naročnini! mesečno ^tfBB^ Jfe. - ^^^^^^^^ ček račun: Ljub- ^ ^Hr^^® ^^^ # ^^^^^^ liana it izdaja ^ ^J^V J Jfl^k K ^ 10.540 za inserate, Di*.^ ^s&t h m m mr^ bob^m iki** km Inozemstvo 120 pip ^ ^vhs fl^v vh mbf jhf flv # ^chv !■ Uredništvo je t jBHlHH^ JM/mm^J oJHLmN^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ni.6/111 jeva b telefou 2998 Telefoni arednlštva« dnevna aluiba 205« — nočna tm, »94 in 20» --Uhaja vnak dan ijntraj, rasea ponedeljka in dneva po prazniku Odprava sctnhcij gotova Anglija potrebuje Italijo v dardanelskem vprašanju Francija potisnjena v kot Sovjetska ustavna reforma Sprememba ustave sovjetske Unije, ki jo Moskva napoveduje za november tega leta, je na vsak način pomembno dejstvo, kojega komentarji napolnjujejo vse čaisopisje na svetu. Nepristranska sodba preobrata, ki ga ta sprememba zaznamuje, v polnosti še ni mogoča, ker načrt nove ustave še ni objavljen v celoti, ampak v brez dvoma nekoliko tendenčnem izvlečku. Če bi verjeli načinu, kako ta izvleček poudarja načela svobode veroizpove-danja, besede in združevanja ter podčrtuje splošno, direktno in enako volivno pravico, na podlagi katere bo odslej izvoljeno parlamentarno zastopstvo ruskega Ljudstva, bi prišli do zaključka, da gre za povratek države, ki se je doslej sama označevala kot diktatura proletarijata, v zapadno demokracijo z njenimi osnovnimi liberalnimi načeli. Resnica pa je, kaikor bomo videli, precej drugačna. Neki duhoviti politik je rekel, da vsaka usta/va predstavlja samo način, kako naj bi se s celo zgradbo besed in med seboj logično povezanih načel prikrival način, kako najmočnejša stranka ljudstvo dejansko vlada. Dejstvo, da bo v Rusiji tudi pod novo ustavo komunistična stranka, ki predstavlja po sovjetska statisitiki sami samo \% prebivalstva, pravtaiko edino vladajoča stranka v ! deželi, poleg katere je vsaka druga nemogoča, kakor je bila pod dosedanjo ustavo, nam popolnoma potrjuje resničnost gornje ugotovitve. Na papirju j je bila in je še dosedaj vladavina v sovjetski Rusiji i sledeča: Vsa oblast izhaja iz sovjetov, v katerih morejo in morajo biti člani samo pristaši komu- ; nistične stranke. Iz teh sovjetov, ki so po skrbnem indiiTekitnem volivnem sistemu po delegacijah kom- j centrično zgrajeni okoli občinskega sovjeta kot ne- j kake pracelice vsa posamezna sovjetska zastopstva ' v državi, je končno sestavljen vsedržavni sovjetski kongres, ki ima poldrugtiisoč članov. Ta kongres izvoli centralni izvršilni odbor, ki je razčlenjen v j dve zbornici: v 150 članski sovjet vseh narodov, v katerem so zastopane posamezne sovjetske fe- ! deralne države, in v zvezni svet, ki predstavlja 473 člansko delegacijo veedržavnega sovjetskega kongresa. Centralni izvršilni odbor zboruje samo trikrat na leto, ima pa stalni 30 članski prezidij, v j katerem je vsa oblast osredotočena. Izvršilno oblast ima kot nekako ministrstvo svet ljudskih komisar- ! jev, ki ga centralni izvršilni odbor izvoli vsakokrat | za dve leti. Tako izgleda razdelitev in osredoto- | čitev oblasti na papirju, po katerem se državna t valja tvori »od spodaj navzgor« iz občinskega sovjeta, dočim v resnici oblast izhaja iz centralnega j izvršilnega odbora — pa tudi to aamo na papirju. ! V resnici vsa oblast izhaja iz komunistične i stranke, ki ima svoj centralni izvršilni odbor, v j katerem sta dve odločilni strankarski instanci, to je: organizacijski biro, ki predlaga svet ljudskih komisarjev, in pa sloviti politični biro — Politbiro —, ki daje centralnemu izvršilnemu odboru vse-državnega sovjetskega kongresa, oziroma njegove- i miu predsedstvu (prezidiju) vrhovne direktive stranke v vseh notranjih in zunanjih političnih zadevah države. Pa tudi v stranki sami ni Politbiro tisti, ki dejansko v sebi osredotočuje vso oblast, ampak generalni tajnik Stranke, to je Stalin. Načrt nove ustave na tem dejstvu ne spreminja ničesar ter stranka s svojo dosedanjo organizacijo ostane dalje in bo tudi nadalje po dosedanjih smernicah m organizacijskih celicah vršila svoje diktatorične funkcije. Na papirju bo odslej odstranjen vsedržavni sovjetski kongres, ki je po prevelikem številu svojih članov postavodajalno delo le oviral, in stopi na njegovo mesto vrhovni svet, ki ga bodo na podlagi splošne, enake in direktne vodivne pravice volili vsi sovjetsiki državljani, tako da en poslanec odpade na 300.000 prebivalcev. Ze pri teh volitvah, ki jih moskovski komunike predstavlja kot »popolno demokratizacijo« dosedanje diktature, je v resnici ohranjena diktatura komunistične stranke, ker imajo pravico za postavljanje kandidatov izključno le vsi dosedanji sovjeti delovnega ljudstva, to so: politične, sindikalne in mladinske organizacije stranke. V tem oziru tudi nova ustava določa, da imajo vso oblast sovjeti, to je zastopniki delovnega ljudstva, kar je izraženo v bistvenem načelu: »Unija socialističnih sovjetskih repuiblik je socialistična država delavcev in kmetov, ltoje politična in gospodarska osnova so sovjeti odposlancev delovnega ljudstva v državi in deželi.« S tega vidika je presojati seveda tudi svobodo veroizpovedanja, prepričanja in govora ter združevanja, ki jo novi statut poudarja in ki bo po gori omenjenem načelu dejansko izgledala tako, da bo ta svoboda pridržana samu članom komunistične stranke in njenih organizacij, kii ostanejo edini nositelji politične volje od spodaj in ki so slejkoprej seveda podrejeni centralni kontroli najvišjega strankarskega vodstva. Če torej inozemsko zapadno časopisje poudarja, da napovedana reforma sovjetske ustave predstavlja samo sipanje peska v oči lahkoverne zapadne demokracije, imajo v tem oziru — paj naj gledamo novo ustavo še tako liberalno in nepristransko — prav. Vrhovni svet bo prav tako kakor dosedanji centralni izvršilni odbor vseh sovjetov razčlenjen v dve zbornici: v zvezni svet in v svet vseh narodov, s to izjemo, da bo ta vrhovni parlament sovjetske unije sestavljen bolj preprosto in elastično. Obe tii zbornici, od katerih ena predstavlja posamezne federativne republike in avtonomna narodna zastopstva sovjetske Unije, druga pa delegacijo zveznega 6veta, bosta enakopravni, obe imata isto pravico zakonodajne iniciative in je vsak zakon veljaven, če ga obe zbornici, vsaka zase, sprejmeta z navadno večino. Sklicuje ju prezidij vrhovnega sveta dvakrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat, in za slučaj, če bi obe zbornici ne bili soglasni, je določen način, kako se njun spor poravna potom paritetične poravnalne komisije ali pa potom razpusta vrhovnega sveta po prezidiju vrhovnega sveta, ki razpiše nove volitve. Glede sveta vseh narodov velja isto kakor pod prejšnjim režimom, da se namreč sovjetski Uniji ne more odrekati smisel za pravice in enakopravnost posameznih narodov Unije in njihovih federalnih republik ter avtonomnih ozemelj, da pa je ta oblika zvezne države, od katerih ima po ustavi vsaka cel6 pravico, da iz sovjetske Unije »po svobodnem preudarku izstopi«, iluzorična v toliko, ker tudi tukaj velja dik.tat vsedržavne komunistične stranke, ki ima povsod enake načelne in praktične direktive, tako da je tudi v tem oziru predor skozi dejansko London, 15. junija b. Politični krogi demanti-rajo vest o stavki z-unanjega ministra Anthony Edena. Nasprotno, uradno vladno glasilo »Daily« Tele-graph« zanika, da bi bila v vladi kakšna nesoglasja. Kar se dogaja danes v notranjosti angleške vlade, so samo priprave za novo evropsko politiko Velike Britanije. »Daiily Telegraph« trdi, da je v vladi absoluten sporazum o vseh vprašanjih zunanje politike. Vlada se danes predvsem trudi, da: 1. po možnosti hitro likvidira sankcijski eksperiment; 2. da vzpostavi v čim krajšem času sodelovanje z Italijo in doseže s tem zopet zaupanje v Evropi. Ta sklep se opravičuje z ene strani zaradi popolnoma neuspele san/koijske politike, z druge strani pa, ker je upravičena bojazen, da bodo v Franciji najt ali notranji neredi. Končno je Velika Britanija pripravljena vpoštevatS tudi vse dosedanje Mussolinijeve izjave, ki jim hoče verjeti, ker je Mussolirai izjavil, da ne bo nikdar delal na škodo angleških interesov. Glede ukinitve sankcij piše »Daily Telegraph«, da je sam angleški zunanji minister Eden prepričan, da je njihova ukinitev potrebna. Da sporazuma v vladi ie prišlo v tem oziru že prefe, predno je imel finančni minister Neuville Chamberlain svoj govor, ki je v vsem svetu zbudil veliko pozornost. Diplomatski sotrudnik »Daiily Telegraph«, trdi, da se tudi Francija opira nadaljni sankcijski politki proti Italiji in noče dati pobude za odpravo le vsled notranje-političniih ozirov. V Londonu prevladuje mnenje, ki vlada tudi v Evropi. To je najbolj važen vzrok, da je Nemčija zavzela sikorai trdovratno stališče v vseh evropskih vprašanjih in se torej ne more pričakovati, da bi kaj kmalu odgovorila na angleška vprašanja. Zaradi tega tudi ne more biti govora o kakšnih pogajanjih za rešitev nekaterih perečih evropskih vprašanj. Vzrok, da je v angleški vladi nastal najlepši sporazum glede zunanje-političnih vprašanj, je iskati v bodoči dardanelski konferenci, na kateri sc bo razpravjalo o, za Anglijo izredno važnem vprašanju utrdbe Bosporskega zaliva. To konferenco je smatrati tudi kot začetek Italijanskega sodelovanje v evropskem koncertu. Bržkone se bo istočasno z dardanelsklmi pogajanji v Ženevi sklenila tudi ukinitev sankcij, s čimer bo odprta pot do srednjeevropskega Locarna. Iz tega razloga je britanska admiraliteta sklenila, da pošlje na konferenco v Montreux zelo močno britansko delegacijo, ki jo bo bržkone vodil bivši zunanji minister sir Samuel Hoare. V takšnih razmerah se pričakuje, da bo ofenziva protiitalijanske opozicije v poslanski zbornici, kii jo je pričakovati danes in v orihodniih dneh, ostala brez vsakega uspeha in odmeva, kajti britanska vlada bržkone na številna ofenzivna vprašanja opozicije sploh odgovorila ne bo, ker je v vseh zunanjih-političnih vprašanjih dosežen med člani vlade sporazum, ki bo najbolj odgovarjal interesom bodoče britanske zunanje politike. Eden ie ostal na cedila London, 15. junija b. V britanskem javnem mnenju in tisku se vedno bolj opaža kampanja proti zunanjemu ministru Anthony Edenu. Borba proti njemu zavzema vedno večji obseg. Tako je včeraj »Sunday Dispatch« objavil izredno stru- 1 »diktaturo proletarijata« praktično nemogoč. Treba pa je resnici na ljubo poudariti, da se ustavne pravice vsakega naroda v jezikovnem in kulturnem oziru v Uniji v resnici varujejo in garantirajo — morda najboljše, kar se more v sovjetskem državnem sistemu kot pozitivno zaznamovati. Vendar pa zlasti v odnosu centralnega vodstva komunistične stranke do »Ukrajinske sovjetske republike« vladajo vse kaj drugega nego idealni odnosi, ker se sovjeti nacionalnega ukrajinskega elementa boje in ga pod videzom potrebne enotnosti komunističnega sistema včasih z vprav drakomskimi sredstvi tlačijo. Da bo slika novo zamišljenega sistema vsaj količkaj popolna, omenjamo, da bo prezidij vrhovnega sveta razun sklicanja in razpusta parlamenta, to je samega sebe, imel pravico izdajanja naredb in referenduma oziroma plebiscita, ki ga odreja ali iz lastne pobude ali na zahtevo ene izmed federalnih republik, odobritve proračuna, kontrole in eventualne ukinitve naredb sveta ljudskih komisarjev, če se zakonom protivijo, imenovanja najvišjega poveljstva armade, proglasitve vojne in sklepanja miru ter ratifikacije mednarodnih pogodb. Funkcije vrhovnega sveta oziroma parlamentarnega zastopstva in najvišjega izvršilnega Organa, to je sveta komisarjev, prenehajo po preteku štirih let. Svet ljudskih komisarjev je imenovan od vrhovnega sveta na »kupni seji obeh zbornic, katerima je svet ljudskih komisarjev odgovoren. Vodilna tendenca organizma vrhovnega sveta je, kakor vidimo, ta, da se zakonodajno delo in izvršilna oblast kolikor mogoče poenostavita in da se »vlada od spodaj« po »demokratizirani« sovjetski ustanovi korigira po avtoritarnem značaju in pooblastilih vrhovnega sveta. Kar se tiče novih »demokratičnih svoboščin«, ki jih sovjeti hočejo sedaj uzakoniti, je treba reči sledeče: Svoboda veroizpovedovanja, ki pravi, da »smejo vsi sovjetski državljani prakticirati tisto bogoslužje, ki ga smatrajo za sebi najbolj odgovarjajoče«, in ki jo nova ustava takoj korigira z do-stavkom, da »smejo sovjetski državljani obenem tudi izvajati protiversko propagando« in da »ostane Cerkev slejkoprej ločena od države in od šole«, ostane ista kakor doslej, namreč praktično one-mogočenje tiste svobode, ki io vsak liberalni režim pen članek proti Edemu in ga je v tem članku celo vprašal, kdaj namerava podati ostavko ker je s svojo politiko doživel popolen polom. Liat je pristavil, da ga to ne vprašuje samo ljudstvo britanskega imperija, temveč ga vprašuje vea svet. Hoare, ki je pravočasno uvide! vse nevarnosti sankcijske politike, je skušal pravočasno rešiti tako Abesinijo, kakor tudi Evropo, vsled agresivnega stališča Edena pa je moral zapustiti svoje mesto, kamor se sedaj triumfalno vrača. Eden ni niti rešil Abe- smatra kot samoposebi umevno. Slejkoprej bo namreč ta svoboda samo krinka, ki naj zapadne demokracije prepriča, kako da je sovjetska Unija liberalna država, dočim bo v resnici protiverska propaganda, ki stoji slejkoprej pod protekcijo vsemogočne komunistične stranke, izvajala tudi nadalje pritisk na vse vernike, ne glede na to, da ločitev Cerkve od države in od šole onemogoča osnovno življenjsko funkcijo vsake cerkve, da sme preko svojih zgolj bogoslužnih funkcij, ki se slejkoprej smatrajo za »ostanek nazadnjaškega praznoverja«, utrjevati in razvijati svoje notranje sile v smislu vsake žive vere. Sicer pa tudi 'dosedanja ustava na papirju jamči »versko svobodo« enako kakor »svobodo nevere«, dočim je od leta 1929 naprej s posebnim dekretom bila odpravljena svoboda verske propagande, ki tudi po novi ustavi ni dovoljena, kaj je soditi o svobodi prepričanja, govora in združevanja, pa smo že povedali, da je tudi načeloma v novi ustavi omejena zgolj na pristaše komunistične stranke oziroma na pripadnike sovjetskega sistema »delovnega ljudstva v državi in deželi«. Edino, kar v resnici pomeni temeljit preobrat, ki pa je v zadnjih letih dejansko bil že izvršen, je določba o lastnini v sovjetski Uniji, ki je po novi ustavi ali državna ali pa zadružno-kolektivna. Poleg te lastnine pa nova ustava izredno priznava tudi zasebno malo gospodarstvo posameznega kmeta kot člana kolektivistične zadruge (arteli) in pa posameznega obrtnika, ki v osebnem obratu lastnoročno dela. Vrh tega je priznan zasebnolastninski princip z vsemi garancijami delavski mezdi, prihrankom posameznika, njegovi hiši in oni posesti na nepremičninah in premičninah v hišnem gospodarstvu, ki je zakonito dovoljena že po znani Stalinovi relormi zadružno-kotektivnega gospodarstva, Da te določbe pomenjajo bistveno predrugačenje, če ne naravnost negacijo marksističnega dogmati-zma, pač nI treba še dokazovati. To je vsekakor prodor skozi dosedanjo marksistično doktrino. • Sodba, da nova ustava v glavnem pomeni le neko maskiranje režima, kakor v Rusiji vlada že od leta 1918, je, kakor razvidimo iz dosedanjega, gotovo pravilna, V njej prihaja do izraza tendenca sovjetov, da bi svojo državo pred očmi zapadne sinije, niti onemogočit zmage Italijanom v Vzhodni Afriki. Dva njegova najmočnejša aduta sta klavrno padla. Sedaj je treba samo še misliti, kako rešiti prestiž Velike Britanije. Nocoj se sestane britansko-italijansko društvo, ki ima nalogo vzpostaviti boljše odnose med obema državama in bo s tega sestanka bržkone poslan vladi aipel, da se ukinejo sankcije. Baidvvin bo ta apel sprejel kot izhodišče z« spremembo britanske zunanje politike napram Itaiiji demokracije predstavili kot demokratično državo, s katero so prijateljski odnošaji ne samo mogoči, ampak tudi v interesu Evrope same, da se obvaruje na eni strani fašizma, proti kateremu je sovjetska Rusija dober zaveznik, na 'drugi pa naj bi se na ta način utrdila v zapadnih demokratičnih velesilah tendenca, da se Rusija popolnoma vključi v sistem tiste kolektivne varnosti, ki je vrhovno načelo francoske zunanje politike, Ne smemo pa prezreti dejstva, da ta zgolj iz taktičnih razlogov narekovana tendenca sovjetov, ki bi odslej radi veljali kot liberalna vladavina, ima kot silo pogona tudi neko iz notranjih razlogov izvirajočo povzročilno dinamiko, ki jo sovjetski oblastniki sami neradi priznavajo in deloma celo taje, ki pa zato ni nič manj močna in odločujoča pri njihovem razvoju: to je neka življenjska nujnost, ki je sovjele ludi že loslej prisilila k preusmeritvi in reformam, katere so v nasprotju z doktrino in dokazujejo neodoljivo silo praktične smeri narekujočega življenja. Nova ustava se je ojavila vzporedno z reformo spolne in šolske za-onodaje, ki je plod bridkih izkušenj, ki so pokazale neživljenskost in škodljivost pravovernega boljševizma. Te reforme so: otežitev ločitve »akona. stroge kazenske določbe zoper lahkomišljeni splav, odredbe, ki naj pospešijo plodovitost družin in naraščanje prebivalstva, kakor tudi strožja disci plina šolskega obrata. Kar se tiče verske prakse, so bili sovjeti že lani in letos primorani kmetom v zadružnih kolektivih lovoliti nekoliko več svobode, tako da je vsaj na deželi prenehalo zapiranje vaških cerkva in da smejo menda po vaseh tudi že k bogoslužju zvoniti. So pa vse te sovjetske odredbe žal še vedno samo plod notranjepolitične oportunitete, izvirajoče iz spoznanja, da se ljud stvu, ki bo morda že zelo kmalu poklicano k težkim žrtvam za domovino, vsaj ne kratijo pravice na polju manifestacije najintimnejših čustev duše Kaj več se o tem preobratu in njegovem pra vem značaju zaenkrat ne da reči, ako hočemo biti pravični, in zato pravilno sodi katoliški »Avvenirt d'Italia« v svojem uvodniku od 14, junija, da s* ^ moramo na eni strani varovati vseh iluzij glede dosedanjih sovjetskih reform, da pa je treba potrpežljivo čakati, ali se bo Rusija res še v doglcd-nem času vrnila k osnovnim principom vsake resnično človečanske družbe. Seja tašistovshega direktorija tOO.OOO pušk mladini in nove vojašnice Milan, 15. junija, b. Danes se le sesial direk-torij fašistične stranke. V zgodnjih jutranjih urah so pričakovali fašisti zaslavo stranke, ki je bila poslana iz Rima in ki so jo pozneje razvili na palači, v kateri so zasedali vrhovni organi fašistične stranke. Po vsej dvorani je bilo pritrjenih nešteto plakatov, katerih vsebina je bila v glavnem ta, da je Italija izvojevala zmago s svojo lastno močjo, kljub nasprotstvu skoraj vsega sveta in da bo to svojo zmago, ki se je končala z ustanovitvijo italijanskega imperija, znala povsod Ki ob vsakem času pravilno braniti, kakor to zahteva veličina Italije in njena čast. Pred poslopjem se je zbrala ogromna množica naroda in uniformiranih fašistov. Ko je podtajnik stranke stopil na balkon, je izdal povelje fašistom, da pozdravijo Mussolinija, kar so z velikanskim navdušenjem storili. Nato je bila seja. Po seji je tajnik sporočil in poudaril, do so bili vsi sklepi sprejeti z aklamacijo . V teh sklepih se v prvi vrsti poudarja, dn imajo vsi oni Italijani, ki so se borili v vzhodno-afriški vojni, pravico vpjvrti se v fašistično stranko brez kakršnihkoli pridržkov, ker so si to veliko čast s svojo požrtvovalnostjo v borbah zaslužili V drugem sklepu se poudarja, da je treba okrepiti duha mladine. V ta namen sc je sklenilo dodelili za mladinske vaje 100.000 pušk, ki se bodo razdelile raznim mladinskim organizacijam. Razen tega se morajo v vseh važnejših pokrajinah zgraditi nove vojašnice za fašistično mladino. Te vojašnice bodo dobile imena po padlih junakih v afriški vojni. V tretjem sklepu se naglaša, da bo italijanska vlada tudi v bodoče skrbelo za varstvo siromašnih otrok in se bodo letos podpore za letovišča, namenjene za te siromašne otroke, zvišale na 700.000 lir. Poudarila se je tudi potreba fašističnih zaupnikov med delavstvom izven mesta. Mussoliniju je bila izražena iskrena zalivala za ustanovitev velikega laškega imperija, vsem borcem pa pohvala za junaško zadržanje. Fašisti so poslali pozdravni brzojav ludi voditelju fašistične stranke Staraceu. Pred generalno stavko v Belgiji Bruxelles, 15. junija, c. Stavka rudarskega delavstva je popolna. Grozi še izbruh splošne generalne stavke v Belgiji. Iz vseh krajev Belgije in iz industrijskih središč prihajajo zaporedoma vesti, da delavstvo zapušča delo in da je ponekod tudi zasedlo obrate. Snoči se je nova vlada sestala na nujno_sejo. eko je vlada izdala proglas na delavstvo. V tem OV J L UV.O da bi razpravljala o radia je vlada izdala stavkovnem gibanju. Prek proglasu vlada napoveduje obsežne socialne reforme v korist delavstva. Današnja »Le Peuple«, ki je glasilo voditelja socialistov Vandervelda, piše, da ie Španiji sledila Francija, sedaj sledi Franciji še Belgija. Bruselj, 15. junija. AA. Havas poroča: Delovni minister Delatire ie imel govor po radiu, v katerem je rekel, da ie vlada postavila za svoj program sledeče točke: 1. Obvezno zavarovanje delavstva za slučaj brezposelnosti: 2. Zvišanje pomoči brezposelnim za 50%; 3. Znižanje starosl- Dunajska vremenska napoved: menjajoča oblačnost, nagnjenje k nevihtam. ne meje, ko dobe delavci pravico do pokojnine; 4. Določitev delovnega tedna, ki bo manjši od 48 ur; 5. Zvišanje kupne moči širokih mas ljudstva; 6. Obvezni letni dopusti delavslvu s plačami za dopust. Potovanja dr. Schachla Atene, 15. junija. . Scha< AA. Guverner nemške na- rodne banke dr. Schacht je dal pred svojim odhodom v Sofijo novinarjem izjavo, v kateri naglaša, da njegov obisk na Grškem ni imel nobenih poli- tičnih ciljev, marveč da je govoril z grškimi mero-li krogi samo o gospodarskih vprašanjih, ki ajo Nemčijo in Grčijo, »lija, 15. junija. AA. Semkaj je prispel gn-■ narodne banke dr. Schacht. Na letališču so dajnimi krogi samo o gospoda zanimajo Nemčijo in Grčijo. Solija ~ ' verner narodne banke dr. Schacht. Na letališču so ga pozdravili guverner bolgarske narodne banke iti druge ugledne osebnosti. Ankara, 15. junija. AA. V bližini Sivasa je skočil vlak s tira. Ena oseba se je ubilo, več pa je ranjenih. 