PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. Destale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 161 (9163)
TRST, torek, 15. julija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskanrd «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni n,vrop ■
SKUPAJ V VESOLJE
Z današnjim sovjetsko-ame-Tiškim poletom se za kozmo-navtiko in za raziskovanje vesolja začenja nova doba, doba mednarodnega sodelovanja in skupnih vesoljskih podvigov. Res je sicer, da se je mednarodno sodelovanje za raziskovanje vesolja začelo že pred leti s francosko - sovjetskim sporazumom ter s sporazumi med državami zahodnega svela za nekatere skupne podvige, kot na primer za izstrelitev ekološkega satelita, katerega naloga je ugotoviti vse še neodkrite potenciale našega planeta. Res pa je tudi, da je le sporazum med velesilama, edinima državama, ki sta doslej lahko žrtvovali tako velika sredstva za raziskovanje vesolja, odločilen in nadvse pomemben korak na poti skupnega raziskovanja našega planetarnega sistema in v dolgoročni perspektivi galaksije in morda še dlje. Današnji skupni polet ima še toliko večji pomen, če pomislimo, da se je raziskovanje vesolja začelo kot tekmovanje med SZ in ZDA.
Skoraj dvajset let je že minilo, odkar se je leta 1957 o-glasii iz vesolja značilni «bip-bip» prvega sputnika. Danes smo se na tovrstne poskuse že tako navadili, 'da časniki komajda posvečajo nekaj vrstic izstrelitvam satelitov, pa tudi zadnji človekovi vesoljski poleti so šli mimo, ne da bi se veliko zmenili zanje. To is Po eni strani znak, da smo ss že tako privadili vesolju, aa tudi polet ni več senzacija, Po drugi strani pa je tudi Posledica vseh problemov, ki Ph ima človek na tem majh-nem planetu: od gospodarske recesije pa do ekoloških za-vfv. Kljub temu pa je sputnik bil pravi mejnik v člove-ski zgodovini tako v znanstve-
riin	v voiaškem me-
ri* Za Američane, ki so se ® dotlej čutili gospodarje 7e bil pravi šok, ko so deh, da nekaj desetin kilo-etrov nad njihovimi glavami isti satelit, ki jih morda opa-Bil je alarmni zvonec, ki Ph je opozoril na visoko znanstveno in tehnološko raven Sovjetske zveze. Za sovjetskega. državljana pa je bil to do-*az, da je mogoče dohiteti in Prehiteti ZDA. V hitrem razvoju kozmonavtike in raziskovanja vesolja nikakor ne gre Prezreti te psihološke kompo-nente: na eni strani Sovjetske zveze, ki je hotela ohraniti doseženo prednost ter s 7 J?! dokazati tudi doma, kaj ahko Zmore socialistična znanost in s tem posredno tudi oeialistična družba, na dru-
tniSlrani pa ZDA’ katerih le' iska premoč se je močno
‘vsnfiala in ki 80 hotele za ako ceno nadoknaditi zamujeno.
^ashington je v tej tekmi iljF.ral vsa svoja ogromna teh n0?1? sredstva in ves svoj nnološki potencial, da je sre-1. Šestdesetih let dohitel in 7 7? 2 izkrcanjem na Luni di prehitel Sovjetsko zvezo, VpT.i 80 ostala samo še pr-nstva prvega sputnika, prvega vesoljca (Gagarina) in prve vesoljke (Tereškove). Pri ,3, Pd ga je vodil tudi go-Pddarski račun, saj so se vsa n*f,„?*va, ki jih je vložil v ajanje vesolja, posredno ali ^°Jredno Povrnila v ZDA s «VPmjami, ki so jih ameriška f l-J-ja sklepala po vsem sve-Sovjetsko mednarodno tr-
vrpn bil° v tem pogledu pece; omejeno, zaradi česar
toh S-e v Moskvi odpovedali Kmi za Luno in šli na drugo, cenejšo in smotrnejšo pot Tdziskovarija vesolja z avto-■nro*1™1* Postajami, človeške P, L?}e Pa so omejili le na ra-rJiVanie omejenega prosto-’ obdaja naš planet. Ra-n tega se je tudi v sovjet-noV71,- fieer dobro namazanem tnh-i^em stroju, nekaj za-d limici, ker je vrsta nešreč natno zavrla program.
„Pako se je človek po kraj-obdobju visokega leta, navdušenja nad osvajanjem Dune in zunanjega prostora, *nova vrnil z nogami trdno K temu ga je prisuua gospodarska kriza kot m,^JP0znanie’ da si od zu-nnjega, vesoljskega prostora i kaj veliko pričakovati. Ta-podvigi terjajo namreč o-revTiJ16* investicije, praktičnih r>n(tltatOV ~ če seveda ne u-Postevamo izključno znanstve-
main SČzkov ~ pa te bore tLrf?/-- V taki zavesti in v “fdusju postopnega popušaa-nn napetosti med velesilama snJf.t rodila zamisel za skupni sovjetsko - ameriški polet.
Skupni polet apollo . sojuz lma tudi zato prej politični ™t pa znanstveni pomen i-ma Pa tudi pečat spoznanja, da je človek kljub visoki stopnji znanosti in tehnologije še ‘■rano vezan na Zemljo in da
se raziskovanja vesolja lahko loti le s skupnimi močmi.
Polet, ki se začenja danes, (če se v zadnjem trenutku ne zgodi kaj nepredvidenega), je za ameriško vesoljsko ladjico apollo labodji spev. Za prihodnjih pet ali šest let Američani nimajo v načrtu vesoljskih poletov, dokler ne bo nared res prava vesoljska ladja, ki se bo lahko dvigala v vesolje in spuščala na zemljo kot letalo. Zaradi tega bo moralo sovjetsko - ameriško sodelovanje pri raziskovanju vesolja najti	druge	poti,	da se
uveljavi in	to	je	brez	dvoma
pot avtomatskih postaj. Ves pomen skupnega poleta bomo zato lahko dojeli in ocenili čez nekaj let. Kljub temu pa je skupni podvig apollo-sojuz prelomnica	v	zgodovini človeštva, saj	je	to	res	poskus
držav z različnima družbenima ureditvama, da začneta o-svajati vesolje s skupnimi močmi.
VOJMIR TAVČAR
Zadnji telefonski pogovor pred skupnim vesoljskim poletom: poveljnik ameriške odprave Stafford (desno) je telefoniral sovjetskemu kolegu Leonovu ter mu v ruščini zaželel «dobro pot in na skorašnje svidenje».
(ll■llllllllflllllllllllIlllllllIllllllllllf1l1lllllllllflllllllllllrllIlllll||||||||||||I|IIlllllll||||||l||||||||||||||||||||||||||||llIIIl|||I||||I||||ll||||||||||||ll||||||||||||||llllll||||||||llllllUImllllllllllllllllllllIlllllllll!ll■lMlmlllHllllllIlllmlll>
on 14.20 (PO ITALIJANSKI POLETNI^ Ulti) START LADJICE^ SOJUZ
Sovjetski in ameriški kozmonavti danes prvič skupaj v vesolju
Ameriška ladjica apollo bo vzletela sedem ur in pol pozneje - V četrtek ob 19.30 zgodovinska združitev 221 km nad ozemljem Zahodne Nemčije
MOSKVA, 14. — Nekaj ur pred startom vesoljske ladjice, sojuz na skupni polet z ameriško ladjico apollo vlada v sovjetski prestolnici veliko pričakovanje, pričakovanje nečesa velikega in pomembnega, ki bo prelomnica v zgodovini kozmonavtike. Sovjetski tisk je dal v teh dneh izreden poudarek vesoljskemu poletu, celo stroga moskovska «Pravda» je posvetila dogodku uvodnik na prvi strani, kar se doslej še ni zgodilo. Kot se doslej tudi še ni zgodilo, da bi sovjetski znanstveniki napovedali toliko časa prej vesoljski podvig, tako je 'tudi izredna novost neposreden televizijski prenos starta s kozmodroma pri Bajkonuru.	—---------------
V «mestu zvezd» v na pol puščavski kazakstanski stepi so v zad-
skega letalstva Aleksjej Arčipovič Leonov, kozmonavt že petnajst let in prvi «pešec» v vesolju z ladjico vozhod-2 leta 1965 ter inženir Valerij Nikolajevič Kubasov, kozmonavt osem let in tudi on veteran vesolja.
Ladjica sojuz, ki jo bodo uporabili za ta polet je nekoliko predelan model ladjice, s katero sovjetski kozmonavti že osem let osvajajo vesolje. Predelali so le napravo za pri-klopljanje v sodelovanju s strokovnjaki ameriške vesoljske ustanove NASA, da jo priredijo za združitev z apollom. Sovjetska ladjica je sestavljena iz treh delov: vesoljskega modula, ki je dolg poltretji meter s
njih urah priprave in preverjanja dosegla mrzličen ritem vseh predvečerov vesoljskih podvig. Okrog obeh ladjic sojuz (iz previdnosti so pripravili tudi rezervno ladjico) mrgoli tehnikov, ki pregledujejo vsak delček, vsak elektronski center, vsako merilno napravo, da le ne bi bilo kaj narobe.
Načrt skupnega poleta predvideva, da bo prva startala sovjetska ladjica sojuz ob 15.20 po moskovskem času (14.20 po italijanski poletni uri).
Vodila jo bosta podpolkovnik sovjet-
llliiiiliiimiiiiiHiilimimtiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuimiJiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiHiiniiiiiiiiitiii
RAZPRAVA V K D PO JUNIJSKIH VOLITVAH
Andreotti in Colombo za «čiste račune» v vsedržavnem svetu
RIM, 14. — Ministri, ministrski podtajniki, parlamentarci, člani o-srednjega vodstva, člani vsedržavnega sveta, deželni svetovalci in pokrajinski tajniki KD, ki pripadajo struji «impegno democratico», ki jo vodita Andreotti in Colombo, so danes ves dan in pozno ponoči razpravljali o položaju v stranki po volitvah 15. junija. Čeprav pred zaključkom redakcije še nismo dobili zaključnega dokumenta, je vendar iz posegov, ki so bili objavljeni, razvidno, da ta demokristjanska struja zahteva «čiste račune» na prihodnjem zasedanju vsedržavnega sveta stranke, ki bo 19. julija.
To je razvidno predvsem iz govorov, ki sta ju imela Andreotti in Colombo. Oba sta poleg drugega obsodila razdrobitev stranke na struje in strujice in se zavzela za čimbolj enotno vodstvo. Andreotti je obsodil člane vodstva, ki «zamenjujejo resen položaj v stranki za notranji prepir ali za referendum proti ali za tajnika stranke in nočejo razumeti drame, ki jo preživlja krščanska demokracija». Ob zaključku je Andreotti izjavil, da se morajo vsi prepričati in zavedati «pomanjkljivosti in krivde, ki jo nosijo na sebi. Zato bo treba na vsedržavnem svetu stranke sestaviti program, ki bo izključil z vodilnih mest vse nesposobne in prilagodi’ strankino delo novi stvarnosti».
V tem smislu so bili še drugi posegi, med katerimi je prišla do izraza tudi «politika konfrontacije s komunistično partijo».
Tudi zakladni minister Colombo je povabil navzoče na premostitev stru-jarstva in na začetek «resne politične razprave». Zavzel se je, za «odprtje krščanske demokracije mladim izobražencem, kulturnim možem, predstavnikom sindikatov in delavcev».
Komunist Novelli župan v Turinu
TURIN, 14. — Komunist Diego Novelli je bil danes izvoljen za župana v Turinu. To je prvo italijansko in zahodnoevropsko milijonsko mesto, ki ima komunističnega župana. Na junijskih volitvah so komunisti izredno močno napredovali v Turinu in v vsem Piemontu. Z njimi so pridobili mnogo glasov tudi socialisti. Zato ima- levica večino v občinskem in pokrajinskem svetu v Turinu ter v deželnem svetu. Za komunističnega župana je glasovalo 43 od 80 svetovalcev, in sicer 31 komunistov, 10 socialistov en pripadnik delavske demokracije in še en svetovalec, ki je ostal anonimen. Novelli je časnikar
premerom 3,35 m, pristajalnega oz. startnega modula, v katerem so vesoljci med startom in pristankom, ter orodnega modula, v katerem so motorji in komunkacijske naprave.
Po štirih eliptičnih tirnicah okrog našega planeta se bo sovjetska ladjica postavila na krožni tir (225 km od zemeljske površine), kjer bo počakala na ameriško ladjico. Ta bo startala jutri ob 21.50 po italijanski poletni uri s kozmodroma na Cana-veralovem rtu in se bo združila s sovjetsko v četrtek, 17. julija ob 19.45 po italijanski poletni uri 221 km nad ozemljem ZRN po skoraj dveh dneh zasledovanja. Pri spajanju bo sojuz v glavnem pasiven, ker bo največji del potrebnih manevrov opravil okretnejši apollo.
Po dveh dneh skupnega pojeta, med katerim bodo kozmonavti v stalnem stiku in se bodo zamenjali pri vodenju ladjic, se bosta apollo in sojuz ločila. Sovjetska ladjica se bo vrnila na Zemljo, medtem, ko bo ameriška nadaljevala s poletom do 24. julija. .Njen povratek je predviden za 23.18 po italijanskem po’et-nem času 555 km zahodno od Ho-noluluja.
Kot sovjetska je tudi ameriška ladjica apollo v glavnem ista, s ka tero ameriški kozmonavti že veliko let osvajalo vesolje in s katero so prileteli na Luno. Edina sprememba bo na nosu, kjer bo ladjica imela tri metre dolg. podaljšek, pravo popkovino, ki bo vezala ladjici za dva dni v vesolju. Ameriško ladjico bodo vodili trije kozmonavti Stafford, Slayton m Brand, ki velja tudi za najboljšega poznavalca ruščine.
Skupni sovjetsko-ameriški polet je za apollo tudi labodji spev in kaže, da je prav to, poleg seveda poli tič nega pomena podviga, ganilo Američane. Vse televizijske postaje, ki so gladko prezrle zadnjih pet vesoljskih poletov, bodo posvetile skupno sto ur neposrednih oddaj iz vesolja, vključno s prvo sovjetsko-ameriško tiskovno konferenco iz vesolja.
Ladjica apollo sameva na orjaški raketi satum sredi Kennedyjevega kozmodroma na Canaveralskem rtu. Ameriški tehniki so namreč že podrli vsa izstrelišča, ker bo ta v tem desetletju njihov zadnji človeški polet. šele v začetku osemdesetih let se bodo znova lotili poletov s človeško posadko, ko bodo začeli preizkušati prvo resnično vesoljsko ladjo, ki se bo lahko dvignila v vesolje in pristala kot letalo.
Znanstveni program poleta apollo -
sojuz je precej obsežen vendar ravno revolucionaren. Edina novost bo umetni mrk, ki ga bo povzročila ladjica apollo in ki ga bodo posneli s sovjetske ladjice sojuz. Znanstveniki pripisujejo temu poskusu velik pomen, ker so med mrkom optimalni pogoji za preučevanje sončne krone visokoenergetskih jedrskih delcev ter elektromagnetnih valov, ki jih izžareva in ki povzročajo znatne geofizikalne pojave na našem planetu. Ne gre pozabiti, da so popolni sončni mrki zelo redki in trajajo poprečno eno ali dve minuti.
Kot rečeno je politični pomen poleta pomembnejši od strogo znanstvenega. saj bo skupni let sojuza in a-polla zlasti pa rokovanje vesoljcev takoj po združitvi naravnost otipljiv dokaz sodelovanja med ZDA in SZ pri osvajanju vesolja. V tem pogledu pomeni polet prelomnico v kozmonav-tiki, prvi res stvarni korak na poti mednarodnega znanstvenega sodelovanja.
PREMOŠČENA ZADNJA OVIRA V ŽENEVI
30. julija začetek v Helsinkih zaključne konference o varnosti in sodelovanju evropskih držav
Malta zadovoljna s predlogom o zmanjšanju oboroženih sil v Sredozemlju - Ford sporočil udeležbo na konferenci
ŽENEVA, 14. —- Predstavniki 35 evropskih držav, ZDA in Kanade so se danes dokončno dogovorili, da se bo zaključni del konference o varnosti in sodelovanju v Evropi začel 30. julija v Helsinkih. Do dogovora, ki še ni uraden, je prišlo po daljših pogajanjih z Malto, ki so pripeljali do kompromisnega sporazuma o malteških zahtevah glede varnosti na Sredozemlju. Kompromis je bil dosežen danes zjutraj, potem ko je Malta sprejela romunski in angleški predlog, ki dajeta Malti zadoščenje v pogledu zmanjšanja tujih oboroženih sil in varnosti v Sredozemlju.
Romunija je predlagala, da se vneseta v dokumente, ki jih bodo podpisali v Helsinkih, dva odstavka, ki obvezujeta prizadete države, da zmanjšajo svoje oborožene sile v Sredozemlju, utrdijo varnost in zmanjšajo napetost. Še bolj jasen je predlog Velike Britanije, ki bo prišel v dokument, ki ga bodo podpisali v Helsinkih in ki se odkrito sklicuje na razvoj dobrih odnosov med sredozemskimi državami, ki jih je treba uskladiti z načeli združenih narodov.
V	krogih ženevske konference u-gotavljajo, da bodo jutri tudi formalno odobrili in sporočili dan 30: julija kot začetek zaključne konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. To je pričakovati predvsem zaradi dejstva, ker so bile premeščene težave, ki jih je sprožila Malta pred nekaj dnevi s svojo zahtevo o varnosti v Sredozemlju.
Predstavniki 35 evropskih držav, ZDA in Kanade bodo ostali v Ženevi še nekaj dni, da dokončajo vse dokumente, o katerih so se že načelno dogovorili in jih pripravijo za helsinško konferenco.
V	Washingtonu so sporočili, da se bo konference v Helsinkih udeležil tudi predsednik ZDA Ford, če bodo za 30. julija pripravljeni in uradno objavljeni dokumenti, ki so jih sestavili na ženevski konferenci.
Portugalski socialisti pripravljajo množične protestne shode
LIZBONA, 14, — Politična komisija sveta revolucije se je danes sestala, da bi proučila odgovore, ki jih bo predsednik Da Costa Gomes moral dati ljudski demokratični stranki po izstopu socialistov iz vlade. Medtem nadaljuje predsednik
vlade Vasco Goncalves s posvetovanji, ki so postala nujno potrebna, od kar ni več sodelovanja s socialisti. Politični opazovalci v Lizboni menijo, da bo morebitna vlada če bi iz sedanje izstopili tudi socialdemokrati, sestavljena samo iz vojakov in nestrankarskih izvedencev.
Ljudska demokratična stranka, v bistvu socialdemokrati, je danes demantirala glasove, po katerih naj bi že sklenila izstopiti iz vlade. Njen generalni tajnik Guerfeiro je izjavil, da ne bodo sprejeli nobenega sklepa, dokler ne bodo dobili odgo-
vora od sveta revolucije.
Danes se je sestalo tudi socialistično vodstvo, da bi proučilo nadaljnjo politično akcijo. Jutri zvečer bo velik socialistični shod pred palačo, v kateri ima svoj sedež ljudska skupščina. Poleg tega predvidevajo, da bodo komunisti v ustavodajni skupščini skušali vsiliti resolucijo, ki naj bi še bolj omejila njene pristojnosti. Seja vodstva, katere namen je bil med drugim izdelati alternativni načrt, ki naj bi izpodrinil resolucijo, ki jo je pred dnevi izdelala skupščina oboroženih sil, se je zaključila pozno zvečer
VPRAŠANJA ZUNANJE POLITIKE V SKUPŠČINI SFRJ
Minic o znakih izboljšanja odnosov s sosedno Avstrijo
Sestavljena stališča jugoslovanske politike na bližnjih važnih mednarodnih srečanjih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — V jugoslovanski skupščini sta na današnji skupni seji odbor zveznega zbora za zunanjo politiko in odbor zbora republik in pokrajin za gospodarske odnose s tujino sprejela stališča iz osnutka izhodišč s katerimi bo jugoslovanska delegacija nastopila, na bližnjih zelo , pomembnih mednarodnih srečanjih. Gre za ministrsko konferenco neuvrščenih držav v Limi, za konferenco o evropski varnosti in sodelovanju ter za posebno in redno zasedanje generalne skupščine združenih narodov. Današnja seja odborov, ki jo je vodil Mihajlo Javorški, je bila priprava za seje skupščinskih zborov ta teden.
O jugoslovanskih izhodiščih za mednarodna srečanja v bližnji prihodnosti je delegate dveh odborov jugoslovanske skupščine zelo podrobno obvestil podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič. Hkrati je govoril tudi o nekaterih mednarodnih problemih in — odgovarjajoč na vprašanja delegatov — tudi o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo.
Miloš Minič je med drugim povedal, da so za sedanja mednarodna
■iiiiiniiiiii!iiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
ZARADI SPOPADOV MED FNLA IN MPLA
Mugola pred državljansko vojno Izredno napet položaj v Inondi
Odstavljen predsednik MPLA Agostino Neto - Portugalci pripravljajo letalski most, da bi prepeljali svoje državljane v domovino
LUANDA, 14. — Položaj v Angoli, kjer so še vedno v teku ostri spopadi med dvema osvobodilnima gibanjema FNLA, ki prevladuje v severnem delu države in ima svoj glavni štab v Kinšasi, glavnem mestu Zaira ter MPLA, ki pa nadzoruje položaj v Luandi in okolici, se je v zadnjih urah še bolj zaostril. Mnogi so mnenja, da se bodo spopadi v kratkem sprevrgli v pravo državljansko vojno. Zadnje vesti, ki sicer prihajajo iz Kinšase in jih je posredovala uradna zairska agencija AZAP, pravijo, da je Nito Alves, poveljnik oboroženih sil MPLA odstavil Agostina Neta predsednika istega gibanja. To naj bi bilo prvo znamenje za zaostritev vo-
in ima 44 let.
....................................inumili...................................■■■iiiiii..........................................................unii.......
Danes ob 14.20 (po italijanski.
poletni uri) bo s kozmodroma pri Bajkonuru startala sovjetska vesoljska ladjica sojuz na zgodovinski skupni sovjetsko - ameriški polet. Ameriški apollo, ki bo startal sedem ur in pol pozneje, se bo združil s sovjetsko ladjico po dveh dneh zasledovanja v četrtek ob 19.30 221 km nad zahodnonemškim ozemljem. Tako v Moskvi kot v Washingtonu je za podvig veliko pričakovanje, saj se vsi dobro zavedajo kakšen pomen ima skupni polet. O tem priča tudi nad sto ur neposrednih televizijskih oddaj, ki jih bosta sovjetska in a-meriška televizija posvetili poletu, ter ogromen prostor, ki so ga vsi listi odmerili temu zgodovinskemu dogodku.
V Ženevi so se danes sporazumeli, da se bo zaključni del
dANkò
konference o sodelovanju in varnosti v Evropi začel v Helsinkih 30. julija. Do dogovora je prišlo potem, ko so se domenili, da bodo vključili v zaključne dokumente konference tudi zmanjšanje tujih oboroženih sil v Sredozemlju in dali pobude za varnost na sredozemskem področju, kot je zahtevala Malta.
Spopadi med pripadniki angolskih osvobodilnih gibanj FNLA in MPLA so privedli Angolo na rob državljanske vojne. V zadnjih dneh je bilo skoraj 500 mrtvih, število ranjenih pa gre v tisoče. Položaj se je tako zaostril, da ga portugalske oborožene sile, ki
so še vedno v Angoli, ne nadzorujejo ter so napovedale, da bodo lizbonske oblasti v prihodnjih dneh sklenile prepeljati svoje državljane v domovino. Odstavitev predsednika MPLA Agostina Neta do katere je prišlo včeraj, prav gotovo ne bo prispevala k razčiščenju ozračja, ker pomeni po vsej verjetnosti še večjo zaostritev napetosti in o-krepitev spopadov.
Medtem ko za sestavo pokrajinskega odbora ne vidijo še nobene bližnje rešitve, bodo v kratkem imele vse okoliške občine nove župane in odbore. Danes se bo sestal dolinski občinski svet, ki bo izvolil, na podlagi dogovora leve koalicije, za župana Edvina Švaba. V četrtek se bo sestal zgoniški občinski svet, prihodnji teden pa pride na vrsto tudi re-pentabrski.
jaške dejavnosti MPLA.
Iz portugalskih virov poročajo, da je MPLA v zadnjih dneh popolnoma izrinil FNLA iz Luande. FNLA, ki ga vodi Roberto Holden se s tem ni sprijaznil in trenutno je na poti proti glavnemu mestu močna vojaška kolona, ki ima namen okrepiti oddelke FNLA v Luandi
Portugalske oblasti so sprejele vrsto varnostnih ukrepov. Med drugim so oklepne sile obkolile vladno palačo, da bi jo zaščitile pred morebitnimi napadi. V prejšnjih dneh so namreč krožile govorice, da se MP LA skuša polastiti oblasti spričo vojaške premoči, ki jo ima v Luandi.
Danes je prispel v Luando portugalski zunanji minister Melo Àn-tunes, ki bo skušal posredovati med MPLA in FNLA, da bi preprečil državljansko vojno. Na tisoče oseb je zbežalo iz predmestij Luande ter se je zateklo v središče, ki ni toliko izpostavljeno granatam kot o-kolica. Veliko število ljudi se je zateklo tudi v portugalsko pomorsko oporišče v bližini Luande, medtem ko so mestne bolnišnice polne ranjencev. Kar zadeva človeške žrtve govorijo 500 mrtvih v zadnjih dneh in o več tisoč ranjenih.
Holdenova fronta za osvoboditev Angole FNLA medtem obtožuje Portugalce, da nameravajo zasesti Angolo. Poleg tega trdi FNLA, da so Portugalci zagrešili zadnje čase vrsto pokolov, katerih žrtve naj bi bili otroci, ženske in starčki. Z druge strani pa je poročilo MPLA o položaju v taboriščih FNLA, ki so jih zasedli po zadnjih spopadih še bolj srhljivo. MPLA govori o večjem številu hladilnikov, v katerih so njeni pripadniki baje dobili človeška srca, jetra in druge organe, steklenice
človeške krvi in riž pomešan s človeškimi kostmi. Te najdbe naj sbi potrjevale vesti, ki so jih v prejšnjih dneh razširile tudi portugalske oblasti, češ da vlada med pripadniki FNLA ljudožerstvo. Kakorkoli že, položaj v Angoli je izredno kritičen in Portugalci menijo, da bodo v prihodnjih dneh morali evakuirati večje število portugalskih državljanov iz Angole. Po vsej verjetnosti se bodo morali poslužiti letalskega mostu.
Danes zadnji dan za predložitev prijave dohodkov
RIM, 14. — Opozarjamo davčne obvezance, da jutri zapade rok za predložitev prijave o dohodkih za leto 1974. Prijavo je treba vložiti na uradu za neposredne davke. Če je urad zaprt zaradi stavke uslužbencev, jo morajo obvezane! vložiti na občini, v kateri stanujejo, ali pa jo poslati po pošti na naslov krajevnega urada neposrednih davkov.
Kdor ne vloži davčne prijave do jutrišnjega dne, ima še 30 dni časa, da jo vloži pri omenjenih uradih in bo plačal globo za četrtino nižjo, kot jo določa zakon za fizične osebe, ki ne predložijo prijave o dohodkih. Globa znaša od dvakratne do. štirikratne vsote davka, ki bi ga moral plačati davčni obvezanec, najmanj pa 50.000 lir.
gibanja značilni zelo pomembni dogodki, pri tem pa je na prvo mesto postavil zmago Indokitajske. To zmago, s katero je bilo odpravljeno eno zelo nevarnih žarišč vojne, je Minič označil kot zgodovinsko zmago neuvrščenosti in socializma. Po oceni zveznega tajnika za zunanje zadeve se proces popuščanja napetosti v svetu nadaljuje z nihanji toda krizna žarišča in drugi neugodni elementi v mednarodnih odnosih še naprej obstajajo. V tem smislu je Miloš, Minič navedel krizo na Bližnjem vzhodu in na Cipru, oboroževalno tekmo, vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in pritiske, ki so jim zlasti izpostavljene neuvrščene države. Po njegovih besedah bi se moral proces popuščanja razširiti na vsa področja, v njem pa bi morale sodelovati vse države.
