NO. 243 mehiška Domovina MMCANM IMRIT _ . IN LAN6UAM ONLY 7 mmSeSSm, CLEVELAND 8. Q;, MONDAY MORNING, DECEMBER 13, 1948 LETO L. - VOL. Ii To bi bilo lepo božično darilo! Kaj pa, če bi za soseda, kakega drugega prijatelja ali sorodnika naročili Ameriško Domovino kot božično darilo? Gotovo poznate koga, ki še ni naročen na ta list in ga bo prav vesel, če mu ga naročite za božično darilo. Ustavite se v našem uradu, ali nam pišite, ali nas pokličite glede tega. Ako sami ne morete v naš urad, nas pokličite in naš zastopnik se bo ustavil pri vas. Takemu novemu naročniku bi začeli pošiljati Ameriško Domovino z božično številko, ki bo letos posebno lepa in bogata. Lahko rečemo, da take božične številke še niste dobili v roke Vsakemu takemu novemu naročniku bomo pisali posebno karto in mu povedali, da bo od božične številke naprej začel prejemati Ameriško Domovino, ki ste mu jo vi naročili in plačali. Ali ne mislite, da bi bilo to zares lepo božično darilo? VESTI IZ SLOVENIJE PREGANJANEC DR. MOČNIKA MRTEV. — Pisali smo, kako je pred nekaj tedni padel v prepad avto, ki je vozil razmejitveno komisijo. Med onimi, ki so podlegli poškodbam, je tudi jugoslovanski major Kuk, doma nekje z Bovškega. Ta Kuk je eden glavnih organizatorjev izgona apostolskega delegata Močnika iz Solkana lansko jesen. Dvakrat so surovi partizani pod zaščito jugoslovanskih oblasti vrgli čez mejo dr. Močnika, ki je bil od papeža določen, da upra- doma iz Idrije in je torej imel V30 pravico bivati v Solkanu. Zgodilo se je surovo nasilje nad' papeževim odposlancem slovenskega rodu. Mož, ki je največ delal, da so rdečkarji izvršili ,to nasilje, je torej sedaj odšel po plačilo. Božji mlini meljejo;, včasih počasneje, včasih tudi hitreje. BIRMO JE RAZVELJAVIL. — Mogočni so slovenski komunisti. Celo birmo razveljavijo, čeprav pravi krščanski nauk, da utisne birma neizbrisno znamenje. Zgodba je sledeča; Komunistični list “Nova Gorica” je prinesla 29. oktobra sledečo izjavo mogočnega komunista: “Izjava. Spodaj podpisani Kodrič Angel iz Renč proglašam kot legitimni oče birmovanje moje hčere Nade za neveljavno, ker se je izvršilo proti moji vednosti in ker je tudi proti moji odločni volji. Kodrič Angel.' Tako torej. Ta čudoviti Angel je govoril in birma je zbrisa- na. Revež pač malo ve o krščanstvu. Zanimivo pa je vsekakor, da so komunisti posebno divji ravno na sveto birmo. Povsod jih delitev tega zakramenta spravlja iz ravnotežja. Duh brez-boinosti tudi pri drugih ne prenaša svetega Duha. Nekje v katekizmu beremo o grehih proti svetemu Duhu. Kdo bi se ob tem dogodku ne spomnil na te grehe? Pri komunistih itgleda, da tudi mati nima nikake besede. Gotovo otrok, ni bil pri birjni brez vednosti matere. Pa Albanija V prisfažellta Belgrad.—Albanska vlada je odredila masovno aretacijo vseh komunistov o katerih je sumila, da so naklonjeni jugoslovanski komunistični stranki. Aretiran je med drugimi tudi bivši podpredsednik vlade Drodze, bivši minister notranjih del in tajnik albanske komunistične stranke Kristo, pradsedijik kontrolne komisije in član političnega ko-miteta albanske komunistične stranke Kerenty, veliko oficirjev, med njimi dva generala, veliko lokalnih voditeljev stranke in mostnih županov. Albanija je pretrgala vse trgovske zveze z Jugoslavijo. Že maršal Tito je v svojem zagrebškem govoru povedal, da je Jugoslavija investirala v Albaniji preko 32 milijonov dolarjev in da je dobila nazaj samo 3 milijone. Maršal Tito je priznal, da je Jugoslavija vzdrževala ekonomsko sdtuacijo v Albahiji, da je dobavljala Albaniji veliko hrane in gradbenega materials. Rusi so poslali v Albanijo preko 3 tisoč svojih ljudi, ki kot špecijalisti delajo v albanski javni upravi, niso pa poslali nikake pomoči za olajšanje bede albanskega prebivalstva. -----6----- Zakon o osnovnih Denarnica na božičnem drevesu Los Angeles. — John Masteh je kupil božično drevesce. Ko je prišel domov, je našel med vejami denarnico, v kateri je bilo $19. Začel je preiskovati in iz papirjev v denarnici je videl, da je last, nekega K. Hancocka iz Jmlcene, drla-va Washingtona. Poslal mu je brzojavko in ta je pisal nazaj, da je denarnico izgubilt ko je sekal božična drevesca. John jt ročna poslal denarnico pravemu lastniku. k Churchill zahteva priznanje Izraela in sprejem Španije London. — Winston Churchill je govoril v britanskem parlamentu o zunanji'potniki. Slavil je pdlitiko Združenih držav in odločitev, da je Amerika sedaj voljna jamčiti zapadni Evropi varnost proti vsakemu napadalcu in sodelovati na vojaškem .polju. Zahteval je, da noj angleška vlada da takojšnje priznanje novi judovska državi in da naj se Španija vključi v blok zapadne Evrope. Zahteval je, da Anglija na vseh poljih zunanje 'politike gre roko v roki z Združenimi državami Amerike in naglasil, da ta politika hoče mir dn ustalitev miru, ni- Sovjeti razpustili delavske svete Prošnja Mrs. Chiang Kaishek za pomoč Kitajski Washington. — Madame Chi- j Razne drobne novice iz ! Clevelanda in te je udarila po delavcih vzhodne Washmgton. - Madame Chi- , okolice cone Nemčije. Razpustila je dev letne pomoči v prihod- ]etna aeja jn vsj J lani naj se še sporazumno upravljali za- njih treh ld ih za oborožitev vo- udeležijo, sedeno Nemčijo. Sovjetske oku- ®1 kitajske narodne via- /2 Kalifornije— pacijske oblasti so sedaj za- de’ d^laracijo vilade USA, da jobn Alich pozdravlja povedale, da morajo delavske v celoti P°dPira P°Utiko narod' iz San Francisca, Kalifornija, zab eve braniti samo komunisti ne v'ade Kitajske in določitev jja 0bisku je pri svojcih/ Piše, včlanjeni v komunistični uniji.1 vispkegra ameriškega oficirja, ki da je tam zdaj prav lepo vreme Delavci so sicer protestirali, to-,na^ 1)0 voiaSki svetovalec na Ki- topi0 sonC€ v»ak dan sije, da sovjetške oblasti so protes-;^skem' , 'Nove uradnice— te zavrnile češ, da so sveti v to- Madame Chiang Kaishek ni| Društvo Carniola Hive št. 493 varnah bili samo dovoljeni, ne'dala nikake izjave o razgovoru je izvolilo sledeči odbor za pa zapovedani. S tem je odstra- 8 predsednikom. Diplomati in 1949; Past Commander Mary njeno zadnje sredstvo, s kate- v<>ia^k* uradniki so le poveda- Bolta, Commander Josephine rim so v majhni meri mogli de- K, da ni izdelan noben pro- Stwan, Lt. Commander Chris-lavci kolikor toliko svobodno in «ram za 'Pomoč Kitajski v smi- jtne GlaMan, Chaplain Mary Te-zakonito izražati svoje želje. |8lu najnovejših predlogov ki-kaucic, Mistress at arms Mary V Berlinu so pa Rusi ponov- tajske vlade in, Madame Chiang'Mahne, Sgt. at arms Paulin* no dovolili, da se sme prevažati Kaishek. Oni očitajo Kitajcem, Zigman, Picket Mary Vesel, pošta v zapadni Berlin skozi so-da 80 8e d08leJ upirali m niso' Auditors: Jean E. Paik, Ursu-vjetski sektor. INli znano zakaj 'sprejeli ameriških nasvetov, da la Unetič, Sylvia Praust, Rec-so napravili to omiljen je blo- 80 neučinkovito uporabljali a-'ordingand Sick Ben. Secretary kade, ki so ga odredili pred par'meriSko orožje in da je med Julia Brezovar, 1173 E. 60. St., tedni. |vladnim vojaštvom slaba mo-'tel. EN 4758, Record Keeper Diplomati morajo zapu-rala' stiti svoja mesta Washington. — Združene države zahtevajo, da mora romunska vlada odpoklicati dva svoja visoka diplomata pri romunski ambasadi v Washingto- Na drugi strani je Rumu- stranke malih posestnikov. Nova komunistična figura Budapest, nik mad: Pauline Debevec, 1287 E. 169. St., tel. IV 2048. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 1 SND na St. Clair Ave. diarske vlade je Istvan Dobi, vodja levičarskega krila' ^vi Za 17. obletnico— V četrtek bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za 'pok. Jen- ‘ nie Stražišar v spomin 17. ob- _ 1 “PASTIRČEK” JIH PLAŠI. Za otroke izdajajo katoličani v Poljsko mesto Lvov, ki ga je dal Roosevelt Stalinu na Jalti, je zdaj spremenjeno v pravcato vojaško garnizijo.