Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 10. marca 1936
Štev. 58. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
VECERNK
tluMitvo m upnvc Maribor, Gosposka ui. 11	1	elelon	uredmStva	2440,	uprav« 2485	HHT	UT	TF	99
•skaja racan nadalje In praznikov vsak dan ob 14. uri Velja masažno prejeman	_ |H	H
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglase . MM
sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v L|ubljoni r Poitni čekovni račun St. 11.409
U§a tukan!
Te dni so se po Mariboru raznesle vesli, češ, da se nameravajo tukajšnje delavnice državnih železnic premestiti v Kraljevo. Teh vesti, ki so jih prinesli tudi naši radikalski listi, ni bilo mogoče zaenkrat točno kontrolirati. Vsekakor bi fnorda ne kazalo predpostavljati, da so se porodile v trenutkih bujne fantazije 'n senzacionalne željnosti. Kaj bi pome-nilo to za Maribor? Brez ozira na to, kaj je na stvari, je treba pribiti nekaj važ-n>h ugotovitev.
Maribor je delavsko mesto. Skoro bi lahko dejali, da je železničarsko mesto. Ta svoj pečat ima od tukajšnjih Železnikih delavnic, katerih delavstvo zavzema v svoji naseljenosti pretežno peti mestni okraj, pa tudi Studence in Pobrežje. Takšna odločitev bi bila za Maribor in njega gospodarstvo tako usodna 'n grozovita, da si trenutno niti ni mogoče predočiti popolne slike razdejanja, bi bi prišla nad Maribor in okolico. Eksistenca neštetih trgovcev in obrtnikov bi prišla v usodno preizkušnjo. Ta sunek pa bi ne razmajal samo mariborskega gospodarstva, ampak bi globoko segel tudi v življenje delavstva, ki bi radi tega bilo prizadeto. Glas vsega Maribora in obmejnega ozemlja je: »Tega nikar!«
Maribor je prebolel že veliko udarcev v povojnih letih. Dragocene ustanove, bi bi poživljale gospodarsko življenje, rast in napredek Maribora, so šle v iz-Gubo. Ni več kontrole dohodkov, ni več velikega županstva. To predstavlja efektivno težke milijone izpadka v mariborskem gospodarstvu v teh letih. Te številke sicer niso nikjer točno zabeležene. Tilasneje kakor številke pa so tožbe mariborskega trgovstva in obrtništva, ki je 'adi teh sunkov eačutilo najbridkejše udarce. Koliko je bilo akcij, da se ta iz-hadek nadomesti in da se rane zacelijo, /sa prizadevanja niso prinesla zadovoljivih uspehov in razen nižje gozdarske s°ie ni bilo nikakšne druge kompenzacije. K sreči je mariborska podjetnost Sama našla nekaj nadomestila v hvalevrednih iniciativah. Tako je ustanova mariborskega tedna z vedno večjimi llsPehi dokaj izpolnila nastale vrzeli v Gospodarskem življenju Maribora in °kolice. Tolažba je bila tudi dobro uspevajoča tekstilna industrija, brez katere 1 Maribor bil potlačen na položaj hirajo-eGa provincialnega mesteca.
^e pa že ni bilo kompenzacij in če se e moral Maribor v bojih do življenja in vsPevanja sam pomagati, potem je vsaj ^vfl° Prepričanje, da se ne bo nič je-Vai°. Saj so še nezaceljene rane: saj se se iJec*no čutijo posledice udarcev; saj le , mai Izpolnjujejo vrzeli, ki so zazija-^ °b maniji demontiranja. Krik Maribora na ^'noči ni M' strašilo ali fata morga-feli v.*ern kriku so na vso moč vzplam-s, ! Mvlieniski interesi vsega maribor-tj prebivalstva. Niti Hamletov: »Bi-riaa 1 ne biti« bi ne bil pretiran. In sedaj 'zrn i r*k°r izKuI:)i nekaj, kar tvori eno stani Poglavitnih osnov njegovega ob-
^ ITI m t« <1 K n O Mn nn JnllnlrnvM
zbo
a in razmaha? Na nedeljskem Se 111 delegatov .TNS v Narodnem domu najrw eventua'na možnost premestitve razi* re'e oc,klonila in obsodila. Naj bo khkrif ^ dn' Pošlih vesti in govoric že Mai ih n Vse obmeino ozemlje, ves z m n T in vsa °kollca, ki je življenjsko "z v« °m na^esneje združena, kličejo s »in«; Tega nikar!
Edini izhod: pogajanja s Hitlerjem
TAKO PIŠEJO »TIMES«. — EDEN NI VRAT ZALOPUTNIL AMPAK ODPRL. — LONDONSKO ČASOPISJE ODOBRAVA EDENO-VE IZJAVE. — V PARIZU RAZOČARANJE. — V PARIZU KON-FERENCA LOCARNSKIH PODPISNIC. — »ECHO DE PARIŠ«: NA OBOROŽENI KONFLIKT Z NEMČIJO SE NE RAČUNA.
LONDON, 10. marca. Edeuova izvajanja v spodnji zbornici so našla v angleškem časopisju odobravanje. Socialistični »Daily Herald« piše, da je Eden povedal, kar misli ves angleški narod. Važno je, da ni zaloputnil vrat za pogajanje z Nemčijo, marveč da jih je odprl. »New Cronicle« piše, da je Eden izrekel mnenje vsega angleškega naroda. List pozdravlja Edenovo ugotovitev, da ne ogroža vkorakanje nemških čet v demilitarizirano porensko cono varnosti Francije in da ni utemeljitve za uporabo določb ženevskega pakta s sankcijami proti Nemčiji. »Daily Mail« poroča, da je vse angleško javno mnenje prepričano, da je možen velik evropski sporazum, če se stvar zagrabi s prave strani. »Times« prinašajo uvodnik pod naslovom »Sankcije«, v katerem se povdarja, da ni tudi v formalno pravnem oziru nikakšnega razloga za postopanje Društva narodov proti Nemčiji. Obstoja smo ena pot: pogajanja o Hitlerjevih predlogih.
PARIZ, 10. marca. Včerajšnje Ednove izjave, ki ne predstavljajo nikak šne obsodbe nemškega koraka, so zbudile v Parizu veliko razočaranje. — »Oevre« piše, da je bil včerajšnji dan v zgodovini diplomacije vse prej kakor časten. »Journal« piše, da je Francija razočarana radi Edenovih izjav. List zaključuje komentar z opozorilom, da je Francija osamljena in da more s tem računati. Diplomatski sotrudnik »Joura« ugotavlja, da je Francija prispela v slepo ulico. Obstoja pa vzrok za vznemirjenje in se je treba pripraviti za ženeska pogajanja. Med oblastjo pravom so še druge možosti. Prizadevanja Francije bodo morala iti za tem, da doseže v Ženevi soglasje vseh držav v svrho odklonitve po Nemčiji izvršenega dejstva. »Echo de Pariš« meni, da niso Edenove izjave bile takšne, da bi zadovoljile. Anglija se ne bo nikdar postavila na stran Francije v slučaju odločne akcije proti Nemčiji in s tem mora francoska diplomacija računati.
PARIZ, 10. marca. Tukaj je zelo neugodno odjeknila vest, da je belgijski poslanik v Londonu sporočil angleški vladi, da se je njegova vlada odločila postaviti popolnoma na stran Britanije, za slučaj, ako bi se britanska vlada odločila za stališče pogajanj s Hitlerjem. V splošnem sc misli, da je v Belgiji prevladal poljski vpliv v korist Nemčije.
LONDON, 10. marca. Reuter poroča, da je vlada razpravljala o vkorakanju nemških čet v porensko cono. Izjava, ki jo bo dal minister za zunanje zadeve Antoni Eden v spodnji zbornici, ne pojde dalje preko tega, kar je obče znano, in sicer, da britanska vlada resno motri dogodke in da bodo tvorili prvo etapo pariški razgovori.