Na seji mednarodnih odborov jugoslovanske skupščine so delegati zveznemu tajniku za zunanje zadeve postavili tudi več vprašanj; med temi tudi o novih elementih v jugoslovansko - avstrijskih odnosih. V odgovoru na to vprašanje je zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič dejal: «Znano nam je kako so se razvijali naši odnosi z Avstrijo in da je bil vzrok tega neizpolnjevanje državne pogodbe v več točkah, kjer je Jugoslavija zainteresirana. V najnovejšem času so bile konkretne pobude in pozitivni koraki avstrijske vlade zlasti glede tistih vprašanj, ki že dvajset let bremenijo medsebojne odnose. Najprej je bilo doseženo soglasje o vrnitvi kulturnih dobrin, o čemer naj bi 18. t.m. na Dunaju podpisali ustrezen protokol. Hkrati, točneje danes, so se na Dunaju začela tudi pogajanja o vrnitvi arhivov, ki se bodo — upamo — uspešno končala. Avstrijska vlada je po večletnem zavračanju tudi dovolila določenemu številu svojih državljanov, ki so se borili kot partizani v vrstah narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, da sprejmejo jugoslovanska vojna odlikovanja.»
«Nedavni stiki med predstavniki naše nacionalne manjšine, ki živi v Avstriji in avstrijske vlade, predstavljajo napoved ugodnejšega pristopa glede izpolnjevanja tistih obveznosti državne pogodbe, ki se nanašajo na položaj in pravice naših narodnostnih manjšin v Avstriji, kjer, razumljivo, moramo še videti, kaj bo storjeno. S svoje strani lahko Jugoslavija samo pozdravi in podpre takšna prizadevanja avstrijske vlade, saj je znano naše gledišče, da so konkretni postopki in rešitve odprtih vprašanj državne pogodbe edina pot in način za odpravljanje ovir in težav v medsebojnih odnosih, kar hkrati ustvarja pogoje za vsestranski razvoj dobrega sosedskega sodelovanja z Avstrijo, za kar je Jugoslavija globoko in trajno zainteresirana in kar je po našem prepričanju trajen interes obeh sosednih držav» — je na skupni seji mednarodnih odborov jugoslovanske skupščine danes izjavil jugoslovanski zunanji minister Miloš Minič.
V. BARABAŠ
Stavka elektrikarjev
RIM, 14. — Elektrikarji in delavci elektromehanske industrije bodo jutri stavkali štiri ure v podporo zahtev sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL po začetku izvajanja načrta o okrepitvi proizvodnje električne energije. Za sredo pa je najavljen sestanek med vlado in sindikati, na katerem bodo razpravljali o tem važnem vprašanju, ki se že dolgo vleče in ga je vlada do sedaj zanemarjala.
TRŽAŠKI DNEVNIK
DANES, PO DOGOVORU LEVE KOALICIJE, V DOLINI VOLITVE ŽUPANA IN ODBORA
Komunistična svetovalska skupina zahteva odstop tržaškega občinskega odbora
Odločilno bo stališče pokrajinskega sveta PSI • Ghersi tajnik do kongresa, ki bo novembra
Delegacija Gospodarske zbornice SRS pri SGZ
Danes ob 18.30 bo dolinski občin- cev, stanovanjskih najemnikov in
ski svet izvolil novega župana in občinski odbor, ki ima trdno zagotovljeno večino. Za župana krajevna sekcija KPI kandidira Edvina Švaba, ki bo zamenjal Dušana Lovriho, ki je bil župan od osvoboditve in župan z najstarejšim neprekinjenim stažom v
zadružnikov tržaške pokrajine.
Namen resolucije je vzbuditi pri pristojnih organih pozornost za pe reče stanovanjske probleme, omogočiti uveljavitev upravičenih najemnin in opozoriti na težave za-družinštva. Podpisniki resolucije zah
Italiji sploh. V četrtek bo sledila iz- tevajo, da se prične končno izvaja-
volitev župana zgoniške občine, prihodnji teden, 23. julija, pa župana repentabrske občine. Zelo verjetno pa je tudi, da bo že prihodnji torek prva seja za izvolitev župana devin-sko-nabrežinske občine z vnaprej dogovorjeno levo koalicijo.
V Trstu pa se bo danes pričel zapleten «ples» stališč, saj se bo v občinskem svetu pričela razprava o političnem položaju na osnovi resolucije KPI, o kateri je treba glasovati. Odločilno besedo imajo socialisti, ki so že jasno povedali, da žele v pokrajini enobarvni odbor, katerega bodo na osnovi pravilnega načela, da je treba preprečiti komisarske uprave, podpirali od zunaj. Nič pa še niso uradnega povedali glede občine in to vprašanje je bilo predmet dolge seje pokrajinskega vodstva PSI, ki je zasedalo pozno v noč. Dogovorili so se za tajništvo. Verjetno bo Ghersi ostal tajnik stranke do kongresa, ki bo v začetku novembra, ohranili pa bodo tudi paritetični odbor, ki bo deloval kot učinkovito tajništvo stranke.
Svetovalska skupina KPI je 12. julija vložila	resolucijo, v kateri se
uvodoma sklicuje na volilne izide, na kritične ocene levosredinskega zavezništva, na	stališča PSI, Slovenske
skupnosti in drugih strank. Na tej osnovi KPI zahteva, da občinski odbor odstopi in da se prične nov odnos med strankami. KPI meni, da lahko bodoča zavezništva temelje na enakosti pogledov o nekaterih osnovnih vprašanjih. Ta vprašanja navaja resolucija v sedmih točkah: 1. Gospodarski položaj je slab in je treba braniti tržaško gospodarstvo, za kar mora biti občina pobudnica za enotne akcije. 2. Posebej se podčrtujejo protifašistične pobude in enotni odbor ki je bil pred kratkim ustanovljen. 3. Uresničiti je treba pravice slovenske manjšine, pri čemer se posebej govori o rabi slovenščine v vseh občinskih aktih in na zasedanjih občinskega sveta. 4. Takoj je treba uresničiti prometni in zdravstveni konzorcij. 5. Glede urbanistične politike je treba urediti načrte za zgodovinsko središče, za Kras in za o-balno področje, bonificirati nezdrava stanovanja in zagotoviti razvoj gradenj ljudskih stanovanj. 6. Za razvoj demokratičnega življenja je treba o-krepiti ljudsko sodelovanje in narediti nov korak demokratične- decentralizacije. 7. Na splošno je treba normalizirati in sanirati javno življenje, tako da se v komisije in razne javne ustanove imenujejo predstavniki po kriteriju sposobnosti in poštenosti,
Pri glasovanju o tej resoluciji lah ko pride danes do različnih kombi nacij in z njimi seveda tudi do možnosti da občinski odbor pade in da se prično skupaj s pokrajino pogajanja za nov odbor v politično istih okoliščinah. Možno pa je seveda tudi, da ostane na občini vse po starem in da bo prišlo do sprememb samo na pokrajini.
Zaplet z vprašanjem bolnišniških infrastruktur in hiš na Katinari
Prejšnji teden smo zabeležili vest, da je občinska urbanistična komisija sprejela prizive Katinarcev, katerim so nameravali rušiti hiše zaradi doslej še nejasno določenih «boi nišniških infrastruktur». Kaže, da se je pred ratifikacijo sklepa v občinskem svetu spet nekaj zataknilo ker je baje predsednik upravnega odbora tržaških bolnišnic zahteva! od občinske uprave, naj prvouiegs sklepa ne spreminja. Prizadej lastniki hiš so zadnje čase obšli vse načelnike svetovalskih skupin, ki so jim zagotovili svojo pomoč in solidarnost.
Nerazumljivo bi zato bilo, če bi sedaj spremenili utemeljeni sklep urbanistične komisije. Slednja se je, končno, ravnala skladno s priporočilom, ki ga je na zahtevo prof. Coste sprejel župan in sicer, da bodo upoštevali interese lastnikov niš pri usklajevanju izvršnih načrtov. Teh načrtov bolnišniška uprava doslej sploh še ni izdelala, zato se vztrajanje predsednika upravnega odbora bolnišnic zdi neumestno in nesprejemljivo. Zato odločno zahtevajo, naj občinski svet ratificira sklep urbanistične komisije, načrte bolnišniških infrastruktur (ko bodo izdelani) pa naj uskladijo s tem tako, da jih bodo pač namestili na obširnih področjih, ki so nezazidana.
ti zakon št. 865 iz leta 197i, ki predvideva gradnjo ljudskih hiš.
Tega niso doslej izvedli zaradi pomanjkanja finansiranja. Prav tako zahtevajo, naj bi določali višino stanovanjskih najemnin v primerjavi z višino osebnega dohodka (najemnina naj bi ne bila višja od desetine osebnega dohodka. V ta namen naj bi ustanovili posebne občinske komisije, ki bi jih sestavljali predstavniki vseh zainteresiranih organizacij in ki bi določale všino najemnin.
Da bi opozorili javnost o teh problemih so pobudniki resolucije priredili včeraj tiskovno konferenco, na katero so povabili predstavnike vseh političnih strank demokratičnega loka, predstavnike tovarniških svetov ter predstavnike deželnih časopisov. Tiskovne konference pa so sa na žalost udeležili le komunistični predstavnik ter časnikarja našega lista in «L’Unità» kar dovolj zgovorno kaže, kakšen je odnos pokrajinskih oblasti do tega izredno perečega vprašanja.
Danes zadnji dan za prijavo dohodkov
Potem ko je finančno ministrstvo nekajkrat podaljšalo rok za predložitev prijave dohodkov za leto 1974, je sedaj napočil zadnji rok za predložitev. Kot je znano, zapade ta rok ravno danes 15. t.m. Kot se običajno dogaja pri takih zadevah, je v teh dneh, ko marsikateremu davčnemu zavezancu siii že voda v grlo, vladal na pristojnih davčnih uradnih velik vrvež. Večina je sicer poslala prijavo po po-
šti, veliko ljudi pa se je zvrstilo v dolge vrste.
Da bi še bolj olajšali delo sprejemanja prijav, so v uradih palače na Trgu Panfili 2, podaljšali svoj delovni urnik. Včeraj je namreč u-rad posloval tudi v popoldanskih urah in tega urnika se bodo izjemo ma držali tudi danes. Za vse davčne zavezance, ki so za izpolnitev in predložitev davčne prijave čakali prav do zadnjega dne, objavljamo urnik poslovanja davčnega urada. Urad je odprt od 8.30 do 13. ure ter od 17. do 19. ure.
Kakor smo že poročali, so davčne prijave oproščeni tisti, ki v preteklem letu niso imeli nobenih dohodkov ali pa so bili njih dohodki oproščeni davka in tisti, katerin dohodki od nepremičnin niso presegali 360 tisoč lir in katerih plača ni presegla letno 1.200.000 lir.
Včeraj je bila v Trstu na uradnem obisku delegacija Gospodarske zbornice Slovenije, katero je vodil predsednik Verbič, pri Slovenskem gospodarskem združenju. Sestanek med obema predsedstvoma se je pričel v
prostorih združenja ob 10. uri, nadaljeval pa se je ob prisotnosti številnih zunanjetrgovinskih operaterjev. Nato so si gostje ogledali Tržaško kreditno banko, kjer jih je sprejel
predsednik Polcjac. Popoldne pa so si pred povratkom v Ljubljano ogledali opensko Hranilnico in posojilnico, kjer jih je sprejel predsednik Podobnik. O razgovorih bomo še podrobneje poročali.
llillllliilitlllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHtiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiilliliililllliiliiiiiliii
PO ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 1974-75
V prvi razred osnovne šole do sedaj vpisanih 269 otrok
Danes bodo objavili izide zrelostnih izpitov na učiteljišču-Do 25. t.m. vpisovanje v srednje in višje srednje šole
Zrelostni izpiti na slovenskih višjih srednjih šolah se bližajo koncu. Danes bodo objavljeni izidi na učiteljišču, včeraj so se zaključili ustni izpiti na znanstvenem liceju, jutri pa se bodo na klasičnem liceju. Izidi matur na trgovskem tehničnem zavodu bodo objavljeni v sredo ali v četrtek, na znanstvenem liceju v četrtek, na klasičnem liceju pa v petek.
Medtem se ne srednjih in na višjih srednjih šolah nadaljuje vpisovanje, ki se bo zaključilo 25. t.m.
■immiHiKmiiiiiiimiiiMftiiimiiMiiHiiitiiimiiiiiiiiuuuuuiuiiiiimiiiiiiiittiiiiiiHHiiiinmiimimiiiimiii
SENCA NAMESTO KOPANJA
mmm
Letos je uspešno zaključilo učenje na srednjih šolah in izdelalo malo maturo skupno 224 dijakov. Starši in dijaki so zdaj pred prvo izbiro: nadaljevati' in si izbrati višjo srednjo šolo, ali pa izbira poklica in poklicno usposabljanje. Po neuradnih podatkih, se je do sedaj že vpisalo 20 dijakov na učiteljišče, za trgovski tehnični zavod kaže zanimanje 20 - 25 dijakov, za znanstveni licej 15, na klasično gimnazijo se je do sedaj vpisalo 5 dijakov, 6 pa na industrijsko-obrtniško šolo Marsikdo se ni še odločil, drugi pa zbirajo potrebne dokumente za vpis. Kot lani, tako tudi letos opažamo večje zanimanje za učiteljišče, ne moremo pa razumeti, zakaj ni večjega vpisa v industrijsko-obrtniško šolo, na kateri bo v prihodnjem šolskem letu začela delovati sekcija za elektro in radiomonterje.
' V to sekcijo se lahko vpišejo fantje in dekleta, ki jih zanima ta P°klic-............... ,
Letos je uspešno zaključilo 5. razred osnovne šole skupno 278 učencev, ki moraj’o nadaljevati obvezno na srednji šoli, v L razred osnovne šole pa se je do sedaj, po neuradnih podatkih, vpisalo 269 otrok. Starše opozarjamo, da se vpisovanje nadaljuje, in sicer pri didaktičnih ravnateljstvih do začetka novega šolskega leta. Kdor ve še za kakšne primere, naj prepriča svojega sorodnika, prijatelja ali znanca, da vpiše otroka v slovensko šolo. Hudo grešijo in škodujejo svojemu otroku tisti slovenski starši, ki iz oportunizma — ali vrag si ga vedi zakaj — ne vpišejo svojega otroka v slovensko šolo.
Za REŠITEV stanovanjske krize
Resolucija parlamentu in deželnemu svetu
Nad 4.500 družin išče stanovanje; 350 stanovanj, ki bi jih morali zgraditi že leta 1973, bo dokončanih šele prihodnje leto; prenekatere družine plačujejo za dvosobno stanjva-nje od 120.000 do celo 180.000 lir mesečne najemnine: tak je trenutni porazni položaj v tržaški pokrajini.
Nevzdržno stanje, ki se kaze v tragedijah preštevilnih družin in posameznikov, je bilo vzrok sestave resolucije, za katero so dali pobu do sindikalne in zadružne organizacije, združenje stanovanjskih upravičencev SUNIA in AGLI. Resolo Cijo, ki jo bodo poslali parlamentu in deželnemu svetu, je v prejšnjih dneh podpisalo že na tisoče delav-
................. ■<.
Dokončali so šolanje na industrijski šoli
Na industrijsko - obrtniški poklicni šoli so letos dokončali šolanje naslednji dijaki:
Odsek za šivilje: Lorela Magagna, Vlasta Strekelj, Mirjam Švab in Rosana Uliveti.
Odsek za orodne mehanike: Damijan Cijan, Fabij Corbatto, Stanislav Gruden, Davorin Ota in Rudolf Purič.
GOSTOVANJE CIRKUSA ORFEI
Kanec velike gala predstave
Danes ob 21.45 zadnja predstava
V Trstu se danes zaključuje gostovanje cirkusa Orjei s pravljičnim naslovom «Cirkus tisoč in ene noči». Pred gledalcem, ki v pričakovanju stopi pod rumen, zelen in moder šotor, ki s svojo mogočnostjo izstopa med ' raznovrstnimi cirkuškimi vozovi in vrvežem cirkuških delavcev, se res odpre bajni svet vil, čarovnikov in čarovnic, orientalskih princev, velika aladinova svetilka pa z magično neverjetnostjo pričara točko za točko. Presenetljiva je spretnost madžarske akrobatske skupine, ki z navidezno lahkoto izvaja dvojne in trojne salte in se akrobati na videz brezskrbno sprehajajo po plečih tovarišev pet, šest, sedem metrov nad. tlemi.
Cirkus je nekaj, kar je ovito v bajko... cirkus je nekaj takega, kakor prijetno darilo, zavito v šeleste-či papir — toda znotraj... v bistvu je cirkus delo, je splet neštetih človeških želja, upanja, napora, potu. Predstava cirkuških ljudi je le del (čeprav najbolj bleščeči) njihovega delovanja. Gledalec tega ne vidi, toda sluti, da se za vsakim skokom, za vsakim v naporu sproženim. telesom, za vsakim krikom skriva pričakovanje igralca, krčevita želja artista, da bi uspel, da bi nekje pokazal to svoje dolgo, skrito delo. Nato prinesejo na sredo arene, posute z ostro dišečo žagovino, okroglo kletko... in zadiši po zvereh. Med rjovenjem tigrov se sprehaja krotilec, v njegovih očeh je odločnost, celo drznost, na dnu zenic pa vendarle tiči strah... saj so konec koncev pod širokim šotorom vsi ljudje. Pod udarci bičev zveri ukrivljajo hrbte. Polna dvorana nato prasne v smeh... prikotalijo se klovni s svojimi tragikomičnimi obrazi... norčujejo se iz slabosti ljudi... in ljudje se smejejo.
Danes ob 21.45 je zadnja predstava tega velikega cirkusa.
Robert Škerlj
PO TRČENJU V AVTO
Mlad motociklist na mestu mrtev
Velika hitrost je ponovno botrovala tragični prometni nesreči. Sinoči, okoli 23. ure, se je na obalni cesti peljal na motorju MV agusta 350 kub. cm 22-letni Diodato Senci iz Nabrežine 83. Verjetno zaradi prevelike brzine je pri hotelu Enalc
Lepo sončno vreme se je ustalilo nad našo pokrajino. Ob tako žgočem soncu je kar naravno, da se hočejo ljudje ohladiti. Najboljša ohladitev pa je prav gotovo morje.
Vendar letos tržaški kopalci nimajo sreče. Pred kratkim je namreč pristaniško poveljstvo zaradi o-nesnažene morske vode, prepovedalo kopanje od Miljskega zaliva do Grljana. To je pomenilo hud udarec za ljubitelje kopanja. Kljub temu pa so se kmalu znašli, spet so se množično zvrstili v kopališčih ter se kljub prepovedi ohladili v Jadranu.
Nekateri so se le držali predpisov ter so se na obali samo sončili. Ko pa so jih sončni žarki opekli, so si poiskali kotiček sence. Gospa na naši sliki si je v tem pomagala kar z gumijastim čolnom.
Velika cerkvena slovesnost na Vejni
V nedeljo je bilo v svetišču na Vejni veliko cerkveno slavje. Na vabilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda so se namreč udeležili ekumenske slavnosti trije primorski novo-mašniki in sicer Jožef Ipavec iz Postojne, Franc Mislej iz Vrhpolja pri Vipavi in Cvetko Valič iz Velimh Žabelj, ki so somaševali s sol ,an-skim dekanom Simčičem. Cerkev je bila polna slovenskih vernikov, ki jih, je navdušilo tudi lepo petje 180-članskega pevskega zbora. Pred oltarjem sv. Cirila in Metoda je nato dr. Angel Kosmač spregovoril pevcem in novomašnikom o naših krajih in ljudeh. Potem so se odpeljali v Bazovico, kjer so položili venec ob spomenik bazoviškim junakom in počastili njihov spomin z žalost, nko. Med potjo so se ustavili na Opčuiah, kjer gradijo dom invalidov.
Obisk se je zaključil z zakusko v Slomškovem domu.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINOČI RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA
Obsojena morilca Borisa Jelicha: Tržačan na 28, Francoz pa na 21 let
Mirazu 5 let zapora zaradi izkoriščanja prostitucije, za obsodbo Artellija pa ni bilo dokazov
ki logiki, oprijel popolnega zanika-
Proces za umor Borisa Jelicha se je zaključil sinoči, ko je ob 20.35 po točno dveh urah posvetovanja s porotniki, predsednik sodišča Egone Corsi prebral razsodbo: 28 let zapora za Antonia Zanzarellija, 21 let za Gerarda Alleneja, 5 let za pora za Roberta Miraza. Carlo Ar-telli se je izmazal zaradi pomanjkanja dokazov. Miraz bo moral plačati tudi globo enega milijona lir, ki jo predvideva zakon o izkor.šča-nju prostitucije, Zanzarelli m Aliene bosta izgubila pravico opravljanja javnih služb, vsi trije obsojenci pa bodo ves čas, ki ga bedo presedeli v zaporu izgubili očetovsko in moževsko oblast.
Zadnje zasedanje procesa, ki se je pričel prejšnji ponedeljek, je trajalo skoro dvanajst ur: govori1, so branilec Miraza in Artellija odvetnik Filigrana, Giacomelli za Zan zarellija in odv. Vinciguerra za Al leneja. Posegel je še enkrat tožilec Coassin, kateremu so branilci še enkrat odgovorili in nato se je sodni zbor umaknil na posvet. Po dveh urah napetega čakanja — 23-letnemu Zanzarelliju je grozila celo dosmrr-na ječa, ki jo je predlagal tožJeč — je predsednik prebral razsodbo. Zanzarelliju očitno je bila po godu. 26-letni Aliene iz Marseilla pa je ob-
stal kot pribit: od sodnikov si je pričakoval večjega priznanja za takojšnje in odkrito priznanje svojega zločina. Zlasti pa je obstala njegova mati, priletna ženska, ki je na ves glas zajokala: «Ni pravično, Ge ard je vedno bil dober fant...» in šla poljubit svojega sina skozi rešetke, ki sb se zapirale za njim. Miraza včeraj na procesu ni bilo, samo nekaj ur se je — očitno pijan — potepal okrog sodne dvorane, medtem :to je bil Artelli povsem zadovoljen, da so mu sodniki priznali pomanjkanje dokazov, saj je zanj tožilec zahteval zelo trdo kazen — 8 let zapora, kot za Miraza.
Za oba obtoženca izkoriščanja pro stitucije je spregovoril odv. Fiio-grana, ki je pobil edino pričevanje proti Artelliju, češ da je priča .bil konfident policije in je imel že dalj časa Artellija na piki. Za Miraza. katerega sama žena je priznala da jo je izkoriščal, je bilo težje dokazati nedolžnost in se je zato omejil na zahtevo po nizki kazni, ki naj ne bi presegala dveh let zapora
Odv. Giacomelli je v zelo zamotanem govoru nametal vsega, kar bi lahko koristilo Zanzaveliiju, glavnemu, obtožencu umora barmana ki pa ni nikoli priznal ničesar .n se je do zadnjega trdovratno, proti vsa
nja vsega, kar se je tistega 18. februarja lani zgodilo v nočnih urah pri kopališču «Ausonia». Za odv. Giacomellija je bilo možnih več razlag, ki, pa so vse kazale na odgovornost Marsejca — katerega naj bi celo poslala tamkajšnja «mafija». Za Zanzarellija je predlagal, v skladu s svojimi izvajanji, popolno oprostitev ali pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov ali pa nižjo kazen.
Allenejev zagovornik odv. Vinciguerra je bil bolj analitičen in je zlasti naglasil dve dejstvi: da je Aliene takoj vse priznal in se skesal in da je bil tistega večera pijan. Aliene, je tudi pristavil, ni imel namena ubiti Jelicha, šlo je bolj za nesrečo, kot za pravi umor. ki ga Aliene ni želel in katerega se bo do zadnjega dne kesal.
Javni tožilec je odvetnikom na kratko odgovoril, ti so spet replicirali in nato se je pričelo čakanje na razsodbo. Po razsodbi sta v veliki dvorani v kratkem ostali samo mati in sestra Alleneja, ki sta še vedno iskali «pravico za svojega Gerarda». Komaj po dolgem pr pričevanju sta se počasi, potrto odpravili na ulice njim tujega mesta kjer je bila zapečatena usoda njunega Gerarda.
zapeljal na levo stran ceste ter se silovito zaletel v avtomobil, ki je vozil v nasprotni smeri. Benci je po dvajsetih metrih letenja treščil na cestišče ter obležal mrtev.
Na kraj nesreče je takoj prispela izvidnica cestne policije s podpolkovnikom Borsetto in namestnikom državnega pravdnika dr. Tavello. Dežurni zdravnik Rdečega križa je potrdil smrt nesrečnega motociklista.
OSMICE
V Lonjerju št. 244 (pri Pušerje-vih), toči Mirka čok pristno belo in črno vino.
Slikar Jože Cesar v občinski galeriji
Slovenski slikar Jože Cesar bo v prihodnjih dneh razstavljal v občinski umetnostni galeriji. Otvoritev njegove razstave bo nam,reč jutri, 16. julija, ob 18. uri. Razstava bo odprta do 27. julija. Njegova dela si bo občinstvo lahko ogledalo ob delavnikih od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure, v nedeljah pa od 10. do 13. ure.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 15. j'ulija JUSTA
Sonce vzide ob 4.30 in zatone ob 19.52. — Dolžina dneva 15.22. — Luna vzide ob 12.17 in zatone ob 23.05.
Jutri, SREDA, 16. julija D. M. KARM.
VREME včeraj: Najvišja temperatura 28,8 stopinje, najnižja 21,3, ob 19. uri 27,3, zračni pritisk 1017,9 pada, brez vetra, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,8 stopinje, vlada 70-odstotna.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. in 14. julija 1975 se je v Trstu rodilo 23 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO:	56-letni Virgilio Del
Bono, 69-letni Carlo Micheli, 78-letni Renato Ratissa, 66-letni Galliano De Giorgi, 90-letni Giuseppe Vusio, 71-letni Francesco Alt, 70-letni Giuseppe Kozman, 79-letna Caterina Gra-ganz por. Pastorelli, 76-letni Giuseppe Braiuca, 81-letna Emilia Millo por. Millo, 81-letna Adalgisa Pellarin vd. Piazza, 73-letni Giovanni Gianolla, 63-letni Romano Kraljič, 87-letna Giaco-mina Lorenzon vd. Brach, 63-Ietna Anna Franceschi, 4 dni star Stefano Fonda, 1 dan stara Laura Bravili in 1 dan star Luca Favaro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Al Cedro (INAM) Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Angelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ui. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel, 228-124; Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	teh 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
HimiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiimmiiiiiiiiiiiiirNiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiHii
DVE SVEŽI GOMILI
■v
V	Stivanu pogreb E. Pelicona
V	Dolini so pokopali Strajna
Konec prejšnjega tedna je smrt na kosa spet neusmiljeno pokosila dve življenji v’’ 'tržaški okolici. Žrtvi krute usodè "sta bili Egidij Pelicon iz Medje vasi in Branko Štrajn iz Doline. Kako sta bila pokojnika priljubljena med vaščani, je pokazala ogromna množica ljudi, ki ju je pospremila na njuni zadnji poti.
Veliko število prijateljev, znancev in soborcev se je v soboto popoldne še zadnjikrat poslovilo od Egidija Pelicona. Pokojnik je bil zelo priljubljen v domačem Križu in v Medji vasi, kjer je stanoval. V časih, kò se je slovenski narod boje/ai za svobodo, je Egidij sledil glasu srca in prijel za orožje ter z neu mornim duhom prebrodil vse naj težje trenutke svetovne vihre. Pred kratkim pa ga je napadla kruta in zahrbtna bolezen, ki ga je, po mesecu neuspešnega zdravljenja v bolnišnici v Tržiču, premagala.
Od pokojnega tovarišča so se med drugim poslovili predstavniki kriške sekcije Vsedržavnega združenja borcev v Italiji - ANPI s praporom in vencem na čelu. Na štivanskem pokopališču je zapel pevski zbor Vesna iz Križa nekaj žalostink, potem pa je Egidijev soborec Gigi Bogateč orisal lik in značaj pokojnika. Egidij sedaj počiva na štivanskem pokopališču v objemu kraške zemlje, za katero se je trdo boril in jo neizmerno liubil.
Sočutje in žalost ob izgubi mladega Branka Strajna je presunila brežanske vasi. Veliko število ljudi zlasti mladine iz Doline in vsega Brega ter bližnjega Krasa je pospremilo pokojnega Branka na domače pokopališče. Za slovo mu je zapel domači pevski zbor «V. Vodnik» medtem ko je župnik Grmek z ganljivimi besedami v cerkvi pozval mladino naj varčuje s svojimi življenji na cesti.
