1IS. številka. Trst, v (Vtrtek 25. maja 1S91). Tečaj XXIV. ..Edinost" izhaja iltakrat nn dan. raznu nedelj in prazniko*. zjutraj in zvečer oh 7. tiri. O ponedeljkih in po praznikih irtinjn ob !» uri zjutraj. Naročnina znaša : Obe izdanji nn leto . . . gld. 5}I' Za «anio vedemo izdan je . _ Za pot leta. Četrt let« in na mene«; razmerno. Narodnim« ie plačevati naprej. Na na-mčhe hrei priložene naročnine še uprava ne ozira. Na drobno v prodajajo v Trutu »jutranje Au*viikf po 3 j,vč. večerne Številke po 4 nvi'.: poiifiieljake /.jutranje Številke po 2 uvć. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. *70. 4 nvč. v edlnoatl je iit**^ • Oblast *e računajo po vratah v petitu, /.u večkratno naročilo <• primernim popuatnin. IVmIihii. osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi itd «e računajo po pogodbi. V»i dopisi naj *e pnSiljajo uredni«!«11. Nefrankovani dopiai ae ne aprejemajo. Itokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase apre-jeiua upnn nistvo. Naročnino in otriase je plačevati loco Trat. Trednlšt\<> in tiskarna ae nahajata v ulici Oarintia 4tv. 12. lT|>rrtVitiSt*o, nd-pravnUtvo in sprejemanje Inaemtov v ulici Molili piccolo štv. rt, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinoat" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) I hi 1111 j 24. Kronski »vet avstrijskih in oger-skih ministrov pod predsedstvom Nj. Veličanstvi cesarja je pričel ob 1. uri popoludne v dvorski palači ter je trajal do treh popol. Potem so so posvetovali avstrijski ministri. Ogerski ministri ostanejo šo jutri na Dunaju. Novi York 24. Brzojavka »Neuvork He-ralda« javlja iz Manile, da pooblaščenci Filipinov ne sprejmejo niti enega predloga, stavljenega od Amerikancev, ampak da se nejevoljno povrnejo k Aguinaldu. Pariz 24. (Zbornica.) Poslanec Millevoye hoče interpelirati o zadnjih izgredih v (»renoblu. Ministerski predsednik Dnpuv izjavlja, tla so zaprli ter postavili pred redarstveno sodišče več osel) ter zahteva, da se razprava odloži. To se je sklenilo s .!174 proti 05 glasom. Potem je pričela debata glede dogodkov v Alg« ■riji. Socialistični poslanec Houanet strastno napada antisemite. Algirski posl. Morinand ga imenuje strahopetnega. (Velik nemir). Novinar Papil-land kriči proti Rooaiietu: »Du, vi ste strahopetne««. Predsednik je izpraznil oder, na katerem je stal Papilland. Kllll 24. Zagotavljajo, da je poslal Zanardelli podpredsedniku zbornioe Palbertijn pismo, v katerem izjavlja, da smatra v sedanjih razmerah za svojo dolžnost, da odloži čast predsedništva komore. Kllll 24. Vladno naredbe v provinciji Sassari so provzročile, da so zaprli se devet oseb zaradi udeležitvo v skrivnih družbah. Prišlo je do poboja mod redarji in zločinci, v katerem so vjeli na-daljnili osem oseb ; tri osebe so mrtve. V obče vlada prepričanje, da provzročijo izdane naredbe v okrajih Nuovo in Ozzieri normalne razmere, mir in varnost. London 24. Listu »Times« javljajo dne 23. t. m. iz Pekinga: Tšungli-Vamen je dobil brzojavko britanskega poslanstva v Pekingu z obvestilom angležkegn poslanika v Petrogradu, da je istemu minister zunanjih stvari grof Muravijev zagotovil, da Rusija ni stavila nobene zahteve glede, železnice iz Mandžurije v Peking, ampak je samo prijateljski prosila, naj kitajska vlad« pravico do grajenja te železnice v slučaju, da bi se ruski podaniki zanje potegovali istim, dovoli načeloma. Ker Kitajci niti malone ne dvomijo o peremptoričui naravi ruske zahteve, vzbuja angležka brzojavka smeh in zaničevanje. (jlasom brzojayke, došle istemu listu iz Šang-hajti, javlja neki poluuradni kitajski list, da je vojaški guverner mandžurski Zizihar prosil za odpust iz službe, ker se v njemu podložnem ozemlju vidoma množijo ruske čete. Zgodovinske črtice. i Po .los. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1848. leto.) (Dalje.) 7. 01» 50-let niči narodnega življenja. Z letom 181)8. smo praznovali Slovenci pe-desetletnico narodnega življenja. Pozabljen je bil naš narod do 1-S48. leta, zapadel je bil nadvladi mogočnega sosednega naroda, izbrisali so g?i i/ vrste »narodov« ! Silno ideje revolucije so raztegnile svoje kroge tu»Ti v naše doline, vznemirile so tudi dotlej tiho životarjenje našega naroda in primorale narod, da jp j^l delati načrte za bodočo nanovo svojo na podlagi -onih zmagovalnih idej. Malokatero pomlad je pozdravilo zapadno- in srednje-evropsko človeštvo s takim navdušenjem, s tako neomejenimi mulami, kakor pomlad 1848. 