/Primorski Št. 39 (16.076) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' ood voiskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v fr... 1 nam , »tu, kjer je izšla zadnja številka. ’ !J tqnl partizansk’ DNEVNiK v za- ? ■ 14 J 393/7 382 ČEDAD - UL Ristoi aJ___ -ffn ?Ui.. vjv.. UuANA V GOTOVINI 1500 LIR NEDELJA, 15. FEBRUARJA 1998 Za strpnost in tuš m resnko Sergu Premku Včerajšnja množična manifestacija slovenskih dijakov v Trstu je bila odločna in umirjena, brez nepotrebnih pretiravanj in s pravo mero idejne angažiranosti, pa tudi živo pisana in razigrana, kot se spodobi za mlade. S to manifestacijo je lahko vsa slovenska javnost zadovoljna, čeprav je bila na žalost odgovor na vznemirljiv in vse graje vreden dogodek. Pokazalo se je, da so slovenski dijaki zreli, da se znajo sami organizirati, in to jim bo dalo moči tudi za potrebno sodelovanje z večinskimi vrstniki in v odnosih z organizacijami odraslih, ki jim več-KTat ne dajejo najboljšega zgleda odgovornosti in resnosti. V kroniko včerajšnjega dne je vneslo vprašljivo noto srečanje s prefektom. Predstavnik osrednje vlade je verjetno želel pomiriti strasti, v duhu splošne in potrebne sprave, s katero se vsi strinjamo, tudi slovenski dijaki. Najbrž ni vedel, da je bila protestna akcija olikana zahteva po strpnosti in spoštovanju, in da ni bilo nobenih poskusov dvigovanja tonov manifestacije do nevarne meje. Se bolj vprašljivo je bilo sklicevanje na nekakšno »recipročno nestrpnost«. Kje in kdaj so bili naši dijaki nasilni do italijanskih vrstnikov zaradi njihove etnične pripadnosti? Teorijo nasprotujočih si ekstremizmov so nam v letih terorizma Prodajali kot pravo resnico, v izsledkih milanskih preiskovalnih sodnikov pa te dni beremo, da je v resnici slo ^a fašistični terorizem, so ga spodbujali in sCitili deli državnega ^Parata. Tudi pri nas. Tudi pri atentatih na slovenske šole. Zaradi takratnega pristopa Preiskave niso nikoli obrodile sadov in nihče rd bil kaznovan za neskončno vrsto nasilnih dejanj po vsej Italiji in Judi pri nas, od atenta-tov do pretepov, od Ustrahovanja do maza-uja spomenikov. Samo sklicevanje na umirjenost je premalo, sklicevanje na recipro-£uo nestrpnost pa odklanjamo. Se zlasti, če so žrtve vedno na isti strani, nasilje vedno enake barve, državni Preiskovalni aparat pa Praviloma neuspešen. FIRENCE / KONČAN USTANOVNI OBČNI ZBOR Levi demokrati korak na poti združevanja refonnistične levice V zaključnem posegu je D'Alema ponudil roko Veltroniju in Occheffu FIRENCE - Z izvolitvijo novega vodstva in Massima D’Aleme za tajnika se je včeraj v Firencah končal ustanovni občni zbor Levih demokratov, h katerim so poleg DSL prisotpili Laburisti, Krščanski socialci, Levi republikanci in Enotni komunisti. V zaključnem posegu je D’Alema ponudil roko sodelovanja podpredsedniku vlade VValterju Veltroniju in tudi bivšemu tajniku Achil-leju Occhettu. D’Alema je zavrnil očitek, da so bile emocije- na ustanovnem zboru malo vidne. »Morda je v preteklosti res bilo na levici več čustvenosti, vendar tista levica ni zmagovala in se je zadovoljevala z opozicijo,« je dejal. Na 2. strani MANIFESTACIJA / NA POBUDO DIJAKOV LICEJA FR. PREŠERNA Mladi na ulici proti rasizmu in za sožitje Skoraj 1.500 udeležencev omikano, a odločno obsodilo nasilje nad slovenskima dijakinjama TRST - V odgovor na napad na slovenski dijakinji je včeraj slovenska mladina na Tržaškem priredila manifestacijo proti rasizmu in za sožitje. Množici dijakov višjih srednjih šol se je pridružilo nekaj italijanskih vrstnikov, kolegi iz Gorice, predstavniki strank, sindikatov in organizacij, številni posamezniki, tako da je skoraj 1.500-gla-va množica ponesla v središče svoj protest proti fašističnemu nasilju, predvsem pa svojo željo po umirjenem in omikanem vzdušju. Na 3. strani V Nagonu po programu le v tekih in dvoranskih športih Zimske olimpijske igre v Naganu Včeraj so spet preložili moški super-se počasi prevešajo v drugo polovico, veleslalom in ženski smuk. Normal-Se naprej pa vreme nagaja organiza- no pa potekajo - kljub slabemu vre-torjem, ki nikakor ne morejo izvesti menu - tekmovanja v tekih in pa se-hitrih