Težko prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje.
PRIMER CAUCINI
Izsledki preiskave: v našem mestu ni bilo političnega vohunstva
Afera o domnevnih primerih politične špionaže, ki jo je pred meseci napihnil misovsiki poslanec de Vidovich, se je razblinila v nič. Preiskovalni sodnik Fermo je namreč predložil razsodbo, v kateri je obtožen samo bivši podčastnik političnega oddelka kvesture, 48-letni Francesco Caucini in še ta samo zaradi finančnih prekrškov: sodnik ga je obtožil, da je z lažnimi imeni podpisal več sto menic za skoro 20 milijonov lir vrednosti in da je v imenu nekega kolega in brez vednosti tega zaprosil za posojilo lastnika finančne družbe «Orfei» Giuseppa Faccija. Caucini pa je bil oproščen «političnih» obtožb izkoriščanja javne službe v osebne namene in izdajanja uradnih tajnosti (zaradi pomanjkanja dokazov) ter podkupovanja (ker dejanja ni za krivil). V slednjih obtožbah je bilo I jedro celotne špekulacije novofaši-1
stičnega poslanca, ki je zatrjeval, da je CJaucirji posredoval vodstvu KD tajne dokumente političnega uT rada kvesture o drugih strankah in da ga je zato takratni upravni tajnik KD Arturo Vigini za to plačeval in podkupoval tudi razne višje funkcionarje kvesture. Funkcionarji so ga zaradi tega že pred časom tožili .zaradi obrekovanja. Preiskovalni sodnik je oprostil Vi-ginija in druge osumljence, ker dejanj niso zakrivili.
Šolske vesti
Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje za sekcije orodnih mehanikov. radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276. Tajništvo bo odprto vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1975 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-1976. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od
10.	do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois» — Trst, Vr-delska cesta 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1975-76 do vključno 25. julija. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «Anton Martin Slomšek» v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da dne 24. julija zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-76 na učiteljišče in priključeni tečaj za otroške vrtnarice. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole
«Simon Gregorčič» v Dolini sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1975-76 do vključno 25. julija. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo vpisovanje za šolsko 1. 1975-76, do petka, 18. t.m., od 9. do 13. ure na sedežih občinskih vrtcev v Zgoniku in Gabrovcu. Obveščamo starše, da morajo v zgoraj omenjenih dneh poskrbeti za vpis tudi tistih otrok, ki so že obiskovali vrtec v šolskem letu 1974-75. Zamudniki se lahko vpišejo najkasneje do 15. septembra. Po tem roku ne bo sprejet več noben otrok v občinski otroški vrtec, šolsko leto 1975-76 se bo začelo 1. septembra 1975.
Gledališča
PtSilVAL OPERETE
V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Z Ranzatovim in Lombardovim delom «Dežela zvončkov» bo v petek prišla na vrsto italijanska opereta, v kateri bodo nastopili Elena Baggiore, Gino Taddei, Piero Nuti, Gianfranco Saletta, Aurora Banfi, Sandro Massi-mini, Adriana Innocenti, Lino Savo-rani, Graziella Porta in Riccardo Peroni. Dirigiral bo F. M. Martini, režija Ruggc-ra Riminija, scene so deio Paola Bregnija, koreograf je Gino Landi, kostumi pa Sebastiana Solda-tija. Orkester in zbor gledališča Verdi.
MIRAMARSKI PARK - LUCI IN ZVO-
KI - Danes počitek.
CIRKUS TISOČ IN ENE NOČI Liane, Nanda in Rinalda ORFEI — Naselje sv. Sergija — Danes predstava ob 21.45. Tel. 827-363. Zadnji dan.
Ariston 21.30 «Frankenstein junior».
Grattacielo 16.00 «La guardia bianca». Ljudmila Saveljeva in Aleksej Batalov. Barvni film.	j
Excelsior 16.00 «La prima volta sull’erba». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Fenice 16.00 «Bonnie and Clyde». Warren Beatty in Faye Dunaway. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «Non guardare in cantina», barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Texas oltre il fiume», barvni film. Igrata Alain Delon in Dean Martin.
Aurora 16:30 «Squadra speciale». Barvni film.
Capitol 16.30 «La svergognata». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Big Boss», kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Amore mio non farmi male». Walter Chiari, Luciano Sai ce. Barvni film. Prepovedano mia dini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Quindici anni l'età della malizia». Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom
Moderno 16.30 «Marco Polo junior» Barvna risanka.
Ideale 16.30 «Joe e	Margherito».	K,
Karradine in Tom Skerritt. Barvni film.
Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic.
Abbazia 16.30 «20.000 leghe sotto i mari». Walt Disney. Igrata: Kirk Douglas in	James	Mason.	Barvni
film.
Astra Zaprto	zaradi	počitnic.
Radio Zaprto	zaradi	počitnic.
Mignon Zaprto zaradi počitnic.
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje deklic v kolonijo v Nabrežini. Za določitev številke otroka naj se starši, ali osebno ali telefonsko 1 (štev. 36275), čimprej zglasijo. Urad bo posloval v Ul. Machia-vejli 2|0|do petka, 18 julija, od 10.30 do 12. ure...
Godba na pihala iz Brega proslavlja 30. obletnico osvoboditve s koncerti, ki jih prireja po vseh vaseh dolinske občine. Jutri, v sredo, bo eden teh koncertov v Dolini na Trgu Padlih za svobodo z začetkom ob 21. uri.
V nedeljo, 20., in v ponedeljek, 21. t.m., bo v Ricmanjih tradicionalna šagra združena s proslavo 30-letnice osvoboditve.
V umetniški galeriji «II Mandrac-cbio» v Miljah razstavlja svoja najnovejša dela slovenski slikar DEME-TRIJ CEJ. Razstava bo odprta vsak dan do 27. julija od 8.30 do 13. in od 14.30 do 20. ure. Ob nedeljah od
11.	do 13. ure.
Drevi ob 18. ml bo v razstavnih prostorih hotela «Ambassador» v Opatiji odprl razstavo svojih del Michele Gianfrancesco, ki bo v Opatiji razstavljal do konca meseca. Slikar, ki služi na obmejnem bloku kot carinski podčastnik in ki sé je doslej že večkrat predstavil v tržaških galerijah in drugod po Italiji, je bil povabljen tudi v Koper, kjer se bo s svojimi deli predstavil še letos.
SPDT priredi 20. julija avtobusni izlet v Bovec, Trento, Vršič z vzponom na Mojstrovko. Vpisovanje v Ul. Geppa — uradi ZSŠDI — v dopoldanskih urah do 15. t.m.
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. • AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici 1. teL 211-489.
+
Zapustil nas je naš dragi
Viktor Gržančič
Pogreb bo danes, 15. julija, ob 10.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo: žena, sin, hči, brata in sestra z družinami.
Katinara, 15. julija 1975
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš preljubi mož, oče, nono in tast
ROMANO KRALJIČ
Pogreb bo danes, 15. julija, ob 16.30 iz bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev.
mrtvašnice glavne
žalujoči: žena, sinova, hčerki t družinami in drugo sorodstvo.
Prebeneg, 15. julija 1975
POLITIČNI «POGREB» ŠKOFA MS GR. SANTINA
V nedeljo, 13. t.m., ob 10. uri je upokojeni, odstranjeni, tržaški škof Santin priredil v stolnici sv. Justa poslovilno mašo v italijanskem jeziku.
Kot povzemamo iz italijanskih dnevnikov, so se maše v stolnici udeležili župan Spaccini, prefekt Di Lorenzo, poslanca Belci (KD) in de Vidovich (MSI) in še drugi odličniki. Iz vsega pisanja je razvidno, da Santin Slovencev niti orne nil ni, župan Spaccini pa je v svojem govoru (vendar ne v imenu občinske uprave, temveč kot občan in član škofijske verske skupnosti -torej zasebno) po pisanju «Il Piccola» dejal, da bi se «odgovorni za javno življenje pogosto izgubili brez luči, ki je prihajala iz besed in dejanj škofa, ki je vedno in v vseh situacijah dal čutiti svojo misel, toda le za navdihovanje in tolažbo tistim, ki so bili zadolženi za direktne odgovornosti». Italijanski dnevnik posebej poudarja tudi, da se je poslovilne maše udeležil ravnatelj zloglasnega iredentističnega dnevnika, iredentističnega Združenja Julijska Benečiia-Dalmacija, ki je prišel nalašč iz Rima in prinesel s seboj prvi izvod Usta, posvečenega škofu Santinu (s kakšno vsebino si ni težko predstavljati).
Ob vsem tem je potrebno, da tudi tokrat napišemo le nekaj besed o tem, kaj je škof Santin počel 5 let v reški in 37 let v tržaško - koprski škofiji in kakšne še vedno opazne sledove je pustil v svojih odnosih s Slovenci in Hrvati ter s svojimi posegi v krajevno in celo v rimsko politiko, da bodo zlasti mlajši bralci vedeli (starejši to dobro vedo) kdo odhaja in hkrati tudi ugotovili, zakaj odhaja.
Že pred prihodom za škofa v Trst ni Santin kot reški škof, kamor je prišel leta 1933, odstranil nobene krivic, ki so jih trpeli slovenski in hrvaški verniki in duhovniki v reški škofiji. Niti italijanski škof iz Poreča ga ni mogel s posebnim pismom leta 1934 prepričati, da je možno preprečevanje raznarodovanja. Rabo slovenščine in hrvaščine je msgr. Santin označil za «zlorabo». Zato so bili slovenski in hrvaški duhovniki njegove škofije prisiljeni že leta 1934 poslal Spomenico z dolgo pritožbo v Rim s prošnjo, da bi Sveta kongregacija suspendirala dekret msgr. Santina glede te «zlo-.rabe». Sledilo je Santinovo kaznovanje enega svojih slovenskih župnikov s prepovedjo maševanja za pet dni samo zato, ker je skupaj z drugimi slovenskimi duhovniki sklenil, da bodo njihove duhovniške konference v slovenščini. Tisti duhovniki so morali ob premestitvi msgr. Santina v Trst nasloviti na njegovega naslednika zopet Spomenico s prošnjo, da odstrani vsaj osem poglavitnih krivic, ki jih je msgr. Santin povzročil ali pa dopuščal.
Po prihodu za tržaškega škofa pa je msgr. Santin takoj omejil slovenske molitve in slovensko petje ter v celoti prepovedal pouk katekizma v slovenščini.
Že v novembru 1938 mu je 56 slovenskih in hrvaških duhovnikov tržaško-koprske škofije zaman predložilo dolgo pritožbo z zahtevo, da svoje zadevne dekrete glede rabe jezika «ustrezno popravi».
Zato se je šla v aprilu naslednjega leta v Rim pritožit posebna delegacija slovanskih duhovnike tržaške in goriške škofije. Izročili so kardinalu, ki je takrat predsedoval zadevni Kongregaciji, posebno Spomenico slovanskih duhovnikov iz nadškofij Gorica in Videm ter škofij Trst - Koper in Poreč - Pulj.
Vse to re je dogajalo pred pad-cem fašizma v juliju 1943. Vendar niti po njegovem padcu msgr. Santin ni spremenil svojega krivičnega odnosa do Slovencev in Hrvatov, temveč ga je ohranil tudi med na-mstično okupacijo. Kljub vsema kar je storil slabega, so msgr. Santinu °b osvoboditvi Trsta in med vsemi 42 dnevi ljudske oblasti izkazali vse spoštovanje njeni predstavniki kakor tudi predstavniki jugoslovanske Ijud-ske armade. Omogočili so mu celo Potovanje v Rim, tako da je dobil dovoljenje za tiskanje svojega tednika «La Vita Nuova» in za organizacijo tradicionalne telovske procesije z govorom pri Sv. Antonu
Novem.
Seveda ni potrebno posebej naštevati smotrov njegovega rimskega o-biska in ostalih njegovih političnih posegov v tedanje politično dogajanje. Zato je velik del javnega mnenja zahteval škofovo odstranitev, saj svojega odnosa do slovenskih vernikov in duhovnikov ni spremenil niti po prevzemu oblasti s strani Zavezniške vojaške uprave. Slovenski in hrvaški duhovniki so se zaradi tega 2. junija 1946 sestali v Trstu in njihove pritožbe je škofu poslal najuglednejši tedanji slovenski duhovnik pok. msgr. dr. Jakob Ukmar pod naslovom «Gravamina deri slavi». Besedilo je objavil v slovenščini in latinščini takrat tudi naš dnevnik.
Msgr. Santin pa je pok msgr. Ukmarju odgovoril s štirikrat daljšim besedilom 19. septembra 1948, ki pa je povzročilo še daljši odgovor slovenskih duhovnikov. (Javnosti je znan doslej samo delni načrt tega odgovora.) Slovenski duhovniki so med drugim škofa obtožili, da je bil — «kot je dokazal javni proces proti Coceaniju in Pagniniju — v intimnih odnosih s tema dvema nacifašistoma «za obrambo ita-lijanstva Trsta».
Naravnost nezaslišan pa je bil škofov spor s pokojnim slovenskim katoliškim duhovnikom in poslancem v rimskem parlamentu Virgilom ščekom. Ta spor se je namreč izrodil v tako škofovo sovraštvo, da je zaradi nekrologa, ki ga je objavil tedanji katoliški tržaški tednik, škof prepovedal njegovemu odgovornemu uredniku, slovenskemu du-hovniku-župniku iz Boljunca, voditi, urejevati in pisati v tednik, kar je pomenilo praktično, da je škof njegovo izhajanie onemogoči! (16. avgusta 1948).
Od Santinovih nadaljnjih, ob njegovem odhodu omembe vrednih, povojnih «podvigov» pa je naša dolžnost spomniti bralce, da je škof leta 1952 vložil tri tožbe: proti našemu dnevniku, proti dnevniku «Corriere di Trieste» in proti slavnemu italijanskemu protifašističnemu zgodovinarju Gaetanu Salveminiju, iz katerega knjige o Mussoliniju smo tedaj objavili za škofa neugodne dokaze o njegovem protislovenskem početju.
Za svojega pravnega zastopnika si je škof izbral uglednega strokovnjaka za proceduralno pravo pok. univ. prof. Carneluttija, vsedržavnega predsednika Katoliške akcije. Za obrambo obtoženih, zbrano gradivo pa je bilo delno objavljeno v knjigi dr. L. Čermelja «Il vescovo Antonio Santin e gli sloveni e croati della diocesi di Fiume e Trieste-Capodistria» leta 1953. Po intenzivnih pripravah z obeh strani pa za-
radi amnestije do sodne razprave ni prišlo. Toda arhiv Primorskega dnevnika hrani izredno obširno gradivo, ki bo verjetno političnim zgo dovinarjem nekoč utegnilo služiti za podrobno osvetlitev raznarodovalnega delovanja tega nacionalističnega škofa.
V letih 1953 in pozneje so sledili Santinovi spori z raznimi slovenskimi duhovniki, toda med najbolj obsodbe vredne številne politične posege msgr. Santina pa spadata v prvi vrsti dva:
Leta 1961 je škof prepovedal blagoslovitev novega slovenskega Kulturnega doma v Trstu v til. Petronio 4 kljub formalni prošnji in nato še osebnemu obisku predsednika začasnega upravnega odbora dr. F. Tončiča.
Leta 1965 pa se je v svojem italijanskem tedenskem glasilu škof odločno uprl izvolitvi slovenskega socialističnega občinskega odbornika Dušana Hreščaka v tržaški občinski odbor ter se tako pridružil desničarski protislovenski gonji Lege Nazionale in neofašistične MSI.
Sledili so škofovi javni politični posegi v podporo iredentistično - re-vanšističnih zahtev proti stalnosti dela meje z Jugoslavijo z zahtevami, ki jih je skupaj z nacionalističnim tržaškim italijanskim dnevnikom vodil predsednik desničarske organizacije istrskih optantov, ki je bil tudi predsednik škofove Katoliške akcije. A vodilni propagator revizije meje je postal takrat v škofovem tedenskem glasilu tržaški desničarski demokristjanski poslanec Bologna.
Tudi v naslednjih letih je moč zabeležiti še marsikatero protislovensko škofovo diskriminacijo, ki pa je dosegla višek med letošnjimi komemorativnimi molitvami v Rižarni ob prisotnosti poglavarja italijanske države, ko škof ni uslišal prošnje slovenskih vernikov, da bi molil tudi v jeziku ogromne večine v Rižarni sežganih protifašističnih žrtev. Namesto tega pa lahko ugotovimo, da škof niti ob slovesu ni imel za umestno maševati v slovenščini tudi v stolnici sv. Justa v središču mesta, ampak je napovedal mašo v predmestni cerkvi v Rojanu.
Politična presoja škofovega slovesa pa je lahko samo v ugotovitvi, da gre za konec njegove podpore reakcionarnim silam v naših krajih pred in po vojni in za začetek konca zadnje faze iredentistično - revan-šistične protislovenske, protijugoslovanske in protiljudske politike sploh. Skratka: gre za politični pogreb nacionalističnega škofa in njegove politike (česar tudi slavospevi italijanskega dnevnika in nekaterih predstavnikov ne morejo prekriti).
iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiuminiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii
USPEH 14. RAZSTAVE VIN V NABREŽINI
BOGATA IZBIRA PRISTNE BELE IN ČRNE KAPLJICE
Praznik je privabil mnogo obiskovalcev - Veliko zanimanje za tradicionalno tombolo
Ivan Terčon iz Mavhinj 42 je letošnji najboljši vinogradnik nabre-žinske občine. Tako je določila k> misija, ki je ocenjevala razstavljena vina na 14. razstavi in pokušnji vin v Nabrežini. Terčon je namreč zasedel prvo mesto za najboljše črno vino in tretje mesto v konkurenci belih vin.
K uspehu letošnje občinske raz stave in pokušnje vin v Nabrežini je botrovalo sončno in toplo vreme. Tradicionalni praznik je privabu v petek, soboto in v nedeljo v večernih urah na nabrežinski trg ie po število obiskovalcev, ki so se lahko odžejali in okrepčali ob dooro založenih kioskih. Na letošnji sagri je razstavljalo 18 domačih vinogradnikov 12 vzorcev belega in 12 vzorcev črnega vina. Tak Šink iz bor pristne kapljice je prav golo-vo povzročil preglavice marsikateremu obiskovalcu. Prav tako je imela težko nalogo komisija, ki je v nedeljo dopoldne ocenila pridelke.
ki so ga v glavnem uvažali iz Alži-ra in Maroka. Ostale sestavine pa so bile, kot rečeno, glicerin, sladkor, alkohol in razne druge kisline. Med drugim so ugotovili, da so samo v lanskem letu raztovorili z ladij - tankerjev 4.800.000 litrov vode.
VODO SO DOVAŽALI CELO S TANKERJI
V koprski luki odkrili primer ponarejevanja vina
Aretirana dva funkcionarja italijanskega podjetja, ki je v luki najelo prostorno skladišče
V koprskem pristanišču so včeraj odkrili večji primer ponarejanja vi-na. Neko italijansko podjetje, ki je najelo večje skladišče v koprskem Pristanišču, je namreč dalj časa izražalo v Italijo velike količine vina, m je bilo, kot kaže, označeno z do-roljenjem trgovinske zbornice Slo-venije, kot «kakovostno vino».
Da to vino dejansko ni bilo tako Kakovostno, kot bi nemara lahko kdo "USUI, so včeraj nepričakovano odkrili cariniki koprskega pristanišča,
Potem ko so podrobno preiskali skla-dišče italijanskega podjetja. Njiho-ro pozornost je namreč pritegnil prihod številnih ladij - tankerjev polom vode. To se je zdelo koprski carmi sumljivo in se je zato odločila za preiskavo, ki je privedla do odkritja 200 tisoč litrov ponarejenega yma ter do aretacije dveh oseb, ka-erih imen še niso sporočili javnosti. v omenjenem skladišču so vino ponarejali v glavnem z glicerinom, kar namreč opravičuje prisotnost velikega števila ladij z vodnim tovorom, a ravnanje glicerinom so kot zna-a potrebne velike količine vode.
«Kakovostno» vino so torej izdelovale iz manjšega dela pravega vina.
Umrl je
Viktor Grizančič
Po hudi bolezni je umrl Viktor Grizančič, roj. 4.2.1913 na Kolon-kovcu. Pred dvema letoma je stopil v zasluženi pokoj, pa mu ni bilo dano. da bi ga užival, ker se ga je lotila bolezen. Pokojni Viktor, ki je nekaj let delal tudi pri našem založniškem podjetju, je izhajal iz znane slovenske družine, ki je precej prispevala v narodnoosvobodilni vojni. Tako je bil Viktor najprej kurir, potem pa je odšel, kot že prej njegov brat Pepi, v partizane in je bil dodeljen tehniki «Morje 044», ki je najprej delovala pri Domju, potem pa pri Socerbu. Svojcem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
Ob koncu pa je le naznanila imena najboljših vinogradnikov: med be limi vini je zasedel prvo mesto Jožef Pahor iz Cerovelj 16, drugo mesto je pripadlo Mirku Košuti iz Križa 19, tretji pa je bil Ivan Terčon iz Mavhinj 42. V .konkurenci črnih vin je bil prvi Ivan Terčon iz Mavhinj 42, na drugo mesto se jt uvrstil Avgust Caharija iz Nabrežine 62, tretje mesto pa je zasedal Stanko Caharija iz Nabrežine 63.
Ocenjevalno komisijo so sestavljali dr. Bruno Millo, dr. Ivan Baša, Ro bert Maks, Giuseppe Bonnino, Maks Hrobat, Alojz Debeliš in Darko Starc.
Občinska uprava, ki je priredi'a razstavo vin, je poskrbela tudi za bogat kulturni in zabavni prog am. V nedeljo popoldne je nastopila na brežinska godba, tej je sledila razglasitev rezultatov. Veliko po zornost so posvetili obiskovalci tudi tradicionalni tomboli, ki je z bogatimi nagradami osrečila dobitnike.
Zvečer se je mlado in staro zavrtelo ob zvokih narodnozabavnega ansambla «Kras». Ples se je zavie kel pozno v noč, kar skupaj z nad 50 hi prodanega vina priča o popolnem uspehu nabrežinskega praznika.
MNENJE ČLANOV SEKCIJE PSI V STANDREZU
Socialistična stranka mora sedaj ostati v opoziciji v goriškem občinskem svetu
Pokrajinsko vodstvo KRI pozitivno ocenjuje potek pogajanj zet nove večine v občinah - PSD! dokončno proti sodelovanju z levico
OD ČETRTKA DO SOBOTE
Jazz, rock in pop glasba na tridnevnem mitingu
Ciklus poletnih prireditev na Gradu sv. Justa se pričenja s tridnevnim mednarodnim mitingom rock, pop in jazz glasbe. V treh večerih, od četrtka, 17. t. m. do sobote (19. t. m.), se bodo tržaškemu občinstvu predstavili ansambli iz Jugoslavije, Švedske, Združenih držav in Italije ter dva znana italijanska pevca. Prireditve se bodo pričele ob 21. uri, vstopnina pa bo 2000 lir, ne glede na sedež. Na razpolago bo tudi izkaznica za vse tri večere, ki bo stala 4.500 lir.
Miting, ki je prvi te vrste pri nas, se bo pričel kot rečeno v četrtek, ko bodo nastopili za jazz ansambel «Perigeo», za rock ansambel «Arca» in za pop ljubljanska skupina «Jutro».
V petek bodo prišli na vrsto ansambel «Premiata Forneria Marconi», Battiato in švedska skupina «Swethearts», ki izvaja jazz.
Zadnji večer je najkvalitetnejši, saj bo nastopil nič manj kot Antonello Venditti, poleg njega pa bosta igrali še skupini «Ibis» (nekoč «New Trolls») ter «Where We Are», ki prihaja iz ZDA in ki izvaja dokaj dober jazz.
Letos ni počitnic za politike. Dan za dnem so na vrsti sestanki tako znotraj strank kot med zastopniki teh strank. V ospredju razprav so občinske uprave in iskanje rešitve za sestavo večin, ki bodo te občine upravljale. Ponekod prihaja tudi do težav osebnega značaja in zato so tudi v nekaterih manjših občinah zakasnili s sklicanjem občinskega sveta.
V	štandrežu so se prejšnji večer sestali člani tamkajšnje sekcije socialistične stranke. Na sestanku so člani PSI bili mnenja, da je sedanji politični moment tak, da mora ostati socialistična stranka, v goričkem in tudi v pokrajinskem svetu v opoziciji, ker ni mogoče sodelovati z demokristjani in socialdemokrati. Slednji dve stranki se zavzemata za take rešitve, ki bi škodovale štandreški skupnosti in njihovo delo ne prinaša koristi niti slovenski manjšini niti delavskemu razredu.
Sestanek PSI v štandrežu je vodil tajnik sekcije dr. Vladimir Nanut, ki je bil na volitvah 15. junija tudi izvoljen za občinskega svetovalca. Prisotni so bili tudi pokrajinski svetovalec Štefan Bukovec, občinska svetovalca Marko Waltritsch in Peter Sanzin, predsednik rajonske konzulte Danilo Nanut, ki so s številnimi domačini posegli v živahno diskusijo.
V	analizi volilnega rezultata je bil poudarjen napredek socialističnih glasov v štandrežu, ki se kaže veliko več v rezultatu občinskih volitev. Temu je pripomogla živahna organizacija sekcije in tudi aktivno pristopanje mladih. Poudarjeno je bilo tudi, da je štandreški socialistični kandidat Vladimir Nanut dobil med vsemi tremi izvoljenimi štandreškimi svetovalci največ preferenčnih glasov. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da ima v Štandrežu kr-ščanskodemokratska stranka največ glasov. Krivdo za to je treba pripisati v veliki meri Slovenski demokratski zvezi, ki je od volitev do volitev izmenično vabila volivce lipove vejice, da glasujejo za krščansko demokracijo. Številni slovenski volivci so se zaradi tega dokončno odločili za krščansko demokracijo. Tako mišljenje bo treba postopoma odstraniti.
Na sestanku je bilo tudi precej govora o dosedanjem uspešnem delovanju rajonske konzulte. V diskusijo je prišla tudi politika, ki jo bodo v občinskem svetu zagovarjali socialistični občinski svetovalci. Poleg tega so se prisotni dotaknili vprašanj infrastruktur, regulacijskega načrta, letališča in drugih vprašanj, ki zanimajo štandreško skupnost.
Sestal se je tudi izvršni odbor goriške federacije Komunistične partije Italije. Tu so ocenili politične perspektive v krajevnih upravah ter izrazili zadovoljstvo, ker ugodno napredujejo pogovori med demokratičnimi silami v Tržiču, Gradišču in Krminu, kjer so možne, tako menijo komunisti, sestave večine med KPI, PSI in PSDI. Predstavniki teh strank je rečeno v komunikeju KPI, so se namreč samostojno opredelili za sodelovanje v teh občinskih svetih.
Pokrajinsko vodstvo KPI sodi, da so rezultati volitev dokončno pokopali levosredinsko koalicijo in o-mogočili nov način vladanja z neposrednim soočanjem demokratičnih sil na podlagi njihovega neposrednega prispevka. Stranka je nadalje mnenja, da je potrebno prisluhniti potrebam, ki so jih volivpi s svojim glasom nakazali na volitvah, ter odstranjevati resna vprašanja, ki se pojavljajo v našem gospodarskem in družbenem življenju, in med vsemi najprej zagotoviti zaposlitev, zvišati proizvodnjo v industriji, omogočiti Gorici izvajanje njene vloge ter izboljšati razmere v tržiški ladjedelnici. Pokrajinski izvršni odbor je nadalje pooblastil svoje predstavnike, da se v tem smislp vključijo v prizadevanja, da čimprej skličejo
nasprotja med pokrajinskim odborom PSDI in socialdemokratskimi organizacijami v Tržiču. Tu se sestane v petek zvečer občinski svet in do takrat bodo morali socialdemokrati reči svojo zadnjo besedo.
Podoben položaj je v Krminu. Dosedanji župan lacuz je sklical, na zahtevo socialističnih in komunističnih svetovalcev, občinski svet na prvo sejo v soboto. Tu bo za župana izvoljen socialist Giambattista Zar, v odboru bodo komunisti in socialisti. Verjetno bo v odbor vstopil tudi zdravnik Leonardi, ki je bil kot neodvisen izvoljen na listi socialdemokratske stranke. PS Dl ima v Krminu enega samega svetovalca.
