kluba Stanko . °sic, zatem sta o vlogi 111 delu jamarskega društ-va ter o vsebini zbornika spregovorila Mario Lavrenčič in urednik Vlado Klemše. • Doberdobski župan je poudaril doprinos jamarskega kluba pri raziskovanju različnih aspektov občutljivega in v marsičem edinstvenega kraškega sveta, ki ga je treba prav zaradi teh posebnosti zaščititi in ovrednotiti. Orisal je naCrt ovrednotenja in zaščite območja Dober-dobskega jezera, na katerem občina Doberdob dela že lep čas. Kraškim krtom je Zupan izrazil priznanje za obsežno delovanje na specifičnem področju, ki jih uvršča med najbolj aktivna društva v deželi in posebej podčrtal vlogo, ki so jo in jo še opravljajo na področju sodelovanja v mednarodnem in deželnem okviru. Poudaril je še ugotovitev, da so zelo številni člani Kraških krtov aktivni tudi pri civilni zaščiti, prostovoljnih gasilcih, službi za reševanje. Vlado Klemše je kot urednik publikacije (druge v zgodovini Kraških krtov) poudaril, da je zbornik rezultat skupinskega dela. Cilj publikacije je širšemu krogu predstaviti bogato in pomembno delovanje društva. Knjiga je dostopna tako slovenskemu kakor italijanskemu bralcu, dvojezično je bilo tudi izvajanje vseh govorcev. Na kratko je predstavil tudi vsebino zbornika, ki ga je tiskala Grafica Goriziana, izide pa so podprli Kraška gorska skupnost, Zadružni kreditni banki Doberdob in Sovodnje ter domačin in elan Kraških krtov Venko Cemic. Veselo in razigrano, s petjem, smehom in spošCeno zabavo so goriški otroci včeraj pod večer praznovali slovenski kulturni praznik na »svoji« Mali Prešernovi proslavi, ki so jo v Kulturnem domu priredili uprava doma. Zveza slovenskih kulturnih društev in dijaški dom Simona Gregorčiča. Prav pevski zborček dijaškega doma je s petjem pozdravil nabito polno dvorano. Vsi otroci so nato posedli na tla, da bi bili čim bliže Aleksandri Maraž in Barbara Ru-stja, ki sta jim z risanjem in animiranim pripovedovanjem predstavili slikanico Tri muce. Se živahneje je bilo, ko se je pred mikrofonom pojavil Sten Vilar, zabaval otroke s svojimi domislicami in jim zapel vrsto pesmi iz glasbene kasete Pika in Nejc. Kaseto je Vilar posnel skupaj z vokalno skupino»Pinoc-chio«, sodeloval pa je tudi Viljem Gergolet. Lepa, neformalna in za otroke res primerna prireditev se je ob vsesplošni zabavi sklenila z dolgo živo kačo ob preprevanju Bitenčeve Naša Četica koraka. GORICA VITTORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Attacco al potere«. I. Bmce Wilhs. VITTORIA 3 17.00-18.45-20.30-22.30 »Svegliati Ned«. Rež. Kirk Jones. CORSO Rdeča dvorana: 18.00- 21.30 »Vi presento Joe Black«. B. Pitt in A. Hopkins. Modra dvorana; 17.00- 18.30 »La gabbianella e il gatto«. 20.00-22.00 »L’ asse-dio«. Rež. B. Bertolucci. Rumena dvorana: 18.00- 20.00- 22.15 »Paura e delirio a Las Vegas«. I. Johnny Depp. TR2IC EXCELSIOR 16.00 »La gabbianela il gatto«. 18.00- 21.30 »Vi presento Joe Black«. B. Pitt in A. Hopkins. H PRIREDITVE KD DANICA prireja nocoj ob 20.30 večer Vrbovškega pusta. V SKC Danica bodo vrteli film, ki ga je pred 15 leti posnela RTV Ljubljana in tudi novejše posnetke domačinov. KSD KRAS DOL-POLJA- NE vabi na Dan slovenske kulture v petek, 12. februarja, ob 20. uri v prostorih bivše šole na Palkišču. Nastopila bosta moški pevski zbor Skala iz Gabrij in mladinska skupina KSD Danica z Vrha z recitalom Krst pri Savici. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA in Državna knjižnica vabita na predstavitev monografije, ki jo je v italijanščino prevedel Paolo Privitera: Boris Paternu France Prešeren 1800-1849, jutri ob 17.30 v dvorani Državne knjižnice, ul. Mameb 12. Ob prisotnosti avtorja in prevajalca bo o delu spregovorila prof. Lojzka Bratuž. KDO. ZUPANČIČ in MO KD SOVODNJE vabita na »Camival night« v torek, 16. februarja, od 21. ure dalje v ogrevanem šotoru v So-vodnjah. Igrata skupini Juke box in Normal position. KD O. ZUPANČIČ IZ STANDREZA vabi na pustni'večer v soboto, 13. februarja, ob 20.30 v gostilni Turri na trgu sv. Andreja. Zagotovljena zabava s plesom, glasbo, večerjo in nagrajevanjem najlepše maske. Vpisovanje vsak dan v gostilni Turri. KD O. ZUPANČIČ in KD SOVODNJE vabita na Otroško pustno rajanje v torek, 16. februarja, od 15. dalje v ogrevanem šotora v Sovodnjah. SKPD SEDEJ iz Steverja- na vabi na Prešernovo proslavo ob 30. obletnici izdajanja Steverjanskega vestnika v petek, 12. februarja, ob 20.30 v Sedejevem domu. VeCer bodo oblikovati: člani dramske skupine, priložnostna misel Saše Martelanca, mešani pevski zbor. !3 ŠOLSKE VESTI SDZPI obvešča, da je še nekaj prostih mest v tečaju fiskalne novosti za srednja -mala podjetja (65 ur). Vpisovanje in informacije v tajništvu Zavoda v ul. della Croce 3, tel 0481-81826 vsak dan, razen sobote, od 9. do 13. ure. Sezonsko znižanje moška oblačila |pul. Carducci 24 tel. 0481/537561 KMEČKA ZVEZA vabi vinogradnike na informativno srečanje o saditvi novih vinogradov in prispevkih, ki bo v prostorih KD Briški grič na Bukovju v Steverjanu danes ob 15.30. Sodeloval bo vršilec dolžnosti ravnatelja Kmetijskega nadzomištva dr. Renato Osgnach. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za pustovanje v Gaglianu odpeljal v soboto, 13. februarja, ob 16. uri izpred gostilne Primožič skozi Pod-goro, Sovodnje in Standrež. LUDOTEKA PIKA NOGAVIČKA v Dijaškem domu je odprta za učence osnovnih šol ob delavnikih od 17.00 do 18.30; ob sredah je ludo-teka rezervirana za otroke vrtcev (od 16. do 18. ure). RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI je postavljena dokumentarna razstava Literarni ustvarjalci ob meji. Na ogled bo do 16. februarja, vsak delavnik med 9. in 13. ter med 16. in 18. uro. GALERIJA ARS vabi na ogled razstave treh mladih ustvarjalcev Dimitrija Brajnika, Ivana Zottija in Ivana Žerjala, ki je postavljena v Katoliški knjigami. V KC L. BRATUŽA je na ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk do 19. februarja, od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. LEKARNE unz-uruNA ncav\ru\A v GORICI AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. POGREBI DANES - Iz Gorice: 10.00, Maria Mattiussi iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa v Tržiču in na tamkajšnje pokopališče; 13.15, Maria Claniscek vd. Masseria iz splošne bolnišnice v Ste-verjan (ob 14.30 v cerkvi); 13.15, Narciso Ballaben iz splošne bolnišnice v Faro; 13.15, Celestino Persello iz splošne bolnišnice v Moram. Iz Tržiča: 10.40, Astore Za-nolla iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.00, Luciano Mattarelli v cerkvi sv. Miklavža in na glavno pokopališče; 13.00, Giovanna Cechet vd. De Pagani iz splošne bolnišnice v Foljan; 13.30, Ostetio Mesot iz splošne bolnišnice v Škocjan. V Ronkah: 13.45, Stanislav Gorjan iz kapele pokopališča v cerkev sv. Lovrenca in na pokopališče. t Zapustil nas je v 73. letu starosti naš dragi Stanislav Gorjan Žalostno vest sporočajo žena Ivana, hčerka Elisabetta, sestre, brat, svaki in nečaki z vsemi sorodniki. Pogreb bo danes, 9. februarja, ob 14. uri iz kapele pokopališča v Ronkah v tamkajšnjo cerkev sv. Lovrenca. