REČICA OB SAVINJI m # £mmi jt •*, Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje Leto XIU Številka 2 Februar 1981 LJUBNO GORNJI GRAD Sta voščilo in nagelj dovolj? Čez nekaj dni bomo spet praznovale naš praznik „dAnžena“. Enainsedemdeset let je od takrat, ko je potekala It mednarodna konferenca žena socialistk v Koebenhav-nu, na kateri je bil na predlog Klare Zetkin sprejet sklep o uvedbi mednarodnega dneva žena, Qlj tega mednarodnega javnega nastopa množic so bili socialistična solidarnost moških in žensk, zahteva za splošno enako in tajno volilno pravico za vse moške in ženske, zaščito ženske delavke pri debi, zakonsko izenačenje ženskih pravic itd• Zato in to takrat Po vojni pa smo v naši socialistični domovini dali prazniku dneva žena drugačni pomen: praznovali naj bi gp delavno, v znamenju tega, da bi pritegnili ženske h gradnji socializma in utridtvi miru v svetu Pa se je ta praznik vseh napredno usmerjenih žena že pred leti spjevrgel v povsem nekaj drugega. Že vrsto let, gotovo že dve desetletji ga izrabljamo za veseljačenje, organiziranje bolj ali manj dragih proslav in „proslav“, ki jim večina prisotnih ne ve zgodovinskega vzroka. Kajti vse, kar je bilo pomembnega in resnično vrednega v tem dnevu, je že prekrila prašna plast pozabe Tako kot iz leta v leto pokriva tiste sklepe in namere, kijih kdaj pa kdaj prav ob tem dnevu zapišemo, lahko da celo iskreno, ker nekateri vendarle še zmeraj verujejo v pravi, nepötvorjeni osmi marec, pa rti od vsega sklenjenega ih načrtovanega niti čez leto dni, dve tri ali več nič uresničenega Primerov za to je dovolj. Prav zato se nam danes , postavlja vprašanje smotrnosti tega pmznika, ki je tak, kakršnega smo pravzaprav sami narediti, povsem izgubil svoj pomen. In tega mu ne bodo vrnila nobena priporočila o „delovnem “ praznovanju 8. marca, o dnevu, ko naj bi reševali številna nerešena „ženska“ vprašanja (za katere pa spet po drugi strani trdimo, da jih ni, tako kotni,,moških“ ‘ vprašanj, kajti vsa so le družbena vprašanja), vrnila mu ga ne bo niti parola, naj sredstva namenjena za „proslavo“, delovne organizacije in krajevne skupnosti namenijo za izgradnjo otroških vrtcev za boljšo opremo zdravstvenih domov itd• Vse to kaže, da sami ne vemo, kaj s tem praznikom, za katerega prejemamo čestitke in bolj ati manj srčna voščila vse ženske ,Od partizanske mamice, prek uradnice, kmetice, tovarniške delavke, do 'družbenopolitične delavke, od mlade frkljice do sivolase starke Prejemajo voščila za Si marec, mednarodni dan žensk, ki danes v življenju manj pomeni kot kdajkoli prej. In tega smo sami krivi Kajti le voščilo in rdeč nagelj ne rešita nič, če se vseh ostalih 364 dni v letu obnašamo drugače, neosmo-marčevsko.. Ne vsi, a vedno preveč nas, prevečkrat. REZIKA PLAZNIK sekretarka OK SZDL Mozirje Borci v Lučah so zborovali Dne 21. decembra 1980 so imeli člani ZB Luče letni zbor. Ugotovili so, da so posvetili izredno skrb za socialno ogrožene, bolne in starejše borce. Organizacija je dala tudi več predlogov za pridobitev priznavalnine, za zdravljenje v toplicah in pomagala urediti dokumente za dvojno priznanje. Člani odbora so tudi obiskali starejše in bolne borce na domu in jih skromno obdarili Težko je glede stanovanjskega posojila, denarja izgleda ni, potrebe pa so velike. Skrb za vzdrževanje spomenikov in obeležij iz NOB je velika in postavljena so bila tudi nova obeležja. Člani so zelo prizadevni pri delu v vseh družbeno političnih organizacij in v KS. VINKO KNAPIČ Davek od skupnega dohodka občanov Tudi v občini Mozirje imamo nekaj občanov, ki so v letu 1980 imeli več kot 294.000 din skupnega čistega dohodka, kar predstavlja trikratni povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji V občini Mozirje je vložilo napoved o davku iz skupnega dohodka občanov 17 obrtnikov, 5 zdravnikov, en svoboden poklic in občan, ki ima dohodke od patentov. Po napovedih zavezancev bo, ob upoštevanju z zakonom določenih olajšav, plačalo davek 6 občanov /Vsi zavezanci bodo plačali 247.800 din davka. Izračun davka seveda ni dokončen, ker opravimo dokončen obračun pri obrtnikih šele po pregledu napovedi iz davka od obrtne dejavnosti SILVESTER JOŠT ■arasMče] POHOD XIV. DIVIZIJE; NA «S ŠTAJERSKO LETA 1944 I diirfai r QudovtiC: >bmva \ te *» £>. Lommca) MarmskSi . » LEGENDA: DIVIZIJA —* smer pohoda XIV. divizije Jte* sovražnikovi napadi na divizijo TOMŠIČEVA SRIGAOA Bračičeva brigada SERCERJEVA BRIGADA Kljub dejstvu, da še ne razpolagamo z dokončnimi poslovnimi rezultati za leto 1980, ocenjujemo to poslovno leto uspešno, tako na gospodarskem kot tudi na negospodarskem področja Na težje pogoje gospodarjenja v letu 1980 so vplivali številni notranji in zunanji faktorjij zlasti rast cen in s tem v zvezi življenjskih stroškov, omejitve na področju osebne potrošnje, kakor tudi omejevanje vseh ostalih oblik porabe, restriktivnih ukrepih pri uvozu opreme in nekaterih vrst reprodukcijskega materiala, preskrbljenost trga z nekaterimi osnovnimi življenjskimi artikli, energetske težave in druga III. kongres samoupravljalcev V vrsti priprav za kongres samoupravljalcev Jugoslavije je občinski koordinacijski odbor pri OK SZDL Mozirje na svoji seji obravnaval naloge, ki so neposredno pred nami Najprej so se dogovorili o načrtu za pristop k obsežnim pripravam Oceniti kaže stanje in uresničevanje delegatskega načina odločanja proučiti področje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, ugotoviti je treba dejansko stanje okoli gospodarskih vprašanj v občini, . na temelju vseh ugotovitev je nakazati ukrepe za ibzoljšanje stanja na vseh družbenih ravneh. Glede obsežnih nalog so postavili povsem določene zadolžitve in roke v katerih morajo biti opravljene. Sklenili so tudi, da pošlje občinska sindikalna organizacija vsem samoupravnim sredinam navodila za evidentiranje kandidatov za III. kongres samoupravljalcev. Po dogovoru v republiki je bil določen način ugotavljanja števila delegatov po občinah. Koordinacijski odbor je ugotovil, da bo odpadel na našo občino 1 delegat. Najbrže se bo treba opredeliti, glede na gospodarsko dejavnost v dolini na delegata iz lesne industrije, oziroma iz gozdarstva. S stabilizacijskimi ukrepi, ki smo si jih v začetku leta zastavili, so bili vidni tudi sadovi, saj ugotavljamo, da so vsi rezultati na področju gospodarstva pozitivni, le na področju zdravstva tega nismo uresničili in je vzrok treba iskati tudi v nekaterih sistemskih učinkih. Na področju zaposlovanja ugotavljamo, da nezaposlenosti nismo imeli, še vedno pa obstaja problem, da nam zaposlenost , hitreje narašča v. režijskih službah, vse premalo pa na produktivnih delovnih mestih. Razraščanju administracije bomo zato tudi v prihodnje bolj sledili in posvečali večjo pozornost, kar bo prav gotovo imelo skupaj z razvojem usmerjenega izobraževanja pozitivne učinke. ,S ■' kriteriji. prestrukturiranja našega gospodarstva bomo to nalogo zagotovo uresničili. V letu 1980 so bile dokončane nekatere investicije, ki so bile pričete že v prejšnjem obdobju, nekatere pa so šele pričele izvajati. Tako je bila na področju ‘ gospodarstva aktivirana v DO Gorenje Glin Nazarje nova tovarna pohištvenih sklopov, dokončno predana svojemu namenu je bila tudi proizvodna hala v DO Elkroj in proizvodna hala v TOZD Kovinarstvu Ljubno. Na ročju turizma smo spraviti v pogon Turistično rekreativni center Golte, kateremu so bile naklonjene v tem obdobju tudi vremenske razmere in zato uspeh ne bi smel izostati Na področju trgovine in preskrbe je pomembno omeniti pričetek izgradnje blagovnice v Mozirju, ki bo po planu končana v maju 1981 in izboljšala preskrbo kraja ter občine kot celote. To so pomembnejše investicije, opravljenih pa je bilo že vrsto adaptacij, investicijskih in tekočih vzdrževanj zato tudi sred-v' stva za te namene niso bila majhna. Na področju negospodarstva je büa končana osnovna šola v Lepi njivi in Kulturni dom v Nazarjah. V tem letu se je pričela tudi izgradnja 6 oddelčnega vrtca v Mozirju. Nerealizirana naloga ostaja še vedno prizidek k zdravstveni postaji v Nazarjah in dokončanje večnamenskega objekta v Solčavi. Leto 1980 je bilo tudi v duhu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja za naše skupne naloge na družbenoekonomskem, socialnem in prostorskem področju za obdobje prihodnjih pet let. Potekale so priprave za nov srednjeročni načrt občine Mozirje za čas od 1981 do 1985, tako smo v decembru 1980 uspeli delegatom skupščine predložiti ta dokument v osnutku in jim dali. možnost za javno razpravo in pripombe na omenjen planski dokument. Na področju samoupravnega sporazumevanja so se postopki nekoliko zapotegnili še v leto 1981, čeprav bi to moralo biti opravljeno do 31. 12 1980. Z željo, da smo pri sestavljanju družbenega plana upoštevali dosedanji materialni položaj občine in splet okoliščin, ki nas čakajo v prihodnji petletki, boriio ob koncu tega obdobja lahko ugotavljali, da naša prizadevanja niso izostala. Dne 6. 2. 1981 smo pripotovali na Zlatibor, čudovito planoto v občini Čajetina. Povabil nas je, kot že več let poprej organizacijski odbor za izvedbo jugoslovanskega smučarskega memoriala za pokal tovariša TITA — „ZLATIBOR-SKI MEMORIAL“. Predhodno smo se dogovorili, da bomo tokrat sodelovali na tem tekmovanju s tremi ekipami in sicer: 3 pionirke, 3 pionirji v alpskih disciplinah in trije mladinci v teku na 20 km. Potovanje iz Mozirja do Zlatibora je bilo prijetno, člani ekip so bili disciplinirani in nismo imeli nikakršnih problemov. . Na Zlatiboru so nas predstavniki pobratene občine Čajetine sprejeli zelo prisrčno in ves čas bivanja smo se počutili skoraj tako, kot da smo doma. Najbolj pa smo bili veseli, ko smo izvedeli za rezultate naših članov ekip. Za pionirje lahko trdim, da so se odrezali tako, da smo ob razglasitvi rezultatov vsi „rasli“. Dobili smo 4 zlate kolajne in eno srebrna Eden izmed pionirjev je imel smolo in je na progi padel Pa kaj zato, tudi Stenmarku se to zgodi Tudi mladinci, ki so tekmovali v teku na 20 km so bili dobri. V tej disciplini so iz drugih republik in pokrajin tekmovale republiške reprezentance, iz Mozirja, kot pobratene občine pa smo izbrali tiste junake, ki so imeli tolikp poguma, dä se na takšni prireditvi sploh pojavijo. Kljub temu, (Ja so ostali brez priznanja jim lahko čestitamo. Tekmovali so PIONIRKE: FURNAT BožakCIGALEIrena, CIGALE Nataša - PIONIRJI: SKRUBEU Rajko, VERBUČ Sandi, NARALoCNIK Uroš -MLADINCI KUNEJ Matjaž, PRUŠEK Robi, MARINC Andrej. Ob povratku smo bili vsi zadovoljni, srečno smo pripotovali nazaj v Mozirje in siđenih smo, da se drugo leto spet udeležimo te prireditve z željo, da osvojimo še več odličij. Strokovni vodja naähekipje bil tov. flilan Kojc, ki je vložil mnogo naporov, da so naši tekmovalci dosegli takšen uspeh. Iskrena hvala za vso prizadevnost! k Mladinci v teritorialnih enotah so izvolili vodstvo mladinske organizacije. Zbrali so „v Mozirju in se dogovorili tudi o nekaterih nalogah kr jih čakajo. Poštnina plačana v gotovini Spremembe ustave Večini občanom je znano, da v naši republiki prav sedaj vodimo javno razpravo o osnutkih ustavnih amandmajev k ustavi SFRJ in ustavi SRS, o spremembah in dopolnitvah statuta Republiške konference SZDL, v naši občini pa poleg navedenega še spremembe in dopolnitve statuta občine Mozirje. Predsedstvo Občinske konference SZDL Mozirje je odločilo, da mora biti javna razprava o navedenih dokumentih zaključena do 15. 2. 1981. Predse dnike krajevnih konferenc SZDL smo na posvetu seznanili z vsebino predlaganih dokumentov in kako naj javna razprava poteka. Ugotavljamo, da so bile dane naloge izvršene. Na razširjenih sejah predsedstva krajevnih konferenc SZDL so sodelovali še: — vodstva družbenopolitičnih organizacij — člani delegacije za zbor krajevne skupnosti pri So — člani delegacije za skupščine SIS — člani organov upravljanja v KS — predstavniki družbenih organizacij in društev v KS Na vseh razširjenih sejah posameznih krajevnih konferenc SZDL so sodelovali člani predsedstva OK SZDL. In kaj je bistvo te javne razprave? Širok krog občanov smo želeli podrobneje seznaniti s predlaganimi spremembami naših ustavnih določil itd., ne želimo, da bi kdaj dobili očitek, da se o vsem tem pogovarjajo in dogovarjajo samo na „vrhu”. Gre za uresničitev pobude Tovariša Tita o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti v vseh sredinah Organov oblasti in samoupravljanja. To pa tudi pomeni, da bomo morali iti v določene skrajšane mandate posameznih funkcionarjev, tako v družbenopolitičnih organizacijah (od zveznih do krajevnih), v federaciji, republiki, občini, krajevni skupnosti Na družbenem svetu za družbenopolitični sistem pri So Mozirje smo se dogovorili za naslednji predlog mandatov v občini: — predsednik skupščine — 2 leti brez možnosti ponovitve — podpredsednik skupščine — 2 leti brez možnosti ponovitve — predsednik Izvršnega sveta - 4 leta brez možnosti ponovitve — člani Izvršnega sveta — 4 leta brez možnosti ponovitve — vodje občinskih upravnih organov — 4 leta z enkratno možnostjo ponovitve. Mandat za voljene funkcionarje družbenopolitičnih organizacij pa bo določen s spremembami njihovih pravil in statutov. Zavedamo se, da bomo za uresničitev te naloge imeli velike kadrovske probleme, prav pa je tudi, da damo možnost, da se uveljavijo tudi drugi, morda mlajši in sposobnejši? REZIKA PLAZNIK Kmečki turizem in gostinstvo Letošnja zima ne odneha! Dolina je še vsa v snegu Borci NOV o svojem delu V februarju so se v Mozirju sestali borci NOV na skupščino ZZB NOV. Seji so prisostvovali delegati iz vseh sredin borčevske organizacije. Šlo je za sejo programske in volilne skupščine. Ko so pretresah delo v obravnvanem času, niso govorih le o uspehih, temveč so bili v vsem dokaj kritični Če povzamemo le delček vsebine bo že vehko povedanega. ZZB NOV Mozirje združuje 10 organizacij v krajevnih skupnostih, aktiv, borcev NOV v Glinu—GG, področni odbor Koroških partizanov, kurirjev, VOS in aktivistov OF. Tako je prisotnost nekdanjih borcev zagotovljena v vseh družbenih sredinah. Najprej so govorih o utesni-. čevanju pobude predsednika Tita za kolektivno delo in odgovornost. Ta načela bodo uresničili v celoti. Posebno dosledno so delovali v zadevah, ki tičejo neposredno! borcev samih. Nenehno posvečajo pozornost skrbi za človeka. Ob tem pa ne zapostavljajo ostalih družbenih vprašanj, kot utrjevanje gospodarstva, delovanje SLO in družbene samozaščite. .Velike napore vlagajo v splošno zavest potrebi varčnosti povsod. V svoji organizaciji povezujejo 1411 članov, od tega 1087 z dvojnim štetjem in 189 s priznano dobo pred 9. 