disciplin v alpskem smučanju. veda vsa tekmovanja v dvoranah. Najmanj sto žrtev v eksploziji avtocisteme v Kamerunu VAOUNDE - Kot poroča agencija Reuters, je vsaj sto oseb izgubilo življenje v eksploziji avtocisteme, do katere je prišlo včeraj v kamerunski prestolnici Vaounde. Do nesreče je prišlo v južnem predelu mesta, v bližini nekega naftnega skladišča, kjer sta trčili dve cisterni. Ljudje, ki stanujejo v okolici, so pohiteli na cesto, da bi odstranili razlito gorivo, tedaj pa je prišlo do eksplozije, v kateri so mnogi umrli takoj, drugi pa za posledicami hudih opeklin. Obračun nesreče še ni dokončen. Bossi v Trstu: Liga na volitve sama TRST - Lider Severne lige Umberto Bossi je na sinočnjem zborovanju v Trstu končal svojo turnejo po Furlaniji - Julijski krajini, s katero je v bistvu začel dolgo volilno kampanjo za junijske deželne'volitve. Napovedal je, da bo Liga nastopila sama in brez vsakega predvolilnega dogovora o nenapadanju, sicer pa je izrazil prepričanje v absolutno zmago svojega gibanja. Ce bo treba, se bomo za morebitna zavezništva pogovarjali po volitvah, je dejal »senatur«, ki je svoj dolg poseg sicer skoraj v celoti posvetil nacionalnim temam in napadu na spredlog ustavnih reform. Kar zadeva Trst, je priznal, da je krajevna Liga šibka in prepirljiva, ker nima ustreznega vodilnega razreda. Na 2. strani Koprski otrok v smrt pri Sredipolju PALMANOVA - Včeraj popoldne se je na avtocesti Videm-Trst pri Sredipolju pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 2-letne-ga Kristjana Bohinca iz Kopra.V njej so se ranili tudi otrokova mati, oče in stara mati, medtem ko je mlajši bratec, ki je bil tudi vpleten v nezgodi, ostal nepoškodovan. Vsi vpleteni v nesreči so se vozili v oplu omegi, ki ga je upravljal Kristjanov oče, 43-letni Matjaž Bohinc. Vozili so se v smeri proti Trstu, ko je avtomobil na blažjem ovinku iz nepojasnjenih vzrokov najprej trčil v desno obcestno ograjo, potem pa še v levo. Ob drugem trku je Kristjana vrgo iz avtombila. Na 2. strani D TOTE LCO Lastnik Tandoi Franca & C. S.A.S. DETERGENTI PAPIR PLASTIKA ARTIKLI ZA ČIŠČENJE 34147 DOLINA (TS) Ul. TRAVNIK 4 (IND. CONA) Tel. 040/820414 - Fax 040/820114 MANOJmiKlTdJIRA PERTOT IVANA NABREŽINA 106/A Pri nas lahko kupite s 50 °/< o popustom nogavice, spodnje perilo, kopalke in še marsikaj POHITITE! ZADNJI TEDEN POPUSTOV FIRENCE / USTANOVNI OBČNI ZBOR LEVIH DEMOKRATOV Dilema ponudil roko Veltroniju in Occhettu Tajnik nove stranke izpostavil predvsem nujnost skupnega dela FIRENCE - Italijajiska politična scena je od včeraj bogatejša za novo stranko Levih demokratov, v katero so se združili Demokratična stranka levice, Laburisti, Enotni komunisti, Krščanski socialci in Levi republikanci. Nova stranka bo nastopala s simbolom hrasta in socialistične vrtnice in bo prisotna s svojo siglo na prihodnjih volitvah. Predvsem pa je nova formacija korak na poti združevanja italijanske reformistične levice. Enotnost nove stranke je bila tudi glavna tema zaključnega posega Massima D’Aleme, ki je bil izvoljen za političnega tajnika. D’Alema, ki s svojim uvodnim poročilom ni navdušil predvsem nekatere struje v DSL, je včeraj ponudil roko sprave in sodelovanja tako podpredsedniku vlade VValterju Veltroniju kot predhodniku Achilleju Occhettu. In Veltroni ponujene roke ni zavrnil. »Tajnikovi zaključki so bili pomemben korak naprej v primerjavi z uvodnim poročilom,« je dejal. D’Alema je poudari, da so vse komponente, ki so pristopile k novemu političnemu subjektu, sprejele izziv, da oblikujejo novo stranko, ki ne bo »stranka liderja«. Poudaril je tudi, da se moti, kdor misli, da bo lahko zasadil »klin razhajanja« med njim, Veltronijem in predsednikom vlade Romanom Prodijem, ker je »med nami velika politična in človeška solidarnost«. Prav tako je D’Alema Occhettu priznal zasluge za prehod od KPI k DSL in cenil njegovo pripravljenost, da se angažira v ustavodajnem procesu, čeprav ni soglašal z njegovo vizijo novega odnosa med upravitelji in upravljanimi, ki zmanjšuje doprinosi strank. Po oceni D’Aleme stranke imajo in bodo še imele svojo vlogo, tudi Oljka je zmagala zaradi doprinosa strank, ki