I Ameriška Domovi ima
fr M a	; tn ^n?-    —-
s % 'V AMERICAN IN SPIRIT	v	°	SLOVENIAN	WBBHBtk
^REIGN IN LANGUAGE ONLY berving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING NEWSPAPER __	-	Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Sly, Pueblo, Hock Springe, all Ohi*
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN G164-680X)	CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING^ FEBRUARY 2, 1981 ~~	VOL. LXXXIII
AMERICAN IN SPIRIT
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN G164-680X)
SLOVENIAN
berving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING NEWSPAPER Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Springe, all Ohi*
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING^ FEBRUARY 2, 1981

NA POLJSKEM SPORAZUM MED DELAVCI IN VLADO; HAIG SVARIL SOVJETE
Reaganova vlada žs začela z manjšanjem
zveznega proračuna
WASHINGTON, D.C. — Načelnik zveznega proračuna David A. Stockman je pripravljen predlagati zveznemu kongresu zmanjšanje izdatkov zvezne vlade v 1. 1981 za od 20 do 25 milijard dolarjev. Zmanjševanje izdatkov bo še očitnejše v finančnem letu 1982, predvideva Stock-man.
Prizadeti so skoraj vsi programi, ki jih podpira ali financira zvezna vlada. Celo mnogi konservativni republikanski kongresniki so bili presenečeni nad obsežnostjo Stockmanovega predloga.
Kongresniki so rekli, da nameravajo podpirati prizadevanja Reaganove administracije. Vplivni član republikanske delegacije v predstavniškem domu Trent Lott iz Mississippi j a je rekel, da je zmanjševanje izdatkov zvezne vlade neobhodno potrebno.	* * Ml:
“Ako tega ne storimo,” je dejal Lott, “bomo vsi trpeli.”
Nepotrjeni viri v tajništvu za zunanje zadeve menijo, da je tajnik Aleksander Haig nezadovoljen, ker namer ava Reaganova vlada zmanjšati izdatke za gospodarsko pomoč tujim državam kar za dve milijardi dolarjev. Stockman je pa rekel, da se o tej zadevi še niso odločili v Beli hi^i.
Ta teden bo predsednik Ronald Reagan sam govoril na televiziji o svojih gospodarskih načrtih.	, A
ua
.-------o-----
Lani v Sovjetski zvezi pridelali manj mesa, mleka in pšenice
MOSKVA, ZSSR. — Po podatkih, ki jih je objavila sovjetska vlada, je razvidno,'da so v ZSSR pridelali kar za 45 milijonov ton pšenice lani manj, kakor so načrtovali. Pridelek lani je bil 189.2 milijona ton. Tudi v letu 1979 je bil pridelek pšenice zelo slab.
V novem1 petletnem gospodarskem planu, ki ga bo sprejela na svojem kongresu, kateri bo prihodnji mesec, komunistična partija, je predvideno, da bo povprečen letni pridelek pšenice v letih 1981 do 1985 kar 240 milijonov ton. Kmetijski strok ovnjaki na Zahodu dvomijo, da bodo v ZSSR zmožni uresničiti ta načrt.	” ^
Prav tako je sovjetsko kmetijstvo lani pridelalo za 3 odstotke manj mesa, količina mleka je tudi bila manjša kakor prejšnje leto.
Uspešnejša je bila naftna industrija, ki je načrpala 603 milijonov ton te surovine, kar je za 17 milijonov ton več.kakor v 1. 1979. Načrtovalci so pa predvidevali načrpati 603 milijonov ton nafte lani. Plana torej niso izpolnili.
Edina panoga sovjetske e-nergetske industrije, ki je docela izpolnila zastavljene naloge, je bila na področju pridobivanja zemeljskega plina. Proizvodnja premoga pa je zaostala v letu 1978 za okrog 3 milijone ton.
Mnenje zahodnih strokovnjakov je, da izgledi sovjetskega gospodarstva v 80-ih letih niso rožnati.
Novi grobovi
Bogomir Malenšek
Umrl je 58 let stari Bogomir Malenšek, rojen v Mariboru, Slovenija, od koder je prišel v Kanado leta 1950, pred 16 leti pa v Cleveland, sin Bogomira (pok.) in Albine, roj. Tanko, Malenšek. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 Sto Clair Ave. jutri, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in ?večer od 7. do 9.
Rose C. Johnson
Preteklo soboto, 31. januarja, dopoldne je.v Huron Rd. bolnišnici umrla 73 let stara Rose C. Johnson, rojena Stan-ger, vdova po leta 1955 pok. možu Edvvardu, sestra Franka J., Angele L. Glinšek in č.s. Frances J. Stanger, C.P.P.S., večkrat teta, zaposlena kot tajnica pri Crescent Metal Products skozi 10 let. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 4. februarja, v cerkev sv. Jožefa na E. 146 Sr. in St. Clair Ave. ob 10. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9/ zvečer ter jutri od 2. do 4. popoldne in zvečer od 7. do 9. ------------o-----
Južnoafriški vojaki
vdrli v Mozambik in napadli gverilce
JOHANNESBURG, Juž. Af, — Enota južnoafriških komandosov je vdrla v sosednji Mozambik in napadla gverilsko oporišče. Med nočnim napadom je padlo več gverilcev, med njimi je bilo tudi nekaj poveljnikov. To je bilo prvič, da so južnoafriški vojaki vdrli v Mozambik, ki- podpira aktivnosti črnskih nacionalistov, zbranih v organizaciji “Afriški nacionalni kongres”.
Minister za obrambo Južne Afrike, gen. Constand Vi-Ijoen, ni hotel govoriti z novinarji o podrobnosti napada. Rekel je, da je napad povsem presenetil gverilce v njihovih posteljah in je docela u-spel. Južnoafričani so zagovarjali napad s trditvijo, da so gverilci pripravljali napade na Južno Afriko.
V glavnem mestu Mozambika, v Maputu, so povedali,
II.
Glede begunske literature je dejal: “Moramo enkrat za vselej skleniti, da ni potrebna prepoved. Moramo pa v imenu delov nega ljudstva sporočiti, da so članki polni prevar in neresnic, kakor če naš narod ne bi bil sam od sebe sposoben presoditi to u-mazanijo.
Samo na ta način bi mogli izruvati vse oporečniške in druge tendence, katerih publikacije povzročajo včasih našo osamitev v kulturi pa tudi na drugih področjih.
Prav tako je podčrtal, da je sovražni tisk izključno pod nadzorstvom državne tajpe policije. ’ Toda po njegovem mnenju ne bi smela imeti partija strahu pred raznimi
Leopolde Gaivo Sofelo Izbran za predsednika vlade v Španiji
MADRID, šp. Vodilna politična stranka v Španiji, .Unija demokratične sredine, je imenovala za novega predsednika španske vlade 54-let-nega dosedanjega namestnika predsednika vlade Leopolda Calva Sotela. Pretekli četrtek je namreč takratni predsednik vlade Adolfo Suarez presenetil državo s svojim odstopom.
Suarez je igral izredno pomembno vlogo v svojem 4M>-letnem predsednikovanjem vlade. V teh, letih je Španija opustila diktatorski politični sistem in ustanovila demokracijo.
Zaradi, povsem nepričakovanega odstopa Suareza, napovedujejo poznavalci španskih političnih razmer skoraj Šen razpis novih parlamentarnih volitev. Unija demokratične sredine sama je globoko sprta med desničarji in sredinci in si je težko zamisliti stabilno vlado.
Nova španska ustava določa precej vpliva kralju Juanu Carlosu, ki pa je zelo blizu Calva Sotela. Novi ministrski predsednik namreč izhaja iz najbogatejšega sloja španske družbe.
------o------
Izraelci nadaljujejo z napadi na oporišča PL0 v južnem Libanonu
BEJRUT, Lib. — Izraelsko topriištvo še obstreljuje oporišča PLO v južnem Libanonu, gverilci pa uporabljajo rakete sovjetske izdelave proti izraelskim naselbinam v severnem delu Izraela. V obmejnem mestecu Kirjat Šmo-na so bili ranjeni 4 odrasli in 3 otroci.
Izraelska letala tudi naprej bombardirajo palestinska o-porišča v južnem in srednjem delu Libanona. Libanonski reševalci trdijo, da je bilo u-bitih najmanj 17, ranjenih pa 42 oseb.
*H~t+4*4*+***+*******+********-
da je res padlo več gverilcev in da so našli nekatera trupla z odrezanimi ušesi.
Predstavnik za tisk državnega tajništva v Washingto-nu, D.C., je obžaloval napad, ni pa hotel neposredno kritizirati Južno Afriko.
konflikti na idejnopolitičnem polju.
Partija mora podvzeti primerne korake pa soočati druge ideje s svojimi pogledi in samo tako bo mogoče 'spoznati, kaj je pravilno, pa seveda boriti se za svojo stvar.
V intervjuju je Ribičič tudi prvi in prvič priznal, da so vodstvo partije in vsi odgovorni za politiko v državi bili močno prepadeni ob Titovi bolezni. Titova bolezen in smrt sta odprla mnoga vprašanja: Kaj sedaj?
Njegovo mnenje je, da je sedanja politična situacija v Jugoslaviji precej drugačna kot tista ob začetku leta 1980, je bolj “polarizirana”. Delovno ljudstvo se ne sprašuje, če je kalfa alternativa k samo-
Zadnje vesti
•	Teheran, Iran. — Predsednik Irana Abolhassan Bani-Sadr je ostro kritiziral svoje politične, nasprotnike, ki so zbrani v vrstah Muslimansko republikanske stranke. Ako bodo ti mullahi in njihovi laični zagovorniki zmagali, je dejal Bani-Sadr, bodo Iranu vrnili “novo tiranijo”.
•	Pariz, Fr. — Francoska vlada je odobrila dobavo štirih lovskih letal tipa Mirage-i Iraku. Francija in Irak sta že leta 1977 podpisala pogodbo o dobavi 36 teh letal. Dejstvo je tudi, da je , P rancija močno
■ odvisna od dobave nafte iz Iraka.
•	Washington, D.C. — Tajnik -za zunanje zadeve Aleksander M. Haig je odpoklical domov ameriškega veleposlanika v El Salvadorju, Roberta Whitea. Whitea so kritizirali mnogi ’ konservativni republikanci ki so trdili, da je White nasprotoval pošiljanju vojaške pomoči El Salvadorski junti ter da je bil preveč liberalno usmerjen.