9., 1943. Preko koordinacijskih odborov se vključujejo v vse vrste dejavnosti borčevske organizacije. Poseben poudarek so pri tem dah širjenju zavesti borbenega izročila ih skrbeh za prenašanje izkušenj na mladi rod. Ko so govorih o zborniku, ki naj bi prikazal delovanje med osvobodilno vojno v dolini, so ugotovili, da gredo stvari počasi svoj tok. Vendar so poudariti boljše stanje okoti zbiranja in hrambe zgodovinskega gradiva iz NOB s katerim se sedaj ukvaqa arhiv Kulturne skupnosti v Mozirju. 5 tem tesno sodelujejo in tam se zbira že izredno zanimivo gradivo. Je pa tudi res, da so dragoceni podatki zbrani v vodiču Po Gornji Savinjski dolini avtor:' Videčnik, v uvodu v transverzalo kurirjev in vezistov NOV ter na pregledni karti občine Mozirje, ki je pred nedavnim izšla. Poseben poudarek so dali: vključevanju članstva v prizadevanja SLO in družbene samozaščite. Tu si prizadevajo ža vsestransko podružbljanje teh nalog v prepričanju, da bodo naši ljudje v celoti smatrati te obveze kot svoje in jih tako tudi opravljati. Nekatere kritične pripombe so letele na zdravstveno varstvo borcev. Menijo, da je tu kanček nerazumevanja posredi in tako niso deležni vseh, z zakonom zagotovljenih ugodnosti. Izraziti so prepričanje, da bo tudi to urejeno. Seveda je marsikaj težje, spričo dosedanje organiziranosti v SIS za zdravstvo. Tudi to bo v bodoče urejeno. Ob zaključku obsežnega poročila o delu so ugotoviti, da so naloge iz preteklega obdobja opravili. Da pa so büe določene pomanjkljivosti prisotne tudi v delu borčevskih organizacij pa je razumljivo, saj je nalog iz leta v leto več in tudi zahtevnejše so. Premalo družbene podpore Namerno, ne da bi skušal izbrati drugega, sem dal članku enak naslov, kot ga je imel članek o isti temi v oktobrski številki Savinjskih novic. Gre za - brelci se bodo spominjali — problematiko v zvezi z: premajhno pripravljenostjo krajanov, sodelovati pri delih in nalogah turističnih društev v občini, kar prav gotovo ne velja samo za ta društva, niti ni taka „dejavnost” značilna le za naše kraje. Dandanašnji je pač še težko najti ljudi, ki bi si bili pripravljeni žrtvovati za interese skupnosti. (Tu in v tem sestavku je mišljena le krajevna skupnost, kajti za skupnost v Širšem smislu je, razumljivo, še Otroško varstvo Že večkrat smo pisali o naporih, ki jih vlaga v razvoj turističnih kmetij Zgomje-savinjska kmetijska zadruga. Uspehi niso izostati. Zanimanje za tovrstno dejavnost med kmeti raste, hkrati pa postajajo počitnice na kmetijah vse bolj iskane. V tem letu. načrtujejo vključitev 5 novih turističnih kmetij in sicer Rženičnik v Šmihelu, Žager na Dobrovljah, Zavratnik pod Raduho, Ložekar v Matkovem kotu in Leve-v Lokah pri Mozirju. Na vseh kmetijah v občini bo torej prostora skupno za 330 gostov, To je pa že dejavnost* ki je ne gre spregledati. Ob tem se srečujemo še vedno z vrsto težav, ki bi lahko hitro odpadle, če bi našli skupen jezik vsi ponudniki turističnih uslug v občini Gre namreč za skupno in dobro zastavljeno ponudbo, ki pa ne more ločevati bistveno zvrsti dejavnosti. Ni vzdržno, da se gremo posebej gostinski turizem, da nekateri ponudniki sploh ne iščejo skupnih poti, da končno nihče ne more dati Izvršni odbor občinske skupnosti otroškega varstva Mozirje je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o gibanju stroškov vzgoje in varstva otrok, ki so v varstvu v oddelkih Vzgojno varstvenega zavoda. Izvršni odbor je sprejel predlog mesečnih stroškov za oddelek, katerega bo posredoval v obravnavo vsem delegacijam. Iz predloga je razvidno, da bo prispevek staršev za otroke v Vzgojno varstvenem zavodu ostal v enaki višini kot v letu 1980 to je 1200 din, kar znese Borcem NOV in aktivistom 0F Občinski odbor ZZB NOV Mozirje vabi vse nekdanje borce in aktiviste OF neglede na to če so člani ZB, da se zglasijo pri krajevni organizaciji ZB zaradi urejanja pravic iz zdravstva. 40% od polne cene. Ostalih 60% krije skupnost otroškega varstva. Pravico do uveljavljanja nižjega prispevka pa bodo imeli starši, ki bodo izkazovali nižji dohodek na člana družine. Dopolnjeno lestvico za neupravičenost nižjega prispevka staršev bodo sprejeli delegati na seji skupščine skupnosti otroškega varstva, ki bo v mesecu marcu. V tej ceni pa ni vračunana hrana za otroka, katero starši plačajo posebej. Prispevek za hrano pa glede na porast cen ne bo ostal enak kot v lanskem letu. Vzgojno varstveni zavod je izdelal tudi kalkulacijo za varstvo otroka v jaslih. Za otroka v jaslih bodo starši pravtako prispevali 40% od skupne cene in posebej stroške za prehrana Prispevek za otroka v jaslih bo znašal 1500 din, starši z nižjimi dohodki pa bodo prav tako lahko na podlagi dohodka na družinskega člana uveljavljali nižji prispevek. S. K, zadostnega odgovora, ki ga zahteva tržišče, koliko in kje so proste zmogljivosti za počitni-jkovanje v naši dolini Zadnji čas *e torej, da sedejo za mizo' predstavniki zadruge,gostinstva in Izletnika ter se dogovorijo za enotno obveščanje in razporejanje zmogljivosti Sedanje stanje ni le slaba slika navzven, je tudi pomanjkljivost, ki jo ne nazadnje čutijo sami ponudniki. In končno še beseda o bistveni značilnosti kmečkega dela ponudbe. Gre za to, da se' poudari razloček med turizmom na kmetiji in med tistim v gostinstvu. C e je kmečki turizem dejavnost, je obrat kjer se ta opravlja, turistična kmetija. To pa pomeni, da ne kaže pozabiti bistvene razlike ■ z gostinstvom. Na turistični kmetiji naj ne bo občasnih gostov, saj so te namenjene v prvi vrsti mirnemu oddihu, ne pa raznim gostom, ki najdejo sicer usluge v gostinskih obratih. Te1 nujne posebnosti kmečkih ponudnikov ne smemo nikdar prezreti! Cene, cene... toliko manj posluha). Da, še celo za plačilo ni mogoče dobiti dovolj ljudi, če je delo „manjvredno” (npr. planiranje zemlje za zelenice). Toda st em, da nekdo opravlja dela, za katera ni potrebno kdove kaka intelegenca oziroma znanje, še ni rečeno, da ni sposoben tudi za kaj drugega. Ravno človek, ki misli, da s tega gledišča nekaj velja, ne bi smel imeti pomislekov in predsodkov, ko je treba prijeti za lopato, kramp, metlo ipd. Toliko manj kot tisti, ki res ni usposobljen, pa mogoče niti' sposoben za kaj zahtevnejšega. Seveda ni nikjer rečeno, da drugačnih del ni. So, toda tudi zanje ni povpraševanj. Tako vse ostaja na ramenih maloštevilnih, skoraj vedno istih ljudi, kot da je to njihova dolžnost. Saj je, vendar se lahko z vso pravico reče: „tudi“ njihova dolžnost. Ta „tudi” pač pove to, da so vsi fizično in umsko sposobni krajani dolžni, tako ali drugače, delati za interese kraja. Seveda ne vsi v vseh društvih, še manj vsi le v) turističnem društvu ker te pripravljenosti ni, seveda ni mogoče nikoli uresničiti vseh želja in potreb nekaterih krajanov. Slišalo bi se čudno, ko ne bi nadaljevali Kadar gre za napredek kraja, bi želje in potrebe morale biti skupne. Pa je vendar , vse preveč ljudi, ki so jim skupni interesi deseta briga, in ki sd preokupirani z mislimi in prizadevanji za svoj boljši standard. Pijanci so zopet poglavje zase, in teh ni malo. Ni najbrž tudi človeka, ki bi vsem tem lahko dopovedal, da imajo dolžnosti tudi do soljudi. Zanje je škoda izgubljati besede. Toda, če jim že povemo, da so taki in taki, seveda ne mislimo, da bodo zato skušali postati boljši. Povemo jim čisto enostavno zato, da bodo vedeli, kaj si mislimo o njih. Na koncu naj ostalim le povem, da je bila zanje ta kritika vendarle dobronamerna. Upam in želim, da bo lahko kdaj pozneje za spremembo a tudi Upravičeno - hvaliti dandanes v prenekaterih naših občanih še skrito, takrat pa že živo vnemo v prizadevanju za še večji napredek posameznih krajev in občine v celoti. JANEZ MAVRIC Naši potrošniki se več ali manj stalno pritožujejo nad praznimi, oziroma slabo založenimi mesnicami. Mnogo besed je bilo že izrečenih okoli živinoreje. Dana so bila zagotovila, da bodo stvari bolje urejene, da bo reja živine postala z boljšimi cenami zanimivejša. Pa poglejmo kako je glede tega v naši dolini. Cene so določene v republiki enotna Na odkupnem prostoru je kosmata cena taka: — za mlado pitano govedo v starosti od 18 do 36 mesecev pri 56 % klavnosti in teži, če gre za bika 260, če pa za tetico 230 kg mesa 52,00 din po kilogramu — za starejše govedo, odvisno od stopnje klavnosti in starosti 35.00 do 41,00 dinaijev — klavna teleta glede na klavnost 60,00 do 75,00 dinarjev — teleta za nadaljno rejo 75.00 do 90,00 dinaijev — ovce 45,00 do 5$,00 dinarjev — plemenske ovce 55,00 do 70,00 dinaijev — plemenska jagneta 70,00 do 85,00 dinarjev Glede na takšno stanje cen je še zanimiva količina odkupa v preteklem leta Preko zadruge so odkupiti 8,262.555 litrov mleka. Tu gre za porast napram letu 1979 za 10%. Tudi planska predvidevanja So v tem presegli za okroglo 260.000 litrov. Občuten padec, pa so zabeležili pri odkupu glavne živine. Mladih goved so odkupili 318 ton, kar je za 9 % manj kot leto poprej. Starejša goveda pa so odkupiti v teži 55 ton, kar je kar za 100% manj kot leta 1979. Tudi telet so prevzeti za 30% manj. V porastu pa je količina odkupljenega ovčjega mesa, ta je za 30 % višja od leta 1979. Takšno stanje kaže na občutne premike v slabše. Na zadrugi menijo, da je temu kriv neurejen trg in cene. Slednje utemeljujejo s tem, da so stroški za rejo iz leta v leto višji, to zaradi dražjega nakupa vsega kar rejec potrebuje. Razgovor o zadrugi Nedavno tega so dobili v zadrugi vrsto novih nalog. Te se tako hitro množijo, da jim kar slediti ne morejo. Ce bi pri tem šlo le za pisarniške ljudi, potem bi še nekako razumeli, saj se sliši neverjetno, pa je res, da obseg raznih poročil, podatkov in podobnega raste kot gobe po dežja Na enem od zadružnih svetov so kmetje robantili, češ, da spadajo pospeševalci med kmete, ne pa da sedijo v pisarnah. Pripombe so bile povsem upravičene. Vendar je treba poznati tudi drugo plat stanja. To pa je neugodno. Tako morajo pospeševalci, ali bolje kmetijskii strokovnjaki izpolnjevati razne obrazce za regrese goriva in premije za živino. Seveda je treba upoštevati potrebe kmetov, ki pridejo po nakazila od daleč, zato mora nekdo biti vedno na voljo. Vse navedeno bi bilo del težav. Omejitve sredstev za nadomestilo potnih stroškov pa je druga zavora, saj so predpisi znatno skrčili kilometrine. Povedali so nam, da je sicer res, kar trdijo kmetje, da sodi kmetijski strokovnjak med kooperante, res pa je tudi, da opisano stanje zahteva v velikhmeri pisarniško delo. Najbrže, da načrtovalci predpisov na to ne pomislijo. Pridite na pustovanje v Mozirje Prosvetno društvo obnavlja svoj dom, zato rabi denar in zato si želi ponuditi veselim ljudem pustno zabavo v soboto, dne 28. februarja 1981. Igrali bodo Fantje s vseh vetrov iz Novega mesta, prireditelji pa bodo po&rfoeli, da bo tudi vse ostalo dobro in prijetno! Maske bodo nagrajene, seveda, če bodo izvirne! Pričetek veselega večera pa bo ob 20. uri v dvorani TVD Partizan Mozirje. Nekaj o štipendijah Izkušnje kažejo, da je treba pravočasno opozarjati na važne stvari! Prav zato smo se odločili povprašati pri predsedniku 10 SIS za zaposlovanje občine Mozirje Radetu Rakunu, kako je s štipendijami,, kdo jih lahko dobi in pod kakšnimi pogoji. Trenutno je v občini 313 štipendistov različnih starosti. Povprečna kadrovska štipendija je ta čas 200 do 240 starih tisočakov. Malo, smo pripomnili, takoj obili pojasnilo, da se gmotno šibkim lahko znesek poviša do uradnega izračuna življenjskih stroškov. Ti pa so ocenjeni na 3655,00 din. Navedene razlike prejema v občini že sedaj 121 štipendij-stov Kadrovske štipendije podeljujejo delovne organizacije po letnem razpisu. Ker pa potrebe delovnih kolektivov ne pokrivajo v celoti s tistimi, ki jih ima občina kot celota, se del za izobraževanje namenjenih sredstev združuje v skupni sklad. Z