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Ronke, 9. februarja 1999 (Pogrebno podjetje Preschern) NEMČIJA / NA NEDELJSKIH VOLITVAH V ZVEZNOI DRŽAVI HESSEN V Hessnu je zeleno-rdeča koalicija prvič izgubila oblast po letu 1991 - Schrčder izgubil večino tudi v zvezni zbornici - Na izide vplivala predvsem stališča Zelenih o jedrski energiji in dvojnem državljanstvu BONN - V nemški zvezni državi Hessen so se po nedeljski spektakularni zmagi krSCanskih demokratov in liberalcev (CDU/-FDP) sestala vodstva strank socialnih demokratov (SPD), krSCanskih demokratov (CDU), krščanskih socialistov (CSU), zelenih in liberalcev. Na volitvah sta CDU in FDP skupaj zbrali 56 sedežev v hessenski skupšini oz. dva veC od socialdemokratov in zelenih, ki so tako po osmih letih morah sestopiti z oblasti v eni najbogatejsih nemških zveznih držav. CDU je s 43,4 odstotka glasov zabeležila svoj najboljši rezultat v zadnjih 17 letih in v zveznem parlamentu dobila 50 poslanskih sedežev oz. pet več kot v prejšnjem mandatu, njena koalicijska partnerka FDP pa je zbrala 5,1 odstotka glasov in sest poslanskh se- dežev. Svoj položaj je rahlo slo 46 poslanskih manda-okrepila SPD, saj je za tov, zato pa so zeleni zbrah stranko glasovalo 39,4 od- komaj 7,2 odstotka glasov, stotka glasov, kar ji je prine- kar za stranko pomeni le še osem namesto dosedanjih 14 sedežev. Ostale stranke so skupaj zbrale 4,9 odstotka glasov. Vohtev se je udeležilo 66,4 odstotka volilcev. S spremembo oblasti v Hessnu so socialdemokrati izgubih tudi večino v zvezni skupSCini. Hessen je druga nemška zvezna dežela za Baden-VVuertenbergom, v kateri vlada kršCansko-hbe-ralna koalicija. Glavni kandidat krSCanskih demokratov Roland Kohn (na sliki AP) je po razglasitvi volilnih izidov napovedal odločna in konstruktivna pogajanja s FDP. Po njegovih besedah bodo osrednje teme pogovorov šolska pohtika in vprašanja notranje varnosti. Dosedanji ministrski predsednik Hans Eichel (SPD) je že napovedal svoj odstop, sporočil pa je tudi, da na prihodnjih deželnih volitvah ne bo nastopil kot vodi- telj opozicija ali glavni kandidat svoje stranke. Ena od najbogatejsih zveznih dežel s Frankfurtom, pomembnim finančnim središčem, je, kot vse kaže, kaznovala vladne načrte, povezane z opustit- vijo uporabe jedrske energije v miroljubne namene, predlogom davčne reforme ter s predlogom zakona o dvojnem državljanstvu. Ti volilni izidi predstavljajo resno opozorilo 4,3 milijona volilnih upra- vičenčev v Hessnu novemu kanclerju Schroederju in njegovi rdeCe-zeleni koaliciji. Obenem je tako konec "obdobja milosti", ki ga navadno prvih sto dni vladanja uživa novi šef vladnega kabineta. (STA/dpa) Izidi volitev v Hessnu Stranka Odstotki Razlika Sedeži Razlika CDU 43,4 +4,2 50 +5 SPD 39,4 +1,4 46 +2 Zeleni 7,2 -4,0 8 -5 FDP 5,1 -2,3 6 -2 Drugi 4,9 +0,7 Volilna udeležba: 66,4% - AFRIKA r Eritreja in Etiopija se med seboj obtožujeta za napad NAIROBI - Eritreja je obtožila Etiopijo, da je začela novo ofenzivo na severozahodnem delu meje med državama. Kot v sporočilu za javnost navaja eritrejsko zunanje ministrstvo, ki ga je prejelo dopisništvo agencije AFP v Nairo-biju, naj bi v nedeljski etiopski ofenzivi sodelovali tudi helikopterji, »opremljeni z avtomatskim orožjem«. Včeraj je spopade potrdila Uidi Etiopija, ki pa govori o letalskih napadih na Eritrejo. Etiopski vbbiri seveda obtoižujejo Eritrejo za napad. Združene države Amerike so svoje državljane v Etiopiji in Eritreji pozvale, naj zaradi spopadov zapustijo obe državi, "dokler so Se vzpostavljene letalske povezave". V sporočilu, ki ga je objavilo ameriško veleposlaništvo v Adis Abebi, je Se zapisano, da so ZDA že 20. januarja vse svoje državljane, katerih navzočnost ni nujno potrebna, pozvale, naj zapustijo obe državi afriškega roga. Etiopska letalska družba Ethiopian Airlines se je v soboto odločila, da bo svojo dejavnost iz Adis Abe-be začasno preselila v Nairobi. Omenjena letalska družba je sinoči prav tako "za nedoločen Cas" odpovedala polete na sever Etiopije, je sporočil neki predstavnik družbe. Nemška letalska družba Lufthansa pa še vzdržuje liniko z Adis Abebo. (STA/AFP) RAMBOUILLET / TE2AK ZAČETEK POGOVOROV, MEDTEM KO SE ZVEZA NATO PRIPRAVLJA NA POSEG Pogajanja o Kosovu se nadaljujejo, pretirani optimizem pa ni utemeljen RAMBOUILLET (STA/AP) - V gradu Ram-bouillet pri Parizu so se včeraj nadaljevala mirovna pogajanja o Kosovu. Zasedanje se je zaCelo s sestankom med 16-clansko delegacijo kosovskih Albancev in mednarodnimi pogajalci pod vodstvom ameriškega odposlanca Christopherja Hilla. Ti so zaceli s podrobno obravnavo izhodišč, ki jih je predlagala kontaktna skupina. Francoski zunanji minister Hubert Vedrine, ki skupaj z britanskim kolegom Robinom Cookom sopredseduje pogajanjem, je posvaril pred pretiranim optimizmom in poudaril, da so pogajanja izredno zahtevna in zapletena. »Pogajanja se nadaljujejo,« je dejal Vedrine in poudaril, da bodo pogajalci »storili vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli sporazum.« Kot je poročal kosovski Časnik Koha Ditore, so elani kosovske delegacije zahtevali takojšen obojestranski podpis premirja, vendar pa so mednarodni pogajalci želeli takoj preiti h konkretnim pogajanjem o točkah predlaganega mirovnega sporazuma. Albanska delegacija naj bi poleg tega zahtevala tudi izvedbo nacionalnega referenduma o statusu Kosova tri leta po podpisu sporazuma, jasno določitev statusa pokrajine v mirovnem sporazumu in podpis zveze NATO kot garanta za izvedbo sporazuma. Po navedbah neimenovanega diplomata predloge za spremembo predlaganega dokumenta pripravlja tudi srbska stran. Srbi in kosovski Albanci so se v naCelu dogovorih za 10 splošnih izhodišč, v skladu s katerimi naj bi Kosovo dobilo široko avtonomijo, vendar pa naj bi ostalo v okviru meja ZR Jugoslavije. Srbska delegacija je ob koncu včerajšnjega zasedanja zahtevala, da vse tri strani na pogajanjih, vključno z mednarodnimi posredniki, podpišejo besedilo teh splošnih izhodišč. Zahtevo so mednarodni pogajalci zavrnili, Ceš da sta strani svoj pristanek izrazih že s prihodom na pogajanja. Poudarili so tudi, da pogojev pogajanj ni mogoče spreminjati in da naj v skladu z naCrti pogajanja ne bodo omejena le na ta izhodišča. S pristankom na splošna izhodišča pogajanj naj bi se kosovski Albanci odrekli zahtevi po samostojnosti vsaj v Času triletnega prehodnega obdobja, ki ga predlaga kontaktna skupina. Osvobodilna vojska Kosova, ki jo na pogajanjih zastopa pet elanov delegacije, kljub temu vztraja, da OVK ne bo sprejela manj od neodvisnosti Kosova. Kot se je izvedelo iz virov albanske delegacije, je bil za vodjo slednje imenovan politični direktor OVK Thaci, njegova pomočnika pa sta Ibrahim Rugova in Rexhep Qosja. Thacijevo imenovanje bi utegnilo ogroziti neposredna pogajanja med predstavniki sprtih strani, saj so Srbi večkrat poudarili, da se nikdar ne bodo pogajali z uporniki, ki so po njihovih besedah teroristi. Generalni sekretar zveze NAZO Javier Solana pa je včeraj dejal, da se mora zveza pripraviti na razporeditev svojih enot na Kosovu, do Cesar bo »zagotovo« prišlo po koncu pogajanj o prihodnosti pokrajine, ki ta Cas potekajo v Rambouilletu. »Pogajanja so se šele zaCela, zato je še prezgodaj za napovedi o izidu,« je poudaril Solana in dodal, da se bodo »zagotovo končala z odocitvijo o namestitvi enot zveze NATO na Kosovu.