daarar^obot.aedalj
in prtmikof.
•	eicept Saturdajra,
^w floli<u^
PROSVETA

Uredit lik i tn upravniiki prostori: 2467 S. Lawndals A v«.
GLASILO SLOVENSKENARODNE PODPORNE JEDNOTE
Offlca of Publicatlon: 3667 South Lawndals A v«. Tvlsphons, Rockw«ll 4904
.VEAR XXVIII. ■ On. lista Ja »6.00
Entvrrd M arcond-clMi Bkttrr January 1«, INI, »t Um iMjal-offIc« S> CStoMo, Illinois, undar Um Act of Cuncr«, of Marck I. l»7».
chicago, ill.. Četrtek, u. februarja <feb. h), iwi.
SubscrtpUon 10.00 Yeariy. ftTEV.—NUMBER 32
Accsptanca for maiting-st speclal rate of postage providad for in aaction 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorlssd on Juna 14, ItH.'
ooseveltovnew dealzavzema
Ji in bolj fašistične tendence
Roditelji organiziranega delavstva, ki to navdušeno podpirali predsednikov program od začetka, so danes bridko razočarani. Visoki uradniki Rooseveltove administracije, ki so se nekoč postavljali kot progresivci in liberalci, so zdaj ponižni hlapci burbonizma. Vlada bolj in bolj podpira "vertikalne" in kompa-nijske unije
Wa*hington, D. C. — (FP) —
^aj, ko je Rooseveltova admi-istracija jasno pokazala, da ne vmešavanja in kritike vodi-.|jev ameriškega organizirane-\ delavstva, ko je prevzela nkcije določanja mezd in de-nih ur preko NRA, so ae ti Jitelji pričeli zavedati, da s tm izpodkopava tla pod noga-i strokovnih unij. Uvideli so, se morajo prilagoditi politi-Rooseveltove administracije, je v sporu med njo in pred-_nikom Ameriške delavske fe-racije glede podaljšanja vednosti avtnega pravilnika po-zala naklonjenost magnatom, ,jti v obratnem slučaju obstoja varnost formiranja novih de-ivskih organizacij, ki bodo na-jmestile sedanje. Vodilni unijski uradniki so )dpirali Rooseveltov 'new deal' i začetka. Bili so najbolj na-iuAeni pridigarji predsedniko-iga evangelija, čeprav so vse avne pozicije v ustroju NRA tsedli predstavniki industrij-ih magnatov. V točki 7 A zako-i obnove so videli izredno pri-;o za organiziranje neorganizi-nih delavcev.
Visoki uradniki Rooseveltove
ministracije, ki so dolga leta radirali kot progresivci in li-fralci in govorili, da je Amer-;a delavska federacija preveč )nservativna, da bi učinkovito rala svojo vlogo v dobi tako anega partnerstva z delav-vom. delodajalci in vlado, so udinjali reakciji. Sedaj godijo o potrebi vertikalnih in mipani jskih -unij, delavskih mcilih in podobnih stvareh, ki si.i" po fašizmu. Te ideje so že lil«' sadove, ko je bil podalj-n pravilnik avtne industrije, k ustvaril usodne pogoje za |*vo] Kompanijskih unij v tej dustriji.
Green in drugi visoki uradni-Ameriške delavske federaci-dol/e I). Richl>erga, bivšega 'svn«'ga zastopnika bratovščin lezni« arjev, izdajstva delav-ih interesov, ker je šel v vseh na roko avtomobilskim agriatom. Richbergov odgovor 1 '« očitke spominja na besede lacKnalda, angleškega premija. ki se jn tudi povzpel na pozicijo s pomočjo delav-MacDonald je na očitke la-n'"v. da se je izneveril de-'■"tvu, odgovoril, da je lojal-vladi njegova prva dolž-! Prav tako je Richberg na-M»Iučijo svoji dvojni lojalno-k" iv. /. oliema nogama vsto-v tabor industrijskih mag-! ki vodijo odločen boj pro-delavskim organizacijam.
stavk v C leve-londu v preteklem letu
d <> - V ('levelan-f"lo V lanskem letu 115 katerih je bilo zaplete-1 1 7.<k>0 delavcev, se gla-!i Izročilo policijskega na-' M*itowitza. Nekatere bile />.|o resne in policija •la <l<*tj prj vzdrte-'"iru. dostavlja poročilo.
tacije brezposelnih v Omahi
h a, Neb. — Policijski •r Frank Myers je odredil '•a 'Tezpoaelne brezdom-• -i lK»*tavili *< »torišča v
.o
Ameriiki mornarični zrakoplov "Macon
padel v morje
San Francisco, Cal., 13. febr.
—	Mornarični zrakoplov ''Macon", največji cepelin na svetu, je bil včeraj uničen. Padel je v morje iz višine 1250 čevljev in utonil 110 milj od kalifornijskega obrežja. Posadka 81 mož se je rešila, toda dva moža pogrešajo in najbrž sta izgubila življenje. Katastrofo je menda povzročila razstrelba ene izmed "plinskih stanic" v zrakoplovu.
—	To je že tretji zrakoplov a-meriške bojne mornarice, ki je bil uničen v teku zadnjih desetih let. Pred dvema letoma je padel v morje zrakoplov "A-kron" in leta 1926 je bil uničen "Shenandoah" z veliko izgubo življenj. Materialna škoda vseh treh zračnih ladij znaša čez deset milijonov dolarjev.
Bruno Hauptmann obsojen na smrt!
Domače^ vesti
Tragična vent iz starega kraja
Yukon, Pa. — Mary Gril je prejela vest od svoje sestre v Kamni gori pri Konjicah na Štajerskem o veliki nesreči, ki je zadela njenega očeta (kako se je pisal?), starega 80 let. Zgorel je z lastno hišo vred in v pepelu so našli od njega le^prsni koš. Sploh je rodbina te poročevalke v starem kraju zelo nesrečna. _ Mož njene sestre, Janez Škof, se je o-besil pred dvema letoma.
Smrt člana
Anvil I^Kation, Mich. Zadnje dni je tu umrl George Galinitz, star 62 let in doma iz Galena na Hrvaškem. Ril je član društva 236 SNPJ in tu zapušča ženo, tri sinove in pet hčera ter brata nekje v Pennsylvaniji.
Operacija Warren, O. — Joseph Jež, tajnik društva 321 SNPJ, se nahaja v tukajšnji bolnišnici St. Jo-seph's, kjer se je moral podvreči operaciji.
Popravljena vesl Detroit, Mich. — V vesti o smrti Antona Anžiča pied nekaj dnevi je bila pomota. Anton Jc predstavnikom članov te unije
SODIŠČE ODKLONILO APEL PROGRESIVNIH RUDARJEV
. i
Chicago. — Federalno apelat-no sodišči' je pravkar odklonilo apel progresivne rudarske unije, naj izda injunkcijo proti I'eabody Coal Ca in Ix?wisovl uniji United Mine Workers of America. S tem je federalno stKlišče odobrilo postopanje državnega distriktnega stxiišča, ki je prej odklonilo peticijo za injunkcijo. Voditelji progresivnih rudarjev so naznanili, da bodo nadaljevali z bojem.
Federalno sodišče je utemeljilo svoj odlok z izjavo, da ni prava stranka vloiila priziva in da v smislu zakona obnove ne spada zadeva pod njegovo juris-dikcijo. Za injunkcijo bi lahko vprašal distriktni državni prav-dnik, ne pa ena od prizadetih strank.
Progresivna rudarska unija je v svoji peticiji trdila, tla je nižje sodišče kršilo določbe Nor-riaovega zakona, ko je odklonilo peticijo, federalno sodišče pa je poudarilo, da unija napačno tolmači Norrisov zakon.
Progresivna unija se je zatekla na aodišče z namenom, da prepreči nadaljnje diskriminacije proti svojim članom in v prilog ljevvisovi uniji s strani Peabody Coal Co. Uradniki progresivne rudarske unije trdijo, da Peabody Coal Co. zanika
tt
Ta zločin je bil izpove-dan v moji cerkvi!" je za vpil duhoven v sodni dvorani
rv
P
Flemington, N. J., 14. febr.— Bruno Richard Hauptmann je bil sinoči spoznan za krivega ugrabljenja In umora Undber-ghovega otroka In porota se je zedinila za smrtno kazen na električnem stolu.
Flemington, N. J., 13. febr.— Senzacija, ki nima primere v zgodovini ameriške justice, je nastala včeraj popoldne, ko se je v ozadju sodnijske dvorane med poslušalci dvignil mož v črni obleki in z duhovniškim ko-larjem okoli vratu in zavpil:
"Prosim, ta zločin je bil iz|w>-vedan v moji cerkvi!"---
Mož je bil Vincent Burns, bivši presbiterianski pastor in zdaj župnik cerkve Union Non-denominational v Palisadesu, N. J. Gornje beaede — s katerimi je hotel povedati, da je nekdo v njegovi spovednici priznal zločin, zaradi katerega ae mora Hauptmann zagovarjati — je izrekel meti zaključnim govorom generalnega državnega pravdnika Davida T. VVilentza pred poroto.
V sodni dvorani je nastalo silno razburjenje. Burns je hotel še nekaj povedati, toda sodnik je velel policiji, naj ga takoj prime in odvede iz dvorane. To se je zgodilo. Razburjeni odvet-hiki obeh strank so brž konferi-rali o vprašanju, če ni ta motnja proceaa razveljsvils obravnavo, zaključili ps so. naj sodišče Ignorira duhovnikove beaede. Kakšen vtia so dotične besede nsredlle ns poroto, je še velika špekulacija.
Pravdnik VVilentz je baš grmel porotnikom, da je Hauptmann "najoatudnejša kača. ki ae je kdaj plazila po zemlji", da je "javni sovražnik št. 1 vsega sveta" in da "ima Meno vt>do zapuščenih krajih namesto krvi v svojih žilah", ja je aretirala o- ko ga je duhoven ustavil s s\o-"*•<». ki *o bile pozneje jim medklicem. Wib»ntz je za-f « a* «4.t rini zapora ' hteval zs obtotencs smrt ns e-V'tožbo |»otepuštva. I lektričaetn stolu.
očetovo ime, fantovo ime je pa bilo Harry. Fa.it ki je bil star 16 let, zapušča starše, bratu, dve sestri in več drugih sorodnikov.
Nesreča na cesti Cleveland. — Ernest Slokar in njegova žena sta v zdravniški o-skrbi zaradi poškodb pri avtomobilski nezgodi. Otroci, ki so se vozili z njima, so ostali nepoškodovani.
Nov grob v Clevelandu Cleveland. — Umrl je Fr. Vo-glež, star 4H let in doma iz Trnja pri Brežicah na Štajerskem. V Ameriki je bil 20 let in tu zapušča ženo, v starem kraju pa starše. Bil je član društva 53 SNPJ.
P ar obr od na
družba se podala
San Francisco. — Raje kot bi riskirala na svojih trgovskih ladjah stavko radiooperatorjev, je McCormick Steamship Co. kapitulirala pred unijo in prista-
pravico kolektivnega pogajanja, kar je po njih mnenju kršitev določbe v zakonu NRA, ki govori o pošteni konkurenci.
Porast števila
brezposelnih
VVashington, D. C. — V preteklem decembru je Amerika imela več brezposelnih delavcev nego v istem mesecu I. 1993, se glasi poročilo Ameriške delavske federacije.
William Orten# predsednik federacije, je izrekel upanje, tla bodo na spomlad industrije absorbirale precejšnjo število brezposelnih, toda to so ne bo veliko poznalo pri brezposelni armadi, ki šteje danes 11,329,-000 ljudi.
la na vse |>ogojc, tudi priznanje organizacije. Plače je zvišala za 25'fi ladijskim in obrežnim operatorjem radia, pristala na o-semurnik in izboljšanje drugih pogojev.
ABESDOJA NOČE PLAČATI ODŠKODNINE ITALIJI
Mobilizacija italijanskega vojaštva se nadaljuje
40,000 M O 2 PRIPRAVLJENIH
Rim, 13. febr. — Medtem, ko tive diviziji Mussolinijevih vojakov čakata povelja, da odrineta proti Afriki, je cesar Abesinlje Haile Selasie I. instruiral avo-jega poslanika v Rimu. naj objavi komunikacijo, ki |M>bija italijansko deklaracijo, da Je bila Abesinija napadalka v nedavnem spopadu ob abesinski meji. Komunikacija tudi na-glaša, da Abesinija ne bo pristala na zahteve Mussolinijeve vlade, ki hoče zadoščenja.
