Književna iporočila. 257 Književna poročila. Ur. Eliten Sladovič: leiutbeno pravo. Štampano kao nikopis. Za-greb 1925. G. dr. Sladovič, iprofesoir na ivisciki šoli za trgovino in promet v Zagrebu, ki predan/a po 4 ure na teden tudi na pravni fakulteti zagrcb-.škega vseučilišča, je izdal tekom letošnjega poletja v samO)založbi »Že-niilbeno pravo«. Knjiga obsega v obliki velike oismerke v celem 144 tiska-nib strani. Sno\- je rajzdeljena na 10 paragrafov: 1. Pojam ženitbe; 2. že- 17 258 Književtna (poročita. nicbetio pravo; 3. vrste ženitbe; 4. ipriprave za sklapanje ženitbe; 5. že-¦nitbone zaipreke; 6. sposobnost za sklapanje ženitbe; 7. sklaipanje ženitbe; 8. pravne posleidice [ženitbe: 9. razriješenje ženitbe; 10. nadležnost. Na naslovni strani sc nahaja v aklepaj-u zaznamek: štampano kao rukopis. Ta zaiznamek ipomeni lOCTgledno, dia gre za tiskana predavanja ali skripta, namenjena v pr\'i vrsti slušateljem i'n da je treba s toga vidika izhajati tudi pri oceni. Avtor se je potrudil na kratko podati versko- in civilnopravne ženftbeme predpise, ki veljajo v naši državi, ne izvzeniši! mozaičko^-tal-mudsko in šeriatsko pravo. Zato je spis zanihniv ne salmai za poklicne juriste, ampiik za vsakogar, ki se .z.a aktualna zakonskopravna vprašanja zanima. Zal, da je besedilo dostikrat precej nejasno tako, da se niti pravno naziramje pisca v konkretiiem vprašanju dostikrait ne more ugnitoviti. Na strani 13 n. pr. trdi, da more iv Bosno iu Hercegovino pristojen musliman sklcmit! samo šeri-ženiiba brez ozira na to, v katerem kraju jo sklene. Ali je tudi civilna ipoTcka, na katero so muslimani v vseli pokrajinah seveirno Save navezani, šeri-ženitba? Ali pa morda znači šeri-iže-nitba sam.T ženitbtno sipcsobnost v smislu šeriatskili predpisov? Ne morem pritrditi mnenjiu avlcirja, da bi bila uvedba obligatorne civilne poroke v protislovju iZ uzakonjenim načelom verake panitete, ampak sem nas.protno preipričan, da konsekventno iizvajanje ravnopravnosti vseh kon-fesij državo sili neobhodno k civilni poroki. Zgsščeinost besedila, do katere se je avcor odločil radi visokih ti-skavnih stroškov, vpliva neugodno na preglednost in tudi na jasnost, ki je sosebno z ozirom na učno isvrho, ki jo knjiga v prvi vrsti zasledluje, prepctrebna. Pcmekod so se vrinile naravnost kvarne pomote: Mješovitu ženitbu imenuje avtor na strani 38 »žcniibu medju krštenoga i nekrštenoiga lica«, na strani 39 pa izopet govori o mješovitih ženitbah iizmcdju katolika i aikatoltka kirščana. Mešani zakon v tehničneim smislu je samo zakoin med katoliki in uekatoliškimi kristjani. Pomot in netočnasti, ki se bodo morale pri event. drugi izdaji popraviti, ni malo. Ne kaže jih posamič naštevati, ker jJh avtor pri ipredavanjih sam lahko opazi in pctpravi. Omenim naj samo, da apostiolska datarija mi witi scdiišče niti nima z dispen-zami od zakonskih izadmžkov opravka (str. 61) in da je cel odstavek o ženitbenih zaprekah po pravu iztočne cerkve nujne revizije potreben, ker je po sedanji a sebini absolutno nerazumljiv in za iičnc svrhe nerabljiv: iste okolnosti so n. pr. navedene enkrat kot zapreke, nato- zopet kot za-brane. Kakšna razlika je med zaprekami, »ki ne dicpuSčajo ženitbu«, in med zaprekami, »koje zabranjujm sklapanje ženitbe?