« Španski obrambni minister Eduar-do Serra je po pogovorih s Solano izjavil, da španska vlada še ni sprejela uradne odločitve o morebitnem sodelovanju v enotah zavezništva, ki bodo nameščene na Kosovu in obenem poudaril, da za to ne obstajajo nikakršne ovire. Solana se je prav tako sestal s španskim premierjem Jose-Mario Az-narjem, s katerim se je pogovarjal o položaju na Balkanu ter o pripravah na vrhunsko srečanje zavezništva, ki bo aprila v Wa-shingtonu. V zvezi s tem je ameriški obrambni minister VVilliam Cohen je včeraj v Bonnu zagotovil, da namerava VVashington na Kosovo v okviru misije zveze NATO poslati svoje kopenske enote, a le v primeru, da bosta sprti strani na pogajanjih v Franciji dosegli trden sporazum. Cohen je na skupni novinarski konferenci z nemškim kolegom Rudolphom Schar-pingom ponovil besede ameriškega predsednika Billa Clintona, ki sodelovanje ameriških enot v mirovni misiji zavezništva na Kosovu pogojuje z oblikovanjem »trdnega sporazuma« med Srbi in Albanci. Cohen je prav tako poudaril, da ho pretežni del odgovornosti kljub ameriški udeležbi v omenjenih enotah na ramenih evropskih držav. (STA-CR) Sedaj je tudi vihovni sodnik že naveličan impeachmenta VVASHINGTON - Sojenje ameriškemu predsedniku Billu Clintonu v senatu zaradi oviranja pravice in laganja pod prisego se je v soboto nadaljevalo z vnovično predstavitvijo argumentov obtožnice 13 upraviteljev impeachmenta na podlagi zadnjih zaslišanj Monice Lewinsky, Vemona Jordana in Sidneyja Blumenthala. Sobotno "predstavo" so v živo prenašale nekatere ameriške televizijske postaje, pri Čemer si je širša javnost lahko prvič doslej ogledala Monico Levvin-sky "v sliki in besedi". Kljub praznim upom upraviteljev impeachmenta in predsednikovim nasprotnikom, da se bo z ogledom zaslišanja Monice Lewinsky ali predsednikovega svetovalca Sidneyja Blumenthala ter znanega vvashingtonskega odvetnika Vemona Jordana kakorkoli spremenil odnos javnosti in demokratskih senatorjev do odstavitve predsednika, se to ni zgodilo. Prej nasprotno, saj je Monica Lewinsky bolj potrdila navedbe obrambe kot obtožnice, ko je še enkrat dejala, da je nihče ni nagovarjal k laganju o razmerju s predsednikom, ampak se je zato odločila sama. Tožilci gradijo obtožbo o oviranju pravice predvsem na domnevnih predsednikovih poskusih, da bi Lewinskyjevo zlepa ali zgrda napeljal k za- nikanju njunega razmerja pred odvetniki Paule Jones, ki je Clintona tožila zaradi spolnega nadlegovanja. Jonesova za svoje trditve ni imela nobenih dokazov, njeni odvetniki pa so skušali uporabiti preizkušeno taktiko v tožbah o spolnem nadlegovanju, to je prikaz ponavljanja vzorca "pokvarjenega" obnašanja pri toženi osebi. Kljub temu, da je Monica Lewinsky pod grožnjami Kena Starra, ki se sploh ne bi smel vmešavati v civilno tožbo, popustila in priznala razmerje, pa to Jonesovi ni pomagalo, saj je bilo razmerje med Lewinskyjevo in Clintonom prostovoljno. Primera torej sploh ne bi bilo, Ce ne bi bilo Starra, ki si je po mnenju nekaterih za življenjski cilj iz doslej še ne dokončno ugotovljenih razlogov zadal uničenje predsednika Clintona. Lewinskyjeva je tudi pred upravitelji impeachmenta večkrat potrdila, da je predsednik ni nagovarjal k laganju. Ugotovitve republikancev, da ji predsednik nikoli ni naročil, naj pove resnico, pa zvenijo kot neumestno ribarjenje v kalnem. Po vsem sodeč se zdaj resnično bliža konec impeachmenta, od katerega so vsi, razen tistih, ki se nikoli ne bodo sprijaznili, da je na Čelu ZDA Bill Clinton, pošteno utrujeni. Prvi med njimi je predsednik vrhovnega sodišča ZDA VVilliam Rehnquist, ki vodi senatni postopek. Ko ga je vodja senatne večine, republikanec Trent Lott, povprašal, Ce si lahko senat vzame 15-mimitni odmor, mu je prvi sodnik ZDA odrezavo odvrnil, da ne in da bodo nadaljevali. Lott je dobil košarico, nekaj senatorjev pa je odločnosti Rehnquista veselo zaploskalo. Rehnquist je znan po tem, da ne dovoljuje dolgovezenja, zato je razumljivo, da mu ribarjenje v senatu že pošteno preseda. Upraviteljem impeachmenta je med sojenjem že večkrat zabrusil, da so zadevo že pojasnih in naj prenehajo ponavljati znana dejstva. Večina senatorjev se v teh dneh prav tako dolgočasi in vedno budni novinarji lahko le štejejo njihova zehanja ter kinkanje ob ponavljanju starih zgodbic. Medtem ko je zdaj že jasno, da bo predsednik ostal na položaju, ker 67 senatorjev ne bo glasovalo za odstavitev, pa se demokrati pospešeno pogovarjajo o predlogu za ukor. Z ukorom bi predsednikova dejanja označili kot napačna ali kaj podobnega, odvisno od dogovora. Republikanci ukor zavračajo, ker se jim zdi neustaven, za predsednika pa ne bi pomenil nič veC kot "blago šeškanje po riti", kot se je slikovito izrazil eden od republikanskih senatorjev. Impeachment naj bi se končal v petek. Robi Poredoš, STA Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 EVRO / VČERAJ NA SVETU EKONOMSKIH MINISTROV ECOFIN V BRUSLJU Italija položila izpit stabilnosti javnih računov, a z vabilom, naj naredi več Nižjo gospodarsko rast mora po potrebi nadomestiti s korektivnimi posegi BRUSELJ - Italija je včeraj uspešno prestala evropski izpit o svojih javnih računih, vendar s polno mero priporoCilT naj si Se bolj prizadeva in naj bo pripravljena na korektivne posege v javni priračun, Ce bi to zahtevala nižja gospodarska rast od tiste, ki jo je vlada predvidela v svojem programu stabilnosti. Po poročilih iz Bruslja je razprava o tem programu trajala le kakih deset minut, nato pa ga je svet ekonomskih ministrov (Ecofin) Evropske unije odobril. Kot je znano, je triletni program stabilnosti (včeraj so ministri obravnavali tudi purtugalskega) pravzaprav srednjeročno predvidevanje o konjunkturi in proračunskem gibanju, ki ga morajo vse države evra predstaviti vsako leto partnerjem v EU v okviru multilateralnega nadzorovanja računov po uvedbi evra. Besedilo o zaključkih pregleda italijanskega programa je bilo vse do zadnjega predmet usklajevanja in popravkov. Na nizozemski pritisk je bila pozitivna ocena spravljena v manj ugodno obliko, medtem ko je bila na italijanski pritisk ublažena zahteva po bolj ambicioznih proračunskih ciljih od tistih, ki jih je Rim zapisal v svoj program. Pac pa ostaja poziv, naj Italija »pospeSi proces privatizacij« in »ponovno razmisli o reformi pokojninskega sitema«. Pa ne samo to: glede na dejstvo, da je pet mesecev star makroekonomski okvir »preveč optimističen«, je svet ekonomskih ministrov EU »ugodno sprejel italijansko obvezo o dodatnih korektivnih proračunskih ilkrepih, Ce bi bilo to potrebno«. »Obstajajo tveganja, da cilj 2-odstotnega primanjkljaja na bruto domači proizvod v letu 1999 ne bi bil dosežen zaradi učinkov nižje gospodarske rasti,« je zapisano v mujenju Ecofina. Ce bi se to primerilo, bi imel »rezultat za leto 1999 negativni učinek tudi na dve naslednji leti«, zato namig na morebitne korektivne posege v proračun: »-Svet ekonomskih ministrov sprejema kot pozitivno obvezo italijanske vlade, da po potrebi sprejme ukrepe v tem smislu.