99 Slovenska ljudska fronta u Najnovejša oblika politično organiziranega ateizma in skrajnega socializma prekucuštva je »ljudska tronta« (fronte populaire), to je zavezništvo vseh ostankov političnih družb, ki so se naveličale vsaka zase in po svojih načelih voditi političen boj proti verskim in nravnim temeljem kakega naroda, lake -ljudske fronte« so se že v dejanju izkazale v Mehiki, v Španiji, v Franciji in povsod se je pokazalo, da začno svoje razdiralno delo z oznanjevanjem »svobode, pravice in enakopravnosti«, končaio pa z nasilji in podiranjem. V Evropi, ki zvestobe do načel skoro ne pozna več, so za »ljudsko fronto« prav za prav povsod kaj ugodna tla. Samo v Italiji in Nemčiji še ni mogla najti tal, ker so tu vladajoči režimi sami povžili vsa kulturna in politična gibanja in tako preprečili snovanje »ljudskih front«. Ni je tudi v Rusiji, odkoder je ta iznajdba prav za prav izšla, ker »svoboda, pravica in enakopravnost« je za Rusijo samo izvozno blago. Vsak tuj duh, pa naj se pojavi k erkoh v svetu, počasi pride tudi k nam. Tudi »ljudska fronta« je zavohala to lepo zemljo in narod, katerega zemljepisni in nolitični položaj je tako zapleten, da se je ponesrečila že cela vrsta poizkusov, ki so skusali te položaj razvozlati in izboljšati. Zato je »ljudska fronta« pohitela in pričakovati moramo, da bo v kratkem z vso zgovornostjo stopila pred narod, češ, da je edino v njej tista zagonetna rešitev vseh naših perečih vprašanj, v popolni breznacelnosti in kajpada tudi brezvcrnosti. Se v dobi največjega političnega straliovanja JNS je bik) med slovenskimi liberalci za celo procesijo ljudi, ki niso bili zadovoljni, da niso nikdar prišli na vrsto Proti dr. Kramerju so dvigali glavo pogumni »bojevniki«, Puclju so se upirali m razhajali njegovi »samostojni kmetje«, socialisti svojim sorodnikom niso mogli odpustiti njihove sebičnosti, voditelji nekdanjih strančic niso mogli preboleti, da so tako neopaženo izginili s političnega površja, vmes pa se je pojavila še skupina okrog bivše »Ljudske pravice«, sami mladi ljudje, ki imajo ob vsakih občinskih volitvah polne roke dela, ki budno spremljajo vsak delavski štrajk in ki se skušajo uveljaviti pri vsaki demonstraciji na ljubljanski univerzi. Vsi ti drobci, čeprav med seboj tako različni, so v sredo zvečer v Mariboru usta-\1 novili »Slovensko ljudsko fronto«, v katero pa so vabljeni vsi, ki še niso bili poslanci ah ministri, vsi, ki s svojo zapostavljenostjo niso zadovoljni, vsi, ki niso zadovoljni z današnjimi razmerami (torej vsi Evropejci) in ki so obenem strupeno razpoloženi do vere Za izrazite komuniste pa je prihranjeno še posebno mežtč, čigar zasedba pa bo najbrž ostala tajna. V to fronto torej morejo vsi, ki jim slovenski narod tak, kakršen je, ni všeč m ki jih ni sram v prvem svitu svobode skočiti mu v hrbet. Le za dosledne katolike in značajne Slovence v tej fronti ni prostora. §icer je pripravljeno mesto tudi za krščanske delavce, ki pa se visokemu vabilu v tako druščino ne bodo mogli odzvati, ako bodo hoteli ostati samim sebi zvesti. Ustanovitvi je botroval dr Dragoljub Jovanovič, vodja levega krila srbskih zemljoradnikov. ki ga moskovska »Pravda« večkrat odkrito pohvali, češ, da je to edina struja, ki ima v Srbiji kaj bodočnosti Programa ta fronta še nima, tudi ni verjetno, da bi kdaj razglasila, ker j bolje šariti kar tako, da ti nihče ne more očitati nedoslednosti. Hotela •e bo pridružiti dr. Mačku, s katerim bi danes že vsak rad delil dobrote narodnih voditeljev, da se mora cm že kar otresati sodelavcev, pri tem pa se je že večkrat pokazalo, da nekateri 9ploh ne marajo oditi od njega, čeprav jih on čisto nič ne mara. Tako je u. pr. odbil predlog hrvatskih komunistov, naj bt se njegovo in komunistično gibanje združilo v »ljudsko fronto«. Dr. Maček ie postal zlasti za slovenske avanturiste mogočna skrivalnica. Dosedaj smo v slovenskem mačkovstvu ločili vedno dve struji: ena je bila zgolj politična in je svoj program še kolikor toliko črpala iz programa dT. Mačk* To je bila skupina okrog »Slovenske zemlje«. Druga skupina pa se dr. Mačku samo vsiljevala, tako pri raznih pogajanjih v Cakovcn }n Celju in deputacijah v Zagrebu, kakor tudi med Slovenci, kjer je še z večjo naglico kakor prva pod Mačkovim imenom širila svoje prevratne in pra-» vim Slovencem in pravim Hrvatom tuje nazore. To je bila skupina okrog bivše »Ljudske pravice«. »Slovenski zemlji« je dr. Maček dne 10. marca dal priznanje, da je samo ta člen Hrvatom in Slovencem skupnega kmečko-delavskega gibanja. Ne vemo sicer, ali je dr. Maček privolil v to, da bi se 1 »Slovenska zemlja« preselila v ljudsko fronto ali ne, vemo pa le iz današnjega »Obzora«, da bo dne 28. t. m. sestanek konzorcijev »Slovenske zemlje« in »Stare pravde«, tednika, ki hoče nekako izpolniti vrzel, ki je menda v Sloveniji nastala z prenehanjem »Ljudske pravice«, kateri pa dr. Maček nikdar ni dal kakeea priznaja, da spada v njegov idejni krog. Na tem sestanku naj bi ta dva lista stopila v enega ali pa nai bi se napravil načrt za zložno sodelovanje obeh listov. S »slovensko ljudsko fronto« naj bi k srbskemu in hrvatskemu delu »združene« opozicije — ki je vedno bolj razdružena --, pristopil še tretji, slovenski del S tem bi bila ta ojiozicijonalna zgradba »zgrajena do vrha«. Toda že srbski in hrvatski del se kljub tolikim pogajanjem nista mogla zedi-niti in težko je verjeti, da bi slovenski del kaj pripomogel k skuonemu nastopu. Zato je ta fronta s stališč^ aotranje politike brez pomena, zanima nas le kot r*>i»v našega domaČega življenja. Edina skupina v tej fronti, ki ima nekaj programa jc krog bivše »Ljudske pravice«, ki je v istoimenskem glasilu širil svoje ideje, ki so pa bile s komunizmom tako sorodne, da je oblast glasilo prepovedala. Isto usodo je doživel »Bojevnik«, gla silo bojevnikom Vse druge skupine v tej fronti so ostanki razkrajaiočega se liberalizma, čigar voditelji so se naveličali čakati na obujeme JNS, Tudi »Ljudska pravica« je sicer^prišla od ljudi, ki so sprva spadali v liberalni krog. ki pa so ga kakpr povsod drugod po svetu, z radikalizrnom mladine preskočili in šli še dalje v najbolj levo skrajnost. Potemtakem je v Sloveniji zagledala beli dan »ljudska fronta« po vzorcu zapadno-evropskih laskih front ki so se še vse najbolj izkazale v sporadicnlh nemirih in v organiziranju štrajkov in masovnin akcij Na dnu vseh teh front je komunizem, ki se njihovim buržujskim voditeljem zdi veliko bolj moderen kot strohneli liberalizem ali nerodovitni socializem. O slovenski ljudski fronti vemo, da slovenska ni, ker v njej ni nobenega izmed znanih borcev za slovenstvo. To je le mednarodna ljudska fronta v katero naj se love Sloveči. In tudi m ajše moči, ki so sklenile začeti svojo politično kar.jero v ljudski Ironti v svojem dosedanjem kratkem delovanju niso pokazale kakšnega spoštovanja do slovenstva. Poslužujejo se samo slovenskega jezika kot sredstva ze medsebojno sporazumevanje, slovenskega duha pa s pikrim sovraštvom zaničujejo in maliku-jejo le neko mednarodnost in brezvernost. Tudi ljudska ni ta fronta, ker ljudstva ni v nje; in ji tudi ni zato, da bi si ljudstvo pridobila, ali da bi za ljudstvo skrbela. Njej je le za to, da iz ljudstva pridobi neki razred, priviegirano kasto, ki se bo razšla na vse strani in skušala iz ljudstva napraviti tolpo nezavednih ploskačev, ki naj vpije in demonstrira voditeljem v veselje m napredovanje Dosedaj si ljudstvo še nikjer m opomoglo po ljudski Ironti, opomogli pa so s. Že ^rs.kje njen, poveljniki. Tudi slovensko ljudstvo se od Slovenske ljudske fronte ne more nič boljšega nadejati. Ob ustanov-itvi te ljudske fronte smo obogateli -za koristno spoznanje,-da. je namreč liberalizem spričo novih prevratnih idej pojx)lnoma brez moči in da se kljub nasilnemu vodstvu JNS ni mogel rešiti. Tudi socializem vseh vrst ie omagal in je postal igrača radikalnejše smeri. Vsi voditeljčki iz teh dveh taborov, ki bi se radi rešili pozabnosti ali pa se sploh še niso mogli dovolj uveljaviti, se morajo zatekati v ljudsko fronto, ki vse sprejema in vse prekroji po svoje. Sanacija gledališč Belgrad, 15. junija, m. Prosvetni minister Do-brivoj StoSovič je izdelal uredbo o ukrepih za sanacijo finančnih razmer državnih narodnih gledališč. Omenjena uredba, ki bo v kratkem predložena v razmotrivame in odobritev ministrskemu svetu, med drugim določa, da se na izpraznjena mesta v državnih narodnih gledališčih (dirigenti, režiserji, člani orkestra itd.) ne morejo postavljati nove osebe, temveč se bodo mogla ta mesta izpopolniti samo s pogodbenimi uradniki in dnevni-čarji. V pogodbe, ki jih bodo sklenile uprave državnih narodnih gledališč z gledališkim osebjem, se bodo morale vnesti odredbe, da bodo lahko uprave tekom leta sklenile honorarje ali pa jih do konca sezone procentuelno znižajo. V slučaju, da bi se dohodki toliko povečali, da bi nastal ob koncu proračunskega leta previšek, bodo mogle uprave v mejah 60% viška nadomestiti osebju primerne dohodke, kakor tudi določiti posamezne doklade za uspešno delo. 40% ostanek viška se bo pa uporabil za malerijalne potrebe gledališča. Uredba nadalje predvideva, da bodo z upravami narodnih gledališč sodelovali kot posvetovalni organi, ki se bodo skupno z upravami brigali za materiialno stanje gledališč in to: 1. en uradnik prosvetnega ministrstva, ki ga bo določil prosvetni minister; 2. en uradnik finančnega ministrstva, ki ga bo imenoval finančni mi-ster, pri upravah državnih narodnih gledališč v Zagrebu in Ljubljani pa načelnik prosvetnega in načelnik finančnega oddelka kr. banske uprave v Zagrebu odnosno v Ljubljani. Delokrog teh organov se bo predpisal s posebnim pravilnikom prosvetnega in finančnega ministrstva. Jugoslavija - Avstrija 4 : i Kukuljevič - Bawarowsky 5:7, 6 : 4, 1:6, 6:2 in 6 : 3 Dunaj, 15. junija. Mesto Punčeca je nastopil proti Bawarowske-mu Kukuljevič. Tekma je bila že itak odločena v našo korist in bi bilo popolnoma vseeno, ali dobimo še zadnji singl proti Bavvarovvskemu ali ga ne dobimo. Vendar je tudi Kukuljevič premagal Bawarowskega in s tem pridobil še eno točko za Jugoslavijo, tako da je končni rezultat 4 : 1. To je največji usj>eh, ki ga je doslej Jugoslavija dosegla na športnem polju. V finale v evropski coni sta se torej plasirali Jugoslavija in Nemčija. Nemčija je namreč premagala irsko reprezentanco v Berlinu s 5 : 0. Einale za evropsko cono bo v Zagrebu. To bo ena največjih prireditev pri nas, saj bosta nastopila odlična nemška teniška igralca von Cramm, ki je pred kratkim v Parizu premagaj vse tekmovalce in postal evropski prvak, in odlični Henkel. V Zagrebu za to srečanje delajo velikanske priprave. V ta namen bodo zgradili poseben stadion, ker se pričakuje, da bo na tekme ogromen naval. Zmagovalec v finalni tekmi evropski coni za Davisov pokal bo nastopil proti Avstraliji, ki je zmagovalec v ameriški coni. Finalna tekma bo pa z Anglijo, ki brani Davisov pokal. Igra se bo odigrala v znanih wimbledcmskih teniških igriščih. (Glez poročilo na strani 7.) Povišanje najemnin v mestnih hišah 0 tem aktualnem vprašanju, o katerem so listi že pisali, nam je v svrho pojasnila mestno poglavarstvo Ljubljane poslalo naslednji dopis: Ko je sedanja občinska uprava prevzela poslovanje na magistratu, je že pri proračunskih debatah ugotovila, da je pri mestnih hišah vsako leto zelo občuten primanjkljaj, ki znaša 2,267.878 dinarjev. Ta znesek mora občina doplačevati iz svojih drugih finančnih sredstev. Zasebni gospodar gleda pri upravi svojih hiš, da najemnina hiše obrestuje in amortizira v daljši dobi let Ako bi moral k obrestovanju in amortizaciji letno doplačevati veliko vsoto, se nikakor ne bo mogel smatrati dober gospodar. Tudi mestna občina mora gledati na to, da vaaj zniža ta ogromni primanjkljaj mestnih hiš in manjša bremena davkoplačevalcem, ki morajo do-prinašati vsako leto 2,267.878 din za mestne hiše. Teg a vprašanja se je lotil tudi odbor za upravo mestne imovine, ki je v zadnjih mesecih pregledal vse mestne hiše in povečini tudi stanovanja v mestnih hišah. Našel je, da so nekatera stanovanja v mestnih hišah brez dvoma prenizko oeenjena. Prva ocenitev mestnih stanovanj je bila izvršena leta 1928., in sicer po kvadraturi stanovanjske ploskve. Ta ocenitev je ostala v veljavi s prav malimi spremembami do danes. Naravno pa je, da kvadratura sama ne more biti merodajna za določitev najemnine, marveč je j>otreba ujx>-števati tudi lego stanovanja in razne druge okoliščine. Zato se je sedanja komisija trudila, da bi stanovanja bolj pravično ocenila in prilagodila cene najemnin dejanskim vrednotam fiosameznih stanovanj. Poleg tega je našla sedanja občinska uprava, da so bile nekatere stranke favorizirane glede najemnine in so plačevale očividno prenizke najemnine. Zato je razumljivo, da sedanji poviški nekatere stranke precej ostro zadenejo in so poviški v nekaterih slučajih bolj občutni haš iz navedenih razlogov. V splošnem pa jx>viški niso lako visoki in znašajo povprečno 5—15%, prav nikjer pa 100 ali še več odstotkov. Pri nekaterih mestnih uslužbencih j>a je našla uprava, da plačujejo za stanovanje samo tako imenovano priznavalnino, ki znaša na leto^ samo nekaj dinarjev, dasi imajo lepa, tudi večsobna stanovanja in poleg tega še prejemajo od mestnega magistrata posebej stanarino. Teh izjem pa nismo mogli tolerirati, marveč smo morali tudi njim določiti primerno najemnino, ki pa znaša tudi 300 ali še več odstotkov dosedanje »priznavala i ne«. V splošnem pa je pripomniti, da bodo najemnine v mestnih hišah kljub sedaj zamišljenemu povišku ostale še vedno znatno nižje, kakor pa so povprečne najemnine po drugih zasebnih hišah, tako da ostane mestna občina tudi v bodoče regulator najemninskih cen v mestu. Na to se je posebej oziralo pri določenem povišku cen in to smernico hoče mestna občina izrecno tudi obdržati. Nekateri se pritožujejo čez način poviška, češ, da je bila okrožnica o povišku najemnin dostavljena strankam šele pred par dnevi in da se morajo stranke v roku nekaj dni izjaviti, ali priznajo določeni povišek, ker se bo sicer smatralo stanovanje za odpovedano. V tem oziru pa je treba poudariti, da je odbor za upravo mestne imovine delal na tej stvari že več mesecev, kar samo kaže, da je delal z veliko vestnostjo in natančnostjo. Da okrožnica ne pomeni odpovedi stanovanja, se samo ob sebi razume in okrožnica tega tudi ne navaja. Okrožnica samo določa vsakemu njegovo najemnino. Kdor bo mogel to najemnino sprejeti, bo to občini naznanil. Kdor pa smatra, da je povišek z ozirom na njegovo stanovanje in z ozirom na njegove socialne razmere previsok, bo pa to gospodarskemu uradu naznanil in utemeljil in bo gospodarski urad in odbor za upravo mestne imovine vsako tako prošnjo posebej obdelal in iznešene okolnosti prav rad upoSteval in tako skušal doseči z vsako stranko sporazum. Tako je raztolmačil smisel te okrožnice župan tudi deputaciji stanovalcev mestnih hiš, ki »e je danes oglasila pri njem in jih je zadovoljno sprejela na znanje. Ne tajimo si tega, da je stanovanjski odbor morda pri tako ogromnem številu stanovanj določil najemnino kakemu stanovanju neprimerno; vsakega stanovanja posebej tudi ni bilo mogoče natančno pregledati. Zato bo na podlagi iznešenih dogovorov prizadetih strank posebna komisija gospodarskega nrada in stanovanjskega odbora vsako pritožbo posebej z ozirom na njegovo stanovanje obravnavala tako, da bo najemnina za vsako stanovanje tudi sorazmerna in se eventiielne nepravilnosti pri odmeri najemnine popravijo. Poudariti je končno, da mestna uprava pri določitvi najemnin tudi ni spustila iz vidika posebnih socialnih ozirov do stanovalcev in jih tudi ne bo izpustila pri individualnih ocenitvah stanovanj na podlagi vloženih ugovorov. Seveda pa morajo ti socialni oziri priti tudi v sklad s splošnimi go9|K>darskiini oziri mestne občine in oziri na davkoplačevalce, od katerih se tudi ne more zahtevati, da bi pomagali plačevati preveč nizko najemnino za gotove družine, ki stanujejo v mestnih hišah. Našli pa bomo pot, da te obojestranske koristi pravično in sporazumno uravnamo. V Ljubljani, dne 15. junija 1936. Mestno poglavarstvo. Korupcijska afera Belgrad, 15. junija. Organi uprave mosta Bel-jjrada nadaljujejo preiskavo v znami tihotapski aferi, v katero ata zapletena vpokotjeni tatulairni poslanik v Moskvi dr. Aleksander Bodli in bivši šef protokola Lka Novakovič. V teku današnjega dne so ta organi znova zaslišali Bodiijevo ženo, kii po izvršenem zaslišanju ni hotela podati nobene izjave. Zdi se. da je v afero zapletena tudi lka No-vakovič, ki se je v začetku branil, čei, da je v to afero padel visled svoje malomarnosti, ker ni prebral pisma španskega poslanika, grofa Toari-hosa. Uprava mesta Belgrada dobiva vsak dan mnogošbevibie prijave, ki Iko Novakovača zelo močno obremenjujejo. Nekateri celo trdijo, da je bH on solastnik znane trgovine »Antika« v Belgradu, katere lastnik je znani Paja Gltick, ki je baje v aferi tudi igral zelo važno vlogo. Pričakuje se, da bo uprava mesta Belgrada v najkrajšem času zaključila preiskavo, nalkar bodo oblasti zahtevale izročitev dr. Bodija, ki je, kakor znamo, po prvem zasliševanju na upravi mesta Belgrada pobegnil v inozemstvo, in sicer najprej v Italijo. Zdravje zagrebškega nadškofa Zagreb, 15. junija, b. Hrvatski metropollt dr. Ante Bauer je jx> svojem povratku iz Dalmacije zopet 'zbolel na ušesih. Znani specialist za ušesne bolezni dr. Gušič je izvršil majhno operacijo,' po kateri je bfl izdan sledeči komunike: Po povratku iz Dalmacije je hrvatski metropolit nadškof dr. Ante Bauer čutil bolečine v levem srednjem ušesu. Ko je konec preteklega tedna nastopilo zvi-šanje temperature, je bila 12. junija izvršena pa-racenteza levega bobniča. Ker se je jx>tem pojavil izza levega ušesa majhen tur, je bil 14. junija zvečer izvršen Wildejev zarez. Objektivno stanje je zadovoljivo, subjektivno stanje zelo dobro. Bolnik nima mrzlice. — Dr. Gušič, 1. r., dr. L8-chert, 1. r. Avstrija in naš turizem Belgrad, 15. junija. Kakor smo informirani iz zanesljivega vira, je Avstrija s 15. junijem ukinila za svoje državljane vse one izjemne odredbe, ki so lansko leto oteževale Avstrijcem bivanje v naših letoviščih. Kdor je namreč dosedaj hotel na počitnice v Jugoslavijo, je moral f>oleg