•	Lima, Peru. — Perujska vlada je odredila premirje na spornem področju Cordillera de Condor, kjer so se spopadali zadnjih pet dni perujski in ekvadorski vojaki. Ekvadorci so skušali zasesti omenjeno področje trdeč, da pripada Ekvadorju. Perujske e-note so prisilile Ekvadorce, da so se vrnili nazaj v Ekvador. Tudi ekvadorska vlada je pristala na premirje.
•	Washington, D.C. — Danes se bo predsednik Ronald Reagan sestal z južnokorej-skim preše dnikom Gunom du-Hvanom, ki je na uradnem obisku v ZDA. Včeraj je predsednika Guna j pričakal na letališču Andrews blizu glavnega mesta državni tajnik Aleksander M. Haig.
-----o---—
VREME
Danes oblačno in vetrovno z možnostjo naletavanja snega do 1 inča. Najvišja temperatura dopoldne okoli 25 F, popoldne pa 17 F. Jutri spremenljivo oblačno in vetrovno ter precej hladnejše. Najvišja temperatura le okoli 8 F.
-----o-----
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
upravljanju, pač pa sprašuje, kako (to izpolniti).
Ribičič je zatrdil, da delovno ljudstvo ne gleda enotno na samoupravljanje: “Del delovnega ljudstva, ki si nekako želi inflacije, ne dela dosti in si želi lažjo ‘politično linijo’. Drugi del pa ni pripravljen trpeti tistih, ki slabo delajo.”
Ribičič je na lastno vprašanje, .kaj sedaj, ko ni Tita,' ne Kardelja ne drugih soustvarjalcev “socializma” v državi, potrdil, da je “nekaj bojazni o uspešnosti samoupravljanja in ali se bo mogla država uspešno upirati težavam, , ki groze od zunaj.”
Zagovarjal je tudi potrebo po močni centralni vladi, češ da je federacija pod zelo moč-
VARŠAVA, Polj.: WASHINGTON, D.C. — Predstavniki delavskega gibanja “Solidarnost” in poljske vlade so dosegli kompromisno rešitev glede dveh od treh problemov, o katerih so se pogajali. Nerešeno je še vprašanje, ali imajo zasebni kmetovalci pravico do ustanovitve lastne, neodvisne kmečke organizacije. Delavci Solidar-'nosti zagovarjajo kmetovalce, vlada pa ni pripravljena spremeniti svojega stališča.
Delegacijo Solidarnosti je vodil Lech Walesa, vladni delegaciji pa je načeloval sam predsednik vlade Jožef Pin-kowski. Ključna pogajanja so trajala 12 ur.
Glede delavčeve zahteve po prostih sobotah, so pogajalci soglašali, da bo v tekočem letu le vsaka četrta sobota delovni dan in sicer bodo delavci delali le 6 ur. Naslednje tri sobote pa bodo proste. Predstavnik Solidarnosti je pojasnil novinarjem, da so delavci nekaj popustili zaradi hudih gospodarskih težav v Poljski. Za leto 1982 pa nameravajo zahtevati uvedbo 5-dnevnega -delovnega tgdna.
Vlada je obljubila, da bodo sredstva javnega obveščanja v državi res poročala o delovanju Solidarnosti. Vsak teden bodo posebni programi o tem delovanju na poljski televiziji in radiu. Ta je bila druga od 3 delavskih zahtev napram vladi.
O	neodvisni kmečki organizaciji pa ni bilo v pogajanjih nobenega napredka.
Čeprav postavljajo delavci posamezne, točne zahteve, prav tako vlada, dejansko gre boj za oblast med obema stranema. Tako je pisal vplivni komentator tednika Poly tik a Jerzy Urban.
Haig o ZSSR
Državni tajnik Reaganove administracije Aleksander M. Haig je poslal pismo sovjetskemu zunanjemu ministru Andreju Gromiku. V pismu je Haig kritiziral Sovjete zaradi njihovega vmešavanja v Poljski. Odkrito je rekel, da
nim pritiskom, čeprav je to po njegovem sicer normalno. Pristavil pa je, da j c pred leti ko\t predsednik vlade imel velike težave, “saj imajo republike različne interese, se razlikujejo v stopnji razvitosti na gospodarskem, kulturnem pa tudi na — političnem polju.”
Glede težav z zunanjimi posojili, je pripomnil, da bo pač treba zategniti pasove in spremeniti način življenja. O-menil je tudi, da je “delovno ljudstvo” močno nastrojeno proti raznim “vodilnim, ki se vozijo v mercedesovih limuzinah, se kopljejo v bogastvu in zidajo razne osebne počit-niške hišice.
(Dalje)
bi sovjetska vojaška intervencija močno in dolgotrajno škodovala odnosom med ZDA in ZSSR.
Z odločnim nastopom so hoteli v Reaganovi administraciji nadaljevati politiko o Poljski, ki jo je začela Carterjeva administracija. Tudi predsednik Carter je svaril Sovjete, naj ne vkorakajo v Poljsko.
-----o-----
Nova administracija tudi pripravljena pomagali Ghrysleriu
WASHINGTON, D.C. — Drew Lewis, prometni tajnik v administraciji Ronalda Reagana, je dejal na svoji prvi tiskovni konferenci, da je Reaganova vlada pripravljena sodelovati v prizadevanjih Chrysler Corp. za svoj nadaljnji obstoj.
Edini pogoj pri tem, je dodal Lewis, je, da mora imeti Chrysler res zanesljivo, trdno dokazano možnost, da bo mogel uspešno prebroditi finančne težave, s katerimi se trenutno spopada.
Predsednik Reagan se bo moral odločiti, ah naj zvezna vlada garantira novo posojilo Chryslerju v znesku 400 milijonov dolarjev. Brez tega posojila, priznavajo vsi poznavalci Chiyslerjevega položaja, bo postalo nadaljnjo poslovanje te firme povsem nemogoče.
Predstavnik Chevslerja je povedal, da bi se fiima rada združila s kako drugo izdelovalko avtomobilov. Že več let ima Chrysler tesne poslovne odnose z japonsko firmo Mit-subiši Motors Corp. Pri Mit-subišiju so pa zaskrbljeni nad obsežnostjo dolgov, ki jih ima Chrysler.
------o------
Zdravniki poročali o vplivu holesterola pri srčnih obolenjih
BOSTON, Mass. — Zdravniki so kar za 20 let proučevali prehrano 1900 prebivalcev mesta Chicaga. Ugotovili so, da velike količine holesterola res povzročajo težka srčna'obolenja. Raziskave so bile izvedene' v znanem chica-škem "medicinskem centru “St. Luke”.
Dejstvo je. so poročali zdravniki, da lahko ima uživanje hrane, v kateri le veliko holesterola in maščob, katastrofalne posledice za človekovo zd avje. To ped pogojem, da je uživanje le hrane pretirano in dolgotrajno.
Na podlagi raziskav v medicinskem centru St. Luke bo mogoče podrobneje -ugotoviti., kako vplivajo holesterol in maščobe na človekov organizem. Sele nato bo mogoče dognati, kje je meja. ki je pri uživanju mastnih jedi posamezniki ne smejo prekoračiti.
-----o-----—
Podpirajte slovenske trgovce!
Iz Clevelanda in okolice
Svečnica—
Danes je Svečnica, do katere so bile nekdaj v slovenskih hišah jaslice. Jutri je sv. Blaž, ko delijo v cerkvah poseben blagoslov za zdravje grla.
LILIJA ima sestanek—
Dramatsko društvo Lilija ima svoj redni mesečni sestanek v ponedeljek, 2. februarja, ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
U.S.S. koncert—
V nedeljo priredi U.S.S. godba svoj tretji vsakoletni koncert v SND na St. Clair Ave. Koncert se bo začel ob 3.30. pred koncertom pa se bodo udeležile svojevrstnega “pecivnega tekmovanja” mnoge Slovenke.
Seje—
Dr. sv. Cecilije št. 37 ADZ ima svojo sejo jutri, v torek, ob 1.30 popoldne v družabni sobi svetovidskega avditorija.
Podr. št. 14 SŽZ ima svojo sejo jutrk v torek, ob 7. zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo sejo v sredo, 4. februarja, ob 1.30 popoldne v družabni sobi farnega avditorija pri Sv. Vidu. Po seji zabava.
Pri županu—
Pretekli petek zvečer je župan George V. Voinovich sprejel v mestni hiši skupino urednikov etničnih časopisov in voditeljev etničnih radijskih oddaj. V nagovoru je Voinovich pojasnil, zakaj so volitve o zvišanju dohodninskega davka tako pomembne za bodočnost Clevelanda. Sprejema se je udeležilo okoli 30 oseb, navzoča je bila tudi županova žena Janet. Slovenci, ki so bili prisotni, so bili: Tony Petkovšek, Alice Kuhar, Pavel Lavriša. dr. Karl B. Bonutti in urednik A.D. Novi odborniki—
Včeraj je bila letna seja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Ponovno izvoljeni kot odborniki so: Louis Arko, Edward Bradach, Charles Ipavec, John Milako-vich (za dve leti), Julia Pirc. Frances M. Tavčar in Ann Marie Zak. Nova odbornica je Sophia Cpeka. za dveletno mandatno dobo pa je bil izvoljen Anton Petkovšek st. Nadomestni odbornici (eno leto) sta Caroline Budan in Cecelia Šubel.
Zahvala—
Ga. Cevka iz Schaefer Ave. se iskreno zahvaljuje ge. Blanche Strumbly, Fanny Gulich in Jennie Calta, ki so ji stregle v času njene bolezni.
Balincarski krožek Slovenske pristave—
Odbor Baiinčarskega krožka Slovenske pristave za leto 1981 sestavljajo: Jože Kokalj, pred., Toni Švigelj, podpreds., Viktor Domines, taj.. Cilka Švigelj, blagajničarka, Filip Creh, zapis., odborniki: Ani Breznikar, Feliks Breznikar, Ferdo Sečnik, Janez Švigelj, Karel Gorišek, Milan Pezero-vič, Matilda Tavčar, l^ace Tavčar in Tone Škrl. Nadzorniki in razsodišče: Filip Oreh, Vera Žnidaršič in Zinka Domines.
Udbaš Ribičič spreminja barvo?

AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 2, 1931
'.-Aa..

/Ijkeri$ka Domovina
iiitair
i
1117 ST. CLA1H A VE. — 431-0«2* — Cleveland, OH 44101
AMERIŠKA "DOMOVINA (ISSN 'o164-1380X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks ^	in July
NAROČNINA:
Združene države:
$23.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 m sece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$23.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and'Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 14 Monday, Feb. 2, 1981
Bilo je pričakovati
L
V življenju sedanje Cervke v Sloveniji je bilo pričakovati dvoje: Prvič,' da Vatikan ne bo imenoval dr. Vekoslava Grmiča za rednega mariborskega škofa. Druge, da bo dr. Grmič na to užaljen reagiral in se bo zatekel k svojim somišljenikom komunistom.
Ta predvidevanja so se povsem uresničila: sv. oče je za mariborskega škofa imenoval dr. Franca Krambergerja in Vekoslav Grmič se je prizadet umaknil v samoto, ki pa ni samota, temveč ponavljanje že stokrat premletih idej o socializmu in krščanstvu. To je dr. Grmič znova izpričal v posebnem intervjuju, ki ga je objavil zagrebški •‘Vjesnik” in ga je ljubljansko “Delo” dobesedno prevedlo in objavilo na sam Božični dan, najbrž kot posebno poslanico za slovenske vernike, tako škofa Grmiča kot “Dela”. '
Uredniki zagrebškega “Vjesnika” so škofu Grmiču zastavili več vprašanj, na katera je škof odgovoril. Prvo vprašanje se je glasilo, zakaj ni sv. oče imenoval njega za mariborskega škofa, ko je prej 12 let opravljal službo generalnega vikarja, zadnji dve leti pa je dejansko vodil škofijo kot kapitularni vikar.
Odgovor Škofa Grmiča se glasi: “O tem lahko u-gibam, čeprav lahko o nekaterih stvareh govorim z gotovostjo. Nedvomno je pri tem igrala glavno vlogo emigracija, politični emigranti, ki so po drugi vojni zapustili Jugoslavijo zaradi belogradizma.” Potem dostavlja še: “Najpomembnejši pa je bil vendarle neki nov odnos Cerkve do socializma. Kaže, da se s svojimi pogledi ne vklapljam v ta nova gledišča Cerkve, ki so povsem drugačna od tistih, kakršna sta zastopala papež Janez XXIII. in papež Pavel VI.”
Na ta ugibanja Vekoslava Grmiča povemo naslednje: Nihče v katoliški Cerkvi nima pravice, da postane škof ali da vodi določeno škofijo. Pravico imenovati škofe ima edinole papež kot naslednik apostola Petra, kateremu je Jezus rekel: “Pasi moje ovce.” Zakaj papež Wojtyla ni imenoval Grmiča za mariborskega škofa, ve on. Vendar kakor Grmič lahko tudi mi ugibamo. Rekli bi, da je Vekoslav Grmič sam kriv, če ni mariborski škof, in sicer kriv zato, ker se je po 12 letih službe v Mariboru izkazal, da je njegovo čutenje prej socialistično kot katoliško.
Katoliški škof je namreč'tisti, ki čuti s Cerkvijo, ki goji edinost s papežem in ostalimi škofi Cerkve. Pi i Grmiču pa je vsega tega malo opaziti. V svojih član- • kih v “Znamenju” in v svojih konferencah doma in po svetu ni zamudil priložnosti, da bi ne obsojal Cerkve, njenih struktur, njenih napak, resničnih ali navideznih. Nasproti takšnemu gledanju na Cerkev je pa nad vse mere poveličeval samoupravni socializem v Jugoslaviji.
Ko je leta 1978 imel na Dunaju'na Katoliški visoki šoli predavanje z naslovom “Položaj Cerkve v, sistemu samoupravnega socializma”, je ponovil nekatere svoje teze iz “Znamenja”. Tako je med drugim dejal: “Obstajajo kapitalistični sistemi, v katerih človek kot kristjan sploh živeti ne more; lahko je samo suženj. Naš samoupravni sistem je gotovo boljši in bolj krščanski kot kateri koli kapitalistični.” Ob sličnih trditvah. piše poročevalec, je poslušalcem od začudenja sapo jemalo. Potem ni mogel prehvaliti svobode, ki jo liživa Cerkev v Jugoslaviji. Toda, zaključuje poročevalec, kolikor poznamo .položaj Cerkve v Jugoslaviji, je mariborski pomožni škof “samohodec” (Wiener Kir chenzeitung).
Slične svoje ideje je Vekoslav Grmič prodajal tudi drugod, tudi v Nemčiji. V Vatikanu gotovo niso gluhi, da ne bi vedeli za take ideje škofa Grmiča, ki niso prav nič “napredne”, temveč so precej “edinstvene” in samosvoje v učenju katoliških škofov; najdemo jih še pri takih teologih, kot so Hans Kueng in podobni.
Beseda iz naroda...
Baragovo kosilo ob (13. obletnici Baragove smrti
(Dalje prihodnjič)
K. H.
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
CHICAGO, 111. — V knjižici Misijonar Baraga (1970) so napisane te-le besede: Kakor velja za sv. Pavla, tako tudi za našega Barago:
“Mnogokrat sem bil na potih. v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred neverniki, v mestu, v samoti, na morju..., v trudu in naporu, v pogostnem bedenju, v lakoti in žeji, v postih, mrazu...” Zaradi izredne misijonske delavnosti je bil 1. 1853 imenovan za škofa s sedežem v Sault Ste. Marie. Tudi v tem, položaju še ni menil za strahotne daljave in velike nevarnosti. Obšel je vse naselbine Indijancev in rudarjev, pridigoval, spovedoval, učil, tolažil, pomagal. Od silnih naporov se mu je začelo krhati jekleno zdravje.
Škofijski sedež je leta 1866 prenesel v Marquette in, tega leta se je tudi udeležil zbora škofov v Baltimoru. Tukaj ga je zadela delna kap in čakal je na smrt še dve leti. Rešen je bil 19. januarja 1868; zaradi hudega mraza so čakali s pogrebom teden dni.
V Chicagu je postala že tradicija, da krajevna Baragova zveza priredi na tretjo nedeljo v januarju takozvano Baragovo kosilo in tudi letos je bilo 18. januarja. “Seveda, na to kosilo pa grem,” sem slišala mnoge in zato je bil obisk zelo dober.
Prireditelji zaslužijo vso pohvalo zlasti v tem, ker so znali, pritegniti množico mladih ljudi pri delu in zato tipamo, da bo ta gnala Baragovo zadevo — proglasitev k blaženim — prav do konca.
Predsednik Baragove zveze • g. Viktor Mladič je že meseca decembra sila spretno “vrgel mrežo” za to kosilo. Sodelovanje vseh odbornikov Zveze s pomočniki in pomočnicami v pripravi dvorane, v kuhinji. pri pijači, pri postrežbi, pri vstopnicah, je bilo nadvse dobro.
Vsakdo si lahko misli, koliko pridnih ljudi se potrebuje, da'kosilo 300 - 400 ljudi poteče brezhibno in zadovoljivo. Je že tako, da -mnogi vprašajo, kdo ali katera bo vodila kuhinjo.
Zadnja leta imamo veliko srečo, da pri vseh naših veli-"' kih kosilih prevzame vodstvo ga. Rusova, katera pritegne požrtvovalno dvojico Lojzeta in V ero Gregorič, mnogo pridnih mladih .gospe in še? mlajših deklet in fantov. Njen mož, naš Jože Rus. je okusno pripravil ozadje 'dvorane — oder, kar je na mah pritegnilo oči in srca: velik napis BARAGO NA OLTAR, njegova slika, dober posnetek gradu Trebnje in dekoracija zelenja.
Vzdušje v dvorani je bilo zelo prisrčno in prijetno. Med nami sta bila zaslužna Mr. in Mrs. Joe - Gregorich, katera vzbujata s svojim krepkim zdravjem presenečenje in ve- -selje. Vsem številnim delavcem in tudi obiskovalcem, med katerimi sem opazili mnogo angleško govorečih Slovencev, iskrena hvala! Zanimanje za Barago se torej zelo širi.
Vrstili so se pozdravi in govori v obeh jezikih, kar je zelo prav. Vsebina teh je bd Baraga in naše nujno prizadevanje za njegovo zadevo. Nastopili so duhovniki-fran-
čiškani in laiki-predstavniki društev in organizacij. Nastopil je zbor Janeza Arka “Glas Slovenije” z mnogimi narodnimi — ni številen, ima pa najboljše pevce in tri instrumentaliste. Hvala, Janez, dobro uporabljaš svoje talente! Razveselila sta nas še pevec Vinko Rigler ml. in njegov spremljevalec na harmoniko mladi John Amon. Lepa družabnost! Razhajali smo se, ko je že nastopala noč. Srečolov je prinesel nekaterim lepe dobitke.
Opozorili so nas na letošnji Baragov dan v Marquettu, ki bo na prvo nedeljo meseca septembra. In kaj sem brala v ljubljanski Družini! Slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar je v intervjuju z njenim urednikom, z nekim veseljem pdvedal, da bo v drugi polovici meseca avgusta obiskal Združene države in Kanado ter se udeležil tega Baragovega dne. To bo za marsikaterega našega človeka vesela priložnost, da bo srečal izobraženega in po vsej Evropi znanega slovenskega nadškofa.
5ej
K temu poročilu naj še dodam svoje misli, da z njimi izrazim veselje, ne samo svoje, tudi ostalih faranov sv. Stefana. P. Vendelin Špen-dov je naš župnik od jeseni. On je najboljša garancija, da bo fara sv. Štefana še ostala slovenska; on bo storil vse; samo mlade družine, ki so se razselile po okolici, morajo o-stati zveste slovenstvu. To se pravi: ob nedeljah k Sv. Štefanu in faro gmotno podpirati.
P. Špendov je bil tisti, ki je pred leti dosegel, da je slovenska šola dobila prepotrebne učilnice v farni šoli in razvila s tem neverjetni raz-
mah. On je bil tisti, ki je dal vzpodbudo ge. Fischinger in ostalim, da je -čikaška slovenska skupina začela z razstavami na Navy Pier in v muzeju. Po -njegovi zaslugi imamo “Slovensko pesem” in odlični farni zbor. Čestitamo!
v
❖
Pregled dohodkov od Baragovega kosila:
Čisti finančni uspeh od kosila samega $1911.90.