v »kompleksni in razslojeni postindustrijski družbi moraju ustvarjati soglasje za uresničitev projektov in niso več samo goli posredniki med korporativi-stičnimi interesi«. O značaju nove stranke so govorili mnogi, največ pozornosti pa so vsi komentatorji namenili podpredsedniku vlade Veltomiju, ki je poudaril, da je nova formacija predvsem sad dogovora na vrhu in jo je treba sedaj graditi »tudi od spodaj«. Veltroni je kot perspektivo nakazal »močno levico v močni Oljki,« ki ni samo »volilno zavezništvo, ampak krepka politična koalicija, ki mora imeti tudi organizacijsko strukturo«, če želi podporo tudi tistih, ki se ne spoznavajo v posameznih strankah. Med protasgonisti debate je bil tudi bivši premier Gi-uliano Amato, ki je dejal, da ne bo pristopil k novi stranki, vendar soglaša s ciljem združitve vse levice (mislil je predvsem na tisti del socialistov, ki so ostali zunaj). Za ta cilj pa je pozval »trenutno močnejšega, naj nudi svoj prispevek«. Ob koncu je bilo izvoljeno novo vodstvo, v katerem so poleg članov dosedanjega vodstva DSL še 14 Laburistov in po 11 predstavnikov Levih republikancev. Enotnih komunistov in Krščanskih socialcev. Ob koncu ustanovnega občnega zbora so zaigrati Internacionalo, še pred njeno pa italijansko državno himno. r ČRNA KRONIKA / NA AVTOCESTI PRI SREDIPOLJU n Promet terjal 2-letno življenje Žrtev je Kristjan Bohinc iz Kopra PALMANOVA - Na avtocesti Vi-dem-Trst se je včeraj popoldne pri Sredipolju pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje malega slovenskega otroka ter tri ranjene. Življenje je izgubil 2-letni Kristjan Bohinc, hudo se je ranila njegova mati, lažje pa njegov oče in in stara mati, medtem ko je mlajši bratec, ki je bil tudi vpleten v nesrečo, ostal nepoškodovan. Vsi so doma iz Kopra. Do tragičnega dogodka je prišlo nekaj po 14. uri takoj po vstpno-iz-stopni postaji pri Sredipolju. Vsi vpleteni v nesreči so se peljali na oplu omegi s koprsko registracijo, ki ga je upravljal 43-letni Matjaž Bo-hinc.Vozili so se v smeri proti Trstu, saj so se vračali domov po krajših počitnicah v gorah. Vozili so s precejšnjo hitrostjo, ko je avtomobil na Ranjeni tudi drugi člani družine blažjem ovinku iz nepojasnjenih razlogov najprej trčil v desno obcestno ograjo, nato pa še v levo. Ob drugem trku je 2-letnega Kritjana vrglo iz avta (ni jasno, če po zadnjih vratih ali po oknu), tako da je obležal mrtev na asfaltu. Kot rečeno, se je v nesreči huje ranila Kristjanova mati, 31-le-tna Darja Tavčar, ki so jo sprejeli v katinarski bolnišnici pri Trstu s prognozo 90 dni zdravljenja. Ostale tri člane družine pa so prepeljali v gori-ško bolnišnico. Matjaž Bohinc in njegova tašča, 56-letna Silvana Tavčar, sta utrpela rane, zaradi katerih se bosta morala zdraviti po nekaj tednov vsak. Povsem nepoškodovan pa je ostal nekajmesečni Kristjanov bratec Klemen. Zaradi nesreče se je promet na avtocesti nekaj ur odvijal s težavo. POLITIKA / BOSSI VČERAJ V TRSTU Severna liga gre na deželne volitve sama »Senatur« zavrnil tudi vsako možnost pakta o nenapadanju TRST - Severna liga bo šla na deželne volitve v Furlaniji - Julijski krajini 14. junija sama in tudi brez dogovora o kakršnem koti premirju z drugimi političnimi silami, je med včerajšnjim obiskom v Trstu izjavil lider avtonomistične sile Umberto Bossi. Po njegovih besedah, ki jih je zvečer ponovil na zborovanju v hotelu Savoia Ex-celsior, je ta dežela ena od redkih otokov, na katerih še velja propor-čni volilni sistem in torej vsakdo »teče zase«. Sele po volitvah se bomo ozrli okrog sebe, če bo potrebno, in si poiskali morebitne partnerje za koalicijo, je dejal. Tisti, ki se že prej odločijo za zavezništva, navadno favorizirajo druge. Vendar upam, je dodal Bossi, da se bodo ljudje zbudili in spoznali, da je edina prava prenovitvena sila Liga, čeprav v Trstu še nima ustreznega vodilnega razreda. Preveč je prepiranja, toda to je otroška bolezen, je ligaški lider - sicer dobrohotno - ošvrknil svoje. Trst, ki ga je imenoval »speči lepotec«, je eno od redkih območij severa države, kjer Liga ni dovolj organizirana in zato ne raste. Ta problem bo treba odpraviti. Umberto Bossi