« Glede privatizacij je obveljala naslednja formula: »Glede na to, da je dinamika dolga zelo občutljiva na gibanje rasti, bi bilo treba Cim bolj omejiti učinke morebitne nižje rasti, in to s prispevkom prihodkov od privatizacij. Scvet zato vabi Italijo, naj pospeši privatizacije.« Glede pokojninskega sistema je vsebuje ocena naslednjo formulacijo: »Sedanji razvoj pokojninskih izdatkov daje nekaj razlogov za zaskrbljenost.« Zato je »dobrodošla obveza italijanske vlade, da bo sprejela korektivne ukrepe, Ce bo prišlo do odstopanja od predvidevanj«. »Svet opozarja, da bo pričakovano zvišanje deleža izdatkov za pokojnine na bruto domači proizvod po letu 2003 ošibilo finančno pozicijo vlade na srednji rok. Zato Svet spodbuja Italijo, naj preuči reformo pokojninskega sistema.« Luksemburški finančni minister Robert Goebbeis z ministrom Ciampijem (AR) r BASEL / SESTANEK GUVERNERJEV DR2AV G10 n Leto 1999 ne bo nujno negativno Hans Tietmeyer vidi možnosti za zagon gopodarstva že letos BASEL - Obstajajo dobre možnosti za zagon gospodarstva že v letošnjem letu, saj so imele regionalne finančne krize, vključno z zadnjo, brazilsko, manjše učinke na trge od tistih, ki smo jih bili vajeni v preteklosti. Oceno, ki kaže na previdni optimizem, je na koncu včerajšnjega sestanka guvernerjev centralnih bank desetih industrijsko najrazvitejših držav sveta podal Hans Tietmeyer, predsednik nemške Bundesbank, ki je vodil redno baselsko zasedanje. Tokrat se ga je udeležil tudi šef ameriške centralne banke Alan Greenspan, v ospredju razprave pa je bila monetma politika kot sredstvo spodbujanja gospodarskih gibanj in umirjanja finančnih kriz. Včerajšnji sestanek guvernerjev skupine G10 pa je bil poskusno razširjen tudi na nekaj razvijajočih se držav, saj so bib v Basel povabljeni tudi bankihrji iz Mehike, Brazilije, Kitajske, Hogkonga, Rusije, Indije in Južne Afrike. To seveda ne pomeni ukinitev skupine G10, ampak poskus uvedbe redne izmenjave mnenj, da bi razumeb gibanja v drugih delih sveta in še posebno v finančno izpostavljenih območjih. Zasedanja v Baslu se je udeležil tudi guverner Banke Italija Antonio Fazio, ki je iz Rima prinesel tudi najnovejSe podatke o gibanju italinanmskega javnega dolga v lanskem letu. Ti so žal vse prej kot spodbudni, saj je centralna banka izračunala, da je državni dolg oktobra lani znašal 2.312.493 milijard lir, kar je za 30.824 milijard veC kot v enakem mesecu leta 1997. Ce pa dolgu države prištejemo še druge javne uprave, dobimo skupno vsoto 2.421.319 milijard Ib. LESTVICE / INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE Država novega tisočletja bo Danska, Italija pa na repu zaradi dela in kriminala PARIZ - Dežela prihodnosti je Danska. Tako vsaj izhaja iz študije, ki jo je skupina strokovnjakov pripravljala kar eno leto, ob zaključku Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu pa je njene rezultate objavil ugledni mednarodni gospodarski časnik International Herald Tribune. Raziskava je zajela 18 najbolj razvitih držav sveta, in sicer 15 Članic Evropske unije ter ZDA, Kanado in Japonsko. Italija se mora zadovoljiti z zadnjim, 18. mestom na tej lestvici, ki so jo avtorji sestavili na osnovi meril, strnjenih v kazalec z naslovom European future readiness index. Raziskava je vzela v pretres široko pahljačo indikatorjev, ki gredo od gospodarskih dosežkov do socialne kli-nte, od števila priključkov na internet na prebivalca do razširjenosti organiziranega kriminala. Danci so po teh kriterijih zasedli prvo mesto s 87, 3 na niožnih 100 točk, tik za petami so jim na drugem mestu Avstrijci s 87, 2 in Ir-ci s 87 točkami. Italiji je uspelo zbrati le 75 točk, v raziskavi pa je označena kot »zamujajoča« država zaradi visoke brezposelnosti in ovir, ki jih organizirani kriminal postavlja razvoju poslov. Raziskava vključuje tudi omenjene tri neevropske države, ki pa sodijo v krog držav G7 in so se uvrstile proti sredini lestvice z naslednjimi točkami: Kanada 85, 5,/Združene države Ame-rike84, 4 in Japonska 83, 5. Po besedah Davida Morrisona, enega izmed izvedencev, ki je sodeloval pri raziskavi, so po rezultatih razočarale predvsem anglosaške države. ZDA so si na primer zagotovile odlično oceno glede gospodarske rasti, izobraževanja in tehnologije, zaostajajo pa po merilih onesnaženosti, stroškov javnega zdravstva in kriminala. Po Morrisonovih besedah je bil namen raziskave ponuditi »nekaj osnovnih ugotovitev za spodbujanje razprave«. Priznal je, da so bili uporabljeni tudi nekateri »subjektivni kriteriji«, a je dodal, da bo do poletja pripravljena nova in izpopolnjena različica te zanimive Študije. Za letališče Ronke nujno dokončanje struktur RONKE - Dokončanje struktur deželnega letališča Furlanije - Julijske krajine na Ronkah in potreba po večji pozornosti politike za to letališče sta zahtevi, ki jih je predsednik družbe, ki ga upravlja, Adalberto Pelle-grino, naslovil na parlamentarce iz nase dežele. Na včerajšnjem sestanku jih je seznanil s programiranimi posegi, za izvedbo katerih je potrebna politična podpora na pristojnih mestih, in poudaril, da se je potniški promet na Ron-kali lani v primerjavi z letom 1997 povečal za 6 odstotkov. Nobelovec Modiglianiv avtobiografiji tudi o pokojninah RIM - Konec tedna bo prišla v knjigarne avtobiografija nobelovca Franca Modiglianija, ki jo je uredil Paolo Peluffo (glasnik zakladnega ministra Ciampija), izdala pa založba Laterza. V enem od poglavij sloviti ekonomist roti Italijane, naj se odločijo za ukinitev pokojnin po končani delovni ' dobi, saj je upokojitvena starost - pose-bo za ženske - škandalozno nizka. Mo-digliani ponuja recept za prehod na sistem kapitalizacije, ki bi nadomestil sedanjega, ko »sinovi plačujejo pokojnine očetom«. TEČAJNICE I EVHO= 1.936.. 1 EVRO= 1.936,27 LIRE 8. FEBRUAR 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 8.02. 