V soboto zvečer se je sestal pokrajinski - odbor demokristjanske stranke. Tajnik Leardi je potrdil svojo ostavko, ker ni soglasja med raznimi strujami in skupinami v stranki. Razprava je bila dolga in vse kaže, da bodo novega tajnika izvolili prihodnjo soboto. Za bodočega tajnika nekateri predlagajo sen. Martino, drugi pa Longa iz Tržiča. Oba sta morotejca.
še preostale občinske svete in pokrajinski svet.
Vzdušje v drugih političnih strankah ni med najbolj jasnimi.; Pokrajinski odbor socialdemokratske stranke se je prejšnji večer sestal v Gradežu. Po preučitvi položaja na Goriškem so ugotovili, tako je rečeno v tiskovnem poročilu, da so imeli priliko, na sestankih s KPI in s PSI, dobiti vpogled v programe, ki jih predlagajo levičarske stranke za upravljanje občin in pokrajine.
Po tej analizi so prišli do spoznanja, da socialdemokrati ne morejo sodelovati v «frontističnih odborih» in da zaradi tega PSDI odklanja vsakršno sodelovanje s komunisti.
PSDI ne bo dovolila svojim pristašem niti zunanje podpore takim levičarskim odborom.
Do tu poročilo pokrajinskega odbora PSDI. V periferiji pa se Stvari dugače razvijajo. V Tržiču so v soboto komunisti, socialisti in socialdemokrati izdali skupno poročilo o dosegu sporazuma za upravljanje občine. Socialdemokrati bodo sporazum proučili v treh sekcijah na področju Tržiča, ki se bodo sestale ta teden. Prihaja torej do ostrega
Fašistične barabe pomazale spomenik padlim v Dolu
Pri čelnem trčenju se je ponesi e-čilo 5 oseb, avtomobila pa sta utrpela veiiko škodo, tako da so mo rali poklicati gasilce, da so vozili odstranili. Vzroki nesreče še niso znani.
V	prvem avtomobilu, nsu prinz. so se vozile 4 osebe, in sicer 68 letni Girolamo Visintin iz šlovren ca ob Soči, ki je trenutno zaposlen v Argentini, njegovi sestri Or landa in Erminia ter 64-letni Giuseppe Medeot prav tako iz Šlovren-ca ob Soči. Najhujše poškodbe je utrpel Girolamo Visintin, katerega so v krminski bolnišnici sprejcii zaradi hudega možganskega pretresa in drugih poškodb. Ostale tr' o-sebe pa so dobile lažje poškodoe io se bodo v bolnišnici zdravile nekaj dni.
V	drugem avtomobilu sta se vo žila 19-letni Sergio Gariup iz Muš ki je ostal pri nesreči nepošKoaa van, ter 18-letni Claudio Kocina iz San Roca di Luzinis, katerega so v bolnišnici zaradi možganskega pretresa pridržali na zdravljenju.
Mladeniča iz Gorice, 19-letni Lu ciò Di Dionisio iz Ulice San Gabriele 19, ter 18-letni Giuseppe Grame
VESTI IZ BOLNIŠNICE
Več prometnih nesreč na goričkih cestah
Pri čelnem trčenju se je v Krminu ponesrečilo pet oseb - Standrežec se je zaletel z avtomobilom
Huda prometna nesreča se je pii-jgna s Tržaške ceste 74, sta se po-petila v nedeljo zvečer v Krminu. | nesrečila v nedeljo popoldne v Ločna cesti, ki pelje proti Bracanu i niku. V goriški bolnišnici, kamor ------------------------- so ju Sprejeiit se bosta zdravila nekaj dni zaradi lažjih poškodb.
Tudi na cesti, ki iz Tržiča pelje v Gradež, je prišlo do čelnega trče nja med videmskim in tržaškim avtomobilom. V prvem se je vozil 21-letni Italo Marcatti iz Porpetta, v tržaškem avtomobilu se je vozila 55-letna Onorina Marin por. Ogri-zovič, ki se je pri nesreči poškodovala.
V	Ulici Duca D’Aosta sta trčila avtomobil, ki ga je šofiral 24 letni univerzitetni študent Claudio Dalli iz Ulice Puccini 35, in motor, na katerem se je peljal 18-letni uradnik Adriano Plazzotta iz Ulice Cam-pagnuzza 19. Slednjega so v goriški bolnišnici zaradi poškodbe na desni nogi sprejeli za 10 dni na zdravljenje.
V	nedeljo zvečer se je v Ulisi De Gasperi pripetila nesreča 26-letnemu Robertu Leonu iz štandre-ža, Mihaelova ulica 244. Iz podatkov, ki nam jih je posredovalo poveljstvo cestne policije, smo izvedeli, da je Leon, da ne bi trčil v prednji avtomobil, ki ga je šofiral 60-letni Onirato Blasevi iz Ulice Garzarolli, zavozil na levo in se zaletel v betonsko pregrado.
Običajni fašistični neznanci so v noči od nedelje na ponedeljek z rdečo barvo pomazali spomenik padlim partizanom, ki ga domačini s prostovoljnim delom gradijo v Dolu, ob državni cesti Gorica -Trst. Neznani zlikovci so v italijanščini napisali «Basta monumenti». Hoteli so s tem izliti ves svoj strup na partizanski spomenik, ki ga hočejo Doljani posvetiti svojim ljudem, ki. so padli z orožjem v rokah ali pa umrli v nacifašističnih taboriščih.
Tako podlo dejanje obsojamo! Obsojamo ga, ker ni prvo, ker so fašistični zlikovci pred nekaj leti z odkritimi fašističnimi in protislovenskimi gesli pomazali spomenik v Sovodnjah, ker se je nekaj podobnega zgodilo tudi v več krajih na Tržaškem. Vse v zadnjih letih.
Spomenik v Dolu bode fašiste v oči iz dveh razlogov. Prvič ker je postavljen ob glavni cesti, po kateri se vozi vsak dan na stotine avtomobilov in drugič, , ker bo velik. Vsakdo ga bo videl, vsakdo bo
izvedel, da bivajo tu Slovenci in da so se slovenski domačini borili proti fašizmu za svobodo in enakopravnost.
Poleg tega pa fašiste bode zavednost naših ljudi, ki vsepovsod postavljajo take spomenike. Poleg o-nega v Dolu je v gradnji tudi spomenik v Podgori, v teku so priprave za podobno akcijo v Štandrežu. Vse to ostanke tukajšnjega fašizma tako jezi. da se ponoči, na skrivaj, spravijo z barvo nad spomenike.
Začasni urad ANPI prenehal z delovanjem
Vsedržavna združenje partizanov Italije ANPI javlja, da se je zaključilo zbiranje podatkov za vložitev prošenj za priznanje parti-zanščine. V začasnem goriškem u-radu, ki je bil nameščen v pisarni delavske zbornice, so zbrali »recej podatkov in prošenj. Urad je bil sedaj zaprt.

Prejšnji teden so proslavili «li-kof» na gradbišču otroškega vrtca, ki ga občinska uprava gradi v Štandrežu Gradbeno podjetje ■ je namreč zaključilo tretjo fazo del ter se sedaj loteva notranje ureditve poslopja, zlasti pa nameščanja na peljav. Poslopje je sestavljeno iz
dveh trakov, spredaj bo vhod stanovanje hišnika (na sliki) ob strani pa so nameščene učilnice. Skoraj nemogoče je verjeti, da bo poslopje nared do prihodnjega šolskega leta, pač pa Starsi pričaku jejo, da bi ga odprli vsaj do konca tega leta. Odkar je stara zgradba
v pogorela, se slovenski otroški vrtec stiska v neprikladnih prostorih Po istem načrtu, ki sta ga izdelala inženirja Baresi in Graziato, gradijo enak vrtev tudi v novem naselju Sv. Ane in v bližini bolnišnice Fatebenefratelli. Dva takšna vrtca so pred 15 leti zgradili tudi v Mušu
Protimilitaristična razstava ni bila dovoljena
V soboto proti večeru so mladi protimilitaristi priredili na ploščadi pred Ljudskim vrtom razstavo, ki je naperjena proti militarizmu. Razstavo so odprli kljub temu, da jim ni dal goriški župan De Simone za to dovoljenja. Kake pol ure po odprtju so prišli na kraj policisti in ukazali mladeničem, naj odstranijo panoje. Ti so to tudi napravil, šli v sprevodu po Korzu in ostro protestirali proti goriškemu županu.
Podatki o površini javnih lokalov
Občinska zastopnika, en mestni redar in en občinski uradnik, o-biskujeta te dni vse javne lokale in gostišča na področju goriške občine. Naloženo jima je zbrati podatke o površini, ki je uporabljena v gostilniške namene. Zbiranje teh podatkov je naročil pristojni urad na občini. Tu morajo namreč sestaviti jiodroben načrt o številu in zmogljivosti javnih lokalov na področju občine. Vseh javnih lokalov je približno dvesto.
Natečaj za slovenske učitelje bo 15. septembra
Pismena naloga za udeležence natečaja za stalne učitelje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom bo 15. septembra letos. To je odločil šolskih skrbnik dr. Camillo Imbriani in poslal ustrezno okrožnico vsem zainteresiranim uradom. Izpit se bo pričel ob 8. uri v učilnici štev. 7, v prvem nadstropju tehničnega zavoda «Fermi» v Ulici Diaz 20 v Gorici.
Istega dne bo v istem šolskem poslopju tudi pismena naloga za u-deležence natečaja za učitelje, ki bodo poučevali na italijanskih o-snovnih šolah.
Umrla je Olga Velušček
V Srpenici na Bovškem, kjer je bila z možem na dopustu, je umrla v 79. letu starosti Olga Velušček iz Gorice. Dolgo let je bolehala. Bila je žena Karla Veluščka, dolgoletna kurirja Primorskega dnevnika v Gorici, ki .je z ženo užival zaslu ženi pokoj.	/
Našemu dragemu Karlotu in vsem sorodnikom izreka Primorski dnev nik svoje globoko sožalje.
Jutri zvečer koncert ameriških študentov
V Ljudskem vrtu v Gorici bodi jutri zvečer, ob 20.30, nastopili s koncertom črnskih spiritualov in a-meriških ljudskih pesmi, ameriški študentje, ki so na turneji po Italiji, v okviru akcije «Project Italy». Študentje potujejo po naši držam in imajo vsak večer nastope, za katere ne zahtevajo plačila. Po goriškem nastopu bodo peli v petek v. šta-rancanu in v soboto v Tržiču.
Urediti okolico spomenika v Podgori
V Podgori se nadaljujejo s pospešenim tempom dela na gradbišču partizanskega spomenika, ki ga bodo odkrili konec septembra. Pripravljalnemu odboru je svojo solidarnost izjavil predsednik deželne vlade odv. Comelh, ki bo poslal svoj prispevek v sklad za gradnjo spomenika in bo tudi sam prisoten na otvoritvi.
Na prošnjo nekaterih domačinov je včeraj socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch poslal goriškemu županu De Simonu pismo v katerem ga sprašuje ali je dal navodila za ureditev okolice spomenika. Letos spomladi, ko so se pri županu zbrali člani odbora za postavitev spomenika je De Simone obljubil, da bo občina pomagala pri 'ureditvi okolice. Doslej del niso začeli, datum otvoritve pa se naglo bliža.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici sporoča. da bo vpisovanje vsak dan do 25. julija, ob 10. do 12. ure. O-benem sporoča, da bo med počitnicami šolska knjižnica odprta vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo slovenskega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici sporoča, da bo vpisovanje vsak dan do 25. julija od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvi gimnazije - liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič» sporočata, da bo vpisovanja vsak dan v dopoldanskih urah do 24. julija.
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici obvešča starše dijakov prvih in drugih razredov, da se bodo začeli v mesecu avgustu pripravljalni tečaji za popravne izpite. Dijaki, ki nameravajo obiskovati tečaje, naj se javijo najkasneje do sobote, 26. julija, na tajništvu šole. kjer dobijo umik teh tečajev.
Na oglasi deski šolskega skrbništva so včeraj objavili prednostno lestvico ter premestitve profesorjev, ki poučujejo na slovenskih šolah.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Impiccalo più in alto». Igrata C. Eastwood in I. Ste-vens. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «E i cannoni tuo-nano ancora». R. Woods. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO Zaprto do 31. julija zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE Zaprto do 28. julija zaradi poletnih počitnic.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «la stangata». Barvni tilm.
PRINCIPE 18.00—22.00 «La peccatrice». Barvni film.
Kora Gorica
SOČA «Melinda», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30
SVOBODA «Prva mirna noč», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Jimmy se približuje mavrici», nemški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 2879
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla salute», Ul. C. Cosuhch, tel. 72480.
Romanje v Meko
Poleg globoke vere mora romar imeli tudi veliko denarja in potrpežljivosti
Romanje v «sveto mesto» Meko je ena bistvenih želja vsakega vernega muslimana. Po Koranu je sicer obvezno samo za tiste, ki imajo denarna sredstva in so tudi telesno sposobni za potovanje, dejansko pa je dotok v Meko zelo velik.
Romanja so dveh vrst. Navadno, ki se lahko opravi kadarkoli, in «al Hadž», katerega je treba opraviti med 8. in 13. dnevom v svetem
12.	luninem mesecu.
Po pravilih Islama mora vsak romar izpolniti pred potjo nekaj obveznosti. Mora biti odrasel, imeti mora dovolj denarja in pred potovanjem poravnati morebitne dolgove. Biti mora prost. Ta pripomba ni odveč, ker so v Saudski Arabiji komaj leta 1962 uradno ukinili suženjstvo, med raznimi plameni pa se še najdejo ostanki te sramote.
Če gredo romarji na pot prežeti z navdušenjem, se z neprijetno stvarnostjo srečajo takoj ob prihodu v Jeddah, mesto ob Rdečem morju. Takoj jih vzamejo v varstvo vodiči «mutauif», ki jim pomagajo urediti vse formalnosti težke saudske birokracije. Množica romarjev lahko te formalnosti zavleče tudi na celih 48 ur. Vodiči so organizirani v združenje in s pomočjo oblasti izvajajo monopol. Če kdo nima že znanega vodiča, mu ga uradno dodeli carina.
Po prestalih birokratskih mukah poberejo vodiči potne liste. Uradno, da bi jih romarji ne izgubili ali da bi ne prišlo do tatvin, v resnici pa da bi ob odhodu izterjali celotni honorar.
Prva neobvezna točka romanja je Medina, ki leži skoraj 500 km severno od Jeddaha. V Medini je pokopan prerok Mohamed in ob grobu morajo verniki izreči 40 molitev. Kdor se groba tudi dotakne, je lahko srečen, saj je gneča okoli njega nepopisna in starejši romarji tvegajo včasih tudi življenje.
Verniki postanejo s tem že na pol zveličani. Slečejo svojo običajno obleko in se ogrnejo z belo haljo. Preden gredo v Meko, se vrnejo v Jeddah. V tem času se ne smejo obriti in se jeziti. Niti komarjev ne smejo pobijati in tudi popraskati se ne smejo, če jih kje srbi. Strogo je prepovedano spolno občevanje. Ker se ti pogoji — predvsem higienski — težko prenašajo do konca romanja, so oblasti izdale uradno dovoljenje, da se verniki predčasno vrnejo k običajnim navadam, za izgubo posvečenih dni pa morajo žrtvovati kravo ali ovco.
V Meki je na dvorišču velike mošeje sveta «kaaba». Romarji morajo okoli nje sedemkrat zatopljeni v molitve pod skrbnim varstvom vodičev. Verniki bi morali ob vsakem krogu poljubiti črni l^amen, v množici tisočev ljudi pa se' to le redkim posreči. Nesmiselno je o-biskati mošejo v nočnih urah, ker je gneča. Na desetine romarjev, največ starih, omaga med tem o-bredom in tako so lani v enem samem dnevu zabeležili kar 45 smrtnih žrtev, večinoma pomendranih ljudi. Za verne muslimane je smrt v Meki največja čast. Po končanem obredu ob «kaabi» spijejo romarji kozarec vode iz svetega studenca Samsam.
K romanju spadata kot važna postavka tudi romanje in molitev ob sončnem zatonu na gori Arafat. Saudska vlada je do podnožja hriba zgradila sedem modernih cest, po katerih vozijo nabito polni avtobusi, tovornjaki in osebni avtomobili. Tudi na Arafatu izgubi življenje na desetine onemoglih romarjev. Na dan romanja na Arafat si večina vernikov zamisli tudi žrtvovanje. Kdor nima denarja za nakup živali, prihrani še s tem, da se mora za «kazen» postiti 10 dni.
Koljejo seveda največ ovce. mesa pa verniki ne smejo jesti. Meso nesrečnih živali razdelijo med reveže, delno pa zagrebejo v pesek. Ovce domačini prodajajo po oderuških cenah. Po mlakah krvi in po mesu se tudi po dan in več gosti množica muh, ki se nato preseli v bližnje romarske tabore, ko buldožerji začenjajo z delom.
Utrujeni in s preštetim denarjem čakajo romarji na odhod. Oblasti jim bodo dale dovoljenje za odhod samo na podlagi potrdila «mutauif a».
Za domačine je romanje turizem. Cene hrane se navpično dvignejo od jutra do večera. Pečena kokoš-velja zjutraj približno 1200 lir, ker prodajalec ve, da romarju še ne kruli v želodcu in se začasno odpove dragi hrani. Zvečer pa, ko je že hudo lačen bo za isto kokoš plačal tudi dvakrat toliko. Vodiču mora vsak romar odšteti od 130 do 200 tisoč lir. Cena obsega pot iz Jeddaha v Medino in Meko, bivanje v Meki v vodičevi hiši (brez prenočišča) in 4-dnevno taborjenje ob hribu Arafat. Romarji pa morajo sami poskrbeti za hrano in tudi za odejo, če je nimajo s seboj. Glede na usluge so cene več kot astronomske.
Hotelska nastanitev je nesmiselna. Redki milijonarji, ki si lahko privoščijo sobo s kopalnico, mora-
IIIIIIIIIIIII111IIIIIIIIII1IIIIIIIIII1IIIIIIIIIII1IIIIIIIIHIIIIII
Revolucija v kitajskih čipkah
PEKING, 14. — Kitajsko ročno delo je zelo znano, začenši s porcelanom, pa preko svile vse do čipk. Slovite so čipke, ki jih izdelujejo klekljarice na južnem Kitajskem. Toda vtem ko so nekoč upoštevale klekljarice stare, klasične ali če hočemo tradicionalne vzorce, slovite soochowske vzorce, so sedaj sklenili, da jih bodo posodobili, prilagodili namreč potrebam sedanje porevolucijske Kitajske. O tem govori agencija «Nova Kitajska», ki pravi, da so tipičen stari motiv dveh ljubkih mačic «posodobili» v dve mački, v belo in črno muco, ki pozorno pazita na kup žita», seveda da bi ne prišle miši ki «načele» kup žita.
jo za eno noč odšteti tudi po 150 tisoč in več. V glavnem so hoteli namenjeni tujim državnim delegacijam, katere gosti saudska vlada. Javnih kopališč ni. Prenočišče zaračuna vodič ločeno po neverjetno visoki ceni. Kdor nima dovolj za «sobo», spi na dvorišču po «zmerni» ceni kakih 50 tisoč lir, seveda ves čas svojega bivanja v Meki.
Domačini se zavedajo svojega nečloveškega odiranja, nimajo pa veliko izbire, ker so 11 mesecev na leto brez dela.
Lani je Meko v svetem mesecu obiskalo približno milijon ljudi, letošnje številke pa so zanesljivo višje.
Islamske države so doslej bolj malo ukrenile za bolj preprosta potovanja svojih romarjev. Največ kar večje države poskrbijo je, da pošljejo v Meko za čas romanja lastno zdravstveno ekipo za najnujnejše primere. Samo Iran je delno zmanjšal vpliv vodičev na svoje romarje s tem, da je sklenil prej določene cene za celotno romanje, ki pa velja še vedno okoli milijon 300 tisoč lir, katere verniki plačajo v Iranu.
Čeprav se verniki vrnejo na svoje domove s slovesnim naslovom «hadži», so v marsičem spremenili svoje poglede	K. B.
Najlepša skulptura iz peska
Najprej so se mali kiparji pomerili s svojimi vrstniki v svojih rojstnih krajih. Tisti, ki so zmagali na teh tekmovanjih, so prišli na «veliko tek movanje» v Beograd, kjer so se po merili za najvišja priznanja. Na beograjskem kopališču «Lido» se je konec junija zbralo kakih 60 učencev iz vse Jugoslavije, ki so imeli na razpolago zelo veliko peska, toda le dve uri časa. V tem času so morali «izklesati» svoj «umotvor». Na sliki Aleksa Mičič pred svojim kipom. Tako si je mladi kipar zamislil svojega junaka
iiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiniiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiainiiiitiiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiliiilllflliliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillfiiiiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiilinin
V PRIČAKOVANJU «ZGODOVINSKEGA SREČANJA» V VESOLJU
V moskovskem bolela «Inturist» zelo funkcionalen tiskovni urad
Kakih 300 tujih časnikarjev ima na razpolago 20 teleksov in še 30
v
studiov v «Ostankinu» - Sef tiskovnega urada je napravil lep vtis
MOSKVA, 14. — Povsem razumljivo je, da vlada v centrih, ki so odgovorni za uspeh «zgodovinskega srečanja» med sovjetsko vesoljsko ladjo «sojuz» in ameriško vesoljsko ladjo «apollo», precejšnja nervoza. Morda nekoliko manj nervoze je opaziti v Moskvi, kjer so se na tolikšni podvig pripravili nekoliko prej, tako da mirno čakajo na določeno uro, vtem ko Američanom nagaja nekoliko vreme. Tako so vsaj poročali s Cape Canaverala.
V Moskvi so ustanovili še poseben urad za tuje časnikarje, urad, ki ga vodi načelnik oddelka za tisk pri sovjetskem ministrstvu za tuje zadeve B. Sofinski. Ta je pred dnevi, pretekh četrtek, sklical tiskovno konferenco, na katero jo povabil vse tuje novinarje, akreditirane v Moskvi. Sestali so se v hotelu «Inturist» in sicer v tretjem nadstropju tega velikega hotela, kjer so uredili tudi «kozmični tiskovn’ center», ki je. kot so se izrazili tuji novinarji, zelo lepo urejen, vsekakor bolj funkcionalen, kot je bil tiskovni urad, ki so ga ustanovili ob lanskoletnem Ni-xonovem obisku v Moskvi. Kaže, da so se Sovjeti dobro naučili, kaj pomeni dobro organiziran tiskovni urad.
Kot smo že rekli, vodi urad sovjetski diplomat Sofinski, ki je napravil na tuje časnikarje iep vtis in to morda z zelo preprosto, a posrečeno potezo. Ker vsi mislijo sedaj le ria veliko srečanje «sojuz-apollo», sta sovjetska kozmonavta Klimuk in Sevastja-nov v ladji «saljut 4» šla v pozabo pa čeprav že poldrugi mesec krožita okoli Zemlje. Ker je prav na dan tiskovne konference v «Inturistu» Klimuk slavil svoj 40. rojstni dan. je Sofinski predlagal navzočim tujim časnikarjem, naj bi «onemu tam gor» poslali čestitke. Njegov predlog so tuji časnikarji, ki se jih je v Moskvi v zvezi z «zgodovinskim srečanjem» zbralo okoli 300, sprejeli z aplavzom.
Vrnimo se v tiskovni urad, v tretje nadstropje «Inturista».
Sofinski je zadnjič rekel časnikarjem, da «čaka vas zelo naporno obdobje' kajti na poskus ’so-juz-apollo’ ne bi smeli gledati kot na neki lahek show, pač pa na zelo zapleten in drag znanstveni poskus». Ob tem je omenil tudi bivšega zahodnonemškega kanclerja Willyja Brandta, ki je dan prej podčrtal, da «15. julij bo zgodovinskega znanstvenega pomena. Hkrati ima ta dan simbolični pomen». Sovjetski diplomat je še dodal, da je «napočila ura, ko se začenja praktično 'kozmični most’ sodelovanja med Moskvo in Washingtonom».
Časnikarji, ki bodo spremljali sovjetsko-ameriški kozmični poskus iz Moskve, imajo na razpolago vse, kar jim je nujno potrebno. V tiskovnem uradu jim je na voljo 20 telex kanalov s tujino in ustrezno število telefonskih kabin. Preko pet kana-
lov pa bo sovjetska agencija TASS stalno dobavljala centru vse novosti o letu. Prostori časnikarskega «štaba» so prepolni televizijskih aparatov za redne in izredne oddaje. Dvakrat na dan pa bodo tudi posebne tiskovne konference, na katerih bodo časnikarjem na voljo specialisti iz samega sovjetskega centra za vodenje poleta, iz centra, ki je v «Zvezdnem mestecu», neposredno blizu Moskve.
Tujim časnikarjem je bilo tudi povedano, da bo vsak dan iz-
šel po dvakrat poseben bilten o poletu, vendar tuji časnikarji vedo, da jim ta bilten ne bo veliko koristil, ker bodo na njem vesti, ki bodo že zastarele, saj bodo oni neposredno povezani s poletom, ali s centrom, tako da bo bilten le za morebitne poznejše potrebe, ne pa za neposreden prenos, za neposredno poročanje. Filiala moskovskega urada pa bo tudi v televizijskem centru «Ostankino», to se pravi v glavnem sedežu moskovske TV, kjer so določili 30 posebnih studiov za tuje re-
porterje, ki bodo neposredno poročali svoji publiki v 30 držav. Med temi državami je na primer tudi Jugoslavija.
Časnikarjem je bilo obljubljeno, da bo 18. julija omogočena tudi neposredna «tiskovna konferenca» s samimi kozmonavti, to se pravi, s sistemom sojuz-apollo. Med časnikarji bodo izbrali štiri ali pet najbolj konkretnih in hkrati najbolj generičnih vprašanj, na katera bodo odgovorili kozmonavti. Ta «tiskovna konferenca» bo trajala 22 minut..
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
«Včeraj
in
danes»
Izbor člankov in razprav Borisa Ziherla iz let 1934-1974
- V prikupni obliki malega formata je pri Državni založbi izšel izbor člankov in razprav znanega marksističnega filozofa in publicista Borisa Ziherla. Po vojni je Ziherl izdal štiri knjige svojih člankov in razprav, veliko se je kot publicist udejstvoval že pred vojno, ko se je po vrnitvi iz zapora vključil v krog, ki se je zbiral okrog tedanje revije Sodobnost. Ob jubileju njegovega dela, saj je prvo tako delo napisal leta 1934 (bil je to uvod za izdajo Plèhanova Osnovni problemi marksizma) je bilo zato primerno, da izide izbor njegovih člankov in razprav v posebni izdaji, ki bo pri roki vsem tistim, ki bi se radi poglobili v idejne probleme marksizma in svojega izobraževanja.
Pričujoča zbirka Ziherlovih razprav in člankov ima dva dela
V	prvem delu gre za izbor člankov, ki so nastali pred letom 1945. Tako je na začetek knjige uvrstil svoj uvod k izdaji Plehanova, medtem ko so ostali sestavki izšli v reviji Sodobnost. Čeprav je Ziherl med vojno veliko pisal, je od takratnih člankov uvrščen v knjigo samo eden z naslovom Za pravilen odnos do naše kulturne dediščine.
Predvsem je takrat pisal bolj o tekočih dogodkih osvobodilnega boja, kolikor je bilo sestavkov teoretične narave pa jih je po vojni izdal najprej v Borbi, nato pa še v knjigi Članki in razprave.
V	razdobju 1945-1960 so izšle štiri knjige Ziherlovih člankov in razprav, zato so iz tega obdobja v tej knjigi priobčeni samo trije spisi, ki so glede na svoj značaj še danes aktualni.
Ostali priobčeni sestavki so iz zadnjega časa. Gre torej, kot je zapisal avtor sam v uvodni besedi, za razprave, ki posredno ali neposredno obravnavajo probleme marksizma ali marksističnega izobraževanja, s tem pa koristijo obrambi teoretičnih in metodoloških temeljev marksizma, brez katerega je nemogoče njegovo razvijanje in ustvarjalno u-porabljanje v pogojih današnjega časa. Posebno velja to še za članke iz zadnjega časa, ki sami dovolj govore, v kakšnih pogojih in potrebah so nastali. Ti članki^ pa pričajo o potrebi današnjega časa za razvijanje in - poglabljanje marksistične misli pa tudi za razreševanje nekaterih problemov marksističnega izobraževanja. Temu namenu naj bi ti sestavki, članki in razprave, tudi pripomogli.