1. A ta pomlad ni prišla narodom, hrepenečim po svobodi, korakoma, ampak z zmagovito elementarno silo — z revolucijo, ki je hipoma strla železne verige absolutizma. Slepci so šteli naš ubogi narodič med mrliče, za ostalino siromaka so se pravdali trije mogotci-sosedjc, a zbudil se je navidezni mrlič, ogrela je tudi njega čudotvorna toplota pomladanskega solnca, dvignil se je, prišel je na dan in jel tirjati tudi za-se pravico, da živi in diha med brati svojimi. Pozno je Slovencem bfla ura osvobojenja; nad tisoč let je bilo rniriolo, kar so bili izgubili politično samostalnost. V teku tisočletja jih je bila zadevala izguba za izgubo; sosedje so si prilastili polovico našega ozemlja, dedščine očetov, omejujd ozemlje, krčč število naroda ho nam pa krčili tudi pogoje narodnega bitja, politične samostalnosti in samobitnega duševnega življenja. Od severa in juga, od iztoka in zahoda so nas dušili in tujčili ob straneh in v jedru. Ko nas je zbudilo leto 1848., šteli srno k večemu šc l ;t milijona, pa še ta ostanek je bil razkosan in ohromljen. Tako tužno nam opisuje naš zgodovinar življenje, — ne življenje, temveč spanje našega naroda. Človeku se mora kar krčiti srce, ko vidi, da je usoda zadela baš naš narod, da so ga tujci tlačili nad tisočletje. A ohroml jen i in razkosani narod so je probudit, ustal je, in danes ne spi več, temveč živi. »Mi ostajamo!« je zaklieal pesnik, »Zatrli niste spečih, Ne boste nas bedečih!« Od dneva našega ustajeuja je minolojedva 50 let. In kako kratka je doba 50 let z ozirom na svet-sko-zgodovinski razvoj. Vendar pa se uverimo lahko, da je narod slovenski ukljuh toliki množini ovir in mnogostranski pogojnosti svojega položaja <1 o v r š i l tako o g r o m n o <1 e 1 o da se sme poti os no ozirati na svojo f>0-letnioo! Le primerjaj, kje smo bili 1H48. leta, kje pasmo danes!*) Tega napredka se mora radovati sleherni človekoljub in obžalovati samo to, da je politična borba, zagrizeni narodni prepir popil nam necenljivo množino narodovih sil, odkar je narodnostno vprašanje, čegar rešitev se, žalibog, ljudem vidi dovršena sto-prav tedaj, ko so dospeli tlo neomejenega gospodstva nad drugimi narodi, katerim je usoda odmerila manjšo žilavost za »boj na obstoj«. Pridejo-li zaslepljenci k malo do pravega pojma »narodnosti« kakor kulturnega vprašanja, ki naj dviga narode do one solnčne višine, na kateri ni tekmovanja za gospodstvo! Razkosani smo bili, ko nas je zbudila revolucija. Da nam razkosanje ni bilo v korist, mislimo si lahka. V petdesetih letih je zjedinil ,ST<>vf4iM!Wicer jeden jezik, a razkosani srno še dandanes. V Peneči j i prebiva okoli 40.1 KM I Slovencev, na Koroškem in na Stajarskem ječe p«»d nemško večino, pod nemškim nndvladjem, na Primorskem in v Istri pa ječi večina pod manjšino, ki ima nadvladje nad nami samovsled krivično sestavljeno volilne geometrijo. Jedino na Kranjskem dihajo naši bratje nekoliko svobodueje, a tudi njih tlači sistem, ki teži po jednoličnosti v državi -- po germanizaciji. Že leta 1848. se je porodila želja, da bi se Slovenci zjedinili v jedno upravno celoto. Da nismo dosegli tega v minolih 50 lotih, radi tega ne obupajmo nikar, saj zgodovina nam pravi: »sangvinik opazuje morda nevoljno, da le polagoma dobivajo njemu najsvetejše ideje veljavo, kako se jim je boriti stoletja, prodno jih človeveštvo priznava kot umestne. A tak je tok zgodovine in kdor se hoče obvarovati bridkih prevar, naj ne zahteva, da drevo hitreje rase nego priroda more, sadeže njegove pa zasajaj, tla se podvoji in potroji dohro-deljni plod. Ako sedanji rod čita o načrtih, o nadah, ki so jih gojili pred 50 leti navdušeni rodoljubi in ako potem primerja, koliko jo oni cvet obrodil sadu, naftteje sicer več prevar, nego vspehov, a tolažila ga bodo misel, da »priroda ne dela skokov«, nego da napreduje strogo korakoma, da pa zdaj vendar uživamo nekaj sadu trudov onih let. Zročemu te vspehe bode klicala Slovencu povest o minulosti *(1arpe diem« in budila ga k delu«. S tem zaključujem ta odstavek s pripombo, da smo se primorski Slovenei naj intenzivne je spominjali dogodkov leta 1848. — saj dogodki minolih dveh let pričajo najbolje o tem. Prod 50 leti smo že bili izbrisani iz vrste narodov, a ob petdesetletnici se nas je spomnil laški minister za vnanje stvari v Kimu, kije zagrešil nečuveni vsklik: »Nj. veličanstvo, naš zaveznik se je sam potrudil, da bodo strogo kaznovani izgredniki«. - Tudi mi smo slavili petdesetletnico — pomladi narodov! (Pride še.) *) Spominjam ae t ti vzklika nekega okoličanskegu rodoljuba, ko je izvedel, da je Slovenec Ferjančič bil izbran prvim podprednedtiiokin v državnem zboru: „Ko bi bil pred dvajsetimi leti kedo drznil trditi, da bomo imeli Slovenci prvega podpredsednika v državnem zboru, kur hitro bi ga bili zaprli v norišnico, češ: temu se meša. DOPIS. 