NegradiiH Yesus, predstavnik a besi tiske vlade v Rimu, je izjavil, da Abesinija ne bo plačala odškodnine v vsoti $44,000, ki jo zahteva Mussolini za italijanske kolonijalne vojuke, ki so padli v bitki z Abesinci, niti pristala na druge drastične zahteve. Yesus pravi, <la je v obmejni bitki padlo več Ala-sinoev nego Italijanov.
Italija nadaljuje z mobilizacijo svojega vojaštva, dasi je v svojih grožnjah proti AlH»siniji nekoliko popustila. Izgleda, da hoče Mussolini prisiliti vladarja Abesinlje na direktna pogajanja, katerih cilj Je poravnava konflikta.
Dve diviziji italijanskega vojaštva in druge pomožne čete, ki pkupno tvorijo okrog ^0,000 mož, so pripravljene na odhod proti Afriki, čeprav uradniki vojnega departmenta poudar jajo, da v tem momentu nimajo namena poslat! kazenske eks-pedlclje proti Abesiniji; ti krogi tudi zanikajo govorice, da 1-talija namerava tik upirati Abe-slnijo.
Komunikacijo, katero je obja vil predstavnik Ala^sinije v Rimu, smatrajo za grožnjo, da se ho Abesinija odločno uprla in vaziji svojega teritorija. Ko munikacija je bila talgovor na mobilizacijo italijunskega vojaštva.
(Iislje na .1. strani.)
DELAVSKA FEDERACIJA ŽIGOSA DRŽAV. PRAVDNIKA
Chicago. — Cikaška delavska federacija je na svoji zadnji redni seji ostro prijela državnega pravdnika Thomasa M. Court-neyja zaradi njegovih terorlatlč-nih aktivnosti proti delavskim organizacijam, kakor tudi policijskega kapetana Daniela Gll berta, ki izvaja odloke državnega pravdnika.
"V Chicagu nI bilo niti ene stavke, katere ne bi Courtncy skušal zlomiti na povelje Zvez** delodajalcev", Je dejal John Fltz-patrlck, predsednik federacije, v svojem poročilu, v katerem je o-risal terorizem državnega pravdnika.
K. Nockels, tajnlk-blagajnik federacije, je rekel, da okraj Cook še ni imel nobenega pravdnika, ki bi bil tako aktiven pri o-mreievanju delavskih voditeljev in razbijanju stavk kakor je Courtney. Courtney je v terorizmu prekosil vae prejšnje reilme, ki tudi niso bili naklonjeni delavcem.
Specifične obdolži t ve proti CourtneyJu govore, da njegova oborodtena sila Izvaja aretacijo piketov na debelo, meče voditelje stavkarjev v ječe na podlagi omreženja, pretepa stavkarje v zaporih in uničuje lastnino de-lavakih unij.
Podzemska
stavka v Rumuniji
Timisoara, Rumunija, 13. feb. — Okrog tiaoč rudarjev je zagrozilo z gladovno atavko pod zemljo. Po končanem delu so o-stali v rovu, toda Čez noč so pri šli na površje, ko jim Je zmanj kalo pitne vode in ko Je vodstvo jame izjavilo, da bo upoštevalo njihove zahteve. Rudarji zahtevajo 2ff% zvišanja mezde.
PR0M1NENTNE OSEBE ZA LUN-DEENOVNACRT
Pri zasliiavanju v kongresu se ogrevajo zanj
PISATELJI MED NJIMI
/aintnjen iiaHefc. <W»«al Jerger.
Krvava obletnica civilne vojne v Avstriji
Eden socialist ubit in več ranjenih v s po pa du s policijo na Dunaju
Ihinaj, 13. febr.—Včeraj Je ponovno tekla kri na bojišču, na katerem Je v februarju pretek loga leta Dollfusaova fašistična vlada zatrla socialistično revol to.
Okrog dvesto WM-isli*tov, ki so demonstrirsli v spomin na obletnico krvave civilne vojne, se Je spopadlo s policijo in v bit ki je bil eden *<H'inlist ubit, dva socialista in dva policaja pa so bili ranjeni. S|sipad se je vršil v distriktu OMakring, na |H»zorl-šču vroče bilke med Mocialfatl In Dollfussovlm vojaštvom v prejšnjem letu. Vzdržuje se mnenje, da je bilo število ranjencev večje, a sti j|h demonstrant Je odnesli na varno. Demonstrant je st> nosili rdeče zastave in pre|»e» vali revolucionarne |iesml.-—
Dunajsko časopisje je objavilo apel, v katerem je urglralo spr* vo med de Is ve I in vlado in po zitalo, naj koncentrirajo vse svoje sile proti resničnim sovražnikom vlade In delavstva, hltlerjevcem Kakor da bi se ho telo |»oodariti a|tele za spravo, sta bila razstavljena dva vzore a novega »porrKfiika tlelavstvu v bližini, kjer je stal s|*omeriik av utrijske republike, katerega je vlada razbila |*ot<m, ko je ^atr-l la revolto sorlalistov, ki Je zahtevala okrog 2000 delavskih! Žl\ljenj
Včeraj n*' Je pripetila ekaplo* i zija v elektrarni v bližini Kbarg-m httsoga, pri kateri Je bil eden I uslužbenec ranfen. toda materialna škodg ni velika Kdo je odgovoren za ekaplozijo, ni bilo ugotovljeno, toda avtoritete so v»eerto aretirale 40 aoclaliati/nlh v«*!iteljev.	• j
VVashington. I). C. — (F. P.) — Mary Van Kloeck, dlrektori-ca Ruasell Htagc ustanove, KI-mor Rice, uradni represontant Lige ameriških piaateljev, časnikar lleywood Broun in druge prominentue ameriške osebnosti so na zaslišavanju pred delavskim komitejem nižje kongresne zbornice argumentiralo v prilog zakonakemu načrtu ao-cialnega zavarovanja, katerega je kongresu predlošll kongres-nik Lundeen iz Minnaaote ln katerega so odobrile mnoge u-nije Ameriške delavske federacije.
"Sedanja depresija se ne more smatrati za navadni pojav," je rekla Van Kleeck. "Njene značilnoatl se povsem razlikujejo od značltntwdi drugih gospodarskih kriz, skozi katere Je šla ta (letela. Dejatvo Je, da Je produkcijska kapaciteta dotfpe-ia na stopnjo, ki bi lahko orno-gočlls vaem preblvaloam udobno Življenje, ako ae odpravi profite. V sedanjih okolščinah novi stroji ln izumi aktualno povečavajo armado brezposelnih."
Van Kleeck Je rekla, da podpira Lundeenov načrt, ker določa, da vlada dobi sredstva v sklade socialnega zavarovanja z obdavčenjem laigastve, z davki na dohodke, dedščlne In darila. Wagner-U*wlsov načrt socialnega zavarovanja Je nesprejemljiv, ker predvlduje, da se breme zavarovanja naloži na pleča delavcev In komumentov, kar | m »men I redukcijo kupne sile.
Rice je dejal, da ameriški pisatelji podpirajo Lundeenov načrt, ker krije tudi profesionalce na splošno in nudi tistim, ki si služijo kruh s pisateljevanjem, precejšnjo zasdto.
Mehiška vlada pre* povedala pošiljanje verskih tiskovin
Menico ('lty, 13. febr,—M«-hiški predsednik Candonas je včeraj izdal odredbo, ki prepoveduje pošiljanje verskih tiskovin po pošti. Odredba naglasa, da je poštu najučinkovitejše sredstvo za razširjanje kulture in zaradi tega ne sme širiti idsj, ki so v direktnem nasprotju z razvojem prave kulture.
Fina od treh najmočnajšlh me. hiških delavskih organizacij Je brzojavno obvestila VVilllsma Greena, predsednika Ameriške delavski* federacije, da se v vseh ozirih strinja s politiko predsed* nika Cardenasa. V telegramu pravi, da so razne agencij« na delu, da iiahujakajo ameriško delavstvo proti mehiški vlsdi. Kampanjo proti mehiški vladi vodijo kapitalisti in duhovščina,
Rooseveltovim vojšia-kom sr odpirajo oči
Dultjth, Mino. tmi dan, ko Jt bilo stopinj pod tiklo. Je v kcrnpi ('<<' št. 725 pri Orru, Mino., odpovedalo pokorščino 2b fantov, ki niso hoteli Iti na de-lo redi prevelikega mraza, 21 drugih Je (»ozfieje vrnilo v kt-mpo kljub pre|*»ved! oficirjev. Nekaterim »o zmrznili prati..
In /larnesto, da bi nastopili oiganlzirsno proti oficirski tira riiji, sdaj kličejo na pomoč javno mnenje za bolj človeško postopanje.
t«08 VETA
PROSVETA
THK ENMtiHTBNMENT	1
GLASIM) IN LASTNINA SLUVHNtfl NABODNB JSDNOTS
Orgmm ml uU	W» U* SI-»«m NaO»«al IU»W.l ImM)
Na«W»iM: n MrulM« kun <tv*M ChlraaH t« KsmS« (4 •• M*. |JM u H M«. II	l«Ut M« . M CM.«*«-
<n Cla»r® |7 k« u.	Mu M Ti m »fl teta. »* .i»vwr«i-t»»
$$ M.
IvUtrlpikj* r*<*» ftor th«	(Ub> t**e*pt t LI
M vo P*' |NT, UMcftC« obS C*a*» l' M f «*•<«» MiMfio
Cm* «!■«>« p« 4<*><*»ru S *"»H«I Svpiao« I« r,«wl»l<l.»
llftftko« a« M «ro/ a tu. Hokuptol liUro/oo *aafcliM llrtMo, po-.•alt.	«U.| aa »rnoio puMIJolrljo 1» » alotejo. Im
)* p0iiu!09 pottr.-iao
ASvortlalo« rolo* u« afa.»—I • »MloarripU oI a«m»ui»i. ..Luna ootl uMuiftloU arucU, »IU ft«t U r*uraa4. Otfc»» «oooaa«1pU mS oa atorlao. ploira. poooao, ata.. wM ko ra<Mrood i* aai.Svr vmtf	acrootpon.aS kp a«tf-o«Mra*»oS oim! aCompoS
Noaiw* ao «a». kar .mo Mik ■ Hat*.«. i
PIIOKVKTA
Hi7 it So. MooJalo Aro. Cklroco. ISli.ola MRMHCK m THK fLUKNATKI) rSKKS
™		m- 13S	
lavM M rultilna	• .ai^AMi, M pri m* n*alw*u <la »am 1'onv+Hm m	Uaa. tm • ■la mm	II. IMti a«lrr »»Ua« Um 4at.in../m pUmklm nm~ mm llat mm oaual.
Obletnica avstrijske revolte
Te dni potek« leto dni.« kur j« diktator Doli-fuss s svojimi klerofašisti prodiral civilno vojno s socialističnim d^avstvom na Dunaju In v drugih mestih Avstrije. Civilna votnu j« trajala p^t dni.
V	teh krvavih dnevih so se zlasti na Dunaju socialistični delavci hrabro branili, ker pa niso bili pripravljeni za takšno bojevanje—le 5000 delavcev je pograbilo za stare puške in stare strojnke iz let svetovne vojne—ao morali pod-leči kierofašistični sili, ki je imela na razpolago moderno oboroženo vojaštvo In topove.
Zadnje postojanke delavske obrambe, v katere so se zatekli, so bile občinske stanovanjske hiše—te hiše je ložnjivu klerikalna propaganda kasneje označila za "trdnjave"—katere je dunajska socialistična uprava zgradila za delavske družine, ampak Dollfussovi klerofaši-stlčiH morilci se niso prav nič obotavljali z vandalskim napadom na te hiše. Ker so iz srca sovražili te hiše—največji monument socialist ično-delsvske pravičnosti lin konstruktivno-sti!—so namerili topove na te hiše in s pravo sadistično naslado so jih rušili z granatami ter pobijali v njih delavce in njihove lene ter o-troke. To je bil vttek Dollfusaovegu klerofa-šističnega barbarstva in nesramnosti—višek Mkrščansko"-stsnov»ke Avstrije!
V	civilni vojni Je padlo okrog 2000 ljudi, največ socialističnih delavcev. Petnajst delavskih voditeljev je bilo obešenih in drugI, večinoma bolj sli manj ranjeni, so se umanill v Ce-hoslovskijo, odkoder danes vodijo energičen podzemski boj s klerofašizmom v Avstriji.