potnega lista imeti še jKitrdilo o plačanih davkih in razen tega še posebno dovoljenje,'ki so ga politične oblasti izdajale na izrecno prošnjo, katere rešitev pa je vedno precej časa trajala. Ti dve izjemni določbi sedaj odpadeta. Naš sadni izvoz Belgrad, 15. jun. m. V prostorih Glavne za-i družne zveze kraljevine Jugoslavije je pričela da-i ne® zasedati konferenca zadružnih strokovnjakov : radi izdelave sprememb za pravilnik kontrole iz-j voza sadja. Ker je ta pravilnik izdelalo kmetijsko i ministrstvo, drugega pa Prizad, so predstavniki posameznih zadružnih organizacij izdelali potrebne spremembe, da bi se z novim pravilnikom popra- vila vsa Skoda, ki je za nai izvoz nastala na inozemskih tržiščih zaradi nesmotrenega izvažanja. Konferenci so prisostvovali: iz Ljubljane ravnatelj Besednjak od Zadružne zve te in inž. Ferimc od Kmetijske družbe, iz Maribora pa tone Kovačič Jutri bo konferenca nadaljevala svoje delo. Osebne vesti Belgrad, 15. junija, m. Za kmetijskega svetnika pri kmetijski glavni kontroli za mesto Ljubljana je v 5. poL skupini postavljen Sergej 0k»r-jup, kmetijski svetnik na banski upravi v Ljubljani. Premeščen je iz Ljubljane za sekundarnega zdravnika državne bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju dr. Boris Krištof. Mezdno gibanje v Mariboru Maribor, 15. junija. Danes dopoldne in popoldne je bila r Delavski zbornici pod vodstvom banov, inšpektorja inž. Barage konferenca med zaupniki stavbinskega delavstva in med predstavniki gradbenih tvrdk v Mariboru v svrho likvidacije mezdnega gibanja. Stav-binski delavci so zahtevali, da se v Mariboru »klene takšen sporazum med stavbimskim delavstvom in delodajalci, kakršnega so dosegli gradbeni delavci v Ljubljani. Delodajalci *o pristali na to la pod pogojem, če bi mariborski lastniklorttowh zgradb pristali na to, da spremenijo pogodbe, kakor so to storili ljubljanski lastniki novih zgradb. Podjetniki bodo razposlali vsem interesent«*« sebne okrožnice, v katerih bodo prosili ztt pHlfta-nek na spremembo pogodb. Delavci pa »o izjavili, da bodo pri tistih zgradbah, kjer lastniki ne bi pristali na spremenitev pogodb z graditelji, pričeli stavkati V petek se bodo pogajanja mel ort>e-ma strankama nadaljevala. Po pogajanjih je bil v verandi hotela On km velik shod gradbenega delavstva, na katerem »o delavci odobrili stališče svoje delegacije ter sklenili, da na vsak način vztrajajo pri evojih zahtevah. Če v petek ne bi prišlo do sporazuma, bo v soboto pričelo stavkati vse mariborsko gradbeno delavstvo. Mednarodni šahovski turnir Dresden, 15. junija. AA. DNB: V mednarodnem šahovskem turnirju, ki se je včeraj končal, je zmagal Aljehin s 6 in pol točkami. Drugo mesto je dobil Engels (Nemčija) s 6 točkami, tretje rn četrto nagrado delita Maroczy in Stahlberg, peto nagrado jc dobil Bogoljubov. Samisch in dr. Roedl sta dobila po 4 točke. Heling in Keres sta dobila po 3 točke, Grob pa eno točko. Drobne vesti Sofija, 15. junija, c. V tukajšnji smodnišnici je prišlo do eksplozije. Delavcu, ki je opravljal svoje delo, je padel ogorek cigarete na patrono s smodnikom. Polovica smodnišnice je zletela v zrak. Mrtvih je bilo na mestu 5 oseb, mnogo pa je ranjenih. Ljudska fronta proslavlja svojo zmago Pariz, 15. jun. AA. Havas poroča iz Haideraba-da, da je tam začel goreti neki kino. Število žrtev znaša 20, med njimi posebno žena in otrok. Pariz, 15. junija. AA. Havas poroča: Včeraj je bilo manifestacijsko delavsko zborovanje v Buffallu, kjer je govoril ludi tajnik glavne delavske zveze )ouhaux. Podčrtal je važnost združitve strokovnih zvez in izjavil, da bo ta reorganizacija omogočila kmalu popolno zmago delavstva. Pozdravil je posebno, da so v glavno delavsko strokovno zvezo vstopili tudi katoliški delavci m katoliške delavske iz nacionalistične organizacije »Ognjenih križev«. (Semkaj ne spada krščansko-socialno delavstvo izrecno katoliških organizacij, ki pa sploh ni sindikalno organizirano. — Opomba uredništva.) Rekel je, da sc je tako pokazalo, da ne more obstojati ljudska fronta brez enotnosti strokovnih organizacij. Po sprevodu delavstva je govoril član upravnega odbora socialistične stranke Ziromski, ki jc tudi podčrtal važnost združitve svetovnih zvez. To dejstvo ne bo 1 vplivalo samo na notranjo politiko, ampak bo i vplivalo tudi na mednarodno politiko. Nato se jc j zahvalil komunistični stranki za lojalno podporo, j ki jo izkazuje vladi Leona Bluma. Ziromski je iz-| javil, da bo socialistična stranka predlagala, da , naj socialistična in komunistična stranka sesta-] vita skupen odbor, ki naj hi obdelaval predhodno vse zakone, ki naj jih sprejme vlada in parlament. Nato jc pred mikrofonom govoril tajnik komuni-| stičn estranke Buclos, ki je obljubil podporo komunistov vladi. Izjavil je, da je vesel, da vlada izvaja pronram ljudske fronte Obračajoč se k delavstvu, je Buclos rekel: »Hoteli so prestrašiti delavstvo, ki je branilo svoj kruh in svoje otroke.« Nato je godba zaigrala marseljezo, ki so jo vsi peli v zboru. Komunistični poslanec Vaillani Couturier je nato prečrtal zaprisego vsega delavstva na program ljudske fronte. Delavstvo jc priseglo Pariz, 15. junija. AA. Havas poroča: V vsej Franciji so včeraj proslavljali zmago levičarske ljudske fronte pri zadnjih volitvah. V Albiju se je manifestacija vršila pred spomenikom Jeana Jua-resa. V Bayoimneu je nad deset tisoč manifestan-tov korakalo p>o ulicah. Stične manifestacije so bile v Toursu, Deauvilleu in Strassbourgu, Sedanu Ajacciu in drugod. Manifestacije v Nancyiu se jc udeležil tudi Maurke Violletc, finančni minister. V Alžiriji v Sidi Bel Abesu je prišlo do kontrama-nifestacije in je bilo okoli 40 oseb ranjenih. Lille, 15. junija. AA. Notranji minister Salengro jc včeraj prvič prišel kot minister v svoje mesto, kjer je župan. Prebivalstvo mu je priredilo navdušene manifestacije. Pri pozdravu v mestni posvetovalnici ga jc pozdravil tudi komunistični poslanec Cachin, ki ie rekel, da mu prinaša pozdrave komunistične stranke kod strankinemu prijatelju. Salengro je med drugim izjavil: »Kmalu bore dostavil vladi dekrete, ki bodo zadeli vse tisle, ki rušijo red in mir, posebno tisle, ki se sedaj obo-rožujejo prof i republiki.« Ob koncu je rekel: »V mani kot 20 dneh smo mi storili več, nego drugi v 20 letih. Vlada ljudske fronte bo živela in zmagala.« Vetih shod JRZ v Rajhenburgu Minister dr. Krek o ,združeni opoziciji' in o gospodarskih vprašanjih Preteklo nedeljo je bil v Rajhenburgu političen shod JRZ za brežiški okraj, na katerem so poročali: minister dr Krek, poslanec tukajšnjega okraja dr. Veble, tajnik JRZ Marko Kranjc iz Maribora in drugi Za shod je vladalo po vsem okraju veliko zanimnaje in kljub temu, da se je ob isti uri vršil v Rajhenburgu in po vsem okraju vojaški razpored, vsled katerega je bilo mnogo zadržanih, se je shoda udeležilo nad 2000 mož in fantov, ki so z velikim zanimanjem in odobravanjem sledili stvarnim izvajanjem g. ministra dr. M. Kreka. Dr. Krek je številnim zborovalcem najprej pojasnil nastop raznih nasprotnih skupin, ki danes tvorijo opozicijo proti JRZ in sedanji vladi v parlamentu in izven njega. Parlamentarna opozicija je po vsem svojem skupščinskem delu pokazala, da sploh nima nobene ideje in nikakega načrta. V tej opoziciji, ki je razdeljena na več klubov, ni nobene skupnosti. Slovenski opozicionalni poslanci so v skupščini dolgo molčali, oglasili so se šele takrat, ko se je začelo razbijanje po klopeh in ropotanje z ragljami in piskanje na otroške saksofone. Parlamentarna opozicija sploh ni našla nobene pametne besede več, nobenega stvarnega predloga, niti do resne kritike se ni mogla po-vzpeti, čim je spoznala, da je vlada dr. Stojadinoviča trdna in stalna tvorba. Od dneva do dneva je padala niže: od govorjenja o poslovniku do brezmiselnega vpitja, od zmerjanja skupščinskega predsednika do razbijanja državnih klopi, dokler ni končno prišlo do streljanja. Kolikor je parlamentarna opozicija imela prilike, da se udejstvuje, se ji je vendar posrečilo dokazati, da je za kakršnokoli pozitivno parlamentarno delo nesposobna in da bi bilo katastrofalno za državo in narod, če bi ta opozicija prišla do kakršnegakoli vpliva v vodstvu državnih poslov. Dočim parlamentarna opozicija nima nobenega resnega stika z narodom, saj to so poslanci, o katerjh dobro vemo, kako so bili 5. maja lansko leto izvoljeni, skuša izvenparlamentarna opozicija, tako imenovana »združena opozicija«, s številnimi shodi in zborovanji dobiti tla med ljudstvom. Predvsem dopoveduje narodu, kako je enotna in složna in se zato celo naziva združena opozicija. Toda na tem združevanju ni nič dejanske sloge, prav nobene enotne politike, niti enotne taktike. Dr. VI. Maček s hrvatsko skupino, ki je v združeni opoziciji gotovo največja, vodi svojo edinole hrvatsko politiko in je ponovno odbil vse predloge, ki so jih stavili različni voditelji srbskih izvenparlamen-tarnih opozicijskih strank, in večkrat naglasil, da se hoče pogajati šele potem, ko bodo nove volitve razčistile položaj, da se bo videlo, kdo prav za prav predstavlja druge dele naše države. Slovenci — JRZ — Hrvatje V tej zvezi je g. minister podrobneje obravnaval odnose Slovencev do JRZ in Hrvatov in zborovalce pozival, naj bodo složni ob svojem edinem predstavniku dr. Antonu Korošcu. Naj ne nasedajo poedinim agitatorjem, ki z Mačkovim imenom strašijo zlasti v obmejnih okrajih in skušajo pod to novo firmo rušiti enotnost slovenske politike. Naglašal je, da je dr. Korošec uvedel svqbodo zborovanja in shodov za vse državljane, i^jjiorejo danes tudi Hrvatje svobodno zborovati m razširjati svoja načela. Edina stvarna politika, ki more voditi do uspehov, je politika popolne enakopravnosti vseh državljanov pred vsemi zakoni. Dr. Korošec to politiko dosledno izvaja in ga pri tem ne zmotijo nobeni vplivi ne z desne ne z leve. Pod tem režimom so dobili hrvatski politični kaznjenci svobodo, kakor so jo dobili tudi drugi politični kanznjenci. Ta režim je do sedaj dal že številne amnestije, ki so jih bili predvsem deležni Hrvatje. Zato more samo nizka duša govoriti tu na meji proti dr. Korošcu in naši skupnosti. Poleg vsega drugega je ta agitacija tudi črna nehvaležnost. Treba pa je pri tem vedeti, da tako imenovano slovensko mačkovstvo nima nobeno resne zveze s pravim dr. Mačkovim gibanjem, ki se po svoji naravi smatra za izključno hrvaško gibanje. To so večinoma ljudje, ki bi pod Mačkovo firmo radi prišli na politično površje ali pa večni kvaražugoni, ki smatrajo dr. Mačkovo ime r sedanjem trenutku za tisto moderno krilatico, po kateri bi mogli kaliti vodo in v kalnem loviti naivne kaline med našim dobrim ljudstvom. Slovenski ohmejni okraji morajo biti najtrdnejši zid proti vsaki tuji invaziji v naše slovenske razmere in sedaj zlasti proti hrvatski propagandi. Slovenci smo in bomo vodili svojo slovensko politiko, mi bomo že znali naše interese spraviti v popolno skladje s skupnimi državnimi interesi. Naš voditelj bo že znal v pravem trenutku dobiti sredstva in način, da bo v skupnost JRZ, ki. danes predstavlja vsedržavno skupino, prišel kot enako- praven član tudi brat Hrvat, zastopan po svojih pravih predstavnikih. Ostala izvenparlamentarna opozicija zbira raztresene ude bivše demokratske in zemljo-radniške stranke, od katerih pa ima vsaka celo vrsto struj, ki bi vsaka rada vodila svojo politiko. V tej medsebojni tekmi in prepirih izgubljajo moči, ne da bi do sedaj mogli dati kako pozitivno misel za ozdravljenje našega političnega življenja. Pri vsem tem pa moramo v zadnjem času pokazati to veselo dejstvo, da si nobena skupina niti v parlamentu niti izven njega ne upa več hvaliti fašističnih in diktatorskih metod. Zastopniki bivših diktatur in predstavniki fašističnih skupin kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj dokazal ljudstvu in ga bolj prepričal, da je pravi in iskreni demokrat. To je veselo znamenje, da je fašistična misel in vsaka metoda nasilja nad ljudstvom popolnoma propadla. Celo njeni očetje se je otepajo in sramujejo. Demokracija je zagrabila vse javno mnenje. To je gotovo velik, vesel in koristen uspeh vztrajnega smotrenega in potrpežljivega celoletnega dela vlade. Saj si je ta vlada stavila za prvi namen, da izpelje voz naše državne politike iz diktature v demokracijo. Gospodarska vprašanja Nato je govornik prešel na razpravljanje po-edinih gospodarskih vprašanj, zlasti brezposelnosti, kmečkih dolgov in likvidnosti našega zadružništva. Pri tem je razvijal misli, ki smo jih že nekajkrat zabeležili in ponovno zagotovil, da ima vlada najodločnejšo voljo z obsežnimi ukrepi pomagati, da bo zlasti kreditno denarno zadružništvo moglo zopet vršiti svojo blagodejno funk- cijo. Omenil je, kako vlada z javnimi deli rešuje delavca brezposelnosti in pri tem navedel nekatera večja javna dela, ki se v dravski banovini že izvršujejo. Končno jc g. minister sporočil zborovalcem veselo krajevno važno vest, da je kr. banska uprava na srečen način rešila vprašanje amortizacije in sanacije dolgov, ki vise na novem šolskem poslopju v Seuovem. Po novem načrtu bodo odplačila razdeljena na daljše amortizacijske dobe po 25 let. K odplačevanju ho prispevala banovina in drugi javni fondi, tako da bo na siromašno občino odpadel samo manjši del, ki ga občina ne bo tako hudo čutila. Pritožbe zaradi krivičnega odmerjanja in brutalnega iztirjevanja davkov Končno je g. minister omenil, da je dobil iz brežiškega okraja nesorazmerno veliko hudih pritožb, ki vso navajajo, da se v tem okraju davki neenakomerno in krivično odmerjajo in s čudno brutalnostjo izterjujejo. Navajal je, koliko se je vlada trudila, da je dvakrat znižala zemljarino, odpravila in znižala najbolj nepriljubljene takse in da vlada sploh zasleduje politiko olajšanja davčnega bremena. Davki sicer morajo biti in se naše ljudstvo tudi tega zaveda in jih plačuje do skrajnih meja možnosti, zato pa je dolžnost davčnih uprav, da tozadevnim upravičenim pritožbam ugode. Vlada bo tudi v tem oziru brez prizana-šanja zasledovala krivce in povzročitelje te no-zdrave ljudske nevolje in povsod neizprosno uveljavila svojo voljo, da davčne dajatve ne smejo rezati v živo in v eksistenco poedinih pridobitnih stanov in gospodarstev, ker taka davčna praksa bi uničevala tudi sam vir dohodkov državne blagajne. K sklepu je g. minister pozval zborovalce, naj pri prihodnjih občinskih volitvah znova dokažejo, da je tudi ljudstvo tega okraja v ogromni večini trdno v vrstah naše zajednice in zvesto svojemu voditelju dr, Korošcu. Naročal jim je, naj volitve skrl no in vestno pripravijo, da se za našo kandidatno listo zberejo vsi naši glasovi. Napovejmo boj rokovnjaštvu Z osuplostjo sprejema naša javnost zadnja leta vedno bolj_ množeče ee vesti o neznosnem terorju delomrznežev na deželi, s še večjo osuplostjo pa izve od časa do časa, da so taki nastopi prav pogosti tudi v mestih in to celo v Ljubljani, zlasti v predmestjih Prav pred kratkim smo brali o dveh nastopih dobro organiziranih tolp, in sicer s prav nasprotnih točk Slovenije o enem iz tržiške okolice, kjer je skupina potepajočih se delomrznežev napadla celo vaš Gorice, in zopet dva dni kasneje o roparskem napadu organiziranih potepuhov, ki so napadli mirno belokranjsko vas tik Semiča. V obeh teh dveh primerih, ki sta najboij značilna, so se delomrzneži, ki se dosedaj morda nikoli niso brigali za politiko in za stranke, posluževali pri svojih pohodih proti nezaščitenim vaščanom političnih gesel. Na Gorenjskem so vzklikali komunizmu, na Dolenjskem pa so delomrzneži, o katerih še ni končno znano, ali so res cigani, ali samo potepuška svojat, ki se je oprijela roparskih napadov šele sedaj, vzklikali: »Živel Maček U Roparski napadi proti mirnemu prebivalstvu so res najslabše propagandno sredstvo za tiste politične in strankarske struje, ki jim roparji vzklikajo, vendar so pa ti vzkliki zelo značilni. Nehati moramo namreč z dosedanjo sentimentalno miselnostjo, da so vsi ti delomrzneži žrtve gospodarske bede, brezjioselnosti, bede in podobnega. Brezposelnost je v prvi vrsti zadela tovarniškega delavca, rudarja, stavbnega delavca, kvalificiranega obrtnika in pomočnika. Toda niti iz rudarskih revirjev, niti iz najbolj obubožanih industrijskih centrov ne čujemo o kakšnem večjem roparskem pohodu tolpe delomrznežev. Slovenski brezposelni delavec trpi 6icer bedo, vendar spoštuje zakon in se ne spušča v taka sramotna dejanja. Vedno moramo razlikovati med pojmom brezposelnih delavcev, ki so pošteni, in pa med delomrznimi potepuhi, ki bi morda tudi dobili delo, toda ga že iz načela sovražijo, ker računajo v najboljšem primeru z lahkim slučajnostnim zaslužkom, toda niti s tem niso zadovoljni, temveč špekulirajo na vse drugačne zaslužke: to jc na tatvine, na vlome, na rope in zadnje čase celo na prave roparske pohode. Obnavljajo se torej časi iz dobe po napoleonskih vojnah, ko so v naših krajih go-sjiodarili rokovnjači, ki so pobirali v denarju in živilih kar prave davke od kmetskega prebivalstva, zopet doživljamo po 17, 18 letih dobe »zelenega kadra«, to se pravi vojaških beguncev, ki eo se skrivali po gozdovih, toda ne iz političnega idealizma, temveč iz roparskih namenov. V sredini večjih mest si ljudje niti ne predstavljajo, koliko trpe podeželski ljudje zaradi nasilja sedanjih nasilnih tolp. Še v mestu se dogaja redno, da bera- Službena doba učitetjstva na nekdanjih zasebnih šolah s pravico javnosti V »Slovencu« z dne 11. t. m. je v članku pod gornjim naslovom govor o tem, kako se računajo za pokojnino službena leta učiteljem, ki so jih prebili v bivši Avstro-Ogrski na srbskih versko-avtonomnih šolah, in učiteljem, ki so službovali na zasebnih šolah Družbe sv. Cirila in Metoda. Člankar tu pravilno navede bistvo krivice, da se namreč ta službena leta ne računajo za pokojnino vzlic raznim zakonom, uredbam in odredbam, ki so to izrečno garantirale. Le da to ni zaradi nekega »rigoroznega postopanja šolskih upravnih oblasti naše države«, pač pa zaradi predpisov novega uradniškega zakona z dne 31. marca 1931, po katerem je stvar sploh malo drugačna, kakor jo navaja omenjeni članek. Predvsem moramo opozoriti na to, da so vsi predpisi posameznih zakonov, uredb in odredb, ki so garantirali vštetje posebnih službenih let za pokojnino, ukinjeni s § 339. tega zakona, slučaji, ki se za pokojnino računajo, pa so našteti v § 270., in sicer se računajo v teh primerih službena leta za penzijo po § 116., ne pa tudi za določanje pokojnine po § 124., kar pomeni, da se pač računa odstotek od položajne plače, ne pa tudi odstotek od položajne doklade, ker se za ta odstotek leta računajo kot efektivno odslužena v državni službi šele po 20 efektivnih letih. V točki 9. § 270. so navedena tudi leta, ki jih je učitelj odslužil v bivših versko-avtonomnih šolah, ako je kasneje neposredno prešel v državno službo. Posledica tega vštevanja let po zakonskih predpisih je v konkretnem slučaju sledeča: Učitelj na šoli verske avtonomije, ki je stopil v službo leta 1900, ima danes polnih 35 službenih let za penzijo, tedaj pravico na polni odstotek od položajne plače. Ker pa je prešel v državno službo šele leta 1918, se mu kot efektivna službena leta računajo samo leta tega službovanja, torej samo 17 let, tako da še nima 20 efektivnih službenih let, ki šele dajejo pravico do računanja od- stotka od položajne doklade. Med navedeno službeno dobo in dobo s polnimi efektivnimi 35 leti znaša v pokojnini približno 50%. To se pravi: učitelj, ki je služil do prevrata v srbski versko-avto-nomni šoli, ki so n. pr, v Vojvodini bile edine srbske šole, ima po 35 letih službe za približno 50% manjšo pokojnino, kakor njegov tovariš, ki je ves čas služil v državnih nemških ali madjarskih šolah, ki se mu vsa leta štejejo za efektivno službo. Še na slabšem so učitelji bivših šol družbe sv. Cirila in Metoda. Za te ne obstoja v uradniškem zakonu iz 1. 