* Vse civiliste so izgnali in nastanili tam sovjetsko vojaštvo, ki obstoja izključno iz Kalmukov in mongolskih nomadov iz južnovzhodne Rusije. Paris. — Zveza narodov je sprejela prvi zakon o osnovnih onem deŠu Pirmoršk^"ld jeTsta- človeških pavicah, M'proglaša la pod Italijo ali novo tržaško državico droben list z naslovom “Pastirček.” Ta list rdeče strašno boli. Saj gre komunizmu posebno za otroke. Te hočejo dobiti v svoje roke komunisti na eni in na drugi strani meje. Stari bodo že odmrli! Z mladino ra-(Dalie na 3. strani) iz rmnnT NASELBIN CHISHOLM, Minn. — Dne 12. nov. je umrla Rozi Verant, stara 76 let, doma iz Velikega Ločnika pri Škocjanu, Dolenjsko, v Ameriki od leta 1895. Iz starega kraja je prišla v Biwa bik, Minn. od ta pa 3ta se leta 1902 z možem preselila v Chisholm in ves čas tukaj živela. Poleg moža Franka zapušča tudi sina na farmi. AUBURN, 111. — Dne 30. nov. je v bolnišnici v Spring fieldu umrl John Keržišnik, ki je dan prej prišel semkaj iz države Idaho na obisk k svoji hčeri, poročeni Vole. Pred okrog 40 leti je živel v Federalu, Pa., leta 1916 pa je šel v Idaho, kjer je kupil zemljišče in si napravil lepo farmo, katero zdaj vodi njegov sin. Zadela ga je možganska kap, ko se je vozil s poulično železnico iz St. Louisa k Volcovi družini. Njegovo trup- Ti predstavljajo ono “slovan- 'o je bilo prepeljano v Idaho, sko silo,” ki je pripravljena u-dariti proti zapadni Evropi. Vsaj tako bodo rekli naši tovariši. * • • Vrabi že čivkajo na strehi, kako so dobivali sovjetski vohuni ameriške vladne tajnosti skrajno važne vsebine) iz državnega oddelka. To je bilo še pred vojno. Nekaj jih je doseglo Moskvo in od tam v roke nazijske-mu generalnemu štabu v Berlin. narodov naj posreduje, da Judje vrnejo vso cerkveno lastnino in poplačajo škodo, ki so jo napravili na cerkvenem premoženju ,v Palestini. Luteranska nedotakljivost osebne svobode načelo enakopravnosti za vsakega. Pred glasovanjem je še sovjetski delegat Višinski imel govor, v katerem je 'Pionovo-no zelo strupeno napadal Združene države Amerike, Britanijo in Francijo kot velesile, ki hočejo novo svetovno vojno. Povzpel se je do trditve, da za drugo svetovno vojno ne nosi glavne krivde Hitler, ampak imenovane zapadne velesile. Za-4stopnik Avstralije dr. Evat)fc je označil novi zakon kot zgodovinski dokument, ki bo postopoma odpravil politične razlite. Slavil je zlasti Mrs. Roosevelt kot tisto osebo, ki ima največ zasluge za načela, ki so izražena v zakonu in za to, da je ta zakon sprejet v na j višjem forumu mednarodnega sodelovanja. Mnogj zapadni delegati so o-značili zakon kot močno ideološko orožje -proti komunizmu. Od glasovanja so se abstinirali zastopniki Južne Afrike, Arabije, Sovjetske Rusije, Poljske, Cehoslovaške, Jugoslavije, Belorusije in Sovjetske Ukrajine. Odsotni niso bili delegati države Honduras in Yemen. Po gla- kjer je pokopana njegova žena. Zahtevajo cerkveno lastnino Pariz. — Luteranska svetovna federacija je prosila Zvezo šla v Ameriko pred 55 leti. Bila manifestacije Mrs. Roosevelt. novFčrobovi Alojzija Nosse V petek je nagloma umrla Alojzija Nosse, 'stanujoča na | jye opazi Ruth St., Warrensville Heights, O. Bila je stara 69 let in doma j iz fare Šmihel, odkoder je pri-1 prvega vojnega hujskača na svetu; 1 Churchillu je takoj odgovoril podtajnik za zunanje zadeve, da vlada v liem času ni' pripravljena spremeniti svoje politike glede nove judovske države in smatra, da ne bi bilo u-mestno diati tej diržavi polno priznanje. Istotakoi je izjavil, da bi bilo napačno, če bi Anglija sedaj podpirala vstop Španije v Zvezo narodov. Iraiko olje London. — Tri zapadne velesile so intervenirale v Bagdadu, da naj Irak zopet dovoli in odpre pretakanje Ol ja po ceveh, ki vodijo od Iraka do. Haife. Obljubili so, da se olje ne bo rafiniralo v Hadfi, ki je v judovski oblasti, ampak kje drugje. Irak je nedavno tako zahtevo gladko odklonil češ, da nima nobene garancije, da se ne bo olje uporabljalo za judovsko trgovsko in vojno industrijo. Sedaj iz-gleda, da je Irak bolj naklonjen ugoditi ponovnim zahtevam pod pogojem, da se olje pretaka direktno na tovorne ladje in da se ne zaposle rafinerije v Haifi. Vsa iraška oljna industrija namreč stoji in dr-sovanju so delegati priredili žava je prišla v hude finančne težave. Zato pričakujejo da bo Irak dobavo olja zopet dovolil. --------------o Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voznik la- ja članica dr. št. 93 SNPJ in podružnice št. 73 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Louisa, sinove: Louis, John, Frank, Joseph in Rudolph, hčer Antoi- milijonov dolarjev in da nima To je bilo še takrat, ko sta Sta-1zvelta drugega sredstva kolt, da lin Veliki in Hitler tovarišila. I na ta načini proel za povrnitev. zveza trdi, da so Judje zasegli nette poroč. Veasley in vnuke, njeno premoženje vredno 80 Pogreb je danes zj. ob 9 iz Fer- foliatovega pogrebnega zavoda v cerkev St. Jude v Warrensville ob 9:30 in na Kalvarijo. Ne odlašajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-5i upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 e ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. Razne najnovejše svetovne vedi _ J V petek so trgovci s St. Clair in American Legion slovesno začeli božično razsvetljavo. — ! John Nagy je prižgal luči. Ta ed E"™’ 'V' d& P° VSakih sedniffldh volitvah, povabi Gridiron Club vse predsedniške kand!-'ših Sličnih okrMitev in raz. date vzadnjihvolitvahna prijateljskovečerjo in veselo zabavo. Isvet,jav pnišIo. sta VGridu-on Club so čah, predvsem pol.t.čni uredniki in dopisniki Edvard KovaW> naš council. političnih časopisov. Letošnja taka večerja je bila nad vse zabavna' man in Auplst Prijatelj, poln originalna. Predsednik Truman, governer Dewey in governerimožni polieijgki. pr08ekut0r> ki Thurmond iz South Carolina, ki je bil predsedniški kandidat za'je zastopal župalm Burke. Pri južne demokrate, so se povabilu odzvali in se ves večer od srca tej priliki je za dobro zabavo smejali šalam, ki so jih uganjali govorniki na njihov račun. Pred-1 p0skrbel Trebar-Sokačev orke-sednik Truman in governer Dewey sta sama tudi govorila in žabe-1 ^g,. in pa Eour gteps 0f Har-lila svoje izjave s prijateljskim humorjem tako na račun drug'm<)ny drugega, kakor na račun političnih učenjakov in volilnih prero- pozor otročiči— kov. Soglasno mnenje je bilo, da sta to dva najuspešnejša govora odkar klub prireja te večerje. Pri večerji je bil navzoč tudi novi governer Ohio Frank J. Lausche. Nikjer ni bilo nobenega sledu nasprotovanja in zagrizenosti med kandidati, ki so ravnokar prestali večkrat dosti ostro volilno borbo. Predsednik kluba Adams je to povdaril rekoč: “V V3aki drugi deželi na tem nesrečnem svetu bi bil to čudež. Toda pri nas v Ameriki je čisto enostavna prijateljska včeerja.” Ves večer je bil poln iskrenega veselja in dobrega tovarištva. SAN JOSE, COSTA RICCA. — Ta mala republika je pred devetimi dnevi razpustila svojo 5 tisoč mož številno vojsko.. Sedaj je v “vojnem stanju.” Vlada objavlja, da so, "sovražne čete,” ki jih vodi bivši predsednik Guardia, začele prodirati iz Nicaragua in zasedle del ozemlja republike Costa Ricca. Ta vojna operacija ne bo kaj prida obširna ker ameriške letalske družbe dobivajo poročila, da je na vseh letališčih red in mir. Uporniki so menda zasedli par mest ob zapadni obali in ob meji Nicarague. Vsekako se je vlada sestala k izredni seji in sklepala o tem kako bi se branila. Gre za čisto notranjo politične) borbo, ki jo republika Nicaragua tudi podpira. • • • PARIZ. — Skupščina Zveze narodov je sklenila poslati v Palestino posredovalno komisijo, ki jo bodo sestavljali zastopniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije in ki bo imela nalogo, da uredi razmere med Arabci in Judi in pridobi obe stranki za stalni mir. Proti predlogu so glasovali Rusi ih Arabci. • * * BERLIN. — Rusi so ponovili svojo grožnjo, da bodo prepre- čili lete zrakoplovov z zapada v zapadni Berlin vsem zavezniškim lavijonom, če se bodo kraj pregrešili proti pravilom, ki jih je razglasila Sovjetska okupacijska oblast. j V ameriški coni Berlina je bil aretiran ruski zvezni oficir. Zadržali so ga dve uri zastraženega, ker ni mogel takoj pojasniti jkako in s kakšnim namenom je prišel v ameriško cono. Rusi sohe tako nemočno smrtno'p^nT- V torek zvečer ob sedmih bodite gotovo na St. Clair Recreation Center. Santa Claus se bo takrat tam ustavil in delil darove vsem otrokom, ki bodo prisotni. Že pol ure poprej pa bo tam 'petje in godba. Four Feathers Barbershop kvartet bo prepeval svoje žaljivke in Johnny Ausec jr. bo igral na harmoniko. Začeli bodo točno ob 6:30 in nas zabavali dokler Santa Claus ne pride. Na 74. cesti— , Mi bomo dočakali Santa Clans ob 8:80 v torek zvečer. Pozdravili ga homo s svečanim Začetkom naše razsvetljave, Santa bo delil darove vsem otrokom v sekciji 74. ceste in St. Clair. Pridite otroci in odrasli. Zahvala darovalcem— Okraševalni odbor trgovcev se lepo zahvaljuje Euclid Race Dairy in M. Tobacco Co. za vsa njihova darila za naš Santa Claus. V bolnišnici— Srečno je prestala operacijo v Glenville bolnišnici gospa Anne Čampa. Leži v sobi št. 114. Gospa Čampa je hčerka Koželjevih z 15219 Holmes Ave. Po smrti svojega soproga ki se j radi tega vložili protest. • COLUMBUS. — Novoizvoljeni governer Ohio Frank J. Lau-;8che je izbral Roberta L. Moulton iz Galion za člana svoje državne vlade kot direktorja za