Darovi in članarina:
$250.00: Neimenovani; po $100.00:	Holy Name of
St. Stephen’s, Senior Citizens of St. Stephen’s;
po $50.00: Mr. & Mrs. Joseph Virant, Pepca Mokorel; $20.00: Ana Gaber;
$15.00: Anton Glavač; po $10.00: Antonia Kavčič, . Josephine Horvat, dr. Franc Puc, Gizella Hozian, Mary Banich;
$6.00: Olga Stalcar; po $5.00: Mr. & Mrs. Or-land Pinelli, Mr. & Mrs. James Marinoff, Mt. Assisi Acad. Libr., Victor Kremesec, St. Stephen’s Sch. Libr., Mr. & Mrs. Wroblewski, Mary Reich, Steve Balažič, Lovie Krainik, Lawrence Rasp Sr., Loretta Rasp, Lillian Kwak, Janet Kulis, Lawrence Rasp, Jr., Celeste Kavcic, Joseph Michalowski, Felicia Vastalo, Marija Rebrica, Frances Zi-bert; '
$3.00: Tony Gaber:
Darovi in članarina skupaj: $739.00.
Poslano glavni pisarni Baragove zveze v Marquette.
VABILO NA KOLINE
mladeev-plesaicev, ki so včlanjeni v Slovensko-ameriški radio klub (ŠARC) pod vodstvom Mrs. Corinne Leskovar in sicer v nedeljo, 15. februarja, v farnem centru pri Sv. Štefanu. Vstopnina $6. Za le tako dobre koline skoraj ni treba delati reklame. Matere bodo skrbele za kuhinjo, mladi bodo pa stregli. Pridite, ne bo vam žal!
Ana Gaber
VELIKI - ZNAMENITIDNEVI SO ZA NAMI
Komaj smo na sredi januarja v letu 1981 in že smo doživeli velike dneve. Za Slovence v Chicagu, III. in v okolici je bil 18. januar - veliki dan. To je bila Baragova obletnica in Baragovo kosilo.
Vse se je zbralo in združilo. Bila je to mladina, . starejši in tudi več preč. gg. duhovnikov. Tako se je velika sve-toštefanska dvorana hitro napolnila. To nam je bilo vsem v veselje in zrli smo v uspeh.
Preč. pater Fortunat, urednik “Ave Maria”, so zmolili za stolni blagoslov. Seveda, smo se k temu vsi pridružili. Hrana je bila izvrstna. Serviranje lepo. In vreme? Kot nalašč - prekrasno. Ena skrb se je zmanjšala, ki je skrbela kuharice in organizatorje kosila. Kaj če ljudje ne bodo prišli? Drugo je skrbelo ali bo zadosti hrane in pijače? Pa hvala Bogu, vse je bilo blagoslovljeno.
Sledil je lep in primeren program. Nastopila je mladina, bilo, je petje in govori. Simbol je bil škof Baraga. On je gotovo gledal na te svoje častilce iz nebes ter trosil • žegen. Kajti vse je minilo V lepi slogi in zadovoljnosti.
Pravijo, da dobro delo ima zadostilno vrednost. To je premnpgokrat s težavo združeno. Dobra dela pa imajo tudi prosilno vrednost. Če molimo, si potom teh spro-
simo nadnarayne darove. Samo to je lahko delavcem v tolažbo.
Med tem programom je tudi bil omenjen.
SLOVENSKI KULTURNI CENTER V LEMONTU.
Razdeljena so bila pisma za podpise za denarne dafove. Pri tem se je dvignilo marsikaj. Tudi veliki vprašaj se je postavil za vsakega. Ali bo kaj iz tega dela? Eni so se samo nasmehnili. Drugi so pa govorili glasno, kaj mislijo o tem in kaj ni prav. Po moji misli bi se morali zbrati vsi ti protesti in ideje. Iz teh bi se moral najti nov način. Dokler ne bomo poslušali ljudi in njihovih idej in nasvetov, ne bomo* uspeli. Takih tisočakov kot jih imamo sedaj v načrtu, slovenski narod ne bo nikoli zmogel. Ne smemo pa prenehati. Ena ideja vzbudi drugo. Samo pomislimo, kako smo veseli, ko se družimo pri naših kosilih. Pozna te vsak, vsakogar ti. Tega drugje ne najdemo. Med nami sije prijaznost, veselje in zadovoljnost iz vsakega obraza. Pomislimo pa, kaj bo, ko tega več ne bo? In to že ni, daleč, ko bomo stari opešali. Skrajni čas je, da mislimo na to z vso resnostjo.
Prav je, da nagovorimo
/
vsakega Slovenca in poslušajmo njihovo mnenje. Samo iz teh bomo morda prišli do neke gotovosti, katere do sedaj
še ni. Delajmo pozitivno. Vsak nekaj ve in samo Bog ve, kje se skriva tisti nekaj, ki bi lahko največ, veljal pri tej misli in pobudi za Slovenski Kulturni Center v Le-montu.
Zato ne prenehajmo in poslušajmo. Nihče ne bo denarja dajal brez boljše in toč-nejše gotovosti. Tudi en sam človek ne more vsega tega voditi. To je veliko delo, velika odgovornost in še večja potreba. Mislimo na to in govorimo odkrito z vsakim. Ne prezirajmo niti najmanjšega. Poslušajmo, upoštevajmo in nasvete premislimo. Samo na ta način bomo nekaj ustvarili. Brez tega pa nikoli.
Pomnimo tudir da je samo v skupnosti moč in zmaga. Pa tudi to ne pride kar tako. Vladati mora med nami prava kršč&nska ljubezen, prijaznost in vsestranska pripravljenost. Pri vsem tem se bomo tudi mnogo naučili. Saj je vsaka kritika velika šola, kot si to nikoli drugje ne bi pridobili. Če bi le mogli in znali biti ob vsem tem močni in ohranjati mirno kri, kako bogati bi postali. To pa samo lahko pride od zgoraj. Zato zaupajmo tudi v Boga.
Torej, ne prenehajmo! Poslušajmo, ustvarjajmo in molimo za moč in za izhod pri tem. Samo na ta način se bomo lahko upogibali na vse strani in z razumevanjem. S hvaležnostjo moramo tuji postopati z vsakim dobrotnikom kot s samim seboj in iz ljubezni do bližnjega. Ne prenehajmo! Poslušajmo in našli bomo pravilno pot. Daj Bog!
SLEDILI SMO ...
Te zadnje dni z ostalim svetom še dva čudovita in zgodovinska dogodka. To je umestitev novega ameriškega predsednika. On je 40. predsednik združenih držav Amerike in tudi najstarejši ob sprejemu na to veliko odgovorno mesto. Molimo, da nas bo vodil pravilno, razčistil stvari, ki nas vse skrbijo in tlačijo. Molimo, da bo s svojimi visokimi leti lahko premagal vse ovire in težave, katere nj,emu in nam pretijo. Najbolj pa seveda, da ne bomo padli v vojno z Rusijo, katero že sedaj za leto 1932 prerokujejo. Daj Bog, da bo mož beseda svojim obljubam, da bomo pred njim vsi državljani enaki in imeli iste pravice. Da bo našel način za rešitev brezposelnosti ter da bodo “Senior Citizen” še nadalje upoštevani.
KONČANIH JE 414 DNI ZA TALCE
Izglodalo je, da so se dne 20. januarja celo ceste izpraznile. Vse se je stiskalo k TV in hotelo vedeti, kakšen izhod bo za teh 52 nedolžnih ljudi. Z veliko napetostjo smo vsi nestrpno čakali z ostalim svetom. “Hvala Bogu!” — so ob tem gotovo milijoni vzdihovali. Stiskalo nas je in čutili smo z njimi ih z njihovimi. Ena stvar nas jo prevzela. Osem mladih Ijudi'se ni vrnilo z njimi in se jih nikoli ne bb. Ob tem smo požirali solze. V duhu smo gledali žalost njihovih ostalih. Naj jim pomaga Bog, saj so dali življenje, ker so hoteli rešiti druge’ pa so svoje izgubili. Daj jim Bog mir in pokoj. Tem pa,' ki so se vrnili, naj najdejo zopet pot v svojem življenju in v svojih poklici1''.
Videli smo odhajati predsednika Carterja. On se je vrnil na svoj dom in postal , zopet prost. Za vse, kar je naredil v zadnjih štirih letih, mu moramo biti hvaležni. Posebno pa še za 14 mesecev težkega dela za talce ter da nas je vodil skozi štiri leta ne da bi padli v vojno.
Da! Letošnji januar je zgodovinski mesec. Pomnili ga bomo dolgo in se vračali $ tem zgodovinskim dogodkom* DOMOVINA IN LURD Že smo omenili, da Sloni škov Krožek planira potovanje in romanje. V načrta imamo sledeče: Iz Chicaga gremo dne 2. julija v Zagreb* Od tam gre vsak k svojcei« na obisk do 17. julija. Potefl1 gremo v Lurd s Slovenci k Slovenije. Udeležili se bom0 Evharističnega Kongresa ^ Lurdu, Francija. Postali be mo v Parizu in obiskali Slovenski Dom in Notre Dank katedralo in druge zanimivosti. V Ameriko se bomo vrnili dne 25. julija.
Če nas bo deset ali vel gremo. Do sedaj se jih je prijavilo 7. Važno je, da tisti ki vam to ugaja in na to mislite, da se takoj prijavit0 Nujno je zaradi hotela v Lurdu. Prosim, javite se takoj podpisani. Hvala Vam.
Gizeila Hozian
Naročniki pišejo
m
Willoughby, O. — Cenjen0 uredništvo! Prav lepa hva!:) za vaše obvestilo, da mi km°' lu poteče naročnina AmerišF Domovine. Tukaj prilaga0’ ček, da obnovim za leto 1981 kar je več, je za tiskov0’ sklad. Z listom sem kar zadovoljen, samo pošta im° včasih zamudo. Vas vse pr»j pri s rčno pozd ra v 1 j am!
Frank Grčar !
Cleveland, O. — S pošlo vaj ni! Tukaj pošiljam ček za obj novo naročnine, $2 sla za tiskovni sklad. Želim vam v°j in • srečno nov0
Mary Sclaek
iiko uspeha leto 1981.