PARIZ, 10. marca. Iz Varšave so prispele vesti, da bo Poljska podpirala nemško stališče, kar se opaža v pisanju službenega poljskega tiska. Za Poljake je merodajna ruska nevarnost, ki je radi francosko-sovjetskega pakta postala še večja.
LONDON, 10. marca. V vladnih krogih prevladujejo sledeči pogledi t ozirom na nastalo situacijo: »V usodnih trenutkih Evrope je treba bolj upoštevati Hitlerjeve predloge, kakor pa ukrepe, ki naj bi se napravili radi nemškega postopanja. Če se je napravila napaka, naj se radi tega ne napravi druga napaka. Za Veliko Britanijo je nedvomno velike važnosti, da bi se Nemčija vrnila nazaj v Društvo narodov.
PARIZ, 10. marca. Danes ob 11. se je sestala na Quai d’Orsay konferenca zastopnikov locarnskih podpisnic. Angleški zunanji minister je prispel v teku noči, belgijski zunanji ministerin ministrski predsednik Van Zeeland pa danes zjutraj. Ob 13. je dal francoski zunanji minister na čast gostov iz Anglije in Belgije zakusko na Qiiaj d’ Orsayu.
PARIZ, 10. marca, »Echo de-Pariš« piše, da ni francosko vojno ministrstvo radi dogodkov v porenjski coni niti najmanj presenečeno. Na oboroženi konflikt z Nemčijo se ne računa. Nemčija ve dobro, da razpolaga Francija z najmočnejšo armado Evrope, na drugj strani pa predstavlja zadeva nekaj, kar spada v diplomacijo. Vojno ministrstvo je sicer odedllo na vzhodni meji varnostne ukrepe, ne da bi se pri tem armada mešala v zadevo
Niti premirja, niti ustavitve sovražnosti
LONDON, 10. marca. Reuter poroča iz Rima: Službeni predstavnik ministrstva zunanjih zadev je danes izjavil zastopnikom časopisja: Ni niti premirja, niti ustavitve sovražnosti v vzhodni Afriki. To, da smo pozvali letalce, da se vrnejo v svoje baze, je čisto vojaški ukrep. Mi bomo nadaljevali s prodiranjem. «Ta vest je nemalo presenetila novinarske kroge po kategoričnih brzojavkah, ki so jih prehodno poslali dopisniki iz Asmare in ki so pred tem bile v cenzuri. Po došlih vesteh zahteva Mussolini aneksijo tistih krajev, ki jih je zasedla italijanska vojska.
Novi v ak na prog? Maribor—Čakovec
LJUBLJANA, 10. marca. Železni ška direkcija sporoča: s 15. marcem bo vozil na progi Maribor - Pragersko - Čakovec nov potniški vlak, ki pojde iz mariborskega glavnega kolodvora ob 8.20. Iz Pragerskega bo vozil ob 9. in bo prispel v Čakovec ob 10.24. V Pragerskem bo priključek na vlak, ki od haja iz Ljubljane ob 5.20. V obrtni smeri vozi novi vlak iz Čakovca ob 12.08, prispe na Pragersko 13.30. v Maribor pa ob 14.12. Na Pragerskem ima priključek na brzovlak, oziroma potniški vlak, na progi Maribor - Ljubljana.
pjuktahutska taaktaua v
Včerajšnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10.35. Pred prehodom na dnevni red so bili prečitanf ukazi o ostav ki in imenovanju vlade. Nato je bil objavljen dopis notranjega ministra, ki zahteva v zvezi z atentatom v narodni skupščini izročitev poslancev sodišču in sicer zaDragišo Stojadinoviča, Radivo-ja Nanoviča, Dragutina Ivanoviča, Dra-gišo Milovanoviča, Mirka Uroševiča, inž. Nikolo Kabalina, Jovana Nenadoviča, J. DjuroviČa in Vasilija Trbiča. O tem bo razpravljal imunitetni odbor. Zastopniki ; neodvisnega delovnega in jugoslovan-: skega poslanskega kluba so protestirali i proti aretaciji teh poslancev, minister ' dr. Korošec pa je izjavil, da so oblasti Dostopale po zakonu.
Skupščina je nato prešla na dnevni red in je najprvo odobrila poročilo imunitetnega odbora o izročitvi posl. Arnautovi-ča sodišču. Nato je prišel na dnevni red proračun vojnega ministrstva. Minister general Marič je prečital ekspoze, nakar je bil ta proračun po govoru Luke Ko-strenčiča sprejet z aklamacijo. Opoldne se je pričela razprava o proračunu ministrstva za gradnje.
Obširni ekspoze je podal gradbeni minister dr. Marko Kožulj. Med drugim je poročal, da se vršijo cestna dela proti avstrijski meji, preko Maribora in Št, lija. Po odobritvi proračuna gradbenega ministrstva je sledil ekspoze ministrstva za šume in rude Djure Jankoviča. Država ima 12 rudnikov. Po govorih nekaterih poslancev se je proračun odobril. —■> Ravnotako se je nato sprejel tudi proračun za pošte in je predsednik ob 17. zaključil sejo. Danes ob 8. se je proračunska razprava nadaljevala.
UeiUutu hfi&ptki
SENAT.
Seja senata je sklicana za v petek 1 tm. ob 5. popoldne. Po seji ima klub si natorjev JNS svojo sejo, za katero vi; da v političnih krogih najveme zanim: nje, ker se bo na njej zavze! stališče najnovejšim političnim dogodkom.
DAVIDOVICEVCI SNUJEJO SVOJC STRANKO.
Na nedeljskem zboru Davidovičev: pristašev v kavarni »Zagreb« v Beogr; du je med drugim govoril tudi g. Savk Dukanac, ki je izjavil, da demokratsk stranka še živi v narodu in da on mis da bo stranka v kratkem prijavljena t blastvom.
ZAUPANJE.
Na nedeljski seji poslanskega naro< nega kmečkega kluba, kateremu pripad novi minister brez listnice inž. Voj Djordjevič je klub izrazil svojemu z« stopniku v vladi inž. Djordjeviču popo no zaupanje.
POMARANČE, VRTNARJI, MIZARJI.
»Pohod« piše v svoji zadnji številk: Ne samo s pomarančami iz svojih kc Ionij, marveč tudi na drug način hočej Angleži nuditi nam nadomestilo za ške do, povzročeno s sankcijami. Poslali nar bodo strokovnjake za ureditev nekateri parkov, pripravljajo pa tudi transport po hištva. Tako se bodo naši vrtnarji i mizarji, pa tudi naši arhitekt, lahko k^ naučili in bodo pri tem pozabili na sank .eije.«
MskusenetH oieuteiu
sluiuscuu
takoj izroče sodišču, sprejet z 12 proti 3 glasovom, dočim sta se dva poslanca vzdržala glasovanja. Poročilo imunitet-
tia tmsm dUmate ftoMUke
nega odbora pride na jutrišnji seji na* rodne skupščine v razpravo pred prebodom na dnevni red.
Po poskusu atentata na predsednika kraljevske vlade, se je moglo zvedeti, da je bila uprava belgrajske policije že po-
preje obveščena, da pripravlja Damjan Arnautovič atentat v Narodni skupščini in sicer na predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča.