promet. Moulton je bil poprej vodja ohijske legislature in letos direktor Lauschetove kampanje, že J svoj čas ga je Lausche imenoval na isto mesto. srečil .pred štirimi meseci, je stanovala piri svojih starših. V zadnjem času je tula že dvakrat operirana. Želimo mladi ženi in materi, da bi kmalu popolnoma okrevala in se vrnila k svojim dragim. J!jfSrlT... ■.asr1 *“ NAROČNINA Zn Zed. države $8.50 na leto; u pol leta $6.00; leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $3.50._ m četrt 19*6 PCCEMBtR IW>~ t F 12 3 4 S 6 7 • 9 K) II 12 IS 14 15 16 17 I* 19 2D 21 22 23 24 25 26 27 2* 29 30 31 SUBSCRIPTION RATES United State* $8.50 per year; $6 for 6 months; $8 for $ month*. Canada and ell other eoun-tries outside United States $10 per fear. $6 for # months, $3.60 for 3 months. Entered >■ ucopd-cleM anOs/J»ou»ry 8th. 1908, at the Post Office *• Cleveland. Ohlt>, under the Act o> Mereb 3rd, 1ST*, No. 243 Kako je Ameriška Domovina postala anti-semit Zbrali so se pismarji in farizeji in napravili zbor. Bilo je med njimi nekaj komunistov, ki so imeli glavno besedo, še več pa je bilo zelo koristnih tepcev. Imeli so nad seboj rdečo zvezdo in srp in kladivo. In so modrovali. Večina je pravzaprav molčala in si ni vedela pomagati. Bili so v zadregi. Prišlo je namreč povelje od rdečega carja, da morajo nekaj napraviti, pa niso vedeli kaj. Bil pa je delegat iz Washingtona, ki je besedo vodil in jim takole odmerjal; Priznati morate, da smo v lebetu. Naše rdečkasto časopisje že vse zadnje mesece ni zanič. Smolo imamo. Že pet let se vztrajno prizadevamo, da bi škodovali Ameriki in na njeno mesto postavili svetovno sov-jetijo. Vse smo počeli kar je bilo iz Moskve povedano in kar so nam dobri botri iz Belgrada svetovali. Mislili smo, da bodo oča Molotov pohrustali vse: Marshalle in Trumane in Bevine in Churchille po vrsti, da pridemo mi na vrh tudi v Ameriki. Lepo smo predriblali prvo igro in postavili Tite, Dimitrove, in druge komunistične “mite” in “heroje” v starem kraju! Pa se nam je tudi tam malo spakedralo. Tito.se nam je spridil. Ni tak kot bi moral biti. Nam nič ne pomaga, če doma še toliko klerofašistov pokolje, če pa z Jožo ne drži. Joža je tič za nas. Mi hočemo, da Joža pride tudi sem v Ameriko in nas postavi, da bomo kaj. Potem bomo pa vse podavili. Namesto, da bi za nas delala z združenimi močmi, se pa kregata in amerikanskim klerofašistom veselje delata nam pa jezo. Pa vendar vesta, da že tako težko čakamo. Ali bi jih dali, če mi pridemo. Vse bo gorelo, vse bonlo poklali in pobrali, pobrali. V Ameriki je toliko, da bo za vse, nas dovolj. To bomo bogati. — Tako nekako je začel gospod de- variSi, ki imajo tam krvne in poslovne in drugačne zveze. Veste, zveze pa imamo pri J udih«. Za zveze se ni treba bati. Zveze so vse,prepričale. Zveze so bile soglasno sprejete. In so napisali poročilo v Washington in ga naslovili kar naravnost na judovsko .organizacijo. V poročilu so se zlagali, da je Ameriška Domovina pisala proti Ameriškim Judom, da je napadala Jude kot narod, da je hujskala ameriško javnost proti vsem in vsakemu Judu, da je Ameriška Domovina antisemit. Nekateri tovariši so imeli pomisleke, češ da ima Ameriška Domovina precej naročnikov, ki znajo brati in $e bodo gotovo spomnili, kaj so brali. Se jim bo zdelo, da so te laži predebele. Pa jih je tovariš delegat potlačil! Kaj, če vedo bralci kaj piše Domovina, samo, da Judje ne vedo. Zopet drugi je ugovarjal, da ve, da je Ameriška Domovina večkrat branila pravične koristi vseh ljudi brez razlike, tudi Jude je zagovarjala in se postavila na njihovo stran. Taki Judje, ki so bili deležni pomoči Ameriške Domovine so š< živi ljudje in se tudi tega spomnijo. Kaj pa to? Pa tudi to| ni zaleglo. Po Domovini moramo nekake udariti in Judje so najboljše sredstvo za nas. Kar z Judi jih dajmo. Pa so __________________- napisali in podpisali na judovsko organizacijo lažnjivo de- Mon., Dec. 13,1948 nuncjjacjj0 proti Slovencem in slovenskemu listu slovenski ------ tovariši. Pa so poslali v Washington svoje zveze, ki so te laži pojasnili in podprli. Judovska organizacija jim je verjela in dala Domovino na svoj protokol. Tako je Ameriška Domovina postala antisemit. Za danes $amo še to: Za nos naj se primejo vsi klerofa-šisti, ki radi businessa podpirajo in s svojim denarjem vzdržujejo širjenje takih in podobnih svinjarij, ker če imajo še kaj občutljivosti, jim mora smrdeti povsod okoli.. Za občevanje z ljudmi, ki so zmožni takih packarij, pa je edino primerno občevalno sredstvo — pasji bič. Pa ga ni dekleta kot je naša Meta pregled, prstni utisi vseh deset prstov po sedemkrat, predložitev sedem fotografij za vsako osebo s0 že izvršena. Sedaj je potreben le še vizzum konzzula. Govori se že tudi, da bo tretja skupina, postopnjema v manj- ^ tls[0 Hleulo lz a ših oddelkih odšla iz taborišča nam je ^ napisala še pred božičem. Takd živimo zopet v upanju, je silno veliko. Mla- da bomo iz Avstrije prišli v bo-1 ^ moJka in ženska je mora-lješe razmere v Argentini, kjer i y toyarne> delavnice in Ura- si bomo mogli začeti služiti fMltov in mož ipa je zelo kruh vsak po svojih sposobno-1 ^ . vojakih Na gran- atih. To vsi čutimo in smo do- Lh gQ ^ le še 8tari ijudje in sti izkušali, da nam Avstrija in | otrocj Dv(f primera. V obči- (Urejuje naša Micka) S tisto Metko iz Argentine, ki en par pi- Mla- V 7~.7T"’.-------TV1 otroci, uva primem. V obči- Avstrijci niso naklonjeni. Tu-1. ng Gorenjskem je na grUntu kaj namreč za begunce m dru-| tj ^ ?g )gt> njena 9estra gega dela kot težaško delo na I g g7 ,et Se dekla 8tara železnicah, na cestah, na kme“]55 pri sosedu je večji tih. Celo pisatelj K. Mauser t pa ^ zg umovanje le je zaposlen na cestnih delih v ^ dorasla dekieta in fant, ki časopis delati' sedaj uom mo-okolici Spitala. Vsi beguci smo njm& lg jet ^ tem grun. I rala pa zato vsake 14 dni pfsati. m« v anvlešem nasu Avstrije!, . LJ,_____________j__s«. Oče in mama bi tisti časopis ra- da dobivala. Sedaj mama vedno očeta sprašuje, če je kaj novega. sem in ki smo jih priobčili v našem listu, sva se zdaj zagvišno domenili, da bo že kaj pisala in jaz sem ji obljubila, da bom nje-ne stvari zipašila lepo skupaj in gledala, da pride v tisk. Veste, takih nežnih stvari ne zaupam našim urednikom, ki so tako nerodni ljudje. Kaj se pa razumejo, lepo vas prosim, na žensko municipacijo, ali kakor menda pravijo tisti stvari: emancipacija. Kaj vem, kaj je to. Za v aj-moht menda ne bo namesto peter-šilčka, ali kaj. Torej naša ljubka Metka se je zapodila v pisanje in g. Godino takole prav fletno ozmerjala: “Ljubi gospod Godina! Vi ste pa zares poreden. Zakaj ste dali pisma tistemu gospodu, ki zna časopis delati? Sedaj bom mo- 10*: , ,. |še nima 18 let. m tem gruu-ipa v anglešem pasu Avstrije I wlo navdno ^em do de-konfinirani. Brez posebenega ge). dd# sposobnih 03eb, na pr dovoljenja ne smemo preko 101 vem 6.7 takih p^b. Tako je km od svojega taborišča. Tudi razumljiv0| da je zemlja le sla-obvezna zaposlitev s takozva- L oMelanai slabo gnojena in nim dokazilom o delu je v ve-1 pridelki v hitrici za silo požeti oziroma pa spravljeni. Je- ljavi samo še za begunce. .Gorje njim, ki so “ineligi-1 sen je tu in nimaj0 ne na- ....i...................... KIDA IZ NARODA ...............................■■■«■■■■**«*• imun IIIIIIW Iz Girarda Girard, O. — Zopet smo na koncu leta, ko se leto 1948 bliža zatonu. Dober član društva si' lahko nabere dosti uradov na društvenih sejah. Seje so zelo slabo obiskane skozi celo leto. Člani se več itoliko ne zanimajo za društvene seje kot nekdaj. Kar nas je ta starih smo se naveličali in ta mladi se pa bolj zanimajo za šport in za avtomobile. Če pogledamo nazaj v leta, ko smo mi prišli v to novo do- trivala in se razgovarjala o raznih problemih in če pri vsem tem še pomislimo na naš današnji dnevni zaslužek, si je težko predstavljati kar so naši stari možje in žene sorili v tistih časih. Samo poglejmo koliko cerkva, šol in domov so postavili in s takratno tako majhno plačo. Seveda bo kdo rekel, da je bilo takrat vse mno- Potem so pa tovariši zopet molčali, dokler ni eden med njimi vendar iztisnil skozi zobe: Ampak sedaj smo pa v lebetu. Ludje nam nič več ne verjamejo. Iz starega kraja prihaja preveč pisem, da so naši tovariši tam res klali in še koljejo. Pišejo ljudje, da nimajo jesti in nimajo kaj obleči. In prosijo, pa kako prosijo. Mi smo šli v prokleto Ameriko, ker je bilo tam zanič. In smo tu nabirali denarce. Pa ta-jerat ni bilo teh pisem in prošenj. Sedaj pa, ko so tovariši tam, ki raj delajo, pa so pisma in prošnje in tisoče, jih je in takih, da se jih moraš usmiliti. Mi smo pa rekli, da