Dollfuss Je "zmagal" z brutalno silo. To se pravi: zmagal je toliko, da Je uničil okrog 1500 delavskih življenj, uničil dunajsko socialistično upravo—katere ne bi bil nikdar uničil v poštenem volilnem boju!—uničil svobodno delavsko gibsnje v Avstriji, uničil je demokrscijo v Avstriji, nI pa uničil idej, ki so porodile demokracijo in svobodno delavsko gibanje. * V tem smislu Dollfuss ni zmagal, niti ni zmagal Hitler, niti MuKHollnl, niti noben drugI despot, kar Jih danes tlači travo po svetu l Demokracija, svobodno delavsko gibanje uta lahko začasno zatrta, ampak to ne pomeni zmage despotov.
Dollfuss je "zmagal", toda njegova "zmaga" ga jI« fizično ubila pet mest cev kasneje. Ko Je v februarju uničil demokrscijo in sankcioniral boj ii a nož in kroglo, je v juliju padel od krogle, ki jo Je vstrelil vanj njegov brat katolik in brat-fašist nacljske barve. Marsikaj se Je zgodilo v dvanajstih mesecih po krvavih februarskih dogodkih v Avstriji in marsikaj se še »godi v prihodnjih dvanajstih in štiriindvajsetih mesecih . . .
Reakcija po vsem svetu Je sprejela Junaško obrambo dunajskih delavcev in nasilno strmo-gluvljenje dunajske socialistične uprave hladno; razen malih Izjem ni bilo izrazov simpatij.
Klerikalna r. akcija jh, v »cm svetu je spre-jela preobrat na Dunaju s prikritim veseljem Odleglo ji Jo ... . Ce bi bilo obratno—le bi socialistični delavci na ta način strmoglavili pravilno izvoljeno mestno katoliško vlado—hI klerikalna reakcija |x> vsem svetu tulila, da bi JI tile p«»kal«* na vratu. Cujte, kako ta reakcija dane* tuli na I meh Uko vlado (in to vlado na-živa socialistično. *#e the Irick?!), kl je izključila cerkev iz šol, ampak v AvutrU mora hiti zaprta vnuka šola, kl ni klerofaMstlčna? In pn sodbi klerikalne reakcije tr to pravica In svo-boda!
V	i. baš z d« rodki v Avatrljl pred enim leti m si jt klerikalna leakcija strgala krinko z obraza, da nc »m n k dar več mogla pred pošte-ntmi ljudmi-trdit I, da i« pn>ulelj demokracija! Dam * ves >v t viJi kli-rikalnf nudel "demokracije" v Avstriji, Italiji, IViljakl. Ogrski. H|*nijt Itd Knak model "demokracije" bi klerikalna rrakcija rada Imel* tudi v Združenih 'irJavah. zla«ti pa v Mehiki,-kjer Je zapravila kontrolo / lastno stupldnoatjo.
Kdino zave ln demokracije, ao ni atentat ns de In grevem v srci mtfljajo svojih I Junaškem bo u
Glasovi iz naselbin
Zanimivo beležke Ig raznih krajev
Z I.KTNB KKJK DEl.NlCAR-JKV JSPI>
delavci, iskreni zagovorniki re.ell barbarski klerofašisti*-, «»kracijo v Avstriji s te«noho eilino ti <telavc| pe danes apo-«tm-, ki o luidli v Avstriji v <temokra<*tjo In »vntiorfn d«* lavtva »p< min ta jo ne a trdno »ero. da ti av ntri)*M Vlt-lav ri n|M> padli raman.
j^lsva spominu ns te junske!
Chicago. — Udeležba članstva 7ia letni seji Jugoslov. stavb, in posojilnega društvs je bHa ze-i lo povoljna, dasi bi bilo la^tito mnogo več članov osebno navzočih. Te seje so brezdvomno zelo vašne za vsakega, k^jti tu ima I vsak priliko povedati »voje mnenje, kako zboijšati Moža j in u-pravo društva, posebno pa pri 1 izvolitvi Hi rektorjev za bodoči | termin. Člani bi ne smeli poza-< biti tega. da je uprava in pošlo-| vanje društva v rokah dlrekto-; riju in du je uspeh društva v ; veliki meri odvi*en od tega, kake zmožnosti Imajo direktorji, če , so aktivni in če delujejo za pro-icvit organizacije ali ne.
Reči moram, da dosedaj smo imeli v direktoriju fie vedno dobre in za koristi društva in članstva delujoče može in da je naš usph v resnici v veliki meri bil odvisen od njih.
Ta letna sejs je bila precej živahna in mnogo se je razpravljalo o raznih vprašanjih, ki so bila vitalna in tudi na mestu! Kriza seveda je povzročila mnogo gorja in skrbi, poleg tega pa je naučila marsikaterega misliti. Veliko se je debatiralo, če bi bilo dobro ali ne, da se vrše seje direktorjev tedensko, kot dosedaj, ali pa samo enkrat na mesec. Večina delničarjev je bila za mesečne seje.
Ravno tako je bilo tudi sklenjeno, da se odsedaj naprej vrše letne delniški; seje zadnjo soboto v januarju, namesto tretjo soboto v dccembru, in to iz razlogu, da bo imel tajnik priliko sestaviti svoj letni račun in poročilo ter gu v celoti podati na letni seji.
Frej sem omenil, da je kriza marsikoga naučila mlalitl. To se je pokazalo, ko je prišlo na vrsto vprušnnje, sli nuj naAe društvo posluje v bodoče tako kot je dosedaj ali pa spravi hišo v red in si nabsvi čarter federalne vlade. to je, da pride |)od vladno nadzorstvo in pokroviteljstvo. O udobnostih, ki jih vlada nudi stavbinskim in posojilnim društvom, sem plssl že več člankov in priporočal rojakom, posebno pa našim delničarjem, da storimo ta koruk, kar bo brezdvomno v veliko korist za naše društvo in člane. Delničarji so sedaj imeli priliko slišati argument zu in proti pristopu in posledica je bila, da so sprejeli resolucijo, du društvo tukoj ukrene vse potrebno za federalizaei-jo. Vladna garunclju vlog bo dala našim rojakom večje zaupanje v društvo, članstvo 1k> rastlo, ravno tako imetek in tisti, ki si bodo hoteli postaviti svoj lasten dom. bodo Imoli zopet priliko izposoditi si potreben kapital pri našem društvu.
Pomugali bomo eden drugemu. Oni, ki imajo kake prihranke, jih hodo lahko z vsem zaupanjem olirestonosno naložili pri društvu, oni pa, ki bodo rabili denar, ga l>odo lahko dobili proti varnostni hipoteki.
Omenim naj, da je vlada jako stroga in natančna pri prelaka-vi imetja in stanja vsakega društva. ki zaprosi za federalni čar-J t iT.
Društvo mora biti finančno na I solidnih nogah, vse mora biti v najboljšem redu, in ker sem u-| verjen, da ho seja. sklicana v ta namen, aklenlln, da se na*e društvo fedrralizlra, sem storil mnoge korake, pripravit finančna poročila o stanju in imetju društva in v ne to predlniil vladnemu komisarju, ki ml je poročal, da je nsš» »tanje ugodno In da lah-1 ko dobimo čarter,
Prljstelji, vidite, to pomeni ' veliko. Stanje Je ugodno. druŠt-vo je solidno, hranit *1 jem se nI trrbs bati Izgube; obratno, njihovi prihranki so varnostno naloženi. kljub depresiji in nesi-gurnoatl.
In *edaj, ko bomo skušsll dohiti vladni čarter, ho slfurnoat toliko večjs in če bomo potrebovali kapital zs gradnjo domov za naie rojake oziroma Jttgoalo-vane. ga bomo lahko dohfll tudi od vlade.
Jugoslovansko «tavhin»k» in posojilno društvo te ekonom*ks oatanovs, je zavod zs vaše prihranke in ie vaelej pripravljeno |s>magafi rojakom, da pridejo na najlažji na« in do svojega lastnega di ma. Pristopajte v to dru-
štvo in povabite tudi vaše prijatelje, da pristopijo. Tajnik je vsak čas pripravljen dati vam vse potrebne informacij«. Pridite v urad društva, sernanite se, kako društvo posluje.
Društvo izdaja
ki so toliko ljudi vrgli na cesto* In stroji ne kupujejo, marveč le produeira^o v korist lastnika. Kakšna prilika za obdavčenje! Ampsk bremena nočejo vzeti z revr.e mase. In končno; če člo-v k ne dela, ni mezde in kot tak ne more niti plačati.
John Garber (48).
Rojaki, pripravite ael I Wat»kegun. III. — Pred pustom
svoje serije * navadno vršijo ptaškeradne vsak prvi jetek v januarju, aprl-| ViJ,eHce. Tudi SND priredi maš-lu, juliju in oktobru v uradu | j^-dno veselico v soboto2. mar-
društva nu 2634 So. Uwn4al*.ca/ Določena je lepa vsota avenue, Chicago, III. Tel. Uwn- nurju za nMKrttde maskam v dale 2344.
J oh? p h Stebluy, tajnik
denarju za nagrade maskam v gotovini. Vstopnice so v predpro-dujl po 25s, pri blagajni pa 35c.
Rojaki, pripravite se za ta večer, da poberete veg določen denar za nagrade!
Soc. klub št. 45 JHZ priredi v soboto 16. marca "kartno partijo." Vstopnice to po 26c. Več dobitkov se bo razdelilo med zmagovalce in enega lx> dobil
O gostovanju Delavca v Barber-tonu
Rurberton, O--V nedeljo dna
3. februarju popoldne in zvečer je tukaj gostoval pevski zbor Delavec iz Clevelundu, ki je uprizoril krasno spevoigro "Na km -tiji in v kajžici" pod vodstvom celo oni, ki bo najslabše igral. J. V. Krubca. Prav izvrsten je Zraven t1 ga bo domača zabava bil Frank Siskovich v vlogi pa- in prost prigrizek, stirja. Njegov glas je čist ter Dramski odsek SND vprizori ga dobro obvlada, Prav nič ni igro "Živo srebro" na velikonoč-zaostajala miss Frances Toma- no nedeljo popoldne.-Vstopnina žich s svojim krasnim sopranom, k tej igri: v predprodaji S5c, I>epo ofovlada tudi slovenski je- pri bli zik. Le tako naprej, Fanny! Vlogo S*ljanovega hlapca je imel Jack Gergoš, ki je KraAevec in po osebi pravi orjak. Ima pa tudi lep bas, da bi ga človek vedno posluAal.
To so ae mi videle glavne vloge — vseh si tudi nisem zapomnil. Rečem pa, da je bil ves ansambel izvrsten ter vsi na mestu. Zbor Delavec ima dobre pevske moči in agilnega pevo-vodjo v osebi mr. J. V. Krabca, ki je po narodnosti Ceh, obvlada dobro pa tudi slovenščino. Opereto je spremljal orkester zbora "Vojana", katerega učitelj je tudi mr. Krabec.	,
Udeležba je bila srednja. Vzrokov za to je več. Nekatere
pri blagajni 50c. To vam je veseloigra in nikomur ne bo žal, da je plačal vstopnino. Toda o igri kaj več pozneje.
V nedeljo 19. maja popoldne, po konferenci društev ln klubov Prosvetne matice JSZ uprizori dramski odsek kluba št. i Moš-kričevo socialno dramo "Rdeče rože". O tej prireditvi bomo še kaj več pisali pozneje.
Na vse te prireditve opozarjamo na&e občinstvo že zdaj, samo zato, da se pripravite. Vse so vredne, da si jih pridete ogledat.	M. Judnič.