1931 noben predpis, na podlagi katerega bi se jim mogla računati službena doba na zasebnih šolah družbe sv. Cirila in Metoda za pokojnino. Računajo se jim lahko samo leta, ki so jih prebili po prevratu na javnih šolah. To se pravi v konkretnem slučaju sledeče: Učitelj, ki je od 1900 do 1918 služil na zasebnih šolah družbe sv. Cirila in Metoda, od leta 1918 pa na podržavljenih družbenih šolah ali na kaki drugi javni državni šoli, ima danes stvarno samo 17 let službe za pokojnino, ker se mu vsa prejšnja leta na zasebnih šolah družbe sv. Cirila in Metoda sploh ne štejejo za službeno dobo. Izjema so oni učitelji, ki so v Trstu služili kot državni učitelji na družbeni šoli, Oni drugi učitelj pa ima danes samo 17 let službe za pokojnino ter ima vzlic odsluženim 35 letom pravico samo na ono pokojnino, kakor jo ima njegov tovariš, ki je 1. 1918 prvič prišel v službo. Krivica takega postopanja je očividna, ali dokler so zakonski predpisi taki, je vsakršno drugačno postopanje nemogoče in ga tudi ne moreta odobriti niti glavna kontrola niti državni svet. Prosvetna uprava pa in učiteljska organizacija se že nekaj let trudita, da s finančnim zakonom popravita to krivico, ki je tem hujša, ker udarja samo po učiteljih, ki so v Avstro-Ogrski opravljali posebno narodno službo, a vsa dosedanja prizadevanja za poboljšanje stanja so bila doslej brezuspešna. čita po dva, da tudi po trije odrasli možakarji, ki seveda prestrašijo miroljubno stranko, da se jim mora odkupiti vsaj z malim darom. Predstavljajmo si sedaj strah kakšne samotne kmetske družine, ki_ jo proti večeru obišče skupina treh ali še več možakarjev in prosi jedi. Dostikrat se pripeti, da mora družina odstopiti svojo večerjo taki nasilni trojici in jih še odpraviti z denarnimi milo-dari, ker ve, da si ni v nasprotnem primeru varna življenja in da bi utegnila ponoči zagoreli domača streha ... Ti delomrzni ljudje pa nikakor niso tako krvavo jx>trebni beračenja. So to povečini pokvarjeni ljudje z dežele in iz mesta, propadli možje in mladeniči, ki sta jih ugonobila žganje in špirit in ki niso sploh voljni nobenega dela več. Njim je pote-puško življenje postalo vzor. nadlegovanje poštenih ljudi pa se jim zdi pravo junaštvo, ki mu dodajo še celo politično noto. Ti ljudje 60 najboljši prenašalci lažnivih vesti, letakov in divje agitacije proti vsakemu družabnemu redu. Ako danes preleti kakšna alarmantna vest, seveda lažniva, v vsej naglici dolgo pot iz znanih ljubljanskih kuhinj tja do štajerske in do vznožja planin, je zasluga teh delomrznih tipov. Naša zahteva je: za brezposelne čim več dela in ako ni dovolj dela v tovarnah in rudnikih, naj se prično zanje javna dela. Za javne delomrzneže, od katerih moramo deželo očistiti pa morajo država, banovina in posamezne občine osnovati prisilna taborišča, prisilne delavnice, v najskrajnejših primerih pa mora vmes poseči sodna oblast ter jim onemogočiti, da bi v sedanjih časih sploh še poskušali svoje surovo rokovnjaštvo! Pri lenivosti Črevesa kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna FR ANZ - JOSEFOV A grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in na reki. Ze po nekaj minutah pa se je čoln zaradi valov prevrnil ter sta oba padla v vodo. Cirila se je obupno borila z valovi in tudi njen zaročenec se je trudil, da bi jo rešil. Cirila se je že oklenila svojega zaročenca, ko jo je zopet odtrgal močan val. Zaročenec ni mogel Cirile več ujeti ter jo je videl Ie še, kako v daljavi kakšnih sto metrov obupno moli roke iz vode. Cez nekaj trenutkov je voda pogoltnila mlado truplo nesrečne mladenke. Pokojna Cirila Kožuhova je stanovala v Zgornji Šiški. Stara ie bila 19 let. Pri Novi založbi je bila nastavljena leto dni, ves čas po izjx>lnitvi učne dobe. Zapušča mater in štiri sestre. Žalujočim naše sožalje, pokojnici pa naj sveti večna luč! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Deimel: Das Reich Got- tes. Eine Auslegung in geistlichen Ansprachen. 124 strani, nevez. 40 Din. — Hengstenberg: Christ-liche Askeze. Eine Besinnung auf christlichc Exi-stenz im modernen Lebensraum. 243 strani, vez. 82 Din. — Kalan: Die Welt fiir Chr.stusl Im Ein-vernehmen mit der Leitung der Christkonigskon-gresse. 180 strani, nevez. 40 Din. — Kilian, Grund-satze des geistigen Lebens m Kurzbetrachtungen fiir alle Tage des Kirchenjahres und alle geistlichen Berufsstande. 397 str., vez. 44 Din. — Mauer: Das Verborgene Antlitz. Christus im Mysterium des Jahres. 329 strani, vez. 91 Din. — Pieper: Die Wirklichkelt nnd das Gute. 113 strani, vez. 54 Din. — Schiitz: Gott in der Geschichte. Eine Geschichtsmeitaphysik und -Theologie. 292 strani vez. 131 Din. — Sertillanges: Verkiinder des Wor-tes. 347 strani, vez. 131 Din. — Willam: Das Le-ben Marias der Mutter Jesu. 587 strani, vez. 102 Din. — Willam: Das Leben Jesu im Lande nnd Volke IsraeL 548 strani, vez. 105 Din. Novoodkrite gotske freske v presbiteriju cerkve sv. Primoža na Jamniku Kdo ne pozna lepe izletne točke Sv. Primoža na jamniku. Saj sloji na 832 m visokem hribu in učinkujejo plavajoče. Med lema dvema poljema se boči osrednje in prvo tik pred slavolokom. nad Kropo in je viden po vsem Gorenjskem I Tu pa sto naslikana plavajoča angela z napis- kmalu od Kranja dalje. Kdor pride gori, ne more prehvaliti krasnega razgleda. Spada pa Sv. Primož v selško faro. Pretekli teden je ta že itak priljubljena cerkvica dobila novo zanimivost. G. Golob, akademični slikar, ki je lani odkrival freske v Crngrobu, je tudi na lamniku odkril ves poslikani prezbilerij. S to najdbo je že itak izredno bogat materijal gotskih fresk v loški de-kaniji spet narastel za jako odlično delo. Imamo, kakor na Suhi, izrazit tip kranjskega slikanega prezbiterija, pa vendar je jamniska slikarija v marsičem zelo samosvojska. Znaki kažejo, da je mojster teh lepih slik Rofgamg, ki je Crngrobu v notranjščini slikal tretjo plast fresk leta 1453. Kakšne so torej jamniške slike? Slikar se je nad vse srečno prilagodil danemu prostoru. Prezbiterij je zgodnje-gotska stavba s preprostim masivnim križnim obokom, ki ima na križišču masivnih reber en sam sklepnik. Tako je cel strop razdeljen na šest polj, na eno širše nad zadnjo steno za velikim oltarjem, temu na vsaki strani po eno ožje nad poševnima zaključnima stenama tik oltarja. Polji ob vzdolžnicah prezbiterija sta najširši in potem še podolgovato polje tik za slavolokom. V ta polja je slikar postavil svoie figure kar na belo podlago brez ozadja. Zato učinkujejo figure plavajoče in ker so slikane v lepih nežnih barvah, so izredno lahke. Ohranjene so vse izvrstno. Krasni so obrazi figur. Razvrščene pa so sledeče: v širokem srednjem polju za velikim oltarjem je blagoslavljajoči Kristus z oblo, slikan v čudovito nežnem rastlinskem ornamenhi. To poke obdajala dva ožja na vsaki strani oltatia. Tu jc umetnik naslikal simbole evangelistov, po dva vzporedno v enem polju. Vsi so obdani z orjaškimi peruti, ki silno dekorativno izpopolnjujejo celo ploskev polja. Vsak drži pred seboj napisni Irak z začetnim stavkom svojega evangelija Naslednji dve polji, vzporedni z vzdolžnicama prezbiterija in najširši, sta okrašeni z liki cerkvenih učenikov: Gregor in Hieronim zavzemata levo polje, Ambrozij in Avguštin pa desno. Vsi sedijo na zanimivih lesenih naslonjačih. Pred seboj imajo pult s knjigo. Krog vsakega moža se vije napisni trak z imenom svetnika Da je prizor še slikovitejši, je tu in pri drugih figurah en frak bel, nasprotni pa rumenkast. Tudi eerkveni očetje so slikani dekorativno raztegnjeni, da tako izpopolnijo vso dano ploskev nima frakoma, ki nosita prva stavka maše Glo-rije. Vse te stropne slike so v detajlu izvršene prvovrstno, pa so tudi v celote izredno slikovite. Poglejmo še slike na stenah prezbiterija, k« se končuje z običajnimi tremi stranicami osmero-kotnika. Tudi stenske slike so sistematično razvrščene. Zgornja vrsta slik sega do stropa m je postavljena v loke, ki jih tvorijo stene z obokom. Tu imamo doprsne figure Najodličnciša med njimi je ljubezniva Madona z. Detetom, ki jo objema. Stoji v loku tik za velikim oltarjem na zadnji, srednji steni prezbiterija. Pod sliko je močno razširjeno okno, ki sveti v sedanji baročni tron lesenega oltarja. Vsiljuje se misel, da jc ta slika ostanek nekdanje oltarne podobe cerkvenih pa-trotiov sv. Primoža in Felicijana. Mesto sedanjega okna za oltarjem jc bilo prvotno ozko zgodnje-gotsko okence, ki je no obeh straneh pustilo prostor za eno stoječo svetniško figuro, ki sta morali izginiti ob razširjavi okna. Da niso tu stali že apostoli, nam priča dcistvo, da se prva izmed njih: Peter in Pavel začneta šele na sosediiiih obkrajnih stenah na vsaki strani oltarja. Čudno bi bilo, da bi spričo vsebinsko tako bogatih slik ravno cerkvena patrona nikjer ne našla prostora. Cerkev je bila posvečena Primožu že koj v začetku, saj so te vrste ccrkvc ene najstarejših. Postavljene so na hribih, ker je Primož patron proti nevihtam in streli. Če tn domneva drži, imamo lu primer do skrajnosti izpeljanega slikanega golskega prezbiterija, tudi s slikanim oltarjem. -Marijino sliko obdajala na sosednih dveh stenah — spet nad okni — doprsni sliki sv. Katarine in Marjete. Na vzdolžnicah v isti vrsti sto po dve doprsni svetnici skupaj. Ohranili sla se le na levi steni in predstavljata sv. Uršulo in menda sveto Barbaro. Nasprotni sliki je uničilo veliko moderno okno. — Pod lo zgornjo vrsto doprsnih svetnic se vrstijo običajni apostoli med stebriči. Med obema vrstama slik je slikan zidcc z zobci. No njem so v majhni pisavi imena apostolov Ti apostoli so sijajne postave z izrazitimi obrazi, nasekanimi nimbi in bogatogubaslimi oblekami. Le žal, da se niso docela ohranili. Uničila so jih delom? razširjena okna in poznejši vhod v zakristijo. To so novodkrite slike. Z njimi je žc sedaj privlačna jamniška cerkvic« pridobila snet novo mikavnosl. Janez Vdder. Drobne novice Koledar Torek, 16. junija: Jošt, opat; Frančišek Regij, spoznavalec. Novi grobovi -J- V Ljubljani je včeraj umrl gospod Anton Leveč, dvorni svetnik v pokoju. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne izpred mrtvaši»ice na Vi-dovdanski cesti 9. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel ■f Na jeranovem pri Mekinjah ie umrla gdč julijana Albrecht, stara 77 let, skrbna gospodinja svoji nečakinji qdč. Antoniji Albrecht, učiteljici na šoli v Mekinjah. Naj počiva v miru! Vsakemu ni mogoče iti o kopališče, vendar more vsak žrtvovati Din 100 — (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! — Najdena stara slika. Na Prihovi pri Slov. Konjicah prenavlja g. Zorati, pozlatar v Mariboru, lepi baročni leseni veliki oltar v župni cerkvi, ki ■e je jel rušiti zaradi starosti. Postavljen je bil, če sodimo po slogu, okoli 1. 1630. Danes »mo pa našli v cerkvi tudi približno enako staro lepo Marijino sliko, ki je tako velika, da ravno zapre tron velikega oltarja. Po slikariji je podobna slovečim velesovskim slikam. Slika predstavlja Marijo s krono na glavi ter z detetom Jezuščkom v eni roki, dočim z desno roko široko razprostira svoj plaič nad 40 pod plaščem na obeh straneh Marije klečečih prošnjikov iz raznih stanov, med njimi en papež, en kardinal, škof, kralj in kraljica, menih, mina, kmet, delavec, trije otroci in župnik v črnem talarju. Mogoče, da je ta zadnji portret onega župnika, ki je dal postaviti veliki oltar in podaljšati prvotno malo cerkvico. Podpisa ni nobenega najti na sliki. — Kako pa smo našli sliko? V sredo, 10. junija, je g. Zorati po svojem pomočniku dal očistiti za velikim oltarjem postavljeno sliko s križanim Jezusom, katera se v postu postavlja v tron velikega oltarja, da zakrije Marijin kip, katero je naslikal v ta namen Bradaška, slikar iz Kranja, 1. 1884. Ker je postna slika ob robu na enem mestu že ostopila od lesenega okvirja, jo je pomočnik še dalje odtrgal, da bi jo v redu popravil. Pri tem se mu pa prikaže druga slika pod zgornjo. Nato je poklical g. Zoratija, ki je celo zgornjo sliko odstranil in imel pred seboj krasno Marijino sliko. _ Salezijanski konvikt na Rakovniku. Rakovnik, ki je odmaknjen od prašJie ceste in ropota nekaj sto metrov k vznožju zelenega Golovca, jc po splošnem mnenju najlepši kotiček v Lrub-Ijani. Pred zavodom so tri prostorna igrišča, kier se razvedrila potrebna mladina ob skrbnem in prijaznem nadzorstvu do volje razgiblje. Vzgoja v zavodu je pristno don Boskova: polna domačnosti m veselja, polna petja in godbe in nastopov. Učni uspeh na šolah je bil tudi letos izboren -Skupne instrukcije v zavodu so brezplačne. Vsak gojenec je doma izprašan, preden gre v šolo ter se mu skrbno pregledajo vse naloge. Pazno očetovsko oko ljubeznivo bdi nad gojenci, tako da so starši lahko popolnoma brez skrbi. - Oskr-bovalnina znaša letno 4000 din, ki se pa revtum dijakom zniža sorazmerno z njih marljivostio — Vsakoletna vpisnina znaša 300 din. - V zavod se sprejemajo dijaki za klasično in realne gimnazije, kakor tudi za meščanske vn srednje tehnične šole. Podrobna navodila in določila so razvidna iz prospektov, ki se pošljejo na zahtevo. Obrnite se na naslov: Vodstvo konvikia na Rakovniku v Ljubljani CATESKE TOPLICE Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper reumo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. IX. V pred- in po-sezoni zdravljenje 10 dni Din 600'—, 20 dni Din 1100'— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). — Zel. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje Uprava Čateških toplic. — Elektrifikacija Dolenjske napreduje. V nedeljo so »e sestali zastopniki banovinskih elektrarn • krajemnimi faktorji v Trebnjem. St. Rupertu in Mokronogu. Dogovorili eo se glede elektrifikacije Trebnjega in krajev v mi renski dolini. Ob tej priliki sta se občini St. Rupert in Mokronog tudi že dogovorili o višini prispevka, ki ga bo treba dati ra elektrifikacijo. Sklenjen je bi! dogovor o načinu, kako bodo elektrifioirani kraji odplačevali elektri-fikacijski prispevek. Del prispevka bosta občini zbrali v denarju, primanjkujoči znesek pa se bo kril iz elektrifikacijskega posojila pri Pokojninskem zavodu. Dohodke za odpačevanje tega posojila bo-eta občini dobili iz pribitka na osnovno ceno električnega toka, ki kljub temu v teh občinah ne bo dosegla 6 Din za kwh, kar je še vedno zelo ugodno. Trebenjski in tržiški župan pa sta obljubila, da bosta kar najhitreje pripravila vse potrebno, kar je treba še urediti glede plačevanja prispevkov, tako da bodo banovinske elektrarne tudi v Trebnjem in Tržišču mogle sklenili v kratkem zaključne dogovore. Ker so tudi vsa druga dela v polnem teku. smemo pričakovati, da bo v teh krajih že jeseni zasvetila banovinska elektrika. — Regulacija Mure. Te dni je ministrstvo za gradbe odobrilo drugo licitacijo za regulacijo obmejnega obrežja Mure od Sladkogorske tovarne lepenke do Apač. Ta obmejni pas je dolg približno 21 km in je deloma že reguliran. Letošnja regulacijska dela bodo v glavnem obstojala iz popravil nek-dan/e regulacije in zavarovanja obrežja To postopno utrjevanje obrežja je bilo proračucnano na skoraj 990.000 Din. Pri licitaciji je ta dela izli citiral o gradbeno podjetje Ivan Ledi iz Ljubljane za 862.000 Din. Podjetje bo takoj začelo s predpripravami za regulacijo, tako da bodo vsa potrebna dela do jeseni izvršena. _ Tovariši — učiteljski maturanti iz 1. 1906. 30 lel bo minilo letos, odkar smo zapustili naše učiteljišče v Ljubljani. Od takrat se nismo več sestali. Ali naj gre tudi ta obletnica mimo nas kakor vse dosedanje? Po tolikem času si gotovo večina nas želi svidenia. Kje in kdaj naj se vrši naš sestanek? Razmišljajte o tem in poročajtel — Jerin Vojteh, Sv. Lovrenc-Store, Patemost Riko, Tržič. — Pod Gorjanca z avtom 21. juniia za 95 Din. Spotoma ogled samostana v Stični, v Novem mestu bolnišnice usmiljenih bratov, kmetijske šole itd., v Pleterjah pri Št. Jerneju kartuzije in v Kostanjevici gradu »Klošter«. Podrobna pojasnila daje pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šent-petnska vojašnica. — V prilogi Službenih novin št. 133 — XXXI je objavljena »Uredba z zakonsko močjo o dolžnostih in pravicah administrativnih upraviteljev v državnem zdravilišču v Topolšici« dalje »Uredba o ustanovitvi občine Skale in občine št. Janž na Vinski gori«, »Uredba o razdružitvi občine Ložnice pri Velenjuu«, »Uredba o razdružitvi občine Slovenja vas«, Uredba o ustanovitvi občine Jarenina«, »Uredba o spremembi imena občine Markovci«, »Uredba o spremembi občine Ivanjkovci«, »Uredba o pregrupaciji občine Koračice in občine Velika nedelja«, »Uredba o pregrupaciji občin Gornji Logatec, Dolnji Logatec in Planina v logaškem okraju« in »Uredba o združitvi občin Gornja Radgona in Gornja Radgona — okolica« — Ponesrečenca z dežele. V Ponovičah pri Litiji je v soboto padel z domačega skednja ter si zlomil desno nogo 2 letni posestnikov sin Jožek Savšek. — Na Hrušici pri Jesenicah je v soboto sekal ijrva 41 letni železniški telegrafist Alojz Golob. Med delom si je odsekal palec leve roke. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice« — Da hoste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in sl. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ljubljana Konec stavke na Ljubljanici Ljubljana, 15. junija. Pri doseženem sfiorazumu med stavbinskimi delavci in delodajalci ie imela tvrdka ing. Dukič nekoliko odvojeno stališče zaradi kvalificiranja delavcev pri regulaciji Ljubljanice. Tvrdka je namreč zahtevala, naj se zaradi mezdne doklade 25 par na uro razlikuje med delavci, ki delajo v vodi in med onimi, ki sicer delajo v strugi, toda na suhem. Delavstvo pa je zastopalo stališče, da ie to nemogoče, ker je delavec v Ljubljani včasih |x>1 ure v vodi, včasih pol ure na 6uhem ter da se način dela neprestano menja. Posebna doklada naj torej pripada vsem. Do danes tvrdka Dukič ni pristala na to mnenje delavstva ter je do danes stavkalo 220 delavcev. Danes pa je tvrdka Dukič spremenila svoje stališče ter je v celoti podpisala sporazum in pristala na upravičene zahteve delavstva na Ljubljanici. Mezde bodo v bodoče: 3.50 din na uro za delavca v strugi Ljubljanice in 3.25 din na uro za one delavce, ki delajo izključno na obrežju. Delavci, ki delajo kanal v Trnovem, bodo dobivali v bodoče po 3.25 din na uro. Jutri, v torek ob 7 se delo v Ljubljanici in v kanalu obnovi. Delavstvo v delavnicah cementnih izdelkov sicer še dela, toda njegovo mezdno vprašanje še ni rešeno. Prizadetih je okoli 60 delavcev. V sredo bo obravnava o mezdnih pogojih tega delavstva. Še vedno pa stavka okoli 140 delavcev v kamnolomih v Preserju, v Podpeči in v Vikrčah pod Šmarno goro, ker podjetniki še niso pristali na skromne delavske zanteve. KINO UNION S? Ob 16., 1915 in 21.15 uri burka Veliko čiščenje Ano Ondra - Woll Alboch Rettil 0 Vsem udeležencem vidovdanske proslave in razvitja prapora vojnih dobrovoljecv v Ljubljani. Gospiod prometni minister je dovolil z rešenjem štev. MS 10.82 od 10. junija 1936. vsem udeležencem proslave 20-letnice borb dobrovoljske divizije v Dobrudži in razvitja prapora vojnih dobrovolj-cev-Slovencev na vseh progah državnih železnic sledeči popust: 1. Popust od 75% vsem članom Sa-veza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije, ki so državni uslužbenci, na podlagi njihove uradniške in dobrovoljske članske legitimacije 2. Popust od 50% vsem ostalim članom Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije in vsem drugim udeležencem na tej proslavi. Vsi udeleženci morajo kupiti na odhodni po6taji železniško legitimacijo, obrazec K 14. in karto za polovično odnosno celo ceno. katera je veljavna tudi za povratek, ako je kupljena železniška legitimacija potrjena od prireditvenega odbora Sreske organizacije Saveza ratnih dobrovoljaca v Ljubljani, da se je prireditve udeležil. Popust velja od 25. junija 1936. za vse razrede razven IV. in ekspresne vlake. Prireditveni odsek okraja organizacije Zveze vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Telefon 33-03. — Odbor. P" KINO SLOGA 2*5« ■■ I Ob 16., 19'15 in 2115 uri velefilm EPIZODA i Paula Wcsselu - K. L. Diehl © Tlakovanje državnih cest v Ljubljani. Med važna državna cestna dela spada tudi tlakovanje drž. cest v Ljubljani. Kot prvi odsek bo tlakovana drž. cesta od Šentjakobskega mostu naprej ]>o Cojzovi, Aškerčevi in Groharjevi ulici do ure na vogalu Tržaške in Bleiweisove ceste. S tem tlakovanjem bo podaljšana Bleivveisova cesta in ustvarjena izvrstna cestna zveza Gorenjske z Dolenjsko. Za omenjene ceste je ministrstvo za gradbe odobrilo licitacijo za nabavo kock v znesku 296.000 Din. Dobavo bo prevzelo podjetje Adolf in Ehrlich iz Zagreba. Razpisana je tudi že licitacija za tlakovanje te ceste. 