« Ako gire za imjpe-diimienta du-ipeirtsEbilia in imp. indispensabilia, je to treba jasno povedati. Kaj naj počne dijak z razliko med ^ni'štetnos't« in »nevaljanoist«, ako mii ni niti ni:jmanje obrazložena? Napačna je trditev na iSlrani 96, da je vsled čl. 142 ustave izgiubil hnvatski zakon 27. aprila 1916 o priznanju islama svojo veljavo, ker ustava na privatnoipravnili predpisili. ki veljajo v posaineatiili prtkraiinnl Kjijiževtia ipioročlki. 259 Siploli mi spremuiila ni. Zato se morajo ženitbenoipravne raizmere musH-manov na Hrvatsltem presojati i nadalje po dirugeim poglavju o. d. z, kakor veleva izfforaj omenjeni zakon, in ne po šeriatiii, razun, ako gre za muslimane iz pokrajin, v katerih je zanje šeriatsko pravo od dnžave priznano. Zasliuga avtorjeva je, da Je naim prvi iprikazal šeriatsko žeinitbena pravo v zveizi z astaKmi braoncpravnimi sistemi. Njegov spis lahkoi služi kot zgovoren argument, kako nujno bi nam bilo potrebno enotno državljansko hračno pravo. Rado Kušej. Prof. Dr. Etigeii Sladovič: Stečajno pravo^ Zagreb /925. Pod tem naistoi\'om je pred kratkim čalsom fešlo delo, ki vsebuje mnogo več, nego pove nadov. Vsebuje komparativno Studijo petih par-Ukularniih stečajnih in izpodbojnih prav naše kraljevine. Vse to na 14') straneh, vsled česar se bavi avtor obširneje s hrv.-slav. pravom, dočini se sibijansko, bos.-beTc., silov.-dalm. in vojvodimsko ž njim samo pri-mieirSajo. Knjiga je prvo meni znamo« delo te vrste v Jugoslaviji in bo izvrstno dašla slušateljem prava, pa tudi teoretikom in praktikom, ki pcmcvno čutijo potrtbo, se seznanjati z razlikami med stečajniimii pravf \ naši državi. Manj mi ugaja razvrstitev tvarine. Avtor negira (str. 7) razliko m;ed matenialnim in formalnim stečajnim pravoim, češ da so »vse materialncpravne noime stečajnega prava gole konsekvence procesualnc čimjenice otvoritve stečaja.« .le to res, a ta lastnost jim nikakor ne krati značaja stvarnih mcrm, 'sa!j spadajo tudi norme o pravdnih obresitih, o ukinjanju zastaranja vsleid tožbe in dr. v imaterialno pravo, 'dasi so kon-seikvence civilnega pr^oceisa. Avtorjevo delo prihaja zato v očivddno zadrego, na katerem mesitU sistema, proglašenega za izključno formalneKa, naj uvrsti nauk o učinkih otvoritve stečaja na opravihio sposobnost stečaj nikovo ^li na ipdsameizne od njega ali ž njim sklenjene pogodbe: uvr-ščuije jih pod »opčenitto« stečajnega postopanja. Za stečajno izpcfdbojno, tudi čisto mateniialno pravo, otvarja posebeai odstavek »stečajnega post'.> panja«. Kar imenujemo mi »stečajno postopanje«, je avtorju že stečajni pdstupaik v naj ožjem smislu besede. Mislim, da bi ddo pridobilo tudi na preglednosti, če bi se avtor vrnil k razlikovanju med mat. in form. steč. pravom, izlasti še, ker nadpisuje hrv.-slav. steč. zakon^ iz I. 1897 sam določbe §§ 1—^61 dosiovno »imaterialno ipravo stečaljnoi« in ker vadiržuie isto razločevanje (dasi ne doslovno) naše najmlajše slov.