bo raj. Ker raja ni, nam ljudje ne verjamejo in se nas boje. Pravijo, da nočejo tu takega raja. Zato nočejo nas. Zato smo z na- - . -, 0 . Šim Wallacofn propadli. Pa bi se še dalo živeti, če bi teh g° ceuejc k°t je dan . Pom h-klerofašistov ne bilo. Veste, ti so od vraga. Kolje in kolje 't! »a moramo' da takrat n jih naš Tituš, pa jih je še vedno preveč, preveč za nas uboge komunistične pare v Ameriki. In vedno eno trobijo, da smo mi zanič, da smo nadloga in nesreča, da smo barabe, ki se jih je treba na daleč izogniti. In ljudje jim dajo vedno bolj prav. Moramo nekaj izmisliti. In so mislili, pa se niso mogli kaj pametnega spomniti. Veste kaj, je rekel vrhovni pismar, jaz jo že imam. Tovariš je rekel, da je klero-fašizem vir vsega našega zja. Kar recimo, da so vsi naši sovražniki klerofašisti. To bo zaleglo. Ves'svet je proti fašistom. Mi smo proti klerikalcem. To dvoje skup zmešano mora dati krepko bunko, tako kakršno nam je treba. Torej s’ klero-fašisti jih naženimo. In so se oddahnili roke so se razmajale in so ploskali: Živijo klero-fašizem, naša nova parola. Eden je pa še besedičil: Tole še ne bo dovolj. Pojdimo pogledat v Ameriško Domovino, ki ji ljudje verjamejo in ki modro piše, kakor pravijo, ker je zadnja leta imela vedno prav. Tam bomo našli gotovo kaj pametnega. To bomo za naše namene obrnili, pa bo rešta. Vsa množica je šla in listala Ameriško Domovino. Listali so stran za stranjo, številko za številko, šli nazaj od decembra, v november, iz novembra v oktober, iž oktobra v september, iz septembra v avgust, iz avgusta pa Še nazaj in nazaj, pa nič ni bilo takega, kar bi se dalo uporabiti za komuno-fašistične namene. Spet je bil gospod delegat najhitrejši: Spet ga imam, je zakokodakal. Glejte pred malo več kot pol leta je Ameriška Domovina nekaj zapisala o Judih. Kar pri Judih ostanimo tudi mi. Veste kaj, kar Jude nahujskajmo na Ameriško Domovino. Več kot pet milijonov jih je v Ameriki. Judje vse zmorejo. Judje so najbolj brihtni. Če nam ti ne pomagal naprej, nam nihče na bo. In ves zbor je vzkliknil: Živijo Judje! Sedaj pa kako? Ameriška Domovina je pisala o sporu med Judi in Arabci v Palestini. Večkrat je tudi zapisala, da je bi! Marx nemški Jud in ne Slovan, da je bil Trocki Jud. da je Moša in še marsikateri tovariš Jud. To že to. Samo to je res in tudi drugi pišejo, da je. Kako bomo to okrnili, di bo za našo reč in namen prav? Pa so sklenili in obrnili kakor je predlagal gospod delegat, ki je; tole povedal: _ V Washingtonu le redkokdo slovenski zna. Posebno sem gotov, da tam ni nobenega slovenskega Juda. Tam se torej ti pa moramo, da takrat niso zaslužili v desetih urah toliko kot danes v eni uri. Kaj je temu vzrok? Gotovo nihče drugi kot sama politika, ki dela samo sovraštvo med ljudmi. Samo poglejmo malo nazaj na predsedniške volitve. Predsednik Truman je bil tako rekoč že črtan z liste in najbolj so vpili naši “tovariši” s pomočjo evropskih komunistov. Toda narod tukaj je pa drugače obrnil in tako so šli za enkrat po gobe. Saj smo celo brali, da so bili nekateri proti našemu odličnemu rojaku Frank J. Lauschetu in da se nek direktor slovenskega doma tam na St,, Clairju je celo tako daleč spozabil, da je metal stran njegovo sliko in volivne papirje. Ime takega direktorja bi moralo biti celotno omenjeno, da bi ga javnost vsaj poznala kdo je tisti, ki je itako “napreden” za slovenski narod. Kar naj pride k nam v Girard, Ohio, pa bo videl Lausche-tovo sliko lepo v okviru na steni našega doma. Mi smo ponosni, da imamo Slovenca za guvernerja naše države. Živeli vsi Slovenci in Slovenke, ki ste delali izanj in njegovo izvolitev. Ponosni smo ne samo Cleve-landčanje, Ohijčanje, ampak ponosni so nanj vsi Slovenci širom Zed. držav in Kanade in se vesele, da je naš rojak dosegel tako visok in odličen urad. Slovenci in Slovenke bi morali delati vselej, kadar naš rojak za pokazati, da Slovenci nismo samo za trda dela, ampak da l-mamo tudi talente in izobrazbo med seboj in da smo sposobni tudi za višje javne urade. Nikar ne mislimo, da ima čast samo tisti, ki je izvoljen, ampak to je čaat za nas vse, ki smo istega rodu. Končno pa želim prav vesele božične praznike vsem Slovencem in Slovenkam v Zed. državah in Kanadi ter sploh vsem širom sveta in prav zadovoljno in srečno novo leto, ki naj nam prinese tudi to, da bi bili vsi naši begunci rešeni begunskega trplenja in' prišli sem v Ameriko. John Anžiček. o------ Begunsko pismo s Koroške Skrivnostni obisk je bil, kot zatrjujejo trdovratno očividci, pred tremi tedni v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Prišlo je namreč iz Jugoslavije več višjih jugo-slavnskih oficirjev na avtomobilih. Le-ti so se sestali v Vrbi z Amerikanci in Angleži. Nekateri celo trdijo, da so med oficirji spoznali maršala Tita po številnih odlikovanjih, ki jih je imel na prsih. Sicer bomo pa najbnže kmalu brali poročilo kake časopisne agencije in potem dementi tan jug. Samo enajst fara ni zvonilo ob proslavi 28. obletnice plebiscita, ki je leta 1920 tako nesrečno izpadel za Jugoslavijo in za koroške Slovence. Res, da so Jugoslovani napravili pri tem marsikako napako. Res pa je tudi, da je tedaj že nemški Reich imel potom Suedmarke vmes svoje prste in prispeval tudi znatna sredstva za utrditev nemške meje in da so tedaj tudi 1‘talijami in Angleži podpirali Avstrijce proti Jugoslaviji. Proslavo letošnje obletnice plebiscita je vodila koroško deželna clada in nosila s tem tudi združene stroške. Škofijski ordinariat pa je vsem faram ukazal slovesno zvonenje. Nemška narodna zagrizenost zahteva torej, da se s slovenskim davčnim denarjem plačujejo stroški in da slovenske fare zvonik ptoslavi plebiscita, ki Me”. IRO vse begunce sortira I gtjije, ne drva. pridelek sena in ugotavlja kateri spadajo pod Lg bd zarad; deževja in hlad-njeno varstvo in oskrbo (so to- ngga vremena majhen, spravilo rej “elibible”), kateri pa ne j pa zaradj vremena slabo. Krom-spadajo pod njeno varstvo (soL;r je bd zaradj deževja slab torej “ineligible”). Pa je vča- (steklen), na Dolenjskem pa sih zelo čudno reševanje IRO mu je škodoval koloradski o tem vprašanju, tako da je sin hroSd Kljub vsemu pa oblast "eligible”, mati pa “iniligble”. nejzprosno zahteva navadno od-Sin se bo torej mogel izseliti dajQ pridelkov in ji ni mar kana stroške IRO in živi v IRiO ta- ko ge bo z 03tankom mogla pre-borišču, mati ne more živeti v žjyeti družina. Zato se ljudi taborišču IRO in se ne bo seli- ]0teva maiodušnost, letargija la na IRO stroške. So tu de- L pravijo: naj gre kakor hoče kleta, ki so bežale v maju 1945 jn komar boče! Zlašti za sta-semkaj, ker so doma delale v j rej-e jg težko, ki so videli in protikomunistični propagandi skuša); boijše čase in se zave-in se zaito opravičeno bale ®a- dajo, kako je zaradi pomanj-ščevalnosti komunistov. IRO I kanja delovnih moči vse povr-pa jim pravi, da s0 bežale po jnQ obdelano ih se njive izčrpa- nepotrebnem, da bi se jim doma lj0 jn zaraščajo s (plevelom. ne bilo nič zgodilo, če bi bile yyjj0 ja3> ko ne bodo mogli ostale doma ali se vrnile domov yg. amagovati davkoV, ko bo od-na pobudo relpatriacijske komi-1 (|. pridelkov previsoka in ko aiin Vai fl Vi lih 10 IRO Z&- L-_______________X* .nlkninfi TUtVlll Oče pa nič ne ve, potem je pa mama huda. Y tistem časopisu je pa vse napisano, tudi o tistem kraju ki se imenuje Politika. Saj mama večkrat sprašuje, če je kaj novega v Politiki. Kaj jaz vem, kje je. Ce bi imeli tak časopis, bi mama lahko sama brala in potem očetu rekla, da nič ne ve. Ne vem, kako bom mogla jaz napisati toliko pisem, še sedaj je bilo neznansko hudo. Ko sem napisala enega vsako leto. Kaj naj pa pišem? Naš Jur tudi ni tako poreden, da bi si vsake 14 dni roko zlomil, da bi o tem pisala. če je pa priden, se pa ti-u- tega ne splača packati na papir. JO ven IZ IBUVKKH.. 