8 Pomjanščine, 23. maja 1890. (Izv. dopis.) V seji dež. zbora istrskega dne 18. maja je interpeloval poslanec Seampicchio o baje »nedostojnem vedenji« učitelja iz Sinarij pri Kopru. Omenjal je: kako je isti, no da bi bil dobil kakovo dovoljenje od kompetentne oblasti, ponudil šolsko dvorano za shod pol. društva »Edinost«; da so šolske klopi bile čez noč na poti; da je moral naslednjega dne po shodu znašati sam šolske klopi v šolo, z čemer da je zamudil dve uri pouka; da mu je šolska soba sredstvo za propagando slovenskega jezika ; da o pouku prezira deco italijanskih sta riše v, ter da kaznuje te poslednje, ako ne pošiljajo v šolo ; da se je udeležil dveh shodov v Smarji in Košta bon i itd. Ta interpelacija se je predložila c. kr. na-mestništvu. Vos ta maj ni cvet, ta običajni dishar-monični preludij proti učiteljem ob vsakokratnih volitvah, je prišel v deželni zbor po inicijativi poznanega absolutnega poglavarja občine Pomjnn. Znano je, kako omenjenemu renegatu vzlio temu, da si je ustrojil občino po svoji želji smrde bližajoče se občinske volitve! In sedaj išče v maščevanju nad učiteljem loka za rane, ki se mu težko zacelijo več. Naš učitelj bo odgovarjal pm v lahko na eventuvehu > informacijo njega više oblasti. Kar s«* tiče dovoljenja prostora za shod pol. društva »Kdinost«, je »tvar itak le rešena, kajti okrajni glavar pripoznava sam, da je dovolil prostor tuk. g. župniku. Da so bile šolske klopi na cesti, to so sume izmišljotine lndne do jedne ure pa so l>ile vse klopi na prejšnjem prostoru. Nekaj resniet' pa vendar tiči v oni tožbi ; kar je resnica, to moramo priznati. Ites je, res, prav res, da se učitelj namreč malo meni za otroke italijanskih starišev. Ne meni se, ker italijanskih otrok v Smarijah — sploh ni!! Kje pa so v Smarijah Italijani?! Oprostite, jeden pa vendar-le! Pa je Krnjel, čegar sinova sta menda že prestara za šolo, kajti najmlajšemu je tam okolo štiridesetih! Za te otroke se seveda učitelj ne briga! Ostali vaščani pa so vsi čisti Slovenci! Da se je naš učitelj udeležil oheli shodov, tega ne tajimo, a udeležili so se ju tudi drugi učitelji — vsi pa le kakor tihi poslušalci. Oni se niso udeležili nikake agitacije in prav dostojno so se vedli, kajti najhiidohnejši odpadnik ne more izustiti proti njim kaj krivega. A Italijani jim hočejo kratiti še to homo mrvico pravice in svolmde državljana! Komaj se je ubogi učitelj ravnokar rešil jedne tožbe, že mu visi nad glavo drugi Dainokle-jev iuoč. Pričakujemo iz dež. zbora še druge interpelacije, tičoče se kmeta Antona Glavine, ki je na shodu v Koštaboni dolžil pomjanske mogotce radi nekih nepravilnih pobotnic. Ker so provzročili razdeljenima občinama dvojne stroške, kesajo se (ironija !) silno in vest jim ne daje spati, zato hočejo za odškodnino priklopiti občini Marezige bližnji — štiri ure oddaljeni vasici Gradina in Topolovac. Kavno na ta način opomorejo občini Šmarje s tem, da jej priklope nekatere vasi, pripadajoče dosedaj k občini piranski in izoluuski. Ako niso to vne-novpijoče hudobije, potem se morata beseda hudobija in sploh vsaki to besedo namestujoči izraz izključiti iz slovarjev. Politični pregled. TKHT, >i>. maja I»99. K posvetovanju hrvatsko-slovenskih poslancev piše »Slovenec« : »Kar so mogli poslanci skleniti, je gotovo le to, da vst rajajo pri sedanji desnici, ki pa se ne sme istovetiti z vlado, katera v zadnjem času popolnem prezira slovenske zahteve. In kar se tiče jezikovnega zakona, je to že stara slovenska zahteva, toda edino le s pogojeni, da tak zakon veljaj za vse kronovine, a ne samo za Češko«. K temu le kratko vprašanje: Kaj pa potetn, če se u velijo naši poslanci, da hoče desnica brezpogojno podpirati isto vlado, »katera v zadnjem ča« u popolnem prezira slovenske zahteve«?! Tu pa se že raje strinjamo z nado, ki jo izraža današnja »Naša Sloga«, nado, da je potil, Povše dobil jasnih in gotovih napotkov in pogojev, katere naj predloži gg. v ekpekutivnem od-odboru desnice. Tem predlogom in pogojem mora ustreči sedanja večina. Ako se to ne zgodi, — tako zaključuje »Naša Sloga« — dvomimo zelo, da bi kdo izmed slovenskih in hrvatskih poslancev še nadalje hotel vleči voz, pod katerega kolesi naj bi izpustili svojo dušo Hrvatje in S 1 o v e n c i v K r i m o r j u ! Kksckutivni odbor desnice je imel danes sejo. Iz jugoslovanske »Zveze« so se je udeležili : Povše, Kerjančič in lianvinski. Danes se je torej sešel eksekutivni odbor desnice, parkrat že napovedani in zopet odpovedani. Kksekutivneinu odboru desnice pridevajo sedaj pomembnost parlamenta v malem. Umevno je, da prijatelj in nasprotnik pričakujeta sklepov, ki utegnejo težko pasti na tehtnico bodočih dogodkov v političnem življenju Avstrije in odločati tudi o usodi »tedanje vlade. K temu so se pridružili še razburjenje v sled groznega atentata Nemcev na i pravo in obstojne poboje večine državljanov in I poročila o popolnem