Vlogo v kateri je obvestil o tej nameri Arnavtoviča, je poslal na upravo beograj ske policije upokojenec Stanko Grujič, ki ie izjavil, da je 23. februarja prišel k njemu njegov sorodnik Mirko Šakovič, davč. uradnik ter mu povedal, da je zvedel, da je narodnj poslanec Damjan Arnautovič v gostilni v Rakovici potegnil iz žepa dva revolverja ter ju pokazal navzočim gostom. Ob tej priliki je govoril, da se taki revolverji lahko kupijo na Madjarskem po ceni 150 Din. Nato je dejal:	»Videli
boste, kaj bo pojutrišnjem v Narodni skupščini. Pozabljen bo Puniša Račič po tem, kar bom jaz izvršil.« Arnautovič je grozil, da bo najprej ubil predsednika vlade, nato pa še nekatere ministre. O vsem tem se je Stanko Grujič še nadalje informiral in je v ta namen angažiral še drugega svojega sorodnika Miloša Sankoviča, policijskega uradnika, ki je izvedel, da je res v neki gostilni v Rakovici poslanec Arnautovič pokazal revolver ter grozil v navzočnosti Vojina Atanasijevi-ča, uradnika občinske centrale, In njegove gospe.
O vsem tem je Stanko Grujič obvestil sefa pisarne izvršilnega komiteja JRZ,
D.	Tripkoviča, istotako pa tudi stanovanje predsednika Stojadinoviča in njegov kabinet. Stanko Grujič je v zvezi s tem dalje Izjavil, da je Tripkovič njegovo pismo poslal upravniku mesta Beograda, Milanu Aeinoviču, ki je Stanka Grujiča še istega dne poklical k sebi. To je bik) 24. febr, dan pred sestankom Narodne skupščine, ko je prišlo do incidentov, zaradi katerih so poslanci skupščinske opozicije zapustil dvorano. Stanko Grujič je končno še izjavil, da je bil včeraj sam očividec, kako se je atentat izvršil. Ko je atentator Damjan Arnautovič zapuščal časnikarsko ložo in odhajal v sejno dvorano, ga je slišal, da je nekaj mrmral. Razločil je besede :»Počakaj me, počakaj, sedaj tl bom pokazal!« Pri tem pa je grozil z roko.
Da bi se atentat, ki je bil organiziran
a predsednika vlade dr. Stojadinoviča, docela pojasnil, je uprava mesta Beograda pritegnila k zaslišanju osem narodnih poslancev, ki jih spravlja v zvezo s poskusom atentata na dr. Milana Stojadinoviča. Policija je že v teku včerajšnjega, deloma pa v teku današnjega dne povabila na upravo mesta Beograda poslance Dragišo Stojadinoviča, Vasilija Trbiča, ing. Nnikolaja Kabalina, Dragišo Milovanoviča, Jovana Nenadoviča, Dragomirja Ivanoviča, Radivoia Nanoviča in Mirka Uroševiča. Vse te poslance, kakor tudi
samega atentatorja, organi policije v Beo gradu zaslišujejo. Zanimiva je bila aretacija poslanca Dragiše Milovanoviča in Vasilija Trbiča, ki sta včeraj ob 11. uri odpotovala iz Beograda v notranjosti Srbije. Po nalogu, ki ga je izdala uprava uiesta Beograda policijskim organom ob železniški progi Beograd - Niš, sta bila aretirana poslanca Dragiša Milovanovič in Vasilije Trbič na postaji Ral ja in takoj odpremljena v Beograd, kjer sta bila v upravi mesta zadržana zaradi zasliševanja. V zvezi s poskušenim atentatom :ia predsednika kr. vlade dr. Stojadinoviča je bil danes v stanovanju poslanca Tase Dimiča aretiran tudi poslanec dr. Jan. Baričevič,ker se je na poziv policijskih organov, ki so ga povabili v svrho zaslišanja v upravo mestne policije v Beogradu, fizično upiral.
»Pravda« poroča o razvoju preiskave zaradi atentata v Narodni skupščini in zatrjuje, da je to delo nekdanjega »pofa«. List v zvezi s teni beleži razne že več ( ali manj znane verzije o sodelovanju dru, gih narodnih poslancev in baje tudi iz-j ven parlamentarnih krogov. Nar. posl. | Ta-nasije Dinič, o katerem »Pravda« trdi, da je bil vrhovni voditelj »pofa«, je po- 1 begnil v inozemstvo. Ko ga je policija takoj po atentatu iskala na njegovem sta novanju, ji je bilo rečeno, da je že pred tremi dnevi odpotoval. Izkazalo pa se je,! da to ni bilo točno in da je bil na dati j atentata še v Beogradu. Preiskava je sedaj ugotovila, da je Dinič z rednim potnim listom, ki je bil vidiran za Madžarsko, Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo in Francijo, odpotoval v inozemstvo. Državno mejo je prekoračil 6. marca.
Pri VladičMiem hanu je bil danes aretiran nar. posl. Mihajlo Djurovič, ki so ga prepeljali v Beograd. V Mostaru je bil aretiran nar. posl. Srpko Vukanovič, ki ga bodo prav tako prepeljali v Beograd. Bivši ministrski predsednik Boško Jevtič in njegov brat Borivoje Jevtič, sta bila takoj po zaslišanju in soočenju z aretiranimi poslanci zopet izpuščena. Prav tako so danes izpustili posl. dr. J. Baričeviča. Preiskava se bliža koncu in bo v par dneh končana.
Na podlagi današnjega sklepa nar. skupščine je policija danes izročila posl. Damjana Arnautoviča državnemu sodišču, glede ostalih aretiranih nar. poslancev pa še čaka na sklep nar. skupščine.
Takoj po včerajšnji seji narodne skupščine se je sestal imunitetni odbor, da razpravlja o zahtevi notranjega ministra po izročitve aretiranih narodnih poslancev. Razvila se je daljša razprava, tako da je seja trajala precej dolgo. Tudi opozicijski poslanci so bili v načelu za izročitev sodišču, zahtevali pa so drugačen postopek.
Pri glasovanju je bil predlog vladne večine, naj se aretirani narodni poslanci
Hrvatsko vprašanje — da ali ne?
Na vseli mogočih shodih in zborovanjih raznih strank in raznih politikov te in one barve se neprestano pojavljajo izjave o hrvatskem vprašanju. Eni trde. da hrvatsko vprašanje obstoja in da ga je treba v interesu države nujno rešiti. Drugi zopet trde, da hrvatsko vprašanje v narodu ne obstoja, ampak samo v preveč razgretih glavah gotove site gospode. Guli smo že celo od oseb iz istih političnih skupin povsem nasprotne izjave o tem vprašanju: zakaj dočim n. pr. g. dr. Mačok in njegovi najožji prijatelji ob vsaki priliki trde, da treba hrvatsko vprašanje kot prvenstveno državno vprašanje rešiti, pa zopet razni politiki n. pr. Davidovičeve demokratske stranke, ki je skupno z dr. Mačkom v združeni opoziciji, negirajo obstoj hr-vatskega vprašanja in osporavajo upravičenost postavljanja tega vprašanja. Tudi, vodja pokreta »Zbor«, ki hoče fa-šistično-korporativno državo g. Dimitrije Ljotič, ki je v nedeljo 8. t. m. na zboru v Gornjem Milanovcu postavil trditev, da »hrvatsko vprašanje ne obstoia v narodnih masah, ampak ga umetno vzdržujejo inteligenca, meščanstvo in duhovščina, da bi ..ucenili” one, ki so na vladi«. Po vsem tem bi skoro lahko rekli: kolikor izjav raznih politikov, toliko različnih mnenj o hrvatskem vprašanju.
Tako je še vedno odprto vprašanje: ali obstoja hrvatsko vprašanje ali ne?