je sicer prepričan, da bo Severna liga ponovila uspeh iz svojih najboljših časov in si zagotovila absolutno zmago na junijskih volitvah. Kar pa zadeva sam položaj Trsta, vidi Bossi edino rešitev zanj v njegovi internacionalizaciji, medtem ko je Prodija posvaril, naj ga nikar ne ponuja Bavarcem, kajti »nekdanji predsednik Irija je mestu povzročil že dovolj škode«. Ob tem je mimogrede napadel župana Ulja, ki da se spretno polašča vseh ključnih vzmeti mestne uprave in po vzoru Oljke zaseda vsa odgovorna mesta s svojimi ljudmi. Sicer pa je bil njegov skoraj enourni nastop ves ubran na nacionalne teme - od sodstva in podkupninskih afer do ustavnih reform, davčne politike, javnega dolga in Evrope - ob katerih je ligaški ti-der ponovil vsa svoja znana »protirimska« stališča. Pred Bossijevim govorom je zbrane nagovoril predsednik Liste za Trst Gambassini, ki je očitno prišel z namenom, da bi potipal razpoloženje ligašev do svojega okostenelega gibanja, pa po vsem. sodeč ni naletel na pretirano navdušenje. O bolj lokalnih temah pa je v pričakovanju »senaturjev« nastop govoril krajevni vodja Severne lige Belloni in med drugim dejal, da si severnojadranska pristanišča, vključno s koprskim in reškim, ne smejo delati konkurence med seboj, ampak zdravo sodelovati, kar zadeva Kraški park pa je posvaril Rim, naj si ne sanja, da bi pošiljal sem kakšne funkcionarje, kajti »Kras si znamo upravljati sami, kot to delamo že tisoč let«. NOVICE Prodi pomirljiv o skrajšanem delovniku GRANADA - Predsednik vlade Romano Prodi je od včeraj na obisku v Španiji. V pogovoru z novinarji je spregovoril tudi o vprašanju krajšega delovnega časa. Po njegovem mnenju bo vprašanje rešljivo, če bodo vsi pristopili k iskanju dogovora »brez vsakršnega teološkega in ultimativnega stališča«. Dodal je, da vlada namerava ohraniti dialog s sindikati in z delodajalci in podčrtal je, da novega delovnega časa ne bo mogoče uvesti, če bi oboji nasprotovali njegovi uvedbi. Italijanski otrok ugrabljen na Antilskih otokih RIM - Pred približno enim tednom je bil na Antilskih otokih ugrabljen italijanski otrok, za novico pa se je zvedelo šele včeraj. Mali ugrabljenec Gianni Ferrara je sin italijanskega podjetnika. Kaže, da so ugrabitelji z uspavalnim sredstvom uspavali mater, tri ugrabljančeve brate in nekega družinskega prijatelja, nato pa pobegnili z avtomobilom družine Ferrara. Malega ugrabljenca in ugrabitelje iščejo tudi v Venezueli. Altan lažje ranjen TRŽIČ - Znani humorist in vinjetist Francesco Altan je bil včeraj lažje ranjen v tržiškem predmestju. Kaže da je humosista, ki se je peljal s kolesom, podrl avtomobil. Vinjetist, ki živi blizu Ogleja, se je ranil v roko in dobil nekaj podplutb. V tržiški bolnišnici so mu razkužili rane in ga po pregledu odslovili. RIM / VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ Požar v malem hotelu blizu Vatikana Gostje, ki so se hitro znašli, niso utrpeli resnejših poškodb - Otroke so spuščali skori okna RIM - Včeraj zgodaj zjutraj je v malem rimskem hotelu S. Anna, v neposredni bližini Vatikana, začelo goreti. Požar, ki se je razvil v prvem nadstropju, je že v začetni fazi opazil gost, ki se je okoli štirih zjutraj vračal v hotelsko sobo. Takoj je poklical policijo (telefoniral je na št. 113), v splošnem alarmu pa so se prebudili tudi speči gostje. Zaradi hitrega ukrepanja ni težje poškodava-nih, vseeno se je 12 od skupno 20 hotelskih gostov zateklo v bolnišnico Santo Spirito, sedem, med katerimi so tudi trije otroci, pa so na opazovanju v bolnišnici SanFEugenio, na kateri je specializiran oddelek za opekline. Zaenkrat so med vzroki o nastanku požara do medijev prišli dve informaciji: prva pripisuje krivdo cigaretnemu ogorku, druga pa govori o kratkem stiku električne naprave. Vsekakor se je požar razvil v prvem nadstropju, iz sob v tem nadstropju so gostje odšli skozi okna, tako da so stopili na kante za smeti, ki so jih policisti nagrmadili pod okni. Težje je bilo seveda priti iz drugega in tretjega nadstropja; otroke so starši, ki so hitro ukrepali, kar zavezali na rjuhe in jih spustili skozi okna v naročje številnih, ki so se že zbrali pred