Ob dejstvu, da imamo še vedno razmeroma skromno literaturo marksističnega izobraževanja, veliko tega, kar je napisanega pa se porazgubi po revijah, je izdaja Ziherlovih člankov in razprav potrebno in koristno založniško dejanje.
Nadja Furlan je poskrbela tudi za domiselno obliko in opremo ter z njo pripomogla priročnosti in u-porabnosti izdaje,
SI. Ru.
.......................
Kmetijsko-industrijski kombinat «Beograd» ima «čredo» 21.000 selekcioniranih molznic
BEOGRAD, 14. — V teh dneh je bolj govor o žetvi, o nalivih, ki preprečujejo normalno žetev in ki bodo rezultate kmetovih naporov zmanjšali za 10 morda celo za 20 odstotkov. Zato se morda zdi odveč govoriti o tistem delu kombinata «Beograd», ki je «stalnega značaja», ker bi mogli o tem pisati ob drugi priložnosti. Toda kombinat doživlja prav sedaj enega svojih večjih uspehov, kajti dela pri prvi fazi gradnje največje mlekarne v Evropi krepko napredujejo. Sicer pa začnimo od začetka.
Kmetijsko-industrijski kombinat «Beograd» je časovno eden prvih kombinatov, ki so jih ustanovili v Jugoslaviji. Jedro kombinata je v bližini Beograda, zato nosi posestvo tudi to ime, vendar pa ima razne obrate tudi v drugih predelih Jugoslavije, skratka kar v petih republikah ter v avtonomni pokrajini Vojvodini. Kombinat «Beograd» je veliko podjetje. Zaposluje v celoti 21 tisoč delovnih moči, ki so po novi razdelitvi združeni v 78 osnovnih organizacijah združenega dela.
Kombinat je kmetijskega značaja in v glavnem v lastnih tovarnah predeluje pridelke in proizvodnjo z lastnih posesti in obratov. Da gre zares za veliko stvar, nam dokazuje tudi dejstvo, da kombinat «Beograd» razpolaga z nekaj nad 100 tisoč ha obdelovalnih površin: 70.000 odpade na polja, 3.000 ha odpade na sadovnjake, 1800 ha na vinograde, 9.600 pa na gozdove.
Kombinat ima lepo razvito prehrambno industrijo, pa tudi svojo trgovinsko mrežo in celo gostinstvo. Je to nekakšen pionirski kombinat, ki se ukvarja tudi z znanstvenim delom in ima kar šest specializiranih institutov, v katerih je zaposlenih 650 znanstvenikov in tehnikov. Končno še en podatek splošnega značaja: letošnji skupen dohodek bo znašal, po predvidevanjih, okoli devet milijard ih pol dinarjev, seveda novih.
Toliko o kombinatu kot ' neposrednem lastniku ogromnih obratnih sredstev, zemlje, tovarn, hle-
vov in ostalih proizvodnih zmogljivosti. K temu kombinatu pa moramo prišteti še tako imenovane kooperante. Kar 30 tisoč individualnih, to se pravi zasebnih kmetov je povezanih v 14 osnovnih organizacijah in s kombinatom. Ves njihov pridelek, oziroma pogodbeno vezane količine njihovega pridelka redno odkupuje kombinat.
Ko smo tako ustvarili podobo podjetja, se bomo omejili sedaj na eno samo panogo njegove dejavnosti in sicer živinorejo.
Kmetijsko industrijski kombinat «Beograd» ima «čredo» 21 tisoč krav. Z mlekom svojih krav oskrbuje Beograd, kateremu more dobaviti vsak dan po četrt litra mleka na prebivalca, kar je vsekakor veliko, saj vemo, da ima Beograd nad milijon prebivalcev. Kombinat «Beograd» je pogodbeno vezan z beograjsko mestno upravo, ki mu daje za redno dobavo mleka tudi posebno premijo po 10 starih dinarjev za liter.
Sedanja «čreda» krav je pravzaprav osnova za največji tovrstni obrat v Evropi, ki je v gradnji in ki smo ga omenili v začetku. V vodstvu kombinata računajo, da se bo njihova «čreda» v razmeroma kratkem času povečala za štirikrat, oziroma da bo v njihovih hlevih ob jaslih 85 tisoč krav.
V tem smislu grade sedaj veliko mlekarno, ki bo predelovala milijon litrov mleka na dan.
Zaradi mednarodnih težav v kmetijstvu in celotnem gospodarstvu je tudi kmetijsko industrijski kombinat Beograd imel težave v živinoreji. Kljub temu pa v podjetju niso prav nič kolebali in so nadaljevali s svojim programom, kajti njihovi načrti niso vezani od dne do dne na vsakdanje muhe, ki jih kaže tržišče, pač pa razpolagajo s sredstvi daljnoročnih načrtov in v tem svojstvu deluje tudi posebna selekcijska služba, ki teži za tem, da živinorejo čimbolj «oplemeniti». Poprečna molznost 21 tisoč krav, kolikor jih imajo na posestvu sedaj, znaša 4600 litrov
mleka na leto. Imajo pa posebej izbran «hlev» s 3000 kravami, ki dajo po 5 tisoč litrov mleka na leto, posebno izbrana «elita» 200 molznic pa da že po 6000 litrov mleka na leto. In prav ta količina mleka na leto na vime je končni cilj selekcijske službe in to za najbližjo bodočnost, seveda v okviru običajnih bioloških zakonov.
Seveda služi v tem programu tudi ustrezna selekcija bikov. Podjetje ima svojo opremljevalno postajo, v kateri vsako leto izberejo in testirajo 40 bikov, ki jih povr-žejo najbolj mlečne krave. In od teh 40 mladih bikov izberejo za razplod pet najboljših.
Vzreja junic je naloga drugega obrata. Farma «Donava» se je specializirala za vzrejo plemenskih junic. Na tej farmi je 6.000 junic, za katere skrbi posebna ekipa delavcev, tako da pride na enega delavca od 300 do 350 junic. Delavci so zainteresirani, da vzredijo
najboljše junice, kajti junica, ki pri 16. mesecu starosti še ne postane breja, je že izločena.
Kmetijsko-industrijski kombinat redi črno-belo frizijsko govedo, ki se je zelo lepo prilagodilo na razmere na Balkanu, oziroma v Panonski nižini. Kombinat ima svoje tovarne krme in svoja velika polja ter velikanske silose. Deteljo sejejo na površinah 7 tisoč ha, toda še več sejejo tako imenovane silažne koruze. Na 4500 ha površine prakticirajo tako imenovano dvojno žetev. Po požeti pšenici na naglo sejejo silažno koruzo ali pa tudi peso, ki jo silirajo jeseni. Silažno koruzo sejejo na površini 8 tisoč ha. Prav toliko koruze sejejo za ostalo krmo, kajti doslej smo govorili o velikanski «čredi» mlečnih krav in telic, toda na posesti «Beograd» redijo na leto tudi 140 tisoč svinj, za kar potrebujejo nič manj kot 8 tisoč svinj za razplod.

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neko delo, ki zahteva umetniški smisel, vam bo dobro uspelo. Čustveno vprašanje srečno rešeno.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Naučite se odkrivati dobre strani onih. ki živijo z vami. Prišld bo do družinskih sprememb.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nenadoma boste čutili, da bi bilo potrebno rešiti neko finančno vprašanje. Prijetno srečanje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dokajšnje zadoščenje boste odkrili na trgovinskem področju. Treba bo zavihati rokave. Pismo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopil je trenutek, da sprejmete korenite odločitve. Nekateri prijatelji ne bodo prav iskreni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekdo vas bo podprl v pravem času in tako omogočil uresničitev načrta. V večeru prijetna zabava.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Neko potovanje vas bo privedlo do resnejših in poglobljenih razmišljanj. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dan bo uspešen. Prekosili boste svoje nasprotnike. Udeležite se družinskega načrtovanja;
STRELEC (od 23.11.' do 20.12.) V vašem poslovanju bo prišlo do pravnih zapletljajev. Novo prijateljstvo postaja zanimivo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Da bi se povrnil mir med sodelavce, je potrebna vaša dobra volja. Razumevanje z drago o-sebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če imate v načrtu ustanovitev nekega združenja, morate upoštevati koristi in morebitne škode. Obisk.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spremembe na delovnem področju popolnoma ustrezajo vašim željam in načrtom. Ne bodite vsiljivi.
18.15
19.00
19.15
20.00 20.40
21.50
23.00
20.30
21.00
22.00
23.15
18.55
19.05
19.35
19.45
20.10
20.30
21.00
22.10
23.00
24.00
20.55
21.15
21.30 22.05
23.30
TOREK, 15. JULIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Program za najmlajše: PRINC IN SIROMAK Po romanu Marka Twaina. Drugo nadaljevanje. Film je napravilo praško podjetje Kratky film.
Risani film
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
DNEVNIK
LA BUFERA
Delo Edoarda Calandre je priredil za TV Manlio Scarpelli. Danes je na sporedu drugo nadaljevanje.
Liana dva dolga dni čaka na vrnitev moža Luigija. Samo ob sebi se razume, da je vsa nervozna, kajti iz Racconigija prihajajo čudne vesti. Tam je namreč prišlo do upora. Zato se sama odpravi v Racconigi, da bi se srečala z možem, vendar ga ne najde. Poletje se konča in Liana ter njen oče se vrneta v Turin. Prav tako tudi Massimo Claris, ki so ga med tem poklicali pod orožje in ki se ponudi, da bi Liani pomagal. Od matere dobi seznam upornikov, ki so jih rojalisti postrelili. Z Liano obišče norišnico, kjer naj bi po nekih glasovih bil zaprt njen mož. Toda to ne bo držalo. Zato jim preostane le eno upanje da se je Luigi umaknil v Francijo. V tem pa se francoska vojska pripravlja vdreti v Italijo, da bi zasedla polotok. Ker je Liana prepričana, da je njen mož v čezalpski vojski, se napoti k njej, toda ponovno doživi razočaranje. Neka Francozinja, ki je pravkar prispela iz Pariza, prav tako išče Luigija, iz česar Liana sklepa, da je moža izgubila. LIBRO E MOSCHETTO Oddaja o vplivu fašizma na šolo
V	današnjem, drugem in zaključnem nadaljevanju o tej temi, bo govor o «višji rasi» in o «nadčloveku», ki sta bili dve osnovni temi, ki ju je fašizem izkoriščal v svojih publikacijah za mladino. Prav v teh dneh 1938. leta je izšel «Manifesto della razza», ki naj bi bil postal znanstveno ideološka osnova italijanskega antisemitizma. Pri nas, v Italiji, se pogosto govori o tem, kako so nacisti hoteli iztrebiti Jude. In res so nacisti pomorili na milijone Judov. Toda italijanski fašizem prav tako ni bil kdo ve kako prijateljsko razpoložen nasproti Judom. Marsikateri Jud je izgubil življenje, ker so ga italijanski fašisti prijavili Nemcem. Osnovo za to pa je dalo sovraštvo do Judov, ki ga je vzpodbujal fašizem že dolgo prej. DNEVNIK in Danes v parlamentu ter Vremenska slika
DRUGI KANAL
DNEVNIK Bodočnost vesolja
Prvo nadaljevanje te oddaje je bilo posvečeno temu, kako je človek prišel do prvih osvajanj v vesolju. V nocojšnjem programu pa bo govor o tem, kako se je človek zadnja leta že krepko pognal v vesolje. To, kar je bilo še pred 15 leti nedosegljivo, je danes dejstvo, saj imamo zadnje čase opravka že s podvigi, kakršen je «pioneer 10» ter «viking 1» in «Viking 2», torej s sondami, ki gredo na Mars.
Igre brez meja 1975
Peto srečanje v Mannheimu v Zahodni Nemčiji. Italijo bo tokrat zastopala ekipa iz Bose.
Kolesarske dirke: TOUR DE FRANCE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Obzornik
Na črko, na črko — mladinska oddaja Ikebana: Osnovni pokončni slog
Avtorica Klara Kos nas je v prejšnji oddaji seznanila z nekaterimi osnovami ikebane, ki so značilne za njeno estetsko oblikovanje.
V	današnji oddaji se bomo seznanili z osnovnim pokončnim slogom ikebane. Praktična ponazoritev v sami oddaji nas bo prepričala, da je vse to navsezadnje vendarle povsem preprosto, zlasti še, če si ob tem osnovnem znanju pridobimo tudi nekaj veščine.
Egipt za časa Tutankamona — serijska oddaja Tutankamon je najslavnejši od vseh Egipčanov. Njegova skoraj: nedotaknjena grobnica, polna vseh mogočih znamenitosti, je bila najpoučnejše odkritje egiptologov. Vendar je bilo težko ugotoviti resnična dejstva o njegovem življenju in smrti, živel je v zelo nemirnem času, razburkanem zaradi verskih, političnih in mednarodnih težav.
Da bi lahko odgovorili na vprašanja, kdo sta bila njegova mati in oče ali kako je umrl, je potrebno prav detektivsko delo. V tej — zadnji — epizodi je prikazano življenje Tutankamona. Risanka DNEVNIK
Zadnji meseci druge svetovne vojne — III. del R. M. du Gard: Thibaultovi — 11. nadaljevanje Svetovna vojna kljub vsemu izbruhne. Nekdo je ubil vodjo francoskih socialistov Jauresa, ki je bil Jacquesov zadnji up, da bi preprečil svetovno katastrofo. V Franciji so uvedli splošno mobilizacijo. Jacques izjavlja, da ne bo nikoli vojak in da se bo z vsemi silami boril proti vojni. Sklene, da bo z Jenny odpotoval v Švico. Antoine je kot prepričan Francoz pripravljen sprejeti patriotsko dolžnost in si nadeti vojaško suknjo. POLET SOJUZ-APOLLO DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček DNEVNIK
Gvajana — dokumentarna oddaja IGRE BREZ MEJA
Serijski film: «HOP SINGOVA TEORIJA»
TRST A
7.15,	8.15. 13.15,	14.15, 20.15
Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Pratika: 12.50 Pihala, 13.30 Glasba po željan; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Komorni koncert; 18.55 Jazz, 19.10 Slovenski biografski roman: Mimi Malenšek - Inkvizitor; 19.55 Program za najmlajše: 20.00 šport; 20 35 Rossinijev «Seviljski brivec»; 22.10 Nežno in tiho.
KOPER
7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 9.15 Popevke; 9.30 Prisluhnimo jim, 10.00 Z nami je...; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Parada plošč; 15.15 Ansambel; 16.00 La Vera Romagna; 16.50 Poskočne; 17 45 Orkester «Miramar»; 18 00 Počitniški vrtiljak: 19.00 Izložba hitov; 19.30 Iz priljubljenih oper;
20.30	Pisana glasba; 21.00 Naši popevkarji; 22.15 Poje Bobby Vee;
22.30	Orkester.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15.00	19.00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Nemogoči intervjuji; 11.25 Izbran spored; 12.10 četrti program; 13.20 Landò Buzzanca; 14.05 Neposredna povezava z apollo-sojuz; 15.00 Program za mladino, Ì6.00 Sončnica; 17.05 Komorna in oper-
na glasba; 19.30 Operna glasba;
21.00	Ritmi; 21.30 Neposreden prenos apollo-sojuz.
II. PROGRAM
7.30, 8.30,	13.30, 15.30,	19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.30 Nadaljevanka; 9.50 Plošča za poletje; 10.35 Poletni spored; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Poletne parodije; 14.00 Plošče;
15.00	Stare in nove popevke: 15.40 Glasbeno-govorni spored: 17.30 Posebna reportaža o apollo-sojuz; lij.35 Glasba pod vedrim nebom; 19.55 Plošče; 21.20 Poletne paro dije; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00,
20.00	Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje Runa Olofsson' Ime mi je Gojko; 10.20 Vokalni ansambli; 10.50 Znane melodije; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Za mladi svet;
15.40	Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš gost; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Zvočni portreti; 19.05 V torek na svidenje!; 19.35 Lahke note; 20.40 Lahko noč, otroci!; 21.00 Slov. zemlja v pesmi; 21.30 B. Behan: «Selitev»; 22.45 Zvočne kaskade; 23.20 Glasba v Hamletovem imenu; 00.05 I. Turgenjev: Pesmi v prozi; 00.15 Popevke.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO:	1.	Klobas, 8.
reptil, 11. VOJKO CESAR. 14. O.R.. 16. različen, 17. D.M., 18. sak, 20. J.N., 21. Lea, 22. vol, 24. peki, 26, bok, 27. Ondina, 28. slikar. 29. ara, 30. dama, 33. ram, 34. Stane, 35 da, 36. siten, 38. teta, 39. mere, 41, čiri, 42. Ali, 43. solata, 45. voz, 46. R.J.. 47. ATLETIKA, 49. nc, 50.. Cook, 51. koma.
NAVPIČNO: 1. KROS, 2. O.V., 3. BOR, 4. Ajax, 5. SKZ, 6. reč, 7. esej. 8. Pan, 9. T.R., 10. Lima, 12. olje, 13. cink, 15. ravnatelj, 17. Dekameron, 19. kodrati, 21. lokativ, 23. Liana, 24. Pad, 25. Isa, 26. birič, 31. Adele, 32. Ma-rat, 34. start, 37. nizek, 39. molk, 40. etik, 43. sto, 44. ako, 47. ao, 48. A.M.
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Italijanska levica in Portugalska
Zadnja politična kriza na Portugalskem je verjetno najhujša, kar so jih zabeležili v tej deželi od lanskega 25. aprila, ko so vojaki na nekrvav način zrušili fašistično diktaturo trajajočo skoraj pol stoletja. Po prvih korakih nove vojaško civilne revolucije protislovnih stališč, kolebanjih med radikalnostjo in pluralizmom, je Gibanje oboroženih sil (MFA) na svojem plenarnem zasedanju pripravilo «listino samomora političnih strank» s tem, da so izdelali osnutek o organih «ljudske colasti», ki naj bi bili izraz «istitucio-nalizacije zavezništva med gud-stvom in MFA» na eni strani, na drugi pa dejanska premostitev «razločevanja med političnimi strankami» v duhu «zdravega patriotizma».
Na ta sklep, ki so ga podprli samo komunisti in filokomunistšč-na neodvisna levica MPD-CDE, so najostreje reagirali portugalski socialisti Maria Soaresa in socialni demokrati PPD, skratka dve politični stranki, ki predstavljata v ustavodajni skupščini, na katero so vojaki baje že pozabili, kar 65 odst. glasov.
Pomislekov o zadnjih sklepih vojakov na Portugalskem, ki so dejanski nosilci oblasti, pa tudi o zadržanju portugalskih komunistov Alvara Cunhala, ni manjkalo v italijanskem tisku, ki mu je pa Portugalska predvsem pretveza za «preverjanje» dobre volje domače KPI, oziroma njenega «jamstva» za demokratičnost italijanske poti v socializem.
Da je zaskrbljeni pogled italijanskih komentatorjev uperjen predvsem h KPI dokazuje celo socialistično glasilo «AVANTI», v katerem je najprej ravnatelj lista Gaetano Arfè, nato pa Sam podtajnik PSI Bettino Craxi, naslovil komunistom poziv: «Socializem v naših deželah se lahko u-veljavi preko razvoja in uresničevanja celovite demokracije. Vrednost te izjave (KPI in KP Spačijo) je samo v odnosu do konkretne stvarnosti, za katerega ni izjem, ne v Evropi, ne nikjer drugje. Veljati mora v Rimu in Madridu, v Lizboni in Pragi». Crasi se navezuje predvsem na skupno i-zjavo španskih in italijanskih komunistov, ki sta jo izdelala Berlinguer in Santiago Carillo. V tej izjavi je — 'kot sta komunistična leaderja poudarila na shodu v Livornu — tudi ostra obsodba slabše portugalskih komunistov in predvsem poudarjanje, da je v Evropi mogoč nov, pluralistični revolucionarni model socialistične družbe in da bo prav to prispevek evropske levice svetovnemu revolucionarnemu gibanju.
V svojem članku ugotavlja Craxi, da se na Portugalskem u-veljavlja «težnja vladati proti ljudstvu», kar lahko neizogibno «vodi v smer pustolovščine». Sedanja kriza v Lizboni, po izstopu socialistov iz vlade, poudarja Craxi, je še posebno resna, ker je zelo malo «manevrskega prostora» za njeno rešitev. Soaresovi socialisti so doslej pokazali veliko mero previdnosti, tudi zato, ker so vedno upali na poseg zmernejših struj v MFA. Po sklepu o «so-yjetizaciji» Portugalske in vojaški upravi socialističnega lista «A Republica» pa se je ta manevrski prostor zelo zožil. PSI ponavlja svojo oceno, nadaljuje Craxi, da skuša danes MFA uvesti na Pori tugalskem birokratski in totalitarni režim, podoben onim, ki obstajajo v vzhodni Evropi.
Socialističnemu podtajniku odgo-: varja «UNITA’» v svojem uvodniku sledeče: «Tovariša Arfè in Lraxi nas sprašujeta, ali naše stališče ob portugalskih dogodkih yelja povsod, torej tudi v Lizboni in Pragi. Naša izjava o nerazdruž-Ijivosti demokracije in socializma je načelnega značaja. Nikoli se nismo obotavljali, v luči te izja-ve. poudarjati naše stališče tudi spričo dramatičnih dogodkov, za-m jih tudi jasno in odločno ponavljamo te dni. Vsako politično silo je treba soditi po tem, kar govori in dela, in po tem, kako njene ideje in izjave pridejo do °draza v politični stvarnosti.»
Milanski dnevnik «IL CORRIE-rtE DELLA SERA» objavlja ko-rnentar Luigija Bianchija, ki ugo-tavlja, da je morda naključje, naorda pa tudi ne, da so istega dne zapustili Soaresovi socialisti Portugalsko vlado, v Livornu pa so španski in italijanski komunisti obrazložili skupno politično platfor-mo, ki so s tezo o «demokratični Poti v socializem» dokazali, da vlada v evropskem komunističnem gibanju močno nasprotje. Na eni strani portugalska in francoska KP, s katero je ostro polemi-ziral Pajetta v «Rinasciti» na dru-gi strani pa «summa» Enrica Ber-Wguerja in Santiaga Carilla. Oba eaderja, ko sta poudarila pomen sesplošne svobode tiska, kulture, C*6’ izražanja in obstoja politič-n*h strank, sta svoji izjavi dodala Premiso, v kateri je rečeno — trdi «IL CORRIERE DELLA SERA» -da «ne gre za taktično, temveč za strateško linijo, ki izhaja iz razmišljanja o dosedanjih izkušnjah revolucionarnega gibanja in zgodovinskih pogojih, v katerih danes deluje». Sam Santiago Ca-riilo — ugotavlja «IL CORRIERE DELLA SERA» — je v nekem svojem razgovoru pojasnil, da je «sovjetski model» predstavljal v preteklosti «velik napredek» za Evropo, danes pa je samo «ovira».
Na polemični zapis Arfèja v listu «AVANTI» se sklicuje tudi uvodnik turinske «LA STAMPA», ki ugotavlja, da je res, da KPI
obsoja Cunhala, toda «ideološka zaverovanost in politično samo-oblastje, enaka v Moskvi in Pragi, kot tudi v Lizboni, so sad istega drevesa». V ta okvir postavlja turinska «LA STAMPA» tudi KPI in se sprašuje, ali to ne jemlje «verodostojnosti» Ber-linguerjevi «novi poti».
Odgovor turinske «LA STAMPA» je lakoničen, ko trdi, da je v italijanskem političnem okviru treba zoperstaviti KPI «sklop sil, ki so nedvomno demokratične», na evropski ravni pa večjo «iniciativnost in zgodovinske fantazije, ki je žal zelo šibka».
Milanski «IL GIORNO» se sprašuje, kaj ostaja — na Portugalskem — od ustavodajne skupščine, potem ko je MFA sklenil izvesti, na lastno pest, korenito reformo oblasti na bazi, tja do «ljudske skupščine». Najprej so vojaki, ki niso zaupali lastnemu ljudstvu, pred volitvami izdelali shemo ustave in zahtevali, naj se politične stranke svečano, s podpisom, obvežejo, da bodo to shemo spoštovali. V tej shemi je bilo rečeno, da bodo vojaki ohranili oblast 3 do 5 let, nato pa jo prepustili novim demokratičnim organom oblasti. S sklepom, ki dejansko postavlja na glavo prejšnja jamstva o pluralistični družbi, postavlja MFA resne probleme NATO in EGS, saj je razumljivo, da bo, če bodo pri tem vztrajali, morala NATO pregledati svojo politiko, medtem ko se bodo odnosi z evropsko gospodarsko skupnostjo dramatično poslabšali.
Oster je v svojem komentarju milanski list «IL GIORNALE NUOVO», v katerem Mario Cervi primerja obotavljanje portugalske vojske in struj, ki se v njej sicer javno ne odražajo, vendar vplivajo na njene sklepe, «naserizmu» ali izkušnji perujske vojske, s pripombo, da je vsem tem gibanjem skupna mržnja do svobode, v najboljšem primeru pa ravnodušje.
Značilno je tudi, za podobna vojaška gibanja, da mrzijo vse politične stranke, tudi komuniste. Zato so nameni tistih, ki zagovarjajo tako imenovane «neposredno demokracijo» težko spreiem-Ijivi celo za Aivara Cunhala. Toda komunistom na Portugalskem gre za to, da bi ne porušili mostu, ki jih veže na vojsko. Kako so reagirali na sklep socialistov, da izstopijo iz vlade? Tako. da so organizirali množično manifestacijo podpore MFA. KPP hoče ostati vezana «z jeklenim paktom» na gibanje oboroženih sil, kateremu daje ideološko kritje in redpo^o množičnih organizacij, ki jih usmerja in vodi.
Seveda, nadaljuje «IL GIORNALE NUOVO», so to dogodki na Portugalskem in italijanski volilci, ki bo 15. junija dali svoj glas KPI, trdijo, da jih to ne briga. Bo že res, polemizira Cervi, vendar kdo nam jamči, da se za hrbtom Berlinguerja in Amendole ne pojavi tudi italijanski Cunhal?
Na «portugalsko struno» je, razumljivo, ubran ves demokrščanski «IL POPOLO». To tudi ne čudi, če pomislimo, da je to bila ena izmed glavnih tem zadnje volilne kampanje KD in njenega tajnika Fanfa-nija.
«IL POPOLO» v uvodniku z naslovom «Portugalska pot v komunizem» citira glasilo italijanske skrajno levičarske stranke PDUP «IL MANIFESTO», kjer pravi, da «se je portugalska revolucija ponorčevala iz vsake ortodoksnosti in vseh apriorističnih shem», «IL POPOLO» se na ta citat obeša, ko trdi, da «razume» portugalsko vojsko, če pa se zdi, da je za «italijansko levico nova družbena ureditev nezdružljiva s svobodo». Seveda pa odreka večina portugalskega ljudstva svojo podporo poskusu «sovjetizacije». To podporo je portugalska revolucija uživala prej, pri volitvah.
Ko je komentiral dogodke na Portugalskem je Willy Brandt povedal, da je o tem govoril tudi s tajnikom KP SZ Brežnjevom. «IL POPOLO» komentira to vest, češ da je to še en dokaz, da usmerja portugalske komuniste Moskva. Evropa bo morala o tem razmišljati, zaključuje Paolo Pinna svoj uvodnik za demokrščansko glasilo, tudi ob dejstvu, da se dogajajo na svetu nove stvari. Pri tem omenja predvsem Indijo, kjer «se zaključuje obkrožanje Kitajske» in Portugalsko, ki dokaze 'e, da obstaja «prodor v samo NATO».
V drugem komentarju, v istem listu, pa citira Mario Angius izjavo Berlinguerja in Carilla ter ju ironično primerja «lepo zavitemu darilcu», kateremu pa da ne kaže verjeti, kot trdi tudi sam senator Saragat, ki citira Lenina, da se morajo komunisti posluževati tudi «zvijače», da pridejo na oblast. Za glasilo KD je torej linija KPI o «demokratični poti v socializem» in kritika portugalskih komunistov zgolj «zvijača», kar da baje dokazujejo tudi komentarji sovjetskega tiska, ki govore o «modri liniji KPI».