0 Kres na ljubljanskem gradu v nedeljo, dne 21. junija, zvečer bo opozarjal, da je tam ob udeležbi najširSih slojev prebivalstva vsakoletna kresna prireditev ljubljanskega Rdečega križa na korist podpore potrebnim Ljubljančanom, in vabil na obisk vsakogar, kdor je voljan plačati malenkostno vstopnino dveh dinarjev ter se razvedriti in za majhen denar krepčati ob godbi in petju. © Nevaren padec s češnje. V nedeljo je »plezal na neko češnjo 11 letni Jož« Nikolič, delavčev sin iz kolonije na Cesti dveh cesarjev. Deček je med obiranjem češenj padel z drevesa ter obležal na tleh nezavesten. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil nevarne notranje poškodbe. Tragična smrt slov. orožnika Na cesti iz Tojx»le v Belosavce v bližini Oplen-ca v Srbiji je zadela nenadna smrt vzornega slovenskega orožnika, podnarednika Petra Kovačeca. Ob 7. zvečer, ko se je vrčal iz Toj>ole na svojo po stajo v Belosavce, se je Kovačec srečal neoborožen z dvema ubeglima kaznjencema, ki sta nedavno pobegnila v družbi drugih kaznjencev iz zaj5orov okrožnega sodišča v Kragujevcu ter se potem s ka-rabinkami oborožena klatila po rajonu po6taje Belosavce. Ko sta zvečer zagledala na cesti koraka-jočega orožnika, sta sprožila vanj več strelov ter ga smrtno zadela. Kljub ranam je šel Kovačec po cesti še 2 kilometra naprej, da je dohitel kmečki voz, ki ga je pripeljal v Topolo Iz tamošnje bolnišnice, kjer so mu nudili prvo pomoč, so ga takoj prepeljali v banovinsko bolnišnico v Kragujevac, kjer so zdravniki na ranjencu izvršili of>era-cijo, ki je trajala pet ur. Kliub transfuziji krvi pa je ranjenec podlegel poškodbam. Pogreb se je izvršil v Kragujevcu. Udeležila se ga je velika množica, med njimi mnogo orožniških in vojaških častnikov. Na svežem grobu so padlemu Slovencu zapeli vojaki-Slovenci iz Kragujevca pod vodstvom vojaškega duhovnika Antona Ronko. Kovačec je bil cenjen kot izvrsten orožnik. Služil je 12 let in ves čas v štabu dunavskega orož. polka v Novem Sadu. Sele pred 8 meseci je bil prestavljen v Belo; savce, kjer ga ie zadela tragična smrt v najlepši moški dobi 32 let. Doma je bil iz ugledne Kova-čeceve rodbine v Vičancih pri Ptuju. Zapušča žalujoče starše, sestro in brata. Njegov brat Josip služi pri policijski straži v Mariboru. Bodi vzornemu našemu lantu ohranjen blag 9pomin! Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grenke vode, zavžite na tešče, z lahkoto doseči izpraznenje črev in urejeno delovanje želodca. Franz-Josefova voda je davno preizkušena, naj- topleje priporočena in se dobiva povsod. Ojfl. reg. S. br. 30474/3». Maribor □ Telove procesije pri frančiškanih se je udeležil med drugimi odličniki tudi mestni jx>veljnik general Milenkovič, kar je v poročilu v »Ponedelj-skem Slovencu« pomotoma izostalo. □ Zbor štajerskih lekarnarjev. V nedeljo popoldne je imel pri Orlu Klub lekarnarjev v Mariboru, v čegar j)odročje spada vse področje bivše mariborske oblasti, svoj občni zbor. Izvoljen je bil za predsednika Ivan Vidmar, podpredsednik je Bogo Orožen iz Ptuja, tajnik Franc Minarik, blagajnik Ciril Maver, odbornika Viktor Savost, Peter Albaneže in Andrej Posavec iz Celja. Namestniki odbornikov: Trautavetter iz Ormoža ter Konig in Vavpot, preglednika Bogo Devide iz Št. Lenarta v Sl. goricah in Vladimir Tomič iz Marenberga. Občnega zbora se je udeležil predsednik lekar-narske zbornice v Ljubljani Levstik ter Rudolf Ra-mor iz Ljubljane. Iz tajniškega poročila je razvidna zanimiva borba, ki jo vršijo mariborski lekarnarji za zopetno uvedbo nočne službe v tedenskem turnusu, kakor je še do nedavnega obstojala v splošno zadovoljnost občinstva in zdravnikov. Ker so lekarnarji ob priliki poslednjega banovega obiska v Mariboru obrazložili svoje tozadevne želje g. banu, je upati, da bodo uspeli s svojo upravičeno zahtevo. Na zborovanju so govorili tudi o ustanovitvi posmrtninskega sklada pri zbornici, osnoval se je ekonomski odsek, ki bo proučil zlasti možnost ustanovitve nabavtjalne zadruge lekarnarjev. Sklenili so tudi uvedbo skupnega paketi-ranja za nekatere predmete z enotnim napisom »lekarnarska roba«. □ Prenočišča pri zasebnikih rabimo za Slomškove dneve. Prijavite sobe in postelje stanovanjskemu odseku Slomškove družine v upravi »Slovenca« na Koroški cesti 1 ali pa ^Putniku« na Aleksandrovi cesti 35. □ Seja Slomškove družine se vrši danes popoldne ob 5 v običajnih prostorih. □ Za izložbe ob Slomšekovih praznikih dobite .slike in kipe v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. □ Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, 21. junija, ob 6 zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom pri sv. Magdaleni (Alojzijevo). Popoldne ob 2 sv. blagoslov z darovanjem. □ Odmevi belgrajske tihotapske afere. Tudi v Maribor so segli zanimivi odmevi belgrajske diplomatske tihotapske afere. Nekaj dni po odkritju omenjene afere so organi mariborske carinarnice v Mariboru izvršili obsežne preiskave. Preiskali so nekatera skladišča ter stanovanja zasebnikov. Kakor smo sedaj dognali, so bile te preiskave v zvezi z Bodijevo afero. Tihotapci so se namenili, da bodo večjo partijo vtihotapljenih perzijskih preprog prodali na Ljubljanskem velesejmu. Ker pa je tedaj nenadoma prišlo do odkritja afere v Belgradu, so naglo odkurili iz Ljubljane s svojim dragocenim tovorom. Slod za njimi je vodila v Maribor, kjer pa carinske oblasti klj\ib najvestnejši preiskavi niso mogle izslediti preprog. Zelo verjetno je, da so tihotapci iz Maribora odpeljali preproge še pravočasno kam drugam, kjer jih imajo sedaj skrite. □ Cestna dela. Ker je poleg banske uprave odobrilo proračun okr. cestnega odbora še ministrstvo za gradbe v predloženi celoti, se bodo začela cestna dela sedaj izvajati v polnem obsegu, kakor je predviden v proračunskem osnutku. □ Posestne izprememhe. Tvornico cementnih izdelkov C. Pickel v Mariboru je kupil g- ing. Boris Hribar, industrijalec iz Ljubljane. Kot poslovodji sta vpisana sedaj ing. Bribar in V. Battelino iz Ljubljane. — Vodišek Vaclav je prodal Mariji Eigner in Alojzu Bučarju hišo na Koroški cesti 67 za 85.000 Din. □ Strupene gobe. Pri Devici Mariji na Brezju se je zastru|)ila 45 letna Ana Šmid, ki je jedla strupene gobe. Mariborski reševalci so jo prepeljali v bolnišnico. □ Plctenko vina in 200 jajc so odnesli roko-mavhi. ki so vdrli na Meljski cesti 29. v skladišče vinskega trgovca Antona Slika. Sledov niso pustili nobenih za seboj. □ Internat na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru nudi učenkam srednjih in meščanskih šo! udoben dom, skrbno nadzorstvo in vestno pomoč pri učenju. Cena zmerna. Pojasnila daje vodstvo zavoja, istotam se dobijo tudi prospekti za sprejem v gospodinjsko in žensko obrtno šolo zavoda. Novo delo o slovenski narodni ornamentiki Naš priznani strokovnjak nt polju narodne ornamentike profesor Oton Grebene se je lotil velikega dela, s katerim hoče slovenskemu ornamentu odpreti pot v novo živ'jen je. Pripravlja namreč obsežno izdajo predlog za obrtnike, s katerimi jim hoče omogočiti izdelavo uporabnih predmetov v oblikah in z okraski, kakor so oa pamtiveka udomačeni v naši domovini. Le strokovnjak, ki se je skoraj celo življenje pečal z nabiranjem in s študijem našega ornamenta, kakor je to storil prof. Grebene, se more v to zelo razsežno panogo umetno-obrtne-ga udejstvovanja tako poglobiti, da more ločiti zrnje od plevela in nezmotljivo ugotoviti tipične oblike za vsak okraj. Ljudska ornamenti-ka se namreč izpreminja od kraja do kraja in zato je nemogoče govoriti o enotnem slovenskem narodnem ornamentu. Bolj kakor načelni nasprotniki uporabe oblik škodujejo slovenskemu ornamentu oni, ki jih uporabljajo nesmiselno, mešajo motive, ki ne spadajo skupaj ter jim iz nevednosti jemljejo ono intimno lepoto, ki je včasih na starih, preperelih originalih razumljiva samo strokovnjaku. Novo delo, ki ga bo izdalo drutvo »Probn-da«, zasleduje predvsem praktične namene. Omogočiti hoče našim obrtnikom, da izdelajo v vsakem okolišu predmete, ki odgovarjajo or-namentalni tradiciji tega okoliša. Prva mapa bo obsegala 70 predlog za mizarje in to za enkrat z omejitvijo na mize. Sledile bodo predloge za stole, postelje, omare in sploh za celotno notranjo opremo sob. Če bodo naši obrtniki in sploh vsi, ki se zanimajo na naše domače oblikovne zaklade — posebno šole — dovolj izdatno posegali po ten predlogah, se bo delo razširilo tudi na ostala področja umetne obrti in na stavbarstva. Tako moremo upati, da se bomo polagoma osamosvojili tudi na tem polju in da bomo vsaj na deželi zajezili val internacionalizma, ki nas hoče oropati vseh intimnih lepot naše slovenske bistvenosti. Celje 0 Procesija presv. R. T. pri Sv, Jožefu je bala nadvse veličastna in se je je udeležilo zelo veliko število vernikov. 0 Znaki in legitimacije za SlomSkovo proslavo. Vsem, ki bi se radi udeležili Slomškove proslave v Mariboru, sporočamo, da dobe znake po 1 Din in legitimacije po 2 Din v Slomškovi tiskovni zadrugi (poleg Marijine cerkve) in v Mohorjevi knjigarni, 0 Smrt kosi. V celjski javni bolnišnica so umrli: Failanit Marija, 25 letna služkinja iz Levca pri Celju; Gračner Amalija, 66 letina prevžitkarica od Sv. Lovrenca pod Pr o zrnom; Mihajlov Jože, 28 letni mlinanski pomočnik z Rečice ob Savinji in Judež Marija, 31 letna služkinja brez posla iz Celja. Naj počivajo v miru I 0 Nesreča ne počiva. 01 et Amton, 39 letni pekovski mojster iz Šmarjete pri Rimsikih toplicah, je dne 13, t. m. doma padel z lipe, ko je nabiral cveitje, in si zlomil levo nogo. — Potočan Henrika, 13 letna hči viničarja iz Gru&ovja pri Konjicah, je 13, t. m. padla s češnje ter sd zlomila lavo in desno roko v zapestju. — Aatloga Silva, dijakinja III. razreda celjske gimnazije, stara 14 let, je padla s češnje in si poškodovala hrbtenico. « 0 Snaženje uradnih prostorov. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Vsled snaženja uradnih prostorov bo mestni urad v sredo, dne 24. jfupija popoldne in v četrtek, dne 25. junija ves dan zajprt. Stranke, ki so povabljene za 24. junija popoldne in za 25. junija k mestnemu poglavarstvu, naj se zglasiijo v petek, dne 26. junija ob navadnih uradnik urah. 0 Zadnje gostovanje ljubljanske drame. Ljubljanska drama bo gostovala v četrtek, dne 18. t. m. ob 20. uri v mestnem gledališču s komedijo L. Ver-neuila »Sestrična iz Varšave«. 0 Dr. Ivič Stjepan, zdravnik-specialist za pljučne bolezni, ne ordinira od 15. junija do 1. julija. Kamnik Uporaba zdravstvenega denarja. Kakor znano so bili leta 1931 ukinjeni tako imenovani zdrav stveni zaetopi, ki so skrbeli za zdravljenje revnih bolnikov. Istočasno je vodilo okrajno načelstvo v Kamniku akcijo za nabavo rešilnega avtomobila. Ker so pa vse občine, tovarne in druge korpora-cije uvidele, da bi bilo mogoče zbrati le 70.000 do 80.000 Din, se je akcija za nabavo rešilnega avtomobila opustila. Le kamniško gasilsko društvo je izjavilo, da bi bilo pripravljeno poskrbeti za rešilni avtomobil, če mu zdravstveni zastop posodi preostali denar, to je 12.142 Din. Prepričano, da bo gasilsko društvo to svojo obljubo držalo, je okrajno načelstvo zares izročilo denar gasilnemu društvu, čigar predsednik je bivši narodni poslanec Anton Cerar. Kaj pa je naredilo gasilsko društvo s teim denarjem? Dva dni nato je blagajnik društva g. Lampič dvignil ves denar pri Mestni hranilnici, gasilci pa so ta denar porabili za adaptacijo kino dvorane. Danes, ko je poteklo od tega ekoro 5 let in pol, nimamo ne rešilnega avtomobila, niti fonda za rešilni avtomobil, niti obresti ra izposojeno vsoto. »Slovenski Narod« pa piše v svoji petkovi številki, da je sedaj okrajno načelstvo zahtevalo j»o odloku banske uprave, da gasilci ta znesek vrnejo, ker niso spolnili pogojev, ki so jim bili dani. Banska uprava utemeljuje svojo zahtevo po vračilu, ker niso nabavili avtomobila, niti obdržali denarja, temveč porabili denar za kino. Gasilci eo vložili proti temu odloku banske uprave ugovor, ne pa »pritožbe«, kakor piše »Slovenski Narod«. V tem ugovoru pravijo gasilci, da je bil denar podarjen, porabljen pa je bil za kino zato, ker je čisti dobiček kina namenjen za nabavo rešilnega avtomobila. Ugotavljamo, da ni nikjer v aktih govora o podaritvi denarja, niti o kino podjetju in njegovem namenu. Mi vprašamo samo upravo kina, koliko je znašal čisti dobiček kino podjetja v zadnjih letih, ker smo dosedaj čuli od članov uprave govoriti, da kino donaša prav malo in da je še vedno visoko zadolžen. Nas samo veseli, da je »Slovenski Narod« to perilo pričel javno prati in da moremo pribiti zahteve našega ljudstva: Denar, po zakonu določen za vzdrževanje revežev, naj banska uprava porabi za zdravljenie revežev, ne pa za kino, ki ni baš v blagoslov našega mesta. Sv, Anion v Slov. goricah Ustanovili smo podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva. Ob tej priliki je predaval g. kmetijski referent Kuret iz Maribora. Številna množica je z zanimanjem sledila prednvanju. Na občnem zboru je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Satler Franc iz Čagone, jrodpred-sednik Borko Ivan iz Kraljevec, tajnik Horvat Božidar, učitelj, blagajnik Pepe Paluc iz Brengove; ostali odborniki so se porazdelili na razne posestnike. V podružnico so pristopili skoraj vsi ugied-nejši posestniki in kmetje ter je ob tej lepi udeležbi in zanimanja pričakovati najlepših uspehov. Trgovsko zborovanje v Brežicah Židje napredujejo V naslednjem dopolnjujemo poročalo »Pooe-detjiskega Slovenca« o glavni skupščini Zveste trg. združenj dravske banovine, ki je bila v nedeljo v Brežicah. Skupščini je predsedoval predsednik g. Josip J. Kavčič, ki je po izvršenih formalnostih podal obsežno predsedniško poročalo, ki riie položaj naše trgovine in gospodarstva sploh. Po čestitkah gg. Pinterja in Smerkolja je bila predsedniku Kavčiču izročena diploma za letno delo na čelu organizacije. G. Verbdč je z ozirom na razpust Zbornice za TOI predlagal, da se naj čimprej razpišejo volitve in da naj trgovstvo nastopi z enotno listo z g. Je-la&inom na čelu, kar je bilo sprejeto. G. Ivan Jela&in je nato v daljšem govoru analiziraj naš gospodarski položaj, orisali dosedanje delo zbornice ter podal smernic« za nadaljnje delo. Po poročilih blagajnika in nadzorstva je bila dana upravi razrešniica, sprejet proračun za leto 1936 ter je bil izvoljen tale nadzorstveni odbor: gg. Logar Jernej, Avgust Volk in Miloš Oset. Nadalje je bil za podpredsednika izvoljen g. Franjo Skrbeč, predsednik Osrednje sekcije lesnih trgovcev v dravski banovini. Delo Zveze b tajniškega poročila g. Kaiserja posnemamo, da se je zveza borila za to, da se dosedanji način dobave in prodaje koruze in moke ukine, ker je v škodo trgovine. Če pa se v bodoče še dobavlja koruza in moka za siromašno prebivalstvo, mora bitji dobava primerna potrebi in oddajati jo morajo občane siromašnemu prebivalstvu zastonj. Zveza je izvršila tudi številne intervencije pri banski upravi, pri trgovinskemu ministrstvu, pri poveljstvu orožniškega polka v Ljubljani glede krošnjanstva, pri reklamacijskem odboru, pri Narodni banki, zveza je 6 povdarkom zastopala interese posameznih združenj pri osrednjih ustanovah. V okvirju zveze obstoje naslednji odseki: Osrednji odsek, odsek drag, isto v, odsek trgovcev s fotograf ičnimi potrebščinami in organizacija knjigarnarjev. Posebno živahno je delal osrednji lesni odsek. Zaradi zastoja izvoza v Italijo je zašla lesna stroka v težak položaj in imajo naši izvozniki v Italiji jsa 70—80 milijonov dinarjev •zmrznjenih terjatev, katerega najtežje pogrešajo. Prizadevanja za znižanje tarif niiso uspela, pa tudi ni našla naša lesna stroka nadomestila na drugih trgih za italijanski trg. Zveza se je zavzela za koncesijoniranje knji-gamske obrti Zveza se zavzema za upravno decentralizacijo, ker smatra, da je samo tedaj možno sanirati naše raizrvano gospodarstvo. Naša banovina mora dobiti primerno tangento iz državnih finančnih sredstev, tangeoito, ki bo odgovarjala njenim dajatvam v državno blagajno. Sedaj plačuje mnogo več in dobi koanaj polovico tega, kar bi ji šlo po ključu, v primeri z drugimi banovinami. Centralizacija denarništva se mora ustaviti in je treba našim denarnem zavodom omogočiti redno poslovanje in denar slovenskega hranilca mora ostati doma v naših zavodih. Lesno gospodarstvo >""■>'» -Po izvolitvi za podpredsednika je podal gosp Skrbeč daljše poročilo o položaju lesne stroke, saj Je preteklo že nad 200 dni, odkar so stopile v ; veljavo sankcije in že nad 4 mesece, odkar je bila "'V'1 Ljubljani velika konferenca, ki naj bi pokazala ipota za nadoknado Škode. G. Skrbeč je med drugim omenil, da velika državna podjetja še vedno izvažajo les v Italijo. Uspelo je sicer, da nam je ▼eKko podjetje odstopilo večjo dobavo, toda po-kazali so se stvarni razlogi, ki so preprečili izvršitev tega, ker je treba pomisliti, da bi zahtevala samo tovornina do Londona ogromne vsote, katere bi morali plačati mi, ker je bil pogoj dobava oif London. Zato je potrebno, da se tudi 6 te strani pomaga naši lesni stroki, ali pa naj se pre-ipuste italijanski trgi samo nam, državno podjetje Sipad pa naj dobavlja na druge trge. Preusmeritev našega izvoza je zelo težavna in mogoče le z velikimi žrtvami države, lesna trgovina in industrija pa jih že itak dovolj doprinašata s svojim delavstvom vred. Potrebno bi bik) tudi, da se zniža voz-nina za naš les v državi sami, da bo naš les prišel tudi na jug, kjer 90 še možnosti za njegov odjem. Da število zaposlenih delavcev v lesni stroki ni tako padlo, kot bi balo pričakovati, je pa v tem, da pri tej statistiki socialnega zavarovanja ni upoštevano dejstvo, da so to samo zavarovanci na papirju, dela pa itak nimajo nobenega. Zavarovane pa jah imajo gospodarji zato, da ne izgube dobrot socialnega zavarovanja baš v teh sedaj najtežjih časih zanje. Zastopniki slovenskega lesnega gospodarstva se tudi ne udeležujejo sej osrednjega odbora lesnega gospodarstva v Belgradu, ker se doslej ni Storilo dovolj za slovensko lesno gospodarstvo. Pošljite naročnino! G. Anton VerbiČ je opozoril slovensko trgovstvo na nevarnost, ki mu preiti od židovskega kapitala, hi ee vedno bolj vsiljuje tudi v Slovenijo. Glede veleblagovnic pa si lahko _ . _____.^jo trgovci sami, ko vendar ni treba tem prodajati blaga. Medsebojna konkurenčni boj naših trgovcev ne sme iti tako daleč, da bodo prodajali blago za vsako ceno, ampak da bodo tudi svoj« tovariše pustili živeti. Naša trgovci naj nadalje kupujejo pri naših potokih, ki naj favorizirajo pred Inozemskimi. Končno j« prosi tudi pojasmlla o zadevi Feniksa. Na to mu je odgovoril g, Soss, da se dela sedaj na taki rešitvi tega vprašanja, ki bo upoštevala interese zavarovancev, ki ne bodo trpeli Škode, Najbrž bo Feniksa prevzela kaka domača zavarovalnica ali pa več zavarovalnic skupaj. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji občni zbor Zveze v Slovenjgradcu. Posebnih resolucij ni bilo, ker se je skupščina pridružila v celoti resolucijam, ki so bile sklenjene n« zadnjem trgovskem kongresu s posebnim poudarkom, da se morajo, v kolikor še niso realizirane — doslej je uspeh prepoved delovanja družbe Ta-Ta v Belgradu od tamošnje prvostopne oblasti — takoj reallizirati. Pade c cen v maju Po podatkih Narodne banke je indeks cen na debelo v maju znatno nazadoval in sicer od 69.1 na 67.0 točk (1926:100). Posebno so padle cene rastlinskih proizvodov, dočim so cene živine deloma zaradi sezijskih razlogov, deloma pa zaradi akcije kmetov samih za dvig, narasle. Po posameznih skupinah je bil indeks naslednji: maj 1935 april 1936 maj 1936 rastlinski proizvodi 61.2 76.3 69.0 živina in proizvodi 56.5 56.5 57.4 mineralni proizvodi 78.9 81.1 81.1 industrijski proizvodi 66.4 69.4 67.9 skupni indeks 64.0 69.1 67.0 izvozni predmeti 61.4 64.6 62.1 uvozni predmeti 68.3 71.9 72.0 Uvozna honlrola Pred uvedbo kontingentov Sedaj je objavljena končna lista predmetov, za katere bo treba zaprositi predhodno dovoljenj« Narodne banlke pri uvozu iz neklirinških držav. Tako je kontrola uvoza naperjena torej v prvi vrsti proti neklir.inškim državam, dočim so izvzete vse klirinške države, med katerimi pa se nahajajo tudi talce, kjer bi bilo nujno potrebno izboljšati našo trgovinsko bilanco z njimi baš z uvozno kontrolo. Kaže, da v začetku novega režima, ki začne funkcionirati dne 25. junija, skoro ne bo mogoče uvajati blaga iz neklirinških držav. Trdi se pa, da se bodo surovine, v kolikor se ne bodo dale dobiti v klirinških državah, dovolil« za uvoz iz neklirinških držav, ker preti lahko v nekaterih panogah zastoj. Poleg tega je tudi važno obeležje nove uvozne kontrole, da nima staJnega značaja, ker ni d o kič en čas trajanja in se lahko marsikaj vsak trenutek izpremeni. Zato se novi režim bistveno razlikuje od režima kontigentiranja. Klirinške države so sedaj naslednje: Nemčija, Češkoslovaška, Italija, Švica, Španija, Grčija, Bolgarija, Turčija, Romunija, Francija, Avstrija, Belgija, Madjarska in Poljska. Slednji dve državi imata z nami kompenzacijske pogodbe, pa tudi zanj« ne bo treba iskati uvoznih dovoljenj Ves naš izvoz v naštetih 14 državah je znašal lani 3,322.9 milij. dinarjev ali 83.50% vsega našega izvoza, dočim je naš uzvoz iz omenjenih držav znaša! 