hotelom. Petletna Megan iz ZDA je bila pogumna in je tudi imela srečo, saj je brez hujšega med prvimi prišla iz gorečega hotela, ko so nato gasilci rešili očeta in ostale sorodnike, se je rada zatekla v očetovo naročje (f. AP). Samo leto starejša deklica, prav tako iz ZDA, je prestala hujšo preizkušnjo, saj je bila rjuha prekratka za beg iz tretjega nadstropja, tako da je zadnjih pet metrov prosto padala, na srečo je pristala na vhodni platneni strehi. Ce hotelskim gostom na srečo ni bilo hujšega, pa jim je požar povzročil vrsto nevšečnosti, iz hotela so namreč bežali kar v pidžamah in brez denarja in dokumentov, iz varnostnih razlogov pa gasilci nikomur ne dovoljijo, da bi se po najnujnejše vrnil v sobe. Na potniškem vlaku Benetke-Videm izbiuhnil manjši požar PORDENON - V noči na soboto je izbruhnil požar na vozu potniškega vlaka, ki je iz Benetk peljal proti Vidmu. Slo je za vlak št. 2474, ki je odpeljal iz Benetk po urniku ob 23.54 in bi moral prispeti v furlansko glavno mesto ob 1.34. Med vožnjo pa so se vneli plameni v četrtem vozu, tako da s° vlak ustavili na postaji v Casarsi della Delizia. Tu so gasilci brez večjih težav požar pomorili. Potniki so nadaljevali pot v Videm z drugi® vlakom. Prizadeti vlak je pripeljal v furlansko glavno mesto prazen nekaj ur pozneje, in sicer brez poškodovanega voza, ki je ostal v Casarsi-Kaže, da je plamene zanetil kratek stik ali pa cigaretni ogorek. V teku so vekakor preiskave. Pri nezgodi ni bil noben od potnikov kakor ko i poškodovan. MANIFESTACIJA / 1.500 UDELEŽENCEV PROTESTA PO NAPADU NA SLOVENSKI DIJAKINJI Množica mladih na ulicah proti rasizmu in nestrpnosti Na transparentu, ki so ga sama dekleta nosila na Čelu dolgega sprevoda po mestnem središču, je zgovorno pisalo: »Sedaj pa dovolj!« Za njimi pa je na drugem transparentu bilo bisvteno vprašanje, namenjeno večinskim someščanom: »Trst, molče sprejemaš?« (na gornji šiiti, foto KROMA) V tej trditvi in v tem vprašanju je smisel včerajšnje dijaške manifestacije proti nestrpnosti in rasizmu, proti zadnjemu v vrsti protislovenskih izpadov, proti nasilju nad slovenskima dijakinjama. Na Trgu Oberdan se je ob 9. uri zbrala množica mladih in bilo jih je razveseljivo dostj, še zlasti Ce pomislimo, da je bila prisotnost italijanskih sošolcev skoraj samo simbolična. Povorka je krenila po ulicah Ghega in Roma proti Borznemu trgu: na Rusem mostu so našteli nekaj manj kot 1.500 udeležencev. Manifestacije so se udeležili tudi predstavniki goriških šol, pa še zastopniki Združenja univerzitetnih dijakov in pisane gruče avtonomistov, anarhistov in internacio-nalistiCnih komunistov (na spodnji sliki,foto ROMA). Med odraslimi je bilo več predstavnikov strank, od Slovenske skupnosti in Demokratične stranke levice do Stranke komunistične prenove, sindikata CGIL, partizanskega združenja ANPI-VZPI, društva Edinosti in SKGZ. S svojim transparentom in seveda s člani je bil prisoten tudi Sindikat slovenske šole, v sprevodu je hodilo tudi nekaj staršev slovenskih dija- kov, pa vec takih posameznikov, ki so imeli za dolžnost, da se udeležijo manifestacije, katere namen je bil pokazati mestu svoje nasprotovanje etnični mržnji in svoje zavzemanje za sožitje. Sprevod se je odvil brez najmanjšega incidenta ali napetosti, mladi so vzklikali svoja odločna gesla, a brez žaljivk in sovraštva, vzdušje je bilo razigrano in ga najbolje opiše večkratno prepevanje pesmi »Nic, nič, nic nam ne morejo...«, pa tudi tradicionalno skupno skakanje in množični tek na krajšo razdaljo. Promet je seveda zastal in ponekod je nekaj voznikov živčno zatrobilo, v zameno za protestno reakcijo voznikov pa gre zabeležiti, da je veC pešcev s DOLINA / V OBRTNI CONI Nova proizvodna hala podjetja Comec Plast IH | V dolinski obrtni coni so včeraj slovesno odprli novo halo podjetja Co-rriec Plast S.r.l. Novo podjetje je naravni razvoj dejavnosti sicer mlade firme Comec mačkoljan-•skega obrtnika Saše Smotlaka, ki pa si je s kakovostjo in resnostjo 'zborila pomemben prostor pri izdelavi orodij P° naročilu za najpomembnejše proizvodne dejavnike avtomobilske ter civilne industrije v evropskem in svetovnem merilu. V novi