Namig demokristjanskega glasila na odnose z EGS in NATO je mogoče razumeti, če preberemo, konč-noč rimski «PAESE SERA», ki poroča o presenečenju za predlog za-hodnonemške KD, naj bi EGS zaenkrat prekinila vse gospodarske odnose in odpovedala vsako pomoč Portugalski. Ta predlog je tembolj zaskrbljujoč, če pomislimo, da se čez dva dni sestane «vrh» državnikov deveterice, 22. julija pa zunanji ministri in da je na dnevnem redu tudi vprašanje Portugalske.
KLJUB DOKAJ OPTIMISTIČNEMU VZDUŠJU V IZRAELU
Mi tla in Gidi sporna točka za sporazum o Bližnjem vzhodu
Srečanje Kissingcr - Rabin prispevalo k premostitvi nekaterih vprašanj?
KAIRO, 14. — Kairski tisk zelo obširno obravnava govorice in neuradne vesti o izidih pogovora med ameriškim zunanjim ministrom Kis-singerjem in izraelskim premierom Rabinom, do katerega je prišlo prejšnji teden v Bonnu. Prevladuje mnenje, da se bo šef ameriške diplomacije vrnil na Bližnji vzhod še pred 24. julijem, datumom, ko zapade sedanji mandat mirovnim silam OZN na Sinaju. Ugotavljajo, da sta se izraelsko in egiptovsko stališče nekoliko približali, še vedno pa obstajajo nekatere sporne točke, ki jih večina dnevnikov tudi navaja: 1. Izrael zahteva od Egipta izjavo o začasnem prenehanju vojnega stanja med obema državama, vsaj za dobo petih let, na kar Egipt noče pristati in je kvečjemu pripravljen vzdržati se vsake vojaške akcije proti Izraelu za dobo 3 let, seveda, če se sedanji proces popuščanja napetosti nadaljuje: 2. Izrael zahteva ,naj se E-gipt umakne iz organizma za bojkot, kar v Kairu odločno zavrača-
jo; 3. Izrael zahteva od ZDA, odškodnino za vrnitev petrolejskih vrelcev v Abu Rodeisu, za kar baje ni večjih problemov; 4. Izrael zahteva, naj se reši vprašanje elektronskih naprav, ki so jih njegove čete namestile na gorskih prelazih na Sinaju, še pred umikom izraelskih oboroženih sil; 5. Izrael zahteva nadzorstvo nad zadnjimi kilometri pri vzhodnem vhodu v gorska prelaza Mitla in Gidi; 6. Izrael zahteva od Kissingerja podrobne predloge o nadaljnjih ameriških vojaških dobavah ter o gospodarski pomoči ZDA.
Kar zadeva izročitev gorskih prelazov Mitla in Gidi je zanimiva kompromisna rešitev, na katero bi Egipčani baje pristali. Izraelci, in do sedaj tudi vsi zemljepisni teksti so trdili, da sta prelaza Mitla in Gidi dolga kakih trideset kilometrov. Da bi omogočili Izraelcem, da ohranijo nadzorstvo nad vzhodnim vhodom, so Egipčani, kot kaže, pripravljeni priznati, da sta prelaza dolga samo 20 kilometrov. Tako bi Izraelci ohranili dejansko nad-
iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiililiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimuiiiiminiiiiiiiiiiiiMiiiitlliiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ PONOČI V RIMO
Tatvina za pol milijarde lir v rimski bančni podružnici
Tatovi, ki so prebili steno varnostne blagajne z varilcem, so se polastili dragocenosti v varnostnih predalih
le nekaj kovancev in orodje, ki so se ga poslužili pri vlomu. Varilec in tudi ostah vlomilni pribor je nov in policija ga je vzela kot izhodišče za preiskavo. Izkušnja uči, da je v teh primerih prav ta najboljša pot-ugotoviti od kod orodje in odtod se dokopati do tatov.
Na išti način so ' v noči od sobote na nedeljo tatovi vlomili v banko «Monte dei Pascili» v Pratu. Tatvino so odkrili šele danes zjutraj, ko so se uslužbenci vrnili v banko. Tudi v tem primeru so tatovi odprli stranska vrata s ponarejenim ključem in si nato z varilcem utrli pot do varnostne blagajne ter izpraznili varnostne predale. V tem primeru ni bilo še ugotovljeno kolikšna je vrednost plena, vsekakor pa menijo, da ne gre za mačje solze.
RIM, 14.' — Drznost in dobra organizacija sta značilnosti tatinskega podviga v rimski podružnici banke «Santo Spirito», ki je nesel nepridipravom nad pol milijarde lir. Tatvino je po naključju odkril nočni čuvaj okrog 3. ure, ko je kot vsako noč preizkusil vrata banke. Po prvih ugotovitvah policije in karabinjerjev so drzni tatovi opravili svoj «posel» v pišlih treh urah, v presledku med prvim in drugim obhodom nočnega čuvaja. S ponarejenimi ključi so odprli stranska vrata bančne podružnice, nato pa sc si z varilcem in svedri utrli pot do varnostne blagajne v podzem skih prostorih. Polastiti se nato dragocenosti, ki so bile shranjene v varnostnih predalih, je bila le o-troška igra. Kot se v teh primerih čestokrat dogaja, bo zelo težko u* gotoviti. kaj vse je bilo shranjeno v predalih, že prvi bežni računi pa so vsekakor pokazali, da vrednost plena vsekakor presega 500 milijonov lir.
Tatovi so kot vse kaže zelo skrbno pregledali vse varnostne predale. Na tleh so preiskovalci našli
zorstvo nad prelazi, Egipčani pa bi ohranili diplomatski ugled.
V Izraelu prevladuje trenutno «zmeren optimizem», kot pišejo tamkajšnji dnevniki. Pogovor med Rabinom in Kissingerjem je baje razjasnil nekatere sporne točke, predvsem pa je odpravil vzdušje ultimata, ki so ga zadnje ameriške izjave in odločno stališče predsednika Forda ustvarili. Američani so baje omilili svoj pritisk na Izrael-; ce in njihovo stališče je sedaj ne-■ koliko bolj prožno, še zlasti kar zadeva umik izraelske vojske z gorskih nrelazov Mitla in Gidi ter od petrolejskih vrelcev v Abu Rodeisu. S tem v zvezi govorijo o možnosti, ki smo jo prej omenili. Kaže, da je bila nakazana tudi rešitev za izročitev petrolejskih vrelcev v Abu Rodeisu. Eden najbolj znanih izraelskih časopisov «Jeru-salem Post» piše, da bodo Izraelci zgradili ogromni podzemeljski rezervoar, ki bi lahko vseboval ves petrolej, ki ga Izraelci porabijo v enem letu, se pravi približno 8 milijonov ton, od katerih prihaja sedaj več kot polovica iz petrolejskih vrelcev v Abu Rodeisu. Petrolej za ta rezervoar naj bi dobavljali Američani, ali naj bi vsaj jamčili za to, da bo vedno poln. Petrolej za Izrael bo prihajal po vsej verjetnosti iz Irana, saj je o tem baje bil že govor med iranskimi in ameriškimi voditelji.
Pogajanja z Američani bo za Izraelce za sedaj nadaljeval veleposlanik v ZDA Dinitz, ki je prav danes odpotoval v Washington z novimi izraelskimi predlogi. Pred odhodom se je Dinitz sestal z ministrskim predsednikom Rabinom, ki mu je dal še zadnja navodila. Kot potrdilo za optimistično vzdušje, V prevladuje v Izraelu, naj omenimo poročila jeruzalemskega radia, iz katerih izhaja, da je tudi spomo vprašanje o nadzorstvu nad gorskima prelazoma Mitla in Gidi pred rešitvijo. Po tej verziji naj bi Izraelci pustili elektronske naprave tam, kjer so, z njimi pa bi ravnali ameriški izvedenci. O tem vprašanju sta baje govorila tudi Kis-Singer in Gromiko, med svoiim zadnjim sestankom v Ženevi. Gromiko je bil mnenja, da je ameriška prisotnost na Sinaju soreiemljiva pod pogojem, da gre za civilno in ne za vojaško osebje.
MADRID. 14. — Zaporniki jet-nišnice v Carabanchelu so manifestirali v znak protesta proti nečloveškim razmeram, v katerih drži ravnateljstvo ječe komunističnega voditelja Marina.
NEW DELHI, 14. - Indijske o-blasti so izgnale dopisnika londonskega «Financial limesa» Raf-fertyja. Ukrepa niso obrazložili.
Francija jc včeraj kot običajno proslavila državni praznik 14. julija — dan osvojitve Bastilje — s tradicionalno parado na Elizejskih poljanah. Na sliki tank vrste AMX prirejen za ■ raketno orožje. To je prvič, da Francozi pokažejo javnosti tovrstni tank, ki je opremljen z jedrsko konico.
Južnim Vietnamcem, ki so po padcu Thiuejevega režima v nerazsodnem strahu pred osvobodilnimi četami zapustili domovino, se v ameriških oporiščih ne godi ravno dobro. Na Guamu je nekaj stotin beguncev že začelo gladovno stavko, da bi prisililo oblasti, da jim omogočijo povratek domov. Na sliki: prileten demonstrant.
KDO JE TERORIST, KI_ GA IŠČEJO PO VSEM SVETU?
Mednarodna vohunska afera o Ilichu Sanchezu «Carlosu»
Po «krvavem obračunu» z agenti francoske DST je Carlos izginil - Domnevno mednarodno teroristično srečanje v Trstu, med mednarodno konferenco o manjšinah
PARIZ, 14. — Kdo je, torej, «Carlos»? Čemu je postal «junak naših dni» o katerem bi spreten režiser lahko pripravil film in zaslužil z njim milijarde? Ali pa je morda «režiser» že na delu in ni važno, če je to francoska protiobveščevalna slu žba DST ali notranji minister Po-niatowsky.
O «zadevi Carlos» piše francoski tisk domala vsak dan na vseh stolpcih, fantomatičnemu mednarodnemu teroristu, nekakšnemu «rdečemu 007» pripisujejo vse doslej ne razčiščene atentate, ne najdejo ga, pač pa se je jx> vsem svetu, začel besen lov za njegovimi ženskami. In ni jih imel malo.
Začelo se je 23. junija, ko je v Latinski četrti prišlo do skrivnostnega strelnega obračunavanja, v katerem so bili ubiti neki libanotv ski državljan in dva francoska a genta DST. Zdi se, da je pred časom bil v Libanonu aretiran Mou Ar-bel. Zaslišali so ga in prišli do sklepa, da je pristaš palestinske organizacije «ljudske demokratične fronte» Georga Habbasha. Ke: je prihajal iz Francije, ki pa ni njegova domovina, so ga tjakaj tudi vrnili. Tu so ga aretirali in predali DST. Po štirih dneh zasliševanj je Mou Arbel klonil in priznal svoje stike s «Carlosom» ter njegovimi pajdaši, baje simpatizerji nemške skrajne levice. Skupaj z Arbelom se francoski obveščevalci odpravijo v skrivno stanovanje v Latinski četrti. Neoboroženi. «Carlos» je bil doma. Vljudno jih je sprejel, se z njimi živahno prepiral, po preteku pol ure je šel v kopalnico, se vrnil s samokresom ter ubil Arbeia in oba agenta. Hiša ni bila obkoljena, zato je «Carlosu» uspelo, da je iz tega stanovanja odnosel «kup orožja» v drugo stanovanje, nato pa izginil.
Francoski in drugi zahodni obveščevalci so se vrgli na njegovo sted. medtem ko so se v tisku pojavila vprašanja «čigav je, ta Carlos» Podobno kakor italijanski brigadist Curcio je lahko bežal brez posebnih problemov in je sedaj prost, kot ptič v gozdu.
Za njim niso našli sledi, pač pa so doslej aretirali več njegovih ljubic. V glavnem so pripadnice «vročih narodov» — Baskinja, Kolumbijka, itd. Iščejo jih povsod, v Ai-žiru, v Londonu, v Venezueli...
Toda medtem narašča «politična režija». Notranji minister Poma-towsky, ki je vnet antikomunist, ukaže izgon treh kubanskih diplomatov, češ da so bili v stiku s Carlosom, katerega dolži, da je po nalogu še neidentificirane teroristične organizacije organiziral in izvedel več atentatov, med katerimi tistega v Orlyju, zasedbo konzulata v Haagu itd.
Iz drugih krogov poudarjajo o-sebnost «Carlosa», čigar ime je baje Ilich Sanchez. Po rodu naj bi bil iz Venezuele, sin bogatega odvetnika, ki je član tamkajšnje KP. študiral je baje v Moskvi, na univerzi «Patrice Lumumba», od koder so ga izgnali, nato pa v Londonu, v «Economics».
Spet tretji v tisku poudarjajo, da je «Carlos« bil, v resnici, pwvezan s fašističnimi krogi v Evropi in še posebej s skupino «Freda - Ventura» v Italiji...
V okvir poskusov, da bi — dokier ga še ni na limanicah — Carlosa Ilicha Sančheza prikazali kot «rdečega 007» je zanimivo beležiti, kar piše zmerni londonski «Guardian». Po tem listu naj bi se Carlos Ilich Sanchez udeležil julija lani mednarodnega srečanja teroristov, v Trstu med manjšinsko konferenco. Tega srečanja naj bi se udeležili Baski, Irci, Palestinci in Hrvatje (ustaši?).
O tej vesti iz krogov tržaške kvesture poudarjajo, da jim ni znano o podobnih srečanjih. Res je že. da se je konference udeležilo tisoč in več osebnosti iz vse Evrope in preko oceanov, vendar med njimi ni bilo Ilicha Sančheza, o katerem je tržaška kvestura prejela obsežno dokumentacijo.
čemu služi, torej «zadeva Carlos«? Za diskreditacijo levičarskih skupin v Franciji, za novo protikomunistično gonjo ministra Poniatowskega ali pa gre za koordinirano akcijo, s katero skušajo nekateri krogi u-dariti po raznih narodnih manjsmah, kot so Baski, ki so Franciji trn v peti in skrajno osovraženi.
V zadevo so vpletene mednarodne vohunske centrale, zato si lahko pričakujemo dramatičnih scenskih sprememb, novih inscenacij in laži, kajti v tem okolju je vse dvoumno, nikoli ni jasno, na čigavi strani je agent. Lahko služi temu, obema ali tretjemu... Kdo ve?
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinmfitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiinuiiiiiiuiiin
UGRABITELJI GROZIJO Z UMOROM
lllllllllll■l^llllllllllllllllllllllll■ll■llllllllllllllIllllllIllllllllllllllllllllllllt,lllllllllllllllllIlll^llllll,,llllll,,l,lllll„,„llll,lmmlllllllll,llllllllllllll|||l,IIIIIIIlm||m||||^t||l|l|||nl|||||t|||||||||||m||U||||||||||||||||||||||||f|||||||
Kapitan rušilca odstopil iz solidarnosti s svojimi mornarji
LA SPEZIA, 14. — Zdi se, da bo kapitan rušilca «Indomito» Falco Accame, zapustil svoje službeno mesto 20. julija, se pravi čez nekaj dni.
«Indomito» je prispel prejšnjega dne v La Spezio, kjer ga bodo popravili. Ker bo to trajalo tudi mesec dni, je kapitan Accame najprej predlagal, naj bi popravila izvedli v Tarantu, od koder je doma velika večina posadke. Ko je izvedel, da predloga niso sprejeli, je zahteval za posadko «službena stanovanja». Ko tudi tega niso sprejeli je kapitan Accame dal odstavke «iz solidarnosti s svojimi mornarji»
Pozneje so sporočili, da je kapitan rušilca «Indomito» zahteval, naj ga predčasno upokojijo na osnovi zakoni. o «bivših bojevnikih».
Češkoslovaški minister za prevoze na Reki
Okrepitev blagovnega prometa za podonavsko zaledje osrednja tema razgovorov z upravniki roškega pristanišča in špediterskih podjetij - Visoki gost danes v Kopru
(Od našega sodelavca)
REKA, 14. —- Danes je obiskal Reko češkoslovaški minister za prevoze inž. Štefan šutka. Po obisku reškega pristanišča se je visoki gost sestal z upravo pristanišča, ravnateljem ladjarske družbe «Jugolinija» ter špediterskega konzorcija «Transjug», ki so običajni partnerji čeških gospodarskih operaterjev. Pogovorov sta se udeležila 'tudi Henrik Tončič in Mi-lorad Šljivar, pomočnika predsednika zveznega odbora za prevoze ter hrvaški tajnik za prevoze in pomorstvo Nikola Gril.
Osrednja tema pogovorov so bile storitve, ki jih reško pristanišče nudi
j Češkoslovaški. V zadnjih treh letih je ' blagovni promet s to državo stalno naraščal in za letos predvidevajo rekordni promet milijon in 600 tisoč ton blaga. Kljub tem zadovoljivim u-gotovitvam pa so na srečanju poudarili, da se sodelovanje lahko še razvije. Upravniki reškega pristanišča in špediterskih družb so zato seznanili ministra z načrti za razvoj reškega pristanišča in o predvidenih cestnih ter železniških povezavah s podonavskim zaledjem. V tem pogledu je minister šutka potrdil pripravljenost Češkoslovaške za nekatere skupne naložbe.
Praški minister je prispel • na Reko
včeraj po zaključku pogovorov z beograjskimi in sarajevskimi gospodarskimi operaterji. Po dnevu oddiha, ki ga je prebil v letoviškem kraju Ha-ludovo na Krku, je začel danes pogovore z reškimi gospodarstveniki, jutri pa bo odpotoval v Koper, kjer se bo prav tako sestal z ravnateljstvom pristanišča-in upravniki ladjarskih podjetij. V sredo bo visoki gost v Ljubljani, kjer se bo sestal s predstavniki izvršnega sveta Slovenije. Končno se bo inž. šutka vrnil v Beograd, kjer se bo sestal z zveznim ministrom za prevoze Boškem Dimi-trijevičem.
E. KLAR1CH
NA NITKI ŽIVLJENJE CRISTINE MAZZOTTI
Od petih milijard lir zahtevane odkupnine je družina zbrala komaj desetino
COMO, 14. — Pogajanja med družino Mazzetti in banditi, ki so pred dvema tednoma ugrabili pri Eupiliu (Como) Cristino Mazzetti so na mrtvi točki. Družina je predvčerajšnjim dobila po pošti dekletovo pismo, v katerem jih je Cristina obupno pozivala, naj plačajo zahtevano odkupnino, sicer jo bodo ubili. Vse kaže pa, da zahteve ugrabiteljev, baje pet milijard lir, presegajo finančne sposobnosti Mazzottijevih, ki so, kot sami trdijo, nabrali komaj desetino zahtevane vsote.
V pogovoru s časnikarji je stric ugrabljenega dekleta Angiuna Mazzoni, ki je govoril v imenu družine, poudaril, da absolutno ne premorejo take odkupnine, kot je niso zahtevali niti za Alemagno ali za Rossi-ja-Montelero. Cristinin oče Elios Mazzetti je namreč solastnik podjetja za prekupčevanje žita. Podjetje ima samo en urad v Ul. Mana Teresa 4 v Milanu in tekoči račun pri banki «Granaria» v Milanu. Družina stanuje v elegantnem stanovanju na Trgu Republika, kaže pa, da je la vila v Eupiliu pri Comu njena last, oziroma je bila njena last, ker so jo sedaj dali kot jamstvo za posojilo za odkupnino ugrabljene hčerke.
Marco Randella bo spet kadil cigareto s hašišem
RIM, 14. — Radikalni leader Marco Pannella bo v soboto spet kadil hašiš in s tem izzval reakcijo po licije. S svojimi dejanji želi opozoriti državne oblasti, predvsem parlament, na nujnost spremembe zakona, ki danes dopušča širjenje mamil, ker ni dovolj strog do razpečevalcev, katere postavlja na iste* raven kot prizadete narkomane.
Pannella je pri tem opozoril, da ga tokrat — skladno z zgkonom o javnem redu — ne bodo mogli izpustiti na začasno svobodo.
Medtem pa je odv. Meliini pri-iavil sodišču «Državno ustanovo za konopljo», da je soodgovorna pri razpečevanju mamil. Rimski pre-
iskovalci so namreč zaprli tri narkomane, ki so kadili hašiš iz njenih plantaž. Meliini trdi, da jie za pridelovanje hašiša na teh plantažah odgovorno ministrstvo za kmetijstvo, torej poslanca Marcora in Bisaglia. oba KD.
Medtem so rimski sodniki oprostili vsakršne obtožbe kanisarja Di Francesca zaradi njegove solidarnosti s Pannello. Sodnik ugotavlja, da je «propaganda za spreminjanje zakonov» ena izmed državljanskih pravic. Di Francesca bodo, vsekakor, preganjali po upravni poti notranjega ministrstva.
Kazenski postopek proti milanskemu «pretorju dela»
MILAN, 14. — Da je delo «pretor-ja za delovna vprašanja» težko, je sploh znano, saj ni redek primer pretorja, ki se čuti socialno angažiranega, ki konča svojo kariero pred disciplinskim svetom. Tudi ni znan primer pretorja, ki bi ga disciplinsko preganjali na zahtevo delavcev.
Navadno se začne z nerganjem gospodarjev. Tako je tudi pretor Cecconi na pragu disciplinskega postopka, ker je pred nekaj tedni obsodil družbo «Alfa Romeo», da ponovno sprejme v službo trojico odpuščenih delavcev.
«Alfa Romeo» je odpustila tri delavce, ker so se udeležili manifestacije proti nekim ameriškim tehnikom.
Pretor Cecconi je o tej zadevi pripravil javno sodno razpravo, ki so se je udeležili delavci milanske tovarne avtomobilov. Temu so nasprotovali pravni zastopniki delodajalcev in zahtevali, naj ukaže izprazniti dvorano. Tega pretor ni storil, sodno obravnavo pa sklenil s tem, da je delavcem dal prav.
Tedaj je pravni zastopnik avtomobilske tovarne predlaga! proti pretorju kazenski postopek, ki ga je načelnik preture dr. De Falco res sprožil. Dovoljenje za disciplinski postopek mora sedaj potrditi pravosodno ministrstvo.
PO POLFINALNEM DELU EVROPSKEGA PRVENSTVA
AVTOMOBILIZEM
MUGELLO - VN ZA F2
Italijanska moška reprezentanca brez težav v finalu m FkmmM najboljši Jugoslovani po predvidevanju osvojili četrto mesto
Luciano Sušanj z lahkoto odpravil vse nasprotnike - Italijanski sprinter Mennea v odlični formi - Zmagal je tudi Stekic
Italija se je z veliko lahkoto uvrstila na drugo mesto v polfinalu za evropski pokal v Turinu in si priborila pravico nastopa v elitni skupini sredi avgusta. Italijani so v bistvu vsi izpolnili pričakovanja, za njihov veliki naskok pa je bila odločilna enakovrednost Madžarske, Romunije in Češkoslovaške, ki so se dejansko klale med seboj. Romuni
Luciano Sušanj je v Leipzigu od pravil vse svoje nasprotnikè in je znatno pripomogel, da je Jugoslavija osvojila predvideno četrto mesto v tej skupini
so bili presenetljivo najboljši med to trojko, razočarali pa so predstavniki ČSSR.
V Leipzigu so se Jugoslovani po pričakovanju uvrstili na četrto mesto, njihov uspeh pa je važnejši kot pred dvema letoma v Celju, ker so nastopili nekoliko okrnjeni. Predvsem jim je tokrat manjkal doprinos Petra Sveta, sicer bi bil njihov izkupiček gotovo preko 63 točk izpred dveh let. Lep kolektivni uspeh so ovrednotili tudi z dvema prvima mestoma med posamezniki, opazila pa se je velika razlika med dobrim in slabim delom reprezentance.
Sovjetska zveza je v Londonu prepustila boj za prvo mesto Poljakom in Angležem. Ker je bila kot zmagovalka prejšnjega kola že kvalificirana, je' poslala v boj slabšo ekipo in se zadovoljila s tretjim mestom.
Do dramatičnega razpleta je prišlo na ženskem tekmovanju v Sofiji. Bolgarke, ki so bile na papirju nesporno na drugem mestu, so komaj rešile ta položaj. Še med zadnjo panogo, štafeto 4x400 m, so Britanke u-pale, da bodo med te in domačinke prišle predstavnice Nizozemske.
Najboljši tehnični rezultat drugega dneva pri moških gre pripisati nedvomno Italijanu Mennei, ki je 200 m pretekel v 20”23 z elektronskim merjenjem, kar ustreza 20” s klasičnim ročnim, morda pa celo nekaj manj. Italijanski sprinter je tako dokazal, da se na 200 m trenutno nima bati niti na široko reklamizira-nih Quarrija in Williamsa. Po našem mnenju je boljši od njiju. V Turinu smo v drugem dnevu lahko videli na delu tudi mladega Belgijca Van Dammeja na 800 m. Tekača izvedenci smatrajo za enega najresnejših kandidatov za olimpijski finale prihodnje let». Zelo dober vtis je napravil tudi Romun Floroidu z zmago na 5000 m. Tudi temu tekaču se obeta lepa bodočnost.
Na drugi fronti v Leipzigu je Luciano Sušanj kot za trening opravil z nasprotniki, med katerimi je bil tudi tretji iz lanskega prvenstva v Rimu Taskinen. Od Jugoslovanov so bili dobri še Pisič, Spasojevič in Pri-morac, poleg štafete, ki se je do zadnjih metrov borila za drugo mesto. Nekoliko pod pričakovanjem je bil Ištvanovič, s palico pa je Ljubljančan Bizjak ostal brez točke, ker ni preskočil niti začetne višine 4,40 metra.
V Londonu so boljše rezultate dosegli Grebnjev (kopje), Foster (5000 m) ter evropski rekorder s palico Kozakiewicz in Sovjet Boiko.
Z izrednimi rezultati so se izkazale ženske v Sofiji. Marianne Adam in Ivanka Hristova sta obe presegli 21 m; v krogli, Bolgarka Vergeva pa je v disku za las zgrešila 67 m in postala dopolnilo dvojki Melnik - Meniš. Omeniti je treba še dober tek na 800 (Klapezynski) in 100 m (Ste-cher), vendar tudi slab rezultat svetovne rekorderde v skoku v višino Ackermannove.
IZIDI
TURIN (moški)
200 m:
1. Mennea (It.)	20”23
800 m:
1. Van Damme (Bel.)	1’46”58
6. Fontanella (It.)	1’50”61
5000 m:
1. Floroiu (Rom.)	13’35'T6
5. Cindolo (It.)	13’59”52
3000 m steepler 1. Karst (ZRN)	8'29”10
3.	Fava (It.)	8’36”41
110 m ovire:
1.	Gehtard (ZRN)	14”02
2.	Buttari (It.)... 14”07
palica*
1. Fraquelli (It.)	5,20 m
troskok:
1. Fišer (ČŠSR)	16,61 m
4.	Siega (It.)	15,88 m
disk:
1. Neu (ZRN)	63,04 m
3.	De Vincentiis (It.)	61,36 m
kopje:
1. Melgelea (Rom.)	83,64 m
5.	Cramerotti (It.)	74,62 m
4x400 m:
1.	ZRN	3’03”32
2.	Italija	3’06”50
KONČNI VRSTNI RED: 1. ZRN
101, 2. Italija 83, 3. Romunija 65, 4. Madžarska 62, 5. ČSSR 61, 6. Belgija 47.
LEIPZIG (moški)
200 m:
1. Rajamàki (Fin.)	20'’87
4.	Ištvanovič (Jug.)	21”58
800 m:
1. Sušanj (Jug.)	1’47”82
5000 m:
1. Leiteritz (NDR)	13’45”2
5.	Vulovič (Jug.)	14’03”5
3000 m steeple:
1. Kantanen (Fin.)	8’25”2
6.	Vitasovič (Jug.)	8’59”6
110 m ovire:
1. Drut (Fr.)	13”43
3.	Pisič (Jug.)	14”31
palica:
1.	Kalliomaki (Fin.)	5,35	m
troskok:
1.	Kukusajarvi (Fin.)	16,36	m
4.	Spasojevič (Jug.)	16,03	m
63,96 m 52,28 m
81,48 m 76,10 m
disk:
1. Kahma (Fin.)
5. Mijač (Jug.) kopje:
1. Hovinen (Fin.)
3. Primorac (Jug.)
4x400 m:
1. NDR	3’04”88
3. Jugoslavija	3’06”52
KONČNI VRSTNI RED: 1. NDR 98, 2. Finska 89, 3. Francija 71,5, 4. Jugoslavija 61,5, 5. Švica 55, 6. Grčija 43.