V	zagrebškem dnevniku »Obzor«, o katerem trde, da je mentor načel, programa in načrtov g. dr. Mačka, je bilo nedavno čitati zanimiv članek kot odgovor na neka podtikanja »hrvatskemu narodnemu pokretu«, da hoče razbitje Jugoslavije. samostojno hrvatsko državo itd. V tem članku so kot jedro hrvatske-ga vprašanja nanizana razna gravamina glede zapostavljanja Hrvatov na najvidnejših mestih v državni upravi, zapostavljanja na gospodarsko-finančnem področju itd. Čisto konkretno se navaja ,da je n. pr. v centralnih uradih v Beogradu med tisoči uradništva le mala peščica Hrvatov, da so zlasti vsa višja me-! sta zasedena skoro izključno z Nehrvati. 'in da je isto tudi v raznih državnih uradih izven Beograda, n. pr. v raznih železniških direkcijah in podobno. Dalje se tam povsem upravičeno ugotavlja
zapostavljanje. mnogih hrvatskih institucij. n. pr. zagrebškega vseučilišča, ki pre jema iz državnih sredstev le boro miloščino in še to z veliko težavo, dočim je za slične zavode v Beogradu naravnost bogato preskrbljeno. Tudi navaja članek konkretno zapostavljanje Hrvatov pri podeljevanju kreditov iz Narodne, Državne hipotekarne in Priv. agrarne banke, graja centralizacijo vsega denarnega gospodarstva v treh državnih zavodih, zlasti oddajo pupilnega denarja itd. Še mnogo podobnega.
Ako je v zahtevi, da $e vsem tern krivicam napravi konec, jedro in bistvo hr* vatskega vprašanja, ki se naj reši s pol' no enakopravnostjo vseh delov naroda v vseh državnih uradih, z izvedbo širo* ke dekoncentracije uprave in z uvedbo čim najširše samouprave, potem nedvoni 110 hrvatsko vprašanje obstoja. V tem slučaju pa obstoja v enaki meri tudi slovensko vprašanje. Kdor pa gre daljejt' postavlja trditev, da se dajo ta vprašanja rešiti samo na ta način, da se povrnemo najprej na stanje pred 1. decem* brom 1918, da se moramo začeti znova pogajati in da moramo postaviti notra' njo ureditev naše države na fantastična tla treh ali morda celo še večih federativnih državic, ki jim naj bo skupna samo krona in morda še vojska ali pa nit' to ne, in kdor postavlja trditev, da je V tem hrvatsko vprašanje, je ali demagog-ki se ne zaveda dalekosežnosti svoje teze, ali pa je tako hudoben, da res žel* propast Jugoslavije. Hrvatsko in slovensko (in morda v enaki meri tudi se vojvodinsko, bosansko, dalmatinsko itd.; vprašanje obstoja dejansko v veliki nier: neenakopravnosti napram posamezni!11 delom naroda in države in ga je mogoče rešiti samo na osnovi čiste in iskrene jugoslovanske nacionalne politike, slone-1, če na polni enakopravnosti in enakopravnosti vseh delov države in naroda-Na žalost se do tega prepričanja ni povzpel še noben dosedanji režim v Jugoslaviji in zdi se, da bodo to vprašanje rešile šele nove generacije, ki niso vko-reninjene v preteklosti in njenih zablodah. ampak ki bodo iz bridkih izkustev preteklosti in sedanjosti morda vendarle ustvarile srečnejšo bodočnost jugoslovanskega naroda in njegove države.
V. S.
Ptujske .Mvite
fluUtstki Mutf&edi
„C san baron" v g'eda!išču
Ta J. Straussova opereta je med najbolj zanimivimi in najpopularnejšimi. Bilo bi precej naivno in diletantsko, če bi kdo hotel stikati za operetnimi zagrinjali in iskati v opereti čiste umetnosti. Zadeva je tukaj povsem jasna: libreto hira tudi tukaj, kakor hira vsak operetni libreto. Glasba pa je neizrečeno lepa in polna prijetnih melodij ciganske romantične glasbe. J. Strauss ni dovršil svojega »Cigana barona« v nočnem delu šestih tednov, kakor je bilo to morda pri »Netopirju«, ki tone v šampanjski glasbi. Dve polni leti je kralj valčka delal na tem partu. Skozi vsa tri dejanja se prelivajo zvoki madžarskih popevk in ciganskih napevov, saj je Strauss v času, ko je ustvarjal to opereto, iskal ciganske glasbe ter ji prisluškoval, prelivajoč njene erotične mehke zvoke v svojo mogočno skladbo. To je glasba, ki draži in ki pomirja. V njej se odraža ljubezen do domovine in težnja po sreči. Z nepriča-
kovanim uspehom je doživel »Cigan baron« dne 24. oktobra 1844 svojo krstno predstavo na Dunaju. Odtlej so te melodije prodrle v najširše sloje, ki so si jih prisvojili za svoje.
Dirigent Lojze Herzog je umel s svojega dirigentskega pulta usmerjati izvajanje orkestra in zbora sedaj v nežnost in milino, potem zopet v razburkano ognjevitost. Režijske naloge je opravil režiser Pavel Rasberger, ki je napravil v okviru danih možnosti, kolikor je mogel, tako da se mora uprizoritev z vidika presojanja, s kakršnim je treba motriti operetne uprizoritve, smatrati kot uspela. Plese je naštudiral naš koreograf Anton Harastovlč. Dogajanje, ki se godi v prvem in drugem dejanju okoli leta 1742 v temeškem Banatu, v tretjem dejanju pa na dunajski Glasiji, ima krepko oporo v vsej tej slikoviti družbi ciganov in cigank, huzarjev in čolnarjev, ki malodane stalno obkrožajo nosilce in nosilke
Smrtna kosa. V Ptuju je umrl sanitetni podpolkovnik v p. dr. Rado Schober rodom iz Novega mesta. Star je bil šele 50 let. Upokojen je bil leta 1933.
Kino. V sreda 11. in četrtek 12. t. m., otbakrat ob 20. uri se predvaja film »Po-
glavnih vlog. Posebno učinkovit in slikovit je bil zbor ciganov in cigank proti zaključku prvega dejanja.
Kakor pa gre dirigentu, režiserju in koreografu zasluga za splošno uspelost predstave, tako gre detajlna izdelava v prilog marljivosti, vztrajnosti in veščini nosilcev in nosilk vodilnih vlog. V ospredju so bili predvsem Udovlčeva, Barbičeva, Zamejič-Kovičeva, Sancin in Pavle Kovič.
Cigansko dekle Saffi, ta madžarsko-orientalski primer ciganske deklice, se je v vsej nežni prirodnosti razživelo ob prikazu P. Udovičeve. V znanem spevu v prvem dejanju »Kako ubog in zvest« se je njen svetli sopran razvil v bujno kipenje, ki je v ostalih spevih in dvo-spevil zavalovil sedaj v žametno mehkobo, drugič zopet v ognjevito temperamentnost. Njen čisti sopran se je ob znanih dvospevih v drugem dejanju »Kdo nas poročil je«, »Le en pogled« itd. prepajal z liričnostjo in razživlje-nostjo Sancinovega tenorja. Niegov Sandor Barinkay je bil močno razgiban lik, ki je zlasti v prvem dejanju radi živahnega tempa v odrski akciji zelo pri-
slednji Valček«. — V soboto 14. t. m- ^ 20. uri in nedeljo 15. t. m. ob 18.30 i1] 20.30 pa je na vrsti komedija »Sinov’ pustinje«.
Ilikl
llnalto slnfEUKti hišo
jetno presenetil. Delež subrete ni v tel opereti bogve kako izdaten, vendar Je
E.	Barbičeva tudi topot uspela z liu*j' kostjo in razigrano živahnostjo. Igralsko boljši, pevski slabši je bil njen Pa ner Verdonlk kot Otokar, sin vzgojit®' ljice Mirabele. Tem strašnejša pa se 3e zdela skrivnostna ciganka Czipra, vS^ sklonjena in razmršena. Sijajno je izP^j del ta cigankin lik v podobi, kakršno s jo je zamislila gospa Zamejič-Kovičev^j kateri altni spevi so prodorno in krep^ odmevali po gledališču. V izbrušenefl sozvočju je njen glas veljavno izstoP1^ ob znanem tercetu »Tu zveni, blešči, za ri« v drugem dejanju.