hali bodo zdaj tudi predelovali plastične mase, tako, da bosta povezani podjetji preko faze načrtovanja, izdelave specifičnega orodja in brizganja plastike svojim odjemalcem lahko nudili koncnani izdelek, ob ne ravno zanemarljivemu dejstvu, da bosta skupno zagotavljali 17 delavnih mest. pločnikov spraševalo dijake, kaj se je zgodilo, in z neodobravanjem komentiralo rasistični napad na dijakinji v lokalu v Ul. Ginnastica. Zanimivo je tudi, da se je tokrat velika večina dijakov zares udeležila protestne manifestacije, ne pa se porazgubila po poti, in to vse do zaključka sprevoda. ČRNA KRONIKA / PRESEŽNIKI Sedem Iračanov se je brez uspeha skušalo izkrcati TRST - Sedem iraških državljanov se je včeraj brez uspeha skušalo ilegalno izkrcati na italijanska tla pri Tržaški pomorski postaji. Semkaj so prispeh kot slepi potniki na krovu grškega trajekta Talos. Skriti so bili med tovorom na dveh kamionih, a tu jih je okrog 11.30 zasačilo osebje pristaniškega poveljstva med rednim pregledom. Na grški trajekt je takoj prispela pristaniška policija. Slepe potnike je identificirala ter takoj odredila njihov izgon. Sedmerica iraških državljanov se bo tako morala vrniti v Grčijo oziroma v Jegumenico, od koder je prišla, kar na-kovu trajekta Talos, ki je iz Trsta odplul ob 16.30. Na italijanska tla ji ni uspelo stopiti niti pod nadzorstvom policije. General Silvio Mazzaroli obtožen nenaklepnega umora VEDEM - General Silvio Mazzaroli, ki je star 55 let in je doma iz Trsta, se bo moral 7. aprila letos na preturi v Vidmu zagovarjati pred obtožbo nenamernega umora. Zagovarjati se bo moral za dogodek, za katerega naj bi bil odgovoren kot poveljnik alpinske brigade Juha v letu 1995. 16. januarja tistega leta so namreč v prometni nesreči pri Remanzaccu izgubili življenje trije alpinci, in sicer 20-letni Roberto Sicco iz Pojde, 19-letni Alberto Tonc-hella iz Gorice ter 19-letni Flamis Vazzoler iz kraja Ponte di Piave pri Trevisu. Bili so na vojaškem kamionu, na katerem so se skupno z drugimi vojaki vračali iz noCnega straženja italijansko-slovenske meje. Kaže, da je prišlo do nesreče zato, ker je voznika kamiona premagal spanec po neprespani noči. General Mazzaroli pa naj bi bil odgovoren zato, ker ni poskrbel za varno vožnjo vojakov. Manifestacija bi se morala zaključiti na Borznem trgu, dijaki pa so »potegnili« še naprej do Trga Unita. Preden so se razšli, je predstavništvo štirih mladih bilo na razgovoru s prefektom Mic-helejem De Feisem (o srečanju poročamo v drugem članku na tej strani). Prof. Tomaž SimCiC, ravnatelj liceja Franceta Prešerna, ki ga obiskujeta napadeni dijakinji, je izrazil zadovoljstvo za tako številno udeležbo mladih, pa tudi nad dejstvom, da je vabilu k udeležbi odgovorilo precej odraslih, »sicer ne tako množično, kot bi lahko pričakovali, vendar se je slovenska skupnost zadovoljivo odzvala.« Pokazalo se je tudi, da se v Trstu vendarle nekaj premika v pozitivno smer, je dejal, čeprav je še dosti usledlin in predsodkov iz preteklosti, ki povzročajo take nacionalistične izbruhe. Manifestacijo je prof. SimCiC ocenil tudi kot znak, da je treba aktivno pristopiti k problemom, ne pa samo čakati na njihovo rešitev. Seveda sta med udeleženci manifestacije bili tudi dijakinji, ki sta bili tarča rasističnega napada, vendar so sošolci sklenili okrog niju pravi varnostni obroč, da ju ne bi nadlegovali radovedni novinarji in da bi njuno ime ne prišlo v javnost. Zako je bil odgovor na vsako vprašanje o napadenih dijakinjah: »Ne vem, katera je... Ne bom povedala, kje sta...