Racine, Wis. — Cenjeno ° redništvo! Prilagam denar z Ameriško Domovino, dva J0 larja sta za tiskovni skla1 Želim vam dosti novih narek nikov v letu 1981.
Frances Jezernik
Toronto, Ont. — SpostoW ni! Kmalu mi poteče naročb*] na. Prilagam denarno nakU nico za eno leto, kar ostal1'’ je dar listu. Prav lepa hviF za vaš trud. Vas pozdravlja j
ga. Ivan An čimer
❖
Olympia Fields, III. D prava Ameriške Domovin*' Pošiljam $35 za enoletno n:l ročnino Ameriške Domovi0' ki mi bo kmalu potekla, $7 °' te vsote je za tiskovni skD' Leopold Semc
Canberra, Avstral. — Sp0 štovano uredništvo! Sp<’r!' čam vam, da mi naročni0’ poteče s koncem januad ‘ Tukaj vam pošiljam ček ^ obnovo naročnine za eno F1 in d'va dolarja z.a tiskov1'1 sklad. Bog vas živi in vse J1 bro z vami!
Jakob Boži0 !
*
Graz, Avstr. — V tem P smu vam pošiljam $40 za v°:
it’
list (naročnina) do i. apr
:M
1982. List prejemam redne* ; z veliko zamudo. Kje so tP časi, ko je takoj po vojni Pr' hajal redno vsak teden? ^ poštnem dostavljanju bi skF pal, da ste zdrknili med drž-', ve Tretjega sveta. Vem. da 0 vaša krivda. Želim vam novo leto veliko zdravja '-1 božjega blagoslova ter veli''1 takih naročnikov, ki vam b0 do list plačali že januarja vse leto 1981. Prisrčno P0'’ zdravi j am
Rev. Johann Hafner

AMERIŠKA DOMOVIN^,	FEBRUARY 2, W '
' ' ' . - -• -: S ' r ■■ .•:;--■•■ ■■-	-	_•	■ v- .* r	•	/a- .	-•	.*•-_
Karikatura nekega slovenstva
Indijanci v Severni Ameriki, domačini v Melaneziji in na Papui ter nekatera druga preprosta ljudstva poznajo navado, imenovano “potlatch”, po kateri pripadniki nekega rodu pogosto obdarujejo pripadnike drugega, z očitnim namenom, da jim s tem pokažejo svoj prestiž r da povzdignejo sebe, obdarovance pa istočasno ponižajo. Slednji odgovorijo na ta izziv še z večjim darom in s tem znova spodbudijo prve, tako da se med njimi vname prava obdarovalna vojna, ki vodi do neverjetne zapravljivosti.
Navada izzivalnega medsebojnega obdarovanja pri naravnih, preprostih ljudstvih, ki še niso bila prežeta s kulturnimi navadami kake velike omike, razodeva nagon človeka oz. njegove skupine, da se poskuša od drugih razlikovati in pokazati nasproti njim svojo lastno veljavo.
Želja po prestižu, drugačnosti, imenitnosti je potemtakem že nekakšen izvirni greh človeške družbe, istočasno pa eden glavnih vzvodov tekmovanja med rodovi, ljudstvi, narodi in državami v zgodovini, zavojevanja enih po drugih ter istočasno izoblikovanja skupin in slojev znotraj posameznih združb. Ta težnja je v človekovi psihi tako močna, da so tudi načela .o enakosti, bratstvu, svobodi, kot jih je razglasila sprva meščanska, potem pa socialistična revor lucija, ostala do danes samo romantična utopija in se v njih pravem pomenu niso nikoli uresničila.
Thorstein Veblen (1858-1917) je bil, če ne prvi pa vsaj med prvimi, ki je v svojih raziskavah o ponašanju tkm. ameriške “boljše” družbe že leta 1889 opozoril svet na omenjeno značilnost družbenih slojev in svoja dognanja objavil v delu “The Theory of the Leisure Class” (Nauk o. finih ljudeh).
Pri preučevanju nakupovanja tega ameriškega sloja se je omenjena težnja razodevala na tri načine. Prvič v posnemanju nakupovanja ter oblačenja višjih in bolj prestižnih slojev. Drugič v snobovstvu slednjih, ki so si na zunaj hoteli še naprej ohraniti svojo izključnost in so si takoj poiskali drugačnih načinov porabe, kakor hitro so jih drugi začeli posnemati.
In v tej tekmi za zunanji prestiž je prišlo, tretjič, do pojava, da je kupovanje blaga, ki se mu je cena povečala, še naraslo, ker so ljudje hoteli pokazati, da si lahko privoščijo tudi dražje stvari in da niso tako revni (Veblenov učinek).
Ta pojav ni značilen samo za ameriško družbo, pojavi so povsod tam, kjer nastane določena socialna blaginja inf hočejo ljudje nekako nadomestiti čase, ko so morali živeti še v skromnih razmerah. Zato nas ne sme presenetiti, če danes v zamejstvu tudi slovenski oz. jugoslovanski kupci zahtevajo boljše in dražje stvari ter presenečajo tukajšnjo javnost, tako da nima nikakega učinka več nekda-n:a navada zamejskih prodajalk in prodajalcev, ki .so kupce otl onstran -meje postregli po slovensko, istočasno pa med sabo govorili italijansko, da bi pred njimi pokazali kako pripadajo “boljši” zahodni družbi.
Ideološke in politične razmete v socialističnih državah .po zadnji vojni ter zaostajanje za zahodnimi državami na področju tehnologije in porabe tja v šestdeseto leto je vodilo do tega, da se je narodna zavest slovenskih ljudi, ki živijo v svetu ter v zamejstvu,
umaknila neke. vrste porabniški zavesti, s katero se istovetijo s sodržavljani drugega jezika in njih življenjsko ravnijo.	^
Slovenski oz. zamejski Primorec ali Korošec se po svojih občutkih skuša odškodovati za diskriminiranje v njunih lastnih državah s tem, da se hočeta čutiti in pokazati kot nekaj boljšega nasproti matičnemu rojaku iz Slovenije. V vsakdanjih stikih in pogovorih se takšni nepristni občutki kažejo poleg drugega tudi v tem — kar je mogoče še najbolj značilno in najbolj vidno — da zamejec kritiko nad lastnimi rojaki, zamejskimi ali matičnimi mirno prenese, ne more pa prenašati kritike proti svojim italijanskim (Primorec) oz. avstrijskim sodržavljanom (Korošec), s katerimi se hoče enačiti pred matičnimi rojaki in s tem poudarjati pred njimi svojo drugačnost ter dozdevno pripadnost “boljši” družbi.
Ob vsem tem se v povojnih letih kmalu pojavijo znaki psihološkega razkrojevanja narodne zavesti tudi v matični Sloveniji, kar postane resen problem pri oblikovanju značaja in domačnostnega čuta zlasti pri odraščajoči mladini. Svoječasno tehnološko zaostajanje za zahodnim svetom je prineslo določene občutke manjvrednosti, ki so se vko-reninili, ne morda toliko pri ljudstvu kot pri sloju izobra-; ženstva in polizobraženstva. h Povojna udarna gesla kot “Tujega nočemo — svojega ne damo!” ali “Nočemo belega kruha!” (t.j. ameriškega, kapitalističnega) so postajala iz dneva v dan manj doživeta. Nekakšen ventil za otrplo, zaprto vzdušje je prinesla sprostitev potovanj na Zahod po letu šestdeset.
Začne se vnašanje blaga, ki ga doma ni bilo moč dobiti, iskanje okrasnih stvari ter vsakovrstne šare. Stvari, ki so bile nepotrebne, toda dozdevno lepe in poživljajoče. Spomnimo se le nekdanjega navala na “bambolc”!
Asketična zavest slovenstva, predanost slovenski stvari za vsako ceno, tako kot sc je oblikovala pri ljudeh, ki so vztrajali pod fašizmom, je skorajda pozabljena. — Pomislimo na črtico Miška Kranjca o borcu, ki je po letih obiskal Ljubljano in na njegovo razočaranje.
Trgovina v matični Sloveniji takoj zavoha snobovska nagnjenja širšega sloja matične ^slovenske družbe in začne ponujati stvari “iz uvoza” po večkratnih cenah, za domač denar ali za devize, česar si ni mogel privoščiti vsakdo, ampak le oni, ki je lahko plačal, torej tisti, ki je pripadal “boljši” družbi. Prihaja do umetnega ustvarjanja potreb, do uvažanja razkošnih stvari ter vsakovrstnega kiča, kar povzroča vedno večji primanjkljaj y zunanjetrgovinski bi-lanci, tako da ljubljanski tisk, ob gospodarski preosnovi hita ’65 kritično zapiše, da “smo uvažali” celo-konzerve za pse in mačkcc
Takratna prcosnova pa kljub kakšni odkriti kritiki komaj kaj izboljša neugodno stanje zaradi 'neprimerne uvozne in. prodajne politiko. Pojavijo se poskusi, da bi tudi doma, v matični deželi, izdelali kaj mikavnega. Izdelkom nadevajo zveneča t.j. “komercialna” imena.
Pri tem je slovenska pamet, ki je dobila nalogo, da izdela nekaj takšnih vabljivih nazivov, ravnala po že kakih sto let utečeni slovenski navadi cenenega pripisovanja in povzemanja tujih znamk in iznajdb, največkrat nemških, ki so menda zanesljivo “boljše”.
Na trgu se pojavijo npr. srajce ‘Črna roža’ (Schwarze Rose), pižame “Zlata krona (Goldene Krone), bonboni “Visoki C” (Hohes C) ih celo vino “Zlata jesen” (Golde-ner Herbst) — kot da bi na Slovenskem ne imeli dovolj kakovostnih vinskih vrst; po-
leg vsega je bilo to “vino” skorajda neužitno! Pojavi se tudi množica izdelkov po tujih licencah; ljubljanska “¥u-go-Cocta” izgubi bitko na lastnih tleh z ameriško “Co-ca-cola”.
(Dalje)
KOLEDAR
društvenih prireditev
FEBRUAR
7.	— Društvo “Modern Crusaders”. št. 45 ADZ priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 6'. zv. Igra Jeff Pecon orkester.
8.	— Uhited Slovenian Society priredi tretji vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair A ve. Pričetek ob 3. pop. Za ples bo igral Alpski sekstet.