-dalm. steč. pravo. — V »opčem« ddti (boljše uvodu) obraizložuje avtor med drugim glavne norme naših mednarodnih stečajnih prav (iizvenozemeljskega učin-kovcnja naših stečajev, in naspr.). Tukaj bi priparcčal, da se dotakne njegovo delo tudi našega m e d p o k r a j i n s k e g a stoč. prava in preišče iiporrbncst analogije norm mednarodnega na medt>okrajjnsko. V Zborniku lil. naše faktiltete sem prišel do zaključka, da učinkuje pokrajinski stečaj v pogledu stcčajnikoviih premičnin v drugih pravnih področjih kraljevine šele s trenutkom, ko dospe tjek^aj zaprosilo stečajnega sodišča za izr^> 17* 260 Književina ip'0TOČila. čHev andotnih premičnin; v pogledu jiepremičnin tujega pravnega p»d-ročja da pokrajin;iki stečalj splch ne učinkuje. Romeduro zoper to kvarno današnjo ureditev (potom obveznega objavlja-mj^a pjkr. stečajev v Služ. NoviJiiah) sem predlaga!! v letošnjem beogir. »Arhivu«. Rad bi bil čiil mnenje drugih na svoj ipredlog. —V podrobnostih sem pregledal Je avtcTjtve navedbe o «ašem s'.ov.-dalm. steč. rodu in si: želim k njim sledečih dc^polnitev oz. nadomestitev, zlasti ker slov. komentarja k steč. 1 edu nimamo in tudi ne izgleda, da ga d.bimo. Pri predpostavkah za o^tvoritev stečaja ¦mil se pove s potrebno jasnostjo, kdaj se zahteva po našem steč. redu zanjo nezmoižncst plačila (ustavitev plačil), •kdaj zadostuje prezadoiženost. Naša nova ureditev j a v primeri s staro lin z ureditvami v drugih pravnih področjih vredna, da se ncnjo opo--zorm jugoslovanski či.tatelji. Nezmožnosti plačila na strami do-lžnika ni treba »dokazati«, .kakor pravi avtor, ampak zadostuje, da se »vero-ietno iz:ka!ž'e« (§ 71 st. r.). To je poseben prcc. institut, urejen po § 274 našega c. pr. r. Nikakor ne ustreza avtorjeva trditev, »da so p r a v-ni učinki otvoritve stečaja prd nas v glavnem isti, ikaikoT po hrv.-slav. steč. zak. iz 1. 1897.« Hrv. steč. ZL'k™ je v bistvu posnet po našem starcim iz j. 1868, dasi kaže napram njemu veCfcO' napredka. A v našem najnovejšem steč. redu i:z 1. 1914 imamo, osobito, 'kar se tiče mat. pravnih učinkov otvoritve stečajev, celo vrsto novih, modorni-h, iz skušnje zadnjih desetletij črpanih dalcčb s katerimi bi se morali seznanjti jugcsl. pravniki, 'kor jiim ostanejo sicer neiznaai'e ravno najmilajše pridcbiitve stečajnega prava. Zlasti imam v m^islih od avtorja neomenjene nove norme naših: §§ 1, 3, 11 al. 2, 12, 14 L'1. 1 in 3, 15, 17 al. 3, 21 ai. 2 ia 3, 23, 24, 25 in 26. Iz iQ?isa našega izpodbojnega prava izven stečaja mciraita iz stavka na str. 72: »Pcjedinačko prbjjanje necdviisno je od otvcirenija ste^čaja, a -miože se vršiti prije ili po sli je otvcrenja stečaja« izcstati obe pod-črtznj besedi, ker jim naspro^tnjejo dolcičbe §§ 37 al. 2 in 4 steč. r. Pri to'mačenju poravnalnega reda izven stečaja bi se bilo moglo omeniti, da se je s to tvarinoi baviil tudii lainski kcmgres pravnikov v Zagrebu, in s kakimi resolucijami da je kcfličal. — V (jezikovnem pcgledu rabi avtor za kridatarja termina »falit« in »prezaduženik«; prvi je pregrd, da bi se smel udomačiti v