IVtento Chinkolm v delavskih rokah
MHwaukee, Wk. — Pred krat-. ,, j	kim sem se pogovarjal z neko
tepe depresija, da ne morejo po- OHebo iz Chiaholma, Minn., ki mi grešati tistih par desetič za je praviia( kako a0 dilavci zlah. vstopnico. Drug« vzrok je brez- ka na V8ej (rti zmaRali v tam„ brižnost Reči moram, du so bili kajšnjih ro61ih jegen8kih vo-posetnlkl dobro naplačanl. Vsak ,itvah> Zanimal wm kako se je pohvalno izrazil. Zvečer je vendttr moglo priti v me„tUt ki bi precej velik poset h strani g& je trdo držala pod avojo kon. mladine, ki se roda zavrti. V t rolo jeklarska družbu h pomočem iim je Vojanov orkester tu- jo HVojlh pobojnikov in korum di v polni meri ustregel. s plrancev ()dklir megto obatoji. Iz, New deal je tudi nas zupu- vedel Hem> dtt H0 dejavci bjH pri. stil, oziroma se ni niti dobro o- Hilj<mi M,kaj Mtorit|f ^ ^ hote. bregnil ob nas. Tukaj je nekaj |j lztrgatl mestno upravo iz rok tovarn, ki še precej dobro obra- jeklarskih magnatov, Ce bi jo tujejo. Toda ker nobeden dela ke nk(Hi\ie držala v svojih kremne pusti, ga tudi nihče ne dobi. p|jih, bi mesto popolnoma uniči-Povsod pa prevladuje priganja- itt( H tem pa Heveda tudi dt,lav.
ški sistem z borno plačo, kl ne Hke domove, za katere so delav-zadostuje niti za mizerno živ- c| lfarali v rudnikih ieta in leta. IJenJe. Poleg tega nas tepejo Sedaj> ko H0 ?Uri> pa bi jjh ^ še ogromni davki, ki so na vseh rali zapUHtiti in iti v svet s tre-stvaren kakor v bankrotirani tmhom za kruhom ln praznih že-Mussolinijl.	t pov.
Blv*i ohijaki govemer Geor-; klavci so rekli, da tako ne bo ge VVhite je zmlnje dni svoje ad- Alo jn ^ priče,i ^Hti^no organi ministraclje toliko vplival na ^ntl pa ni bilo dolgo, ko so I državno zbornico, da je sprejela me|j v gvoji franki dve tretji-nukupni davek, ki je silno ne- nl V8eh Volllcev. Ko je prišel čas priljubljen. Potem je «eorge \.0|itev, so postavili svojo listo zročil vlado drugemu demokra- kandidatov za vse uriule in Uko
tU> H!U!uJe IT	v V°rUi0 ^"Pn® vstopili proti jeklarski
na oddih. Nakupni davek nam druib, ^ Jo z|ahka ^^ in
Je zapustil v tragičen spomin. sic«r tako, da kaj takega ni ni-
dia. Obrekovaii so jo in črnili, de to oi pomagalo, ao jo pa dali na črno listo, da ni nikjer več dobila dela. S tem je seveda b+1 uničen vsak, ki Še je drznil organizirati delavce. Tako se Je moral posloviti in oditi iz naselbine. Ce pa je organizator lahko izhajal brez tamkajšnjega dela, so mu pa zagrozili z linčan-1 jem in je moral zapustiti mesto. Mislil si je: "Norci so norci in se res lahko pripeti, da me u-grabijo in linčajo." S take vrste terorjem so odganjali in preganjali organizatorje. "Stari ljudje pa so še red a j proti vsaki organizaciji, le proti katoliški ne, ki jim je najbolj škodljiva", je dejal rojalc, ki mi je pripovedovat o preobratu v Chisholmu.
I de dalje je pripovedoval. Organizirali so se politično in zmagah. Mesto šteje o.pem tisoč prebivalcev. V njem imajo sedaj 30 političnih celic in vsaka ,teh šteje do 30 članov, več jih ne sme imeti. Seje se vrše tedensko in vsakokrat I kraju. * Vsaka celica izvoli dva delegata, ki povečata seje centralnega odbora, ki se tudi vselej vrše v drugem kraju ali prostoru. Tako je namreč bilo prej. Sedaj, ko imajo mestno upravo v svojih rokah, se pa seje vršijo v mestni dvorani. Tu ne gre za narodnost, ne prepričanje. Vsak ima enake prilike. In vsak mora delati, ko je izvoljen, po navodilih organizacije. V volilni kampanji niso nič agitirali, zato so nasprotniki bili gotovi zmage, organizirani delavci pa so vedeli, da imajo večino za seboj.
Tako" 86 delavci zmagali v Chisholmu, Mlnn. Seveda so bili stari potttikaii silno poparjeni. Sedanji uradniki so pod direktno kontrolo svoje politične organizacije, zato morajo delati kakor jim ta narekuje. Centralni odbor tudi skrbi, da se relif-no delo deli pošteno in da se nikomur ne godi krivica. "In občinstvo", je zaključeval znanec, "je zadovoljno s sedanjo mestno upravo, ker tako po očetovsko skrbi za svoje meščane. Tudi v bližnjem mestu Hibbing i-majo slično vlado in so z njo zadovoljni, le jeklarska družba ni."
To sem napinal zato, da delavstvo vidi, kako lahko osvoji mestne uprave in politično moč sploh s svojo politično organizacijo vsepovsod. Tako se lahko zgodi pri mestnih upravah, občinskih, državnih in zveznih. Na način, kakor »em ga zgoraj opisal in o katerem mi je pravil mladi prijatelj, bi delavstvo lahko zmugulo povsod in si izboljšalo svoj žlvljenskl položaj.
Joseph ITle.
ČETRTEK, 14. FEHRt w>Tl
i
Katka Zupančič:
j Klopčičeve "Preproste
smi" in se kaj
pe-
Človek se vproAa. zakaj iščejo denarja tam, kjer ga nf, namesto da bi ga vzeli tam. kjer Ta Je dosti — na primer prt magnatlh kavčuka, kemičnih tovarnarjih in drugih kapitalistih, kl kljub depresiji delajo težke milijone. Kakšna prilika, kaj ne! In potem so tudi stroji,
kdar pričakovala.
Kako je prišlo pri tamkajšnjih ljudeh do takega političnega preobrata? Ko sem pred leti tam živel. Je bilo kal takega nemogoče; ljudje so bili proti vsa-ki mo združenju, strokovnemu in Mitičnemu, osebi, ki so je lotila takega poula, pa je slaba pre-
MilUmhl. katere je guverner države l^ukdane poklical skrlj« proti 'zarotnikom,** kl m» nameravali umorili l <»n g s	—"" "
Aktivnosti zbora "Prešeren"
Chicago. III. — Ko sem zadnjič srečal prijatelja, ki je aktiven pevec pri zboru "Prešeren", me je opozoril, da sem obljubil na letni seji, da bom obveščal slovansko javnost o aktivnosti tega kulturnega društva.
Torej, Ida izpolnim dolžnost, ki sem jo prevzel prostovoljno, naj mi bo dovoljeno, da povem slovenski javnosti, da društvo "Prešeren" se kljub mizernim delavskim razmeram še vedno trdno drži in še napreduje. Aktivni pevci z navdušenjem obiskujejo pevske vaje ter se vadijo v petju več novih pesmi, katere bodo javno prepevali na prihodnjem spomladanskem koncertu, katerega priredijo v nedeljo, dne 7. aprila, popoldne v dvorani SNPJ. Vsi ljubitelji slovenske pesmi ste uljudno vabljeni, da si rezervirate omenjeni datum in poaetite koncert > "Prešerena". Zadnji njihov koncert je obiskalo stotine Jugoslovanov, kar je dalo veliko veselja dO večje aktivnosti. Upati h*, da (udi dne 7. aprila občinstvo napolni avditorij SNPJ do zadnjega kotička
V bližnji bodočnosti se bo u— stanovil tudi ženski odsek, tako da se bo razlegala slovenska p<* sem tudi iz grl nežnegs spola. -— Prihodnjo soboto, dne 16. februarja, se vrši skupna večerja ali banket pri članu Paul Rer-, gerju na 26/13 So. Uwndale ave. Vstopnina $1.00 za osebo. Pri-jaMjl zboru "Prešerna" so vabljeni na obisk, posebno one žen-»ke, ki bi Jih veselilo pristopiti v društvo kot aktivne pevke. TMiile bod v v««- informacije in pomagale s svojimi nasveti in aktivnostjo do večjega uspeha
Se vselej se moram nasmehniti, kadar^i- a i tam v kakem listu ali reviji iz »tare no "t movine o nujni potrebi zbližanja med takr* no inteligenco in preprostim narodom y prav takisto potrebo so vsevprek poudJlS prod desetimi, petnajstimi in več leti skratk odkar pomnim. A, kakor kaže, se je do usodni jarek, ki ju loči, le še razširil m J? bil. Sklepati bi »e moglo, da naši InteliJjj ull manjka inteligence, to je, da ni spojini aH pa rrfma resne volje, da bi se poglobijT!' življenje ljudskih plasti. Pravi fotelji zna hitro najti pravo pot do srca preprost 'človeka, samo ako hoče. Fraze pa niso kdar premostile ničesar, in nu* človek jih <1 klanja, kakor odklanja vsako prazno in nesaS selno pomilovanje, n
Poglejmo na primer po deželi. p0 v*akei nekoliko ve*jem gnezdu, če ima to le kako Id varno ali vsaj boljšo gostilno—z ekutra ,oU seveda, naletimo na ščepec tsh "izbranih". Tis v drugem sede, ali—da se točno držim spominov—?0 J 4eli ob skodelici črne, ali ob četrtinki rujntj In dokler jim je želodec prebavijal tak ali d* gačen zrezek, ocvrto piško, ali vsaj tekčji d prikaš, so se mimo zakulisnih malomestS škandalčkov in drugfh nepomembnosti tuint« vrgli tudi na "pereča kulturna vpraSanja"« na mili narod (kmeta), ki ga Je treba dvignit
"Gospoda!—kulturno dvigniti. Življenj probleme si rešuje sam, kakor more in n, ker je v to prisiljen. Toda druga je g kultur-nimi problemi, te moremo in moramo reševsti zanj samo mi, inteligenti, v prvi vrsti pa ni, podeželski izobraženci, ki imamo preprosti kulture nujno potrebno ljudstvo takorekoč tik pred nosom. Saj smo konec koncem tudi mi dd tega naroda, še celo njega boljši del smo-gi spoda!—takorekoč njegov cvet. Mestni mil* v katerem smo se razvijali, višješolska izobru ba, to sta glavna činitelja, ki sta nam pon2 la do neke kulturne višine; medtem ko j« pr* prosti narod ostal pri tleh v svoji primitivna sti in nas—luhko rečem—ne pozna drugače lut škricurijo, ki se ji mora odkrivuti. Pa revd ne ve, du se odkriva kulturi (!), ne pa Akrici! . Zato, gospoda, je treba v prvi vrsti zbliianji da bomo bolj poznali mi ljudstvo in ono na Zbližanja, da bo voljno sprejemati od na« kil duševne kulture, zbližanja—" itd.—je donek v ekstra sobi, dokler jih ni kazalec na uri dvif-nil in so šli domov spat z vročo željo v srcu, di bi se višja oblast vendar že zganila in jih pr* mestila v kulturna središča, odkoder bi pat« «svojim naslednikom—opirajoč se na svoj»- sk* nje—dajali navodila, kako je postopati n pre prostim narodom, da se ga — — itd.
Kaj »i je "gospoda" mislila pod zbližanja tega pa še danes ne vem. Morda tistih par redov ob zimskih večerih v Čitalnici, prireje nih sebi in že tako naduti domači pur^arijit zabavo?
Kmetje, delavci, ti so doživljali pov.*em di> gačna zbližavanju. Članek bi se preveč ro tegnll, ako bi hotela na tem mestu naventi par resničnih zgodbic, ki bi podprle to mojo trditev, Pa saj vemo, da zunanja oblizam*4 *J znači kulture; vemo tudi, da oholost in do Ijavost ne moreta gostovati s kulturo pod rt*! in istim klobukom, tem manj, ako je prvist priključeno se stremušivo, ki se uradništvi-j žal—le prerado drži.
Ostanejo še šola, cerkev in—tisk.
Sola orje in pripravlja za nadaljnjo izobr sprejemljiva tla; z drugimi besedami: u*tvirj| temeljne kulturne pogoje. Več se od ljt» šole ne more in ne sme zahtevati.
Cerkev? Ona se pač poslužuje izobrazi*' dosego svojih namenov. Njen smoter p« i«^ razba |ni. Blagor ubogim na duhu—je nauk. S kulturo, Jcakršno je širila takrat, Nj je bila na višku svoje moči* se ne more Sati.