800 m:
LONDON (moški)
1. Ovett (VB)	1’46”7
kopje:	
1. Grebnjev (SZ)	85,82 m
5000 m:	
1. Foster (VB)	13’30”6
palica:	
1. Kozakiewicz (Polj.)	5,35 m
2. Boiko (SZ)	5,35 m
KONČNI VRSTNI RED:	1. Polj-
SOFIJA (ženske)
100 m:
1. Strecher (NDR)
4. Pavličič (Jug.)
400 m:
1. Streidt (NDR)
100 m ovire:
1. Erhardt (NDR) krogla:
1.	Adam (NDR)
2.	Hristova (Bol.) disk:
1. Vergeva (Bol.) kopje:
1. Fuchs (NDR)
4x100 m:
1. NDR
KONČNI VRSTNI RED:
77, 2. Bolgarija 54, 3. Vel. Britanija 53, 4. Nizozemska 32, 5. Švedska 31, 6. Jugoslavija 26.
k. b.
11”13 11''68
50”53
12”80
21,42 m 21,09 m
66,98 m
63,24 m
42”74 1. NDR
ska 92, 2. Vel. Britanija 91, 3. Sovjetska zveza 80, 4. Švedska 68, 5. Španija 49, 6. Bolgarija 38.
VARŠAVA, 14. — Italijan Verini je na fiatu abarth osvojil prvo mesto na rallyju Poljske. Drugi je bil domačin Jaroszewicz, tretji pa Pra-dera (alpine).
La ffìtte pa vodi na EP
Na drugo mesto se je uvrstil Pesenti-Rossi
SCARPERIA, 14. — Študent iz Rima, 26-letni Maurizio Flammini je zmagal na VN Mugello F 2. Odlični Rimljan, ki se v prostem času u-kvarja tudi z igranjem klavirja, je bil kar dvakrat prvi tako v 1. kot v drugi preizkušnji. To tekmovanje je veljalo tudi za evropsko prvenstvo F 2. V tem tekmovanju pa je Flammini za sedaj na 5. mestu in zaostaja za vodečim Laffittejem za 31 točk. V prvi preizkušnji je kasnejši zmagovalec naletel na najhujšega tekmeca Pesenti Rossija, ki je zaostal na 130 km dolgi progi za skoraj štiri sekunde. Kot smo že omenili, Flammini je zmagal tudi drugo vožnjo in to pot mu je bil Truffo stalno za petami in na cilju je bila razlika minimalna — komaj 9 sekund. Kot tretji je privozil skozi cilj Pesenti Rossi. Zmagovalec je po končani dirki izjavil, da sta v največji meri botrovala k njegovemu uspehu Scarperii odlične gume in krilo. «Prav ta dva činitelja sta skrivno sti mojega odličnega uspeha.» Zmagovalec je vozil na avtomobilu znamke march, medtem ko je drugouvrščeni Pesenti Rossi vozil na march-BMW iz lanskega leta. Za tega tekmovalca je bila ta dirka druga v le-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiimitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
IZREDEN DOGODEK ZA NAŠE ŠPORTNIKE
Jugoslovanska moška reprezentanca bo septembra gostovala v našem mestu
Jugoslovanski reprezentanti bodo 20. 9. igrali proti slovenski zamejski reprezentanci - Skoraj gotovo tudi gostovanje ženske reprezentance
V soboto, 20. septembra, bo za naše ljubitelje odbojke, katerih resnično ni malo, izjemen športni dogodek. Ta dan bo pri nas gostovala jugoslovanska odbojkarska reprezentanca, ki se letos izjemno prizadevno pripravlja za evropsko prvenstvo, in bo odigrala prijateljsko srečanje z našo slovensko reprezentanco. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji si je vseskozi prizadevalo, da bi prišlo do tega za nas_ izjemno zanimivega športnega srečanja. Tako jugoslovanski reprezentanti, ki se ta čas pripravljajo dei Pokljuki,-kòt tudi trenerja Krev-sel in Jankovič ter zvezni selektor Lazar Grozdanovič, so takoj privoliliLž:. : na jveium Ž&eSeljem, da bi igrali v Trstu, toda potrebno je bilo samo še dovoljenje od osred nje odbojkarske zveze v Beogradu. V petek popoldan je obiskal odbojkarje na Pokljuki predsednik OZJ Milan Crevar z veselo novico, da najboljši jugoslovanski odbojkarji lahko gostujejo pri nas. Glede na to, da se bodo «plavi» pripravili za nastop na kvalifikacijskem turnirju v Skopju in finale v Beogradu od 15. - 25. septembra v Kranjski gori, je bil izbran tudi datum, ki je najbolj primeren, in sicer v so-
boto, 20. septembra, že danes pa, da še ni končal svoje izredne šport-lahko rečemo, da bo prišlo no po-	'
dobnega srečanja tudi med našo žensko izbrano vrsto in jugoslovanskimi reprezentantkami. To srečanje pa bo verjetno v začetku oktobra, ko bodo jugoslovanske odbojkarice na skupnih pripravah na Reki.
—	
Itili	1
1. — neveljavna	
2. — 1. Zolina	X
2. Traili	X
3. — 1. Semmai	2
2. Flutto	1
4. — 1. Labrador D’Ausa	X
2. Olivo di Pila	2
5. — 1. Oberdan	1
2. Neutrone	2
6. — 1. Khuina	X
2. Longobucco KVOTE 10 — 708.494 lir 9 — 45.400 lir	1
niiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifdiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiiiniiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiMiiiiin
VESLANJE
MEDNARODNA REGATA V BARKOVLJAH
Povsem pričakovana zmaga Istre Okrnjeni Sloveniji le ena zmaga
To je bila že šesta zaporedna zmaga mladih veslačev Istre
V Barkovljah je bil v nedeljo tradicionalni šesteroboj mladinskih veslaških reprezentanc Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, Istre, Koroške, Dunaja in Veneta. Samo tekmovanje, katero je organiziral odbor naše pete cone, je bilo odlično pripravljeno, lepo vreme pa je privabilo ob obalo lepo število gledalcev, ki so si ogledali zanimive boje v vseh nastopih te regate. Po pričakovanjih so tudi v Trstu slavili mladi veslači Istre, za katero so branili barve s 4 posadkami zastopniki Jadrana z Reke, dva iz Rovinja in ena iz Pulja. Posadke ekipe Istre so bile štirikrat prve na cilju, poleg tega pa so osvojile še eno tretje, četrto in peto mesto. Po enkrat pa so zmagali veslači naše dežele, Slovenije in Koroške. Slovenska vrsta se v Trstu ni mogla enakovredno kosati z ostalimi ekipami, ker je tekmovala samo s štirimi posadkami. Na končni lestvici so se morali mladi Slovenci zadovoljiti s petim mestom. Najavljenima odsotnostima v skifu in dvojnem dvojcu moramo dodati še tretjo posadko četverec brez, ki je zaradi nesporazuma zamudil start. Edino
zmago za slovenske barve je dosegel odličen dvojec s krmarjem Arga iz Izole, ki je bil najmanj za razred boljši in premočno zmagal pred o-stalimi tekmeci. Barkovljansko regato si je ogleda! tudi jugoslovanski generalni kouzul v Trstu Ivan Renko. Zaključnega nagrajevanja v prostorih veslaškega kluba Saturnija se je med drugimi udeležil tudi občinski odbornik za šport Mario Lanza, ki je obenem pozdravil vse udeležence tudi v imenu tržaškega župana Marcella Spaccinija. Ekipa Istre je za prvo mesto osvojila lep pokal tovarne Stock in še memorial Borisa Kocjančiča. Poleg tega tekmovanja je bilo včeraj v Barkovljah še druga veslaška regata za Trofejo Zulia-ni, katere so se udeležili veslači iz našega področja in v tej konkurenci je zmagala Adria pred Pullinom. Poleg tega p? so tekmovali še univerzitetni študentje v kajaku in kanuju.
REZULTATI
Skif
1. Istra 5'55”7, 2. Koroška 6’02”6, 3. Dunaj 6’08”5, 4. Furlanija - Julijska krajina 6T2”4.
Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je zmagovalec 5. med narodnega turnirja v Viareggiu, i-menovanem «Molli-Borsanti». Varovanke trenerja Bellagambija so v odločilnem srečanju premagale Francijo s 3:0. Zastopnice Belgije pa so bile zadnje, saj so izgubile tako z domačinkami kot tudi kasneje s Francozinjami z enakim izidom 3:1.
Turnir «YU 75»
Snoj v Ljubljani
V Ljubljano je kot prvi prispel jugoslovanski rokometni zvezni kapetan Ivan Snoj, ki je bil seznanjen s pripravami za turnir «YU 75». Na tem turnirju, ki se bo igral v novi dvorani na Kodeljevem, bodo poleg Jugoslavije nastopile še reprezentance Sovjetske zveze, Poljske in Islandije. Zvezni kapetan Snoj’ je bil s pripravami na Kodeljevem izredno zadovoljen, saj je vse pripravljeno za začetek enega največjih turnirjev v predolimpijskem letu. Včeraj zvečer so se v hotelu Bellevue nastanili jugoslovanski reprezentanti in bodo do petka trenirali v dvoranah Tivoli in Kodeljevo. Poimensko se je doslej prijavila le Poljska, v reprezentanci pa sta tudi slovita Plmepel in Szynxzak.
ATLETIKA
Sonja Antoni prva v kopju
Na deželnem tekmovanju v Trstu so Borove atletinje dosegle eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto.
Zmago je v metu kopja za na-raščajnice dosegla Sonja Antoni, ki je začasno zmanjšala svoj ritem tekmovanj v tekih. Orodje je tokrat vrgla 22,66 m daleč in osebni rekord popravila za skoraj en meter.
Irena Tavčar se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Kroglo je vrgla 9,25 m, medtem ko je Gori-čanka Dusizza zabeležila skoraj meter več in zmagala z 10,14 m.
Med članicami je Loredana Kralj metu krogle dosegla zelo dober rezultat 10,55 m, ki pa je tokrat zadostoval le za tretje mesto. Premočno je zmagala Videmčanka Chiu-mariello z odlično znamko 13,45 m.
ne kariere, kot je prvotno napovedoval.
* * #
SPLIT, 14. — Jugoslovanski nogomet izgublja svoje najboljše i-gralce. V tujino so odpotovali Ka-talinski, Djajič, Jeftič, Ačimovič. Sedaj pa bo verjetno na vrsti še odhod Juriče Jerkoviča, kapetana splitskega Hajduka. Za Jerkoviča bi Tottenham iz Londona ponudil 200.000 funtov.
tošnji sezoni in je bil po končanem tekmovanju izredno zadovoljen. Tretji dirkač Duilio Truffo, ki je bil na poskusnih vožnjah najhitrejši, je imel v prvi vožnji težave z gumami. Druga dirka pa mu je prinesla 2. mesto.
REZULTATI
1.	vožnja: 1. Flammini (march), ki je prevozil 130,125 km v 47’24”6 s poprečno hitrostjo 165,945 km na uro.
2.	Pesenti Rossi, 3. Binder Haus, 4. Gianfranco, 5. Pescia.
2.	vožnja: 1. Flammini 131,125 km v 47’01”6, s poprečno'hitrostjo 167,293 km na uro, 2. Truffo (osella), 3. Pesenti Rossi, » 4. Brambilla, 5. Gianfranco.
Skupna lestvica: 1. Flammini 34’ 26”2, 2. Pesenti Rossi 10"9 zaost.,
3.	Gianfranco 2’23”1„ 4. Carlo Giorgio 3’04’2, 5. Truffo, .6. Dryver, 7. Deutsch, 8. Lapeyre, 8. Bonin.
Lestvica za evropsko prvenstvo 1. Laffitte 45 točk, 2. Jabouille 20, 3. Tambay 18, 4. Bourgoinie 16, 5. Flammini 14, 6. Larrousse 13, 7. Ledere 12, 8. Giorgio 11, 9. Truffo 8, 10. Kessel in Pesenti Rossi 7.
SMUČANJE
Cervinia «KL»
Meynet ostal rekorder
CERVINIA, 14. — Včeraj na Plateau Rosa ni bilo rekordnih spustov na smučeh. Tako bo 25-letni smučarski učitelj Pino Meynet najmanj leto dni svetovni rekorder v hitrostnem smučanju z odlično znamko 194,384 km na uro, ki jo je dosegel v petek dopoldne. V petek v' popoldanskih urah zaradi slabega vremena ni bilo tekmovanja, v nedeljo pa so se smučarji sicer spuščali po progi, vendar razmere niso bile najboljše, tako da je ostalo pri petkovem rekordu. Zadnji dan preizkušnje na smučeh, imenovane «KL» je bil najhitrejši Italijan Renzo Al-basini, ki so mu namerili 189.473 km na uro, drugi pa je bil a 189,347 km na uro rekorder iz lanskega leta Američan Steve McKinney. Slednji se je tako zaman potegoval, da bi spet odnesel domov rekord. Tretjo hitrost dneva je dosegel Japonec Miura s 188,284 km na uro.
Edson Arantes do Nascimento, ali bolje Pelè, letos nastopa za ameriško nogometno moštvo Cosmos iz New Yorka. To društvo je ponudilo jugoslovanskemu reprezentantu Branetu Oblaku milijon dolarjev, če bi dopotoval v ZDA. Cosmos bi tako sestavil eno najboljših nogometnih dvojic na svetu «Pelè - Oblak»
.....................................................................
KOŠARKA
«BRATSTVO EDINSTV0»
Po zmagi nad Srbijo Sloveniji prvo mesto
V ženski konkurenci so zmagale zastopnice Srbije
KOTOR, 14. — Na tradicionalnem jugoslovanskem košarkarskem turnirju «Bratstvo - edinstvp» je letos v moški konkurenci reprezentanca Slovenije poskrbela za izredno presenečenje. Slovenija je namreč, brez svojega najboljšega igralca Vinka Jelovca. v velikem finalu premagala Srbijo in je tako povsem nepričakovano, a zasluženo Osvojila prvo mesto v moški konkurenci.
Med ženskami pa je slavila Srbija, ki je v razburljivi in tehnično izredno kakovostni tekmi premagala Bosno in Hercegovino s 101:97.
Borac iz Banjaluke bo letos prvič zastopal jugoslovanske barve na evropskem nogometnem tekmovanju za
pokal pokalnih prvakov
BOKS
V SOBOTO V ARENZANU
Mate Parlov zrušil tudi Langa
Puljčanu se odpira Bogata in uspešna poklicna kariera
Četverec z
1. Istra 5’34”1, 2. Koroška 5’44”2,
3. Slovenija 5’40”8, 4. Furlanija - Julijska krajina 5'47”9, 5. Dunaj 6’01”6.
Četverec brez
1. Furlanija - Julijska krajina 5’
08”0, 2. Veneto 5’11”7, 3. Istra 5’
17”5, 4. Koroška 5’27”1, 5. Dunaj 5'
28”2.
Dvojec brez
1. Istra 5’35”6, 2. Slovenija 5’43”1,
3. Veneto 5’50”3, 4. Furlanija - Ju- „	-,	,	-	,
lijska krajina 5’59”0, 5. Koroška 6’ favnega nogometnega prvaka Hajdu-
NOGOMET
Milijon dolarjev za B. Oblaka?
V prostorih jugoslovanskega dr-
03”3, 6. Dunaj 6’10”3.
Dvojec z
1. Slovenija 513”, 2. Dunaj 5’21”4, 3. Koroška 5’22”5, 4. Furlanija - Julijska krajina 5’35”4, 5. Istra 5’38”8.
Dvojni dvojec
1. Koroška 4’55”4, 2. Dunaj 4’58”6, 3. Veneto 5’00'’4, 4. Istra 5'00”7, 5. Furlanija - Julijska krajina 5’15”3.
Osmerec
1. Istra 4’35”9, 2. Dunaj 4’46”3, 3. Furlanija - Julijska krajina 4’51”1, 4. Koroška 4’55”, 5. Slovenija 4’56”2.
ka je zadnje dni kot bomba odjeknila novica, da je menažer new-yorškega nogometnega kluba Cosmos ponudil znanemu slovenskemu reprezentantu Branetu Oblaku za podpis dveletne pogodbe rekordno vsoto — milijon dolarjev. Cosmos je postal v svetu znan, kvaliteten in seveda v ZDA izredno priljubljen šele pred kratkim, ko je v svoje vrste pridobil najboljšega nogometaša na svetu vseh časov Brazilca Peleja. Za njegov prestop so Američani odšteli kar 4,7 milijona dolarjev in s to rekordno vsoto le prepričali črnopoltega zvezdnika,
Znani jugoslovanski boksar, po rodu Puljčan, Mate Parlov, ki je kot amaterski boksar dosegel vse, kar se je dalo doseči, z majico z jugoslovanskim grbom — evropsko prvenstvo, svetovno in olimpijske igre — je med profesionalnimi boksarji uspešno zaključil tudi tretji nastop v poltežki kategoriji. V Aren-zanu je namreč s k.o. premagal za-hodnonemškega boksarja Horsta Langa. Pred koncem kroga je Parlov zadel nasprotnika z levico v vrh brade in tako je bilo hitro konec tudi tega tretjega dvoboja med poklicnimi boksarji. Kot kaže, izredno močni in inteligentni Puljčan ima pred seboj izjemno kariero tudi med poklicnimi boksarji. Vsaj tako kažejo njegovi prvi dosedanji nastopi. Vsekakor pa so dobro jamstvo tudi osvojeni naslovi med a-materskimi boksarji, saj je Parlov zadnja leta kraljeval na vseh velikih tekmovanjih v svoji kategoriji. » * »
Napoles ohranil naslov
Mehikanec Jose Napoles je obranil naslov svetovnegr boksarskega prvaka welter kategorije, potem ko je po točkah, a povsem zasluženo premagal izzivalca Američani Ar-manda Muniza.
Po končanem dvoboju je Napoles dejal: «Nisem si pričakoval tako
močnega odpora s strani Američana Murdiza. Mislim pa, da sem zasluženo zmagal.»
PLAVANJE
Shaw spet rekorder
Tim Shaw se niti slab teden dni pred začetkom SP ne more potolažiti. Na skupnem treningu v kraju Mission Viejo je med preglednim tekmovanjem preplaval 800 m v času novega svetovnega rekorda 8 minut 9”60 in lastno znamko popravil za 4 sekunde. Prejšnji rekord je dosegel med poskusom na 1500 m.
Shaw je preplaval prvih 400 m počasneje kot drugih 400.
Ker so na tekmovanju plavali na neobičajnih razdaljah, so časi iz statističnega vidika nezanimivi, vsi pa na izredno visoki tehnični ravni.
ODBOJKA
Predolimpijski turnir Poljski
V Montrealu je bil moški odbojkarski predolimpijski turnir, katerega so se udeležili poleg domačih odbojkarjev še svetovni prvaki Poljaki, ČSSR in ZDA. V prvi izločilni tekmi 'je Poljska odpravila Kanado s 3:0, odbojkarji ZDA pa so pri-
pravili nepričakovano prijetno presenečenje z zmago nad češkoslovaško. Tekma je bila izredno zanimiva in potrebno je bilo odigrati pet setov preden je bil znan končni zmagovalec. V malem finalu za tretje mesto so reprezentanti ČSSR gladko odpravili Kanado s 3:0, v srečanju za prvo mesto pa Poljaki Američane z istim izidom.
Moški — Slovenija
Slovenci so torej osvojili prvo mesto. Zanimivo je, da so na tem turnirju ostali nepremagani in že to dejstvo kaže, da so zasluženo slavili. IZIDI
SKUPINA A
1.	kolo: Srbija - Vojvodina 86:71
2.	kolo: Srbija - Makedonija 94:89
3.	kolo: Vojvod. - Makedonija 93:84 Lestvica: Srbija 4, Vojvodina 2 in
Makedonija brez točke.
SKUPINA B
1.	kolo: BiH - Kosovo	96:77
Slovenija - Črna gora 75:73
2.	kolo: Slovenija - Kosovo 102:94
BiH - Črna gora 102:86
3.	kolo: Črna gora - Kosovo 81:76
Slovenija - BiH 94:83 Lestvica: Slovenija 6, Bosna in Hercegovina 4, črna gora 2, Kosovo brez točke.
FINALE ZA 1. MESTO
Slovenija - Srbija 84:80 (46:38)
Ženske — Srbija
Pri ženskah je zmagal favorit — Srbija. Reprezentanca Slovenije pa je že v kvalifikacijski skupini dosegla le predzadnje mesto.
IZIDI
SKUPINA A
1.	kolo: Srbija - Slovenija 59:53
Vojvodina - Črna gora 103:37
2.	kolo: Srbija - Črna gora 107:23
Vojvodina - Slovenija 65:54
3.	kolo: Srbija - Vojvodina 85:75
Slovenija - Črna gora 86:20 Lestvica: Srbija 6, Vojvodina 4, Slovenija 2, črna gora brez točke. SKUPINA B
1.	kolo: Kosovo - Makedonija 65:39
2.	kolo: BiH - Makedonija 85:35
3.	kolo: BiH - Kosovo	95:40
Lestvica: Bosna in Hercegovina
4.	Kosovo 2, Makedonija brez točke. FINALE ZA 1. MESTO
Srbija - BiH	101:97 (50:55)
PLAVANJE
Capri — Neapelj
Tokrat Egipčan
«Krokodili» z Nila ali maratonski plavalci iz Egipta, ki so med dolgimi leti monopola najprej Italijana Travaglia in nato Jugoslovana Rogošiča skoraj izgubili zobe, so letos vendarle prišli na svoj račun na plavalnem maratonu od Capri-ja do Neaplja.
22-letni študent Youssef je progo preplaval v 7 urah 14’42” in zaostal za rekordom Rogošiča za f minut. Treba je pripomniti, da je letos plavalcem botrovalo izredno mirno morje in brezvetrje, kar je preprečilo močnejše morske tokove in dalo plavalcem možnost, da so lažje začrtali smer plavanja.
Med ženskami je uspeh tudi šel v Egipt. Zmagala je Seir Mansour. Progo je preplavala v 8 urah 42’40”.
Proga meri 18 morskih milj. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo I 30 plavalcev. Žensk je bilo devet.
Krešimir čosič ni nastopal na turnirju «Bratstvo edinstvo», ker Hrvatska odpovedala tej prireditvi. Večina hrvatskih košarkarjev reč nastopa za svoje klube na raznih poletnih turnirjih
ŠPORT ŠPORT SPORT
KOLESARSTVO
«TOUR DE FRANCE»
Prehod Alp usoden za Merckxa Thevenet: dve etapi in majica
Današnji cilj v Avoriazu še ugoden za Francoza Nesreča (avtomobilska) med nedeljsko etapo
SERRE - CHEVALIER, 14. — Bernard Thevenet je na svojevrsten način praznoval francoski narodni praznik s svojo največjo zmago. Po nedeljskem uspehu v Pra Loupu je v drugi alpski etapi zadal Merckxu verjetno zadnji udarec in postavil dokončno hipoteko na končno zmago.
Nedeljska etapa se je začela z znaki Merckxove «gverile». Svetovni prvak je večkrat potegnil, da bi ugotovil v kakšni kondiciji je njegov nasprotnik. Na zadnjem dolgem vzponu mu je celo uspelo, da je za minuto_ prehitel Francoza in kot sam začel 6 km dolg vzpon do cilja v Pra Loupu. Ko je že kazalo, da bo Merckx pošteno prekrižal francoske račune je samo 4 km pred ciljem zašel v nepričakovano hudo krizo in povsem omagal. Thevenet ga je dohitel in na cilju zabeležil skoraj dve minuti prednosti, kar je bilo dovolj za rumeno majico.
Z včerajšnjo zmago pa je Thevenet prepričal še zadnje skeptike, ki so računali na Merckxa v etapi na kronometer.
16. etapa je vsebovala huda vzpona na Col du Vars in Col de ITzoard. Prednost Theveneta znaša sedaj 3 minute 20 sekund in praktično zagotavlja francoski uspeh na letošnjem Touru, posebio zato ker je kolesar v izredni kondiciji.
Thevenet je sprožil odločilni napad med vzponom na prelaz Izoard. Na vrhu je znašal njegov naskok 2'25". Zasledovalce je vodil Merckx sam, kar dokazuje kako borben je njegov značaj. Med spustom je Thevenet izgubil nekaj prednosti po valovitem terenu pred ciljem pa se je ta vrnila na prejšnjo vrednost in znašala točno 2’22” nad Merckxom, Gimondijem, Zoetemelkom in Van Impejem.
Vrstni red 15. etape (217,5 km);
1.	Thevenet (Fr.), ki je progo prevozil v 7.46’35” s p.h. 27,969 km na uro
2.	Gimondi (It.)
3.	Zoetemelk (Niz.)
4.	Van Impe (Bel.)
5.	Merckx (Bel.)
Vrstni red 16. etape (Pra Loup -Serre Chevalier, 107 km):
1.	Thevenet (Fr.), ki je progo prevozil v 3.16T7” s p.h. 32,708 km na uro
2.	Merckx (Bel.)
3- Gimondi (It.)
4. Zoetemelk (Niz.)
5- Van Impe (Bel.)
6.	Romero (Fr.)
7.	Lopez Garrii (Šp.)
zaost. 23” 112” 1’42” 1’56”
zaost. 2’22”
8.	Galdos (Šp.)
9.	Janssens (Bel.) vsi s časom Merckxa Skupna lestvica je sedaj' taka:
1.	Thevenet (Fr.)
2.	Merckx (Bel.)
3.	Zoetemelk (Niz.)
4.	Van Impe (Bel.)
5.	Gimondi (It.)
6.	Moser (It.)
7.	Lopez Garrii (Šp.)
8.	Fuchs (Švi.)
9.	Janssens (Bel.)
10. Torres (Šp.)
Današnja etapa se bo končala v znanem zimskošportnem centru Avo-riaz in je ponovno ugodna za rumeno majico Theveneta.
BEZBOL
81.06’52” zaost. 3’20” 6’30” 7’36” 10’41” 19’08” 19’41” 21’36” 27’40” 3012”
go, da odpravi neposredne tekmece za prestop.
V nedeljo je dvakrat premagala moštvo Old Rags iz Lodija z rezultati 7:4 pri mladincih in 6:5 pri članih.
S tem uspehom so si Openci zagotovili tretje mesto na lestvici in spričo boljše igre mladinske vrste z dokajšnjim optimizmom pričakujejo naslednje napore.
ODBOJKA
MONTREAL, 14. — Moška reprezentanca Poljske je zmagala na predolimpijskem turnirju s tem, da je v finalu premagala ZDA s 3:0. Američani, ki so dokaj presenetljivo v polfinalu premagali češkoslovaško s 3:2, so proti Poljakom nabrali vsega 20 točk. češkoslovaška se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. Kanadčane je premagala s 3:0 in jim dopustila skupno 17 točk.
TURNIRJA ŠD POLET
Bor dvakrat prvi
Košarkarji ŠZ Bor so osvojili obe prvi mesti na turnirjih v okviru športnega tedna openskega Poleta. IZIDI
Naraščajniki
Polet - Bor	47:34
Kontovel - Polet	58:57
Scoglietto - Polet	70:58
Bor - Kontovel	65:30
Mladinci	
Polet - Kontovel	85:80
Bor - Kontovel	106:56
Polet - Bor	73:71
Scoglietto - Kontovel	84:63
Obširnejše poročilo	bomo zaradi
pomanjkanja prostora objavili v jutrišnji številki.
DVIGANJE UTEŽI
VILNJUS, 14. — Sovjeski dvigalec uteži Vasiliji Aleksejev je na državnem prvenstvu postavil nov svetovni rekord v sunku. Aleksejev, ki pripada super težki kategoriji je dvignil kar 245 kg. Prejšnji rekord, ki je tudi pripadal njemu je bil za poldrugi kilogram ^«lažji».
MARSEILLE,, 14. — V tem francoskem mestu se je končalo svetovno prvenstvo mladincev. Največ u-špehov so dosegli Bolgari, ki so osvojili 4 prva mesta, dve drugi in tri gretja. Sovjeti so osvojili 3 zlate kolajne ter po dve srebrni in bronasti, Poljska pa dve zlati in dve srebrni. Od držav «zahodnega» bloka je prišla do ene bronaste kolajne samo Kanada.