5.02. ameriški dolar 1,1246 1,1292 japonski jen 127,82 127,95 grška drahma 322,25 321,95 danska krona 7,4355 7,4358 švedska krona 8,8570 8,8720 britanski funt 0,68880 0,68850 norveška krona 8,6200 8,6725 češka krona 37,710 37,365 ciprska lira 0,58080 0,58089 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 248,64 248,91 poljski zlot 4,1958 4,1753 slovenski tolar 190,3325 190,2791 švicarski frank 1,6018 1,6012 kanadski dolar 1,6725 1,6765 avstralski dolar 1,7230 1,7294 novozelanski dolar 2,0149 2,0431 8. FEBRUAR 1999 NAKUP/PRODAJA ! VALUTA I EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,203/1 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,1330 1,1154 britanski funt 0,6934 0,6797 švicarski frank 1,6142 1,5811 danska krona 7,5691 7,2835 norveška krona 8,8356 8,4394 švedska krona 9,0569 8,6237 kanadski dolar 1,7019 1,6393 grška drahma 337,90 294,13 japonski jen 131,86 123,88 avstralski dolar 1,8068 1,6878 slovenski tolar 193,72 188,9 hrvaška kuna 8,0719 7,3104 Češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRU2NI * KRAŠKA BANKA; h” ■9 Zadruga zo.z. i mr TRST I KMEČKA BANKA GORICA 8. FEBRUAR 1999 EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,1358 1,1161 1705 1735 britanski funt 0,7000 0,6834 2166 2833 kanadski dolar 1,7000 1,6601 1139 1166 japonski jen 129,6167 126,5395 14,94 15,30 švicarski frank 1,6255 1,6873 1191 1220 norveška krona 8,7845 8,5836 220,42 225,58 švedska krona 9,0078 8,8012 214,96 220,00 grška drahma 327,0410 319,2440 5,92 6,07 danska krona 7,5572 7,3792 256,21 262,40 avstralski dolar 1,7543 1,7146 1104 1129 slovenski tolar 192,66 188,90 10,05 10,25 hrvaška kuna 8,067 7,45 240 260 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG delnica 8. FEBRUAR 1999 cena € var. % INDEKS MIB 30: -1,81% delnica cena € var. % ALITALIA 3,213 +2,39 ITALGAS 4,820 -3,63 ALLEANZA 9,341 -2,89 MEDIASET 7,991 -1,52 COMU 5,750 +0,43 MEDIOBANCA 9,865 -0,59 BCA Dl ROMA 1,312 -0,22 MEDIOLANUM 6,084 +0,16 FIDEURAM 5,513 +0,87 MONTEDISON 0,889 -3,56 INTESA 4,327 -0,87 OLIVETTI 3,075 -3,69 BENETTON 1,468 -2,58 PARMALAT 1,373 +0,14 COMPART 0,577 -2,67 PIRELLISPA 2,525 +0,75 EDISON 9,921 -5,70 RAS 9,770 -1,22 ENI 5,650 +3,40 ROLO BCA 1473 21,210 -1,39 FIAT 2,850 +0,70 SAIPEM 3,406 +0,05 FINMECCANICA 1,011 +0,59 SAN PAOLO IMI 14,423 -1,51 GENERALI 35,070 -0,02 TIM 5,299 -4,19 HDP 0,562 -1,34 TELECOM ITA 8,578 -2,35 INA 2,044 +1,69 UNICREDIT 4,328 -2,43 i m ljubljanska banka r Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Odprtje razstave Jožeta Tisnikarja V Klubu Nove revije v Ljubljani so sinoCi odprli razstavo koloriranih risb Jožeta Tisnikarja. Slikarja sta ob tej priložnosti predstavila profesor Karel Pečko in MilCek Komel j, s poezijo pa je sodeloval Dane Zajc. Jože Tisnikar se je rodil 26. februarja 1928 v Mislinji. S slikarstvom se je začel ukvarjati leta 1951, ob usmerjanju mentorja Karla Pečka pa se je razvil v enega najizvirnejših in najpretreslji-vejsih evropskih slikarjev. Sodeloval je v mnogih slikarskih kolonijah, imel več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini ter doživel štiri monografije z besedili Marijana Tršarja, Nebojše Tomaševiča, Janeza Mesesnela in Milcka Ko-melja. S svojo ekspresivnostjo se je posebej zasidral v zavest severnih evropskih dežel. S sli- kovnimi prilogami je sodeloval z Danetom Zajcem v njuni skupni knjigi Krokar, po njegovi zamisli so bile izdelane tudi lutke za predstavo Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico. Jože Tisnikar je prejel več nagrad, med njimi leta 1970 nagrado Prešernovega sklada in 1978 Bernekerjevo nagrado. Lani je doživel veliko retrospektivno razstavo v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki poleg podjetnika Alojza Ovsenika iz Kranja hrani največ njegovih del. Tisnikar je umrl v prometni nesreči 30. oktobra lani. Kot meni Milček Ko-melj, je Jože Tisnikar znal v svoje slike bolj neposredno kot kdorkoli drug zajeti tragično občutenje življenja, človeško samoto in trpljenje, ki ga prinaša nenehna zavest o neizogibnosti smrti. Vsa njegova umetnost izhaja iz srečavanj s smrtjo, povezanih z njegovim neizprosno iztreznjujočim poklicem v bolnišnični prosekturi, in iz velikega sočutja, ki ga je rodil umetnikov globoki uvid v skrivnosti življenja, predvsem pa iz silne ljubezni do ljudi, ki jih je pospremil na poti v neznano kot demiurg, ki vsaj v nesmrtnem življenju umetnosti oživlja mrtvake v hestrohljivo trajnost. Za pričujočo razstavo so se, kot pravi Milček Komel j, dan pred Tisnikarjevo smrtjo dogovorili z njim samim, zdaj pa brez njegove fizične navzočnosti izzve-neva kot počastitev slovenskega kulturnega praznika in kot memento mori, ki v znamenju umetnosti premaguje smrt. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Gledališče iz Genove bo podalo delo »Le false confidenze« v režiji Marca Sciaccaluga in sicer danes, 9. feb. ob 20.30, 10., 11., 12. in 13. feb. ob 20.30 ter 14. feb. ob 16.00. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Gledališka skupina Societa per attori bo predstavila delo »Mal di ma(d)re«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: 12. in 13. feb. ob 20.30, 14. in 16. feb. ob 16.30, 17., 18., 19. in 20., feb. ob 20.30 in 21. feb. ob 16.30. Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4) V sredo, 10. februarja bodo v sklopu - film v francoskem originalu - predvajali »Ma vi e en rose« Alaina Berlinerja. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 9. in v sredo, 10. februarja ob 20.30 na sporedu Eduardo de Filippo z delom »Natale in časa Cupiello«. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« 11., 12., 13. in 14. februarja, Gledališče della Tos-se, »Ubu incatenato e re«. Režija Tonino Conte. PORDENON Bivši samostan sv. Frančiška V sredo, 10. februarja ob 20.45 bo Compagnia Pic-ciola podala Magrisevo delo »lo non sono nessu-no«. Režija Maria Pia Pagliarecci. _______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« Danes, 9. februarja ob 20. uri, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega - N. Kolijada »Murlin Murlo«. V Četrtek, 11. februarja ob 20. uri in v petek, 12. februarja ob 10.30, gostuje SSG iz Trsta z delom F. Milčinskega »Butalci«. Režija Jaša Jamnik. V ponedeljek, 22. februarja ob 20. uri, gostovanje Drame SNG Maribor z delom A. Millerja »Lov na Čarovnice«. Režija Zvone Šedlbauer. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče 12. in 13. februarja vedno ob 20.00, Samuel Beckett, »Konec igre«. Režiser Vito Taufer. LJUBLJANA Mestno Gledališče 18. in 19. feb. ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V sredo, 10., v Četrtek, 11., v petek, 12., v ponedeljek 15. in v soboto, 20. februarja ob 19.30, Eugene Ionesco »Zavratne igre«. V petek, 12. februarja ob 11. uri, Suzanne van Lohuizen »Primer Ronald Akkerman«. V soboto, 13. ob 21. uri, v ponedeljek, 15. feb. ob 10.00 in 13.00, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«. V ponedeljek, 16. februarja ob 19.30, Curth Fla-tow, »Mož, ki si ne upa«. V sredo, 17. ob 18.00 in v četrtek, 18. februarja ob 10.00, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. CELJE SLG - Dnevi komedije V nedeljo, 14. februarja ob 17. uri, gostuje SSG iz Trsta z delom F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. 13., 16. in 18. februarja ob 20.30, v nedeljo, 21. ob 16.00, 23. in 25. februarja ob 20.30, v soboto, 27. februarja ob 17.00 in v nedeljo, 28. februarja ob 16.00, Gaetano Donizetti »Lucia di Lammer-moor«. Dvorana Tripcovich V petek, 12. februarja ob 20.30 in v nedeljo, 14. februarja ob 16.00, bo baletni veCer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rim-skij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi. Gledališče Rossetti Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 15. februarja ob 20.30 nastop »Orche- stra d’Archi Italiana - Mario Brunello«. Glasbena matica Danes, 9. februarja ob 20.30 bo v Deutscher Hilf-sverein. Ul. Coroneo 15, Cetri abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Duo Danja Lukan - sopran, Marko OzbiC - klavir. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, 9. februarja, ob 11. uri bo izvajal orkester gledališča Verdi iz Trsta, G. Rossinijevo delo »Gospod Bruschino«. V Četrtek, 11. februarja ob 18. uri bo v priredbi SCGV E. Komel v komorni dvorani, notranji nastop. V torek, 16. februarja ob 20.30, bo v veliki dvorani baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi. KRMIN Občinsko gledališče V soboto, 20. februarja ob 21.00, bo baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi. ČEDAD Gledališče Ristori V Četrtek, 25. februarja ob 20.30, bo baletni veCer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi. VIDEM Športna palača Carnera V petek, 12. februarja koncert Gorana BregoviCa in njegovega orkestra. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 16. februarja ob 20.00 gostovanje Opere in baleta iz Ljubljane z delom Marjana Kozine »Ekvinokcij«. PORTOROŽ Avditorij V petek, 26. februarja ob 20.30, bo baletni veCer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi. LJUBLJANA SNG - Opera in balet V sredo, 10., v petek, 12. in v četrtek, 18. februarja ob 16.30, Domenico Gimarosa »Tajni zakon«. V četrtek, 11. februarja ob 11. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 19.30, Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. V ponedeljek, 15. februarja ob 11.00, zaključna predstava, Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. V soboto, 20. februarja ob 19.30 gostovanje gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Gioacchino Rossini »II signor Bruschino«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«. Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8,1. nad.): do' 10. februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure. Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30. Art Gallery (Ul. Locchil9/A): osebna razstava Annamarie Ducaton. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): razstava »V poklon Federicu Righiju«. Odprta bo do 26. februarja in sicer od torka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. OPČINE V Zadružni kraški banki in v Prosvetnem domu bodo do 11. februarja razstavljali umetniki v spomin na Avgusta Černigoja pod naslovom Zarek ustvarjalnega duha. GORICA Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. Goriški grad, do 30. junija 1999, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melo-grano - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Kulturni center »Lojze Bratuž«: na ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk. Razstava bo odprta do 19. februarja od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. V Galeriji Ar s, Katoliška knjigarna, Travnik 25: razstavljajo trije mladi ustvarjalci: Dimitrij Brajnik, Ivan Zotti in Ivan Žerjal. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. _____________SLOVENIJA_______________ PIVKA Galerija Pivka: do 11. februarja razstava slikarskih del Rudija Kočevarja. Ogled možen od 9. do 13. in od 14. do 16. ure. PORTOROŽ Avditorij: do 7. marca prodajna razstava »Istrski poljsaži’98«slikarja Zvesta Apollonia. Urnik ogleda: od 9. do 12. ob delavnikih in v času večernih predstav. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela: pregledna razstava grafik slikarja Bojana Kovačiča. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - 'ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19-ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »NE! razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. Jakopičeva galerija: do četrtka, 4. marca bo razstava čmobelih fotografij Karla Kocjančiča- Galerija Tivoli: do 28. marca slikarska razstava »Akt na Slovenskem«. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.45 11.30 11.35 12.25 13.00 14.05 15.00 15.45 17.35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 23.05 23.10 0.10 0.40 1.10 Euronevvs Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Doppia vita (dram., ZDA ’48, i. Ronald Col-man) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: II tocco dl un angelc (i. Rosa Downey) Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Heidi in. nan. Zorro Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: II fatto Kviz: Navigator: alla ri- cerca di Ulisse Aktualna oddaja: Porta a porta Dnevnik Nan.: Primer za Schvvar-za (i. Klaus VVennemann, Rainer Grenkovvitz) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational: II grillo Sottovoce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo) RAI 2 7.00 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 14.00 14.30 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.55 23.45 0.35 1.40 Variete za najmlajSe, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - VaSe zadeve Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Variete: Ljubim živali Kronika v živo - La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile Squadra Speciale Cobra Loto ob osmih Dnevnik TV film: Ama il tu o ne-mico (dram., It.-Nem. ’98, r. D. Damiani) Aktualno: Pinocchio Dnevnik, Neon kino, v parlamentu, vreme' SP v smučanju: moški slalom, kombinacija Brezdelje utruja? Mk RAI 3 6.00 8.30 10.00 10.30 12.00 12.20 14.00 14.50 15.00 15.50 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.45 22.45 23.10 0.30 1.20 Jutranji dnevnik, vreme Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Kinematografija Avtobusna postaja Film: Susanna tutta pan-na (kom., It. ’57) Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Melevisione Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Nogomet: Italija - Turčija Under 21 Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Numero Zero, 23.55 Sredozemlje Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario Eveline 1.15 Film: Rasoi (kom., It. '94, r. M. Martone) §£ RETE 4 ITAUA1 Slovenija 1 Jr Slovenija 2 Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Renzo in Lucia, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Amarti e il mio peccato (dram., It. ’53) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Film: Nel nome del pa-dre (dram., VB '93, r. J. Sheridan, i. D. Day-Lewis, E. Thompson) Film: L’ amante italiana (dram., Fr. ’66, r. J. De-lannoy,i. G. Lollobrigida) Pregled tiska Aktualna odd. CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Komisar Scali -Kdo je videl Lindo Fra-ser? (i. M. Chiklis), 12.30 Nonno Felice Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Ricominciare (dram., ZDA ’94, r. O. Scott, i. Dorothy Lyman, Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Mac Gyver Film: Viuuulentemente... mia (kom., It. '82, r. C. Vanzina, i. D. Abatantuo-no) v Sport studio, 12.25 Odprti studio Nan.: V osmih pod streho Risanke Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hills -Zakaj vbi se poročila? (i. Jason Priestley) Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: Plavolaska za očeta, 19.30 Tata - Bodimo mirni! (i. F. Drescher) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Variete: Gala della pub-blicitai (vodita Fiorello in Naomi Campbell) Variete: Le iene (vodi Simona Ventura) Variete o reklamah: La notte dei pubblivori # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Fila Biella - Pall. TS San Dona - Triestina Rokomet: Genertel TS -Arag Rubriera Aktualna oddaja Quadrato Nan.: Get Smart JUO-IJL iM VC/J.OJ Aktualna oddaja: Verissi- [•) MONTECARLO mo (vodi Cristina Paradi) Variete: Passaparola (vo- di Gerry Scotti) 19.45, 22.45, 1.40 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 12.30, 20.10 Šport Variete: Striscia la noti- Nan.: Agencija Rockford, zia (vodita Ezio Greggio 13.05 Ellery Queen in Enzo lacchetti) Film: Il te di Roma TV film: Mal con i quadri (zgod., Fr. ’61) (krim., It. ’98, i. Daniele Variete: Tappeto volante Liotti, Alessandra Acciai) (vodi Luciano Rispoli) FfcJOl Variete: Maurizio Costan- SP v smučanju: Vail ’99, zo Šhow 18.30 moški slalom, jjnl NoCni dnevnik kombinacija, 1. tek, 21.30 Striscia la notizia 2. tek pri Nan.: Hill Street Film: La luna (dram., 79) Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Radovedni Taček: Nos, 9.50 nan.: Pustolovščine (Nova Zelandija, 21. ep.), 10.15 Recept za zdravo življenje, 11.10 Koncert Big banda Nan.: Komisar Rex (Avstrija, i. Tobias Moretti) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Omizje Prisluhnimo tišini Sprehodi v naravo: Zimske vejice Nad.: Dobri duh iz Avstralije (Avstral., 5. del) Obzornik, vreme, šport Dok.: National Geo-graphic - Raziskovalec Risanke TV dnevnik Vreme, šport Nan.: Učitelj (Francija, 15. epizoda) TV konferenca Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Drama: Pont Neuf (Z. Se-nečič, Hrvaška, i. Filip Sovagovič, Dražen Kuhn) Dokumentarna oddaja: Boda Art (VB) Dok. serija: National Geo-graphic (ZDA, 2. del) TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Dan kulture Športni ponedeljek Osnovnošolci iz Renč Videostrani Dnevnik, vreme Misel dneva Pravljice po telefonu Partizanska saniteta na Primorskem (pogovor) Glasba: Pop rock svet Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Dnevnik TV Primorka 0.20 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor Nad.: Sestre (3. del) Gospodarska panorama: Poslovni barometer Cik cak Studio City Otroška oddaja TV prodaja SP v biatlonu: 15 km, Zenske Nad.: Gospa svetovalka (Fr., zadnji del) Po Sloveniji TV igrica: Lingo SP v smučanju: moški slalom. 1. tek Košarka: Pivovarna Laško - Cholet (pokal Sapora, moški) Športni portret SP v smučanju: moški slalom, 2. tek Film: Kavkaški ujetnik (Rusija 1995, r. Sergej Bodrov, i. Oleg Menšikov, Sergej Bodrov jr., Jemal Sikharulidze) Svet poroča Koper Euronevvs Otroška oddaja: Gugalnica Vatikanski muzeji Na naslovni strani Kulturni magazin: 2000 besed Program v slovenskem jeziku: Halo, izzvani ste Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Gugalnica Dokumentarec Globus, 21.15 Pogovorimo se o... TV Dnevnik IP v košarki: Mabo Pištola - Sdag Gorizia SP v smučanju: moški slalom, kombinacija Vsedanes - Tv Dnevnik r a Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Z Bazovico v srcu; 8.50 New Age; 9.15 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, prip. M. Sardoč); 9.30 Revival, 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (A. Lupine); 12.40 Kvintet Ventus iz Vipave; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi (pripr. A. Blažič); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igra: Samota (F. Frančič, r. Maria Millas); 18.15 Jazz,1 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Glasb. utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, ; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; Prenos RS; 20.00 Večrni pr. z M. Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva - Prenos RS; do 0:00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o..,; 10,00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30-Slovenščina; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasbenih šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd,; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 17.40 SP v Vailu; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zborovska glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14,00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Priimki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijb 22.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO -OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA ",. SREE SREDISCE HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad severnim Sredozemljem se poglablja območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi nad naše kraje priteka toplejši in vlažen zrak. 1000 1000 990 C z s / Z 1000 A z .-LONDONo ^’STERoAM 0/4 BERllN 1/5 —’ ZNoBBUSEU HELSINKI -30/-12 0SLP STOCKHOLM ' 17/’7^ ^ ZZ 1000 S---^ X ZS ' X ' MOSKVA kcbenhav^ ^.vW0 g| -’4/-3 X -»a ° - _ c—b VARŠAVA ■«/ O oPARIZ -1/6 _____________ ŽENEVA -4/5 LJUBLJANA 1 MILANO ^ v' ' - 'X 6^1 o KIJEV A BEOGRAD 2/io / °- 61 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.22. Dolžina dneva 10.06. ( LUNINE MENE Luna vzide ob 1.27 in zatone ob 11.41. zzDUoNAJ 0,6 A LJUBLJANA -4/5V^ j ° BEC 'X SPLIT -/-(A °SOFUA -7/710 . ^K0Pjr — ^ ^ ^ATE^4/7,C• A ZZ A r\ ložo A ^SS - PLIMOVANJE Danes: ob 3.04 najvišje 23 cm, ob 12.08 najnižje -20 cm. Jutri: ob 4.41 najvišje 23 cm, ob 12.55 najnižje -29 cm, ob 20.12 najvišje 8 cm, ob 23.52 najnižje 2 cm. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 8,1 stopinj C. BIOPROGNOZA Veliko ljudi bo imelo vremensko pogojene taževe. Ponoči bo obremenitev nekoliko popustila. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 3 2000 m... -7 1000 m 0 2500 m -10 1500 m -3 2864 m.. -13 DANES TRBIŽ KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ ČEDAD— -1/7 O OVIDEM -T /7 —*.N. GORICA -1 /8 GORICA q -1/8 O POSTOJNA tmtT. - Zj KOČEVJE 2/9 ° V Z 'f O PORTOROŽ -N/p ° 219 ^ X ^RNOMEU. UMAG JU——^ U ^ PAZIN 0PAT,Ji/^P 3/10 Cez dan se bo od zahoda pooblačilo, pihal bo jugozahodnik ob morju pa jugo. V nižinah bo deževalo. V zahodnih krajih se bo dež do večera postopno razširil nad vso Slovenijo ter ponoči prešel v sneg vse do nižin. SOSEDNJE POKRAJINE: Od zahoda pooblačitve s padavinami. Ob Jadranu bo pihal jugo. JUTRI TRBIŽ <5 ČEDADe*^ 3/5 O QVIDEM 3/5 w GORICA CELOVEC O -3/-1 O -7M KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -3/-1 O KRANJ GRADEC -2/0 9 GRADEC -3/-1 lil MARIBOR O -2/0 ^N. GORICA 3/5 TRST „ 4/6 JoRTOROŽ POSTOJNA O 2/1 KOČEVJE o 5u5 - UUBUANA -1/1 O j^^RNOMEU &—- CEDE O -2/1 N. MESTO O M. SOBOTA ° ZAGREB -1/2 _ OPATIJA PAZIN q V sredo bo prevladovalo oblač no vreme, predvsem dopoldne bodo še padavine, v notranjosti Slovenije kot sneg. Več padavin bo v južni in vzhodni Sloveniji. Zapihal bo