Močno so zastopani v tej opereti *■ mični liki, njim na čelu trgovec s sviti) mi Zsupau, ki ga je ob dunajski krS . predstavi s triumfalnim uspehom P° glavni Girardi. Zvijačni pogledi, ostro g sukane brke, trebuščarska zaoblenost -bili najmočnejši zunanji aduti tega Kovičevega Zsupana, ki se je tudi v SP vih in ekstemporacijah v drugem f nju izdatno uveljavljal. Komika in ht* e pa je prihajala tudi iz smešne P° Gorinškovega Conte Carnera, kralje
MmOmke in Matičke
Mariborski Čehi so proslavili 86-letnico pre-zidenta Masaryka
V	nedeljo popoldne je bila v mali dvorani Narodnega doma svečana proslavitev 86. letnice T. G. Masaryka, očeta čehoslovaškega naroda in prezidenta Osvoboditelja. Proslavo je organiziral tukajšnji Češki klub in so se je udeležili Polnoštevilno člani Češkega kluba, prišli pa so tudi zastopniki tukajšnje Jugo-slovensko-češkoslovaške lige. Uvodoma je predsednik češkega kluba g. Franjo Bureš v prisrčnem pozdravnem nagovoru omenjal pomen proslave možu, ki je vse žrtvoval za dobrobit češkoslovaškega naroda.
V okviru proslave, ki je krasno uspela, so bile godbene točke in je nastopila tudi tukajšnja Češka šola. Prof. Vedra-lova pa je ob spremljavi g. Kozinove na klavirju učinkovito izvajala melodram.
V	središču proslavnega sporeda pa je bil slavnostni govor, ki ga je imel učitelj češke šole g. Drly, v katerem je proslavljal Masaryka ter njegovo vzvišeno osebnost. Nedeljska proslava je nudila dokaz, kako vneto in goreče ljubijo tudi mariborski Čehi svojega »tatičko« in Osvoboditelja.
Predavanje dr. Kiagesa v Uudski univerzi
Za predavanje znamenitega curiškega psihologa dr. Klagesa, ki je bilo včeraj zvečer v Ljudski univerzi, je bilo v Mariboru izredno zanimanjer tako da je bila dvorana bivšega kina »Apolo« natlačena s poslušalci, med katerimi je prevladovala dijaška mladina. Uvodoma je predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec pozdravil odličnega gosta in predavatelja, nakar je povzel besedo dr. Klages in v dveurnih izvajanjih seznanil poslušalce z nekaterimi bistvenimi načeli, ki se tičejo razpoznavanja človeškega značaja iz pisave. Ta svoja izvajanja je vključil v okvir širše zajetega koncepta
o pomenu in važnosti takozvanega zna-čajeslovja (karakterologije). Izhajajoč iz nekaterih temeljnih dušeslovnih zakonov je skušal na pisavi prikazati nekatere glavne oznake, ki kažejo na značaj pisca. Svoja izvajanja je zajel v dva dela in je ob zaključku vsakega dela pokazal nekaj tipičnih pisav in razčlenjeval ob njih piščev značaj. Med pisavami so bili tudi rokopisi nekaterih pomembnih mož, kakor Bismarka, Nitzscheja, Beethovna itd. Ob zaključku je bil za svoja poučna in tehtna izvajanja deležen toplega priznanja hvdležnili poslušalcev.
Ciril Bratuž je gossowal
V	soboto in nedeljo je bil v gostih v tukajšnjem gledališču svoječasni popularni tenor mariborske operete g. Ciril Bratuž, ki deluje sedaj pri beograjski o-peri. V soboto zvečer je nastopil kot Vincenc v Fallovi opereti »Veseli kme-
tič«, vendar je ta vloga premajhna, da bi bilo ob njej možno razvideti, v kolikor je Bratuž napredoval, odkar je zapustil Maribor. V nedeljo zvečer pa je nudil gledališkemu občinstvu, ki je gledališče še zadovoljivo napolnilo, operetno podobo lahorskega princa Radtjamija. Njegov
tenor je zvenel čisto, mehko in simpatično, ni se pa mogel razmahniti v učinkovite višine in širine. Igralsko je bil mestoma boljši od Sancina, dočim premore v pevskem oziru Sancin precej več. V sodelovanju ostalih igralcev in igralk ni bilo opaziti nikakšnih disharmonij ter je bilo podajanje z gostom homogeno in zaokroženo.. Želeti je le, da bi šepetalec bil prihodnjič malo tišji. V splo šnem je gostovanje dobro uspelo in je bil Bratuž deležen cvetja in toplega aplavza.
SRiDO: Svečana prenrjera?
Fenomenalna opereta
Buren današnu mariborski se em za ztv no
Izredno velik dogon živine - Na sejmu je bila skoro
sama prekupčevalska živina — Samopomoč našega
kmeta - Akcija bo uspela
Za današnji mariborski sejem za živi-1 vine na deželi. Pred štirinajstimi dnevi no je bilo ogromno zanimanje med kmeti1 so se naši kmetje združili in izvolili iz in mesarji, še večjo pozornost pa so mu svoje srede sejmski odbor, katerega na-Posvetili mnogoštevilni prekupčevalci ži-| loga je določati vrste kakovosti živine '.n
cene, pod katerimi kmetje ne smejo pro
Ea komisarja za čuvanje morale, ter njegove partnerice S. Gorinškove, ki je podajala Mirabelo, vzgojiteljico pri svinjskem trgovcu Zsupanu. Simpatičen in famozen je bil Gromov veliki župan grof Beter Homonay, ki se je ob čardašu v drugem dejanju tudi dobro in zadovoljivo razpel.
Sredi vsega tega so sp prizadevno udejstvovali cigani Pali (P. 'Rasberger), •Iozsy (Harastovlč), Ferko (Nakrst) in M'haly (Blaž), ter še Košičev hlapec Iszvan. Košutov čolnar Miksa in Furl-lanov glasnik. V precej povezani celotnosti se je to slikovito cigansko odrsko življenje oblikovalo do učinkovitih prizorov. ki so pri operetnem občinstvu vzbudili precej navdušenja in dobre volje. »Cigan baron« bo s »Plesom v Sa-voyu« nedvomno precej pomagal izganjati votlost gledališke blagajne. Vsekakor pa bi bilo potrebno proučiti možnost, kako naj se operetno prikazovanje ulm bolj posrečeno spravi v sklad z okunom in neko sredino, kjer ne trpi dobra v°lia in zabaveželjnost operetnega občinstva in kjer je na drugi strani tudi °lemeniti resnobi primerno ustreženo.
■—-€C.
dajati na sejmih svoje žine. Cene, ki jih je določil mariborski sejmski odbor, so zmerne in so nekoliko nižje od zagrebških cen. Sejmski odbor pa je določil po naseljih na deželi sejmske poverjenike, ki so kmete točno informirali o akciji za dosego poštenih cen goveji živini.
Akcija združenih štajerskih kmetov pa je spravila na noge mnogoštevilne prekupčevalce z živino. Kmetov je bilo na današnjem sejmu še malo. Ko je to uvidel sejmski odbor, je zaprosil pomoč pri obrtni oblasti. Mestno načelstvo je poslalo na sejmišče obrtnega referenta, ki je takoj odredil najstrožjo kontrolo o-brtnic. Pri kontroli se je izkazalo, da je med prekupčevalci nad polovica takih, ki nimajo obrtnega lista, pa »črno« prekupčujejo z živino. Sejmski odbor je imena vseh teh prekupčevalcev izročil nadzorni obrtni oblasti. S tem je bil dosežen prvi velik uspeh akcije naših kmetov, ki se bodo na ta način iznebili škodljivih mešetarjev in prekupčevalcev. Pri kontroli pa so pomagali tudi trgovci z ži vino in mesarji, saj je znano, da je živina, ki jo priženejo na sejme prekupčevalci, najslabše kakovosti.