1». vembra s0 jih iz našega tabo-|in itj v kolho*. rišča v Špitalu poslali 20 km _\aglica ni dobra je že polž s kamionom v Kelerberg, kjer dejaj_ Komunisti se tega še živijo “Volksduetsche” to 301 ni90 naučili in vihtijo bič pri-Nemci izgani iz Jugoslavije. ganjanja; “Le hitro, le brž!” Vsi došli so se registrirali sicer gkoda> ki ;z tega nastaja je v taborišču Kelerberg, toda le mn0g0’krat na dlani. Pismo iz pet jih je tam ostalo, 15 pa se domovjne to-le pripoveduje; jih je vrnilo. Hočejo raje tu “Sporojam Ti, da je bila Tvoja živeti na svoje stroške in rje ma- se3trjena v bolnišnici v Novem rajo zapustiti slovenske begun-1 mestu> ko je bila že boljša je ske skupnosti, v kateri so že tri in pol leta in ki jim je postala nova domovina. Množijo se samomori na morala seveda precej ven delat In se je tako hudo prehladila, da je dobila pljučnico in notranje vnetje. .Z rešilnim a,v- - -.J w - . UČUIJC VllCKJt. -OJ i ---- kmetih, tako poročajo pisma nz Uom so je prepeljali v Ljub-domovine. V Savo je skočila Ljan0 Sedaj mi je pisala naj mati z dvema malima otroko-T0 prjdem obiskat. Pa piše, da — Truplo matere z enim lahko hitro zopet bolezen dobi. .....om so našli na Majdiče- pun£ka ji je umrla 11 tednov vem jezu v Kranju, truplo dru- stara pa da ,b; tudi sama gegJ otroka so našli šele pred radft umria.” Ni veselo doli v tednom. Mož je bil partizan iju bj je m0gli To je namreč v Jugoslaviji se- L)riti ,ven iz ,tega pekia. pa je daj mogoče. V Smledniku je treba na mej; 3kozi resnično skočil z mosta v Savo oče z dve- smrtno nevarnost in tega si ma otrokoma. Razrvane so upaj0, družinske razmere na deželi in gkoro poi milijarde dolarjev težko je tudi gospodarsko sta- Le dala leta 1945 UNRA “os-nje zaradi visokih davkov, sij- vobojeni” Jugoslaviji za obno-nih oddaj pridelkov in pomanj- vo Sedaj ljudje vprašujejo kanja delovnih moči. Tako kam 3(; izginile ogromne mno-obup žene v smrt. Naši Uu- zjue strojev, orodja, blaga, hra-dje nimajo tako močnih živcev, ne j,d , da ja 3gdaj siromaštvo, ____r_______. ___ , kot jih imajo Rusi. Zato se pomanjkanje v domovini kot bi pomeni gotovo za koroške Slo- 'jih v sedanjih neznosnih raz-1 jjudje 3e ne pomnili, vence narodno nesrečo. ! merah loteva obup, se jim zme- Zofrit nova skupina sloven- Zadnjič je bil naš Jur celo popoldne priden. Mama se je pa tega grozno ustrašila, če ni mar bolan. Oče je namreč rekel, da pridni otroci ne živijo dolgo. Jur pa ni bil nič bolan. Samo bal se Vje, ker je bila zunaj nevihta in je bil zato tako pri miru in priden. Ko je zvečer odmolil, je pa j^araraiS’ bliska, pa pravi, da se prižiga. Prej enkrat se je v mraku z bučo zaletel v zaprta vrata. Kričal je, da se prižiga. Kaj se ne bo, ko je pa tako neznansko bu-til z nosom v vrata. Ko je mama prižgala luč, je bil Jur ves krvav, ker mu je iz nosa kri tekla. Drugače pa naš Jurij ni tako neumen za svoja leta. Zdaj se je naučil lepo pesmico: “Saka ima lepo peje, kamoj pide, vse poseje.” Ker Jur črke “r” ne zna izgovarjati, mama dolgo ni vedela, kaj to pomeni. Potem se je pa domislila, ker povsod manjka črke “r”. Oče je rekel, da se je mami tudi prižgalo. Meni se je pa čudno zdelo, ker mama ni ukazala Jur ju, da se take pesmi ne sme govoriti. Saj se fudi besede “hudiča” ne sme izgovarjati, da drugi ne slišijo, posebno mama ne. Napiše se pa lahko. Jur je večkrat rekel “hudiča.” Očeta in Franceljna je slišal, pa se je navadil. Mama ni hotela Jurju nič reči, pa je pozabil. Onima je pa mama rekla, da sta ena dobra Slovenca. Tudi tisto pesmico, je povedal Jur, da so ga naučili dobri Slovenci. Kadar bo Jur tako velik, da bo do lučke in bodo noge na tleh, bo šel tudi ‘on v službo, pa bo vsak dan denar prinesel. Potem bo kupil bicingelj trdi za mamo. Jur pravi, da bo za'tistega gospoda, ki na cesti stoji in ima bele roke. Kamor bo z roko pokazal. pa bodo avtomobili zbežali. ’ Mama pravi, da nisem nič lepo pismo napisala. Pravi, da so 1 ijuujc ne nc pviuuii« ipismu napioam. uavi, ua »u -----1 - - .. i Pišejo nam iz domovine, da j bo same čvekarije in da bo naša Zopit nova skupina sloven- de in gredo v smrt. Nasi Ijn- usega manjka: ni mila, ne i hiša dobro ime iZgubila. Oče je skih beguncev v Spittalu priča- lje imajo še vest, čeprav so ži-1 ma&sobe, ni sukanca, ne igel, ni j a rekeb da ^ jabko V3e napjgej kuje argentinskega konzula, da veli kot partizani v gozdu j kolesa, ne šivalnega stroja itd. |^r je res j(aj nam pa morejo, vas vprašam. Hiše nimamo, poznamo se pa samo s takimi, ki srtio jim dolžni. Vas prav lepo pozdravlja in vse ta druge, ki so tam v zgomi Ameriki, Vaša Meta. ;ula, da veli kot partizani v gozdu Pa | kolesa, ne šivalnega stroja itd. dobi vizun za naselite v v Ar- pri tem prostovoljno ali pa P°|Ko begunci dobivajo taka pi-gentino. To je že tretja sku- ukalziu od zgoraj zakrivili stra-!smaj gre {0 med njjmi kot po-pina 800 oseb, dočim je bilo v šne zločine mučenja, masakri-;^ od osebe do osebe in se sr-prvi skupini 200 v drugi pa 400 ranja itd. Vest jih sedaj pe- cg Zganejo. Sorodnikom poši-oseb. Torej le gre, čeprav so če, da ne. najdejo miru. Iščejo j ijaj0 v številnih paketih stva-bili nekateri jeseni že obupani, pozabe v pijači, pa je ne naj-,^ kj jjm dou manjka: perilo, nno (Jo i A ,r(TAnf i n a n a Kn ni/> ^ (IplO. ZeIo ObllDSlO lil 8TCdO V . / LnšnTT aKIoLa olil/onaP mlin cime ui ...v.«., vo pm nenaten jeseni ze ODupani, f« j* rl| ki jim aon manjaa: perno, iuv, ua iam m uuuv,iiwgd oiuvwuoivv^a j uu«. i am oc iuicj iuu »»cicj, Kadar naš rojak ^ da z Argentino ne bo nič. dejo. Zato obupajo in gredo v obutev, obleko, sukanec, milo Judom lahko nalažemo kar hočemo. Vse kar bomo rekli, j kandidira za kak javen urad in ysa pripravljalna dela:odvzem smrt. ® itd. Še kak sladkor, čokolado bodo verjeli, ker morajo in ker jim bodo povedali to naši to- mu pomagati do zmage in s tem krvi, zdravniški in roentgenski Pomanjkanje delavcev na AMERIŠKA DOMOVINA. DECEMBER 13. 1948 JANUS GOLEČ: KRUCI Ljudska povest po zgodovinskih Tirih V Ptuju so se silno bali Kru-cev, vendar ti niso udarili na modno utrjeno ter zavarovano mesto. Strah ipred Kruci je tako premajal nekatere Ptujčane, da je bilo ob vesti: Kruci so' v Ormožu! v Ptuj u vse na nogah in je uteklo mnogo mešča-novnov v Maribor. Očetje minoriti so odpremili svojega na smrt bolanega gvardijana Gaš-parja Dietlna v vsej naglici iz ptujskega samostana na “Ham-re” pri Monsbergu, kjer je umri če isti dan po prepeljavi. Bodi dovolj o grozodejstvih Krncev! Iz omenjenih najstrašnejših zločinov bo razumel či-tatelj srditost .muropoljske obrambe in maščevanja nad Krut ci. II Čudno se bo zdelo čitatlejem, ki so preleteli prvo poglavje krucevski h grozot, da se ne o-mcnjena nikjer med opustošeni-mi naselji Veržje. Ta je bil vendar Krncem najbližji in bil ta-korekoč obkoljen od sovražnih taborov. Veržejci s svojim sta-ropieizkušenim stotnikom Karlom so vohali že precej pred da je bil oficir pred posvečenjem v mašnika ter se je boril neštetokrat preiti Turkom. 2e starejši gospod je bil priljubljen- ter spoštovan daleč na okrog. Radi njegove življen-ske izkušnje so se zatekali k njemu ljudje po nasvete. Slovel j« kot ranocelnik in zdravnik. V sili je bil takoj na uslugo, če je bilo treba še tako daleč pohiteti k bolniku. Pijanci in pretepači so imeli strah pred njegovo goljatsko roko. Ako je prestavil brez najmanjšega napora z rokami poln po-lovnjak z enega gantnerja na drugega, je dvignil liki pero v zrak nakresanega razgrajača in mu odmeril prosto med nebom in zemljo na neimenovani del elesa, kar mu je šlo in ne škodilo. Gospod Martin Stariha je poslušal pozorno starega stotnika, kaj da grozi Murskemu polju in najbrž tudi Ljutomerskim goricam. Takoj je bil pridobljen za izpeljavo obrambnega načrta. Pri krucevskem navalu ni šlo samo za varnost njega ter faranov, predvsem DECEMBER štvo Ložka dolina priredi ples- 31,—Klub društev ' y.O.V.’s'no veselico v avditoriju SND na Slovenskega doma na Holmes St. Clair Ave. Igral bo Frank Ave. priredi običajni Silvestrov Mulec orkester. za usodepolnim vpadom, -kaj bo največjo dobrotnico cerkve, re-doletelo prej ali slej Mursko'vžev in cele miklavške župnije polje. V , očigled madžarski — za Vido na krasnem imanju KOLEDAR FEBRUAR Društvo France Preše- večer v zgornji dvorani. 1949, 5. JANUAR ren št. 17 SDZ priredi plesno il5,—LakcyShore Poet No. 273 veselico v SND 'na St. Clair Ameriške ltegije priredi "2nd | Ave. Igršl bo Pete Smick orke-Annual Commander's Ball” v ster. dvorani Ameriške legije, 19.-St. Vitus Boosters št. 26 (Knausova dvorana) E. 62 St. KSKJ prirede plesno veselico v in vogal St. Clair Ave. PIN and avditoriju SND na St. Clair OFF orkester. |Ave. Igral bo Lou Trebar or- 16. — St. Lawrence Baseball kester. Team priredi ples v SND na 80. | 20.—Euclid Rifle A Hunting cesti. Za godbo bo skrbel Pete klub, pustna večerja v Sloven-Sokaoh orkester. skem delavskem domu na Wa- 28. — AMVETS Post 25 terloo Rd. (spodnja dvorana). "Third Anniversary Dance” v j 26—Predpustna veselica dru-avditoriju SND na St. Clair štva Kristusa Kralja št. 226 K. Ave. — Vadnal orkester. S.K.J. v avditoriju SND na St. 29. — Samostojno podp. dru- Clair Ave.