2.586,6 milij. ali 70% vsega uvoza. S temi državami j« bila naša trgovinska bilanca lani aktivna za 746.3 milij. Din. Izvoz v neiklirinške države je lani znašal 376.9, uvoz iz njih pa 1.443.8 milij. Din. Tu se vidi velika pasivnost naše trgov, bilance z njimi: skoro ena milijarda dinarjev in je zato razumljivo pisanje bel-grajskega »Vremena«, da je sedanjo uvozno kontrolo smatrati v prvi vrsti kot izključno valutno-politični uikrep. Poleg tega je smatrati uvozno kontrolo za ne-klirinške države kot odlično sredstvo za trgovinska pogaianja s temi državami, katera pričakujejo merodajni faktorji. Toda kljub vsemu je sigurno, da stojimo pred uvedbo siistema kontigentiranja, kar zahteva že tudi pogodba s Španijo. * Gradba Državne tiskarne v Belgradu. Dne 6. julija bo v gradbenem ministrstvu ofertalna licitacija za zgradbo državne tiskarne v Belgradu, katere proračunska vsota je 32.65 milij. Din. Somborska borza. Iz poslovnega poročila som-bo-nske borze posnemamo, da ima borza 149 članov ter je znašal na njej promet 358.050 met. stotov v vrednosti 38.5 milij. Din. Razsodišče j« imelo 792 tožb, od katerih je bilo rešenih 709 za skupni znesek 3.05 milij. Din. Rada se peni, zelo osvežnle, Izdatna prt uporabi. NIVEA PASTA 2A ZOBE Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10' Vpis drž. blagajniških zapiskov Ker je emisija trimesečnih državnih blagajniških zapiskov tako dobro uspela (200 in 100 miliij, Din), se sedaj začne emisija ostanka do 500 milij. Din, torej emisija 200 milij. Din. Ti zapiski ne bodo več samo trimesečni, ampak 6 in 12 mesečni. Na pocMagj izpremembe prvotne uredbe je finančni minister odredil, da znaša obrestna mera za trimesečne zapiske nadalje 4%, za polletne 4.25%, za enoletne 4.5. Ti blagainiški zapiski se morejo lonubardirati pri Drž. hipotekami banki in PoStini hranilnici z doplačilom samo 1% letnih obresti. Vpis se vrši pri Narodni banki in je verjetno, da bo tudi ta emisija 200 milij. Din uspela. Mestna hranilnica v Mariboru Maribor, 15. junija. Mariborska javnost se že dalje čase zanima za stanje Mestne hranilnice, ki je eden največjih denarnih zavodov v Mariboru. Naš dopisnik ae je obrnil do predsednika ravnateljstva g. Franca Hra-stelja, ki se je v zadevah mestne občine in hranilnice par dni mudil v Belgradu. Na vprašanj« je odgovoril takole: Kako je z Mestno hranilnico? Mariborčani, občani mariborske občine in njeni davkoplačevalci, pozabljajo, da jamčijo z vso svojo davčno močjo za ta zavod. Če gre zavodu dobro, če more poslovati v redu, bo to tudi v davčno korist Mariborčanov. Če bi pa bilo drugače, bi to bilo v škodo mariborskih davkoplačevalcev. Vlagatelji Mestne hranilnice se za svoje vloge nimajo prav nič bati. Njihove vloge so krite nele v Mestni hranilnici sami, ampak tudi v jamstvu vseh mariborskih meščanov. Ne razumem, kako morejo ljudje dajati te hranilne knjige v prodajo s kakimi popusti, ker je to za nje očitna izguba. Če bi kdaj v Mestni hranilnici nastala kaka izgulba, bi jo morali doplačati mariborski davkoplačevalci, vlagatelji pa v nobenem slučaju ne morejo zgubiti. Zakaj je prišla Mestna hranilnica v nelikvidnost? Mnogi bi želeli, da hi Mestna hranilnica vse njihove vloge takoj v celoti izplačala. To bi bilo v normalnih časih tudi mogoče, v sedanjih pa to ni v celoti mogoče, dasi je hranilnica preteklo leto izplačala 21.482 strankam nad 25 milijonov dinarjev. Posojila, ki jih je hranilnica dala na hipoteke, občinam in privatnikom, ni mogoče v tako kratkem času izterjati. Med temi posojili je dosti zaščitenih po zakonu o zaščiti kmeta. Novih vlog pa ni bilo toliko, ker so neprijatejji zavoda begali ljudi, da so talko lahko trgovali s knjižicami. Kako bo zopet prišla Mestna hranilnica do likvidnosti? Mestna občina Mariborska ima pri hranilnici posojila 18 milijonov dinarjev. Sedanje zastopstvo v občini, ki se zaveda svoje odgovornosti tudi gtlede usode Mestne hranilnice, je iskalo pota, da dobi mestna občina kje drugod posojilo in z njim vrne dolg Mostni htranilnici. V tem oziru sta posredovala v Belgradu g. župan Juvan in podžupan g. Zehat. Treba je bilo pa priti še s konkretnimi predlogi in vlogami ter obrazložiti celoten položaj na merodajnih mestih. Zagotovilo imamo, da dobi Mestna obč'na posojilo pri Hipotekami banki v znesku Din 18 milijonov. Vsaj najnujnejša izplačila bomo mogli s lem izvršiti. Poleg tega pa moramo tudi iz lastnega delovanja ustvariti zopet likvidnost. Zato je ravnateljstvo sklenilo, da se vse nove vloge vodijo popolnoma ločeno in da ima vsaka knjižica vpisano jamstvo stalnega gotovinskega izplačila. Mariborčani vladajo svoj denar v zavode, katerim zaupajo. Prav je, da pri tem ne pozabijo na svoj lastni zavod, za katerega varnost jamčijo s svojo davčno močjo, na katerega upravo imajo polom mestne občine stalen vpliv in kontrolo. Dosedanji nesmiselni strah za vloge v Mestni hranilnici naj preneha! Vodstvo zavoda bo storilo vse, kar je v njegovi moči, da upostavi v zavodu redno poslovanje. Mariborčani naj kažejo za to svoje razumevanje, pa bodo načrti dodobra uspeli. Zadružna zveza v Zagrebu izkazuje v 1. 1935 prirastek samo 2 članic (8 pristopov, 6 izstopov) na 215 (1934 213, 1933 189. 1932 165, 1931 151). Vloge pri Zvezi so se zmanjšale od 14.43 na 13.02 milij. Din, reeskont pa se ie zvišal od 0.22 na 0.48 milij. Din. Aktivni tekoči računi so se povečali od 14.24 na 14.8 milij. Din, čisti dobiček znaša 0.022 (0.0214) milij. Din. Na občnem zboru zveze, ki bo 28. junija ob pol 9 v Zagrebu, Trg kralja Tomislava, bosta predavala tudi gg. inž. Ivan Varga, glavni tajnik Glavne zadružne zveze: Prod osnutkom kmetijskih zbornic, in g. Juraj Sčetinec, profuaor visoke ekonom, komer c. šol« v Zagrebu: OkoK zadružnega zakona. Državne financ« T aprilu. V aprilu so znašali drž. dohodki za račun prejšnjega proračunskega leta 47.45 milij. Din, izdatki pa 63.3 milij. Din Nadalje so v aprilu narasle neplačane obveznosti od 252.95 v začetku meseca na 298.5 milij. Din na koncu meseca. Skupno so znašali državni dohodki od 1. aprila 1935 do 1. maja 1936 6.835.4 milij. Din, izdatki pa bre« neplačanih obveznosti 6.333.95 milij. Din. Borza Dne 16. junija 193&. Denar V zasebnem kllringu je avstrijski šiling ni ljubljanski borzi [»opustil na 8.80—8.90, na zagreb ški celo na H.64—8.74 in na belgrajski na 8.70 do 8.80. Grški l>oni so beležili v Zagrebu 28.7750 do 29.4750, v Belgradu 28.65—29.29.35. Angleški funt je osla! na ljubljanski borzi neizpremenjen na 249.20—250.80. Španska pezeta je beležila v Belgradu 6.95 blago. Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 18.85 do 14.05, v Zagrebu na 18.7950—13.9950, za medio junija 13.40- 13.60. za ultimo junija 13.7250 do 13.9250, za ultimo julija 13.40—13.60 in medio nv-gusta 13.45—13.65. V Belgradu so bili nemški čeki 13.7857—13.9857. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. 2978.15—2992.75, Rer-lin 100 mark 1756.08-1769.95, Bruselj 744.18 do 749.24, Curih 100 frankov 1424.22—1431.29, London 1 funt 220.84—222.89, Ne\work 100 dolarjev 4368.92—4405.23, Pariz 100 frankov 290.03—291.47, Praga 100 kron 181.90—183. Promet na zagrebški borzi je znaSal brez kompenzacij 1,228.581 Din. Zurih. Bolgrad 7. Pariz 20.36, I»ndon 15.53, Newyork 309.125, Brnselj 52.275, Milan 24.35, Madrid 42.20, Amsterdam 209.15, Berlin 124.50, Dunaj 58.40, Stoo.kholni 80.075, Oslo 78.05, Kopenha-gen 69.325, Praga 12.78, Varšava 58, RudimpoSta 2.90, Atene 2.45, Carigrad 2.50, Bukarešta 8.&rn Ilelsingfors 0.8625. Vrednostni papirji Vest o izdaji 6 in 12 mesečnih blagnjnISkih zapiskov, ki nosijo 4.25 in 4.5%, je bila sprejeta ugodno in so vsi tečaji državnih papirjev narasli v znatni meri. Tudi promet je oživel. Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 82—84, agrarji 48—50, vojna škoda promptna 362—967, begluške obveznice 67—69, 8% Blerovo posojilo 83—85, 7% Blerovo posojilo 75—76, 7% posojilo Dri. hip. banke 85—86. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82—85, agrarji 46—47, vojna škoda promptna 363—367 (362, 367), uit. 7—8.361 den., begluške obveznice 68.50—72, 7% Blerovo posojilo 75.50—77, 7% posojilo Drž. hip. banke 86.25—90, 7% štab. [Kis. 83—87. — Dolnice: Priv. agrarna banka 230 do 235, Isis 15—20, Osj. slad. lov. 135 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 83.50—84.50 (84.50), agrarji 49.25 obl., vojna škoda promptna 362.50- 363.50 (362, 361), begluške obveznice 68.75—69.25 (69.6875), 67.50—68, 8% Blerovo posojilo 86 bi., 7% Blorovo posojilo 76— 77 (76.50, 76), 7% posojilo Drž. hip. banke 86.75 den.. 7% stub. pos. 83.50 den. (84). — Delnice: Nnrodna banka 63.00—63.'50, Priv. agrarna banka 229—230 (229.50, 228.50). Žitni trg Novi Sad, 15. jun. Pšenica bč. okol. Som-bor 118—120, bč. ladja Tisa 124—126, b?.. ladja Du-nav in Begej 123-125, Slav. 120—122, l>č. In srem. 119—121, Ban. 118—121. — Oves neizpremenjen. — Rž in ječmen ne notira. — Koruza nelzpr. — Moka bč. in ban. og in ogg 195— 205, št. 2 175-185, št. 5 155—165, št. 6 135-145, št. 7 115—125, št. 8 102.50—105. — Fižol ne no lira. — Otrobi bč. 100—102, srem. in ban. 98— 100. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Pridobivajte novih naročnikovi Kulturni obzornik f Gilbert Keith Chesterton Danes se je po vsej Evropi raznesla vest, da je eden najznamenitejših sodobnih angleških pisateljev in kulturnih delavcev ter eden največjih in najduhovitejših katoliških pisateljev sploh — Gilbert Chesterton umrl. Poleg Wellsa in Shawa je Chcsierton spadal med najbolj značilne in najpopularnejše angleške duhove, čeprav je bil borben katolik. Zdaj je ta filozof, teolog, žurnalist, duhovit kozer, pisatelj tn pesnik mrtev, in ves svet se spominja njegovega dela. Rodil se je 29. maja 1874 v Kensitvgtonu pri Londonu, bil slikar in umetnosti kritik, deloval je kot žurnalist pri vodilnem angleškem dnevnem časopisju in se pozneje posvetil ves pisateljevanju. V času burske vojske je nastopil z vso silo svojega ostrega peresa proti impenijuliznui. Svoje časmikarke, publicistične članke je zbral v več zbirkah leta 1902-2, svoje prve paradoksalne groteske pa v zbirki novel The Napoleon of Notting Hill (1904); med njegovimi starejšimi kritičnimi sestavki pa je najpomembnejša in svetovno znana monografska študija o Dickensu, ki je izšla tudi že v več prevodih ter nešietih izdajah. Tako se je pokazal Chesterton kot ideološkega žurna-lista, ki je brutalno, pa vedno duhovito in glo-boko-intimno odgovarjal na dnevne dogodke. Postavil se je posebno proti intelekiuolizmu predhodne dobe ter — romantično nastrojen — iskal resnice v metafiziki, ki je blizu ljudske modrosti. Tako se je njegovo krščanstvo pokazalo že v zbirki njegovih pesmi leta l<)00, bolj že v Dickensu, še "bolj pa v delih Herelies (1905) in OrlliodorY (1908), ki sta ga pripeljali — koi amglikanca — v veliko bližino katolištva. V tej zadnji knjigi se je v duhovitih paradoksih postavil za krščansko mistiko, ki je za njega dobila ceno čudovite življenjske filozofije Tedaj še ni bil katolik, vendar se je njegovo gledanje vedno bolj obračalo k Cerkvi. V knjigi je podal apologijo vsega krščanstva, zgrajenega na temelju apostolske vere, ler je na koncu že nevede branil katoliške resnice in vzkliknil: »Zato verujem v Cerkev, ker mi ni mrtva, marveč vedno živa učiteljica, in ker ne vem samo, da me je včasih nečesa naučilo, marveč sem prepričan, da me bo tudi jutri nečesa naučila.« Tako se je zgodilo, da je Chesterton preko dobe brezboštva, deizma, spiritizma — prešel v katoliško cerkev leta 1922 in postal največji borec — ko nekoč spreobrnjenec sv Pavel — za katolištvo vsoje domovine, v kateri je užival do zadnjega neomejen ugled. Tak iracionalen duh, ki je sprevidel tesno razmerje med Naturo in Rogom, ki sta oba večna, ter se le spreminjata v svojem videzu, ni ostal samo pri izpovedih in borbah, temveč je segel tudi po leposlovju ter ie, kar bi se komu zdelo čudno, ustvaril povsem nov tip — detektivske povesti, ki je svetovni književnosti dal nov tip Sherloka Holmesa, namreč skromnega patra B r o w n a. Ta duhovnik je preprost do skrajnosti, pa je vedno postavljen v najbolj zapleteno okolje, iz katerega ni izhoda; toda v preprosti veri in zdravem razumu patra Browna se vsa zapletenost pokaže kot največja jasnost in iz vseh zagat izide kot zmagovalec. Toda te zmage ne pripisuje nikdar razumu, temveč modrosti božji, ki se kaže v preprostosti. V tem tipu njigovih detektivskih novel se vidi vsa duhovitost Chcsterto-novega duha, ki gradi na nasprotjih in duhovitih ; paradoksih — v čemer je soroden prav nasprot-neniu duhu B. Sliawa —, ki pa vedno pokaže i na duha. ki spreminja le videz, sicer pa je večen. To ie najtipičneiši zastopnik romantične ironije, groteske, religioznega usodnega reda v vesoljstvu. Tako gradi Chesterton na veri očakov, uporablja pa najmodernejše izkustvo in okolje, zaradi česar ga imenujejo Angleži »tradicionalnega naprednjaka« Slovenci poznamo dve njegovi detektivski zbirki, namreč novelo »Četrtek« (prestavil O. Zupančič) ter zbirko detektivskih novel »Grehi princa S a I a d i n a«, ki jo je v prevodu dr. Kimovca izdala jugoslovanska knjigarna. V rokopisu (Gliša Koritnik) pa jc drugi njegov detektivski roman »Leteča krčma«, ki bo še čakala srečnega založnika. Tudi v pesništvu je dal prave bisere, posebrvo v baladi. Znana je njegova balada o »oslu, ki je nosil Kristusa«, še bolj pa obširna »Ballad of thc White Horse«, ki jo smatrajo za najboljši angleški epos XX. stol. in predstavlja borbo poganskega in krščanskega duha v slogu starih balad. Zmaga seveda kristjan. Njegova fantazija iu njegova satira sta neizčrpni: meč vihfa nad vsem, ko bič, da ga je čuti v vsem ozračju, kjer živi. Njegove pesmi so vse pognale iz najglobokcjšeaa osebnega dožitka, pa so vendar tako nadosebno katoliške, poveličujoče naravo in nebo, veselje, preprostost in devištvo. (Balada o sv. Barbari.) Toda ta pesnik in žurnalist, ki je redno vsak ieden do zadnjega časa r«sal uvodnike v največje angleške časopise, se je z vsem svojim žarom, ki ga je kazal v pesmi, iii vso duhovitostjo, ki jo je izpovedoval v povestih in člankih, poglabljal v največje skrivnosti katoliškega duha, ter je opisal predvsem duhovne like mož, ki so bili njegovi duševnosti najsorodnejši. Tako je svetovno znana njegova študija o sv Frančišku A s i š k e m , ki je bil njegov najpriljubljenejši svetnik, na drugi strani pa knjigo o sv. Tomažu Akvinskem, na prvi pogled pravo nasprotne preiiniega. Tako je dobro nakazal studcncc svo- jega lastnega krščanstva, ki obsega preprostost in ljubezen do narave Asiškega ubožca, na drugi strani pa duliovrtost in miselno globokost angleškega doktorja. Ker je gledat no razvoj sveta z nefanatičnega gledišča, se seveda ni mogel zadovoljiti z Wc 11 sovo razlago svetovnega dogajanja, kot se kaže v »Svetovni zgodovini«, ter mu je odgovoril v duhovitem eseju »Večni človek«, kjer je poudaril delo velikega duha na obličju zemlje. O tem eseju je v naši publicistiki napisal duhovit članek Edvard Kocbek (DS 1932), ki pomeni v slovenskem slovstvu najbolj duhovito razlago Chestertonovega duha in njegove osebnosti, na knr opozarjamo bralce. In ta članek končuje Kocbek s končno oznako Chestertonove poti in pomena: »Resnica izkustva je v neproporcionalnem vesoljstvu, blizka nagonom, oddaljena razumu. Chesterton vidi zvezo med (regularnostjo življenja m kontrndikcijami Cerkve. Zato pride do zaključka: »Le krščanstvo je zmožno razložiti človekov misterij. Pot, ki je prišel po njej do tega spoznanja, ga približuje Paschaln, oba sta ira-cionalističnn fanatika, pa se razhajata v pesimizem in optimizem Chestertonovo supranaturald-stično stališče, neprestano preplctamje veličastne vsebine z borbenostjo in apologetična ideolo-škosf so mu prinesli naslov modernega cerkvenega očeta in človeku se resnično dozdeva, da vidi v njihovih knjigah ob poeziji Frančiška Asiškega modrost očaka Hieronima, ki ju oba zelo ljubi.« Danes ta veliki pisatelj, prvoborrtelj in predstavnik angleškega kulturnega katolištva leži ni mrtvaškem odru. Ob krsti se ga spominjamo tudi mi, želeč, da bi mogli v svoje slovstvo sprejeti čim prej in čim več od njegovega velikega, glo-! boken«, krščflnskeoa in neumrljivega duh« Dve noci v šotoru Velika žaloigra v gorskih stenah poleg mrličev Med binkoštni mi prazniki te v avstr. Alpah vlrdalo zelo slabo vreme, katero ie povzročilo več smrtnih slučajev. Nekaj strašnega pa sc ie /godilo nekemu hribolazcu dr. Scheroku iz Mod-linga pri Dunaju. Ta je v dražbi gdč. Vilme Guoth in Frica Schmida odšel na binkošti zjutraj na plezalno turo na Hochtor v tako zvanom »Gesause«. ?.e na binkoštno nedeljo opoldne jih je zajela huda ura: sneg in toča. V takem so morali cehh osem ur plezati, ne da bi natančno vedeli, kam plezajo. Končno so že vsi izčrpani prišli na nek vrh. katerega so nazadnje sj>oznali. Tam so morali prenočiti v šotoru, ki so ga prinesli s sebo). Noč pa ie bila slaba in mrzla. Drago jutro ob 7 so morali naprej proti vrhu Hochtora. Ker pa so zopel zablodili, so celih 12 ur krožili v krogu. : Nastopila je druga strašna noč. Preden se je zmračilo, je hotel rritz Schmid sam iti pogledat, kam noj bi se obrnili, njegova dva tovariša pa naj bi se medtem v koči odpočila. Ko se ie že stemnilo, se je Schmid vrnil in povedal, da je našel pravo jx)t. Ker pa je bila gospodična Guoth že docela onemogla, so sklenili, da bodo drugič prenočili v šotoru. O tem sedaj poroča dr. Scherak takole: »Svojo spremljevalko sva pokrila 7. vsemi oblačili, kar sva jih imela na razpolago. Privezala sva \o na vrv, vrv pa pritrdila na skalno steno. Toda Vilma Guoth se ni več zavedla. S svojo ročno svetilko sem ji večkrat posvetil obraz, a me ni več spoznala. To je bilo okrog polnoči v noči od ponedeljka na torek. S Schmidom sva si jjrizadevala, da bi jo odstranila iz šotora, ki je bil poln vode. Ko smo začeli drugič šotoriti, se je Schmid naenkrat docela spremenil. Vsako stvar sem mu moral dvakrat povedati, pa me je še vedno spraševal, kaj bi bilo treba storiti. — Okrog ene zjutraj sva Vilmo položila v sneg pred šotorom. Pol ure dolgo sem io skušal obuditi k življenju. Nesrečnica pa je začela stokati, iz če- 1 sar sem sjx>znal, da se bliža konec, nakar sem opozoril tudi Schmida. Nujno sem ga prosil, naj mi pomaga, da bova rešila nesrečnico. Ob tri četrt na dve zjutraj Vilma Guoth ni dala nobenega znaka življenja več od sebe. Videti pa nisem mogel nič, ker sva medtem izgubila zadnjo žepno svetilko. Utripa njene žile nisem več čutil, vendar sem nadaljeval z umetnim dihanjem do 3 zjutraj, mdetem ko ji je na moje ponovne prošnje Schmid drgnil roke m noge. Ob 3 zjutraj sem ugotovil, da je umrla. Ko sem to povedal Schmidu, je zgubil živce. Že se je danilo, zato sem opazil, da se je docela spremenil. Bil je ves zmeden ter je bos stal v snegu. Na moje prigovarjanje se je zopel nekoliko zavedel. Ker pa je onemoglost tudi pri Schmidu vedno bolj rasla, sem s piščalko pričel kričati na pomoč. Nekako ob 6 zjutraj je začel Schmid stokati, nakar se je vlegel na tla. Pričakujoč še nove nesreče, sem mu začel drgniti roke in noge, čeprav sem sam čutil močne ozebline na rokah in nogah. Schmid pa je bil že tako zmeden, da je hotel kar po skalah planiti v dolino. Vedno sem ga moral zadrževati in ga končno tudi privezati. Ko sem ga privezal, se je močno bal in se branil. Hotel me je z vrvjo potegniti čez skale, zaradi česar sem moral dobro prijeti, da nisem zdrknil v globočino. V torek ob 7 zjutraj je tudi Schmid umrl. Oba mrliča sem navezal na vrv, nakar sem se ves onemogel vlegel poleg njih. Bil sem tako izčrpan in so me mišice tako bolele, da nisem mogel poskusiti oditi v dolino. V torek zvečer sem zraven obeh mrličev moral tretjič prenočiti pod šotorom. V sredo ob pol 7 zjutraj sem odprl oči in zapazfl, da sonce obseva naše šotorišče, toda dvignili se nisem mogel. Sele čez dve uri sem se mogel dvigniti ier splezati iz šotora po vseh štirih. Zunaj pa je pihal Potomec Konfucija pri katoliškem škofu Na svojem vizitacijskem potovanju skozi Yen-ehow, kjer misijonarijo povečini nemški očetje in sestre (Steylovci), je apostolski delegat za Kino, Zanin, sprejel tudi Kung Teh-chinga, zelo uglednega Konfurijevega potomca. To se je zgodilo 26. aprila, isti dan, ko je bil v čast apostolskemu delegatu prirejen državni banket. Ženska v letečem laboratoriju okoli sveta Ameriška letalka Amalija Earhardt se pripravlja za velik polet okoli sveta. Pri tej priilki hoče doseči nov rekord v hitrosti. Meseca julija hoče odpotovati v velikem kovinskem letalu, v katerem je sicer prostora za dva pilota in za 10 potnikov. Toda izku- močan veter. Opazil sem, da imam zmrzline na obeh rokah in nogah. Privezal sem na šotor bel robec v znamenje, da potrebujem pomoči. Nato pa sem začel pisati v svoj dnevnik, kaj se nam ie doslej zgodilo. Tako sem ždcl tam do 4 popoldne. Tedaj pa sem vkljub svoji oslabelosti sklenil, da sam poskusim priti v dolino. Plezal sem čez skale in čez tri ure prišel na rob gozda, odkoder sem z zadnjimi silami taval dalje.