15.	— Kulturna prireditev, v korist potovalnega sklada Korotana. Organizator: Fantje na vasi. Druge sodelujoče skupine: Kres, Mladi harmonikarji, Alpski Sekstet in Veseli Slovenci.
V Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avc. Začetek ob 3,30 pop. Vstopnina $4. Za ples in zabavo i igrata Alpski Sekstet in Veseli Slovenci.
21. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi banket in program v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 20-let-nici klubovega obstoja.
21.	— St. Clair Rifle and
Hunting Club priredi “Lovsko večerjo” in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje od 7. do 8.30 zvečer. Igra Alpski Sekstet.
22.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu ima kosilo v korist šole v farni dvorani. Servirajo od 11.30 do 1.30 popoldne.
28.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra Alpski Sekstet.
MAREC
1. —- Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. pri- -redi vsakoletni banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—Združena oltarna društva
v Clevelandu priredijo kosilo v korist slovenskega verskega mesečnika Ave Maria v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 dop, do 2.30 pop. Cena $5, za otroke $2.50.
8. — Župnija Marije Vnftbov-
zete na Holmes Ave. priredi srnjakovo in kurjo pečenko v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Serviranje od 3. do; 5. popoldne. Cena obeda $7 ža osebo.
8. — Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladni koncert v Slovenskem delavskem domu. Za ples bo igral Markic-Zagger orkester.
21.	— Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu ha St. Clair Ave.
22.	— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami
in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. Cena: $2.75.
28.	— Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Qairj u. Igrali bodo Veseli Slovenci.
29.	— Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 dop. do 1.30 popi
APRIL
12. — Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi vsakoletno kosilo s kurjo ali govejo pečenko. (Cvetna nedelja).
25.	— Tabor pSPB Cleveland priredi , svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu ha Holmfes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
26,	— Mladi harmonikarji prirede koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3,30 popoldne.
26. — Klub slovenskih upokojencev na St. Clair Ave. priredi kosilo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., v spodn ji dvorani. Serviranje ob 1. popoldne, Po obedu ples. Cena obeda $5.
26.— Ameriški slovenski klub (American Slovene Club) priredi večerjo in ples v Villa di Borally Party Center na 27227 Chardon Rd. Koktajli ob 5, večerja ob 6. zvečer. Igra Jeff Pecon orkester.
MAJ
10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
16.	— Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet.
30.	Slovenska šola pri Sv.
Vidu ponovi spevoigro Kresniček v avditoriju pri Sv, Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer.
JUNIJ
14. — Tabor DSPB Clevelaml
poda svojo spominsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
28.— Misijonska Znamkarska Akcija ima vsakoletni piknik v prid vsem slovenskim misijonarjem, na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. in 5. — Piknik Slovenske
pristave.
AVGUST
46. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima ' svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. ’ ,	■
SEPTEMBER
12. — Pevski zbor Fantje na
Sveta tirata Ciril in Mod proglašena za patrona Evrope
vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob 7.30 zvečer.
20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed , v farni dvorani pri Sv. Vidu.
OKTOBER
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
24. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
NOVEMBER
7. — Štajerski klub priredi
vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. \ Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
14. — Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester.
14. — Pevski zbor Jadran priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
—-----o—----
Trg v New York« preimenovan na papeža
New York, N.Y. — Mestni svet velemesta New York je soglasno odobril, da se preimenuje trg pred cerkvijo sv. Stanislava Kostke v Brook-lynu na “Pope John Paul II. Square” - Trg papeža Janeza Pavla 11.
Papež Janez Pavel II. Je v septembru 1969 maševal v tej cerkvi, ko je bil v ZDA na obisku kot poljski kardinal. Trg papeža Janeza Pavla ji. obsega področje HumboM’t St. od Briggs Ave do Broom c Street pred cerkvijo sv. Stanislava Kostke. Župnik te cerkve Bather Joseph Szpil-ski je bil sprejet pri papežu pred dobrim letom in je papež ob tisti priložnosti poslak vsem faranom osebne pozdrave.
Predlog pri mestnem svetu je podpiral tudi državni senator Thomas J..Bartosiewicz v osebnem pismu županu mesta New York Edward Kochu. Član mestnega sveta Gerges, ki je predložil resolucijo za preimenovanje, je izjavil: “Ne moremo Izbrati boljšega časa kot je sedaj, ko se poljski narod tako odločno bori za svoje človeške pravice, da preimenujemo prostor pred cerkvijo sv. Stanislava Kostke po velikem sinu poljskega naroda papežu Janezu Pavlu II.”
Zločinstvo narašča, boj proti njemu peša
Po 12 letih je Kongres skrajno omejil sredstva za “Law Enforcement Assistence Administration,” ki je pomagala državnim in .občinskim varnostnim, organom v.boju proti zločinstvu.
Navedeni zvezni program je bil. baje uspešen, četudi rasti zločinstva ni zaustavil. Omejili so ga in ga bodo verjetno prihodnje leto ukinili zaradi varčevanja.
Vatikan — Papež Janez Pavel II. je 31. decembra 1980 proglasil sveta brata Cirila in Metoda za svetniška patrona Evrope. S to potezo je papež Želel simbolično poudariti krščanske vezi med Vzhodno in Zahodno Evropo.
Sveta brata Ciril in Metod sta splošno imenovana tudi apostola Slovanov, ker se je krščanstvo predvsem po njiju zaslugi razširilo med slovanske narode. Na papeževo odločitev je gotovo vplivalo iskreno papeževo prizadevanje za cerkveno edinost med katoličani in pravoslavnimi, kar je razvidno iz dela besedila papeževega proglasa:
“Naj bi to naznanilo pripomoglo k obojestranskemu razumevanju in edinosti med narodi prerojene Evrope in zagotovilo sedanji Evropi skupno duhovno in kulturno dediščino.”
Versko poslanstvo svetih bratov Cirila in Metoda je bilo že v prejšnjem stoletju dobro poznano prvim ustanovitelje mK.S.K.J. društev, saj
so takoj v začetku kar tri društva bila imenovana po svetih bratih Cirilu in Metodu. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 KSKJ, Tower, Minnesota, je'bilo ustanovljeno 15. avgusta 1889; društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 KSKJ, Joliet, Illinois, je bilo ustanovljeno 18. decembra 1892 in društvo sv. Cirila in Metoda št. 45 KSKJ, East Helena, Montana, je bilo ustanovljeno 25. julija 1894. Poleg teh je še pet K.S.K.J. društev imenovanih po svetih bratih Cirilu in Metodu. Tudi mnogo slovenskih fara v Ameriki je bilo posvečenih svetima bratoma Cirilu in Metodu. Za cerkveno zedinjenje deluje mnogo bratovščin sv. Cirila in Metoda, k čemur je dal prvo vzpodbudo in začetek naš svetniški kandidat škof Anton Martin Slomšek.
Proglasitev slovanskih apostolov svetih bratov Cirila in Metoda za patrona Evrope vključuje tudi nas Slovence, saj sta sv. brata na poti v Rim hodila tudi preko slovenskega ozemlja.
---o----
Bodite previdni pri odmetavanju snega!
Več kot 1200 ljudi vsako leto umrje zaradi srčnega napada kot posledica snežnih viharjev in zametov. Večina srenih napadov sledi naporu pri odmetavanju snega. To je posebno nevarno za ljudi, ki delajo po pisarnah in pri svojem poslu ne rabijo dosti telesnega gibanja. Odmetavanje snega ni toliko nevarno za ljudi, ki so vajeni težkega dela ali so bili potom rednih telesnih vaj navajeni na manjše telesne napore. Pisarniški uslužbenec ali vsakdo, ki ne opravlja redno kakšnega težjega dela ter je star 55 let ali več, se izpostavlja smrtni nevarnosti, kadar vzame v roke lopato, da odmeče sneg ali celo pri lažjem naporu, kadar uporablja snežni odpihalnik (snow blower).
Zdravniki morejo sicer vnaprej posvariti pacienta, da je zanj nevarno odmetavanje snega ali kadar je izpostavljen ledenemu zraku in ostremu zimskemu vetru, kar je tudi nevarno za slabo srce. Kdo bo vprašal zdravnika za nasvet, kadar čez noč zapade sneg in je treba napraviti tir od hiše in pred hišo?
Pametno pa je upoštevati nekaj splošnih navodil in nasvetov, da se.človek ne izpostavlja po svoji krivdi preveliki nevarnosti, kadar ga okolščine prisilijo, da mora prijati za lopato in odmetati sneg:
Odmetavajte sneg počasi in večkrat med delom počivajte.
Uporabljajte kratko in rriaj-linb lopato. Ne zajemajte naenkrat dosti snega, posebno če je sneg moker. Polna lopata s težkim snegom more biti v trenutku usodna za življenje.
Dvigajte.polne lopate s celim telesom, ne samo z rokami in hrbtom, tako da roko naslonite na noge.
Ne odmetavajte snega s polnim želodcem, ne pijte kave pred in po odmetavanju snega. Tudi kajenje in pitje alkoholnih pijač med odmetavanjem snega more biti nevarno.
Oblačite se toplo, a ne pretežko, da vam ne postane prevroče.
Svarilni znaki nevarnosti srčnega napada so daljše sti-
skajoče bolečine v sredini prs, ali bolečine, ki se širijo od prs na rame, vrat, roke in čeljusti. Nadalje omotica in onesveščenje, nenavadno znojenje in težko dihanje kot da primanjkuje sape.
Po zadnjem snežnem zametu je v Clevelandu umrlo po odmetavanju snega več ljudi, najmlajši je bil star 56 let, najstarejši pa 90 let. Oba -najhilajši in najstarejši —sta si preveč upala.
Od vseh gornjih navodil se je pač najlažje ravnati po tisti - delaj počasi in večkrat počivaj. Pametno je za vse starejše, da se po tem ravnajo, kadar okolščine prisilijo, da je treba prijeti za lopato, ker pač mladih ni več pri hiši.
-----o------
Ali postajamo država siromakov?