severni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. V četrtek bo na Primorskem delno jasno in vetrovno. Hladneje bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Svetovno prebivalstvo naj bi že letos doseglo 6 milijard HAAG - Včeraj se je v Haagu začela enotedenska konferenca ZN o prebivalstvu. Več sto agencij, katerih cilj je omejitev hitre rasti prebivalstva, pa je že na predvečer konference začelo z razpravo o napredku na področju načrtovanja družine, pravic in zdravja žensk ter preprečevanja aidsa. Omenjene agencije in organizacije prostovoljcev si prizadevajo uresničiti smele načrte, ki jih je začrtala mednarodna konferenca o prebivalstvu leta 1994 v Kairu. Udeleženci foruma so se strinjali, da naj bi države v razvoju vsaj še za tretjino zaostajale za cilji kairske konference, ki jih je težko uresničevati predvsem zaradi pomankanja sredstev. V akcijskem načrtu se je kairska konferenca zavzela, da bi vsi ljudje imeli možnost dostopa do zdravstvenih storitev na področju spolnosti in rojevanja do leta 2015. Sem sodijo tudi načrtovanje družine, spolna vzgoja, svetovanje glede spolnega zdravja in programi za najstnike. Konferenca je pozvala tudi k splošnemu dostopu do osnovnega izobraževanja, sprejemu ukrepov za enakost med spoloma in k zmanjšanju smrtnosti med dojenčki in materami. Že včeraj je forum nagovorila prva dama ZDA Hillary Rodham Clinton, za katero so pravice žensk in otrok prednostna naloga. Lani so ZDA sicer odtegnile sredstva za Sklad ZN za prebivalstvo, ker je kongres skrbelo, da spodbuja splav na Kitajskem in drugje, vendar naj bi kongres kmalu preučil možnost, da s financiranjem nadaljuje. Svetovno prebivalstvo naj bi že letos doseglo 6 milijard, kar predstavlja kar 20-odstotno rast v 12 letih. (STA/AP) Vreme oviralo promet v Nemčiji in Avstriji DUNAJ, MUNCHEN - Po obilnih snežnih padavinah, ki so že v soboto ohromile promet na zahodu Avstrije, so številne ceste na Tirolskem še vedno neprevozne, zelo velika pa je tudi nevarnost snežnih plazov, je sporočila avstrijska Zandarmerija. Prejšnji konec tedna je zaradi močnega sneženja in zelo gostega prometa v času zimskih počitnic tudi na bavarskih avtocestah vladala prometna zmeda brez primere. V noči na nedeljo je več kot 6000 avtomobilov obtičalo na močno zasneženi avtocesti v dolini reke Inn v smeri proti avstrijski meji. Na poti proti zimskošportnim središčem v Alpah je promet v dolžini 25 kilometrov zastal za več ur. Kolone vozil so v ledu in snegu stale v smeri od Mtin-chna proti Kiefersfeldnu; Innsbrucku in Bren-nerju. Policija je samo v soboto na bavarskih avtocestah zabeležila kolone v skupni dolžini 500 kilometrov. (STA/AFP/dpa) Švicarji odločno za zakonodajo o presajanju organov BERN-'Velika večina Švicarjev se je na nedeljskem referendumu izrekla za uvedbo zakonodaje o presajanju organov. Kar 87, 8 odstotka volilcev je glasovalo za nov člen ustave, ki prepoveduje trgovanje z organi za presajanje in ne dopušča, da bi kdorkoli za darovane organe prejel denar, je poročala švicarska televizija potem, ko so prešteli vse glasove. Švica bo zdaj izdelala podrobnejšo zakonodajo o ravnanju z organi za presajanje, ki bi lahko stopila v veljavo Cez približno dve leti, do uvedbe nove zakonodaje pa bodo v posameznih kantonih veljala različna določila. Kritiki nove zakonodaje opozarjajo, da najnovejši Clen ustave izrecno ne prepoveduje presajanja živalskih organov na ljudi. Opozarjajo, da živali ne bi smeli gojiti zaradi organov, ki bi jih morebiti presajali ljudem. (STA/dpa) OfesJa gxs] MIsaB Na Tajvanu gradijo najvišjo stavbo na svetu TAIPEI - V Taipeiju gradijo poslovno stavbo, ki bo s 508 metri najvišje tovrstno poslopje na svetu. Stavba bo imela 101 nadstropje, zgradili pa naj bi jo do leta 2002, je sporočil tiskovni predstavnik konzorcija Taipei Financial Center Corp, ki ga vodi Kitajska razvojna banka. V nebotičniku, ki ga je projektiral tajvanski arhitekt C.Y. Lee, bodo imele svoje prostore vse najpomembnejše tajvanske finančne ustanove, v poslopju pa bo tudi trgovski del ter pisarne in restavracije. Sedanja tovrstna rekorderja sta nebotičnika Petronas v Kuala Lum-purju (452 metrov) in Sears v Chicagu (443 metrov). Nebotičnik naj bi v prvotnem načrtu v višino meril "le" 488 mehov, nato pa so mu dodali Se 20 mehov. (STA/Hina) Rod Stewart si želi zabave LONDON - Britanski rock veteran Rod Stevvart (54), ki se Cez teden dni odpravlja na ameriško turnejo, je na internetu napovedal, da je "pripravljen na zabavo". Na svoji spletni strani (www.rodstewartlive.com) je rocker, ki se je pred nedavnim razšel s soprogo, novozelandsko manekenko Rachel Hunter, zapisal, da na turneji pričakuje "lahko zabavo". Preden se je leta 1990 poročil s Hunterjevo, je Stewart užival ugled ženskarja. Med njegovimi spremljevalkami sta bili tudi igralka Britt.Ekland in manekenka Kelly Emberg. Se pred mesecem dni je Stewart trdil, da ga je 24 let mlajša soproga umirila in da je to ženska, s katero želi preživeti preostanek svojega življenja. (STA/Tanjug) Krava je občutljiva žival MONTREAL - Krava je občutljiva žival. Ljudi lahko prepozna po barvi oblačil, razlikuje pa tudi tiste, ki se do nje obnašajo lepo oziroma slabo, kažejo izidi raziskav kanadskega ministrstva za kmetijstvo. Krave, s katerimi človek dela slabo, se ljudi bojijo, trdijo shokovnjaki iz Centra za raziskave in razvoj krav molznic in prašičev in Lennoxvilla v Quebecu. "Če se krava boji človeka, ki je prisoten v času molzenja, lahko začne zadrževati mleko in postane nemima. Tako lahko krava da do devet odstotkov manj mleka, hkrati pa se poveča nevarnost poškodb tako krav kot tudi delavcev," trdi dr. Jeff Rushen. Neka druga raziskava pa je pokazala, da krave, ki se pasejo na poljih, kjer rastejo shoCnice, dajejo več mesa in manj onesnažujejo okolje od tistih, ki se hranijo s havo. Dieta, sestavljena izključno iz shočnic, omogoča za 50 odstotkov večjo proizvodnjo mesa, izločanje metana, katerega učinek na segrevanje Zemlje je 21-krat močnejši od učinka ogljikovega dioksida, pa se zmanjša za 10 odstotkov. (STA/Hina) Slepi kolesarji bodo pomagali študentskim kolegom BANGKOK - 40 slepih tajskih kolesarjev, starih od 10 do 23 let, namerava prekolesariti več kot 500 kilometrov dolgo pot, da bi tako zbrali pomoč za svoje prijatelje, je poročal tajski časnik The Bangkok Post. Skupina bo maraton začela na meji med Tajsko in Laosom, v Bangkok pa naj bi prispela na Valentinovo (14. februarja). V prvem tovrstnem podvigu na Tajskem bodo Studenje kolesarili na tandemih. Kolesa bodo vozili slabovidni Študenti, popolnoma slepi pa bodo sedeli za njimi. Z omenjenim podvigom želijo študentje zbrati denar za gradnjo treh šol za slepe na najrevnejšem območju države, ki leži na severovzhodu Tajske. Zaradi gospodarske krize je namreč država pomoč slepim in slabovidnim precej oklestila. Kolesarje bo na njihovi poti spremljalo šest prostovoljcev iz Avstralskega združenja za slepe. Kolesa so študentom podarile skupine iz Tajske in Nizozemske. (STA/AP)