Začetek zasledovanja
Alpina je uspešno začel:», odločilni del prvenstva, kjer ima nalo-
HA DEŽELNEM PRVENSTVU KOLESARSKIH VETERANOV
Prvo mesto za Santonija (SCAT) in ekipni uspeh lonjerske Adrie
Neuspel samotni pobeg mladega Ivana Sosiča - M nedeljo veterani v Dolini
Marino Santoni (SCAT) je nepričakovano zmagal na nedeljskem deželnem prvenstvu veteranov, ki se je odvijalo na 85 km dolgi progi po kraški planoti s startom in ciljem v Bazovici. Santoni, ki je že bil deželni prvak pred dvema letoma v Ronkah, si je prvo mesto popolnoma zaslužil, saj je znal najprej izbrati trenutno nepazljivost ostalih tekmovalcev, nato pa je zelo dobro vozil proti cilju in stalno večal svojo prednost do kakih 15 kilometrov pred zaključkom, ko je zasledovalna skupina ostro reagirala in skrčila svoj zaostanek. Santoni je skupno s klubskim tovarišem Dal Benom in kolesarjem iz Tržiča ušel pri drugem krogu po Šempolaju in si nabral dobro minuto naskoka. Na trbiški cesti pa, je .pri Križu pustil na cedilu oba svoja tovariša, ki sta začela čutiti utrujenost in sam nadaljeval proti cilju, kamor je prispel 15 sekund
tiUiiiiiiiiiuiuiiiiimmuiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiimmmuMiifiiitiiiiiiiiiHiiuimiiHimiHiMmmmmm11
NOGOMET
Spktkarije okoli Milana
KAJ NAMERAVA RIVERA? NAVIJAČI PROTI NJEMU
Izjave igralcev postajajo previdnejše
Zadeva o nameravanem naskoku Rivere na predsedstvo Milana se je vse prej kot razjasnila. Društveni Pravilnik namreč ne dovoljuje izvedbe vseh pogojev katere je Rivera Postavil za nakup večine delnic od dosedanjega predsednika Buticehija in tudi če bi do te finančne operacije prišlo, bi Rivera ne mogel pri glasovanjih z delnicami vplivati na odločitev upravnega odbora.
O vsem poteku tega primera se seveda najbolj razburjajo navijači Milana, ki bi radi videli pomirjene vode pred začetkom prvenstva. Baje navijači močno pritiskajo na Bu-bcchija naj na kloni Riveri in naj odstopi od svojih prvotnih ponudb. . Z druge strani so postale izjave pralcev Milana, ki se nahajajo na Počitnicah v zadnjih urah vse bolj Previdne do svojega bivšega kape-tana. Rivera je baje zahteval «glavo» nekaterih zvezd kot so Chiarugi,
janko kersnik:
Bet in Zecchini. Igralci, ki so na začetku polemike izražali dokaj svobodna mišljenja, so se sedaj zaprli v molk, da bi 'ne z neprevidnimi izjavami razjezili Rivere kot morebitnega predsednika in se tudi sami postavili v težaven položaj.
ZENSKI NOGOMET
Friuli — Primorje 2:1 (1:0
V zadnji tekmi ženskega prvenstva je enajsterica Primorja v Čedadu nepričakovano klonila zadnji na lestvici.
Igra obeh postav je bila enakovredna, domačinke pa so bile učinkovitejše. Ruplova in Lazarjeva nista tokrat igrali kot po navadi, slednja pa je vendarle iz 11-metrovke dosegla častni gol. Med prvenstvom je Lazarjeva dosegla vsega 5 golov.
N. W.
pred Dal Benom, medtem ko so zasledovalci ujeli tretjega ubežnika, ki je bil preutrujen od napora.
V	boju za 3. mesto se je predstavila starnjena skupina in na ciljni ravnini v Bazovici smo lahko prisostvovali izredno hudemu sprintu. Za las je bil najhitrejši Luigi Bedin iz Tržiča, medtem ko sta se kolesarja Adrie Macarol in Vižintin uvrstila na četrto oziroma peto mesto, vtem ko je bil v tem sprintu Maver 11,
Bonanno pa je prispel na cilj nekoliko oddaljen.
Vižintin, ki je bil eden glavnih favoritov za končno zmago, je napravil vse, kar je bilo v njegovih močeh, vendar pa je občutil dve neprespani noči zaradi bolezni. Lonjerski kolesar je večkrat skušal uiti iz glavnine, enkrat je celo vozil kakih pet kilometrov' sam.
Isto velja za Macarola, ki je ob zaključku tekmovanja tožil, da je zgrešil pobeg, ki je bil odločilen za dodelitev naslova deželnega prvaka.
Kljub temu pa je «modro-beli» veteran odlično opravil svojo nalogo, zadnje zadoščenje pa si je vzel na cilju, ko je pustil za seboj elito sprin-terjey s Tržaškega in Goriškega.
Maver je pred pričetkom tekmovanja izjavil, da bo vozil le pol dirke, pa še to le z edinim namenom, da pripravi pot Vižintinu do zmage.
Ko pa je opazil, da ima še dovolj energije, je poleg raznih posegov na čelu glavnine, pripravil svojima klubskima tovarišema Macarolu in Vižintinu pot za zadnji nalet. Žal je nekaj kilometrov pred zaključkom popustil Bonanno.
Vrstni red na cilju:
1.	Marino Santoni (SCAT), ki je 85
km prevozil v 2.14’ s poprečno
hitrostjo 38,059 km na uro
2.	Bruno dal Ben (SCAT) zaost. 15”
3.	Luigi Bedin (CRA Italcant.) 27”
4.	Adriano Macarol (Adria Lonjer)
5.	Bruno Vižintin (Adria Lonjer)
11. Nino Maver (Adria Lonjer), ki je
osvojil 1. mesto v B kategoriji.
V	nedeljo se bodo kolesarji pomerili na dirki, ki jo prireja SCAT v Dolini na 88 km dolgi krožni progi,
s ciljem v Prebenegu,
* * *
Ivanu Sosiču ni v nedeljo uspel «veliki» podvig. Potem ko je bil tri-četrt dirke na begu, so ga kakih 20 kilometrov pred ciljem ujeli zasledovalci ter mu tako prekrižali račune, da bi se končno vendarle uvrstil med najboljše. Namesto prvega je tako osvojil 10. mesto na 95 km dolgi krožni progi v Buji. Mladi openski kolesar je tako dokazal, da je spo- Alžiru.
soben poseči tudi v borbo za prva mesta. Kljub temu, da je moral po tako dolgem naporu prepustiti lovo rike najboljših Bidiniju, Nadaluttiju in Qualizzi, je bil Sosič ob zaključku nastopa izredno zadovoljen, saj dosegel več, kot je pred dirko pričakoval. Končno se je vendarle otresel strahu pred begi in je samozavestno vozil na izredno naporni valoviti progi. Vendar pa je pri tem tudi vročina opravila svoje, tako da mu ni uspelo zdržati pred ostrim zasledovanjem kakih šestdesetih kolesarjev, ki so ga dva kroga pred ciljem ujeli. Deseto mesto je dobro, saj mladi lonjerski kolesar stalno napreduje in bo s trdno voljo ter napornimi treningi, katerim je podvržen vsak dan, gotovo še v tej sezoni dosegel ka; več kot pa le častne uvrstitve.
R. Pečar
VESLANJE
LUZERN, 14. — Ob slabšem pred stavništvu NDR so na mednarodnih regatah največ uspehov imeli Sovje ti, ki so osvojili prva mesta v četvercu s krmarjem, v dvojcu brez krmarja in v dvojcu s krmarjem. Norveška je zmagala v dvojki, Irec Dre a v skifu, NDR pa je edino prvo mesto zabeležila v osmercu. Dva italijanska čolna, ki sta dosegla finala sta razočarala. V skifu je bil Ragazzi zadnji, osmerec pa je kot peti dosegel cilj.
TEN IS
KITZBUHEL, 14, - Italijan Adriano Panatta je osvojil mednarodno prvenstvo Avstrije z zmago v finalu proti čehoslovaku Kodejšu, ki je veljal za glavnega favorita.
Izid: Panatta - Kodejša 2:6, 6:2, 7:5 in 6:4.
* * *
BAASTAD, 14. — Na mednarodnem prvenstvu Švedske je osvojil prvo mesto Španec Orantes. V finalu je premagal rojaka Higuerasa s 6:0 in 6:3.
K0TALKARSKA REVIJA ŠPORTNEGA DRUŠTVA «POLET» NA OPČINAH
MALI MOJSTRI NA KOLESCIH
V treh zaporednih večerih (od sobote do sinoči) je betonska ploščad Prosvetnega doma na Opčinah bila prizorišče tradicionalne zaključne kotalkarske revije športnega društva «Polet». Vse tri večere je prireditev privabila izredno številne ljubitelje lepe športno-rekreativne zvrsti mladih nastopajočih, med njimi pa tudi take, ki se za kotalkanje še posebej zanimajo. Tako so se revije v nedeljo zvečer udeležili tudi predsednik italijanske deželne federacije za hokej in umetnostno kotalkanje Zanfra, odgovorna za kotalkanje pri deželni federaciji Majda Gruden in mednarodna sodnica Lia Camelli. Sinočnjo revijo si je ogledal tudi jug. generalni konzul v Trstu Ivan Renko.
Openska kotalkarska družina šte-nekaj nad 50 kotalkarjev starih od štirih do pet pa tja do šestnajstih sedemnajstih let. Na reviji so sodelovali vsi z redkimi izjemami, kar je pri tolikšnem številu vedno možno. Kdor je v zadnjih letih spremljal revijo je bil lahko letos prijetno presenečen zlasti zaradi kvalitetnega napredovanja mladih kotalkarjev, kar je nedvomno zasluga njihovega trenerja Petra Brleča in njegovih dveh pomočnic gdč. Dujmovičeve in Morane Sosičeve. Zaslugo pa imajo seveda tudi kotalkarji sami, saj brez navdušenja, brez požrtvovalnosti in vztrajnosti tudi trenerji ne morejo opraviti vsega. Ko govorimo o kvalitetnem napredovanju, potem gre predvsem za to, da so kotalkarji iz leta v leto bolj sproščeni, da je njihova zanesljivost na betonski plošči vedno večja, da se vedno bolj širi repertoar izvajanih figur ki prehajajo pri starejših že v prave atrakcije, in kar je pri kotalkanju tudi zelo važno, da je njih izvajanje vedno bolj elegantno, pri deklicah graciozno, pri dečkih prav fantovsko odločno. Zato pa ni prav nič čudno, če prav iz Boletovih vrst prihajajo pokrajinski in tudi deželni prvaki in če Poletovi tekmovalci zavzemajo odlična mesta tudi ' na državnih nastopih.
Toda ne gre samo za tekmovanje in za visoke uvrstitve na teh tekmovanjih, kar nam je sicer vsem skupaj, kot slovenski narodnostni skupnosti, samo v ponos. Gre tudi za drugo gotovo še pomembnejšo plat, za množično športno-rekreativno u-dejstvovanje najmlajših po načelu, da se le v zdravem telesu krepi tu di zdrav duh, da se mladina že zgodaj uvaja v športno in družabno življenje in potem tudi nadaljuje na tej poti tja v zrelo življenjsko dobo. Športno društvo «Polet» opravlja tem nadvse dragoceno in koristno poslanstvo, za katero mu gre vse priznanje. Z društvom vred pa za
Toda povrnimo se k reviji sami. rika Cibic, Dunja Antoni in Alenka | Maruška Gregori. Na kotalkah je Začeli so — kot običajno — vsi na
stopajoči s koračnico izvedeno ob ritmičnem udarjanju kotalk v obliki raznih figuh, ki se na koncu strnejo v živopisen cvet sredi plošča di, Potem je prikotalkala na ploščo Jadranka Košuta s svojim tekmo valnim programom, ki že nakazuje vrsto zahtevnejših in z lepo zanesljivostjo obvladanih elementov. Sledil je prvi množični prizor s «kav-bojci». Na ploščadi so pokazali svoje znanje Veronika Logar, Aleksandra Škerk, Nataša Bizjak, Nikoleta Sosič, Mitja Malalan, Jan Gulič, Mara Petaros, Tomaž Petaros in Alan O-berdan. Potem spet solo nastop z Aldo Sosič. Tudi njen tekmovalni program je tak, da lahko upravičeno računa z njim na visoke uvrstitve. Z dunajskim valčkom je plos čad oživela v belih in temnih kostumih, ki so valovili v ritmu božajoče melodije. Mladi izvajalci so v tem skupinskem plesu pokazali neverjeten občutek za ritem in tudi skladnost je bila več kot zadovoljiva, da niti ne govorimo o že kar podjetnih prijemih dečkov in graciozni prilagodljivosti deklic v vse prej kot lahkih figurah. Nastopili so pari: Maruška Gregori - Andrej Sedmak, Erika Purič - Franko Guštin, A drijana Sosič - Boris Škerk, Klavdija Štern - Klavdij Purič, Tatjana
| Maruška Gregori. Na kotalkah je Gorkič.	pokazala izjemno zanesljivost in v
Sledil je Boris Škerk z zanesljivo izvajanju ritmično ubranost in gra-
izvajanim tekmovalnim programom.
služijo priznanje tudi starši otrok, Malalan - Mario Caravelle, Mario ki skrbijo iz lastnih žepov za kostu-1 Renar - Elena; Prašelj, Devan Ko-
me, kotalke in drugo.
šuta - Saša Ban, Vesna Bizjak, E
OLIMPIJSKE IGRE
Predolimpijskega tekmovanja v judu, ki bo v Montrealu 26. in 27. julija se bodo udeležili tudi štirje italijanski borci. Zveza je določila Ma-rianija, Gambo, Vecchija in Dami-nellija. Isti borci bodo kasneje sodelovali tudi na sredozemskih igrah v
nato pa še Pavel Sedmak s svojim tekmovalnim programom, polnim najtežjih kotalkarskih prvm. Njegovo izvajanje sodi že v višji razred in tudi pri njem je napredek očiten. Žal da na za svoj program premajhni ploščadi ni mogel v celoti razviti potrebne hitrosti.
Prvi del revije je zaključila polka
tekmovalci in tekmovalkami v gorenjskih narodnih nošah. V tem živopisanem in ritmično prijetnem nastopu so sodelovali: Adrijana Sosič, Klavdija Štern, Saša Ban, Dunja Antoni, Erika Cibic, Elena Prašelj, Vesna Bizjak, Devan Košuta, Mauro Renar, Boris škerk, Klavdij Purič, Mario Garavello in Tatjana Malalan.
Drugi del revije so začele graciozne Španke v pisanih kostumih in ob regljanju kastanjet. Solistični del je odplesala Zdenka Hrovatin, o stale pa so bile: Jadranka Košuta, Kristina Degrassi, Sara Tavčar, Monika Sosič, Tanja Furlan, Vera Vu’, pi, Tatjana Sosič in Alda Sosič. Ni se še polegel navdušen aplavz ko sta z nasprotnih si strani pridrvela na ploščo nič manj kot dva tržaška kopalca z veslom: brata Pavle in Andrej Sedmak. V svojem izvajanju sta združevala komično z vratolomnim s tolikšno lahkotnostjo in izurjenostjo, da se je zdelo, da tehničnih problemov zanju sploh m.
V naslednjih dveh točkah sta s«» s svojim tekmovalnim programom predstavila Kristina Degrassi in Mauro Renar, oba dobro pripravljena tako v tehničnem kot v izvajalskem smislu.
Revijo je zaključila ruska romanca, skupinski nastop iz» lanskega leta, ki pa je letos še pridobil z izpopolnitvijo in tudi zaradi večje skupinske ubranosti, in še bolj izdelanih solističnih nastopov. Romanco so izvajali: Kristina Degrassi, Laura Degrassi, Lorella De Luca, Tatjana Malalan, Alda Sosič, Tatjana Sosič, Sara Tavčar, Monika Sosič, Jadranka Košuta, Martina Malalan, Adrijana Sosič, Erika Purič, Vera Volpi, Andrej Sedmak, Franko Guštin, Mario Garavello, Boris Škerk in Klavdij Purič. Kalinko je letos plesala
cioznost, pri vsem tem pa je treba upoštevati, da je ples naštudirala v zelo kratkem času. In kaj naj rečemo za par Zdenka Hrovatin - Pavel Sedmak? Njuno izvajanje nas je kratko malo presenetilo. Oba sta od lani vsestransko napredovala in e-lementi v njunem nastopu zahtevajo že pravo vrhunsko usposobljenost. Zdi se, da jima tehnika ne dela več posebnih preglavic in da se že s pravim podoživljanim užitkom predajata iskanju težavnosti, ki meji že na pravo virtuoznost.
Pri tem pa ostajata vseskozi na ravni potrebne lahkotnosti in gracioznosti, ki nudi gledalcu še poseben užitek.
V prihodnjih dneh bo del nastopa posnela ljubljanska in koprska barvna televizija. Tako bodo lahko tudi gledalci v Sloveniji in Jugoslaviji ter globoko v notranjosti Italije videli, kaj znajo naši openski mladi mojstri umetnostnega kotalkanja.
j. k.



:-x;
'A


‘f

27.
CIKLAMEN

Bolè je spremljal njo dalje proti središču vse družbe, Kjer so sedele druge gospe, in Hrast se je nehote obrnil njima. Pa niti dveh korakov ni storil, kar ga ustavi fioleška.
«Ah, gospod doktor, ste li še med živimi?»
Govorila je to z malo zlobnim nasmehom; za njo pa J e stala Elza ter si malomarno pahljala lice. Hrast je skušal Postati jako ljubezniv; opravičeval se je, izgovarjal z obilnimi poslóvi ter Boleški ponudil roko, da jo pelje za dru-gmu; Elza pa je poklicala svojo gojenko.
«Vi poznate to gospo Ilovsko?» vpraša radovedno Boletova soproga.
«Videl sem jo v družini svojega šefa; a poznal bi je ne u več, ko bi jo bil srečal,» lagal se je oni.
«čudno! Vi imate vendar boljši spomin za krasotice nego marsikdo drugi,» šali se Boleška.
«Tedaj ni bila tako krasna,» izusti on naglo, pa takoj 1«° RpPravÌ: “No, krasna — krasna? To ni pravi izraz — tivna °a ° *enski krasoti tudi ne more biti lahko objek-
. *^°. se pravi: vi imenujete one krasne, katere vam prirastejo k srcu — in, ha, ha, kaj menite, da od vas priča-
kujemo objektivne sodbe o tem predmetu? Prejšnji vaš izrek je ravno zato, ker mu sami odrekate objektivnost, jako važen in pomenljiv.»
«Milostiva, vi bi bili izvrsten odvetnik!»
«In vi milovanja vreden nasprotnik moj!»
«Kaj še! Vsak bi me zavidal. Oprostite, kje si bodete izbrali sedeže?»
«Malo bolj na strani, saj poznate naše navade.»
«Torej tam pod onim jesenom.»
Odši so tja in malo pozneje je pripeljal Bolè svojo spremljevalko. Tudi neizogibni Megla je prišel za njimi.
Sedaj stoprav je spregovoril Hrast nekoliko besedi z guvernanto. Stala je na strani ter ogledovala drugo veselo družbo.
«Tako čudne veselice tudi vi še niste videli?» vpraša doktor. Prav ugodno mu je bilo, da je mogel govoriti ž njo, kajti v zadregi je bil, s kako besedo bi se obrnil k Ilovski; tako pa je mislil posredno dospeti do pogovora z ono.
«Ne, ne,» deje Elza, «le škoda, da smo pečenega janjca zamudili.»
«Prav sodite,» oglasi se Bolè, «poezija in prazen želodec se ne strinjata.»
«Ah, tako ni bilo nameravano!» oporeka s smehom guvernanta.
«Teknil bi vam pa vendar! Gospod Megla, vi nas popolnoma zanemarjate; gospe so lačne, mi smo žejni — in vi, vi ste reditelj te veselice!»
«Oprostite, sam se moram truditi: vsi drugi odborniki pijò in pojo! Pa takoj vam bode ustreženo.» Rekoč hiti proč.
«Glejte, milostiva, tako si moramo pomagati pri nas!» reče Bolè s smehom tujki.
«Kakor se mi vidi, ima ta veselica nakov familiaren
značaj,» odgovori ona.
«O, da, da! Prav sodite; čestitam vašim bistrim očem. Jako familiarno, in sicer na dobro in na slabo stran — tako mora biti vse pri nas. Tamle bodo nocoj še kozolce preobračali, soproga našega nadzornika bo sigurno en kozarec preveč izpraznila, okrajno glavarstvo ali reete glavar in njegova milostiva bodeta nosove vihala — jutri pa bode ves trg poln hvale, kako krasna, elegantna veselica je bila to.» Bolè je svoje zlobne opazke končal z glasnim smehom. Ilovska ga je začudena pogledovala, soproga njegova pa ni vedela, bi se li jezila — ka-li? «Ljubi moj!» reče mu z očitajočim glasom.
«Gospa Ilovska mi tega ne bode v zlo štela. Treba je, da spozna naše običaje. Tako je in ne drugače — in odkritosrčno rečeno, jaz se tudi prav dobro zabavam pri takih prilikah. Doktor, midva bodeva še plesala nocoj, kajne?» Le-ta stopi z Elzo vred bliže.
«To bode lep prizor!» meni Boleška.
V tem trenutku pride Megla z dvema pomagačema ter donese mrzlih jedil in piva. Tudi glavarjeva sta prišla in sodnikovi.
Meden je hotel sesti k Elzi, pa Megla mu jo odpelje k plesu; šel je torej k Boleški in Hrast je porabil priliko ter stopil poleg Ilovske.
«Kje biva zdaj rodovina vašega strica?» vpraša jo hladno.
«Še vedno na Dunaju,» deje ona ravno tako, igraje se z rokavicami.
«Dolgo nisem čul o njih!»
«Tudi jaz ne ! Odkar sem spremila svojega ubogega soproga dol na jug, nimam poročila o onih.»
Ubogi soprog! To je zbodlo Hrasta. Pristovalo bi se bilo, povpraševati po njem, je li bolj zdrav ali kaj enakega;
toda doktor tega ni mogel.
«Ste li že dolgo od doma?»
«Vso zimo in zdaj bode zopet kmalu jesen.»
Tu je pogovor malo ponehal.
«In vi — ste li dolgo v tem kraju?» vpraša ona. Pri tem je Uprla vprvič pogled vanj tako, da sta se srečala z očmi.
«Poldrugo leto.»
«Kaj še! Eno leto še ni tega!» kliče Bolè vmes.
«Prosim, domisli se. Ob novem letu sem prišel, in to lani, ne letos.»
«Da, da, prav imaš! Leta teko — ,mladosti leta, kmalo ste minule’,» deje patetično oni ter se obrne zopet h glavarju.
«Koliko časa bodete ostali tukaj?» nadaljuje Hrast svoja duhovita vprašanja. Srdit je bil sam nase, ker je čutil, da je okoren kakor nezrel gimnazialec.
«Ne vem; kadar bode hladneje, vrneva se v Gorico.»
«Obžalujem vas.» Ona ga je začudeno pogledala.
«Da, da —» pristavi on, «zaradi — zaradi te bolezni.»
Povesila je glavo, toda odgovorila ni.
«In kaj je?»
Vprašal je to bolj po tihem, kakor je vse zadnje besede skoro šepetaj e govoril.
«Zdravniki pravijo, da je neozdravljiva.»
Tudi ona je rekla to s tihim, zamolklim glasom in v obraz je bila bolj bleda nego prej ; zrla je k *tiom ter krčevito stisnila ustni.
Vtem je pripeljal Megla guvernanto; brezkončna ka-drilja je bila srečno končana in vsi deležniki upehani in utrujeni.
«Zavijte si robec okoli vratu, da se ne prehladite!* opominja Boleška Elzo.	(Nadaljevanje sledi)
UredhiSIvo, uprava, oglasni oddelefc,
TRST, Ul. Mor.iaichi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dana V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300,— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	15- iul'ia 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
Ansambel Kočo Racin na Opčinah
USPELA RAZSTAVA DOMAČIH VIN V NABREŽINI
Demetrij Cej v galeriji «II Mandracchio»
V soboto so v miljski galeriji «II Mandracchio» odprli razstavo znanega slovenskega slikarja Demetrija Ceja. Razstavo je odprl umetniški kritik Sergio Molesi, ki je najprej predstavil prisotnim Ceja, nato pa na kratko orisal njegovo delo in pomen slik. V Miljah razstavlja Cej 12 slik večjega formata, v katerih prevladuje obmorska tematika. Na sliki: slovenski umetnik Demetrij Cej in kritik Sergio Molesi med otvoritveno svečanostjo
Slabo vreme, ki je prejšnji teden prav grdo ponagajalo marsikateri že tradicionalni prireditvi, je kot kaže končno prišlo k pameti. Nad lepim soncem pa so bili morda še najbolj navdušeni Nabrežinci, ki so imeli ravno v teh dneh razstavo domačih vin in lepo vreme je — poleg seveda dobre žlahtne kapljice — pogoj, da take prireditve lepo uspejo. No, kot kaže na razstavi, na kateri sodeluje 18 domačih vinogradnikov z 12 vzorci belega in 12 vzorci črnega vina, obiskovalcev res ni manjkalo, tako da je vino dobesedno teklo v potokih (v petek so prodali 20 hektolitrov, v soboto 29, v nedeljo pa še več). Žejo obiskovalcev so premeteni prireditelji še pospešili s cvrtimi ribami, sirom in pršutom ter s pečenimi piščanci, ki so jih prodajali v bogato založenih kioskih. Na slikah: zgoraj v sredi množica nedeljskih obiskovalcev in spodaj med odprtjem razstave Viktorja Godniča, ki vsako leto razstavlja svoje slike ob priliki domače vinske razstave. Pri strani zgoraj zgoniški fantje, ki so pekli piščance na nabrežinski razstavi, v sredi komisija med pokušnjo in ocenjevanjem vinskih vzorcev in spodaj ansambel «Kras», ki je poskrbel, da je bilo vzdušje na razstavi še bolj prijetno
GODBA NA PIHALA BREG V BORŠTU
Veliko gledalcev je v četrtek na Opčinah z navdušenjem pozdravilo imeniten nastop folklornega ansambla Kočo Racin iz Skopja. Makedonski gostje so v obsežnem programu prikazali vrsto zanimivih in pristnih narodnih plesov, ki so bili za marsikaterega gledalca pravo odkritje. Večer, ki sta ga pripravili zadruga «Naš Kras» in Prosvetna zveza, je tako izredno uspel.
Makedonski ansambel, ki ga vodi Blaže Sekovski, se je na poti na mednarodni folklorni festival v Nico u-stavil na Opčinah in prikazal nenavadno bogat spored. Mešani zbor plesalk in plesalcev je nastopil z zelo temperamentnimi in zahtevnimi plesi, med katerimi je zlasti omembe vreden splet narodnih plesov iz Povardarja in barvit splet vaških plesov. Občinstvo je tudi navdušeno ploskalo vsem pevcem.
Na slikah: otvoritveni govor podpredsednika SPZ Mirka Kaplja, v sredi makedonski plesalci med nastopom in spodaj predstavnik tržaške folklorne skupine «Stu ledi» izroča spominsko darilo makedonskim gostom.
Pevski zbor iz Divače za handikapirane
V nedeljo je mešani pevski zbor iz Divače pod vodstvom Edija Raceta nastopil na Opčinah na kraju, kjer so začeli graditi nov dom za handikapirane
Vreme se je ta teden končno usmililo dolinske godbe na pihala «Breg», ki je s svojim koncertnim programom za 30. obletnico osvoboditve obredla malodane vse vasi dolinske občine. V sredo zvečer, v lepem julijskem večeru je godba zaigrala na trgu v Borštu, kamor so vaščani prišli v velikem številu, da bi' v prijetnem hladu z užitkom prisluhnili godbi, ki je nastopila kot vedno pod mojstrskim vodstvom Dušana Strajna. Koncertni program je obsegal venček partizanskih koračnic, nekaj narodnih in koncertnih skladb.
Po končanem nastopu so se godci zadržali dalj časa ob okusni zakuski, ki so jim jo pripravili vaščani. Izvrstne ribe so zalili s še boljšim boršfanskim vinom, kar jim je še utrdilo dober vtis.
Na slikah: zgoraj godba «Breg» med nastopom in spodaj domače žene med pripravljanjem zakuske.