Drugi uspeh akcije pa je bil v tem, da so se že na današnjem sejmu cene živi-
ni znatno popravila Kmetje so se do skraj nih mej možnosti držali določenih cen in niso prodajali živine pod ceno. Tako so prodajali vole I. kakovosti od 4—4.25 Din, vole II. kakovosti od 3.50—3.75, vole III. kakovosti od 3—3.25; bike I. kakovosti od 3.75—4, bike II. kakovosti od
3—3.25; krave I. kakovosti od 3.75—4, II. kakovosti od 3—3.25; krave za klobase od 1.80—2.25; telice I. kakovosti od
4—4.25, II. kakovosti od 3.25—3.50; teleta I. kakovosti 6.25—6.50, II. kakovosti 5.25—5.50, III. kakovosti pa 4.25—4.50 Din za kg žive teže.
Sejmski odbor in naši kmetje so prepričani, da bodo tudi oblasti pomagale po svojih močeh, da bodo šle na roko kmetu in mesarjem in da bodo po potrebi zaščitile konsumente.
Uboj v Radizelu
V	nedeljo popoldne se je zgodil v Radizelu št. 56 tragičen dogodek, ki je zahteval smrt posestnika Jožefa Kučerja Omenjeni posestnik, ki živi že dve leti ločeno od svoje žene, je prišel v nedeljo popoldne precej vinjen k svoji ženi, ki stanuje v Radizelu št. 56. Tam je pričel razgrajati In ga je naposled žena napodila iz hiše. Kučer se je odstranil. Ko je bil že precej oddaljen od hiše, se je nenadoma obrnil ter šel nazaj. Žena, ki je stala na pragu in ga ves čas opazovala, se je takoj, ko je videla, da pride mož zopet nazaj, oborožila s kolom, ter ga tako počakala. Mož je planil na njo in jo hotel napasti. Toda v naslednjem trenutku je žena udarila moža s kolom po glavi, tako da je obležal nezavesten in kmalu zatem izdihnil. Žena se je po dejanju sama javila na orožniški postaji v Hočah, od koder so jo prepeljali v zapore tukajšnjega sodišča. Truplo pokojnega Kučerja bodo danes popoldne raztelesili in se bo v to svrho podala na kraj zločina sodna komisija, ki jo tvorita preiskovalni sodnik dr. Travner in sodni zdravnik dr. Zorjan.
Ham jadrna?
GRAJSKI KINO. Torek zadnjikra. »JESENSKI MANEVRI«.
Od srede dalje najveeja opereta »Vesela vdova«. Imena Leiiar, Chevallier, Janette Mac Donald povejo vse. Naš prihodjni film je »Boj z zmajem«. Zmaj je Adela Sandrock.
Kino Union. Danes prekrasni film: »Igra z ljubeznijo«, Gustav Frohlich, Elma Bulla in Tibor v. Halmay.
Obiščite kabaretne večere v Veliki kavarni, dancigu in restavraciji.
Ribarsko društvo v Mariboru ima svoj 26. redni občni zbor v petek, dne 20. tm. ob 20. uri v lovski sobi restavracije »Orel«. Dnevni red: L odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročila društvenih fukcijonarjev, 3. volitve v odbor, 4. volitev dveh računskih preglednikov, 5. obravnavanje samostojnih predlogov, ki se morajo vložiti društvu 8 dni pred zborom, 6. slučajnosti.
GA-PA v četrtek 12. t. m. bo znani ljubljanski športnik Rajko Kos predaval
o	zimski olimpijadi v Ga-Pa. Predavanje pripravlja ISSK Maribor. Predavatelj nam bo pokazal skupno 350 slik.
Ali ste se že prijavili za Putnikov izredni vlak. v Planico k senzacionalnim tekmam ob priliki otvoritve nove mamutske skakalnice? Storite to čimprej pri Putniku Maribor ali Celje, ker je na razpolago le 400 sedežev.
Za nedeljske skakalne tekme v Planici so prispeli znaki in vstopnice ter se je pričela predprodaja za posebni vlak. Odhod iz Maribora v soboto ob 23. uri. Po končanih tekmah bo vozil vlak iz Planice ob 15.35 in dospe v Maribor ob 21.41. S tem voznim redom je udeležencem iz mariborskega in celjskega okrožja zajam čeno, da prispejo k tekmam pravočasno. Obiskovalci naj pravočasno prijavilo u-deležbo, da dobijo mesto v vlaku, ki bo imel _ 400 sedežev. Listke, znake in nakaznice dobijo pri »Putniku«, Maribor in
Celje in znaša cena 35 Din. Prijave spre jemajo tudi BerJič, Ptuj, dr. Žnideršič, Slovenska Bistrica. Uprava zdravilišča Rogaška Slatina, SPD Ruše, Poljčane, Konjice, Šoštanj, Trbovlje, Ljubljanska kreditna, Slovenjgradec, Ekspozitura Putnik Gornja Radgona, št. lij in Dravograd. Naprošajo se tudi ostali kraji, da zbirajo prijave in denar ter istega vpo-šljejo do petka, do 9. ure po poštni nakaznici »Putniku« v Mariboru. Za avtomobiliste na Planico 'bo na razpolago 10 prostorov za parkiranje. Ves promet bo pod nadzorstvom žandarmerije in bo vsa kemu avtomobilistu nakazan prostor že v Ratečah pri šoli. Oni, ki želijo ostati nekaj dni v Ratečah, Podkorenu ali Kranjski gori, bo dovoljen 50% popust na železnicah. Udeleženci z avtomobili in avtobusi dobijo vstopnice že na poti. Prijavite se za ta krasni izlet čimprej pri Putniku 'v Mariboru in Celju.
Občni zbor. Dne 22. marca bo občni zbor I. kolesarskega društva tekstilnih delavcev v društvenem lokalu gostilne Honigmati. Meljska c. št. 10. Začetek ob 15. uri.
ftaeadua
REPERTOAR.
Torek, 10. marca ob 20. uri: »Cigan baron«. Red A.
Sreda, 11. marca: Zaprto.
Četrtek, 12. marca ob 20. uri: »Ples v Sa-voyu«. Red B. Gostovanje primadone Ijublj. opere Zlate Gjungjenčeve.
0 tem in onem
Himen! Zadnje dni so se v Mariboru poročili: Kurt Lorber, zasebni uradnik, Frankopanova 11, in Frančiška Urbančič, hči sprevodnika državnih železnic. Komenskega trg. Rudolf Golc, šofer, Kacijanerjeva ul. 10, in Ana Bradač, natakarica. — Franc Ferk, delavec, Počehova 66, in Marija Vigec, delavka. — Maks Škof, ključavničar, Ob brodu 5, in Marija Mošnar, natakarica. Bilo srečno!
Odprta noč in dan so groba vrata . . .
V	splošni bolnišnici je preminul v starosti 73 let zidarski polir Franc Koren. — Istotam je umrla v 54. letu svoje dobe delavčeva žena Marija Majheničeva. Žalujočim naše toplo sožalje!
Iz rotovža. Ravnateljstvo mestnih podjetij občine mariborske je na svoji zadnji seji nastavilo kot glavnega knjigovodjo MP g. J. Sušnika, uradnika Zadružne gospodarske banke.
Vremenske zadeve. Pretežno jasno, nekoliko topleje. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Francoski večer. V nedeljo 8. t. m. je priredil agilni tukajšnji francoski krožek v »Vesni« družabni večer s čajanko. Udeležilo se ga je mnogo krožkovih čanov in prijateljev francoskega jezika. Po pozdravu g. prof. drja I. Kotnika je pel inž. g. Gasparin pesnitev »Les deux grenadiers«. Nato je zaigrala naša pri-
Vesel? vliva
Vesela opereta ki bo vsakega navdušila*
znana umetnica gdč. Helga Reiserjeva na goslih kompoziciji Concert op. I, II. Aandantino (Slaint-Saen) in Caprice viennois (Kreisler). Na klavirju sta spremljali F. B r a n d 1 o v a in ga.