njim upravlja posebno telo. Slednje velja pač za poklice, ki niso zajeti v razpisih delovnih organizacij, primeroma: učitelj, zdravnik, bolniška sestra itd. Povsem drugače je s Titovimi štipendijami. O njih odloča izvršilni odbor tega sklada v Ljubljani. So nekoliko višje (4750,00 din za visokošolca) in se lahko podelijo tako dijakom, kot študentom. Posebno se obravnavajo primeri študenta ob delu in drugače študentje iz dela. Seveda veljajo za tovrstno štipendijo ostrejši pogoji. Naj jih nekaj naštejemo! Dijaki morajo imeti odličen uspeh, študentje pa morajo dosegati povprečno oceno 8,5. Poleg tega morajo v rednem roku opravljati izpite. Tudi družbena prizadevnost je merilo. Kar je pa najvažnejše, za Titovo štipendijo ne more nekdo zaprositi, temveč ga sme predlagati šola, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, če gre za študenta iz kolektiva. Že to samo pove, da gre pri tem za vsestransko prizadevne ljudi. Predlog se pretrese na raznih telesih in šele nato o njem odloči IO sldada v Ljubljani. /--------------------- ' ---------N OBJAVLJENE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1981/82 GLIN -DSSS 2 obratna elektrikarja, 2 elektromehanika, 3 strojne ključevničarje, 8 strojnih mehanikov, 4 stavbne mizarje, 8 strojnih mizarjev, 1 strugarja, 3 sušilce lesa, 1 rezkalca, 2 lesarska tehnika, 1 ing. varstva pri delu, 1 dipl. ing. arhitekta, 1 dipl. ekonomista, 1 dipl. elektro inženirja, 3 dipl. ing. lesarstva j 2 dipl. ing. strojništva. ELKROJ MOZIRJE 10 konfekcijskih šivaicev, 10 konfekcionarjev, 2 šivilji Ž oblek, 2 ing. tekstilne tehnologije, 1 dipl. ekonomista, 1 dipl- pravnika GG - DSSS NAZARJE 6 učencev za gozdarsko usmeritev CINKARNA - TOZD KEMIJA Ljubija 2 urejevalca procesnih naprav KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE 1 strojnega tehnika, 2 gradbena tehnika ISKRA IEZE - FERITI LJUBNO 1 strojnega inženirja ZGOR. SAVINJSKA KMET. ZADRUGA DSSS 1 ekonomskega tehnika ZKZ—TOZD blagovni promet 2 avtomehanika, 1 avtokleparja, 1 kmet. strojnega tehnika ZKZ — TOZD trgovina in gostin. 4 prodajalce, 4 natakarje MERCATOR—TOZD Grmada (za celo obč.) 1 prodajalca TP „SAVINJA* MOZIRJE 2 trgovska poslovodja 6 blagovnih manipulantov DS uprav, organov SOB Mozirje 1 dipl. ekonomista ŽR - TOZD KOVINARSTVO, LJUBNO 10 ključavničarjev SMREKA GORNJI GRAD 1 elektrotehnika, 1 gradbenega tehnika, 1 gradbenega inženirja GP „TURIST* MOZIRJE 3 natakarje Prošnje je treba poslati do konca avgusta letos na naslov delovne organizacije, ki razpisuje štipendijo. Priložiti rjiorate potrdilo o gmotnem stanju prosilca, dalje je treba dokazati prejemke staršev, če so v delovnem razmerju in priložiti morate še potrdilo o šolanju. Odslej tudi telovadba za moške vMozirju TVD Partizan vabi moške stare nad 25 let k telovadbi, ki bo v šoli Mozirje vsak četrtek od 20. do 21. ure. Prvič se srečamo pri telovadbi v četrtek, dne 5. marca 1981. Spremembe statuta občine Sekretarji ZKS v TO so se sestali v Mozirju Občinska konferenca ZSMS Mozirje Delo na Občinski konferenci ZSMS Mozirje je bilo v minulem mesecu zelo pestro Konferenca mladih delavcev je dne 24. 1. izvedla seminar za vodstva OO ZSMS v združenem delu, po seminarju pa so imeli še sejo konference, na kateri sd predvsem razpravljali o problemih v osnovnih organizacijah in ocenili njihovo delo. Vodstvo Občinske konference ZSMS je imelo celodnevni posvet z najvidnejšimi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij. Ocenjevali so vlogo mladih v teh organizacijah in izrazili željo po čim tesnejšem sodelovanju z njimi. V sodelovanju z ZKZ Mozirje so mladi resno pristopili k ponovni oživitvi aktivov mladih zadružnikov. V ta namen so bili izvedeni obiski v teh aktivih, ravno tako pa tudi sestanek na ZKZ Mozirje s predstavniki vseh aktivov, kjer so se dogovorili o konkretnih akci- jah za poživitev aktivov. Ena od njih je tudi kviz „Mladi in kmetijstvo“, ld bo konec februarja. V sodelovanju z' Občinskim štabom teritorialne obrambe so bili dne 12. 2. ustanovljeni aktivi ZSMS v enotah teritorialne obrambe. Trenutno pa sta poleg ostalih rednih aktivnosti v teku še problemska konferenca o družbenoekonomskem položaju mladih, ki poteka v OO ZSMS v združenem delu, konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju pa organizira sodelovanje mladincev na mladinskih urah v osnovnih šolah. Izpeljana so bila že poljudna predavanja o poklicu kovinarja in o pomenu ZSMS, v načrtu pa ima ta konferenca še predstavitev poklica modnega konfekcionarja, predavanja za višje razrede osnovnih šol o mladinskem prostovoljnem delu in pa še razložitev statuta ZSMS. TOMAŽ KRIŽNIK v vi Iz dela skupščine Zbori občinske skupščine so na zadnji seji, ki je bila 4. februarja 1981, obravnavali in tudi sprejeli izredno pomembne dokumente našega nadaljnjega družbeno-ekonom-skega razvoja in sicer: — družbeni plan razvoja občine Mozirje za obdobje 1981-1985 — osnutek ftsolucije o družbeno—ekonomskem razvoju občine Mozirje v letu 1981 — program dela zborov Skupščine občine Mozirje v letu 1981 — Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za v izgradnjo rekreacijskega centra Golte za obdobje 1981—1985 Predstavniki izvršnega sveta so v uvodnih besedah poudarili, da moramo v prihodnjem obdobju posvetiti kar največjo skrb kmetijstvu. Izboljšati moramo organizacijo dela, racionalno izkoristiti mehanizacijo, predvsem pa doseči to, da bo rodovitno zemljišče dajalo maksimalni donos, vse to pa s ciljem povečanja obsega proizvodnje hrane in se tako vključiti v prizadevanja celotne družbe na tem področju. Industrija mora izkoristiti vse notranje rezerve tako glede organizacije proizvodnega procesa kot izkoriščenosti delovnega časa, predvsem pa se mora usmeriti v čim večjo finalizacijo proizvodnje. Največji razvoj pa naj bi v tem obdobju doživel terciarni sektor, to je trgovina in gostinstvo. Kar najbolj moramo izkoristiti naravne danosti in razmahniti turistično dejavnost, ki naj bi bila v prihodnje vse bolj pomemben faktor pri ustvarjanju dohodka.v občini Mozirje. Na področjih, kijih pokrivajo SIS družbenih dejavnosti naj bi v tem obdobju omejili investicijsko dejavnost, razen tiste, ki bazira na samoprispevkih. Skratka, porabili naj bi toliko, kot to dovoljuje naš ustvarjeni dohodek in nič več. Pomembne naloge nas čakajo na] področju SIS materialne proizvodnje. Tu bo poudarek predvsem na stanovanjski izgradnji, ureditvi kanalizacijskega omrežja itd. Glavna pripomba na družbeni plan razvoja občine Mozirje je bil amandma KS Rečica ob Savinji in sicer v tem smislu, da naj se pri področju izobraževanja v plan vnese izgradnja nove osemletne šole na Rečici ob Savinji. Zaradi nekaterih Nesporno je, da je sistem kolektivnega vodenja, dela in odgovornosti predvsem v občini najtesneje povezan in odvisen od razvitosti in konkretnega uveljavljanja delegatskih odnosov. Dejstvo je, da na tem področju še vedno ne dosegamo želje nega napredka — uspeha. To je družbeni proces, v katerega se bodo morah bolj kot doslej vključevati vsi družbeni dejavniki. Zbori občinske skupščine so na zadnji seji 4. 2. 1981 osnutek sprememb in dopolni-I tev statuta dah v javno razpravo. Spremembe se nanašajo na ugraditev oz. dopolnitev določb o kolektivnem vodenju in odgovornosti in na skrajševanje mandatov voljenih in imenovanih funkcionarjev. Javno razpravo o predlaganih spremembah statuta je potrebno povezati z aktualnimi družbenoekonomskimi in političnimi vprašanji. Zlasti je spodbuditi razprave v razmišljanje in ocenjevanje kako se uveljavljajo posamezne institucije političnega sistema, kako so učinkovite pri uresničevanju svoje vloge, kako je z uresničevanjem odgovornosti ter kolektivnega dela in javnost dela. Potrebno je, da celovito in konkretno ocenimo v kakšni meri so metode dela družbenopolitičnih organizacij ter mehanizem skupščinskega odloča- nja dejansko odprti za pobudo delovnih ljudi ter za razpravo o konkretnih, življenjskih vprašanjih. Glede skrajševanja mandatov voljenih in imenovanih funkcionarjev je potrebno, da na podlagi celovite družbenopolitične ocene — ocenimo kakšna mandatna doba je za naša razmere najustreznejša. V tem trenutku prevladuje predlog, ki ga statutarne spremembe tudi vsebujejo, da se je pri opredeljevanju mandatne dobe in omejitvi ponovne izvolitve voljenih in imenovanih funkcionarjev treba usmeriti na skrajšanje sedanjega štiriletnega aziorma osemletnega mandata predsednika in podpredsednika skupščine. Predlaga se dvoletni mandat brez možnosti ponovne izvoht ve. Možnost pon ovne izvolitve (2 + 2) pa se bi dala predsednikom in podpredsednikom zborov občinske skupščine. Pri dolžini mandatne dobe' predsednika ter članov izvršne-ga sveta občinske skupščine se predlaga štiriletni mandat predsednika in članov izvršnega sveta, mandat predsednika se ne more ponoviti. Štiriletni mandat z možnostjo enega ponovnega imenovanja naj bi veljal tudi za predstojnike upravnih organov / ANKA SIVEC Ob vsakem vremenu pripravljeni nerazčiščenih vprašanj so se delegati strinjali s predlogom predsedstva skupščine, po katerem so sprejeli sklep, da se formira posebna komisija, ki naj pripravi usklajen predlog do prihodnje seje, odločitev pa naj se vnese v družbeni plan, med tem, ko so ostali del plana sprejeli v predloženem besedilu. V fazi razprave je prišlo vec pripomb na osnutek ftsolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Mozirje v letu 1981. Pripombe so se nanašale predvsem na realnost pokazateljev glede rasti družbenega proizvoda, izvoza, uvoza, investicijske dejavnosti, kakor tudi to, da je treba v ftsoludji jasneje opredeliti družbeno akcijo glede zmanjševanja režije in pa področje krajevnih skupnosti. Tudi na sami skupščini so bile podane nekatere pripombe, ki pa so se vsebinsko pokrivale s prej navedenimi. Predstavniki IS so poudarili, da se s pripombami strinjajo, da bodo nekatere pokazatelje še preverili, dali pa so tudi rok vsem zainteresiranim dejavnikom, da do 15. 2. 1981 še posredujejo pripombe na Resolucijo. Izvršni svet bo o pripombah razpravljal in bo delegatom na prihodnjem zasedanju skupščine posredoval v razpravo in sprejem predlog Resolucije za leto 1981. Zbori občinske skupščine so na seji sprejeli tudi program dela zborov skupščine za leto 1981. Predlagatelj je poudaril, da se v programu skuša čim bolj uveljaviti funkcija, ki jo ima skupščina pri spremljanju uresničevanja sprejete politike in aktov, manj pa naj bi vršila svojo funkcijo „zakonodajalca.“ V program še niso! vključena vprašanja, ki bodo predmet skupne obravnave s pristojnimi SIS, to pa zato, ker interesne skupnosti v tem času še niso imele izdelanih svojih programov dela. Le-te bodo pripravili d° sredine meseca februaija. Na koncu so delegati sprejeli še Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo ftkreacijskega centra Golte za obdobje 1981—1985. To je pomemben dogovor občin celjske regije in pomeni tudi zagotovilo, da bo center v prihodnjem obdobju resnično zaživeL STANISLAV ROZENSTEIN Z razvojem industrije in s potrebami sedanjega časa se je večala obremenjenost ključnih električnih naprav v občini. Poročali smo že o veliki, lani vključeni transformatorski postaji v PresekL Premalo pa smo spregovorili o možeh, ki skrbijo, da imamo luč in napetost tudi po hujših okvarah na vodih in osrednjih napravah. V Nazarjah je izpostava DES Tozd Elektro Celja, vodi jo Jože Planinšek. Razen transformatorskih naprav v sami zgradbi opravljajo še vsa zunanja dela. Skratka, na skrbi imajo preko 15.000 km raznih električnih vodov. Sem spadajo še druge naprave, tako, da 9 monterjev nima kaj prida mirnih ur. Jože Planinšek Med razgovorom z vodjem Planinškom je nepretrgoma „pel“ telefon, klici z raznih strani, beleženje primerov in še končno pomiijevalna beseda „pridemo.” Že vrsto let sem na tem delovnem mestu in poznam dolino do najmanjšega kota, je dejal Jože Planinšek. Trenutno pomanjkanje električnega toka je pač pojav, ki je deloma posledica vremenskih prilik, v glavnem pa se ubadamo s težavami, ki se bodo le počasi urejale. Na sploh je poraba toka izredno narastla, niso se pa Eovečevale zmogljivosti v ena-em koraku. Sicer pa vsi dobro poznamo stanje. Naša skupina opravlja tudi dela na raznih priključkih, seveda tudi hišnih, tako pač pridemo v sleherno hišo. Včasih se ljudje jezijo, ker nas ni takoj, pa ne pomislijo, da skrbimo za območje od Črnivca do Letuša. Posebno kritično je pri okvarah, ki jih javljajo na hišnih omrežjih v času, ko v obratu „dežura“ samo eden monter. Taje seveda v prvi vrsti namenjen večjim popravilom, oziroma oskrbi ključnih naprav. Zato pridejo največkrat tekoča popravila na vrsto šele v rednem delovnem času. Takšno stanje bi morali občani bolj razumeti, kot ga pa. Seveda je razumljiva nestrpnost vsakogar, ko išče našo pomoč, vendar je nepoznavanje našega dela vzrok za „občasna” razburjenja. Tako je razmišljal Jože Planinšek o delu svoje skupine. Če pa gre za večja popravila ali obsežnejša dela priskoči na pomoč skupina strokovnjakov enote iz Šempetra. Tam so številčno močnejši, pa seveda tehnično bolj opremljeni. Nekatere številke so že opozorile na obseg dela nazarske enote Desa. Naj še dodamo, da oskrbujejo okoli 118 transformatorjev in dve večji razdelilni postaji v naši občini. Tako torej smo vsaj v grobem spoznali delovne naloge tega malega kolektiva „elektrikarjev”. Telovadna ura Težko je bil pričakovan tisti četrtek petega februarja 1981 zvečer, ko je TVD Partizan ponovno pričel s telesno vadbo za ženske na osnovni šoli v Mozirju. Bilo jih je kar dvaindvajset, veliko mladih in nekaj starejših. Naslednji četrtek jih je prišlo že štiriinštirideset. Torej zanimanje je veliko in tako izgleda, da se bo število še povečalo. , Telovadno uro vodi ugledna vaditeljica in telesnokultuma delavka, ki jo vsi v dolini poznajo - Pavla Trogarjeva. za nami Zveza kulturnih organizacij v naši občini je opravila veliko delo, ko je pripravila letošnji kulturni teden.