Ti.sk. Poljudna literatura, predvsem leposlovna, je še najvažnejše in najunnk**| tejše sredstvo za širjenje prave notranje JJ! ture. Ali še ta je za mnoge sposobne lil^l le nekak gordijski vozel; vsak ga skuAe m vozi jati po svoje, a se pri tem zaplete v iM straktnosti in nu vse zadnje napi- ' kuj napiše- namesto kake dobre lju»i^<-
ti, ali lepe poanti—-kako hudo očenofiP Jbenednn razpravo. Zakaj? No. Her srečo- zaveda, da mora življenje ^Ijudi poznati, kdor hoče pisati zanje, <ia ^ poznati vse njihove kreposti In slabosti se v njihovo veselje in trpljenje, izm r* lov« višine in globine. Vse to p« je neii«®"
■	» ibiiic in kiui/uir, i ur	i'«1
I tjivo, ako ni prave volje. Veliko Is^e je * onstrnn "jarks" in peti jeremijsde
t*
Vse to mi je križalo misli, ko .«em ' Ibirko "Preprostih pesmi" Mileta KI«>P^
V	'	>rfo|
Pisatelja in jiesnika Klopčiča nam nl J post hej predstaviti; po svojih delih nam fi I dobro poemtn. Njegov litersrni talent * y dosedsnjib delih in prevodih izksz ...	.	* ter
meri. da gs priznavajo naši—za nekat"* wr*
sebej strogi literarni kritiki (—kar je poudarka vredno, če pomislimo na mi**' bodijihtr»ha!—nesrečnike, za katere te kapacitete z umetnostnim meril«* niti <iče*a. k«moli besede, ali še celo pr.u Treba je U nekaj več, da se zgane i
senatorja
aktivnostjo do večjega uapeha j bo samo. da površno jsigledajo, zamshs^ na kulturnem polju svojega na- ucUrije. češ, kaj mi»re priti Mr<** « ** nsla John 1'otokar. pralporni ' reta "—)
član.'	•»•< a	^
(Kunec jalri.)

^prFK 14. FEBRUARJA,
Vesti
iz



PROST ETA
(livirns poročil« is Jafoahrvije.)
KI IK POŽAR V KOČEVJU
0rela J« 6tirinad«tropna tekalna tovarna.—Škode okrog ,,, milijonov.—40<l delavci
|>rez drla
je bil imenovan eden glavnih organizatorjev tistega kmečkega puča v Liki, ko so hrvaški kmetje prejeli iz Italije puške ter ae umaknili v gore, potem ko so napadli žandarmerijo ter se kar
; Kočevju je v nedeljo 27. jan. ■asen požar uničil skoraj do a oddelka "«taro teksti-tekstilno tovarno, ki j« nameščena v poslopju Auer-rgove grašč'ne in je bila nje va lastnica ljubljanska Za-ližna gospodarska banka, de-,iu centrala klerikalnih za-|g v Sloveniji.
ko je ogenj nastal, še ni „o. Vodstvo tovarne trdi, da »genj povzročil najbrže krat-itik. Prvi je opazil požar naj-jf sosed, tesar Jonke. Videl <ako se vali iz tovarne dim. je skočil k vratarju, ki je o reči obvestil gasilce. Toda te-je že vse Kočevje in vsa oko-videla, da je tovarna v pla-iih. Gorelo je s strašno na-o, še preden so dospeli prvi ilci, je bilo že vae poslopje v nenih. Prihiteli so gasilci iz evja, iz Ribnice, iz Salke va-Žalne, Stare cerkve, Dolge , Črnega potoka, Mahovnika, 0)da_tako da je bilo v nezbranih na mestu požara gasilnih društev. Napeljali so K bližnjo veliko mlako in )k ter je 11 brizgalen sipalo o v goreče poslopje, toda ves je bil videti zaman. Gasilci ideli, da glavnega poslopja bo mogoče rešiti. Zato so u-rili svoj trud v to, da bi re-vsuj stranska poslopja, aper-, strojnico, skladišče in dru-male objekte. Ogenj pa se je nevarno širil, da so zapro-Ljubljano za pomoč. Tu je svaki strel sklical prostovolj-gasilce, ki so se naglo zbrali, med tem že prišla brzojav-da je požar v glavnem zadu-a da je vsa tovarna razen hnih oddelkov zgorela.
0	pripovedovanju očividcev il pogled na požar strahoten.
uradnica je naglo skočila v rno ter rešila vse važne pa-Kmalu nato so se začeli ati stropi in težki stroji so li z nadstropja v nadstropje, ler se niso nabrali na kup na tleh. Vsi stropi so se vsi dragoceni stroji so u-Gasilci so bili zaradi tega iki nevarnosti, podiral se je p za stropom, nadstropje za stropjem, in gasilci so mo-giavno i h* lop je kar lepo preiti ognjenemu elementu.
1	h HM) strojev je zgrmelo v i no.
<rog [Kržara so se zbrali de-ki so gledali, kako jim o-u niču je tovarno ln kako po-ajo brezposelni. Kajti nemo-bo tovarno preko zime po-iti, kakih .'100 delavcev in de-bo ostalo za več mesecev dela. In ravno čez zimo! so vneto pomagali gasiti eč gasilcev je bilo poškodo-Bh n opečenih. <>r« lo je ves {»opoldan do ve-Glavna nevarnost je miži' ob treh, toda na pogorl-!«• še vedno tlelo in zvečer » t izbruhnil ogenj, ki pa so rz udušill. Požar je izbruhan* jk)I dvanajstih, opol-v tri-h urah je bil glavni ♦»varne že porušen in upepe-
^lavnega poslopja je ostal 'f. Ki je ponekod debel 2 me-"Vr ožgan in oblit z vodo. i -o obvarovali le skladl-1 «1 1 a jm* rt ure ter strojnico omot Ivo. 22 m visoki ledini ni k. se je ob hudem og-iko h«.grel, da se je nevarno »n ga hoteli gasilci po-tHa ko je dimnik ohla-' kar sam od sel>e porav-"kladiAču je vsa zaloga ' prefiojena z vodo in ga bo ' «1 rej očistiti. Lokomoti-"*kodiovana, a bo še rabili s»» rešili n^kaj (»ohištva ar'' a je tako vse ožgano, in premočno, da bo u>- za ral»o.
' "J i« na-tal v prvem nad-.kjer je predilnica. Za-'T f ">;irie volne se Je ogenj T *z«iril. po mnenju stro->K> škode najmanj za bila pa je toearna pr, zavarovalnici 8a-» milijonov; ftkrala 1k» to-* * za\ arovalnino, seve-• -t - tovarno zgradili še-
ni.

Problemi priseljenca
Prošnja za reg lat racijo' prihoda
delavci in delavke brez dela in	Vprašaj: Prišel sem neza-
brez zaslužka m	! 1 da zadušijo ta konito v združene države L 191»,
Tovarna ie bila uranoviiena	i mmoj prijatelj pa 1. 1922. Oba sva
.TMS	so p.ezeba- prW. kot mornarja in od priho-
vedno stanovala v Združenih drŽavah. Sedaj bi ra-
po vojni, udeležen je bil do 192*	baH (bUo v |K>Ini jeseni in za.
češki kapital, s tem letom pa je	čftku zime)i Nekateri so nazad-'^ hJ
prešla v glavno lastništvo Za-	Bj# pobegnili ČCI mejo v itali-^S državljanske papirje,
družne gospodarske banke v	lanski Zader druiri ua ffo in- i ,u . V^v/v H«P»rje.
Ljubljani; Tovarna j. n. leto	^SmS^ M? ^^ *
producirala S0II.00I) m rajll^f-	proCMih pr„l „odiMem „ " vaa »am.h t -
na robijo. Mtd pobeglimi je bil
PLAX StASUL 8I/>VENJ01IA. tudi dr! Artukovič. Ko je Fran-' jo'i. 1rih;Kk' d* Uk nMČin SKEG A P O S T N E G A cija pristala na izročitev, je po-	b
UPRAVITELJA
slala naša oblast vojno ladjo v Mošnjo služi t.skovina F orm 6.n --Marseille, kjer so vkrcali dr. Ar-1 n* 1povrni najdelte
Ko ae e upravitelj Eileta vračal tukoviča, hkratu pa tudi avto- * a	tf^^K^T
» ^ katerem je b^ kralj r J- ^^ ^ ^ Prijatelj	»n divan, na katerem j- «1A ^
je zanal nvriM plaz.
se je re4il, Eiletz je mrtev
V nedeljo 27. jan. so smučarji z Guštanja in KotHj priredili smučarsko tekmo z Uršlje gore. Tamkaj ima svojo kočo slovenj-graška podružnica planinskega društva, ki so jo smučarji zaprosili, da bi dala kočo na razpolago. Zaradi tega sta odšla na Urši jo goro v nedeljo zjutraj 64-letni poštni upravnik Franc Eiletz in telegrafski nadzornik Franc Kavs. V noči na nedeljo pa je zapadlo na Urši j i gori blizu 1 metra novega snega. Tekmovanja so se izvršila v redu in Eiletz se je s Kavsom napotil proti večeru domov. Ljudje ao jima svetovali, naj se vrneta čez Guštanj po markirani poti, toda obema se je mudilo na občni zbor gasilnega društva, pa st;a jo mahnila kar naravnost navzdol proti Slovenigradcu. Ker pa je zapadel visok sneg in je bil že mrak, sta pod starotrškimi planinami izgubila pot. Nenadoma je Eiletz zaslišal, da se je nad njima utrgal plaz in da drvi v dolino. Opozoril je Kavsa, ki se je brž pripognil in že je šel plaz čez oba. Kavs se je za nekaj hipov onesvestil, ko pa se je zavedel, je čutil, da ima eno roko prosto. Izkopal se je iz snega ter se brž ozrl za Eiletzom, toda Ei-letza ni bilo nikjer. Vse do polnoči ga je iskal, pa ga ni našel. Žalosten je zasadil palico na kraju, kjer ju je podrl plaz ter brž odšel dalje v Rimski vrelec, sporočil žalostno novico, nakar so takoj odšli dopoldne v pondeljek reševalci v planino; obvestili so tudi Slovenjgradec in je tudi s te strani odšla v planino skupina reševalcev. Tudi Kavs je šel do smrti utrujen z njimi in iskali so Eiletza do popoldne, ko so potegnili njegovi truplo izpod štiri metre debele plasti snega. Bil je seveda že mrtev. Žrtev so prenesli v dolino ln od tam > avtomobilom v Slovenjgradec.
Pokojnik je bil navdušen planinec, ves svoj prosti čas je prebil v planinah in posebno Uršlja gora mu je bila priljubljena. Zdaj je našel na njenem pobočju smrt pod snegom.
Dr. Artukovič v domačem zaporu. — V Franciji so po mar-seillskem atentatu aretirali celo vrsto hrvaških emigrantov, med njimi tudi dr. Andrijo Ar-tukoviča. ki je bil odvetnik v Goepiču (Hrvaško Primorje). Francoske oblasti so ugotovile, da ni bil v nikaki zvezi z atentatorji in atentatom, zato so obvestile o tem jugoalovan-ske oblasti. Te pa so zahtevale, da Francija dr. Artukoviča izroči jugoslovanskim oblastem, ker
kralj umrl. Ladja je pred par dnevi prispela v vode in dne 21. januarja je dr. Artukovič že prepeljan v beograjski zapor. Nekateri tuji listi trdijo, da je bil dr. Artukovič že na ladji zasliševan, jugoslovanski tiskovni urad pa te vesti zanika, češ, da niso resnične.
Vasovalca iz tuje vat»I ubili.—
Stara, nepisana fantovska postava na vasi pravi, da ne smejo fantje iz sosedne vasi v sosedno vas vasovat. Ponekod se te postave fantje še zvesto drže in pogosto morajo taki vasovalci bežati in so lahko veseli, če odnesejo zdravo kožo. Pogosto jih seveda premikastijo in neredko tujega vasovalca tudi ubijejo. Tej fantovski postavi zvesti so tudi fantje v Mali vasi in Ga-jevcev pri Ptuju. Ti nikakor niso mogli gledati mirno, kako prihajajo fantje iz Stojncev vasovat v Malo vas in Gajevce. Zato so se 19. novembra lani dogovorili, da pokažejo fantom iz Stojncev, kaj se pravi hoditi v tuj zelnik po dekleta. Zbrali so se na Janžekovičevem domu, se oborožili s koli in ročicami. Kole so obložili z ježevimi kožami. Ko so fantje iz Stojncev prišli, so šli maščevalci za njimi, jih pri Muretincih napadli s koli in je na cesti obležal težko ranjen posestnikov sin Franc Cuš. Že naslednji dan je Čuš v ptujski bolnišnici podlegel zaradi hudih poškodb na glavi. Zdaj so se morali zaradi tega zagovarjati prod sodiščem štirje fantje, ki so se sklicevali na staro fantovsko postavo, da ne pustijo, da hi jim tuji fantje jemali dekleta, vendar pa sodišče te postave ne pozna in je obsodilo vse štiri fante na občutne kazni: Janez Sven-ček je bil obsojen na 6 let in dva meseca robije, Alojz Janiekovlč na 5 let zapora, Franc Fošna-rič na R let zapora, Martin Jan-žekovlč na 5 let in 8 mesecev — torej so bili kaznovani precej strogo z namenom, da izbijejo fantom iz glave nazor, da veljajo njih fantovske postave.