nevspehu pogajanj med obema vladama za obnovljenje pogodlw\ Torej je netiva dovolj, da je vse javno menenje mr/.lieno razburjeno in da je občutek splošen, da se bližamo krizam v državi. O pogajanjih za pogodiio slikajo današnja poročila istotako črno v črno kakor včeraj. Szell da je prišel na Dunaj s trdnim sklepom, da ne odneha ni za pičico, a tudi avstrijski ministri — v svesti si, da je pravo na njihovi strani — da ne mislijo odnehati ni za las, niti ako hi jim prišel apel od krone, ker hočejo raje odstopiti. Zlasti minister Kaizl da se upira neopravičljivim preten/.ijam Madjarov, ki gredo za tem, da bi našo polovico države spravili v popolno zavisnost od Ogerske. V včerajšnjem kronskem svetu pa vendar še ni prišlo do odločitve, kar bi značilo, da najviši krogi hočejo še ponoviti poskuse za kako spora-ztimljenje. Poročila zatrjajo slednjič, da največe težave provzročajo pogajanja radi avstro-ogerske banke. Ogri zahtevajo namreč — kakor smo že povdarjali večkrat — da bi se carinska in trgovinska zveza podaljšala le za T> let — v letu 11*0-4 bi se torej Ogerska eventuvelno ločila od Avstrije v earinarskem pogledu —, ukupnost banke pa naj bi se vendar določila za 10 let! T«) pa bi bil ne-zmisel, da bi dve gospodarski ločeni deželi imeli ukupno banko in ukupno denarno vrednost. Temu se upira avstrijska vlada po vsej pravici in ima na svoji strani tudi vse javno menenje, izvzemši morda kakega čifuta, ki itak ni Avstrijec, ampak jedino le čifut,. Narodno-politiike zahteve Nemcev. Slična gorostasuost, kakor za Štajersko, ako ne še luija, je to, ker zahtevajo Nemci za Koroško. 1'olcg tega, da bodi nemščina povsodi na Koroškem deželni jezik, slovenščina pa ne, je še zahteva, da tudi vnanji uradni jezik državnih oblasti bodi tudi v mešanih krajih le nemški! Značilno je, kar zahtevajo o uloga!i, ki so se uložile na sodiščih v mešanih krajih, v stvari, o kateri treba obvestiti stranke dveh narodnosti. Ako je bila uloga spisana v slovenskem jeziku, tedaj jo je rešiti nemški in j slovenski; če pa je bila taka uloga sestavljena j nemški, pa naj bo rešitev — samo nemška! Zemljiško in druge javne knjige je voditi le nemški! Druga gorosta8no8t: slovenska razprava v prepornih stvareh je dopustna le tedaj, ako ne prigovarja nobena stranka. Torej denimo, da je na razpravi 'JO Slovencev in le jeden Nemec, ki prigovarja slovenščini, pa bi moralo vseli 20 Slovencev govoriti nemški. Ni-li divna ta nemška pravičnost?! Pa še v takih slučajih, ko se je vršila razprava slovenski, morajo biti zapisniki in sodba — nemški! V kazenskih stvareh je slovenščina dopuščena le v ustnem občevanju strank z sodnikom. Porotne razprave morajo biti le nemške. Oe kdo ne zna nemški, naj pomaga predsednik sodišča. Zastopniki strank morajo govoriti le nemški v civilnih in kazenskih stvareh. V mešanih okrajih zadošča, da na okrajnem sodišču le jeden uradnik zna slovenski, ali pa »v deželi navadno s I o-vensko narečje«, od notarjev pa ni smeti zahtevati, da morajo znati slovenski. Notranji in vnanji jezik avtonomnih oblasti doli do občin jele nemški. Pouk na ljudskih šolah v nemških krajih je le nemški, v mešanih dvojezični, v Čisto slovenskih krajih pa slovenski le tedaj, če se dve tretjini prebivalcev izrečeti za to. Druge vifie šole morajo biti samo nemške. Y viših razredih tudi d v o j e z i č-n i h šol je veronnuk poučevati — v nemškem je ziku. Jezik deželnega kulturnega sveta, ki naj bi vendar poučeval kmete obeli narodnosti, mora biti seveda tudi le nemški. Glede poslovanja višega deželnega sodišča v Gradcu, kateremu je podrejena tudi Koroška, naj veljajo ista krvavo žaljiva določila kakor za štajerske Slovence, to je : više deželno sodišče mora prezirati slovensko prebivalstvo Koroške iu Štajerske ! Gledd Štajerske iu Koroške so torej nemške zahteve kup krivice iu nasilja iu vrhu tega kupa pa še zasrainovanje: iz Slovencev bi hoteli ustvariti helote, brezpravne sužnje. A kaj še le glede Primorske! Tu je program Nemcev lakoaično — brutalen iu tiranski. Tu niti ne govori več o nas, tu so veliko večino prebivalstva jednostavno zbrisali z zemljevida, tu so se zastopniki herrenvolka jednostavno pokazali rodom — narodnih in političkih Neronov. (Pride še.) : I Novinski glasovi o programu Nemcev. Tudi poljski listi, v kolikor so avtoritativni in izražajo menenje merodajnih poljskih parlamentarcev, pišejo najostreje proti rditevam Nemcev. Tako piše n. p. Dziennik poljski: »KoneČna svrha avstrijskih Tevtonov je jednostavna preosnova avstro-ogerske monarhije v fevd cesarske krone nemške. Slovanska večina je izzvana na naj nesramne) i način. Iz vsake hesede sili domišljavost politiškega pustolavca, pa tudi požrešno«t požigalca, ki se hoče okoristiti oh