- Bilo je več težav, kot minula leta, saj je marsikje bilo težko izvajati načrtovan spored. Tako so v Mozirju igralci prosvetnega društva morali odložiti svojo predstavo veseloigre Hotel za norce, ker niso mogli vaditi na odru. Dom se obnavlja in lei izredni prizadevnosti posameznih članov prosvetnega društva in številnim krajanom gre zahvala, da so uspeli v novo obnovljeni dvorani pripraviti zaključek kulturnih prireditev letošnjega tedna. Sicer vedno za delo vneti kulturniki Koka rij se niso mogli vključiti zaradi neurejenega ogrevanja dvorane. Lahko bi še naštevali težave, ki so spremljale letošnje kulturne prireditve. Sedaj, ko je teden za nami pa smemo trditi, da je uspel. Pa preletimo na kratko kaj se je dogajalo v tem bogatem tednu. Odprli so ga v Nazaqah v soboto, 7. februarja. Ta dan so igrali v Gornjem gradu veseloigro Zdravnik po sili kulturni delavci, domačega društva. V Lučah so pripravili Večer pesmi in glasbe in na Rečici predstavili Martina Kačuija v izvedbi domačih igralcev V nedeljo so igrali člani PD Gornji grad še doma, na Rečici so domačini ponovili igro Martina Kačuija, v Solčavi pa so Lučani pripravili Večer pesmi in glasbe. V ponedeljek so odprli v Moziiju razstavo Moziije skozi čas, ld jo je pripravilo domače prosvetno društvo, to pa je izvedlo tudi Prešernov večer v dvorani TVD Partizan. V torek so gostovali Gomje-grajci z igro Zdravnik po sili na Ljubnem. V sredo so odkrili spominsko ploščo Franu Tratniku v Potoku, še prej pa so kulturniki v Elkrcrju pripravili Besedo Frana Levstika ob 150-letnici njegovega rojstva. V petek je bil na Ljubnem koncert narodnih pesmi in v Lučah igra v izvedbi PD Gornji grad Zdravnik po sili. V soboto so pripravili zaključek tedna v Mozirju z nastopom folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in podelili priznanja 10 zaslužnim kulturnim delavcem v dolini Zadnja prireditev v vrsti je büa v nedeljo, 15. februarja na Rečici, ko so Gornjegrajci igrali veseloigro Zdravnik po sili. Pohvaliti je vnemo ljubiteljev kulturne dejavnosti vseh društev 'v dolini. Tako pa velja pohvaliti še šolska kulturna društva, ki so se s svejimi prireditvami vključila v 6. kulturni teden občine Mozirje. f % ■ : ' . ■ > \ ® - r- V -/ •• .A>/\.K r“~~- Najmlajši pevski zbor, ki je sodeloval v.kulturnem tednu. Na sliki pevci Pikapolonice iz Nazarij med nastopom v Elkroju Med najpomembnejše prireditve v okviru letošnjega kulturnega tedna v naši občini nedvomno sodi razstava „Mozirje skozi čas”, ki je bila z razumevanjem izvršnega odbora kulturne skupnosti Mozirje in z' izredno požrtvovalnostjo posameznih kulturnih delavcev amaterjev pripravljena in odprta ves teden v prostorih Kulturnega doma v Mozirju. Tako število obiskovalcev kot njihovo izredno zanimanje so v celoti potrdile utemeljenost misli in besed, ki jih je tov. Aleksander Videčnik, predsednik Prosvetnega društva Mozirje in glavni oiganizator te razstave izrekel vsem zbranim ob njeni otvoritvi: „Da ne bi pozabili ponosnega izročila naše preteklosti, je dolžnost ohranjenja naše kulturne in zgodovinske dediščine nenapisan zakon, saj mora rod rodu predstaviti sebe in svoje svetle vzglede. Le tako bomo ostali Slovenci in Jugoslovani! Sledili smo zahtevi časa in pričeli zbirati to, kar je še ostalo po letih neusmiljenega ropanja listin, predmetov in drugega narodnega blaga. Res smo nekoliko pozni, vendar ne prepozni!. Še je mogoče kaj storiti za to, da dokažemo obiskovalcem naše doline svojo zgodovinsko in kulturno dediščino. Pa naj bo to' odkrivanje dejanj proti ponem- -čevanju doline v času Avstroogrske, ali naj gre za pričevanja o upiranju naših ljudi proti nasilju stare Jugoslavije, ali pa za ogromna izročila osvobodilnega boja. Mnogo tega se je v dolinah Savinje in Drete dogajalo. Le pozaba je tista, ki včasih zmanjšuje delež enega rodu napram drugemu. Kar torej ohranimo, je naša slika, je naša resnica!” Čeprav je bil zaradi omejenih prostorskih možnosti razstavljen le manjši del zbirke, ki jo že hrani arhiv kulturne skupnosti, so bili številni obiskovalci prijetno presenečeni. Z izrednim zanimanjem so starejši in mladina ogledovali sto, dvesto in več let stare dokumente, rokopise domačih piscev, Žige Laykafa, Franca Hribernika, Jožeta Lekšeta, Franca Vajda in Lovra Goličnika, tu so lahko videli priznanja in diplome zaslužnega sadjatja nadučitelja Frana Praprotnika, enako dela kiparja Ivana Cesarja, desetletja stare fotografije in zapiske o dejavnosti sokolskega društva, igralskih, pevskih, gasilskih in drugih društev v Moziaju. Tu so bile razne kronike, primerki raznovrstne literature iz tega in prejšnjega stoletja, stari militveniki itd .., V drugem delu razstave, namenjenem NOB, je bilo razstavljeno dokazno gradivo o nasilnem potuj- čevanju naših ljudi med vojno, ohranjeni okupatorjevi plakati o streljanju talcev, ki jih je za ceno svojega žjvljenja med vojno zbiral na fečici Franc CASL, so z vso grozljivostjo pričali o storjenih zločinih Nemcev nad našim ljudstvom- Tu je bilo pretresljivo poslovilno pismo Antona Miklavca ter pismo njegovih sinov Vlada in Bojana iz mariborske ječe. Tu so bili: dokazi o trpljenju v koncentracijskih taboriščih, fotografije in partizansko tiskano gradivo, ki priča o vsej veličini narodno-osvobodilne borbe. Razstavljeno orožje ter fotografije o usposabljanju pripadnikov enote To je smiselno zaključevalo razstavljeno gradivo. Ob otvoritvi razstave se je tov. Aleksander Videčnik zahvalil vsem, ki so pomagali pri zbiranju gradiva ter pri postavitvi razstave, posebno še tov. Vladu Miklavcu. Tu pa smo dolžni zapisati nedeljeno mnenje obiskovalcev, da gre posebno priznanje in zahvala prav osebno tov. Aleksandru Videčniku, ki z izredno vztrajnostjo in z vso strokovno širino ter natančnostjo Prešeren enkrat drugače V okviru VI. kulturnega tedna so vsa kulturna društva v naši dolini, pripravila številne prireditve. Tudi v Moziiju smo imeli zanimivo Prešernovo proslavo, ki je‘bila za mnoge prava osvežitev. Kot vedno je tudi tokrat navdušil mešani pevski zbor iz Mozirja pod vodstvom Antona Acmana, ki zna priklicati med nas prelepo slovensko pesem. Zato je bil zbor, kot tudi posamezniki, deležen prisrčnega odobravanja. Ing. Jože Kumer nam je govoril o Prešernu — našem največjem pesniku, mislecu in nosilcu vseh naprednih idej, ki je za nas Slovence zgodovinski mejnik, saj je našo: govorico, vso nerodno in neomikano, dvignil v žlahten slovenski jezik, s katerim je mogel izražati tudi svoja najgloblja čustva in je tako postal zmožen kulturne tekme z vsemi narodi Evrope. Izredno lepo so podale tri Prešernove pesmi učenke osnovne šole v Moziiju, ki jih vodi Vika Lenovšek in nam tako znova obudile spomin na enkratne stvaritve Prešerna. Nad vse spodbudno pa je, da že mnogi naši mladi ljudje vedo, da človek ne živi samo od kruha, nego, da življenje bogate vrednote, ki nam jih ponuja naša kulturna preteklost in sedanjost. Tako prav oni nenehno stikajo po zakladih stare kulturne dediščine, se od nje uče in nam vedno znova odkrivajo tisto, česar nismo vedeli ali pa smo že davno pozabili. Tako je recitatorska skupina pri prosvetnem društvu v Mozirju ubrala novo pot Prešerna nam je namreč predstavila po onem, po čemer tega slovenskega velikana najmanj poznamo — kot prevajalca. Tako je Prešeren med drugim prevedel tudi balado nemškega pesnika Buergerja - Lenora - in s tem dokazal, da je sposoben prevesti tudi tujo pesnitev in obenem, da je slovenski jezik prav po njegovi zaslugi tako bogat, da zmore umetnik z njim izraziti prav vse. Zato je bila kulturna škoda za Slovence pesnikova prezgodnja smrt. Delo je tudi zanimiv poskus izvajalcev iško opraviti imenitno podajanje z malo in domiselnimi prijemi. Proslavo je prijetno povezovala Jadranka Prodnik, režirala pa je zelo uspešno Milena Blagojevič. M. Plošča v spomin Tratniku Ob otvoritvi razstave Moziije skozi čas so recitatoiji mozirskega prosvetnega društva predstavili 3 pesmi Žige Laykaufa V Potoku stoji prikupna hiša, pravijo ji pri Vnukovih. Tu se je zbrala množica ljudi, ki so želeli počastiti trenutek odkritja spominske plošče velikemu slovenskemu slikarju Franu Tratniku. Njegova rojstna hiša je tako dobila obeležje, ki priča o hvaležnosti sedanjega rodu velikemu ustvarjalcu. Slovesnosti so prisostvovali še živeči bližji sorodniki slikarja. Kulturni program so pripravili pevci iz Bočne, tako ženski, kot moški zbor. Govoril je predsednik sveta krajevne skupnosti Nazarje ing. Jože Urank. V svojih besedah je predstavil veličino Frana Tratnika in poudaril, da se ob stoletnici opravlja tudi na tem področju svoje nadvse pomembno pionirsko delo. Že med samo razstavo se je pokazala velika pripravljenost ljudi za sodelovanje, izražene so bile mnoge želje, da bi Moziije čimprej dobilo svoj stalni razstavni prostor. Za uresničitev tako pomembne naloge pa bo potrebna vsestranska pomoč in razumevanje vseh, ki lahko k temu kakorkoli priporno-, rejo. Ohranjanje naše kulturne dediščine mora zato čimprej postati naša skupna dolžnost in naloga. Nujno in edino prav bi bilo, da bi tudi razni ljubitelji starin ter lastniki tovrstnih privatnih zbirk čimprej spoznali, da sodijo vse te edino le tja, kjer bodo s svojim poreklom in. vsebino pričale sedanjim in bodočim rodovom o borbi, trpljenju in prizadevanjih njihovih prednikov za nacionalni obstoj ter socialni in kulturni preporod našega naroda. LUDVIK ES Podeljena odličja Na sklepiri prireditvi kulturnega tedna v Mozirju so podelili dolgoletnim kulturnim delavcem posebne plakete z listina Hkrati pa so izročili državna odlikovanja dvema posebno prizadevnima kulturnima delavcema. Red dela s srebrnim vencem je prejel Peter Sirko za svoje dolgoletno delo na kulturnem področju in posebej še v prosvetnem društvu Mozirje, kjer skrbi že preko 13 let za kinodejav-nost. Močno si prizadeva za obnovo doma bela pa tudi v Kulturni skupnosti in'je pobudnik kulturne dejavnosti v kolektivu, kjer je zaposlen. Drugi odlikovanec pa je Rudi Kuhar, vodja skupnih služb SIS, ki je že v rani mladosti deloval kot aktivist OF. Je neumoren družbenopolitični delavec in znan kulturnik. Tudi Rudi Kuhar je prejel Red dela s srebrnim vencem. Odličja ZKO in Kulturne skupnosti so prejeli: Pavel Goličnik iz Šmihela,. Marija Gostečnik iz Radegunde, Vinko Krebs iz Luč, Slavko in R>zika Lekše iz Mozirja, Es Viktor iz Nazarij, Ivan Gros z Rečice, Helena Kojc iz Mozirja, Anton Mlačnik iz Luč, Majda Urank z Ljubnega in Vika Venišnik iz Gornjega grada. Vsem odlikovancem naše čestitke! ------------------- IM (■«Tl 1 * m * JJ5j « I m 't n" ■ ‘ • ■ i m Z razstave Mozirje skozi čas ■ «k rut ur m lil njegovega-rojstva na ta način klanjamo spominu. Recitatoiji prosvetnega društva Nazarje so z lepo besedo pripomogli k slovesnem vzdušju. Ploščo pa je odkril najstarejši krajan - in nečak Tratnika Franc Flere. Ob tem je obudil spomine na svojega strica in v šegavi besedi povedal nekaj doživljajev, značilnih za duhovitega Tratnika. Vreme ni bilo naklonjeno, snežilo je kot za stavo, zato je tembolj-poudarjeno spoštovanje do velikega rojaka Zadrečke doline, saj je množica vz trajala in tudi nastopajoči so požrtvovalno izvajali vsak svoj del sporeda. Omsega februarja 1849 je umri največji slovenski pesnik France Prešeren. Dan njegove smrti smo si Slovenci izbrali za svoj kulturni praznik. Že lansko leto smo na šoli ustanovili ŠKUD, ki združuje vse kulturne krožke na šoli. Do letošnjega leta smo imeli skupno proslavo, tokrat pa smo se odločili, da pripravimo kulturni maraton. Ko so razredne skupnosti.izvedele za to, so takoj začele z delom. Ker je pa vsak hotel svoj program, smo ustanovili posebno komisijo, ki je pregledala gradivo. Vsak je moral proučiti svojo nalogo in pred praznikom smo se zbrali na generalki. A tudi tu se je nekaj zataknilo, kajti nekateri učenci še niso znali pesmi. Potrti smo odšli domov z mislijo, kako bomo proslavo izpeljali. Drugi dan smo zvedeli za razpored proslav. Mi smo bili na vrsti zadnji. To nam je odleglo. Ko so drugi končali, smo okrasili razred in še enkrat ponovili. Pred nastopom smo biß nekoliko zaskrbljeni. Prišli so obiskovalci. Prva deklamacija je dobro uspela in tako vse po vrsti. Veseli smo se vrnili v razrede, kjer se je nadaljeval pouk. Takih kulturnih prireditev si želimo še več, saj v njih nastopajo lahko vsi učenci, ki si ob takih prilikah urijo dar govora in se sčasoma odvadijo nepotrebne zaskrbljenosti pred nastopom. ARNIČ VANC Osnovna šola Ljubno Obetaven delovni načrt Zveza telesnokultumih organizacij v občini si prizadeva za široko vključevanje občanov v telesnokulturrio dejavnost. Na zadnji seji skupščine so sprejeli med drugim tudi načrt, oziroma koledar prireditev za leto 1981. Da mislijo resno, dokazuje kar 43 načrtovanih prireditev v prvih treh mesecih letos. Nameravajo prirediti športna srečanja, pohode, strelske prireditve in kolesarjenje. Vse z namenom širšega vključevanja občanov v športne dejavnosti Med slovesnostjo pred Trtnikovo rojstno hišo v Potoku Po uvodnih besedah ing. Uranka je spregovoril nečak Tratnika Franc Flere, ki je tudi odkril spominsko ploščo V naši občini je žal en sam kolektiv, ki posveča kulturni dejavnosti v lastnem krogu pozornost. Elkroj se že nekaj let sem vključuje s svojo kulturniško skupino v razne prireditve. Pa tudi sicer skrbijo za kulturne dogodke v samem kolektivu. Prirejajo razstave, proslave koncerte in imajo tovarniško knjižnico. Letos so se vključili vi kulturni teden s svojim programom. Pripravili so predstavitev Levstikove proze. Povabili so zabavno glasbeno skupino iz Luč, peli pa so najmlajši iz vrtca Nazarje. Mladinci iz vrst delavcev Elkroja so se tudi tokrat odlično odrezali. Dobro so izbrali čtivo in ga tudi dobro prebrali. Poslušalci so z navdušenjem zaploskali, kar pomeni priznanje organizatorjem in izvajalcem. Seveda so vzbudili posebno pozornost pevci zbora „Pikapolonici *;ki so zapeli 4 pesmi. Začetek v Nazarjah Po vsej dolini so se ves teden vrstile igre, recitali in druge kulturne dejavnosti, otvoritev tega kulturnega delovanja pa je bila v soboto, 7. 