Okradena grofica. — V Prek-murju je še dovolj grofic, ki so bile včasih gospodarice nad sto in sto težaki. Zdaj sicer tega ni več, o«tali pa so še gradovi in gradiči z groficami in njih spomini na pretekle lepe čase. Ens od teh je tudi grofica Ernestina Batianyjeva v Pristavi v Prek-murju. Tej so te dni neznani uzmoviči odnesli z dvakratnim vlomom draguljev in zlatnine za 150,000 Din. Dva tatova, pri katerih so našli grofičine dragocenosti, sedita v mariborskih za-
ša $10. Ko dobite takozvani
jugoslovanskel"Cartfficat« of Regi*try" sme-jugosjovanske u ^^ proARjo M ppvj drUv.
1 Ijanski papir in po dveh letih morete prosKi za državljansko spričevalo. Kar se pa vašega prijatelja tiče, on ne more zaenkrat nič storiti, kajti pravica do registracije se razteza le na one, ki so prišli neaakomto Ati 3. junija 1921. Za one, ki so šli; kasneje, treba čakati na nov zakon. Taki zakonski predlogi so bili v kongresu še nekoliko let, ali do sedaj ni bilo nič storjenega. Na drugi strani je on popolnoma varen v Združenih državah kot so vsi, kl so prišli pred dnem 1. julija 1924.
Državljan pa očeta Vprašanje: Postal sem ameriški državljan vsled naturalizacije svojega očeta. Rad pa bi imel svoje lastno državljansko spričevalo. Kako naj ga dobim?
Otfgovor: Od naturalhcocij-skega urada morate dobiti tlakov ino Form 2400, ki jo izpolnite. Priložiti morate dve sliki ln Money Order aa $6.00, plačljiv na ime Commissioner of Imml-gration and Naturallzation, Wa-shington, D. C. Prošnjjo pa pošljite na naslov DUtrict Diree-tor of Immigration and Naturallzation v svojem ograj u. Zapuščina pokojnega ktozemca Vprašanje! Neki priseljenec, moj znanec, je pred kratkim u-mrl brez oporoke. Zapustil Je denar v banki in nekoliko nepremičnin. Nekdo, ki je baje njegov sorodnik, hoče biti imenovan zakonitim skrbnikom zapuščine. Jaz pa znam, da Je Imel pokojnik ženo In otroke v starem kraju. Kako naj se Čuva interese njegove družine?
Odgovor: Ako kdo umre brez oporoke (Intestate), zapuščinsko sodišče (surrogate eourt) po navadi imenuje enega ali pa več izmed najbližjih sorodnikov za upravitelja (administrator) zapuščine. Ako imate kak razlog dvomiti, da dotičnik nI sorodnik, naznanite to sodišču. Pfšlte tudi konzulu one drŽave, katere podanik je bil pokojnik. Ena izmed dolžnosti inozemskih konzulov je, zaščititi interese starokrajskih družin, ako njih član umre v tej deželi.
Nezgoda delavca na rellfu Vprašanja: Bil sem poškodovan na delu v malem mestecu
v New Jersey, kjer sem bil zaposlen pri neki javni gradnji kot relifni delavec. Imam pravico do kompenzacije?
Odgovor: V državi New Jer-sey je bila ustanovljena začasna Kmergem^ Relief Administracija, ki plačuje odškodnino onim delavcem, ki so bili poškodovani
, Vsi- ...	« ..
■ M*nl«d ffdiirtM.
Uslužbenci v telegrafskem uradu višje kongresne zbornice so bili zelo zapoalenl, ko ao pričeli prihajati hrzojavl, vnebujoči navodila senatorjem, kako naj glasujejo o vprašanju vatopa A me-rike v svetovno rasnodište.	•
na delu pomožnih gradnjah (work-rellef projecta). Ako nk ste še objavili nezgode, storite to takoj. Ako imate kake težko-če, pojdite k najbližji l*gal Aid Society.
Starostne pokojnine v državi k>wa
Vprašanje: Kake so bistvene določbe zakona za starostne pokojnine v državi Iowi? —
Odgovor: Zakon, ki je nedavno prišel v veljavo v tej državi, se nanaša na potrebne ljudi v starosti čez flft let, brez ozira, kje so se rodili. Morajo pa biti državljani vsaj 15 let In bivati v državi vsaj deset let. Najvišja pokojnina je $25 na mesec.
Izmed 28 držav, ki imajo sllč-ne zakone, le država Delaware ne izključuje inozemcev. V vseh Idrugih državah mora prosilec biti ameriški državljan za gotovo dobo, po navadi do 1K let.
Plkt.
Revizija sovjetske agrarne politike
Vladne avtoritete to te izrekle za spremembe
Moakva, 13. febr. — Sovjetska Rusija se je odločila za da-lekosežne spremembe sistema kolektivnih kmetij z namenom, da stabilizira ta sistem in poveča produkcijo poljskih pridelkov. Da doseže ta cilj, bo vz|aid-bujala člane kolektivnih kmetij na izboljšanje njih skupne lastnine In jim zajamčila permanentno rabo zemlje. Dalje bo jasno definirala, kaj je lastnina kolektivne kmetije in kaj Je lastnina posameznih članov, &la bo na delo in ponudila razne u-godnosti 5,000,00« posameznih kmetov, da Jih potegne v sistem kolektivnih kmetij; industrijske metode bo raztegnila tudi na poljedelstvo.
Komunistična stranka je sestavila nove regulacije, ki bodo nadomestile one Iz I. lftiO. Te regulacije je prulložll kongrosu udarnikov kolektivnih kmetij, Iti zboruje v Krenilinu, Jakob
Armada brezposelnih narašča v Angliji
Nad 200,000 delavcev izgubilo zaslužek v januarju
l^ondon, 13. febr. -— Poročilo angleškega delavskega ministra, ki je bilo včeraj objavljeno, kaže, da je v januarju nadaljnjih 239,558 delavcev in delavk Izgu-bilo zaslužek. Dne 28, januarja Je imela Anglija 2,325,373 regl-striranih brezposelnih delavcev, samo 03,095 manj nego v janu ar ju preteklega leta.
Poročilo naglaSa, da je za po rast armade brez|M>aelnih odgovoren padec aktivnosti v trgo vinah in industrijah, kar je obl čajni pojav v tej dobi leta. Pro ti koncu meseca, Je rečeno v |h»-ročihj, je bilo že opaziti večje aktivnosti v težkih industrijah in izgleda, dn se bo situacija iz boljšala v tem in prihodnjih me secih.
Medtem pa hozndovnljnost med brezposelnimi narašča. Vlada je naletela na veliko opozicijo, ko je naznanila revizijo brezposelnostnega zavarovanja, ki dobama redukcijo pod|s>r. Tu nezadovoljnost se očituje v izgredih v industrijskih mestih, ki so nn dnevnem rodu. Včeraj je vidika množica breZ)Mmelnih vdrla v relifni urad v Miivisir-11 j . ko uprava nI hotela sprejeti njih deputacije. Pobila je ši|»e v oknih, razbila isihištvo in v bitki, ki je sledila, je bilo več oseb ranjenih, med temi dva člana policijske čete, kl Je bila pozvana, da razžene brezposelne.
Laborltl kujejo politični kapital iz nepokoja, ki ga je Izzval vladni načrt redukcij« brerposel-nostnih p<alpor. Njih |>rndstev-mki v parlamentu so pri drugem čitanju vladnega načrta predlagali nossupnieo Mar Do-naldovi konservativni vladi in danes se bo o predlogu vršila debata. l'r«dlog uključuje tudi zahtevo, da vlada umakne re-
Poročllo odboji federalnih rezervnih bank ti» omenja dejstva, da je bilo v xa%l tjih dveh letih preprečenih veliko število bančnih polomov zaradi tega, ker so bankirji pr»!t.li velika vladna po-o lila.
FILMSKI MAGNA■ TI SE POSLUHU NOVEGA TRIKA
llollywood, (al. — (FP) — Boj med unijo filmskih igralcev, ki se Je nedavno pridružila A-merlškl delavski federucljl, in filmskimi družbami je prešel v nov štadlj, ko so magnatje obljubili "free-lance" Igralcem še več kakor pa zahteva unija.
Tega trika so se posluftIH z namenom da napravijo demora-llzacljo med člani nove unije In Jih pripravijo do desertaelje. Novo pogodbo, ki vsebuje vse u-nijske zahteve ln več, so pripravljeni podpisati brez priznanja unije.
Unljski voditelji pravijo, da Iz te moke ne bo kruha, ker je bila sllčna pogodba v veljavi že zadnja štiri leta, toda Je Aca-demy of Motion Picture St Selen-ces, ki je smatrana za kompa-nijsko unijo, ni enforsirala. "Ce nI akademija mogla uveljaviti sedanje pogodbe, kdo naj prtčg-kuje, da bo uveljavila novo," se glasi izjavu vodjev aktorske u-nlje.
Zaenkrat se filmskim družbam še ni |Misrečilo demolisirati filmskih Igralcev in igralk. Mnenje prevladuje, da ne Im s podpisom nove (Migislbe nič,, dokler družin« ne pristanejo na priznanje aktorske unije,
Pav odra j v državi Wa»hiagt«*i je zajela
- r Sili < fMlani
več sieit ia napravil« veliko škodo.
Jakovlev, načelnik poljedelskega departmenta koniunlstkn('(Julu.|jo bmr.posidnostne podpore, stranke in bivši polj«*delskt ko-jto j,. ,jM p|^„je staro |sjdforo, misar	dokler ne ho končana prečkava
Jakovlev je |>oodaril Z ozi- v t*j zadevi, katero je odredila rom na lastništvo zemlje, da o- vlada.
stane Še nadalje v vladnih ro-	.....
ksh, da se ne more prodati, da- Najmanji€ U,uilo poti v najem ali intabullratl, tem-	L . t C I » L več bo poverjena članom kolek - < 'omou bank V 15 Mih
tivnih kmetij. To Jim bo v za 1 Washington, D. C. — V prete-gotovllo, da bodo oni ŽHI kori- i<lem letu je manJAe Atevlio bank *tl »zboljšanja zemlje, katero zaprlo vreta kakor v katerem bodo of »delovali, ftanl, kl z«H'«' drugem od I. l'MO, se glasi poro-ste kolektivne kmetije, ne lv»do <»dhora federalnih re/.ervi.ih dobili z«rnlje nazaj, temveč le fmnk * Larmko leto e samo .VI še nerazdeljeno irm I Jo, ki Je dr- bank. kl *o imele vlog v vsoti žavna last. •	$37,000,000, prenehalo s postava-
Nove regulerlje dovoljujejo njem, med temi ena, ki je Mi* vsakemu članu kolektivnih kme- Članka fetalnega rezervnega tlj. da sme imeti eno kravo, tri	s je imela le vlog v v«o-
teleta, dve svinji z mladiči, pet.,t! $4MtO.
najst ovar In neomejeno število Odbor federalnih rerer. nih koz, perot nine in zajcev.	bank pravi, da se J* bančna si-
■ ■ -	_ luarlja prer. j Izčistjln. Od 4215
Ali ata Še naročili Proaveto a« bank, katere j* predsednik »too-Mladinski IM avajema prijete «eveH zaprl, V . razglajll ban-t* je etftal dar trajne vredna*),,-'nI praznik ob nastopu svoje ki ga za nn1 denar lahka pošlje "lužhe, Je sa*no l'*» bank obnovili« aH tfVMMka t donrrlno f I l'r (»oslova p je aH pa so dobile o-te avejrem f Ummrimm	.skrbnika.