nerodnosti hišnega gospoda rja in pr<»-vzroča požar, da l»i si polastil kolikor le mogoče dragocenosti. V povdarjanju literarne in zgodovinske ukupnosti nemSko-avstrijskih in visokih šol v nemški državi je veleizdaja. To je pojav proti svetemu duhu, ako se hoče od njega, da bodi ob zvršetku XIX. stoletja — agent »posredovalnega jezika*. V očigled narodno-politiškim zahtevam Nemcev se morajo Poljaki držati strogo adrese večine. Osemdesetletnica kraljice Viktorije. Poročila iz Londona javljajo, da se je osemdesetletnica angležke kraljice Viktorije obhajala na svečan način po vsej deželi. V katedralki sv. Pavla v NVestminstcrski opatiji in po cerkvah v provincijali ho bile božje službe. Javna poslopja so bila bogato odičena z zastavami- Z Dunaja poročajo : Cesar je obiskal o po-ludne britanskega poslanika, Kumholda. Cesar je bil v uniformi svojega angležkega dragonskega polka. Izrazil je poslaniku svoje želje ob osemdesetletnici kraljice Viktorije. — Predpoludne je bila na angležkem« poslaništvu, ki je bilo svečano odičeno, božja služba, katere sta se udeležila an-gležki poslanik s soprogo, mnogo gostov in členov angležke kolonije. Domače vesti. Odbor pol. društva »Edinost« bo imel jutri zvečer ob 7. in pol uri jako važno sejo. Tržaški mestni svet. Sinoči je bila XII. javna seja tržaškega mestnega sveta. Predsedoval je župan dr. Dompieri, vlado je zastopal namest-niški svetnik, Viljelm vit. Jettmar. Prisotnih je bilo 39 svetnikov. Po prečitanjii in odobrenju zapisnika zadnje seje je župan priobčil, da je tudi mi niste r-stvo odbilo rek ur z glede spominske plošče o znanem protestnem shodu ter da sedaj mestna delegacija uloži utok na upravno in državno sodišče, Prečitalo se je pismo 2. podpredsednika G. A. Bentissija, s katerim odlaga členstvo odseka za dobavo vode. Oholelomu svetniku Rasooviclui so izrazili sočutje. Y glavni razpravi o predlogu delegacije glede zidanja norišnice za Trst in Istro je svetnik dr. Gairinger napadal načrt dr. Lorenzuttijn, voditelja mestnega stavbinskega urada, zlasti iz finan-eijalnih ozirov ter je predlagal, da se naloži delegaciji, da v kratkem roku stavi nove predloge, v katerih naj se znatno skrčijo stroški. Svet. Turek in Vivante sta se mil pridružila. Dr. Muzorana je branil načrt stavhiiiskega urada ter je navajal vzroke, zakaj seje izrekel za istega tudi zdravstveni odsek. Dr. Lorcnzutti je skušal dokazati, da vpra-šavni načrt popolnoma odgovarja določenemu programu. Dr. Oostantini je opažal, da se je tem načrtu mislilo tudi na potrebe bodočnosti ter da bo ruzveu države tudi Istra prispevala k stroškom. Ko so se govorili dr. Mazontna, poročevalec Pa-rovel in dr. Gairinger, kateremu je na nove prigovore odgovarjal dr. Muzaronu ter se je izrazil dr. Spadoni, da ho glasoval za načrt, prešli so k glasovanju, na katerem je Gairingerov predlog ostal v manjšini. Sprejeti so bili predlogi delegacije, da se izvede načrt dr. Lorenzuttija, da se porabi v to svrho nuj več 1,65t>.000 gld. in da se izvršitev poveri municipalni delegaciji z nalogom, da vsprejine zagotovljene prispevke. Ob S), uri 10 min. se je seja zaključila. Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov se sedežem v Cel j i je priredilo svoj občni zbor ter zajedno I. skupine «za Trst in okolico* dne 21. t. m. v prostorih »Delal, podpornega društva* v Trstu. Vlado je zastopal viši komisar Bacber, odposlanca društvenega odbora v Olji sta l»ila gg. |>od predsednik A. Pere iu F. Korošec; na dalje so l>ili navzoči : odpredsed-nikoni in S. Korošec zapisnikarjem. Prvi se je oglasil za besedo tovariš Kaša iz Pod grad a (Istra). Naglašal je, da Slovenci in Hrvatje stojimo v narodnem boju vedno kakor jedna falanga ; a tudi v stanovskem in gospodarskem ozirti naj se čutimo solidarne! Predlagal je, naj društvo razširi svoj delokrog tudi na brate Hrvate, ne le v Istri, ampak tudi v Dalmaciji.' Tovariš Korošec je povdarjal, da to spada v občni zbor, ter je obljubil, da bo najtopleje priporočal ta predlog. K poročilu o organizaciji je govoril tovariš Urejati iz Trsta. Povdarjal je najprej, kako vsi delavski stanovi iščejo rešitve v organizaciji, razlagal je — z obzirom na to, da posamezne točke načrta organizacije bode društveno glasilo razpravljalo temeljito — historično važnost organizacije,stanovske boje, enakost v položaju in smotrih s položajem delavskih stanov dandanes in posebno zasebnih uradnikov. Priporočal je le-tem, naj bodo sjedinjeni, da pridejo do primernega socijalnega in materijalnegn položaja. Nobenega tovarišev naj ne moti to, da je društvo še mlado in ne moro še prinašati sadu. Ako vsakdo stori svojo dolžnost, pokaže organizacija kmalu, kaj da premore. Zaključil je z besedami Koseškega: »Truda in dela ne