V	r e č k o v a. Mnogo pozornosti je vzbudil zlasti prvi nastop mlade in nadarjene konservatoristke gdč. Slavice Majcenove, ki je dovršeno zapela Ipavčevo »Ciganko Marijo«, arijo iz »Tosce« ter Prelovčevi »Hiša na cest’ stoji« in »Vsi so prihajali«. Slednjič je predavala ga. D’Acaro. Uspeli večer je zaključil ples mladine.
Nočno lekarniško službo imata danes v torek Konigova in Minafikova lekarna, jutri v sredo Vidmarjeva in Sirako-va.
Aretiran je bil včeraj zvečer Franc H. radi posesti kolesa sumljivega izvora. Ker aretiranec ni imel evidenčne tablice in prometne knjižice in tudi ne drugih dokumentov, so osumljenca vtaknili v j policijski zapor. Nadaljnja preiskava bo
1	dognala, odkod je aretiranec dobil kolo.
EVGEN M S*BttNO¥:
HutSeeuttkk kžo&asa&ui AoBaia
ROMAN
»Dobro, vse to razumem, ne morem pa doumeti, s kakšnimi sredstvi se je u-piral vaši volji in vašim napravam?«
»To je tisto, česar tudi sam ne vem. Nedvomno mora imeti priprave lastnega zasmuitka, iki prekašajo v svetu znane, najbrže celo moje lastne. Zares, škoda... Toda sedaj je konec. Lotiti se je treba dela! Čas hiti, izgubili smo že dovelj mesecev.«
>Da, treba je delati, je pritrdil profesor Kabaj iti se sklonil nad preparate, ka kor da hoče dati svojim besedam vidni poudarek.
Od tiste ure dalje je postalo življenje in delo v vzrejevališču zopet mirno. Q-gromne kletke in druge vzrejevalne naprave so se polnile z vedno večjim številom pošastno naglo rastočih živali najrazličnejših vrst, vendar samo takih, ki morejo prizadejati človeštvu največje zlo. Poleg velikih ujed vseh pasem, so
zrlj iz kletk s pošastnomrzlimi črnimi očmi velikanski netopirji, odpirali grozeče svoje pasjim podobne gobce z o-strim belim zobovjem. Treba bi jih bilo samo izpustiti pod večer, pa bi poleteli s svojimi kožnimi krili v svet in grabežlji vo planili iz noči na vsako živo bitje, ki bi ga zagledali. Z lahkoto bi lahko porabili človeka, ga z enim samim pritiskom umorili ter odnes*li po zraku v mirna zatišja, kjer bi ga raztrgali in požrli. Od teh ostudnih pošasti, ki naj bi opravljale svojo krvniško službo pod varstvom noči, sta si doktor Servacij Evarist in profesor Hilarij Kabaj obetala zelo veliko.
»Boj proti njim bo najtežji«, je dejal doktor. »Nihče ne bo varen pred njihovimi napadi. Gorje človeku, ki ga zalotijo v noči na prostem.«
V	posebno skrbno prirejeni kletki so leno ležali zeleni kuščarji, večji od največjih krokodilov. Na prostem bi ujeli s
svojo urnostjo in spretnostjo vsako, tudi najurnejšo živo bitje. V njihovi soseščini so se bleščale velike luske najogromnej-šili strupenih kač. S srepimi očmi so zrle v profesorja in doktorja ter sikale s svojimi preklanimi jeziki. Tudi te bi se mogle poganjati z .veliko naglico in spret nostjo na svoje žrtve. Dalje so doraščale lisice take velikosti in moči, da bi mogle napasti govedo na paši in pobegniti z njimi v gobcu. Drugod so renčale druge, prav tako pošastne zveri.
V	posebnem oddelku vzrejevališča so bili nastanjeni zajci in drugi glodalci. Ti velikani niso bili namenjeni za uničenje ljudi in živali, ampak rastlinstva. Za prehrano so potrebovali ogromne množine zelišč in če bi se zunaj razmnožili v večjem številu bi v kratkem uničili vsa polja. Toda za pokončavanje rastlinstva sta imela profesor Kabaj in dr. Evarist še hujše pošasti, velikanske, predpotopnim podobne kobilice.
Kobilice ... Te po naravnih zakonih rasti majhne živali, so bile že od nekdaj strah in trepet človeštva, kjerkoli so se pojavile v velikih rojili. Proti njim tudi najmodernejša tehnika in kemija ni mogla iznajti dovelj uspešnega sredstva. Neka-
tere pokrajine Afrike, Azije in zlasti tudi Amerike so ostale prav zaradi kobiličje nadlege za poljedelstvo skoraj neporabne če so pa bile šiba božja že male kobilice kakšna poguba postanejo pa velikanske! Že en sam tisoč takih kobilic bi požrle na obsežni površini vse zelenje suhe prsti, peska in kamenja. In ko bi se zaredile v milijone?
Prav tako navdušeno sta maklenska u-čenjaka občudovala rast najrazličnejšega mrčesa: bolh, komarjev, muh, obadov, os, sršenov itd. Do 50 kilogramov težke bolhe so bile še vedno sorazmerno tako silovite močne in prožne, da so zmogle neverjetne čudeže.
»Saj je dovelj,« je dejal dr. Evarist, »če taka-le bolha samo telebne na človeka. S svojim silnim skokom in padcem ga pobije na mestu in ni niti treba, da mu izpije kri.«
Brenčeči komarji so izgledali kakor ma la letala, podobne so jim pa bile tudi muhe. Obadi bi mogli s svojim pikom izpit* živini in ljudem vso kri, a strahoten bi bil šele napad roja os ali sršenov. Njihov pik bi pomenil za vsako živo bitje neizogibno smrt.
(Dalje sledi l
fc tuvijeiija m mki
„£rna uragl", „IY1aščeua?rf zadnjega dneva", »Goreča srca"
Krvave akcije zarotnikov na Japonskem — Z orožjem in strupi morijo državnike in vsakogar, ki bi jih oviral na njihovi poti — Iz temnih ozadij »Črnega zmaja"
Temno ozadje kfvave tokijske revolucije se vedno bolj jasni. Danes je že ugotovljeno, da je niso skovali samo pristaši »črnega zmaja«, marveč so izdelale načrt neštete japonske tajne zarotniške skupine. Neki ameriški časnikar, ki živi že nad 10 let v Tokiju, je izsledil doslej sedemnajst večjih tajnih zarotniških skupin, iz katerih se je izcimilo na stotine in tisoče manjših, ki so strogo podrejene večjim. In kar je najvažnejše, vse tajne zarotniške skupine uživajo vso pomoč in podporo vojaške stranke, ki je omadeževala japonsko prestolnico s človeško krvjo.
JUNAŠKA SMRT POROČNIKA KUSU-KARE.
Med eksperti japonske delegacije pri londonski pomorski konferenci, ki je bila pred šestimi leti, je bil tudi poročnik Kusukara. Ko je bila pogodba, ki je omejevala napredek japonske mornarice, podpisana, se je Kusukara zaklenil v svojo hotelsko sobo, izpil večjo količino alkohola in si po stari »sumarajski« navadi zasadil meč v trebuh. Na mizi so poleg mrtvega eksperta našli listič sledeče vsebine:	»Protestirati sem hotel
proti slabi volji vlade, ker ne želi dobrega moji domovini!«
Skrivaj so tovariši prepeljali Kusuka-rovo truplo v Tokijo. Triindvajset najboljših in najbolj zvestih se je zbralo pri njegovem pogrebu. Preden so ga zagrebli, so mu odvzeli 23 kapelj krvi, odprli žile in pomešali kri mrtvega tovariša s svojo krvjo. Pri tem pa so prisegli in se zakleli zrušiti vlado, ki ne želi njihovi domovini razvoja in napredka.