________________ društvo “'Slavec” in godba. V Borštu je bila Vzajemna zavarovalnica goveje živine, pevsko društvo "Slovenec.” ter godba. V Boljuncu je bila Kmetska posojilnica ter pevsko društvo “Prešeren.” V Dolini je delovala Kmetijska zadruga) pevsko društvo “Prešeren” in godba. . . . Vse je bilo pred prvo svetovno vojno. Gospodarsko, kulturno in narodno življenje v polnem razmahu. Po prvi svetovni vojni je te kraje zajela črna senca fašizma. Prišli so dnevi strahovanja, trpljenja, kar pa ljudi ni ustrahovalo. Prišla je druga strašnejša vojna. Preganjanje se je podvo, jilo. Najboljši so morali izgini-, ti za vrati ječe. Nato je šlo vse borbo za osvobojenje. Res, fašizem je strt. Toda — oh žal, že vstaja nov tlačitelj svobode, ki znova zasužnjuje ljudstvo. V rdečo haljo je zavit ... Pa se DENARNI IN DRUGE POŠILJAM ZA STARI KRAJ Tvrdka HOLLANDER bodo ti kraji otresli tudi rdečih fašistov, ker hočejo ti izruvati iz src ljubezen, do slovenskega naroda in pehajo ljudi v val mednarodnosti. Odpor pride in je že tu, ker si narod ne da vzeti vsega: družine, vere, svobode in vsega, kar je človeka dostojno.” OKTOBERSKA REVOLUCIJA NA BAZOVICI. — Komunisti so povsod proslavljali okto-ber3ko revolucijo, s katero so pred 31 leti zasužnjili veliki ruski narod. Tudi na Bazovici so napovedali veliko zborovanje V soboto 6. novembra. Pa je bila smola. Prišli so dvojni komunisti. Ta “pravi” Titovi in še bolj ta “pravi”” Vidalijevi ali kom-jnformarji. Na odru sta se znašla dva govornika obenem in skušala drug drugega prevpitl Šel ju je tretji na oder mirit in vpili so trije. Godba se je naveličala čakanja na konec prepira in odšla. Ljudje so odšli domov prepričani, da je med komunisti samimi prava revolucija in Babilon. Tako cvete prepir med komunisti in hvala Bogu jemlje njih propagandi udarno silo. Želodčni PUN! Ali trpite vsled plina, vzdiganj* ovzročenaga po zaprtnici? S« li g« -r- ------ ----, počutite zabasani in vam pokvarja vaš apetit? Tedaj bi morali napraviti to kot je storilo tisoče drugih uspešno ie od leta 1887—vzemite preskusen« zanesljivo želodčno-toniko, odvajalno zdravilo. • naznanja: DA: pošilja denar v Jugosla- DELO DOBIJO IX SLOVENIJE opasnosti so si utrdili svoje gnezdo in ga preskrbeli z živežem ter strelivom za slučaj oblege. Veržejski strelci so bili prvotno trdega mnenja, da bo pritisnil prvi naval na nje, saj na nje edine so lahko kuhali Kruci srd ter maščevalnost. na Jeruzalemskem kričul Vojna izkušnja mu je narekovala, da v dlini in sploh nizko ležeči Miklavž ni za pretvorbo v tabor po tedanjih pojmih. Jeruzalem s svojim bajnim razgledom daleč na okrog je ustvarjen, da kljubuje so- Ko je bil enkrat zavarovan tražniku, če bi bilo treba me-Veržej, preskrbljen in priprav- ljen za napad, je misli) dobri Ropoša tudi na sosede. Kakor potujoč pridigar je hodil [ v asi do vasi in (Nadaljevani, a 1. atranl.) čunajo. In kadar jim hoče kdo iztrgati otroke, takrat so posebno hudi. Povsod imajo komunistični agitatorji nalogo, da preprečijo, da bi otroci naročali in brali ta listič. Tako so na shodu v Padričah na vaškem sestanku “prepovedali” Pastirčka. Otroci bi list radi kupili, toda zagrizeni ali pa nahujskani očetje ne puste. Neki besen oče je li?t vpričo otrok raztrgal. Vse radi na pokopališču. Duhovnika sta odklonila komunistično zahtevo. Ko je šel sprevod kot po navadi iz cerkve na pokopališče, so rdeč-karji krenili k svojim spomenikom, verno ljudstvo pa je šlo z duhovnikom na pokopališče. Ali so pred spomenikom molili, poročilo ne pove. So pa tiči ti komunisti! Svojo vero imajo in jo povsod oznanjajo, toda cerkvene obrede bi le radi izrabili za svojo propagando. Dogodek je go- Strežkinja se sprejme Za delo od 7:30 zjutraj do 2 nosil ia denar v juzoaia- P°Poldne- Oglasite se v Somovi Wjo Trat, Italijo in v vse! restavraciji, 6036 St. Clair Ave. Trni. države. Vsak. po-tel EN 5214, (247) iiljatev je jamčena; j Delo DA: prodaja zaboje za poii-jstrežkinja na 3839 Payne Ave. ljanje blaga ali živil v, Ure od 10. dop. do 6 zvečer. Do- staro domovino; j bra plača, služba 6 dni v tednu: DA: prevzema zavitke od tu-, Zglasite se na gornjem naslovu kajanjih rojakov in iste j ali pokličite EN 9517. točno odpremlja na na-1 alovnikej Trineijevo Grenko Vino Ta prijamo okusna zmes je znastveno pripravljena iz naravnih zdravilnih korenin, i 'A lj* r*"1“ *“x**'‘ zelišča in cvetja. Daje točno pomoč proti zaprtnici in nje simp-tonom. Nabavite si »Jeklenico tega «c danes dokažite samsebt delavnost Trinerja. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Triner-jevega vina v vaši bližnji prodajalni, tedaj p.ošljite $1.50 z naslovom vašega prodajalca, na naslov: Jos. Triner Corp., 4033 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oz. velika steklenica Trinerja vam bo odposlana poštnine prosto). Trgovina naprodaj Naprodaj je konfekcijska trgovina v slovenski naselbini, dela dober promet. Prednost ima Slovenec ali Hrvat. Cena je zmerna. Dobi se tudi stanovanje s 5 sobami, spodaj. Podrobnosti dobite pri John Kovačiču, 5603 St. Clair Ave. telefon EX 1494. ' (243) PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies /oaal St. Clair Aoe. In E. IStk Župnik in oče sta mahnila v ____________— —, JV Jeruzalem do Vide na določitev same svobode, ki jo oznanja “na- tovo malenkosten siim po sebi, bodočih urtdb in zakupov na li- prednost.” ,i-J- “----,!l------------ l",4“ mesita. DA: sprejema naročila za moko in druge že priprav-1 1 jene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo; k: prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tam sem; NAZNANILO Vsem cenjenim gospodinjam naznanjam, da sem prevzel od Ivan Speheka MESNICO Postregel bom svojim odjemalcem vedno s prvovrstnim svežim in prekajenim mesom. Okus- ! kiToIbkrat prifrčal in se spu- til pa bogato Mursko polje kakor krdela požrešnih kobilic. Muropoljci Veržejcu niso verjeli. Celo smejali so se mu nekateri, češ, da bi rad igral nekako večjo vlogo nego je položaj “hauptmana” peščice veržej skih strelcev. Prigodilo se je, da so ga naravnost napodili z očitkom, da ga je strah za lastno kožo. On je že dvakrat hudo 'razdražil sršenovo gnezdo onstpan Mure. Naj le LioiU JJIIIvr J žica V U ga sinčka, katerega smo ostavili v Jeruzalemskih goricah kot sedemletnega ravnokar pokristjanjenega Turčka, Franc je bil ob tokratnem posetu dede-ka in g. župnika 17 letni mladenič. Materine visoko-krepke postave, očetovo uprav turške odločnosti, ne baš lepega obraza, ipač pa mu je žarela iz oči — nedelžnost— sad najskrb- ži podrli pred novo mašo Marjana Kožlina slavoloke. Radi tegp seveda nihče ni bil kaznovan in nihče ni uvedel nikake preiskave. Pa to ni vse! Uvedli so preiskavo, kdo je dajal prispevke za novomašniško slavlje. Policija tudi poizveduje, kje so kupili dve ŠE ENA IZ BOLJUNCA. — Zagrizenost komunistov izpričuje tudi tole: Ko je bilo v Boljuncu celodnevno češčenje so komunistični kolovodje nahujskali neke šolarje, da so metaii kamenje na ljudi, ki so ta dan šli v cer-kev. Vse v imenu verske svobo- in zločin v Jugoslaviji, ne pa po -------7" ,,Z7~. . j dirar.je slavolokov. Ali niso ču nejese vžgoje. Užival je doma- dovito razmer? v tem titov fin v7.rpto nod skrbnimi očmi . . „ llUIl VCUUJC, RJV. avr W i\tv.#vov, v uuvuu ovčici za ta praznik. To je greh de, ki je komunistom vsaki dan . . „. . —-------------— na jeziku. Z BREGA. čo vzrejo pod skrbnimi očmi dobre matere. V predmetih, ki gnezdo onstran mure, naj .c -—------------------- --------- opikajo Kruci njegove Veržej- bi mu naj služili in ga pomaga- , i •_: ______ li V\ra5ivl lufi V7.ivlipnill st.fl tra „, ker nad ostalimi Muropoljci se nimajo zakaj znašati. Povsod samo trmasta in 'gluha ušesa! Pri toliki kratkovidnosti je mislil stari Ropoša: Bog je sebi najprej ustvaril brado. Bom pač skrbel ter zavaroval pred nevarnostjo to, kar mi nalaga dolžnost., Krenil je proti Jeruzalemu in k Sv. Miklavžu v prepričanju, da bi znala tokratna povodenj Krucev preseči muro-poljško ravan in se dvigniti v hribe. Podal se je k miklavškemu župnišku g. Martinu Starihi, o katerem je šel glas, li preživljati vživljenju, sta ga šolala domača gospoda. Gospod župnik ni pozabil, da je bil v tistih časih brez pravega pomena mladec, ki bi ne znal sigurno sedeč v sedlu sukati meča, metati kopja, streljati iz ipuške ter nabijati top in mo-žnar. (Dalje prihodnjič) skem raju? TUDI MOLITEV BI KOMANDIRALI. — Za Vse svete so v Boljunu in v Dolini hoteli, naj bi duhovnik šel molit pred Za poznanje razmer in mišljenja ljudi, naj prepišem še dopis v “Demokraciji,” ki piše o vaseh v tržaški okolici: “Včasih je vladal tu res narodni duh. Vsaka vas je bila polna narodnih društev, bodisi _____„ za naših drža- . I ....... ..... w. ARCADE MARKET FRANK BRADAČ, lastnik 16224 Arcade Avenue KEnmore 5193 KADAR torej rabite P°*lreibe | v gori navedenih slučajih, se . .C vporabo vab; opravlja Notarske posle. obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrdko: AUGUST KOLIANDER v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio naj Di aunovniK set muut, yicu ------, njihove spomenike na vaškem tr- gospodarskih ali kulturnih. m • i m „.. — JI Dinmoniili ia Vriln TvfitlslJl gu. To ni bilo nikoli v navadi. Za verne duše so molili vedno Ricmanjih je bilo Konsumno društvo, pevsko izobraževalno Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom nase tvrdke. Baragove Knjige za leto 1949 so izšle! Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2 Knjiga: “S POTQV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” ONEM DAV mitu viTWm wsuu* YOUR lut WORD MsjMSSSj« «?**•■ »** MW. Mi Cw*u MBs v ___ Sw.sTSSm BEGUNSKO PISMO S KOROŠKE (Nsdaljersnje s t sbsal) ali konzervo priložijo v paket, čeprav je prepovedano ipošiljati iz Avstrije živila. Pomislite, ti ubogi begunci, ki so vse pustili in mnogi na pol goli bežali, ker jih je zajel partizanski napad ipri Tržiču, sedaj od svojega siromaštva pošiljajo svojcem sorodnikom v Jugoslavijo razne stvari za pomoč. Pa bi vendar vsakdo pričakoval ravijo nasprotno, da bodo iz domovine pošiljali beguncem pomoč v tujino. Kdor pozna naravno bogastvo in zaklade Jugoslavije, bi dejal, da bi se morala četrto leto po vojni Jugoslavija topiti v kruhu masti. Dejansko ipa vlada SESSssSS d* tako pomanjkanje kot ga pomnijo. Povrh pa ljudje še čutijo silni pritiski režima in sosed ne zaupa sosedu. “Da bi mogel vsaj mirno se vleči in zaspati,” pravijo “ker pri nas tudi tega več ni. Ne veš ne dneva ne ure, kdaj pride OZNA in te odpelje.” Obe knjigi skupaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knj'igi sta obe. V kratkočasje, pp.uk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 2Ut Place Chicago 8, Illinois Leti s hitrost jo 250 milj m um i* nete do peti ton lovom ah 30 vopolmnui upinnljem h vojakov. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 1146 E. 61. St. JOHN OBLAK HE 2730 A XHBBISKA DOMOVINA, DbefiMBŽat 13, 1948 FAN i'liiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinn rs IVAN KRESI MATIČIČ INJ IA očetu, noge si odeneta s kocem žina ne more verjeti, kako so društvo sv. makije magdale-in konji potegnejo. mogli Vida tako hitro zgubiti.I sprejem* članiw,od*ur*> M. let*. “Zbogom, zbogom!” Vsa vas Mar ni to čudno: prižel je kot'jm..4— - n/« Dmgtvo aboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo ln 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se lim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 teden. V društvo se sprejemajo tudi otrcci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednica Ana Jakič, podpredsednica Theresa Lekan; tajnica Jennie Zupančič, 4103 E. 141 St., tel. LO 1472; blagajničarka Josephine Udovec, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca in Verona Škufca. Zastavonošinji sta Mary Novak in Angela Stražar; rediteljica Jennie Barle. Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 66 St., tel. HE 6933; blagajničarka Louise Piks, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST. 189 KSKJ Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdlrtz; fin. tajnik Joseph Ferra. 444 E. 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19518 Shawnee Ave., tel. rv 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Panchur; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Nalnlger ln Dorothy Grili. Zdravniki; dr. 8kur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme ln dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vltus Hribar duhovni vodja Rev. Celesnlk. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes ve. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. ln 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od 8250 do $5,000 ln do $2.00 bolniške podpore na dan. rant, Mary Lokar iii Seje se vrše v3aki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14 do 55 leta starosti. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Frances Perme, tajnica Kettie Gole, 911 E. 232 St., blagajničarka Helen Kovačevič zapisnikarica .4na Godlar, rediteljica Jennie Sintič. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Frances Sokač. Seje se vrs’jo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Predsednica Gertrude Koshel, podpredsednica Marv Jalovec, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd.. tel. IV DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Iordan. 9005 Union Ave.; zaolanikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, jusepn vy. luivncn u* imocjin tuni. Zastopnika & SND na 80. cesti Ignac Godec ln Frank Mulh: za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Michael Oman ln dr. John Folln. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ,ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec ln nlačuje 67.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3550 E. 80 St.; bla- nk Waterloo Rd. 6248, blagajničarka Ana Rebolj, zapis-: gajničarka Antonija Debelak, zapisni-nikarica Mary Janc. Nadzornice; Mar-1 karica Agnes Žagar. Nadzornice: Karet Rožanc, Mary Mlinar in Frances Frances Adler, Miss Helen Zupančič ln Meše. Seje se vršijo vsak prvi torek v | Anna Zbikowskl; banderonošlnla An-mesecu v Slovenskem delavskem domu tonia Debelak; zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Alice Arko' za S. N. D. v Maple Heights Theresa Glavič ln Ana Fortuna: zastopniki za Ohio KSKJ Boosters: Alolse Fortuna in Betty Fortuna. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur ln dr. J. Folln. Seje so vsako DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Poni- v SND na 80. cesti. Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota —AND THE WORST IS M TO ČOH -ln najhujse šele pride Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. S SMZ Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Martin Valetlch, tajnik Famk Perko, 1002 E. 174 St., tel. IV 5858; blagajnik Martin Komochar; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic. Frank Videmsek ln Martin Valetlč. Seje ae vrše vsako 3. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate avoj asesment ali ds 24. ln 25. v mesecu v spodnji dvorani. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 74 St.; podpredsednik Frank Brancel; taj nlk ln blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl, tel EN 5408; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar. Andy Champa ln lukas Hočevar. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 staro poslopje. TJanlk pobira asesment vsakega 25. v mesecu. Samostojna društva v. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 60th St. Tel. HBnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, John Sterle in Edward Koren; zastopnik za klub SND Frank Alden; za konferenco SND John Žnidaršič. Sele se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino ln zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine 'n $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne Informacije se obrnite na društvene zastopnike. _____ PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol, 1172 Norwood Rd.. blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Primož Kogoj, John Kodrič, John Urenk: zastopnik za skupna društva sv. Vida Jote Grdina. Seje so vsako četrto nedeljo po-poldne ob eni v novi šoli sv. Vida. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Teddy Rossman, podpreds. Joseph Tlchar, tajnica Matilda Ropret. 19801 KUdeer Ave. tel KE 2883, blagajnik Alianse SaJevic. zapisnikarica Mary Meršnik. Nadzorniki: Fiances Globokar, Ann Mestek ln Leo Troha. Zdravniki: Dr. A. Skur. Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 url zvečer. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik John Bradami iz Miller Ave., podpredsednik George Mateje, tajnica Jennie Gustinčič, 188001 ,Abby Ave., tel. KE 8325 blagajnik Edward Kolman, zapisnikar Anton . Tekavec, v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine. , . DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ, Predsednik Ulrich Lune, podpredsednica Josephine Trunk, talnica Mary Zupančič, 6124 Glsas Ave. No. 2, tel. EX 4767; blagajničar Rank Kem, 1193 E. 60 St., tel. EX 8478; zapisnikarica in poročevalka za Glasilo Julija Tomšič. Nadzorni odbor: Jennie Grčar, Anton Klančar In Billie Janša. Zdravniki vsi slovenski zdravniki. Seje re vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. staro poslopje SND. Slovenska dobrodelna zveza DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. $ SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe, tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St„ tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kralč, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Rank Štefe ln Charles Koman. Društva zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clalr Ave. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik John Sušnik: podpredsednik Eddy Vidmar; tajnlk-blagajnlk Rank Brinovec. 981 E. 79 St., tel EN 4123: zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81 St. Nazorni odbor: Rudy Brancel], Edward Eckert ln Victor binder; vratar Frank Penko. Zastopnik za delniško konferenco ln klub SND Frank Brancelj; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clalr Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joeph Kalčič. podpredsednica Mary . Jeroml; tajnik Rank Merhar, 1021 E. 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modle, Victor Hočevar in Mary Oblak; zastopnik za klub društev SND ln za konferenco Frank Modle društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Sele se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ. DRUŠTVO KRALJICA BOBU ŠT. 84 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 158 St., tel. LO PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Redsednlk Ivan German, podpredsednik Ivan Tancek. tajnik in blagajnik Charles Ribar, 392 E. 160 St., tel IfE 6175, zapisnikar Charles Strukel. Nadtorni odbor: Joseph Ferra. Joseph Podnar in Joseph Srsa. Seja se vrš' vsako drugo sredo v mesecu v Hrvat-skem domu na Waterloo Rd. Sprejema se člane od 16 do 60 leta starosti brez zdravniške preiskave. Asesment 30 centov. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV Redsednlk Andrew Lekšan, podpreds. Rank Virant, tajnlk-blagajnlk John J. Kikol. 19012 Mohawk Ave., tel. IV 6271, zapisnikar Rank Kuhar. Nadzorni odbor: Rank Brinovec, Rank Kuhra In Jacob Branisell. zastavonoša Martin Kostanjšek. Zastopnik za klub društev SND Rank Virant, za skupna društva tare sv. Vida Michael Klemenčič. Zdravniki: dr. Kem, dr. Oman. dr. Skur. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v starem poslopju SND ob 9 uri dopoldne. Društvo je na dobri finančni podlagi, plačuje $7 na teden bolniške podpore ln $100.60 smrtnine. Za leto 1948 Je zdravniška preiskava za nove člane prosta. Slovenci ln Hrvatje v starosti od 16 do 45 let so vabljeni za pristop. Ameriška bratska zveza DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, tajnica-bla-gajničarka Dorothy Strniša, 6505 Bon-Ave., tel. EN 6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zig-man. Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek v SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clalr Ave., ob 7:30 zvečer. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca; tajnik I/niis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Frank Gliha, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor John Nose, Anton Glavan, Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 90. cesti Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ , Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svlgel, tajnica Frances Ponikvar. 450 E. 118 St.: blagajničarka Mary Bptara, zapisnikari- SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš, odbornice: Mary Skul; nadzorni odbor: Jennie Brodnik. Mary Stanonik. Frances Baraga: rediteljica Frances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in* Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND; Miry Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šou sv. Vida. Članica se sprejema od 16. do 40. leta. KLUB “LJUBLJANA” EUCLID, OHIO VidT Anna*SvJgeTJn Mary Kraitz. Seje se vršijo, vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Aye. , __ Katoliški borštnarji DRUŠTVO DVOR'BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BOBŠTNAKJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida: nad-borštnar Red Stemisa, podboišt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1179; blagajnik Frank J. Godle, Jr., tajnlk-za. pisnikar Matt Baznik. 1572 E. 133 St., E. Cleveland 12, O.; nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Marolt; sprevodttelja Louis Brste, Rank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 6305 Whittier Ave, tel HE 109& Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do--poldne v novi šoli I DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP,” ŠT. 1640 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; gl borštnar Frank Martich, 15416 Macau-ley Ave., tel. IVanhoe 4518; podboršt-nar Steve Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15615 School Ave., tel. POtomac 8934; fin. tajnik Frank Trepal, Jr.. 894 E. 232 St., IV 7281;'blagajnik Joe Turk; nadzorniki: Joseph Prišel, Rank Mesce, Frank Narobe, Jr.; konduktorja: Frank Nagode ln Anton Arh; stražnika Mike Anžlln ln Lovrenc Povše: zdravnik dr. Carl G. Opaskar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani. C. K. of Ohio DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph MegUch, podpredsednik John Hrovat st., finančni ln bolniški tajnik John Hrovat ml.. 21801 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Rank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida. The Maccabees CARNIOLA HTVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekaucic, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zig-man. Picket Mary Petsch&uer. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E 169 St. tel IV 2048 Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel. EN 4758. Meeting every first Wednesday every month at HNH Room 1 4854; blagajničarka Frances Zimmer-j at 7:30 P. M. General collection is man. Nadzornice: Veronica Škufca, held on meeting night at 7 P. M. and Mary Škufca in Marp Paulin. Društve-, the 25th of every month m the lower ni zdravniki so: Dr. Pfccfco, Dr. Škur hall of the SNH at 5 P. M. Members in Dr. J. Folln. Seje se vrše vsak tretji belonging to the Sick Benefit Fund torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slo- should notify Mrs. Julia Brezovar. 1173 venskem narodnem domu na E. 80 St. E. 63 St., EN 4758 when becoming ill. Frank S**—, Derdich, nadzorni odbor: John Robič, John Oshaben, Louis Zgonc; kuharica Angela Barkovich, pevovodja Frank Rupert, maršal Louis Starman, stric Josip Plevnik, teta Frances Rupert. Seje so vsako zadnji torek v mesecu v SDD na Recher Ave._____________ SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA Častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman: duhovni vodja Rev. Victor Tomc: častni predsednik Anton Grdina; predsednik Matt Intihar. I. podpredsednik Jakob Resnik, II. podpredsednik John Stopar, tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač: nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar in Mike Anžlin; maršal Frank Snyder. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najsv. imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze. GOSPODINJSKI KLUB SDD NA PRINCE AVE. Predsednica Emily Silbitzer, podpredsednica Helen Mirtel. tajnica Josephine Hočevar, 9914 Elizabeth Ave. tel BR 0359, blagajničarka Mary Tau-cher, zapisnikarica Josepliinc Hočevar. Nadzornice: Helen Mirtel. Antonia Ro-lich in Mary Železnik. Zastopnice za seje dirketorija: Jennie Konestabo, Roee Ban. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v SDD na Prince Ave. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lawrence Zupančič, podpredsednik Louis Eršte. tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66 St., pomožna tajnica Rose Eršte, blagajnik FYank Bogovič, zapisnikarica Marian Kuhar. Nadzorni odbor: Jenny Krall, Marian Kuhar in Rose Eršte. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v piostorih šole sv. Vida. RAINBOW HUNTING A FISHING CLUB Predsednik Anton Zabukovec, podpredsednik Joseph Fortuna tajnik-bla-gajnik Fred Krečič. Nadzorni odbor: Louis Bortšnar in Jim Rangus. Seje se vrše vsake tri mesec v SND na 80. cesti. Za pristop ni potrebna zdravnika preiskava.___________ OLTARNO DRUTŠVO FARE SV. VIDA Duhovni vodlja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Mrs. Jennie Krall, podpredsednica Mrs Mary Milavec, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Baraga, 1105 E. 71 St., zapisnikarica Mrs. Mary Otoničar, rediteljica Mrs. Mary Pristov. Nadzornice Mrs. Mary Otoničar, Mrs. Jennie Krall in Mrs. Jennie Zelle. Seje se vršijo vsako tretje nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v društveni eobl šole sv. Vida. ST. CLAIR RIFLE A HUNTING CLUB Predsednik J. Zupančič, 6807 Edna Ave.; podpredsednik A. Novak, 19801 Mohawk Ave.; tajnik-blagajnik John Frank, 651. E. 99 St.; zapisnikar Leo Lukek, 18971 Monterey. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu dopol-dne ▼ Slovenskem domu na Holmes lAve.