V ZDA so v proračunskih postavkah naj večji skoki pri programih za socialno pomoč državljanom in ne izdatki za narodno obrambo. Tipičen primer je program z znamkami za hrano (food stamps). Leta 1965 je znamke za hrano prejemalo 500.000 ljudi in je proračun za te namene znašal 34 milijonov dolarjev. V tem letu - 1981 pa predvidevajo, da bo postavka v proračunu za znamke za hrano znašala 10 milijard dolarjev, “food stamps” pa se bo posluževalo 23 milijonov ljudi. Kljub očitnim slorabam glede neupravičenega prejemanja znamk za hrano Kongres doslej ni ničesar ukrenil, da napravi v tem oziru red. Novi administraciji že A naprej očitajo, da bo priškrnila siromake, toda vodja večine v senatu je javno povedal, da se resničnim siromakom ni treba bati, toda ■ “freelouderji” ne bodo več živeli na račun davkoplačevalcev. .
ZA SMEH
“Ali imate na vaši hiši strelovod?”
“Imamo, pa je pokvarjen: šc nikoli ni treščilo vanj."
AIvTErCiŠKA DOIvIOvTiNA, FESRUARY 2, 1981
IVAN TAVČAR:
V ZALI
Povest
“Ga že vidim!” zašepeče Jernač, “malo pod vrhom je in prav dobro vidim, kako zvija vrat in kako devlje rep v kolo!”
Jelko sebi sicer videl, ali brezuspešno sem j 6 neštetokrat premeril od vrha do tal — v temnem vejevju nisem ugledal petelina.
“Za Boga,” je vzdihnil Jer-nač, “baš sedaj dviga kljun in skoraj slepec bi ga moral ugledati! Na drugi veji od vrha tiči in, če pogledate nekoliko proti nebu, vidite, da se ta veja pregiba!”
Gledal sem proti nebu, ali niti ena veja se ni zmajala pred mojimi očmi. Vse je bilo črno in mirno, dasi sem gledal in gledal, kar se je dalo.
“Kure se že plaše in če ga skoraj ne ugledate, se preplaši in glavo stavim^ da mi petelina zvabijo z mesta. Sam vrag ve, kakšne oči imate!”
Kapljema mi je teklo po čelu, ko sem se znova in znova trudil, da bi ugledal usodno vejo. In takrat se mi je videlo, kakor bi se bila zamajala veja pod vrhom, in res, slep sem moral biti, da nisem takoj začetka opazil črne o-ble, ki je tičala na tej veji. Pripravim puško. Bil je zadnji čas, ker so bile kure že prav zelo vznemirjene in so ,se čedalje bolj odmikale od petelina.
“Dobro pomerite!'’ šepne Jernač, “ako ne bode prav zadet, se zanese globoko v jarek, da ga ves svet več ne iztakne!”
Pomerim. Oblo na veji sem imel nedvomno pred seboj in ko sem menil, da jo imam na cevi, sprožim. Razlegalo se je po vsej Zali, mogočno, veličastno.
“Tresk!” se razjezi Jernač, “jelka je zadeta, ali petelina je vrag vzel! Saj sem yedel, da bo tako!”
In klel je; ali na vrhunec mu je prikipela jeza, ko sva končno dognala, da sem streljal v nekak zarastek na veji, dober vatel pod petelinom. Če bi bilo mogoče, bi se bila poštenjakova jeza še povečala, ker je prav v tistem hipu počilo na oni strani Zale, kjer je gospod Andrej lazil za svojim petelinom...
Jako potrta zapustiva kraj nesreče in Jernač neprestano nekaj godrnja o tem, da go-
sposki lovci sploh nič več ne znajo streljati. Dospela sva na nad majhno, gosto zaraslo dolino, kjer je stalo nekoliko smrek sredi bukovega grmičevja. Hipoma obstane moj spremljevalec in šepne: “Po-stojva!”
In res, spodaj iz frate se je čulo, kakor bi padale kaplje na kamen: tek, tek, tektek ... Tu je v poznem jutru pel petelin, bržkone mladič, ki se prej ob zori zaradi starcev'ni upal peti. Skočiva za smrečje in skoraj se prepričava, da tiči pevec na zemlji. Pošteno je brusil, ali vmes je šumoma odskakoval od tal, da je suho bukovo listje pršilo okoli njega. Že sem hotel skočiti, ali v tistem trenutku se prismuče po gošči onstran po bregu ru-menosivkasta lisica, ki je bila nedvomno tudi na peteli-njem lovu. Košati rep je vlekla za seboj in kakor senca se je premikala po resju, in sicer v premi črti tja, kjer je brezpametna ptica v neizmerni svoji poltnosti odskakovala z zemlje. In sveti Huber-tus me je razsvetlil in niti za dihljaj nisem pomišljal, komu naj namenim smrtonosni svinec. Pomeril sem torej na rumenosivo tatico in ko se je po poku razkadil dim, se je premetavala lisica v smrtnem boju po zelenem bregu, iznad, trate pa se je vzdignil mogočni pevec in odplul s kraja, kjer mu je še ravnokar grozila gotova poguba.
“Haha!” se zasmeje Jernač, “to jo je pa izkupila; rajši jo imam nego petelina!”
Potolažen vrže ubito žival čez rame in s ponosno zavestjo, da lov ni bil brezuspešen, odkoraka proti zbirališču, od koder čujeva že iz dalje glasno in veselo govorjenje gospoda Andreja.
“Gotovo ga je ustrelil!” spregovori Jernač čemerno, “in za mašo bi plačaj če bi ga gospod Andrej ne imel. Ali se bo ustil in ves dan ga bomo morali poslušati!”
Gospod Andrej je bil na mahu tik ognja na široko razložil svoje ude in nebeško zadovoljen upiral oči na zeleno-svetlega petelina, ki je visel na veji bližnje smreke.
“Praznih rok prihajata,” se zasmeje nama naproti, “ali to sem vedel že prej! Ta ali oni se ne nauči streljati in naj se uči do sodnega dne. Pokala
sta pa, pokala, da se je kar Zala tresla! Ali pobrati ni bilo ničesar, he, ali ni res tako, Jernač izpod Skale?”
“Praznih rok tudi nisva,” zarenči Jernač in vrže lisico pred ogenj. “Toliko rečem: da sem streljal jaz, prinesla bi bila lisico in petelina. In pri tem ostanem!”
“Lahko smo zadovoljni,” spregovorim jaz, “in če ima gospod Andrej petelina, tedaj vemo vsi, da slepa kura včasih tudi zrno najde; In pri tem ostanem! Sedaj pa se o-
krepčajmo, nato pa nam gospod Andrej povej, kako je bilo končno s kanonikom A-mandom, ki je pred nami lovil po zeleni Zali! To, mislim, je pametna beseda!” “Pametna,” potrdi gospod Andrej, “in tako bodi!” Okrepčali smo se ter si zopet in zopet razkladali vse podrobnosti današnjega lova, kakor je to sploh navada pri lovcih. Nato povzame gospod Andrej:
(Dalje)
-----------o-----------
85. OBLETNICA USTANOVITVE DRUŠTVA SV. FRRANČIŠKA SAL, ŠT. 29 KSKJ JOLIET, ILLINOIS
Cleveland, Ohio — V zgodovinskih opisih K.S.K.Jednote Je vsekdar poudarjeno, da je bil Joliet, 111., zibelka naše Ameriške Slovenske Katoliške Jednote — K.S.K.J. Po zgodovinskih opisih ustanovitve K.S.K.Jednote, navedenih v Spominski knjigi, ob 30-letnici ustanovive K.S.K.J., so bila prva štiri društva, sprejeta v Jednoto, iz Jolieta in sicer: društvo sv. Jožefa št. 2, društvo Vitezov št. 3, društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 in društvo sv. Janeza Krstitelja. Nejasno je glede društva sv. Janeza Krstitelja. Po podatkih v Spominski knjigi je društvo sv. Janeza (Ivana) Krstitelja bilo zastopano med osmimi ustanovnimi bratskimi društvi, ki so se prve združile v Jednoto. Na ustanovnem sestanku je društvo zastopal Peter Miketič. Po podatkih v isti Spominski knjigi pa je sedanje društvo sv. Janeza Krstnika št. 143 KSKJ, Joliet, bilo ustanovljeno šele 19. julija 1911. Na ustanovnem sestanku K.S.K.Jednote pa bi moglo biti zastopano društvo sv. Janeza Krstitelja št. 11, KSKJ, Aurora, 111., ki je bilo ustanovljeno 13. maja 1894, vendar je bilo tudi to društvo ustanovljeno dober mesec po ustanovitvi K.S.K.Jednote. Prvotno društvo sv. Janeza Krstitelja je najbrž prenehalo delovati, ali pa se je pridružilo drugemu društvu. V Spominski knjigi, ki je izšla ob 30-letnici K.S.K.Jednote (1924), je takratni glavni predsednik K.S.K.Jednote Anton Grdina izrazil jolietskim društvom sledeče imenitno priznanje:
“Sprejmite moje iskrene in srčne pozdrave, katere pošiljam v imenu vsega članstva K.S.K.Jednote vam zbranim v Jolietu, kjer je tekla zibelka velike matere, katera se je pred 30 leti rodila v vaši naselbini. Srčno me veseli, da ste zbrani kot ena družina v rojstnem kraju matere Jednote. Danes se hvaležni spominjamo kraja in vzgojevanja detinskih let te slovenske hčerke, katera je postala v 30 letih tako ponosna mati. Pozabimo na to, kar smo danes, pa ozrimo se nazaj toliko let, na one revne čase, na ono slovensko javnost tukaj v Ameriki, na one male raztresene naselbine, na ono nezaupljivost, na ono malo publiciteto itd. Če vse to dobro pomislimo, potem bomo postali še bolj hvaležni onim, kateri so orali ledino in pripravljali njivo, na kateri raste to močno sadu polno drevo. Ta njiva pa je bila Joliet in ta vrtnar je bil tudi v Jolietu, saj so še sadovi teh tam. “Amerikanski Slovenec”, kateri je nosil prve razglase po slovenskih naselbinah, priporočal in vabil v Jednoto, številna prva društva, kakor so številke društev 2, 3 in 8; danes (1924) pa šteje Joliet devet društev.” (Cleveland, 3. aprila 1924)
Častitljivo 85-letnico ustanovitve je sedaj dočakalo tudi društvo sv. Frančiška Šaleškega št. 29, KSKJ, Joliet, Illinois. To društvo je bilo ustanovljeno 2. februarja 1896. Društvo so ustanovili sledeči ustanovni člani: Anton Nemanich, Math Nemanich, Joseph Panian, Peter Rogina, Louis Stublar, John Jersinich, John Skala, George Babich, Michael Kochevar, Martin Musich, Nick Rus, George Jurjevich, Peter Lukanich, Peter Brajdich, Michael Klobučar, Mihael Wardjan, Josip Muhič, Andrej Kolman, John Marincelj, Math Rogan, Peter Musich, John Jelenich.