« Tako je dr. Scherak srečno prišel v neko vas, kjer je jsovedal svoje strašne dogodovščine. šena oceanska letalka ne bo vzela na svoje letalo niti popotnikov, niti pilotov, ampak si je dala napraviti tak avtomat (robot), ki bo sam vodil krmilo. Sama pa bo med poletom preiskovala in merila s svoiimi metereološkimi v navzočnosti številnih članov hancosko-nemške družbe v Parizu so tamkaj slovesno blagoslovili hišo te družb?. Slovesnosti so se udeležili nemški in francoski gostje ter francoski poslanik v Berlinu Lord Kitchener - narodni junak Vladarski sestanek sredi Oonave. Tri i um beverinu sta se na jjarniku sredi Donave sešla na |x>govor predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš in romunski kralj Karol Nekaj dni jx> bitki v Skageraku, dne 6. junija 1916, je angleška oklopna križarka »Hanishires ki bi morala pripeljati angleškega vojnega ministra in feldmaršala lorda Kitchenerja v tajni nalogi v Rusijo, zadela na mino pri otočju Orkney. Tako so s posadko vred pogoltnili valovi Severnega morja tudi angleškega narodnega junaka, lorda Kitchenerja. Smrt je napravila piko na koncu plodovitega življenja. Ko je imel lord Kitchener, ki je bil po materi francoske krvi, 20 let, se je ob Loiri bojeval zoper Nemce. Vrnivši se domov, je zavrgel topničarsko službo in se je vdinjal nekemu gledališču. Toda lesketajoče se odrske luči niso mogle zadovoljiti vročekrvnega in po slavi hlepečega Kitchenerja. Kmalu se je ognjevito oprijel vojaškega učenja in Fe je kot častnik udejstvoval zdaj v Palestini, zdaj v Anatoliji in na otoku Cipru Čez deset let je postal general. Ko je premagal v Sudanu mahdija, in je zabranil, da bi Francozi zasedli Fachodo, je dobil Kitchener naslov »Lord o f K a r t h o u m« in še častno darilo angleške zbornice v znesku 600.000 mark. Ko je bila zadušena burska vstaja, je prejel še večjo vsoto in se ime- aoarati. Letalo leta 300 km na uro, tako, da bi utegnila preleteti okoli sveta v petin dneh toda tudi ti so zašli v meglo in so se povečini izgubili. Izbirna tekma pa se v Nemčiji vseeno nadaljuje. Odpovedali so le tekmo na 300 km ter jo preložili na 21. junija. Pač pa so preteklo nedeljo, 14. t. m. ponovili ponesrečeni polet golobov v Helmstedt. Štirje italijanski ministri (od leve na desno) :Al£ieri, Lessona, grof Ciano in Ferruccio so se v letalu pripeljali v Rim k zaprisegi 3000 golobov se je izgubilo Pred kratkim smo poročali o novem golob-jem športu, s katerim se pečajo zlasti na Angleškem in v Belgiji. Tega športa pa so se poprijeti tudi Nemci, kateri v okolici Berlina vzgajajo mnogo tekmovalnih golobov, katere jx>tem na izbirnih tekmah presojajo za njihovo vrednost in uporabnost. Vsako leto vzgoje 36.000 mladih go-lobov-pismonošev in jih dresirajo. Pretekli teden so priredili veliko izbirno tekmo, pri kateri nai bi se upsposobili tisti triletni golobi, ki naj hi se letos udeležili velike angleške tekme na 950 km. Pri teh tekmah se vsako leto izgubi polno golobov. Navadno jih tekmuje kakih 2000, a jih le kakih 500 pride v seznam zmagovalcev. Vsi drugi so navadno izgubljeni ter ves trud in strošek za nje proč vržen. Vendar pa je s tem treba računati. Toda letos se ie taka izbirna tekma zelo slabo obneslo. Priredili so izbirno tekmo v Helmstedt na 180 km. Udeležilo se ie je 6000 golobov-pismonošev. Ob pol 10 dopoldne so golobe spustili. Strašno so se pa prestrašili lastniki golobov, ko so morali zvečer ugotoviti, da so skoraj vsi zaman čakali, kdaj se bodo njihovi golobi vrnili. Izkazalo se ie, da je izmed 6000 golobov, ki so tekmovali tega dne, le 150 živali našlo pot v svoj golobnjnk. Prvi golob se je vrnil v Berlin, ko je ielal tri ure in pol, kar je za goloba zelo dolgo. Eno uro kasneje ie priletel drugi in za njim potem še naslednji. Zvečer prihodnjega dne se je vrnilo vsega skupaj 900 golobov. Danes lahko ugotav-Vjaio, da je bilo pri tej tekmi izgubljenih 3000 golobov-pismonošev. Izmed tistih pa, ki so se vrnili, je bila skoraj večina tako izčrpana, dn jih ae bo mogoče več uj>orabljati pri tekmah. Vse nesreče pa ie kriva megla, v katero so golobi zašli v nižinah Polabja. Megla je največji sovražnik golobov. Veter, mraz in dež jih ne morejo premotiti od njihovega cilja, močna megla pa iih docela zmede, da se živalice izgube. Le slučajno so nekateri golobi našli domov. Izkušeni golobi-tekmovalci, ki so morda že desetkrat zmagali na velikih tekmah in bili celo na Angleškem, so pri sedanji kratki tekmi izginili. Pač pa se ie vrnilo nekaj čisto mladih golobov. Del izgubljenih golobov se je spustil na tla nn Saksonskem in v Šleziji, nekateri pa v južni Nemčiji. Vsi pa so bili docela opešani. Plavali so po zraku toliko časa, dokler niso onemogli. Zato je verjetno, da <.o mnogo golobov pobrale ujede, ali pn so zašli v tuje golobnjake. Obenem so tudi iz Porenja napravili jx>skusiK> tekmo porenjskih golobov, V četrtek, 15. junija 1876. Politični pregled. Na D un a j i je 11. t. m. nagloma umrl držaiv-ni finančni minister baron Holzgethan. — Oficijozni in drugi listi si na vso moč prizadevajo javno mnenje obrniti proti Rusiji in za Turčijo vneti prijaznost. Zato so polni hvale novega sul-I tana, češ, da se prizadeva z vso resnobnostjo vpe-| ljati v Turčiji evropske reforme... To se pač pravi z vso močijo delati za koran. Srbiji je poslala Turčija strogo vpraianjc, zakaj se oborožuije. Knez je na to prav diploma-tično odgovoril, namreč, da je krog in krog Srbije razširjena ustaja, tedaj je on bil prisiljen narod svoj oborožiti, da ga s tem pomiri. Nikakor pa se ne oborožuje iz sovražjiega namena do Turčije. Temu izgovoru je pridal še prilkuipljivo frazo, da si je Srbija svesta, da dobiva svojo moč edino le od polomescca. — Dobro zasukano! Razne reči. Narodi avstrijski. Znani avstrijski statistik dr. Adolf Ficker ceni poleg najnovejšega ljudskega poštevanja število vseh prebivalcev avstrijskih na 37.500.000 duš in sicer šteje po narodnosti v okroglih vsotah Nemcev 9,000.000, Čeho-slovanov 7,000.000, Poljakov 2,500.000, Rusinov in Rusov 3,200.000, Slovencev 1,300.000, Hrvatov 1,500.000, Srbov 1,600.000, Bulgarov 30.000, Vlahov 560.000, Furlanov 54.000, Ladincev 19.000, Rumunov , 3,000.000, Albancev 3600, Grekov 3300, Madjarov | 5,700.000, Armenov 19.000, Ciganov 160.000, Izrael-j cev ali Judov 1,226.000, in drugih narodnosti 25.000 dni. — Sedai pa sežtei o Slovenec! Nemce in Madijare in Slovane, pa pomisli, kakva bi prav za 1 prav biti morala Avstrija in kako 6e zvati. noval V i s c o u n t. Brez dvoma bi bil tudi za indijskega podkralja, če bi ga ne bili ob začetku svetovne vojne poklicali v London, kjer je bil izvoljen za vojnega ministra. Kot vojni minister je 17. maja 1916 dosegel, da so uvedli obvezno vojaško službovanje. Angleški narod je bil navdušen za lorda Kitchenerja, ker je v njeni videl pravega zastopnika kolonijalnega vojaka. Vendar po zunanjosti ni bil prav nič prikupljiv. Neki angleški časnikar je baje dejal o Kitchenerju, da je videti ko »sodni d a nc. A te podobe ni imel le po svojem zunanjem videzu, marveč je bil tudi sicer surov in brez vsakršnih predsodkov. Tako ni v Sudanu prav nič pomišljal in je dal brezobzirno izvleči mahdijevo truplo iz groba, da je tako preprečil, da ljudstvo ne bi romalo na grob svojega bivšega vladarja in se vdajalo oboževanju prejšnje vlade. Z Buri je prav tako postopal in jih seveda popolnoma zavojeval in zasužnjil volji Angležev. Vendar je bil lord Kitchener tudi strogo pravičen. Ko je preurejal vojsko v Indiji, se je na vso moč zoperstavil raznim gospodarskim mrežam in vsakršnim podkupninam in v Egiptu so mu dejali »oče kmetov«, ker se je tako potegnil za pravice felahov. To pa ni bilo všeč novim egiptovskim strujam. Zameril se jim je in hoteli so ga celo umoriti. Kljub vsem vojaškim in upravniškim vrlinam pa lord Kitchener ni bil kot vojni minister prav nič priljubljen, zlasti še, ker je spočetka vojne Anglija izgubljala. Rekli so mu »generalissimus besed«. Ko pa je tako žalostno umrl, le za pol nre oddaljen od angleške zemlje, so umolknili vsi neljubi glasovi in angleški narod časti zdaj svojega Kitchenerja ko resničnega, velikega junaka zgodovine. Počitnice v zaporu >u* V severmo-ameriški državi Newyork bodo v kratkem dobili postavo, ki bo omogočala, da bo kdo svojo kazen lahko odsedel v obrokih, in-si-cer ob nedeljah. To velja seveda za manjše kazni, za manjše pregreške. Sprejeta je namreč postava, katero bo predsednik v kratkem podpisal, da sme vsakdo, ki ni bil obsojen na več kakor 60 dni zapora, svojo kazen odsedeti v obrokih. Kdor hoče, se bo dal zapreti v soboto zju-trai ter bo ostal zaprt do nedelje zvečer. Na ta način hočejo Američani preprečiti, da bi ljudje, ki so bili obsojeni zaradi manjših pregreškov, v zaporu izgubljali dragoceni čas, ki bi ga sicer mnogo bolj koristno uporabili s svojim deloin. Kdor se bo torej dal zaj*reti v obrokih od sobote do nedelje, bo pač izgubil svoj tedenski odmor in ne bo mogel na deželo, kar pa njegovemu zdravju in njegovemu premoženju niti daleč ne bo toliko škodovalo, kakor pa če bi moral celih 60 dni naenkrat prebiti v zaporu. Če hočete vedeti.. • Po raznih londonskih srednjih šolah poučujejo v višjih razredih nov predmet in sicer vaje v vožnjah z avtomobili. Bogataši so v ta natnen darovali šolam lepe avtomobile za učne pripomočke . . • Milijonar Whiting je napravil oporoko, ki je dolga 110 strani in kjer omenja za dediče nešteto oseb — na tisoče jih je —, ki jim je kaj zapustil Sorodniki se protivijo, da bi soglašali s to oporoko. Pravijo, da je bil Whiting blazen, ko jo je napisal. Angleški kTalj Edvard VIII. je uvedel za letos nošo moških slamnikov, ker je bil s slamnikom pokrit, ko je otvoril cvetlično razstavo. Vsi se bodo zdaj ravnali po njem in bodo nosili nizke slamnike s pisanim trakom (žirardi). Jarbola ameriške jadrnice »Jankec« je 60 m visoka in je narejena iz zmesi niklja in jekla in je tako za 250 kg lažja ko lesena jarbola iste višine. Borzijanca. »Pomisli, danes sem izgubil na borzi pol milijona dinarjev!« »Strašna zguba!« »Mislim da! Najhujše pa je, da je bilo zraven še pet tisoč dinarjev mojega denarja I« Gledališče in koncerti III. jubilejna produkcija Da se ju/bilej 10-letnice našega komservaitorija tem močneje proeUtvt, »o v okvira produkcije nastopila tudi še člani profesorskega zbora, odnosno btivši gojenca dri. konservatorija in izvedli koncert s pestrim sporedom- Spored je v glavnem favoriziral slovensko umetnost ia je le delno posegel tudi v tuijo glasbeno snov. — Pianist Marjan Lipo všek je odkril svoje velike umetniške odlike z izvedbo Foersterjeve Fantazije na slovensko po-narodelo pesem »Po jezeru«, ki j« lepo in virtuoz-no pašama skladba. — Primerno toplemu lirizmu svojega glasu je izrazito zapel operni tenorist Jože Gosteč štiri samospeve m sicer Kogoijev občuteni »Letalci motiv«, Osterčev samospev »Sonce v zavesah«, v katerem je zadel skladatelj iskreno občuteno razpoloženje, Milajevičev orienitalno barvani samospev »Jaipain« in eno najlepših Lajovi-cevah pesmi »Serenada«. Pianist Pavel Srivic j« podal a posebnim občutkom za prelivanje mikavnih harmonij in ritma štiri stavke Sukove klavirske skladbe »Iz življenja in sanj«. Sopranistinja ga. Pavla LovSetova je zaključila prvi del sporeda • Štirimi samospevi (z Lajovicovim »Zašlo je žarko sonce«, Pavčičevim »Vesela pomlad«, Skerijančevim »Pahljača« in Papamdopulovim »Poslala me je stara majka«, ki so bili nekako manj izraziti), ter je v podajanju z iskrenostjo oživljala vsebino. — Drugi del je obsegal izključno orkestralna dela in sicer u zasedlbo godal. V Bachovem Koncertu za violino io godalni orkester je nastopijl kot solist violinist Karlo Rjopel ter odigral svoj del s privlačno virfcu-aznostijo in 1 uživertjem v baročno smer. Bachovemu Koncertu sta sledili dve Adamičevi skladbi za godalni orkester, obe mikajoči predvsem v pogledu polne harmonske barvitosti, pa v metodiki spominja joči na privlačno rusko motiviko, s katero se druži tudd glasbeni odsev naše zemlje v močan izraz. Sledeči Osterčev Religiozo za godalni orkester iz Suite St. 1. je iskreno občutena umetnina, ki umore pričarati razpoloženje nekake odmaknjenost ter sipada tudi po dosledni zigrajenosti med vtiSke skladateljeve modeme umetnosti. — Zelo miknrmo delo je Skerjamčeva Suita v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester — in sicer Avlenličnosl Krekove „oporoke" Dolenec izpričuje, da je besedilo Krekove »oporoke« v glavnem avtentično. Ker pozna stil in Kreka, ne maram in ne morem ugovarjati; hotel bi samo pojasniti in povedati, kakšne razloge sem imel sa svoj dvom. Res sam. Kdor je ž njim živeli, je imel priliko videti, kako mu slike »proti rasto, s čimer ne maram in ne morem trditi, da bi ee bil tega količkaj zavedal Krojil je po svoje, kakor krojijo in delajo poeti, vseeno, če kaj pišejo. Nikoli ni podvomil o tem, kar pripoveduje, S tem nisem hotel trditi, da so vse besede Resove, ker bi s tem trdil, da si je izmislil. Hotel sem samo povedati, in to »o povečini tako razumeli tudi drugi, da je dikcija Resova, da so njegovi karakteristični izrazi, da je njegov stil — in kako bi označil, da bi bilo jasno — da so njegova ločila! Tisto, kar je dalo besedam njegov zaneseni značaj, južni blesk in, da približno označim, deklamatorično silo. To ni Kreki r v -, li/u . Čas. Odkar so bile besede izgovorjene do -«*taijenosti v pismu, je preteklo več hudega in razburkanega časa. Krek. Jaz ga nisem nikoli videl patetičnega! Ne trdim, da bi bil tolikokrat z njim kakor drugi, toda trdim, da sem upravičen misliti, ila se mi je radi tega, prav radi tega zelo vtisnil v spomin njegov pojav. • Kraj in okoliščine, kjer se je to godilo. Bilo je v dunajskem parlamentu; Krek je bil hudo bolan. Prav hip prej je prosil, naj mu Res pripoveduje pravljice. Kraj i< dvakrat pust. Krek ni nikoli skakal s predmeta je bil pust, za Kreka s Prtovča na predmet, od afekta do afekta, če hočete, od čustva do čustva tako hitro in spremenljivo, zato je morala njegova misel biti le lirično nežna, če dovolite izraz. Iz vsega tega samega si jaz ne morem razložiti njegovih patetičnih besed. Pričevanje moža, ki je poznal oba; Kreka bolj kakor Resa. Omenil sem mu svojo, uredništvu že oddano miseL Ne verujem, da bi jo bil jaz potegnil nazaj, če bi bil on drugega mnenja, a tembolj me je potrdil, ko sem mu omenil. Tudi moram pristaviti, da si ne pusti sugerirati, da sem bolj izpraše-val odnosno pripovedoval svoje spomine. Vskočil mi je v besedo; »To ni Krek, to je Res.« Za Resa je značilno, da se je dal pokopati na Sv. Gori. Morda bi kdo mislil, da to misel kritiziram, a je ne, ker jo občudujem; Res je ostal tudi v smrti zvest sebi. Dvom o Krekovi oporoki sem izrekel že davno; morda sem imel takrat še druge razloge za to, ki jih je čas zakril. Njega nisem mogel vprašati o okoliščinah, ker nisem mogel do njega,' četudi vem, kako težko se je spominjati podrobnosti. Ker je Res svoje dognanje ali zaznanje že publiciral, bi se ne mogel spomniti drugih besed, ker stvar vtone v podzavesti. Kar je glavno: on o svoji besedi ni nikdar dvomil ter bi bil jaz hvaležen, če bi kJo tak primer sporočil. Zato naj mi nihče ne zameri, če jaz popolnoma ne verujem: to povedati, se mi zdi, sem dolžan spominu dr. Resa in dr. Kreka. Narte Velikonja. Nassnanila « > ——T——■ Ljubljana 1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima v ponedeljek 22. junija t. 1. v H ubadovi dvorani v Vegovi ulici 7 ob 20 svoj red,»i letini občni zbor 7, običajnim dnevnimi redom. — Zadnji drve vaji vsega zbora v torek tn petek ob 20. — Odbor. 1 Klavirski veier absolventa visoke iole ljubljanskega driatmega konservatorija R. Gallatie iz šole prof. Janka Ravnika bo Jutri, v sredo 17. t. m., ob IS.15 v filharmaničmii dvorani. 1. Bach Tausnig: Toka,ta im fn#pa v d-molu, 2. Beethoven: Sonata op. Sla, 3. Chopin: Fa11t.a7.ija v f-molu, 4. SkrJaMn: Sonata — famtauija St. 1 op. 19, 5. Skcrjanc: I>va nocturna, in t. PaiKvido-pulo: Totak« i?, cikla Partijca«. Gaillatlev klavirski! večer spada v okvir Javnih produkoi j dTiavnega konservatorija. Podrobni »porod »o dobi v knjigarni Glasbene Matice ta stane 3 dim, vodja p® kot vwt<»pi»Wsa v ftj-harmonlčno dvorano. 1 Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Rw>-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni taig 112, ta mr. Komotar, Vič. fl^lfniishe gledaližic DRAMA: Začetek ob 20. Torek, lfi. junija: Zaprto. 'Sreda, 17. Junija: Pesem » ceste. Tziven. Globoko znižane cone od 10 din navzdol, OPERA: Začetek ob 20. Torek. 