Abesinija noče plačati odškodnine Italiji
(Nadaljevanj« « 1, •(rani.)
Včeraj popoldne ju Mussolini sklical sejo vrhovnega obrambnega sveta, kateri je tudi predsedoval. Seje se jcr udeležil tudi general Italo llalbo, bivši minister letalstva in poznejši go-verner Libije. Zakaj Je bila seja sklicana, ni bilo pojasnjeno.
Kako /f z otroškim amcndmrnntom
Malt Lake ''ity, Utah.- Nilja zbornica leglslature Je n« pritisk interesov sladkorne pes* zavrgla zvezni amendment za odpravo otroškega dela. Za dodatek je glasovalo 29 |M>slancev, proti pa 31.
Istisasiio je Ml otroški a-mendrneut sprejet v državni slaimifi Wyornlng«.
Zmaga i m I m t n i-
š k i h k l m r k o v
Atlanta, Ga. — Federalni delavski odbor i( odlo< II, da je bratovščina železniških klerkov predstavnica klerkov pri Atlanta Terminal Co. v zadevah ko iektivnega pogajanja. Volitve, k I so se vršile |iod nadaoratvom vladnega »sltMira, so izpadle v prilog bratovščini. Komaj 141 odstotkov klerkov se je izreklo za kompanijsko unijo. ^

/^DNO
SBON
ČETRTEK,
M akni m Gor let:
MATI
Š0CIAI4CN ROMAN
—	Zbudila sva vas? — je vprašal Samojlov.
ne da bi pozdravil, nenadoma mračen in ves v skrbeh.
_ Nisem spala! — j« odgovorila in molče
opazovala gosta s pričakujočimi očmi.
Spremljevalec Samojlova je težko hropel; snel je čepico, dal materi svojo iiroko roko s kratkimi prsti in ji prijateljsko, kakor star znanec, dejal:
—	Zdravstvujte! Ali me ne poznate več?
—	Ah. vi? — je vzkliknila Vlasovka vsa razradoščena. — Jegor Ivanovič?
—	Jaz sam! — je odgovoril in je pripognil svojo veliko glavo z dolgimi laami kakor psal-mist. Njegovo polno obličje se je dobrodušno smehljalo, drobne, sive oči so gledale na materin obraz ljubeznivo in jasno. Samovar-ju je bil podoben — prav tako okrogel, nl-
- ar k. s tolstim vratom in kratkimi rokami. 0-braz ae mu je svetil in lesketal, glasno je dihal in v njegovih prsih je nekaj neprestano godk» in hropelo . . .
—	Stopite v izbo, takoj se oblečem! — je prosi ia mati.
—	Prošnjo imava do vas! — je ves v skrbel) dejal Samojlov in izpod čela pogledal na
nj«-
Jegor Ivanovič je vstopil v izbo in dejal:
—	Dane« zjutraj, moja ljuba, se je vaš znanec Nikolaj Ivanovič vrnil iz ječe . . .
—	Ali k bil zaprt? — je vprašala mati.
—	Tri — Tri meneče in enajst dni . . . Videl je MaJorusa — sporoča vam pozdrave, in Pavla, ki vas tudi pozdravlja In prosi, da se ne vznemirjate preveč in da vam povemo, da •luži ječa človeku na njegovi poti za oddih — tako je uredila nasa skrbna oblast . . . Sedaj pa prihajam k stvari. Ali veste, koliko ljudi so včeraj zaprli?
—	Ns! Razen Pavla — še koga? ... — je vil I talila mati.
—	On je — devetinštirideseti! — ji je Jegor Ivsnovlč mirno segel v besedo. — In pričakovati je, da pograbi jih gosposka še nekaj desetin! Tega gospoda tudi . . .
—	Mene tudi ! — je mrko dejal Samojlov.
Vlasova je začutila, da lažje diha . . .
—	Potem vsaj ne bo sam! — Ji je šinilo v glavo.
Ko se je opravila, je stopila v izbo in se bo-dro nasmejala.
—	Dolgo ga gotovo ne pridrže, če so jih toliko pobrali ,
—	To Je res! — je dejal Jegor Ivanovič. — Ampak Če jim sedaj oaolimo to Južino, obsede z dolgim nosom . . . Stvar je ta: če prenehamo sedaj z brošurami in letaki, se orožniki o-prlmejo tega žalostnega pojava in ga izkoristijo zoper Pavla in tovarlAa, ki so Jih vrgli z njim v luknjo . . .
—	Kako to? Zakaj? — je nemirno vzkliknila mati.
—	Prav enostavno, moja draga! — je mehko dejal Jegor Ivanovič. — Časih tudi policijo sreča prava misel. Premislite: dokler je bil Pavel prost — so bile khjltice ln listki; ko Pa-vla ni — ni ne knjižic, ne listkov! Is tega sledi, da je on seja I knjižice, kajne? No, in potem pridržite vse od kraja ... Ti žandarmi se lotijo človeka tako, da ne ostane od njega drugega kot besede in žalosten spomin
—	Raiumem, razumem! — je mati bridko dejala. — Oh. moj bog! Kaj pa sedaj?
Iz kuhinje je zadonel glas Samojlova:
—	Skoro vse so polovili, da bi jih vrag vzel! Sedaj je treba, da nadaljujemo stvar ne le zaradi stvari same . . . temveč tudi da otmemo tovariše.
j — Ampak človeka ni, ki bi vse to opravil!
—	je pristavil Jegor in se nasmehnil. — Spise imamo izborne . . . sam sem jih sestavil . . . ampak kdo naj jih nese v tovarno, tega ne vem.
—	Na vratih preiščejo vsakega! — je dejal Samojlov.
Mati je čutila, da od nje nekaj želita in pričakujeta, in zato je naglo vprašala:
—	Torej, kaj je? Kaj?
Samojlov je obstal med durmi in dejal:
—	Vi, Pelageja Nilovna, ste znani z branjev-ko Korsunovo ....
—	Znana sem! In kaj potem?
—	Govorite ž njo, da jih ona vtihotapi v tovarno?
Mati je z obema rokama odklonila.
—	To ne pojde! Baba je klepetava . . . Ne, to ne pojde! Če izvedo, da sem jaz... iz te bajte .. . Ne, ne!
In kakor da bi jo nenadoma prešinila dobra misel, je radostno in tiho nadaljevala:
—	Dajte jih meni! Sama oskrbim vse to . . . sama najdem pot! MArjo naprosim ... da me vzame za pomočnico! Živeti moram in delati! Hrano bom nosila v tovarno . . . Vse oskrbim sama!
Položivši roke na prsi je zagotavljala, da u-redi vso stvar in naposled zmagoslavno vzkliknila:
—	Uvidimo naj — Pavla Vlasova ni, a njegova roka sega tudi iz zapora . . .
Vsi trije so oživeli. Jegor si je mel roke in smehljaje dejal:
—	Imenitno! Ce bi vedeli, kako imenitno je. Naravnost — prelepo!
—	Kakor na naslonjač sedem v ječo, če se to posreči! — je dejal Samojlov in si zadovoljno mel roke.
—	Oh, mamica — kakšna krasotica ! — je hripavo kričal Jegor.
Mati se je nasmehnila. Jasno je bilo: če bodo listki vedno prihajali v tovarno — gosposka uvidi, da jih sin njen ni razširjal. V zavesti, da more izvršiti to nalogo, je kar trepetala od radosti.
—	Kadar obiščete Pavla, — je dejal Jegor,
—	povejte mu, da ima imenitno mater . . .
—	Jaz ga bom prej videl! — je dejal Samojlov in se nasmehnil.
—	Kar povejte mu — da vse potrebno u-krenem! Oh, da bi on vedel za to . . .1
—	A če ga ne zapro? — je vprašal Jegor ln pokazal na Samojlova.
—	No, kaj potem?
Oba sta se zakrohotala. Spoznavšl svojo napako se je sama tiho in zmedeno, nekam, lokavo zasmejala.
—	lastna koža Je človeku najbližja! — Je rekla in povesila svoje oči.
—	To Je res! — je vzkliknil Jegor. — Zavoljo Pavla se nikar vznemirjati inžalosti ti. Se čilejšl ae povrne Iz ječe. Tam se oddahne in se še to ln ono nauči, a v prostosti nima časa za take reči . . . Trikrat sem že sedel in še vselej sem imel, če žo ne (»osebno zabavo, nedvomno korist za srce in dušo.
—	Kako težko sopetc! — je dejala Vlasovka in prijazno pogledala njegov preprosti o-braz.
(Dalje trftošajl«.)
Prederic Boutel:
Da le njena obvelja
Perrentln je prišel domov prej kakor navadno. Njegova žena, ki je šivala pod lestencem v majhni jedilnici za pogrnjeno mizo. Je spoznala po njegovih počasnih kretnjah In nepremično* 11 obraza, da je silno razburjen.
Da bi dosegel v življenju u-»l*h, je kazal Perrentln vedno in I»ovsod praktično treznost in zdravo pamet in prizadeval si je »»hraniti popolno hladnokrvnost. Po njegovem naziranju Je bil to HtMn *in,ko|M.trinih ameriških trgovcev. Gospo IVrrentlnovo je ta matura Jezila In zmerjala ua je s klado. Imela ni prav nobenega zaupanja v zdravo pamet svojega moža, niti v njegov o prevdamoat, niti v mnogo obetajoče trgovske preokrete, ki bodo vrgli sto tisoč frankov na leden. Priznavala mu je mnogo dobrih lastnosti, toda nalašč je odklanjala baš tiste, ki je bil najbolj ponoaen na nje. Hodila Je o njem. da Je raztresen, lahkomiseln. povrAen, nerar»<iden ln (»ovsem ne*|»OM»tien karkoli dobro napraviti. Kada bi ga bi-la imela kot Uradnika brez ini-.ris ti ve in odgovornosti. Očital jI je. da mu gre na llvce; to je bil njun običajni konjiček
Navadno »e j* vračal Perrentln zvečer in pripovedoval je o miNigih načrtih in svojih velikih nadah} dane« »vtčtr, »epr*
mičen kakor še nikoli, je govoril o vremenu.
—	No. kaj je, Edmond? — ga je ogovorila žena.—Nikar ne i-graj te komedije miru! Kaj se ti je danes zgodilo? Govori hitro.
—	Saj ne igram komedije, Allce-^-je odgovoril Perrentln počasi t glasom, ki se je malo tresel od zadržanega razburjenja.—8em kakršen sem ... Saj ne morem postati tebi na ljubo splašen in divji.
Gospa Perrentinova je bila preveč radovedna, da bi se prepirala—Nikar me ne muči—Je prosila.—Kaj je novega?
—	No, malenkost—je odgovoril kakor odsoten.—Kupčija s Terraohom. Saj sem ti že pravil
0	tem ... No torej, vse Je šlo gladko.
—	Kes? . . , Kupčija m' ti je
1	»osrečila? — je vzkliknila Alice. — Ah. kako *«*m arečna!
Padla mu je v naročje. Vzpodbujen po njenem začudenju je Perrentln pripomnil: — Da. ta kupčija *«• mi Je posrečila. To ni mn«»go. ponavljam: samo o-tiaoč provitije, toda nove ponudbe na mnogo širši p<alla-gi . . ,
—	To l»omo videli , , , Zaenkrat je tu re»ntč»n us|>eh . . Toda lakaj mi nisi povedal tega takoj, ko si prišel , , .?
Zamahnil Je s roko
—- Saj re«. s trm bi moral zadeti . Toda kaj hočeš, Alice, fe ima človek kupčije v glavi.,, Ena »tvar »»e po«reči, druga »e •kazi . . . Preveč sem vajen te fufalimr. da bi K razburjal.
Alice ni pokazala, da je to prva stvar, o kateri ve, da se jc posrečila. Vprašala Je samo:
—	Je kupčija sklenjena? Si prepričan o tem?	»
Nasmehnil se je. Zena je pa znova povzela besedo vsa srečna:
—	Končno bova Imela nekaj denarja. Koliko sreča! ... No, ia kaj ga bova porabila?
—	O tem se bova pomenila po obedu — je dejal Perrentln. — In poiščeš mi tisto potrdilo o proviziji, ki sem ti ga dal. Odnesem ga takoj jutri k I>ursy-Ju; <kI njega moram dobiti ta denar.
—	Kakšno potrdilo?
—	Tisto vendar, ki* se tiče kupčije s Terrachom. tiato. ki mi jamči za osem tisoč frankov . . ,
—	Saj mi ga nisi dal? . . .