« Kjub vsemu je kronistu uspel pogovor s plavolaso deklico, nad katero so se znesla rasistična dekleta: izrazila nam je zadovoljstvo za uspeh manifestacije in za solidarnost sošolcev. povedala pa je tudi, da sta vložili prijavo proti napadalkam in da ju preiskovalci že klicali na razgovor. Kakšna pa je verjetnost, da bodo odkrili in kaznovali krivce, je vprašanje, glede katerega si ne dela utvar. Srečanje s prefektom Ob koncu manifestacije so se štirje predstavniki dijakov podali na prefekturo, kjer so jih takoj poslali v pisarno prefekta Micheleja De Feisa. Po srečanju pa so bili dijaki zelo razočarani, kot so nam sami priznali. Prefekt jim je namenil le kratek čas - so povedali -zato so mu strnjeno orisali razloge za manifestacijo. V odgovor je predstavnik vlade v deželi FJK poudaril, da »nestrpnost prihaja z obeh strani in je začel naštevati fojbe in take stvari, in da se nimamo kaj zgražati nad temi stvarmi, ker je vse normalno,« so povedali po srečanju. Glede napada na slovenski dekleti so dijaki posredovali prefektovo oceno, češ da gre za osamljene dogodke in otročarije (it. ragazzate). Dijake je povabil, naj mu vsekakor posredujejo informacije o morebitnih ponovnih tovrstnih primerih, in pristavil, da vsekakor že sodeluje s slovenskimi župani, da bodo počistili spomenike, in zaključil, »da bodo odkrili krivce«. »Kot ponavadi...« so dijaki ironično komentirali zadnje besede predstavnika vlade. Izvajanja prefekta, kot so nam ga posredovali predstavniki dijakov, so presenetljiva in smo se zato pozanimali neposredno pri samem dr. De Feisu, kaj je pravzaprav mislil s sklicevanjem na obojestransko nestrpnost in na fojbe ter z oceno rasističnega napada kot primera mladeniške razposajenosti. Prefekt nam je pojasnil, da je v bistvu hotel prispevati k pomiritvi duhov, da zato ne gre pripisati prevelikega pomena osamljenemu dejanju, Čeprav je to nedvomno »podel dogodek«. Tudi spomenik na fojbi pri Bazovici so pred Časom pomazali, in takrat je protestirala druga stran: gre za nepremišljene in neprimerne geste, o katerih želi biti takoj informiran, vendar je treba pripisati zasmehovanju dijakinj zaradi slovenske govorice pomen, ki ga pac ima izzivanje med mladimi. Tudi njegova sinova so zasmehovali zaradi piemontskega naglasa, ko je bil prefekt v Avellinu, je pristavil dr. De Feis. »Na srečanju mi je šlo predvsem za to, da se mladi ne bi prepustili želji po maščevanju; to sem si prizadeval tudi kot oCe, ki je doživel, da so se norčevali iz njegovih otrok. Skušal sem ublažiti ton, pomiriti duhove, odpraviti nasprotovanja in razlike. Vsi moramo prepričevati mladino v tej smeri,« nam je še dejal tržaški prefekt v zvezi s srečanjem s predstavniki slovenskih dijakov. Na koncu pa še pripomba o - po naši oceni neprimerni besedni ostrini, s katero so nekateri ošteli dijaške predstavnike ob izhodu iz prefekture, ker le-ti niso zahtevali prevajalca za razgovor s prefektom: »Ce ga ni bilo, pa bi morali tam Čakati tudi osem dni!« jim je zabičal eden od vidnih predstavnikov društva Edinost. Včeraj so mladi pokazali, da znajo zrelo, pametno in umirjeno ocenjevati dogodke, ki jih zadevajo. S.P. NOVICE Šolniki obsojajo nasilje, predlogi za kulturo sožitja Šolsko skrbništvo je sporočilo, da so na včerajšnji seji pokrajinske komisije za izpopolnjevanje šolnikov »ostro obsodili ponovni grajevredni primer nestrpnosti«, katere žrtev sta bili slovenski dijakinji. Člani komisije pa niso samo obsodili primera nasilja in izrazili upanje, da se podobni dogodki ne bodo vec ponovili, ampak so tudi izrazili pripravljenost, da v okviru svojih nalog spodbudijo vse možne pobude na šolah, ki merijo k uveljavljanju vzgoje k spoštovanju in odpiranju med mladimi. Tudi na četrtkovem zasedanju komisije IRRSAE za stike s Slovenijo in za evropske projekte so predlagali, da bi razvili na italijanskih šolah take pobude, ki bi prispevale k poznavanju slovenske kulture in tukajšnje slovenske prisotnosti, in da bi s premošCanjem nepoznavanja prispevali k uveljavljanju kulture miru in sožitja. SSk gre na srečanje s sen. Mitjo Volčičem Slovenska skupnost piše v tiskovnem sporočilu, je podobno kot druge politične in družbene komponente slovenske manjšine prejela vabilo sen. Mitje Volčiča na pogovor o problemu zaščitnega zakona, ki bo jutri v Trstu. S banka se bo srečanja udeležila, saj gre za priložnost za poglobitev problema, ki je v ospredju sedanjih prizadevanj za ureditev položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kot je znano, pa je SSk po nedavnih polemikah povabila ostale komponente slovenske manjšine k soočanju tudi o drugih skupnih vprašanjih, okrog katerih so nastala nesoglasja. ZVEZA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV / OBČNI ZBOR DAN SLOVENSKE