znastvcnih delih, drugi ni točen, ker je po m'odern€m noziranju goia prezado'',ženost le iajemicma povod za otvoritev stečaja. Najbolje kaže, se zedrjnitt na Izraz »stečajnik«. Mesto »biižinji rodjek« se praporcča rebiti izraz »bliržnji svcijec«, ker spada k tem svojcem' tudi nezakonska življenjska dritžica, ki ni ne sarodnica, ne svakinja. Tiskovno pogreštnia letnico »1924« na str. 53 bo nadomestiti z »1914«. Končam s splošno željo, naj bi nam avtorji, ki se pciglabe tako do temelja posameznih gran naših pairtikularnih prav, kakor se je v navzočem delu g. prof. S'.adovič v 'stečajno, navedli 'cb sklepu svojih del smernice za bodoče unificirano pravo, ki jilv smatraijo za naj-prime^rneijše. Take hi njih dela postala važna, často merodojna že za ¦zakonodajalca. Prof. Lapajine. Knjižmia ipioročila. 261 Dr. Mih. P. Čiibinski: Opštu karakteristika novih škola u krivičnom pravu. Drugo popravljeno i dopunjeno izdanje. Beograd, Izdavačka knji-žarnica Gece Kona, 7925. Str. 45. Prcfesor C ub in s,k i (Subc-tdca) ;se peča iprav posebno s krim:;-nalnopravno politiko in je izdal v ruskem jeziku že 1. 1898 študijo o novili kriminainopravnih šolah, torej tedaj, ko je Lombroso in »terza scuoJa« imela še veliko' več priznanja kot danes. Ta študija je bila leto za tem, ko je izšla, prevedena Od Gojka Pavlorviča na srbski jezik. Cubinski sam ipa je oskrbel drugo ruiko izdajo leta 1911, a letos je priredil še drugo srbsko iizdajo. Naravno je, da je 'snov dopolnil do najnovejšega časa. iDa bi vso vsebino Cnbinskega brošure cbSirno navajali, za to v okviru poročila ni mesta. Zadostuje naj ugotovitev, da so njegoiva izvajanja Izčrpna, pregledna in izelo zanimivo prikazana. Kdor se hoče prilično hitro informirati v tej silno razrasteni materiiji, ta bo pisatelju gotovot z lahkoto sledil in si bo sam us.tvaril iscdbo o tem, katera krim!. nalnopravna šola si more lastiti prednost vsaj relativna praviinosti za današnje čase. Zelo ugoidno, oscbito za nas Jugoslovene, je pri tem dejstvo, da se ozira Cubinski tudi na rusko literaturo, ki je, žal, pri nas še malo poznana in priiznsna, pa tudi na rusko sovjetsko zakonodajstvo. Pri tem je moral ugotov-iti popolno kazenskopravnoi pogrešenost sovjetskega kazenskega zakonika, ki ustanavlja zoper načL'l'0 »nullum cramen, nuiHa poema sine leige« zločin »'ekonomske kontraTievolucionarncBti«' in igrozi s kaiznimii, 'ki so bile značilne za despotične vladavine srednjega veka. Trda, pa upravičena je sodba, ki jo citira Cubinski po prof. Maklecovu (Praga), da se 'pojavlja novo rusko pravo' kot spaka vseh to'm.eljev slehernega kulturnega prava. S tem se je daleko odstranilo od občega pravca istinito modernih kriminalnih šol. ki se čedalje bolj glede ekstremnih postulatov cbrttševajo in 'zbližujejo. Dr. Metod Daleac. Dr. Erwin Riezler: Dle Abneigung gegen die Juristen. Miinchen, Verlag: der liochschulhandlung Max Hueber, /925. Str. 17. Pravniki dobro vemo, kako čudna austva nam^ prinašajo nasproti nepravniki in med njimi morda še največ — akademiiono izobraženi ljudje. To ni samo pri nas tako, d'rugo