-— Kako. da ti ga niaem dal?
. . . Kar spomni se, Alice, saj dobro veš, da sem ti ga dal. proseč te, da bi ga spravila v predalček z našimi papirji . . .
—	Kaj Ae Spominjam se. da si mi ga pokazal in spravil nazaj v žep. I.e (»oglej, gotovo ga najdeA tam.
Perrentin ni mislil več na to, da bi *e delal brezbrižnega. Ko-ke so «e mu tresle, ko je (»oteg-nil iz frpa denarnico, Jo odprl in izpraznil. Potrdila v nji ni bilo
K v o. vidi
—	Vidim vzkliknila.
—	Kaj se ti je zmefalo! Teb
sem ga dal. V predalčku mora
biti.
—	Pravim ti, da ga ni. Nisi mi ga dal. Nisem ga spravila. Sicer pa, kar prepričaj se sam...
Planila je v spalnico, mož pa za njo. Pogledala sta v predalček, prebrskala vse papirje, spravljene"^ njem, toda potrdila ni bilo v njem.
—	Vidiš torej-t-je dejala Ali ce strogo, tu ni nobenega potrdila. Saj sem vedela, da ga ni Vidim še, kako si ga spravil žep, podala sem ti ga.
—	Ne govori tega, ne trdi te ga, izgubila si ga, ne poskuša obdolžiti me, mene, ki sploh nič ne morem za to . . . Saj se ven dar potrdilo v žepu ne more izgubiti.
Pač, pač. Saj lahko pade iz že pa, ko jemlješ iz njega druge papirje; lahko se raztrga, ne da bi to opazil, lahko se ... kaj vem ? Eno je gotovo, in sicer, da si spravil potrdilo v žep in da ga tam ni več . .. Potem pa še praviš, da nisi raztresen, površen in pozabljiv . . . Ah, ah, imenitno znaš sklepati kupčije. Čestitam ti. Pa še misliš, da si sposoben za velike kupčije. Ce se ti kon čno posreči, pa vendar še dokažeš, da od tega nič nimaš. Kaj t brez tega potrdila nimaš pravice?	^ Perrentin je zamahnil z roko Ni si upal izraziti niti najmanj šega upanja, dobro vedoč, da mu Duroy brez potrdila ne bo plačal Ves iz sebe je iskal v spominu kam bi bil spravil ^otrdilo. Njegova prva misel je bila, da je zahteval potrdilo od svoje žene
v	prepričanju, da ji ga je izročil. Zdaj o tem ni bil več prepri čan. Morda ga je pa res spravi nazaj v žep. Ni se spominjal Glavo je imel polno zapeljivih sanj o bogastvu in zato ni čuda da je bil včasih raztresen, kar je pa skrbno prikrival.
—	Aha, se že zavedaš — je dejala naenkrat Alice, ki je sle dila smeri misli svojega moža .. Zdaj si se pa spomnil, da mi po trdila nisi dal... Bodi torej vsaj odkrit in priznaj to. Priznaj, da ne veš, kaj delaš in da se v važ nih zadevah ne moreš zanesti na samega sebe ... Ce se ti slučaj no ali po srečnem naključju posreči kupčija, jo takoj po neum nosti pokvaril . . . Ne, verjem mi, to je že od sile ... Ti si pra
vi	trgovec ameriškega sloga . Lahko si ponosen na svoj talen ; ... A pošten urad, ki bi nama zagotovil trden in dober položaj to gospod prezira . . . Ne, če pomislim na to, na siguren dobi Ček, na denar, ki ga je treba sa mo sprejeti . . . gospod pa izgu bi potrdilo ... ne, vse kar je prav! . To je res Že zadnji u
darec.------*-----—
* I Vedno bolj razjarjena, vedno bolj strupena ln bojevita j« dol gd godrnjala; nadaljevala je drugi 4an in preganjala ga je v naslednjih dneh vedno bolj stru peno. Ni se mogla vživeti v dogodek, ki je bil postal za njo težak polom. Na moža je gledala z drugačnimi očmi, zaničevala in prezirala ga je.
Nekega jutra je bila Alice sama doma. Okrog enajstih je za pel zvonec. Bil je plsmonoAa i priporočenim pismom. Mlada žena je spoznala na kuverti pisavo svoje omožene prijateljice s kmetov.
V kuverti Je bil zložen papir in listek. Alice je Čitala na list ku:
—	Draga moja. hvala ti za knjige, ki si mi jih oni dan poslala. Pazila bom na nje, kar brez skrbi bodi. Začela sem Či-tati Max Didierovo "Strastm dete". To je zelo zanimivo ln le-jk» pisano; toda med stranicami sem našla papir, ki je morda važen ln ki ti ga hitro vračam.
Ne ds bi čitala dalje je A lic« brž razgrnila papir. Malo je manjkalo, da se ni onesvestila. Kilo'je potrdilo o proviziji. Kar se je s|»omnila vsega: kako se je mož vrnil domov, kako ji je iz ročil papir, kako je odftla v spal nico in sedla s knjigo v roki. ho teč prečitatl zadnje (»oglavje, ki jo je držalo v na(»etosti. Potrdile je položila v knjigo, drugI dat je pa odne«la knjigo prijateljici ki bi jo bila rada prečitala.
Za hip je ostala * nepremični in nema . . . Torej ona sama s« je motila; torej ona Je irgubilr potrdilo, t«<rej ona Je t»ila neumna. raxtre«ena in trmasta.
l ahko si Je mislila, kako bo njen. nn«ž triumfiral. Mislila j< na plohe očitkov, ki *n letele dar za dnem nanj . . Mislila je ns to, v kakšni luči bo zdaj (»red njim . . ,
v "




■tsm&m: % -
—Kcderated Picture«.
Nasprotniki Hitlerjevega režima še vedno bežijo iz Posaarja, da se izognejo prosekucijaa
Kar je zaslišala, da so se vrata v predsobi odprla. Vračal se je mož. Sram jo je bilo in kar tresla se je od strahu, ko je napravila dva koraka proti vratom, da bi mu stopila naproti in povedala vse po pravici . . . Toda ustavila se je ... To je presegalo njene moči . . . Vrnila se je k peči, prižgala svečko, sežgala hitro potrdilo o proviziji in zmečkala med prsti pepel.
NEKAJ O KLIMAKTERIJU
Okoli petdesetih let se pojavi v ženskem organizmu . popolna presnova: jajčniki odpovedo svojo službo in ženska postane neaktivna. To dobo imenujemo kllmakterij. Za časa kli-makterija se pojavljajo v ženskem organizmu razne spremembe, najpogostejše so pa duševne spremembe starajoče se ženske.
Ljudstvo misli, da ženska v dobi klimakterija rada zblazni, dobi raka ali pa kar na lepem umre. Za vsako ljudsko govorico in praznoverjem tiči nekaj resnice. Res je, da menja marsikatera ženska v dobi klimakterija svoj značaj; dobre in pohlevne ženske postanejo prepirljive in zbadljive, klepeta ve in hudobne. Ženske, ki so bile zmerom trezne in pametne, pri-čno pijančevati, hladne ženske prično noreti za moškimi, varčne gospodinje postanejo zaprav Ijive. Sicer pa, hvala bogu, so taki pojavi le prav redki.
Res Je pa, 'da je ženska v tej dobi bolj sprejemljiva za kakrš nokoli bolezen, tudi za raka. Rak na maternici se da v začetku o-zdraviti z operacijo in......kasnejšim obsevanjem z Roentgonovi-mi žarki. Ženske, ki dobe v dobi klimakterija krvavitve ali iztok; naj takoj povprašajo zdravnika za svet. Tako se skoraj gotovo izognejo raznim boleznim, ki bi sicer utegnile biti smrtne. ■Popolnoma nezmiselna je pa trditev, da bi ženska samo zaradi klimakterija mogla umreti-I/e to je, da se je v dobi klimakterija laže prime kakšna bolezen kakor pa v mladosti, ker je že bolj v letih.
Živčne motnje v dobi klimakterija se lahko ublaže in ozdravijo z zdravili za živce in hormonskimi preparati.
HUMOR
Poslednje benede
j "Marija, daj, prižgi vendar vžigalico — po plinu smrdi . . ." e
Dva prvaka
V kavarno pride gospod, obesi svojo suknjo na kljuko in pripne nanjo listič z besedami: "Ta suknja je last boksaškega prvaka. Vrnil se bo čez deset minut."
Nato odide, ker je moral telefonirati. .
Ko se čez deset minut vrne v lokal, ni njegove suknje nikjer. Ostal je le listek, na njem so bile pa pripisane tele besede:
"Suknjo je vzel svetovni prvak teka na dolge proge. Vrnil se ne bo več."
e
Židovska
"Kaj rečeš, Moric — kaj vzamem za maskarado, višnjevo a-li rdečo masko?"
"Kakšno masko! Lepo mi mi j, pa te živ krst ne bosa znal!"	m
e
Ribeznova žena potuje i » žem po opravkih in si krajši* kadar je sama v hotelu,«čitu jem Dostojevskega "Idiotf Zadnjič je pa knjigo nekam j ložila in je nikakor ni mop najti. Zato je pozvolila sobuii in jo vprašala:
"Ali niste nikjer videli '11 ota' ?"
Sobarica se je pomenljivo smejala: "Mislim, da je goqi soprog spodaj v salonu!"
e_
Nepričakovana posledica Mehiški predsednik Caderg je dovolil svojim sodržavljan« da se lahko obrnejo nanj z bn plačnimi brzojavkami, če ii kakšno pritožbo. Prva brzoja ka, ki jo je dobil, se je Klasik "Prosim, ukrenite, da bodoi lajšali latinske šolske nakf Jose Barreira, gimnazijec."
•BES>N
•booatfst
• bflgmtt
G
Najhitrejša direktna vožnja v J
vata riomoviM
SLAVIJO |
na naivef l|h in naJmodernejiih parnlkih. ki rHno plujejo
Plujejo i* New Vork« v Jugoslavija
SATURNIA 21. feb., 17. maja. - ROMA 9. marca in 20. ap.
Poaluftll« »r U. hitre voftnj« In udobnosti t»r ekonomij«, da »rentr tUSKKTNO »M vnake premeniave »lakov. MILO 1'ODNKIIJK SOI.NfNK JUZNK VOŽNJK «• pomaga na udobnostih In pri ubftvl moderne ugodnoali. prljaUljaka p<«trrth k
izvratna kuhinja
Preko (icnove—v 15 ursh v JujctmlsviJo KEX (svetovno najhitrejši parnik) 27.feb., 30.mar., 27.apr. CONTE DI SAVOIA 16. marca, 13. apr., 11. maja OgiaaiU- se pri kateremkoli nsiem agentu sli ns: 333 N. Michigan Ave., Chicago, III.
Ilcuvi oLMVUL, !!'
ACITIRAJTE ZA "PROSVETO

PROLETAREC
Je slovensko glasilo socislistilnr ■trsnks ▼ Ameriki. V na k delavne ln rojak, ki ie sanima aa socialisem, bi ga moral reilno fitati, ker vam kaie
PRAVO Sl.no SOCIALIZMA Naročnina znaša $3.00 na leto, $1.75 na pol leta Naalov: PROLETAREC 3639 W. 26th Street CH1CACO, ILLINOIN Pišite pe aal rmlk knjig!
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
1.0VENSKA NARODNA POD
PORNA JEDNOTA * 'da)a avoj« publikacije In U osebno list Prosveta sa koristi •r potrebno agitacijo svojih 'rušte* i iv članatva In ta prop« ! rando svojih idej. Nikakor pa »e za propagando drugih pod •ornih organi/arij*. Vsaka or anlzadja ima običajno avoje laailo Torej agitatoričal dopisi u naznanila drugih podpornih •rganizarij in njih druš.ev naj | ■e pošiljajo Ihti Promet*
vtiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselic« in shode, vizitnire, (t knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvati slovaškem, čtškem. nemškem, angleškem jeziku ia dr
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANl S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vna pnjsanils daje vodstvo ti»ksn»* One smrrne. unijsko delo prve vrste
PtAite po la/oratarije na naslov:
S. N. P. J. PRINTERJI
2657,59 St). LAWNDALE A VEN V* Telefon Rorkwell 4901 CHICAGO, IU.
Taa sa dote na ieljo tudi vm sstaaaa r *