2. 1981 v Nazarjah. Tukaj so člani PD Jelka Nazarje pripravili zelo posrečen „Prešernov večer.’ Recitirali in peli so nekatere njegove najbolj poznane pesmi, vmes pa spuščali Prešernove ostre puščice, vse skupaj pa so popestrili še z lepo slovensko pesmijo. Mislim, da je bila vsa prireditev odlično zasnovana in prav tako tudi izvedena. Pohvaliti je treba mladince, ki so edini v Nazarjah res aktivni in ki skrbijo za kulturno prebuditev Nazarij, saj je to vsekakor potrebno, posebno pa še v današnjem času. Našemu delovnemu človeku moramo nuditi KOMISIJA ZA KADROVSKA IN ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA PRI OSZSMOZIRJE POZIVA vse zainteresirane Osnovne organizacije sindikata in Konference osnovnih organizacij sindikata k vlaganju predlogov za podelitev SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE Srebrni znak sindikatov Slovenije se podeljuje članom sindikata za večletno prizadevno delovanje v OOZS in organih sindikata pri uresničevanju delavskih interesov. OOZS pa za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog. Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznim članom sindikata lahko vloži vsaka OOZS na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na seji 10, predlog za podelitev srebrnega znaka OOZS pa lahko vloži Konferenca OOZS in Predsedstvo OSZS. Srebrni znak se podeljuje vsako leto ob praznovanju 1. maja. Predloge pošljite na OSZS Mozirje najpozneje do 25. 3. 1981. društvo Mozirje si razne poti kulturnega aera. Ker je naloga prosvetljevanja ljudi tudi pomembna, so sklenili prirejati večere prijateljev knjig. Tu naj se • srečajo ljubitelji žlahtne besede. Prizadevna skupina mladih posredovalcev lirike in proze je pod vodstvom Fanike Urbančeve presenetila že s prvim poskusom. Zbralo se je kar dosti ljubiteljev te kuKume zvrsti. Med poslušanjem predstavitve Janeza Menarta in njegovih del je bilo vzdušje največje zbranosti. Prireditelji so si zamislili po samem predvajanju pesmi razgovor s poslušalci To je že kar v prvo dobro uspelo. Številne pohvale so potrdile pravilnost oblike novega dela skupine recitator- jev. Dobri predlogi, ki jih je slišati iz vrst nastopajočih in se bolj seveda iz sredine poslušalcev so vzpodbudeni. Tako je pričakovati, da se bo krog tistih, ki bodo prihajali na večere prijateljev knjig večal. : Sicer pa so si mladi zamislili njihove nastope bolj v določenem krogu, ki zagotavlja dobro povezanost izvajalcev in poslušalcev. V Mozirju smesno torej pričakovati poglobljeno delo te obetajoče skupine, saj je pripravljenost za vsestransko podporo njihovih naporov na dlani. Veliko kulturno poslanstvo pa je v tem, da se seznanja širši krog ljudi z besedo v pesmi ali v prozi. Pozneje nameravajo nastopati tudi v kolektivih in tako prenašati naše literarne lepote tudi v delavske vrste. Kulturni maraton na OŠ Ljubno kar največ duhovne sprostitve, ravno to pa najdemo v tako dobro zrežirani in izvedeni predstavi kot je bila v Nazarjah. Pogrešamo v Nazarjah sodelovanje starejših krajanov. (Mislim da bi tudi ti lahko prispevali svoj delež k nazarsld kulturi, še posebno sedaj, ko so dani vsi pogoji, da se začne ta pospešeno razvijati. Tudi mladi menijo, da bi potrebovali starejšega, ki bi jim bil v pomod in bi aktiviral tudi koga od „starejših mladincev ’.c Skratka mladinci v Nazarjah so dokazali, da se Ja ob prazniku kakršen je Prešernov (jan pripraviti tudi nekoliko drugačno prireditev, kakršnih smo vajeni ob takšnih prilikah, hkrati pa so dokazali, da Prešernove pesmi le niso tako težke, kot mnogi mislijo. LV. V mesecu septembru smo na OŠ Ljubno ustanovili šolsko kulturno društvo, ki združuje sekcije: pevske zbore, dramsko sekcijo, folkloro, knjižnico z bralno značko in šolsko glasilo MLADI FLOSAR. Vsaka sekcija je sprejela svoj program dela, ki je hkrati program šolskega kulturnega društva. Ob letošnjem kulturnem tednu občine Mozirje je naše kulturno društvo organiziralo KULTURNI MARATON-— obliko zaporedja proslav, Iger smo dali možnost nastopati vsem učencem. /Izkazali so se lahko na glasbenem področju (kot pevci, instrumentalisti), na dramskem (kot recitatorji, igralci, režiserji), in ne nazadnje na likovnem področju (oblikovalci lepakov, vabil, scenskih slik). Uspeh je bil izreden. Proslave so se vrstile, bilo jih je 15. Sodelovali so vsi učenci šole — nekateri tudi prvič Preden je izzvenela zadnja proslava, smo že snovali in nizali ideje za naslednji maraton. Namen kulturnega maratona je bil, da nastopa čim več otrok, da ima vsak priložnost; pokazati svoj talent in sposobnosti. Smoter je bil dosežen. Ob koncu naj dodam samo še tole: V nekem sproščenem pogovoru z mladinci je eden od njih pristopil in mi dejal: „Nikoli ne bom pozabil, da ste me nekoč izbrali za nek nastop. To je bil moj edini nastop v osnovni šoli! Nikoli več ne bi rada srečala takega mladinca! LENKA KRAU V kulturnem tednu občine Mozirje smo bili Ijubenci zelo veseli gostovanja gornjegrajske dramske skupine z Molierovim Zdravnikom po sili. Nisem kakšen poseben kritik, zato bom povedala le skromno, amatersko mnenje o tem gostovanju. Pri skromnih možnostih, ki jim jih je nudil naš prosvetni dom (težave s kurjavo, osvetljevanje, majhen oder) so nam prinesli šaljivega in razgibanega Molieija s tako toplino in igrivostjo, da smo se do solz nasmejali. Krivico bi delala igralcem, če bi izvzela posameznike, vendar naj mi ne zamerijo, če bo vseeno omenila „zdravnika“, ki nam je vsem prirasel k srcu. Vsi gledalci smo bili zelo zadovoljni in vsem se je zdela igrica prekratka. To pa tudi nekaj pove! Čestitamo gornjegrajskim igralcem z njihovim režiserjem tov. dr. Urlepom na čelu in jim kličemo še nasvidenje. V imenu Ljubencev . LENKA KRAU Žlahtne besede..... Čim manjši je narod, tem manj pozna svoje ljudi. Ni še umetnik, kdor ima produktiven dar. Kdor ne zna sam poti, mora hoditi za drugimi — in vedno je zadaj.... tudi aforizme Zakaj bi vedno otroci igrali otrokom ob novem letu, smo si rekli člani PD na Ljubnem in se odločili za prisprčno igrico Kristine Brenkove MODRO VRTNICO. Razmišljali smo takole: igrica je toplo doživetje mladega gledalca, toplo mu jo tudi podajmo, hkrati naj o njej razmišlja m se s starši, tovarišico ali vzgojiteljico o njej pogovarja,' zato naj ne bo vse „na krožniku Prineseno” kot rečemo v frazi. onudimo mu snov za razmišljanje. Tako smo izbrali to našo MODRO VRTNICO, ki je bila malce namenjena tudi mamicam in očetom, ki so spremljali svoje malčke. Ali smo uspeli ali ne, naj povedo otroci in javno mnenje! Moj namen ni poizvedovanje ali pojasnjevanje. Rada bi povedala ljudem naše občine o igralcih, ki so to delo izvajali. Tako radi omenimo sledeč stavek: „Danes noče nihče več delati zastonj!’ ..Namenila sem se povedati občanom, da niso vsi ljudje taki in da se še najdejo posamezni idealisti, ki jih ni treba prositi in ki si povrhu vzamejo lastnr dopust, ki bi ga lahko izkoristili z družino in ki hkrati zaskrbljeno razmišljajo, da bo mogoče problem s šefom, ko bo prosil za dopust, da bo lahko izvajal družbeno humano, kulturno akcijo. No, resnici na ljubo, tudi šefi so bili razumevajoči, naši igralci so vsi dobili dopuste (nekateri plačane, drugi neplačane). Tako smo s pomočjo naše garderoberke, šepetal-ke in sploh skrbnice Anike Naraločnikove dobili tudi prevozno; sredstvo s šoferjem Jožetom Sušnikom, ki je potrpežljivo gonil rdečega konjička od bolčave do Mozirja in od Nove Štifte do Nazarij. Z mešanimi občutki smo se podali na pot do Nazarij. Pihali smo v zaledenele šipe, tolažili Robija, ki mu je bilo slabo in se bolj kislo smejali, ko smo skupaj s starši čakali ob tričetrt na osem pred nazarskim domom. No ob osmih in pet minut pa smo kljub temu zaigrali prvim svetlim očkam v lepi nazarski dvorani. Dedku Mrazu je bilo kar hudo, ker ni obdaril tudi učencev do 4. rwzreda, saj so njegova darila ostala v nazarski osnovni šoli. Dedek Mraz upa, da so jim jih razdelile tovarišice! S strašno nagHco smo zložili opremo in se odpeljali na Rečico. Nič nismo govorili, samo! drgetali in poslušali želodce! Prijetno presenečenje! Topla malica! Topla garderoba in topla dvorana, pa tudi topel sprejem. Kaj bi govorili še več. Ne samo malčki, tudi starši krajani so prišli. Praznik je bil pa so imeli čas. Pa hvala PD — Rečica! Lakota nas je gnala v gostilno. Malo smo potolažili želodce, nato pa v našo „prestolnico”. Malo nejevoljni smo bili zaradi kulis na odru Partizana. Pozorne mozirske tovarišice so pomagale rešiti problem in igralo se je. Rekli so, da je igrica realna, saj je princeska (Cvetka Marovt) lovila po odru resnični sončni žarek. Vendar se ji je pri drugi predstavi žarek že skril, za tretjo pa je moral Janez Golob-(kralj) pohiteti v trgovino po žarnice, da smo se na odru tudi videli. Prvi naporni dan je bil za nami,. V trdi temi smo prispeli domov, kjer so nas skoraj vse čakale tudi „lačne ’ družine. Zdelo se mi je, da sem šele zatisnila oči, ko je neusmiljena budilka že klicala. Norček (Lenka Kralj) in dedek (Jože Kralj) nista nič govorila, brez besed sta navlekla obleke, pobrala včerajšnje rekvizite, pomahala otrokom in na pot. Nova Štifta. V dvorani so otroci s krasili jelko in tiho ■MHi pričakovali. Govoriti niso mogli, ker bi jim zobje šklepetali. Do nosov so sedeli zaviti v šale in kape, vrtnarica (Anika Kladnik) pa je gojila vrtnice na odru, princeska je bosa tekala in kralj si je brisal pot z obraza. Česa vsega ne premore človeška domišljija. Dedek Mraz je tudi otrokom v Novi Štifti prižgal malo iskric v očeh in tudi nam je postalo toplo pri srcu. Hitro smo se odpeljali v Gornji grad. Na lepo urejenem odru in pred pozornim mladim občinstvom je bilo zelo prijetno igrati. In hura za veliko disciplino, ko je dedek Mraz delil darila! Po okusnem kosilu v gornjegrajski šoli smo se odpeljali v Bočno in po poti kombinirali kako bomo igrali v majhni igralnici v tamkajšnjem vrtcu. Toliko pričakovanja pa še ne! Vsa okna so • zacvetela od obrazkov, ko so se njihove oči ile na vrata našega kombija fendar se je dedek Mraz pripeljal pozneje. Zelo, zelo nam je bilo žal! Vstopili smo v vrtec. Prelepa dekoracija! Prijetno vzdušje. V hipu smo se spremenili v igralce., nasadili vrtnice, postavili grad, stolp za zvezdogleda (Jože Vodušek-Vegrad TOZD Ostrešje), pričakali dedka Mraza in zaigrali. Prisrčno smo bili sprejeti in preden smo spregovorili zadnji stavek, smo pomislili: „Sem bi pa se prišli!” Šmartno ob Dreti nas je pričakalo v dežju, vendar s toplo garderobo. Tudi publika je bila izredna, otroci disciplinirani. Tudi od tu so ostali lepi spomini. Konec drugega dne! Tretji dan na poti Solčavo smo zagledali skozi gosto meglo snežink. Pridrsali smo pred šolo, kjer je že bila zbrana majhna gručica otrok in staršev. Prijazno smo bili sprejeti in težko smo se poslovili od tople šolske kuhinje. V Lučah smo zaigrali v telovadnici, zato so imeM gledalci veliko možnosti: igrico so lahko gledali stoje, seveda, nekateri so se podali na blazine, drugi so se obesili na lestvine in bradlje .. .Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno in zdi se mi, da smo tudi igrali najbolj sproščeno. Zahvalili smo se za gostoljubnost prijetnim Lučanom in odhiteli domov. Pa ne zato, da bi turnejo zaključili. Zaigrati moramo se svojim domačim otrokom. V prenapolnjni dvorani na Ljubnem smo dali vse od sebe in igrali, igrali... Še, razdelitev daril in dedek Mraz je vsem zaželel srečo v novem letu. Igralci smo obstali na odru ob prazni dvorani in rekli, da je bilo zelo naporno, vendar nepozabno. Vsem otrokom so se ob našem izvajanju svetile oči. Zaradi teh svetlih oči, smo rekli, se je splačalo. Vsi igralci so podarili otrokom naše občine tri svoje dni dopusta in nešteto prostih ur, ko so se igrice učili. Zato se v imenu otrok in PD Ljubno zahvaljujem: vrtnarici -ANIKI Kladnikovi (WZ Ljubno), kralju - JANEZU Golobu (Gorenje Keramika), zvezdogledu - JOŽETU Vodušku (Vegrad - TOZD Ostarele - Ljubno), princeski - CVETKI Marovtovi (dijakinja Centra za blagovni promet), fantu s piščalko - ANDREJU Ermencu (ŠO Mozirje), princema — STANKOTU Zagožnu (kmet), FRANCIJU Janeži (Vegrad Ostrešje), Robiju in Saški - učenca OŠ Ljubno), dedku Mrazu - JOŽETU Kralju (GG — Nazarje), naši skrbnici ANIKI NaroloČmkovi (Mercator Ljubno) in šofelju JOŽETU Sušniku (kmet). Hvala! LENKA KRALJ HBWMWHIMHBMBMMBi Prešernov večer v Moziiju Ustanovljen pododbor Tomšičeve • • •• Na Ljubnem so se ob zaključku pr*oda po poteh. IV- divizije zbrali tudi nekdanji borci NOV 2. SNOUB Toneta Tomšiča. Sklenili, so ustanoviti pododbor te brigade za našo dolino. Izvolili so vodstvo v sestavu 5 članov, predsednik je Anton Zagožen iz Gornjeg? grada, njegov namestnik pa Anton Venek z Rečice. ES 'ste- N OVICI Pohod po poteh borcev XIV. divizije V dneh 13., .14. in 15. februarja 1981 se je odvijala zadnja etapa republiškega pohoda „Po poteh borcev XIV. divizije“, katere nosilec in izvajalec je bila, kot že tudi dve leti zapored, Občinska konferenca ZSMS Mozirje. Celoten pohod je razdeljen v štiri etape, katerih nosilci so vse Občinske konference ZSMS v celjski regiji. Poteka po skoraj natanko isti poti, po kateri so hodih borci; XIV. divizije, in to vse od Sedlarjevega, Iger je divizija ponovno prestopila hrvatsko — slovensko mejo, pa do Ljubnega ob Savinji. Pohoda se je letos po ceh trasi udeleževalo 150 — 200 pohodnikov, kot že vsa leta dosedaj pa je bilo največ zanimanja med mladimi iz drugih slovenskih občin ravno za zadnjo etapo. Dovolite najprej nekaj osnovnih podatkov. IV. etapa pohoda „Po poteh borcev^ XIV. divizije“ poteka po trasi Zavodnje — Bele vode — Smrekovec — Ljubno. Predaja prapora pohoda je bila dne 13. 2, 1981 ob 11. uri v Zavodnjah, kjer se je do te ure zbralo namesto 120 planiranih kar 153 pohodnikov iz štirinajstih slovenskih občin. Naj bomo še malo skopi in naštejemo te občine: Murska Sobota, Lenart v Slovenskih goricah, Zagorje ob Savi, Hrastnik, Trbovlje, Grosuplje, ljubljanske občine Vič — Rudnik, Center, Moste - Polje in Šiška, Jesenice, Kamnik, Laško in Maribor. Poleg tega je bilo prisotnih tudi deset vojakov iz kasarne v Postojni. Komandant pohodne enote je bil Janez Herman, politkomisar pa Tomaž Križnik. Od Zavodenj dol Žlebnikove kmetije, Iger je padel znani partizanski pesnik in vodja kulturniške skupine XIV. (hvizije Karel Destovnik - Kajuh: so pot prehodih skupaj pohodniki tretje in četrte etape, tako da se je spominu na vehkega pesnika in ostale padle borce poklonilo preko 300 mladih, ki so stopah po poteh obujanja revolucionarnih tradicij. Po položitvi venca pri spomeniku so pohodniki četrte etape! krenili preko kmetije Raz-podovnik do Belih vod, kjer so jih učenci tamkajšnje osnovne šole pričakali s prisrčnim kulturnim programom. Po dobrem partizanskem golažu pa se je pričel že znani živžav, kadar so skupaj mladi iz različnih krajev in kažejo željo po medsebojnem spoznavanju — nato pa seveda še zasluženi počitek. No, do globljih prijateljstev je prišlo šele naslednji dan, ko se je pohodna enota odpravila proti koči na Smrekovcu. Tuje prišla na plan, lahko rečem, prava partizanska solidarnost. Temperatura krepko pod ničlo, mrzel veter, povrh vsega pa je bilo treba gaziti navkreber po snegu, ki je marsikje segal tudi čez koleno. Pa ko le ne bi bil tako mokast, tako da tisti, ki so bili na repu kolone, niso imeli nič kaj dosti lažjo pot kot pohodniki na čelu, saj seje sneg kar presipal po gazL Ob premagovanju teh naporov so mladi lahko vsaj približno občutili, kakšne nadčloveške napore so v snežnih metežih izčrpani, lačni in prezebli premagovali borci legendarne XIV. divizije. K sreči na vsej poti ni bilo nikakršnih poškodb, o svojem položaju in stanju na pohodu pa so pohodniki preko radio postaje večkrat poročali v dolino. Koča na Smrekovcu. Pričakali so jih predstavniki OK ZRVS Mozirje, pripadnik gorske reševalne službe in pa oskrbnik, ki je takoj začel razmišljati, če bo imel dovolj hrane za vsa lačna in utrujena usta. Pa vendar to ni bil noben problem /Nekako je pohodnikom le uspelo, da so se razmestili po koči — tudi do petnajst in še več jih je spalo v eni sobL Sicer pa tudi partizani niso poznah udobja, ah ne? Po večerji se je po Smrekovcu začela razlegati pesem, ki je kar kmalu pregnala utrujenost. Ob vsem tem naj povemo še to, da je bila. disciplina na pohodu zelo primerna, tako da se štabu pohodne enote ni bilo potrebno niti enkrat sestati zaradi kakšnega izgreda. V nedeljo, zadnji dan, se je pohodna enota spustila v dolino. Ustavili so se za počitek pri kmetiji Atelšek, položili venec pri spomeniku padlim borcem v Rastkah, kjer so jih pozdravih tudi borci iz Ljubnega. Malo nižje so pohodniki že z veseljem opazili vojaško kuhinjo, v kateri se je kuhal .vojaški pasulj, ki tako prija. Med počitkom ob kosilu so izvedli še strelsko tekmovanje z zračno puško, vsak pohodnik pa je prejel tudi bilten IV. etape pohoda. Zadnjih šest kilometrov proti Ljubnemu ni predstavljalo za enoto nikakršnega problema.-Čeprav utrujeni, veliko ožuljenih, so bfli veseli, ker so končno lahko naredili nekaj poti po ravnem, pa še cesta je bila kopna. Na Ljubnem je bila zaključna proslava pohoda, katere se je poleg ostalih udeležilo veliko borcev XIV. divizije in drugih partizanskih enot Med drugimi so bili prisotni börci XIV. divizije general Viktor Cvelbar-—Stane, ki je sprejel raport komandanta pohodne enote, general Vlado Mišica—Miha in Ivan Kopač—Pavček, ki je bil tudi slavnostni govornik. Priso- Na Smrekovcu ten je bil tudi Franci Sterle, avtor prve knjige o Tomšičevi brigadi in knjige „Poslednji finale na Koroškem“. Tu sta bila tudi predsednik Republiške konference ZSMS Boris Bavdek in izvršni sekretar CK ZKS ljubo Jasnič. Po enourni proslavi so se pohodniki zbrali na družabnem večeru, kjer jim je igral vojaški ansambeL Rajanje bi trajalo najbrž dolgo v noč, toda kaj ko je pohodnike naslednji dan čakala služba, šola. Ob slovesu je bilo nekaj solza, veliko poljubčkov, največ pa želja po ponovnem snidenju na pohodu „Po poteh borcev XIV. divizije“. TOMAŽ KRIŽNIK A pquiu »puuibiuaviu uau Biserna obletnica Viclovnikova domačija nad R>vtom pri Šmartnem ob Dreti je doživela spoštovanja vreden jubilej — Marija in Jože Nadvežnik sta praznovala šestdeset dolgih let skupnega življenja. Ko se že biseri vpletajo v zakonsko življenje, se slavljenca večkrat in vedno bolj spominjata prešernih mladih let, ki pa niso bila vedno le srečna in vesela, nego so bila večkrat tudi polna skrbi in razočaranj. Vse pa sta znala urediti z medsebojnim razumevanjem in zaupanjem. Jože in Marija Nadvežnik se poznata že iz šolskih dni. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, živih je še pet. Življenje na Nadvežnikovi kmetiji je bilo trdo. Oče Jože opravljal dela doma in tudi spravljal les pri gozdni, da je bilo potem z denarjem nekoliko läge. Mati Marija pa je kot dobra in mila slovenska mati skrbela za otroke in dom ter pomagala, da so lažje prenašali nevšečnosti, ki jih je življenje prinašalo. Za starša sedaj skrbi hčerka, ki je ostala na domačiji. l Biserna leta skupnega življenja naj bodo slavljencema še polna prijetnih trenutkov in majhnih radosti, zdravje pa naj jima pomaga učakati še mnogo let v krogu njune družine. Prisrčne čestitke! V Novi Štifti smučali V nedeljo, 25. 1 1981 smo priredili na smučišču na Glukovih njivah prvenstvo Nove Štifte v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 41 _ članov in članic Športnega društva. Izvedli smo dva teka. Med dekleti je bila najboljša Helena Krznar, pri veteranih Jani Tratnik, pri članih pa sta si prvo mesto delila Jelko Suhovršnik in Marko Krznar. Med . mladinci je najbolje smučal Rafko Gluk. V nedeljo, 1. 2. 1981 pa smo priredili tekmovanje v smuku. Tekmovanja se je udeležilo 46 tekmovalcev. Zmagal je Jelko Suhovršnik pred Markom Krznarjem in Francem pred Markoi ftpenškom. škodi v strugi Sklepna slovesnost na Ljubnem Prva ocena pogina rib v ločki strugi je bila dne 14. 1. 1981. Ocenjen je bil pogin na 750 kom od tega večjih rib od 20 - 25 cm cca 220 komadov, ostalo mladice (530 kom). Zaradi delne zaledenitve Točke struge je komisija dne 6. 2. .1981 ko je bila odjuga opravila ponovno oceno pogina in ugotovila 318 komadov poginulih rib v teži cca 28 kg- Različnost v oceni nastopa iz jasnega razloga, da mladic do 12 cm skoraj ni bilo mogoče ugotavljati, oziroma opaziti, ker jih je delno odplavila voda, delno pa so jih pobrale divje race. Komisija ocenjuje škodo na ribah v ločki strugi na vrednost 2.094,40 din Popis prebivalstva v letu 1981 Priporočilo Organizacije združenih narodov, naj bi države izvajale popise prebivalstva vsakih 10 let In sicer v letih, ki se končujejo na 0 in 1, upošteva večina držav v svetu in vsakih deset let ponovno organizira in izvede popise prebivalstva. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo v Jugoslaviji izveden aprila letošnjega leta (po stanju 31. marca ob polnoči), bo sedmi jugoslovanski in peti povojni popis prebivalstva (dosedanji popisi so bili leta 1921, 1930, 1948,1953, 1961, 1971) ter drugi popoln popis stanovanj (prvi je bil 1971). Avstro-Ogrska, v katero je bilo do prve svetovne vojne vključeno tudi slovensko ozemlje, je prvo štetje prebivalstva izvedla leta 1754 in sicer ob uvedbi davčne reforme in terezijanskega katastra. Hotela je ugotoviti število hiš in obenem število prebivalstva. Leta 1770 je Avstro-Ogrska v zvezi z reformo svoje armade izvedla splošno štetje prebivalstva, ki je obenem služilo tudi kot nekak nabor. Tako je postalo štetje prebivalstva za več kot 80 let predvsem vojaška zadeva. Z, letom 1857 so se pričeli na našem ozemlju pravi popisi prebivalstva, kakršne poznamo še danes. Izvedba je bila poverjena političnim okrajem in občanom. Popisi so si nato sledili vsakih 10 let do 1910. Februarja 1921 je bil izveden prvi jugoslovanski popis prebivalstva, naslednji je bil 1931 - v osnovi enak predhodnemu, vendar je bilo publiciranje podatkov obsežnejše. Povojni popisi prebivalstva so skušali osvetliti takrat aktualne demografske situacije, povezane z bistvenimi vprašanji družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije. Zato je tU(S vsak popis prebivalstva razen klasičnih osnovnih demografskih značilnosti skušal ugotoviti tudi specifične značilnosti prebivalstvenih struktur določenega obdobja. Vsak popis je zato pomenil korak dlje k zbiranju informacij za proučevanje prebivalstva kot aktivnega dejavnika v vseh ekonomskih procesih. S svojim obsegom, sociaL no-ekonomsko strukturo in nivo-; jem izobraževanja, prebivalstvo naj-neposredneje vpliva na intenzivnost in pogoje družtene reprodukcije. Popis leta 1981 je bil prvotno predviden kot popis prebivalstva, stanovapj in zasebnih kmetijskih gospodarstev. V teku razprav o zakonu o popisu je bil naslov spremenjen, tako da bo 1981« izveden popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Ta sprememba pomeni, da se zasebna kmečka gospodinjstva ne bi pisala kot posebna enota popisa, temveč bi gospodinjstva odgovarjala na nekatera vprašanja, preko katerih bi se v teku obdelave ugotovilo ah gospodinjstvo ima kmetijsko gospodarstvo. Tak pristop bo omogočil povezovanje podatkov o gospodarstvih, ki imajo kmečko gospodarstvo s podatki o ekonomskih in demografskih značilnostih njegovih članov. Namen popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 je zbrati podatke o številčnem stanju prebivalstva, o gospodinjstvih in stanovanjih, pri tem pa dobiti predvsem tiste podatke, ki niso. zajeti v drugih statističnih raziskovanjih. i Popis kot najpomembnejše raziskovanje in najbogatejsi vir raznovrstnih informacij za celotno državo, temelji na enotni zasnovi in družbeno opredeljeni vsebini podatkov, enotni metodologiji in standardih, kakor tudi usklajenih metodah in tehnologiji zbiranja, obdelave in prikazovanja podatkov. Osnovna prednost popisa, kot vira statističnih podatkov, je v tem, da zajema celotno prebivalstvo, vsa i gospodinjstva in stanovanja v državi, kar omogoča in zagotavlja, da se rezultati popisa lahko obdelajo po teritoriju in to ne samo za vsako, družbeno-politično skupnost, ampak tudi za vsak kraj in krajevno skupnost. S popisom prebivalstva je treba najprej ugotoviti število prebivalcev, pri tem pa statistično opredeliti in izraziti vse spremembe, ki so nastale po letu 1971 v spolni, starostni, solski, kvalifikacijski, poklicni in.’ socialno-ekonomski strukturi prebivalstva. Prav tako mora biti popis gradivo za proučevanje migracije prebivalstva v državi, ki so pomemben dejavnik sprememb v porazdelitvi in strukturah prebivalstva in najtesneje povezan z ekonomskim in splošnim razvojem v Jugoslavjji. Prvič bomo skušali ugotoviti, koliko. tistih oseb, ki so po letu 1965 odšle na začasno delo v tujino, se je že vrnilo.» Popis bo dal vir podatkov o aktivnem in kmečkem prebivalstvu kakor tudi o osebah, ki jih aktivni prebivalci vzdržujejo. Popis bo omogočil podrobne podatke o vseh delavcih po kraju zaposlitve, to je po kraju, kjer so dejansko delali v času popisa. To bodo prvi popolni podatki o zaposlenih po letu 1976,i ko je bilo izvedeno zadnje opazovanje zaposlenih. In končno mora dati popis osnovo za oceno števila prebivalstva v obdobjih med popisi in. za dolgoročnejše prognoze tega števila, pa tudi za različne demografske in druge analize in izračune. Poleg že ustaljenih vprašanj o gospodinjstvih (število članov, vir dohodkov članov, velikost posestva) se bodo s popisom zbrali tudi podatki o izkoriščanju zemljišča, številu živine in kmetijskih strojih, v čemer bodo vsaj deloma zadovoljene potrebe po podatkih o kmetijstvu, saj je bil zadnji popis kmetijstva leta 1960. Popis stanovanj bo nudil podatke o številu stanovanj (naseljena, nenaseljena, občasno nastanjena -vikendi, zasilna stanovanja), njihovi velikosti, starosti in opremljenosti ter v povezavi s podatki o gospodinjstvih in prebivalstvu tudi podatke o nastanjenosti stanovanj. Vse to nam bo dalo osnovo za oceno in analizo stanovanjskega sklada in stanovanjskega standarda v republiki, občinah in naseljih. Popisi prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj so ena največjih in najzahtevnejših statističnih raziskav, kar seveda nujno zahteva širšo družbeno akcijo. Tako je za uspešno organizacijo in izvedbo popisa potrebno sodelovanje vsega prebivalstva. Priprave za popis tečejo že nekaj časa. V ta namen je bila ustanovljena pri Skupščini občine Mozirje Občinska popisna komisija. Pripravljena je grafič no-t eh nič na dokumentacija, vj teku je tudi akcija za izbor popisovalcev in občinskih inštruktorjev. Da bo sam popis od 1. - .10. 