POZIV MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU, NAJ SE SAM USMRTI.
V letih 1930—1933 je zarotniška skupina umorila 24 visokih japonskih odličnikov. Njena zadnja žrtev je bil takratni ministrski predsednik Jenukal. Zaradi njegove visoke starosti pa zarotniki niso hoteli preliti njegove krvi. Poslali so mu meč, ovit v svileni papir s kratkim sporočilom in naročilom, naj se sam -cfsmm. Zarotniki so čakali tri dni zaman na samomor ministrskega predsednika. Četrti dan so ga ustrelili. Sodišče je morilce milo kaznovalo, ker se je moralo piepričati, da so svoje krvavo dejanje izvršili iz gole ljubezni do domovine.
JAPONSKI TERORISTI.
Po tragični smrti ministrskega predsednika Jenukale so zarotniki izginili s
površja. Pojavile pa so se mnoge zarotniške skupine pod romantičnimi imeni »črni vragi«, »maščevalci zadnjega dneva«, »goreča srca«, »bratstvo svetega lotusa« itd. Zarotniške skupine pod romantičnimi imeni so se posluževale najmodernejšega orožja in najskrivnostnej-šega strupa pri svojih akcijah. Njihov program je bil kratek, a jedrnat: Odločen boj proti vsaki vladi, ki bi zavlačevala vojno proti Rusiji, odločen boi proti marksizmu, boj proti velikim gospodarskim trustom.
»ČRNI ZMAJ«.
Zarotniki niso morili samo državnikov. Brezobzirno so spravili s sveta vsakogar. ki jih je oviral na njihovi poti. Tako so leta 1934 pripadniki zarotniške skupine »Črni zmaj« umorili japonsko filmsko zvezdo Tsuru Aoki, ki je bila ljubica japonskega princa Konaya. Nekega večera je dobila filmska diva v
garderobi krasen šopek krizantem, v šopku pa pismo naslednje vsebine: »Občudujem tvoj talent, z obžalovanjem pa ti sporočam, da te moramo usmrtiti!« Tsuru Aoki se je smejala temu sporočilu in je o skrivnostni grožnji pripovedovala vsakomur, prepričana, da diši vsa zadeva po ameriški reklami. Drugo jutro so jo našli mrtvo ...
Lani v marcu je bil umorjen šef državne japonske policije Tsutya, ki je branil z. vso odločnostjo znanega bankirja Suzukija, na katerega so imeli zarotniki ostro piko. Kljub najstrožjim varnostnim ukrepom je bil najavljenega dne Tsutya umorjen.
Tako delujejo zarotniške skupine na Japonskem, imajoč pred očmi proroške besede nekega umirajočega morilca mi nistrskega predsednika Jenukaya:	»V
dvajsetih letih mora vzhajajoče solnce obsijati ves svet!«
fosjuuUtoskC' žirtjatijt
Velika akcija za poplemenitev domače kokoši
Tiho in skoro neopaženo se vrši pre-okret v domačem gospodinjstvu, ki je velikega pomena za aktivnost te panoge našega gospodarstva. Po načelu, da se mora slovita »štajerska kokoš« nekako rehabilitirati, sta naša znana perutni-narja gg. Pernat iti Zupanc zastavila vse nile, da ustanovita čimveč rejnih dvorcev v svojem ofbmočju, ker se mora priznani čistokrvni štajerski kokoši dvigniti njeno nesnost, povečati njeno telesno težo, težo jajc ter oplemeniti meso. Posrečilo se je, da se je tudi banska uprava v Ljubljani zavzela za to gospodarsko ime. Uspeh truda vrlih rejcev je ta. da rabi letos banovina 17.966 jajc za nov zarod. V očigled dejstva, da se na trgu prodajajo jaca po 50 par komad, plačuje oblast, ki se je prepričala o velepo-membnosti poživitve reje štajerske kokoši, Din 2.75 za komad.
Akcija za poplemenitev kokošje reje pa ni namenjena samo Dravski banovini 3'li naši državi marveč so akterji tega pokreta povabljeni tudi na razne nemške velesejme, kjer je naša skromna kokoš zelo v čislih.
-■■■ii... ii ,	..m	i	—.n	   —	■■	—
12 velikih benzinskih rezervoarjev je zgorelo v Campiniju v Romuniji. Zgorele so tudi vse naprave za rafinerije romunske petrolejske družbe. Škoda znaša preko 12 milijonov lejev.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
Spominjajte se CMO
DVE TRI O TEM IN ONEM.
Najboljša lastnost življenja je smeh. Gube na obrazu bi ne smele biti nič drugega, kakor posledica smeha.
*
1. april. Dan, ki bi nas naj opominjala kaj naj delamo ostalih 364 dni.
Poskušajmo tako živeti, da bodo naši smrti žalovali celo pogrebci.
r»h
Odkritje Amerike je bilo čudežnp. Še večji čudež pa bi bil, če bi Amerika nikdar ne bila odkrita.
človek lažje prenaša ostre in hude o-čitke, ki mu jih kdo zabrusi v obraz, k? • kor pa en sam hinavski nasmeh.
*
Kdor je boječ, zahteva samo desetino tega,, kar bi rad imel, kdor pa je moder, zahteva dvojno normalne vrednosti in ,ie s polovico zadovoljen.
*
Ljubezen do bližnjega je naše najdražje, a tudi naše najredkejše.
V šoli.
Učitelj: »Kaj je tvoj oče, Mihec?« Mihec: »Moj oče je bolan.«
Učitelj: »Poslušaj, Mihec, vprašam te. kaj dela tvoj oče?«
Mihec: »Moj oče kašlja.«
Učitelj: »Hm, in kaj dela če je zdrav?« Mihec: »Potem ne kašlja.«
Učitelj: »Pazi, Mihec, povej mi, kaj je tvoj oče, če ni bolan, če ne kašlja in če ne leži v postelji?«
Mihec: »Potem je zdrav!«
Mali oglasi
Razno
DOBRA GODBA,
trio, za nedeljo in praznike se sprejme takoj. Gostilna Kren, Pobrežje.	l-;4
Posest
NA PRODAJ POSESTVO.
ki meri 4 orale, oddaljeno tri-četrt ure od Mariboru. Zrkovci št. 17 pri Mariboru. 1165
ENONADSTROPNA VILA.
masivna, lepa stavbi, v bližini kolodvora v Rušah proti gotovini na prodaj. Informacije pri g. Franju Skerbinjeku, Ruše.	1166
Službo dobi
POMOČNICO
sprejme damski salon Toplak, Orožnova ul. 10.	1156
IŠČEM POSTRE2NICO
Dr. Krajnovič. Glavni trg 23, II. nadstr.	1155
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Vojašniška 5.	1161
Sobo odda
ODDAM OPREMLJENO SOBO
oficirju ali točnemu plačniku. Stritarjeva ul. 25.	1150
V naiem
PROSTORE.
velike in svetle, pripravne tf vsako podjetje odda Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova c. 51.	1104
Vzamem v najem HIŠO
z vrtom. Naslov v upravi »Ve-černika«.	1163
Javna licitacija
200 sirkovih metel bo dne 11« marca ob 10. uri dopoldne v tovornem skladišču na glavnem kolodvoru v Mariboru.	11	'9
ZAHVALA.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki smrti našega ljubljenega moža, očeta, gospoda
Antona Maeriža
zidarskega polirjft
sc vsem najtopleje zahvaljujemo. Hvala vsem darovalcem prelepega evetja in pevcem za ganljivo petje ter vsem, ki so spremili dragega pokojnika ta njegovi zadnji poti.
Nova vas, dne 10. marca 1936.
Žalujoči ostali.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.