V prvi društveni odbor so bili izvoljeni sledeči: Anton Nemanich, predsednik; Math Nemanich, tajnik in zastopnik; Mihael Kochevar, blagajnik.
, Iz skromnega začetka je društvo prvi dve leti samo životarilo in ni moglo napredovati. Sčasoma {>a si je društvo pridobilo zaupanje v naselbini in je začelo naglo napredovati. Ob 20-letnici — to je leta 1916 — je društvo že imelo 323 članov, ob 25-letnici pa že 584 članov, ob 30-letnici K.S.K.Jednote aprila 1924 pa je število članov poskočilo že na 873 članov. Takrat je bilo društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 najmočnejše KSKJ društvo v Jolietu.
Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 KSKJ ima pomemben doprinos k uradnemu priznanju delovanja K.S.K.Jednote. Ustanovljeno je bilo, da s svojim naglim naraščanjem števila članstva pripomore prvotnim štirim društvom v Jolietu in sosednim društvom v Chicagu, La Salle in Aurora, da se je zamogla K.S.K.Jednota inkorporirati v državi Illinois. Lepo število novih članov pri društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 je pripomoglo, da se je mogla K.S.K.Jednota inkorporirati v državi Illinois, ko so vsa K.S.K.J. društva v državi Illinois dosegla skupno predpisano število članov za inkorporacijo, to je en tisoč. Za
IZVRŠUJEMO PRIJAVE VSEH DOHODNINSKIH DAVKOV!
Bodite brez skrbi glede vseh vaših davčnih problemov.
Pokličite:
Guth and Sirvaitis, Attorneys at Law 877 East 185th Street — Cleveland, Ohio 692-3253 ali 944-9707
Naši odvetniki in računovodji so seznanjeni tudi z . najnovejšimi spremembami v zakonih o obdavčenju posameznikov in podjetij.
Sestanki možni:
Delavniki: od 10. dop. do 8. zv.
Sobote: od 10. dop. do 6. zv.
Priznavamo Buckeye Card — Pripravljeni smo vam pomagati 12 mesecev na leto!
Naša pisarna je v Old World Plaza na E. 185 St. in sicer v Lithuanian Community Center.
’pristop v novoustanovljeno društvo sv. Frančiška se je ob ustanovitvi priglasilo samo 13 članov, že nasledno nedeljo pa 63 novih članov. Jednota je tako dosegla predpisano število 1000 članov, da je mogla vložiti prošnjo za inkorporacijo.
Ustanovniki društva so izbrali za društvenega patrona sv. Frančiška Šaleška v priznanje in spoštovanje do takratnega župnika v Jolietu Rev. Frančiška Šušteršiča, glavnega pobudnika za ustanovitev K.S.K.Jednote in ustanovitelja jolietske slovenske fare v Jolietu cerkve sv. Jožefa.
K postavitvi nove cerkve slovenske fare sv. Jožefa in farne šole so veliko pripomogla K.S.K.J. društva v Jolietu. Takrat je bila cerkev sv. Jožefa največja in najlepša cerkev v Jolietu, kar je gotovo bilo v ponos vsej jolietski slovenski naselbini.
Več članov društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29 je bilo izvoljenih v glavni odbor K.S.K.Jednote. Najbolj viden med temi pa je gotovo večletni tajnik društva sv. Frančiška Michael Wardjan, ki je bil pri ustanovitvi K.S.K.Jednote izvoljen za prvega tajnika te prve ameriške slovenske bratske organizacije.
V sedanjem odboru društva sv. Frančiška Sal. št. 29 KSKJ, Joliet, 111., so sledeči: John Lesnik, predsednik; Eugene Klain-sek. podpredsednik; Edward G. Ancel, tajnik; Frank Chinderle, blagajnik; duhovni vodja pa je še vedno K.S.K.J. veteran msgr. Matija J. Butala.
Društvo sv. Frančiška št. 29 ima torej tudi sedaj zastopnika v glavnem odboru K.S.K.Jednote; tajnik društva Edward Ancel je predsednik glavnega nadzornega odbora.
Ob častitljivi 85-letnici plodonosnega društvenega delovanja čestitamo sedanjemu odboru društva sv. Frančiška Sal. št. 29 in vsemu članstvu, prav posebno pa starim članom, ki se še spominjajo prvih let društvenega delovanja. Človek ne postaja rad star, a za vsako društvo so leta in desetletje koristnega delovanja za članstvo in skupnost večje in večje priznanje.
*	Jože Melaher
intelektualne smetane ameri- j ških srednješolcev, pripominjajo, da so ti precej konser-vativnejši od povprečnih dijakov in dijakinj naših srednjih (višjih) šol, priznavajo pa istočasno, da je sedanji dijaški rod resnejši in pre-mišljenejši od rodov v preteklem desetletju. Podobna gledanja in stremljenja so opazna tudi na visokih šolah po vseh delih naše širne dežele.
V kolikor so navedene ugotovitve resnične, in zanesljive, — vzroka, da bi o njih dvomili, ni videti — more pričakovati naša dežela moralno obnovo, vračanje k vrednotam, M so ohranjale duhovno in socialno zdravje naših preteklih rodov.
PrijafePs Pharmacy
st. Clair Ave. & E. (58 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
Mladi rod se vrača K starim vrednotam
Sedanji mladi rod se močno razlikuje od onega pred 10 in 15 leti tako po svojih odnosih do življenja kot v svojih pogledih do nekdanjih vrednot ameriške družbe.
Vzgojitelji na srednjih in visokih šolah poročajo, da je sedanja mladina resnejša in premišljenejša. Z večjim zanimanjem misli o bodočnosti dežele, vrača se k starim vrednotam. “Nova morala” preteklih let prehaja iz mode, ko se novi rod obrača k veri in išče v njej notranjo moč. Tudi domoljubje se oživlja in krepi.
Nedavno povpraševanja naj-boljših dijakov in dijakinj , po poročilu “U.S. News & World Report” prineslo zanimive ugotovitve.
Večina povprašanih, ki je poslala odgovore, sodi, da naj bo vlada odgovorna za zdravstveno oskrbo, za stanovanja in druge socialne potrebe.
Dve tretjini odobravata obvezno priglasitev za morebitno vojaško službo, kadar bi bila ta res potrebna.
Okoli 60% jih nasprotuje dovolitvi splava.
Nekaj malega nad polovico jih nasprotuje zveznemu ustavnemu dopolnilu o enakih pravicah.
Trije od štirih mislijo, da so težav v oskrbi z viri energije krivi njihovi lastniki. Z zadrževanjem teh virov potiskajo navzgor cene.
Okoli 70 odstotkov se jih zavzema za močno narodno obrambo.
Nad 60 odstotkov bi poslalo vojaško pomoč ali vojaške svetovalce v države, ki se borijo s po komunistih podpiranimi uporniki.
Osem od desetih pripada verskim skupinam, preko 70 odstotkov se jih redno udeležuje službe božje.
Blizu polovico teh mladih ljudi ne pije alkoholnih pijač, okoli 90 odstotkov jih ni nikdar kadilo cigaret. Nad 90 od-
stotkov jih ni nikdar poskusilo kakega mamila.
Nad tri četrtine se jih je vzdržalo spolnega občevanja, blizu 90 odstotkov se jih je izjavilo za tradicionalno poroko in zakonsko življenje. Skoraj vsi pričakujejo, da bodo imeli lastne domove.
Tisti, ki so izvedli omenjeno povpraševanje pripadnikov
Mallhew Balazek
DEVETA OBLETNICA
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 1. februarja 1972
Si svet Ti zapustil in šel od nas; pri Bogu pa prosi tam vedno za nas.
Zapustil solzno si dolino, se preselil v boljšo domovino
kjer ni žalosti ne skrbi kjer vse se večno veseli.
Žalujoči:
žena Verona sestri Gizela Madison ih Marija Temar (v Sloveniji) z družinami ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 2. feb. 1981.
MALI OGLASI
NEED BIG HOUSE FOR A GOOD PRICE?
Then, see this 3-4 bdrms, family room, Ige. living room, big remodeled kitchen. Garage. Close to St. Mary’s on E. 156 St. Asking $25,900.
Invest in 4 suiter, brick on Westropp. $69,900.
CAMEO REALTY ANTON MATIC, BROKER 531-6787
(F-X)
ACCOUNTING OFFICE
Full or Part time. Typing required. Must understand Slovenian or Croatian. Call bet.
9 a.m. and 5 p.m. — 881-5158. _____________________ (X)
FOR RENT
1	furnished room for mature, sober gentleman, with kitchen privileges and laun- 1 dry. E. 222 area.
Call 531-4515 or 585-3694 (10-13)
Apartment for Rent
St. Vitus area, 5 rooms, 2 bedrooms, liv., kitchen, din. rm. & bath. (Upstairs). Call 881-7740.
(12-14)
Euclid — For Rent
1	bdrm apt., up. Heat and garage included. No children or pets. $235 a month. 1 month security.
Call 531-8263 after 6 p.m.
(12-15)
HOUSE FOR SALE
3 bedroom bungalow. Appliances, basement, attached garage. E. 185 — Nottingham area. To settle estate.
Call 486-3308
(12-15)
HOUSE FOR RENT
2	bedroom duplex. Holy Cross area. Near schools and bus line. Call 731-5562.
(12-15)
FOR SALE
6 room brick home. 3 Ige. bdrms. Marcella. Lge. lot. 2 car garage. Mid 50’s. Call after 6 p.m. — 531-3416,
(14-19)
20% DISCOUNT SALE
ANILOVAR’S
6214 St. Clair Ave.
All Merchandise Is Reduced At Least 20%	50% OFF ON LADIES AND GIRLS BLOUSES,
SALE ALSO INCLUDES:	SKIRTS AND SLACKS
50% OFF ON MEN’S AND BOYS SHIRTS,	50% OFF ON LADIES DRESSES
SLACKS AND SWEATERS	~ Sale Ends Feb. 21