4. 1981 čim hitreje in nemoteno potekal, in da bo popisovalcem delo olajšano, je potrebno, da imajo vsi urejeno hišno numeracijo in da že pred popisom pripravijo nekatere podatke, ki jih bodo morali posredovati (o zemljiških površinah, o stanovanju, o živini...). Nujno pa je potrebno poudariti, da je tajnost podatkov, zbranih ob popisu, zagotovljena z zakonom. Le z individualnimi podatki, ki se zberejo ob popisu, se lahko tvorijo različni kazalniki z ustrezno stopnjo zanesljivosti. Za ustrezno in pravočasno usmerjanje družbenoekonomskih gibanj in tako uspešno zadovoljevanje potreb občanov pa so tala kazalniki namreč nujno potrebni. > Žirija za podeljevanje srebrnih priznanj OF pri Predsedstvu OK SZDL Mozirje POZIVA vse družbenopolitične in družbene organizacije, krajevne konference SZDL in občinske zveze ter združenja, da podajo predloge za podelitev SREBRNEGA PRIZNANJA 0F SLOVENSKEGA NARODA Srebrna priznanja OF se podeljujejo posameznikom za večletno, neumorno delo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v krajevni samoupravi in ostalih institucionalnih oblikah, s tem, da njihov doprinos pomeni bistven prispevek k uveljavljanju našega socialističnega samoupravnega sistema. Razpis velja za največ 8 priznanj v občini, ki se bodo podelila ob 27. aprilu, jubilejni 40-letnici dneva OF Slovenskega naroda. , Predloge pošljite na OK SZDL Mozirje do vključno 31. marca 1981. \_________!_______________________________________/ Obračun dela * V januarju so polagali obračun dela tudi v OK ZRVS Moziije. Seje predsedstva so se udeležili še predsedniki in sekretarji organizacij rezervnih vojaških starešin iz krajevnih skupnosti. Ko so ocenjevali’ usposabljanje rezervnega vojaškega starešinskega kadra v občini so bili enotni v tem, da je stanje zelo dobro. Največ zaslug zato ima predavateljski kolektiv in komisija za usposabljanje pri predsedstvu občinske konference. Večji uspeh so pripisali uvedbi seminarskega načina usposabljanja. Sodelovanje vseh je prišlo predvsem do izraza pri preverjanju znanja. To je dokaj obsežno, saj zajema vojaško teorijo, oborožitev teri zadeve SLO in družbene samozaščite. Ugotovili so velik pomen glasila Naša obramba. Glede dela organov in vodstva občinske organizacije ni bilo kritičnih pripomb, bile pa so, ko so obravnavali delo krajevnih organizacij. Te še niso povsod zaživele. Zato bodo posvetili njihovemu delu v načrtu za leto 1981 posebno mesto. Posebno skrb so namenili članstvu. V tem beležijo velik premik naprej. Skrbijo za redno in široko sodelovanje med članstvom, za redna napredovanja v oboroženih silah in za priznanja najzaslužnejšim. Ob prazniku oboroženih sil izročijo odličja, pohvale 'in plakete ZRVS Slovenije. Končno so se pogovorili še o vključevanju občanov, Id imajo obveze v SLO, pa nimajo vojaškega čina. Pregledali so delo posameznikov ter opravljene naloge po lanskem delovnem načrtu Dogovorili so se tudi o sodelovanju pri letošnji akciji NNNP—81. FRANC OMLADIČ Gasilski dom raste Na Rečici so se gasilci lotili velikega dela. Sklenili so, da si 2gradijo nov, večji dom. Stari je že zdavnaj pretesen. Posebno pa sedaj, ko se kažejo potrebe po opremi za civilno zaščito. V jeseni preteklega leta so zastavili lopato. Blizu šolskega poslopja so odkupili zemljišče na katerem naj bi torej v doglednem času dobili nov dom, ki bo nudil prostor orodjarni, garaži, večnamenskem prostoru in še stanovanju za gospodarja. Da bi zmogli obilen zalogaj, so se dogovorili, da bo vsak aktivni član opravil 100 prostovoljnih delovnih ur. Doslej so mnogi svoj dolg že poravnali. Od krajanov pa pričakujejo vsestransko pomoč v strojih, denarju in lesu. Prepričani so, da jim bo uspelo, saj pomaga tudi SIS za požarno varnost občine in Občinska gasilska zveza Mozirje. 120 članski gasilski kolektiv razpolaga doslej s tremi motornimi brizgalnami in gasilskim avtomobilom. Kot že rečeno pa je še mnogo tega, kar potrebuje sodobne prostore. Nenazadnje je kraju potreben večnamenski prostor. Vsa dela v zvezi z izgradnjo novega doma skrbi poseben odbor, ki ga prizadevno vodi Franc Zvir. Strelska konferenca Dne 31. januarja 1981 smo imeli člani Osnovne strelske organizacije „Kajuh ’. Moziije svojo redno letno konferenco. Sprejeli smo nov program dela za to leto. To je predvsem razpored strelskih tekmovanj in vaj, naloge na področju obrambne vzgoje, družbene samozaščite ter večja povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in KS Moziije. Poleg vsega tega pa je vključeno -tudi izvajanje tekmovanj po programu Občinske strelske zveze Moziije. Kritično je bilo ocenjeno delo in povezava s šolsko in izvenšolsko mladino. Tako je bila naložena izvršnemu odboru naloga za pridobivanje mladih. Tudi med ostalimi člani je treba doseči večjo udeležbo, saj šteje naša OSO 140 članov, poleg nje delujeta še dve sekciji in 50 članov Ld Moziije. Strelišče v gradnji napreduje in so torej dani vsi pogoji za stelsko dejavnost. Spomladi bo OSZ obnovila tudi grudobran za vojaško puško. Želja IO OSO Moziije pa je, da bi vsi člani in drugi ljubitelji stelskega športa bili bolj prizadevni. Redno se bodo vaje z zračno in MK puško ob sobotah popoldne in nedeljo dopoldne. JOŽE KOMAC Športna vest V organizaciji ŠD „VRBOVEC’ .NAZARJE je bilo v nedeljo 1. 2. 1981 ob 10 h v LOKI pri Jeslanih tekmovanje v veleslalomu. V lepem sončnem vremenu pred okoli 50 gledalci se je na štartu pojavilo 60 tekmovalcev med katerimi je bil kot najmlajši 4-letni PLA-NOVŠEK Rok in kot najstarejši BITENC Anton s 49 leti. Najmlajši so se pomerili na krajši progi med katerimi je bila najhitrejša KLEMŠE Alenka pri cicibankah in VALTE Marko pri cicibanih. Pri pionirkah, katere so vozile eno vožnjo na daljši progi, pa je bila najhitrejša JEROVCNIK Brigita pred PIPAN Urško in GRUDNIK Romanco. Hud boj pa je potekal pri pionirjih, mladincih, članih in veteranih, kateri so se pomerili v dveh vožnjah. Najhitrejši med njimi je bil veteran ŠINKAR Toni, kateri je kljub letom pokazal še največ. Tekmovanje je potekalo v športnem in prijateljskem vzdu šju, najboljši pa so bili nagrajeni s priznanji in manjšimi nagradami- Tekmovanje je bilo organizirano tako kot že marsikatero tekmovanje tega tipa. ŠD VRBOVEC pa je dokazalo, da se z malo volje in z dobro organiziranostjo da izpeljati takšrio tekmovanje kjerkoli, zlasti pa v vsaki KS. Seveda pa (še velja med drugimi pohvaliti HANŽEKO-VIC Alojza in PAULIČ Davida, na kateröl je viselo breme vse organizacije in izvedbe tekmovanja. ŠD „VRBOVEC’ Tudi letos je pripravil predsednik SO Mozirje Hinko Čop srečanje z duhovniki naše doline. To bi bila prilika za sproščen razgovor, ki je potekal v medsebojnem razumevanju. „Paraplegik” ne le za paraplegike Se vam zdi naslov nenavaden? Takoj vam povem, za kaj gre: „PARAPLEGIK0 je novo glasilo slovenskih paraplegikov oziroma informativni Ust Zveze paraplegikov SR Slovenije. Ker smo ga dobiU v posrečenem času, v mednarodnem letu invalidov, sem se odločila, da ga bom malo obširneje predstavila. Paraplegiki smo imeli ves čas organiziranega delovanja svoje glasilo, le da je to prešlo razne faze razvoja. Prve številke so bile ciklostirane, kasneje smo se priključiU glasilu Društva invali-dov Maribor, končno pa smo za novo leto 1981 izdali prvo številko v novi obUki. Revija je LOVCI NA PRIZORIŠČU BORB XIV. DIVIZIJE Lovska družina Rečica je letos organizirala v sodelovanju z OO ZZB NOV smučarsko tekmovanje vseh lovskih družin v dolini. Na Golteh so se zbrali, da bi se tako poklonih spominu veUkega časa naše borbe. Tekmovanje so imenovali „Na prizorišču borb XIV. divizije“. Sklepno proslavo pa so imeli pred spomenikom na Medvedja-ku. Zmagovalci so prejeli prehodni pokal, kije oblikovno velika posebnost. Izdelal gaje akademski kipar Keršič — Belač iz Ljubljane. Turistična taksa Številni turistični in gostinski delavci sprašujejo delavce davčne uprave, kako v letu 1981 s turistično takso. , Vsem, ki jih to vprašanje zanima in so dolžni obračunavati ob sprejemanju gostov na prenočevanje turistično takso, sporočamo, da v letu 1981 gostje, ki prenočujejo na območju občine Moziije, plačujejo takso v enotnem znesku 4.- din na nočitev. Veljajo tudi vse oprostitve kot v letu 1980. Skupščina občine Moziije je dne 4. 2, 1981 sprejela nov Odlok o turistični taksi, ki pa ga bomo začeli uporabljati od 1. 1. .1982 dalje. Zato nekaj več o taka po novem Odloku v eni od jesenskih številk Savinjskih novic. JoST SILVESTER popestrena s slikovnim gradivom, v njej pa so vse informacije o delovanju Zveze, o načrtih in nalogah, o vsem, kar pač se dogaja med nami-Glasilo je sestavljeno iz različnih rubrik, v katerih je možno prebrati o pravnih problemih, ki so zanimiva za invalide, o novostih v medicini, rehabilitaciji, o športnih dosežkih paraplegikov in še o mnogo-čem. Tudi zabavnega kot(l)ička je dobršna mera. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo izključno paraplegiki, si prizadeva dobiti kvalitetne in zanimive članke od strokovnih sodelavcev, zdravnikov in članov Zveze. Prvi odmevi so biU izredno vzpodbudni in so nam vlili novega elana za delo. Glasilo ni le za paraplegike, namenjeno je tudi širši družbeni skupnosti, ki lahko tako tudi preko pisane besede spozna naše probleme, želje in prizadevanja. „PARAPLEGIK’ je našel pot v razne ustanove, skupnosti, organizacije humanitarnega značaja in v delovne organizacije. Zato tudi upam, da ga v naši občini ne bomo prebiraü le paraplegiki, marveč tudi drugi brici. Kot sem že prej omenila, je letos mednarodno leto invalidov V dnevnem časopisju zato večkrat naletimo na članke z invaUdsko tematiko, tudi radio ne zaostaja. Glavni namen tega je osveščati ljudi, da sprejmejo nas invalide take, kot smo. „Bolj se bomo poznali, bolje se bomo razumeli in bolje si bomo pomagaH,“ je bilo rečeno v radijski oddaji. Invalidnost se lahko zmanjšuje na tisoč načinov in včasih je potrebna prav malenkost. Na primer takšna: na Osnovni šoli na Ljubnem je premagana visoka stopnica pri vhodu z majhnim klančkom! Geslo mednarodnega leti invalidov je: „Neodvisno življenje — polna udeležba in enakost! Leto / pa je dolgo in namenjeno dejanjem, ne besedam- Žato naj končam in lep pozdrav! MARJA ŠERBELA -RUPNIK Čebelarsko predavanje Občinska zveza čebelarskih družin Mozirje vabi vse čebelarje na predavanje, ki bo v nedeljo, dne 8. marca 1981 ob 9. uri v dvorani SO Mozirje. Tema predavanja bo čebelarjeva opravila tekom celega leta in čebelje bolezni s prikazom diapozitivov. Predaval bo poznani čebelarski strokovnjak prof. Vljudno vabljeni! V OBČINSKA ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŽIN MOZIRJE\\ Obisk v Domu ostarelih na Polzeli Taborniki odreda „Bratov Kraigher Liz Nazarij so v nedeljo osmega februarja 1981 obiskali ostarele občane v njihovem domu na Polzeli. Ob slovenskem kulturnem prazniku so jim pripravib tudi kratek spored- Zapeb so državno in odredovo himno, nato pa je načelnik odreda Svarun povedal nekaj misli, s katerimi jih je nekoliko seznanil za nalogami taborniške oiganiazcije. Sledil je recital Prešernovih pesmi Ob koncu so zapeli še dve pesmi- Upravnica se jim je za obisk zahvalila in nato so si še ogledah dom natančneje. Lepo je, da taborniki posvečajo pozornost tudi starejšim članom naše družbe, saj v naši državi vsi srečno žive. Odločili so se, da bodo take obiske še ponovili in s tem pokazali starejšim, da njihoyo delo še ni pozabljeno. ALJOŠA \ - S---- N OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE razpisuje na podlagi sklepa IO z dne 16. 