strašite se. Zakon autore je tak, da iz malega raste veliko*. Ker je bil tovariš Trošt radi vojaških vaj zadržan poročati o nedeljskem počitku, spregovoril je o tem predmetu tovariš A. Pere, ter je izvajal, da nedeljski počitek je ne le v interesu delavca, ampak tudi delodajalca. Ker je bil poročevalec o točki »Ženska kakor pisar* zadržan po nepriliki, oglasila se je gena. Zofka Kveder k besedi. Izvajala je, da tudi ženski spol hoče dandanes delovati kakor možici, pozdravljala je našo organizacijo kakor zvezdo boljše prihodnosti ter obžalovala, da društvo ni dovolilo v vsprejemanje odvetniških in notarskih uradnic. Tovariš Korošec iz Celja je izjavil v društvenem imenu, da je to pomota, ter da sta pristop in delovanje v društvu dovoljen tudi tovarišieam uradnicam, ter da je v tem obziru društveno poročilo bilo pomanjkljivo. Na to je podpredsednik Pere zaključil zborovanje izrekši tovarišem zahvalo za podporo in zanimanje na razpravah. Jezikovna ravnopravnost? Od delavske zavarovalnice za slučaj nezgod za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu je prejelo županstvo v Podgradu italijanski dopis. Vrnilo je istega s povabilom, naj se mu dopisuje v slovenskem ali hrvatskem jeziku. Ravnateljstvo zavarovalnice je doposlalo na to županstvu dopis v pravilni slovenščini in s slovenskim uradnim pečatom in županstvo je rešilo istega takoj. Zavarovalnično ravnateljstvo zavzema torej stališče, da treba poskusiti najprej z italijanščino in ako to ne gre, da treba pokazati, da slovenščina vendar ni enakoveljavna. Kajti slovenski dopis je pisan na nemški tiskanici. C. k. davčna administracija v Trstu pa ni še dospela niti do tega stališča. Z italijanskim dopisom je naprosila imenovano županstvo, naj hi priloženi, Hrvatu namenjeni italijanski plačilni nalog dostavilo in vrnilo italijansko dostavnico. Županstvo pa je vrnilo vse ukup z enakim povabilom, kakor rečeni zavarovalnici. In c. k, davčna administracija tržaška V Ta je doposlala županstvu zopet isti italijanski plačilni nalog z isto italijansko dostavnico — z nemškim dopisom, da-si nemški niti deželni jezik iii! županstvo je na to vse spise predložilo c. k. finančnemu vodstvu v nadi, da to |»ouči c. k. davčno administracijo, knke dolžnosti ima. Xa dopisu je podpisan Kuhacevich, I taje brat bivšega sodnika jm»dgradskoga, kateri se je podpisoval Kuhačevie'. To sta dva drastična dokaza o neznosnih jezikovnih razmerah v Primorju. Na Dunaju pa izrečejo: vsaj vam je zagotovljena-enakopranost! Hvala lepa za tako zagotovilo naj bi od-vorili naši poslanci in obrnili vladi hrbet. •Slovanska čitalnica v Trstu bo imela v soboto dne 27. t. m. ob osmi uri zvečer svoje letno občno zborovanje. Glavni točki dnevnega reda bosti: 1. poročilo starega odbora o svojem po- 1 štovanju ; 2. izvolitev novega odbora. V St. Peter na Kranjskem je donel dne 'J'J. zvečer peš iz Trsta 11-letni deček z imenom — kakor je izjavil sam — Edmiind Štern. Deček je šibke postave in suhljatega obraza. Oblečen jo v sivočrne hlače in nosi čepico. Ume slovenski, laški in nemški. < V morda kdo v Trstu pogreša ' toga dečka, naj povpraša na županstvu v | Št. Petru. I/. Skocijana nam pišejo dne 24. majnika: Dno 22. t. m. bila jo Skocijanska jama sijajno razsvetljena. Došlo je razun Tržačanov, ki so imeli svoj zaseben vlak, obiskovalcev iz Ljubljane, Gorice ter iz vseh strani Avstrije in Nemčije. Slovencev je bilo pa malo in leliko rečem, da je izmed fiOO obiskovalcev bilo komaj 60 Slovencev. To je žalostno, da se Slovenci tako malo zanimajo za to naravno čudo, kakor je škocijatiska jama, ki je | j gotovo edino slično čudo na vsem svetu. Smelo trdim, da je Skoeijan Nemcem, Angležem in Francozom bolj znan, nogo našim bližnjim Slovencem, kajti tujci prihajajo kar trumoma vsak dan sem, a pristnega Slovenca vidiš le redko kednj. Iz gotovega vira tudi vein, da je letos obiskalo jamo več Rusov in Oebov, nogo pa Slovencev. — Ne da bi hotel reči, da je naša jama lepša nego postonjska ali kaka druga; o tem ne govorim, ali spomeni ti hočem, da je škocijanska jama vse kaj druzega, t. j. neke druge vrste vilenio, ki ima že od zunaj, prodno si prišel do podzemeljskih vhodov, toliko krasote in zanimivosti, kakoršnih si ne moreš do-mišljevati, dokler ne gledaš z lastnimi očmi. — Kedor Slovencev še ni videl škocijanskih votlin, naj pride si jih ogledat iu videl bo, kake krasne bisere in čudesa hrani naša lepa slovenska domovina. Iz Divače prideš peš po zaznamovani krajši poti v '/a ,n' Matavuna pri Škooijanu, kjer so nahaja vhod v jamo. — Osebna dohodarina. Dne 2)1. t. m. so pričele razprave oenilne komisije za osebno dohodarino za oe-nitveni okraj tržaška okolica iu dne 24. t. m. razprave komisije za cenitveni okraj