16. Junija: Kavalir s rožo. Bed C. predvsem, ker kaže skladateljevo ttvo snovanje, Id sa, kot ae adi, iz sočasne meglenoeti zateka v izklesano preteklost predvsem pa jamo plastiko in trdo« zgradbo, da ai nato poišče pot naprej. Suita je naslonjena dobro na benečansko pred-klasično smer (s tipičnim odnosom tutti-soli), čeprav so solistične partije mešane s poznejšimi (tudi romantičnimi) stilnimi lastnostmi. Močno j« zgrajen zlasti drugi stavek, Aočfrm je prvi v kontrastih malo pretiran. — Vsa navedena deda je podal orkester drž. konservatorija in Orkestralnega društva pod taktirko L. M. Šlkerjanca sorazmerno dobro izdelano m ubrano. Odlikoval »e je tudi nai že priznani Ljubljanski kvartet, M j« izvedel »comcerbino« v Skerjančevi Suifci. Prireditev, ki se je vršila v polno zasedeni FSlhatrmoničnd dvorani, je bila lep doka« resnobe in višine umetniškega dela na našem konservato-rtju, kar je še posebej podčrtal v jedrnatem govoru ravnatelj JtriSj Betetto. V. U. Večer češke sodobne glasbe Isti dan se je vršil v mali Hubadovi dvorani pred zelo pičlim občinstvom koncert »sodobne češke glasb ene umetnosti« in sicer je iz tega po sebi Širokega okvira zajel spored nekaj klavirskih dkladlb V. Novaka in nekaj njegovih za glas in klavir obdelanih narodnih. — Nadalje so stale v sporedu skladbe Jiraka, Reinerja, Moisesa, Al. Habe in Schulhoffa, ki spadajo pran/ za prav v okvir »moderne«. Med temi skladbami mlajših smeri je po umetniških vrednotah stal v ospredju Jirakov Epitaf za klavir in klavirski skladbi (zlasti druga) Aloisa Habe. Vse ostalo pa so le bolj ali manj ugodni poskusi, lci jim je pa težko verjeti. Zlasti Reinerjevi neorganizirani, samovoljni in muzikalmo logiko pretirano zamikujoči klavirski domrislefei se resni umetnosti povsem oddaljujejo; podobno tudi 7 rekov Haibimih. — Izvedba pa — pni kateri eo sodelovali pianist Marijan Lipovšek, tenorist Jože Gosteč, ki ga je spremljaj na klavirju dr. Svara, ter violinist Marcel Veikjet — je bila ugodna, ker je skušala po možnosti čim bolj izčrpati vrednote posameznih skladb. V. U. Radio Programi Radio Ljubljana i Torek, 16. junija: 12.00 SlmfCorregidor« — Lipskn: 20.10 Avsiirijake alpakn melodij« — Strassburg: 20.30 Skandinavska ta avstrijska gjael>a . Daviš cup Spori Jugoslavija pride v evropski finale Dunaj, 15. junija. Danes se je nadaljevalo tekmovanje za Dovisov pokal na igriščuu Park-kluba v Pratru. Odigrati je bilo treba še dve single-partlji in sicer med Pal-lado iu Metajtom in grofom Bawarovskym ter Punčecem Zanimanje za obe partiji je bilo velikansko in so bile vstopnice že zdavnaj vse razprodane. Avstrijci so še vedno upali, da jim bo mogoče zmagati, čeprav so sami praznavali, da so njihovi izgledi minimalni. Računali so na utrujenost naših igralcev in pa na slučaj, ki bi znal še vedno pona-gajati Jugoslovanom. Na igrišču se je zbralo mnogo odličnih gostov, med katerimi je bilo opaziti tudi znana filmska igralca Svetislava Petroviča in Tina Patjero. Seveda je bila navzoča tudi močno jugoslovanska kolonija, ki ie krepko delala za naše. Avstrijski igralci so bili mnogo močnejši, kot se je pri nas mislilo. Po zmagi s Fracozi so bili namreč vsi prepričani, da bo borba z Avstrijo popolnoma lahka in da bo mogoče zmagati kar mimogrede. Toda temu še daleč ni bilo tako. Oba avstrijska igralca Bawarovsky in Metaxa sia xllitua igralca in so morali naši napeti vse sile, da so lahko zmagali. Pomisliti pa je še treba, da naši igralci niso bili nikakor spočiti in da je bilo to tekmovanje za nje precejšen napor. Kot prvi par sta nastopila Pallada m Me-taxa. Igra se je končala šele po petih zelo razburljivih setih z zmago Jugoslovana Pallade. Prva dve seta je Pallada z rezultatom 8 : 6, 6 : 3 gladko odločil v svojo korist, pri tretjem in četrtem setu ga je popustil, tako, da je oba izgubil z 6 : 2 in Sledil je odločilni peti set. Pallada je s svojo taktiko, ko je videl, da Metaxa ves čas razmetuje s svojo močjo m da je gotovo, da ne bo mogel zdržati petega seta, igra! zelo trezno, pametno in rutinirano ter je bil ves čas defenziven. Šele v zadnjem setu je pokazal svojo premoč. Takoj spočetka je vodil z dvema gemesama; Metaxi se j« posrečilo, da je rezultat izravnal, Pallada je zvišal na 3:2 in Metaxa zopet na 3:3. Nato je dobil Pallada po vrsti 2 gamesa, tako, da je vodil s 5:3. Teiaj se je poerečilo Metaxi, da je rezultat znižal na 5:4. Šlo je za odločilni games, ki ga pa je Pallada odločil sebi v korist m tako zmagal z rezultatom 4:6. S to zmago se je Jugoslavija končno-veljavno placirala v finale za evropsko zono za Davisonr pokal. Po zmagi Nemčije nad Irsko a 5:0 je nai finalni nasprotnik torej Nemčija, ki bo nastopila v Zagrebu. Ker za zadnjo igro ni več važno, ali jo dobi Jugoslavija ali Avstrija, je kot zadnji nastopil Ko-kuljevič proti Bawarovskemu. Punčec, ki je brea dvoma močnejši igralec, ni nastopil, ker j« pametnejše, da se po tolikih naporih enkrat odpočije m štedi svojo moč za finalne tekme. Dunaj, 15. junija, m. Popoldne ob 4 je pričela prva igra med Pallado in Metaxo. Pallada je bil v prveh dveh setih izredno sijajen, v nadaljnjih dveh setih pa je nekoliko popustil tako, da se je Metazi posrečilo, da je izenačil. Vendar je Pallada zbral vse svoje moči m tako dobil »et in zagotovil zmago. Igra po setih je potekala takole: 8:6, 6:3, 2:6, 3:6, 6:4. — S to igro je »tanje 3:1 za Jugoslavijo. Ker je bila s tem zmaga za nas že odločena, j« nad zvezni kapetan odločil, da igra proti Bawarovske-mu mesto Ptmčeca Kukuljevič. V času, ko to poročamo, igra še traja. Zagreb, 15. junija, b. Vse zagrebško čaaopisfe je objavilo danes poziv zagrebškemu prebivalstva, da jutri ob 17.25 dostojno sprejme zmagovalo« teniškega turnirja na zagrebški postaji. Dunaj, 15. junija, b. Nocoj o temu je nastopih) Okrog 1500 telovadcev, isto število telovadklni Ur okrog 3000 naražčajnikov s pestrimi Vajami. Teio-vadkinje so nastopile z vajami s palicami, ki so j% prav dobro izvedle. Članstvo je pokazalo lepe in efektne sestave, vendar v izvedbi ni dosegalo te-lovadkinj. Naraščaj je bil pa zopet prav dober. Višek so ]>okazali naraščajniki v preskokih čea mizo, kjer so izvajali razne vratolomne stvari. I»-boren je bil nastop najboljših moštev na orodju: Švicarji na konju, Francozi na drogu, MaiJjari na krogih ter avstrijci na bradlji. Povsod sami mojstri, tako, da je bilo težko reči, kdo je boljSL Edino slabo stran je imela ta točka, namreč to, da ljudje niso mogli vsega naenkrat zasledovati. Če je gledal eno, pa je kaj lepega prezrl drugje. Zato bi bilo v bodoče tako napraviti, da se nastopa na vsakem orodju posebej. »Fklea« iz Luga-na je s 48 možmi pokazal simultane vaje na šestih bradljah. Krasne in težke sestave so izvajali ti telovadci zelo enakomerno in z največjo sigurnostjo. Ugajala je še prav posebno njihova strumnost in disciplina. Višek cele fnireditve je tvoril začetek ko so prikorakali, in pa konec, ko se je ista slika ponovila o priilki dekoriramja zmagovalcev. ASK Primorjš. Za v ponedeljek napovndnna seta *a vrši v četrtek 1«. t m. ob 20 v restavraciji Zvezda Predsednik. Olimpijska vrata pri berlinskem stadionu MODERNA FRIZURA Je oknrn vsake sodobne dnme. Posotlte zaradi tega frizerski salon FRAHCHETTI ENGELBERT novo vodstvo, Tyrševa cesta 20, vis-a-vis kavarne »Evropa«, Tu se izvršuje trajna ondularija na najmodernejšem aparatu brez elektrike, brez žic, spiooijalna vodna ondularija, barvanje las Itd. Tinček in Tonček kod d&tfeltrfiva 81. Konee zmagoslavja. 82.* Pa je bilo gorilinega zmagoslavja kmalu konec. Cirkuški delavci so se začeli zbirati na drugem koncu šotora in se oboroževati z najrazličnejšim orodjem. Nekateri so skočili tudi po puške Ko je gorila to videla, si je najbrž mislila: »Zdaj gre pa zares!« Pobrala je debel bat in ga grozeče zavihtela po zraku. »Bežimo!« je zakričal Tinček. »Preveč jih je. Trije jim ne bomo kos.« Gorila je najbrž sama uvidela, da ne kaže spuščati se v boj, kajti odlomastila je za bežečinia dečkoma, kolikor so ji dale kosmate noge. Bežeči trojici se je v znak solidarnosti in tovarištva pridružil seveda tudi kuža Muki, ki mu ni prav nič dišalo, da bi jih od cirkuških hlapcev dobil po grbi... Pritekli so do zrakoplova, ki je bil pritrjen k zemlji. Ob pogledu na zrakoplov je Tinčku šinila v glavo drzna misel. »To bo nekaj za nas!« je zadovoljno zabrundal predse. Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! + Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je smrtno ponesrečil in nas za vedno zapustil naš dragi soprog, oziroma sin, brat, zet, svak itd., gospod IVAN KMETIC ekonom in lesni manipulant. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 16. junija 1936 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Šutna št. 72, na farno pokopališče na Žalah. Svete maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Kamniku. Hotedršica, Logatec, Raže, Kamnik, dne 13. junija 1936. HBLA KMETIC roj. PROHINAR, soproga in vsi ostali sorodniki. MALI OGLASI V malih oglasih velja *saka beseda Din 1*—; ienltovanjskl oglasi Din 3'—> Najmanjši znesek n ntatl oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega inačajs se računa enokolonska 9 mm visoka pellhno vrstica po Din 3*90. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiitl znamko. (lužbodobe Mož ali žena brez otrok so išče za delo na polju. Samo pismene ponudbe na naslov : Marko Rankovlč, pensloner, Topola - Ople-nački. (b) Frizer ali trizerka za trajno, vodno in železno ondulacljo, se sprejme. Nastop po dogovoru. Starejši imajo prednost. Jovo Naumovič, frizer, Banjaluka — Vrbovska. Potrebujem verzlranega orodničarske-ga ključavničarja (Werk-zeugmacher) za štance in matrice; za izdelovanje okov ln kovinastlh predmetov. Pismene ponudbe na naslov: Kari Lelten-berger, Bijeljlna. (b) Šoferja s tovornim avtom mlajšega, za stalno vožnjo, iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trezen« St. 8800. (b) Služkinja starejša, vajena gospodinjskega dela, z letnimi spričevali, išče primernega mesta. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 922. (a) Služkinja vajena kuhe ter vseh gospodinjskih del, išče službo za takoj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna ln poštena« 8791. i Hotel » Troha « Bled tfanoianja II! Enosobno stanovanje ugodno oddam s 1. julijem. Mestni trg 11/1. (č) Enosobna stanovanja v pritličju, 1. in II. nadstropju, se oddajo na Poljanski cesti 64. (č) Znatno znižane cene, vsak večer zabava. Sobe že od 10 Din naprej, dijaki, trg. potniki samo B Din. Porcija rib samo 10 Din. Postrvi po velikosti. Desetdnevni abonma samo 440 Din Inki. vse takse. IC Plise, entel, gumbe azur, gumbnlce, monograme — Izvrši takoj Matek & Mt-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Zepnl robci, plenice, ročna dela. (t) Trisobno stanovanje komfortno, oddam v prvem nadstropju. Rihar-jeva 1. (č) Denar Obavlja vse denar, posle vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planinšek, ag^ent. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor. (d) Hranilne vloge podeželskih zavodov, članic Zadružne zveze, večji znesek, kupimo proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro plačamo« St. 8741. (d) Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah. Hranilno knjižico Ljudske posojilnice ljubljanske, do zneska 100.000 dinarjev, kupim. Plačam polno, brez odbitka v 4 mesecih. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Večkratno Jamstvo« St. št. 8742. (d) Vnajem Dvostanovanjsko hišo blizu postaje Homec, takoj oddam. Franc Rode, Nožlce, p. Radomlje, (n) I Auto-mofor i Prodam dvosedežni avto (Ford), dobro ohranjen, v jako dobrem stanju. Poizve se pri: G. V. Vin-cek, Ljubljana, Celovška cesta St. 42. (f) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po naiviijib cenab CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3. Litoželezen štedilnik dobro ohranjen, takoj kupim. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »štedilnik« St. 8804. I Pohištvo i Rekord-spalnice orehova korenina, moderne, za 5500 in 6200 Din. Jedilnice, iste, 4600 Din, razprodaja Pohištvo Ma-lenšek, Dravlje. (S) ([J222JJJJ Ajdo mlevsko, vagonske pošiljke, nudi Kmetijska zadruga, Ptuj. (1) Gramofon znamke »Columbla«, velik, za gostilno, skoraj popolnoma nov, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8805. (1) BRINJE smo zopet dobili! Fran Pogačnik d. z o. z., LJUBLJANA Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33, v Javnih skladiščih Prodam več vagonov Javorja ln Jesena ter lipe v dlmon-zijah od 2 m naprej ter debeline 3 od 30—100 mm proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8778. (1) Buret svila po 16 Din naprodaj pri Trpinu, Maribor, Vetrinj-ska 15. Izredna prilika 1 Zaradi popolne ispraznltve skladišča odprodajam poleg drugih železnlnskin predmetov po znatno nižjih cenah: Dvorezne llinlke - Doppel-hobel od 42>51 mm po Din 4V-. Kosmače - Sehropphobel Od 30-33 mm po Din 2J-. Llčnlke - Schllchthobel od od 42-48 mm po Din SO'-. Spehalnlkl - Rauhbankho-bel 60 mm po Din IOO'-. Stanko florlonCIC ielesnina, Ljubljana Resljeva 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče Vsa letna oblačila, lister, buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite po ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Hrastove svinjake tri prosto stoječe, ostrešje krito z opeko, zaradi odstranitve ugodno prodam. Franc Lovše, Tržaška cesta 47. (1) Razpis službe Izobraženec s trgovskim študijem (trgovsko višjo šolo, akademijo) se sprejme pri nekem večjem časniškem podjetju za upravniško službo. — V poštev pridejo samo krščansko živeči reflektanti, zanesljivo pošteni, ki čutijo sposobnost za organizacijo propagande in reklame ter zmožnost za vodstvo upravniškega poslovanja. — Nameščenec bi izpočetka vršil službo kot praktikant s primerno plačo, po vsestransko zadovoljivem službovanju bi se mu pa zagotovili ugodni prejemki. Priglase sprejema do 22. t. m. in jih odpošilja uprava »Slovenca« pod šifro »Organizator« št. 8808. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobit? razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. t Javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical po kratki in mučni bolezni k Sebi po zasluženo plačilo, prevl-deno s svetimi zakramenti, v 72. letu starosti, našo predobro mamico MARGARETO GOLIJA Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 16. Junija 1936 s pokopališča v Studencih pri Mariboru. Sv. masa zaduš-nlca se bo darovala v cerkvi sv. Jožefa v Studencih v sredo 17. t. m. ob 7 zjutraj. Prosimo tihega sožalja in molitve. Obltelji G o 11 j a , Glažar in ostalo sorodstvo. + ZAPUSTIL NAS JE NAŠ ISKRENO LJUBLJENI OCE, BRAT, STRIC IN SVAK, GOSPOD ANTON LEVEČ DVORNI SVETNIK V POKOJU, VITEZ ŽELEZNE KRONE IIL RAZREDA DNE 15. JUNIJA 1936 PO DOLGI IN MUČNI BOLEZNI, PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE, V 84. LETU STAROSTI. NA ZADNJI POTI GA SPREMIMO V SREDO, DNE 17. JUNIJA 1936 OB ŠTIRIH POPOLDNE IZPRED MRTVAŠNICE, VIDOVDANSKA CESTA 9, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, DNE 15. JUNIJA 1936. ŽALUJOČI: MARTA, HCI; JANEZ, MIHA, BRATA; RODBINA VAL. GOLOBOVA IN OSTALI SORODNIKI. L. Ganghofer: 111 Stud Hiibcctus Roman Že s praga je opazil, da drži Robert prevlečeno deščico z rubini v roki. »Resnično I« V hipu je bil pri Robertu in ga trdo prijel za zapestje. »Moje dragulje mi pusti pri miru!« Največji rubin se je pri tem zakotalil po prevleki in padel na tla. Ko se je grof Egge sklonil, da bi ga pobral, se je Robert s pepelnato bledim obrazom opotekel za korak nazaj. »Oče! Ali si ob pamet?« Grof Egge je čemerno dvignil oči. Začutil je menda, da ga je njegovo nezaupanje zaneslo predaleč, Vendar se niti z besedo ni poskusil opravičiti, zmignil je samo z rameni, opihal prah z rubina in ga položil spet v vrsto na deščico. Robert je stopil proti očetu. »Vsakega drugega bi pozval pred pištolo. Tebi sem, kar zdaj obžalujem, dolžan življenje. To mi jemlje orožje iz rok. Toda med nama je vse končano!« Priklonil se je kakor pred tujcem in krenil proti vratom. Grof Egge se je hripavo zasmejal. »Ali se ne bi še malo pogovorila? Samo poslovno. Ne branim U več, da dvigneš v banki svoj delež po materi. £e še potrpiš za trenutek, ti napišem pooblastilo.« »Zadevo naj uredi tvoj odvetnik.« »Dobro! In dolžnostni delež iz mojega lastnega premoženja —« »Se mu olpovedujem.« »Aaah?« Ali res? Po! milijona. In ti se mu odpoveduješ?« Grof Egge se je porogljivo zasmejal. »Radoveden sem le, kako dolgo se boš kujal. Mislim, dokler ne zaigraš še ostalega materinega denarja.« Robert teh besed ni več slišal. Zapustil je že bil sobo. &a »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Grof Egge je gledal v vrata, kakor bi ne verjel prav, da je Robert res odšel. Toda vrata so ostala zaprta in v veži so se razgubljali koraki. Deščica z rubini se je tresla grofu Eggeju v rokah. Položil jo je v omaro, zaprl predal in prisluškoval proti vratom. »Resnično, odhaja!« Z rokami na hrbtu se je sprehodil po sobi, obstal pred omaro in zamrmral: »Pregrob sem bil!« Stopil je k vratom in zaklical: »Fric! Papir in črnilo!« V razvlečenih črkah je načečkal nalog, naj »izplačajo grofu Robertu-Egge-SenefelIskemu 300.000 (z besedami tristotisoč) mark« — in je zapečatil pismo. »Fric, naprezi! Odpelji se takoj na postajo in oddaj to pismo ekspresno!« »Takoj, svetlost! Ali naj vam Moser streže pri kosilu?« »Pusti me pri miru! Nisem lačen!« Grof Egge je odšel v vežo, vzel klobuk, puško in palico ter stopil na verando, »Na noge, Schipper! Urno! Videti hočem gnezdo še danes. Moram!« Ko sta šla vštric po drevoredu, je začel puško-nosec na drobno pripovedovati, kje sta si orla napravila gnezdo in kako je zavarovano. Grof Egge bo moral hočeš nočeš stara dva ustreliti, ker je v navpični steni popolnoma nemogoče priti do gnezda in mladičev. »Nemogoče?« Grof Egge se je zasmejal. »Naj je gnezdo kjerktili. Moram priti do njega.« Zapustila sta park in nista več čula, da je v njem nekaj zamolklo tlesknilo na tla. V orlji kletki se je zvrnil s prečnice bolni ptič. 22. poglavje. Zahajajoče sonce je ožarjalo čisto nebo in napol zasnežene gorske vrhove, ko je grof F.gge po etih urah hoje prispel s Schipperjem utrujen do revisne stene. Po pravici je nosila to ime. Široko in gmotasto je rastla iz cretija, namešanega z limbami, in se dvigala nekako stodvajset metrov visoko pod ne- bo. V spodnjem dedu se je gola peč bo čila na znotraj, tako da je vrh skale štrlel čez njeno pod-nožije. »Tako, gospod grof, zdaj pa poiščite gnezdo!« Grof Egge je sedel na bližnjo skalo, pomaknil klobuk v zatilnik in krožil z očmi po steni. Prešlo je nekaj tihih minut; končno je grof Egge nestrpno stresel z glavo. »Pokaži mi ga!« »Ali nisem rekel? Svoj živ dan ne bi našel gnezda, če bi ne naneslo naključje, da sem videl orla, k,o je zlezel vanj. Poglejte tja gor, gospod grof! Prav sredi stene, šestdeset ali sedemdeset metrov visoko, je nekaj zelenega. Ali vidite!« »Resnično!« »ln pod tem? Ali vidite kratko, sivo zarezo?« »Vidim jo!« »Tam notri je gnezdol« Schipper je dal svojemu gospodu daljnogled. Komaj je bil grof Egge pogledal skozi steklo, je razburjen šinil kvišku. »Resnično, gnezdo!« In z dvema mladičema! Videl sem njune bele glave!« Spahnil je daljnogled in se ozrl s prostim očesom v višino. Toda čim dlje je gledal, teim bolj čemern je bil njegov obraz. »Da, Schipper, slabo kaže, zares! Toda moram priti tja gor! Tudi če si zlomim vrat!« Da bi siplezal tja goT — na to grof Egge niti pomislil ni, Bilo bi tudi popolnoma nemogoče. Torej z vrha dol? Na vrvi? Tako je bil grof Egge izpraznil že tri gnezda. Seveda, vrv ga je varovala vedno samo, da pri plezanju ni padel. Toda tu? Če se da spustiti z vrha, bo obviisel prosto v zraku, več metrov od gnezda. Ali se bo mogel toliko zanihati, da bo dosegel z rokami gnezdo in z nogo razpoko v steni? Ali bo vrv vzdržala, tudi 6e jo vzamejo v dva pramena? Grof Egge je majal in majal z glavo. Snel si je klobuk in se nemiren popraskal za ušesom. Spet je preud&rjal in dejal končno: »Samo eno še ostane: lestval« Schipper ee je moral zasmejaii. »Toda gospod grofi Sedeimdjeset metrov visoka lestva! Tega vendar ne morete misliti resno? Takšen domislekl« Grofu Eggeju je zalila obraiz kri. »Za svoje do-misleke bom že sam odgovarjali Urno se pripravi in skoči dol v vas —«. Dalje ni mogel govoriti. Schipper ga je zgrabil za roko in ga potegnil za seboj med gosto grmovje. »Orel prihaja!« Kakor bežeča senca je priplul ogromni ptič z negibno razprostrtima perotima po zraku nad planinami, noseč v krampljih čmo kepo. Nad steno se je v loku zaokrenil. Za trenutek se je zableščalo v soncu njegovo perje ko motno zlato. Nato se je pognal ko strelica navzdol in izginil v gnezdo. So-pihajoč je sedel grof Egge po svoji puški. Toda preden je utegnil napeti petelina in pomeriti, se je orel že spet dvignil, padel ob steni navzdol, zašumel med linubami nizko nad cretjem to se zavihtel v za-ak. Bled od razburjenja je gledal grof Egge zi» iz.(Jinjajočim ptičem. »Čakaj, bratec! Še s« bova srečala! Najprej stara in naito mlada. Vse lepo po vnstil Obrnil se je proti lovcu. »Urno v vas k tesarju' Naj zbere ljudi, ki so vešči dela. Napravijo naj štiri lestve, vsako dolgo dvejset metrov, prvo močno in težko, druge vedno lažje. Za lestvenike naj vzamejo zeleno smrekovino, za kline jelševino. Konec lesitvenikov naj zažlebijo in obijejo ob straneh z železnimi zaklepi, da se bodo dale lestve med seboj trdno zvezati. Ali razumeš, kako to mislim ?« »Da, gospod grofi« »V osmih dneh morajo biti lestve tu. Začno naj delati še danes. Ti ostani pri ljudeh in pazi, da bodo vzeli dober les. Od lesa, Schipper, je odvisno moje življenje.« Schipper se je odpravil na pot. »Vse bom točno izvršil, gospod grof. In lovsko srečo! Upam, da ustrelite.siara dval« In je odhitel. Urednik: Viktor Cenčifc. Karel Ced. Izdajatelj: Ivan R&korce.