2.1981 prosta dela in naloge KNJIGOVODJE v knjigovodskem servisu. Pogoji: ekonomski tehnik z dve letnimi izkušnjami. Prijave pošljite v roku 15 dni na Obrtno združenje Mozirje. S.___________________—*------------------------s Fickove „Kamniške in Savinjske Alpe” Na našem knjižnem trgu je še mogoče dobiti planinski vodniki z naslovom Kamniške in Savinjske Alpe izpod peresa Petra Ficka. Knjiga je izšla leta 1977 pri Planinski založbi Slovenije v Ljubljani in obsega 368 strani in 16 strani prilog (fotografij). To je druga izdaja knjige, ki je prvič izšla leta 1973 Kratkemu predgovoru sledi uvod, v katerem avtor spregovori o imemrtega dela naših Alp, o glavnih pokrajinskih značilnostih, kratki zgodovini' planinstva in o splošnih napotkih za planince. Razdelek o dolinah in naseljih je pravzaprav neplanin-ski, vendar predstavlja izhodišče za naslednji razdelek, v katerem, so obravnavani vrhovi, koče in prehodi) ta je spisan na način, ki pritegne tistega bralca, ki gore opazuje iz doline, in tistega, ki si želi planinsko pot obnoviti v svojem spominu, hbprecenljivega pomena 'so opisi za planince, ki se lahko orientirajo v gorah s pomočjo vodnika res odlično. V opisih! velikokrat naletimo na poetičnost, ki se morda zdi komu odveč, vendar mislim, da so ti avtoqevi pogledi na gore uspešen izziv za razmišljanje ob lepotah naših planin in gora (ne pa leposlovje, kar tudi ne nameravajo biti). Sicer pa še tako lep opis ne more enakovredno odtehtati pogleda na gore; lahko je le nadomestek. Cela knjiga je razdeljena na oštevilčene enote, ki so dobro pregledne s pomočjo aveced-nega seznama zemljepisnih imen in imen planinskih postojank. Pred seznamom je navedena literatura, t. j. knjige in zemljevidi, ki se ukvarjajo s Kamniškimi in Savinjskimi Alpami Tu se šele zavemo, da je avtor opravil ogromno delo, ki je dalo na videz neobsežen rezultat: majhno rumeno knjigo. Pri tej knjigi (in tovrstnih vodnikih nasploh) imajo opisi poti svojevrstno usodo: pisani so tako, da potekajo v eno smer, v drugo pa ne. Tako recimo „beremo’ pot od Planinskega doma v Logarski dolini do Frischaufovega doma na Okrešlju, obratno pot pa je treba brati nazaj, kar velikokrat ni enostavno. A drugače pač ne gre. In potem spet ta imena. V literaturi in na zemljividih jih srečujemo v tako spačeni obliki, da bi bil končno res že čas, da dobimo delo, ki bi imelo vsa zemljepisna imena pravilna (pravilna oblika, predlogi in izvedenke iz imen). Nekaj cvetk: Zgornja Rečica namesto Rečica ob Savinji (če obstaja Spodnja Rečica, ni nujno, da tudi Zgornja), Brda namesto Brdo (med Zadretjem in Posavinjem), Krešica namesto Krašica (nad Krašami), Lepe njive namesto Lepa njiva (čeprav je v abecednem seznamu pravilna oblika), Karčnik namesto Kmčnik in Beclovnik namesto Veclovnik (kmeta v Rovtu pod Menino). (Primeri so po večini iz Zadretja, ki ga bdje poznam- Sumljiva pa so seveda vsa imena). Nekaj napak je kar nemarnih, saj je ob izidu druge izdaje že bil na svetlem ustrezni del Krajevnega leksi-. kona Slovenije, ki bi lahko rešil marikatero napako. Kljub vsemu je planinski vodnik vreden več kot 120 dinarjev, kolikor stane, in je še posebej uporaben ob planinski karti z enakim naslovom, kije izšla pri isti založbi kot vodnik in za katero je treba odšteti še nadaljnih 60 dinarjev ■ PETER WEISS pristojen v občino Ljubno inje Vedno pripravijo pomagati V Lučah živi in dela Vinko Knapič, star 57 let. Je lovski; nadzornik lovske družine Kozorog iz Kamnika za predel Veža nad Lučami. V kraj, Iger ga danes vsi poznajo je prišel leta 1951. Doma je v Kranju in si je v Lučah uredil dom. Rad ima svoj poklic in pravi „ .. .če je še tako naporno, je lepo. Se zgodi, da v nekaj mesecih nimam prostega dne... V kraju- je opravljal že vrsto družbenopolitičnih nalog. Prav zato je bilo vprašanje kako ocenjuje delo v javnih nalogah na dlani „Delo in uspehe družbenopolitičnih organizacij lahko ocenjujem, saj sem vseskozi v njih delal. Svoj delež ne mislim obravnavati. Trdim pa, da uspehi niso le zasluga posameznika, temveč so vedno lahko le plod dela mnogih! Prav to delo ocenjujem kot najvažnejše. V zadnjih letih ni manjkalo uspehov, seveda pa tudi ne nalog. Ob razumevanju krajanov smo v preteklosti opravili dobro, volitve, referendume, pa velike zalogaje, kot elektrifikacijo vasi, vodovod, delež pri posodabljanju ceste Ljubno—1 Luče, obnovo dvorane v gasilskem domu, postavitev bifeja pri IgH, obnova koče pod Raduho, TV pretvornika v Strmcu in Krnici, dve vlečnici za smučarje, spomenika NOB, kanalizacijo v novem naselju, razne javne naprave v Lučah in okolici, višinske ceste, posodobitev ceste v Podvolovljek (doslej 7,5 km), samo zadnja naložba je veljala preko 800 starih milijonov! Če bi jo ocenjevali v skupni sedanji vrednosti bi bilo okoli 2 milijardi. Ko govorim o tej cesti, ne morem mimo dejstva, da so ljudje sami prispevali skoraj 70 % vrednosti. Segel sem res nekoliko nazaj, kakih 30 let. Vendar pa je prav to obdobje bilo izredno plodno. Ko je Vinko Knapič govoril o ljudeh je dejal „da imajo v glavnem dober posluh' za skupne naloge. Ni jim žal ne denarja, ne dela, ko gre za skupno dobro. Žal so redke izjeme, ki ne prisluhnejo klicu časa. Ja, kje pa takih ni? Ob koncu razgovora je knapič izrazil željo po še večji vzajemnosti. Zeli, da bi v kraju bilo več kulturnega delovanja in zabavnih prireditev. Vse to po njegovem mnenju dobro poveže ljudi. Družabnega življenja namreč v kraju primanjkuje. Dobra volja pa premaga še tako težke prepreke, teh pa je razumljivo v vsakdanjem življenju dovolj. „Savinjske novice” jo mesečno — Izdaja občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kupec Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 830-040 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje š t e v i 1 k a 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo So Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu — Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto -Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov. V Nazarjah, kj Jože Lekše je marsikaj zapisal, kar bi sicer šlo v pozabo. Tako si je leta dolgo prizadeval zbrati ustna izročila in stare reke. Med njegovo zapisano zapuščino, ki nam jo je radevolje prepustila v hrambo njegova vdova, se je našel zapis o lesenih maskah v Mozirju. Žal so najbrže zadnje bile odnešene iz kraja. Tri so v pokrajinskem muzeju v Celju. Preidimo k Lekšetovem zapisu, ki pa žal ni dokončan. Najbrže bi, če bi njegovo delo ne pretipala smrt, raziskavo nadaljeval in več zapisal. Iz ohranjenih treh strani rokopisa je razbrati, da so Moziijani že od nekdaj bučno pust ovali. Tu so sodelovali stari in mladi, premožni in revni — Pust ni poznal stanovskih razlik! Včasih so vodili slona skozi trg, drugič so pokazali babji mlin, vedno pa so smešili razne dogodke v domačem kraju. Znani so prizori iz „kurjega, kontamaca“, ko so se v trgu zaradi kokoši sprli sosedje. Včasih pa so si privoščili nekatere znamenite osebe, ali bolje, tiste, ki so tako ali drugače vzbujali pozornost. Visoko odličje zaslužnemu borcu NOV Na skupščini skupnosti borčev VOS NOV v Velenju je Jože Skok— Korotan izročil Alojzu Janžovhiku — Ljubu iz Mozirja za njegove zasluge pri organiziranju varnostno obveščevalne službe NOV v dolini ft d republike z bronastim vencem. Njegovi soborci in znanci iskreno čestitajo! Tako so naprimer oponašali pisatelja Vladimirja Levstika, ki je nekaj let živel w Mozirju. Bil je namreč strasten ribič. Pusti so ga želeli karseda vemo prikazati, zato jim je žena Levstika posodila na skrivaj njegov suknjič in klobuk. Mnogo je bilo tisto leto smeha zaradi posrečene upodobitve Levstika. V Celju je torej maska, ki je bila po izjavi rezbarja Ivana Dolenca izdelana okoli leta 1900 pri Cesarju v Mozirju. Izdelal si jo je kiparski vajenec Ivan Primožič, doma iz Haloz, pozneje je v prvi vojni padel Želel je namreč na pustni torek ponazoriti „ciganskega Pavle- 1 /»o n DnTral J rt 1^-Jl Poštenje. lepa čednost Tovarišica, ki dela v Ljubljani) nas je naprosila, da ji pomagamo najti izgubljeno temnorjavo krzneno kučmo, ki jo jer izgubila v okolici Okonine. Seveda radi pomagamo, če pa bo kdo želel povedati kje je sedaj kučma, naj to javi prek telefona na občino Mozirje, referat za varstvo invalidov in borcev / ■ Maska o kateri teče beseda. V prejšnji številki našega glasila smo zaprosili bralce za pomoč pri ugotavljanju oseb na sliki iz NOB. Prijazno so se odzvali in tako je Štefka Petek z Rečice dala prve podatke za dva partizana na sliki Podrobneje pa je opisala osebe Slavka Cimperman iz Podvina 7a. Naj pojasnimo vsebino njenega pisma. „Fotografija prikazuje skupino partizanov, ki so bili ranjeni v bojih za osvoboditev doline in so se zdravili v bolnici Lučka Bela. Nemci jih 7. 1.1945 ujeli Ker je na sliki moj mož (z obvezano roko in nogo in je bil zaradi teh ran pozneje 80 % vojni invalid) Jurij Cimperman iz Podvina sem se čutila dolžno sporočiti kar vem. Moj mož je umrl leta 1970. Na sliki so od leve proti desni: Korošica Hermina (se slabo vidi), Franc Petek iz Šentjanža, Franc Čuk iz Kokarij, Julij Cimperman, mitraljezec v Zidanškovi in nato v ekonomatu IV. operativne cone, za njim partizan Fere Ivan iz Metleč 19a, Šoštanj (še živi) ostali pa so partizani iz Limbuša. Sliko so naredili Nemci na Ljubnem 7. 1. 1945.” Za Franca Petka trdi Petkova z Rečice, da so ga Nemci v Mozirju do nemogočega zmučiH in ga pozneje na Polskavi ustrelili. Vsem, ki so pomagali razvozlati sliko se lepo zahvaljujemo. Turistične kmetije pri nas -bil znana posebnost doline. O njem je krožilo dosti šegavih, pa tudi opolzkih zgodbic. Bil je visok, lepe postave in je nosil dolge lase ter gosto brado. Na maski so še vidni dolgi lasje in brada. Še je ohranjena slika skupine iz leta 1922 med katero je tudi pustjak s to masko. Pozneje je bila prav ta maska strah mozirskih otrok. Ne samo na pustni dan, tudi za miklavževanje so jo uporabili in to peklenščki Jože Lekše ob teh zapisih postavlja vprašanje. Ali se je morda Primožič spomnil na leseno masko Kurenta, ko si jo je naredil? Bil je doma iz krajev, kjer so kurenotvanja A. VIDEČNIK Iz leta v leto se povečujejo zmogljivosti v turistični ponudbi pri naših kmetih- Ker iščejo podobne usmeritve v hribovskih predelih Slovenije marsikje, se je Zadružna zveza Slovenije odločila, da bo izdala prospekt, ki bo ponujal zmogljivosti v kmečkem turizmu. Ob tej priliki smo ugotovili, da v naši občini nudijo turistom usluge v sledečih domačijah: (v oklepaju je navedeno število ležišč) Ošep Rozalija, Podolševa 1 (9), Jožica Suhadolnik, Matkov kot 25 (13), Ivanka Lenar bgarska dolina 12 (13),; Medrad Plesnik, Logarska dolina 13 (18), Pavla Grobelnik, Logarska dolina 5 (8), Milena Klemenšek, Logarska dolina 21 (9), Ana Ošep, R>banov kot 29 (11), Nina Vršnik, Robanov kot 34 (12), Jožefa Prodnik, ftbanov Kot 24 (4), Berta Jež, Podveža 3 (18), Angela Plaznik, Podvolovljek 24 (15), Anica Grmelj, Raduha 45 (10), Pepca Zagožen, Ter 9 (11), Ana Golob, Ter 7 (11), Jožefa Jamnik, Ter 10 (10), Roza Slatinšek, Savina 28 (13), Ana Miklavc, Savina 23 (8), Joža Repnšek, Primož 13 (11), Marija Bitenc, Podbrezje 11 (8), Joža Rakun, Poljane 40 (14), Betka Žager, Dobrovlje 17 (15), Marija Praznik, Kokarje 3 (9) , Vera Ateljšek, Šmihel 3 (10) , Marija Zagožen, Volog 11 (11) , Kristina Mali, Šmiklavž 62 (12) , Antonija Mermal, Gornji grad 95 (15), Marija Presečnik, Lenart 2 (16), Štefka Ugovšek, Florjan 26 (15) in Ana Drobež, Florjan 23 (13). Navedeni ponudniki kmečkega turizma imajo seveda različne vrste uslug, ponekod celodnevni, ponekod poldnevni penzion, zato je potrebno v vsakem primeru povprašati kaj nudijo. Mnogo njih ima že; telefonske priključke. Vse podrobnosti pa je mogoče zvedeti tudi pri ZKZ Mozirje. SiJvOCrUCl Kulturni teden je pomembna prireditev v občini, zato smo o njem veliko napisali Pravilno, mnogo naših dopisnikov je poslalo sestavke. Ni pa opisano vse kar se je dogajalo, zato bomo poskušali povprašati v posameznih krajih o predstavah, ki jih nismo, posebej omeniti T.udi pohod po poteh. XIV. divizije je našel močan odmev v naših vrsticah Tako morda ni objavljeno vse, kar že čaka, da bo prišlo na svetla Vedno se pač zgodi, da nas kaj preseneti, pa vsled tega ne moremo zadovoljiti vse, ki bi rudi v novice pisah Vendar se bomo trudili, da ustrežemo našim dopisnikom in seveda tudi bralcem. V pustnem času bo izdana posebna priloga „Pustni kurir” za katero sa poskrbeli organizatorji Pusta v Mozirju Dobili jo boste lahko na prireditvi v Mozirju, 3. marca t. L ali pa v bližnji tmfiki Pust vabi! Že več kot sto let privablja v Mozirje PUST. Tudi 1981. leto ni izjema. Od 2. do 4. marca bodo oživljeni stari običaji. Višek pa bo' 3. marca, ko bodo Pusti povedali vse kar jim leži na srcu. Pričetek prireditve bo ob 15.30 na trgu. Nasmejte se z nami! PUST MOZIRSKI ■ Kje je bila slika posneta? Kdo so borci na njej? Uredništvo se že v naprej zahvaljuje za razumevanje vsem, ki nam bodo pomagali. V arhivu kulturne skupnosti v Mozirju je mnogo slik iz NOB, ki niso poznane. Ker pa je za ______________An finKalavim n i/Co lrar vAmn nrndm n 79 Snrlpl OVailip!