mesto tržaško za leto iu sicer pod predsedstvom višega fi- nančnega svetnika Kuhacevicha. Predsednik je otvoril sejo z nagovorom, v katerem se jo skliceval na težko delo prve prireditve, na vspodbudke, došle iz krogov davčnih obvezaneev, na skušnje, dobljeno na komisijskih razpravah za prvo upravno leto in na materijal, pripravljen v vrsti sej pododbora, in si je izprosil od členov komisije izdatno sodelovanje in pomoč, da se omogoči izvrševanje, ki se bo čim dalje bolj bližalo načelom iu duhu novega zakona o osebnem davku. Po statističnem predočenju od strani člena, višega davčnega nadzornika Laha, o vspehu prireditve lanskega leta so prešli v meritorično komisijsko razpravo. Kuga. S parnikom «Boheraia« ki je prispel včeraj zjutraj iz Aleksandrije v Trst, je prispelo lf>0 potnikov. Vse potnike kakor tudi moštvo par-nika so zdravniki strogo preiskali. Vse je bilo zdravo. Ob eni popoludne je dobila ladija takozvano «libera pratioa« ter jo izkrcala potnike v svobodni luki. Iz Aleksandrije javljajo, da sta se tam prigod ila dva nova slučaja kuge, skupaj torej od predvČeraj štirje slučaji. Iz Hongkonga poročajo: Kuga se širi. Od početka maja meseca je zbolelo H13 oseb, od katerih jih je umrlo 254. Poškodba. Voz s peskom se je prevrnil na lil-letnega .Justa Renazza, kovaškega učenca iz ulice Beeeherie ter ga poškodoval na vočih mestih. To se je zgodilo včeraj popoludne na pomolu sv. Karoht. Dr. Fonda je dečku pomagal ter ga je dal spraviti na njegovo stanovanje. Iz-pred nabili so«li*<\ V torek jutro s«' je vršila na tuk. deželnem sodišču kazenska razprava proti 2t>-letneniu Ivanu S petru radi javnega na-silstva po nevarni pretnji. »Živel« je namreč z neko Flizo Troger, a ko ga je zapustila, jej je vsled ljubosumnosti grozil z bese«lami : vidite, danes bom še v ječi«. Izgovarjal se je, da ne ve, kaj je rekel onega dne, ker je bil vinjen. Priče pa so izključile, da bi bil pijan, vsled česar so ga obsodili v trinajstmesečno ječo. Istega dne se je branil ravno tam radi javnega nasilstva po izšiljevanju 40-lotni tesar Josip Calligaris iz Pirana, ki je nekaj časa delal pri tvrdki Alfred (Vsare. Koje bil odpuščen, je zahteval denarja od bivšega gospodarja ter mu je v dotičnih pismih pretil ponovno. Ker je nadaljeval te pretnje tudi proti tretjim osebam, je Cesaro prijavil stvar policiji. Ker sti pa tudi mati in sestra obtoženca izjavili, da je isti pretil na nedvomen način, da bivšega gospodarja ubije ali ustreli, jo sodišče obsodilo Jožeta v šestmesečno ječo. Dno 1H. marca t. 1. po noči so odnesli tatovi iz skladišča tvrdke Julija Pollak ;> vroče kavo v vrednosti 180 gld., nekaj dni pozneje pa iz gosti I niče »Antica Segesta« 12 gld. drobiža. Nadzornik Varidovich je zasledil to tičko, ki so: Fran Cossel, ki je že radi ropa »odslužil« 10 let joče, 20-letni R. Safuta, ki je še novinec v tej stroki, in Viljchn Potočnik, ki ima vsega 21 let ječe za seboj. Soohtožena sta bila tudi trgovca Anton Furlan in Anton Štrukelj, ker sta kupila ono kavo. Cossel je bil obsojen v 2 leti, Safuta v mesecev, trgovca pa vsaki v .'» mesece ječe; Potočniku pti se ni moglo dokazati ničesar ter jo bil obsojen le zavoljo prestopka policijskih naredob v I I dni zapora. %nakc blaznosti je kazal :i4-letui krošnjar Ferdinand Pahor iz ulice delle scuole israelitiche, vsled česar so ga včeraj ob 7. uri zvečer spravili v opazovalnico tuk. bolnišnice. Samomor. Fran Panica, kočijaž iz Hrvaške, so je včeraj ob petih zjutraj vstrelil iz revolverja dvakrat v prsa in enkrat v glavo. Ostal jo mrtev na mostu. Zitnolo ga je spravil v mrtvašnico k sv. Justu. Ona lahkožfka, o katero samomoru smo sporo-čilipredvčerajšnjem; jo bila22-letna K. Vizjak iz Ple-šoviee na Hrvaškem. Prod leti, skoraj še otrok, je zapustila rojstni kraj, služila v Zagrebu in v drugih mestih ter julija meseca 1HH7. prišla v Trst, kjer so jo zvabili v neko zloglasno hišo starega mesta. Tam je bila nekoliko časa; potem se je nastanila v ulici Solitario, kjer so jo v lepo deklico zaljubil neki mladenič. Malo časa je od tega, da so postajali čuti mladega moža nasproti Katarini hladnejši ; prišel je celo ter zahteval od nje, da mu vrne prstan, katerega ji jo bil podaril v spomin. a Zaloga in tovarna « W pohištva vsake vrste V Si Ataaiiiro Levi Miiizi v Trstu, a fl ( Piazza ltosario žtev. M ji, ISoirat izbor v tapetarijah, zrcalili in A j slikali. Ilustriran cenikuratis in franko W V vsakemu na zahtevo. W W Cene brez konkurence. W W Predmeti postavijo se na brod ali w w železnico, brez da bi sc za to kaj w A zaračunalo. A Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij »•i Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (iiovauni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. jD^" Moje pohištvo donese sredo! T«> jo jo bolelo tako, ila je sklonila napraviti konce svojemu nesrečnemu in nečastnemu življenju. In ta namen je izvršila pred včeraj. Različne vesti. Delavsko gibanje. I/ Nahaja javljajo dne 24. t. m.: Strajk v i'picah in Ilmmovu je neizpreme-njen. I — Trst H lliiHlrlruul katalogi nu zahtevuiije Iranko. Išče se mladenič. Kakor vajenec išče so inteligenten okoli 15 let star mladenič iz dežele. Isti dobiva v štiriletni učni dobi potrebno stanovanje, hrano in obleko, vrhu tega dobijo zadnje leto njegovi stariši po 1 ghl. vsaki teden. Pogodba se sklene po preteku 1 meseca. Poni lailanako zilravlijent*. ZDRAVLJENJE KRVI raj „TKočerni cvet" (MIMcHiirll. C isti kri ter je izvrstno aredatvo proti onim slučajem, če peče v želode«, kakor proti slabemu prenavljanju in hemoroidana. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč« ter ae dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Al dne Mori" t TRSTU, veliki tri. Tudi za 56 nvč. v markah dopoMje ae franko. „Hotel v Trstu, Via Vienns St. 4 it nahaja ae v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadetr. Gena od 60 novi. napraj. V pritličju nahaja ne tudi „Reataurant Nazionale" elegantno opravljen, preakrhljen vedno in ob vsakej uri i jiorkinii in mrzlimi jedili. Toči ae: fino plzenako pivo in Oulmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo dl I.iaaa' in iatrBko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah. Lustnik je alovan-ilalinatinec. Govori ae slovenski la hrvatski. Naslanjaj« ae na geslo; „Svoji k svojim" priporoča ae slavnemu občinstvu ilovenakemu in hrvatskemu za obilen obisk „Hani Josip Serdar o vić, laatnik. aloga šivalnih strojev M (( 7 m ■Podpisani ima v svoji zalogi navedene šivalne £ [ stroje po najnižjih cenah. ™™ Stroj .Singer I. vrste 32 gld. D a j e t u d ina m e s o č n e obroke p o il g 1 <1. Anton Cerkvenik, Via Media itv. 6, Trst. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz i \ tovarne Johann Fuch is Gradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje koio sveta L. Colobig* v Trstu, Via clel Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko ia Dalmacijo. Pri moji tvrdki Našemu si. občinstvu! Podpisani naznanjam, da imam v ulici Conti 8tv. 2 dobro urejeno in z vsem potrebnim kakor moko, shtdčicami itd. založeno pekarno. Kruh pečem po krat na dan ter ga pošiljam na zahtevo na dom. — Sprejemam tudi domače testo v peko. Z vsem spoštovanjem Ivan Pahor. „A G RIC O L" Patent T. 49/1008. Pri vi lego van o mehko kalij tko milo za uničevanje mrčesov ra/.topljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, Istre, < r o r i š k e in pri t u k. po I j cd oljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okllžiijejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o I«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fen deri i dr. v Trstu. Via Iitmltanea itv. 1. Zaatop i" zaloga na Goriškem pri posp. Frideriku Primas-u v (Jorici, Veliki tr^ Hi, na dvorišču ; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogeriiali: Bolle, Via Fnrneto; Cillla. fonterosso; Cumar, Via Belve-dere; Jellersitz, Barriera vecchia; Mlzzan. San Gia-como; Ongaro. Via detrOrologio; Petrone, Via (tinliii in Cumar, Općina. Um ta F. Mccl-a IC Via delle Poste it. 10. Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-večih kleti po cenah da se ni bati konkurence, pristna in naj bol'še kakovosti. Istrsko fino po gld*. 32, in 34 - Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin po gld. 34, italijansko po 28 iu 32 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli kraju mesta. HB. Narofibe vzprajomajo m direktno v zalogi po pofttnili doplanioah. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton St. 1 — TRST Zalomi pohištva /.u jedilnice, spalnice in spre-jeinnice, žimiiic in peresnlc, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bat) konkurence. Schivitz & Comp. V Trstu so dobivajo stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in bremeni ventili, pipe itd. Orodje za. obrtništvo in kmetijstvo, Vse iz prvih tn- in inozemskih tovarn. Nove posode »Eineri« in Škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge, (■a rit n t i rum dobroto vsega blaga. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, eest itd. — Moja tvrelka prevzame tudi izvrševanje istih del. Svetovna kolesa amerikanski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in v s t rajanj a, prodaja se izključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU, Vla S. Lazzaro itv. 6, nasproti palačo Salom. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupea. __Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev. "Mi CENE ZMERNE. -5Hf--CENE ZMERNE.