KULTURE »Tržaško kmetijstvo hudo zapostavljeno« Poročili predsednika Radoviča in ravnatelja Ruberta Številne proslave po vseh vaseh V Šempolaju je slovesnost priredilo ŠD Vigred Večer boljunškega Mladinskega doma ŠD GRMADA / VEČER DIAPOZITIVOV Slovenski jamarji v Omanu Odpravo slovenskega jamaskega društva orisal Franc Malečkar Ljudje so se v precejšnjem številu odzvali na večer z diapozitivi o slovenski jamarski odpravi v arabski sultanat Oman, niziralo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini. Zanimivo je, da je mavhinjsko društvo zvedelo za jamarsko odpravo in razpoložljivost predavatelja po Internetu, na katerem je mlado društvo že dalj Časa prisotno z E-mail naslovom in predstavitveno stranjo. Na povabilo društva se je tako z veseljem odzval jamar in geolog iz slovenske Istre Franc Malečkar (foto KROMA), ki je prisotne dobesedno oCaral s skoraj dveurnim predvajanjem diapozitivov in s pripovedovanjem o življenju, običajih in zanimivostih daljne arabske dežele, s katero je ljubljansko društvo za raziskovanje jam navezalo plodne stike. (GB) V konferenčni dvorani Znanstvenega parka pri Padricah je bil včeraj redni občni zbor tržaške pokrajinske Zveze neposrednih obdelovalcev (Coldiretti). Zasedanju je predsedoval deželni predsednik Carlo Colus-si, ki je v svojem uvodnem nagovoru med drugim opozoril na posebno vlogo, ki jo ima tržaška veja organizacije s tem, da aktivno skrbi za plodne stike s kmetijskimi organizacijami in ustanovami iz sosednje Slovenije. Uvodni poročili pa sta podala dosedanji pokrajinski predsednik Nevo Radovič in ravnatelj Rubert. Radovič je podobneje ocenil sedanji trenutek kmetijstva na Tržaškem. Kritično se je obregnil ob politične kroge, ki da premalo skrbijo za razvoj primarnega sektorja, ter se posebej pomudil tudi pri načrtih za Kraški park, v katerih po oceni ZN O prihaja premalo do izraza nenadomestljiva vloga, ki bi jo moralo odigravati kmetijstvo v zaščiti okolja. Za Radoviča je treba prihodnost kmetijstva na Tržaškem iskati prav v okolju prijaznem kmetijstvu, pri Čemer bi morali v veCji meri izkoristiti možnosti, ki jih nudi EU. Ravnatelj Hubert je podrobneje spregovoril o sindikalnem in patronažnem delu tržaške ZNO. Med gosti je nastopil tudi predstavnik ministrtva za kmetijstvo Republike Slovenije. Ob koncu občnega zbora je bil izvoljen 11-clanski odbor, ki bo na svoji prvi seji izvolil novega predsednika. V tem Času se po vseh vaseh vrstijo najrazličnejša praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Tudi v Sempolaju (foto KROMA) so se tako v petek domačini zbrali na Prešernovi proslavi, ki jo je priredilo SKD »Vigred«. Prisotne je s priložnostnimi besedami nagovorila društvena predsednica Elena Legiša, potem, ko je v dvorani zadonela Prešernova Zdravljica v izvedbi MPZ »Rdeča zvezda«. Prvotno napovedano predavanje diapozitivov na temo »Lepote gora« je bilo zardi bolezni predavatelja preneseno na kasnejši datum, tako da je društvo zadnji trenutek lahko povabilo uCence in učenke celodnevne nižje srednje šole na Proseku. Slednji so pod mentorstvom Rudice Požar prisotne navdušili z uprizoritvijo recitala v noši na staroslovansko temo Krsta pri Savici in kronanja karantanjskih knezov, večer pa je zaključil ponovno zbor »RdeCa zvezda«, tokrat v mešani moški in ženski zasedbi, pod vodstvom Rada Milica in Barbare Corbatto. (GB) Mladinski dom Boljunec je hotel tudi letos posvetiti enega svojih kulturnih in vzgojno-informativnih večerov Dnevu slovenske kulture. Zato je v torek, 10. t. m. priredil v dvorani Mladinskega doma po- seben kulturni večer na katerem so imeli besedo domači ustvarjalci. Prireditvi je prisluhnilo večje število poslušalcev tako, da je bila dvorana popolnoma zasedena. Po prijetnem nastopu Zenskega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Nataša Smo-tlak, je bil na sporedu klavirski nastop dveh obetavnih gojenk, ki vadita pod mentorstvom pianistke Alenje Zobec. Istrska narečna pesnica Danila Tuljak je prebrala štiri svoje pesmi o starih običajih in navadah slovenske Istre. Kratko misel o pomenu kulture pri Slovencih je podal Aldo Stefančič. Poudaril je bistveno vlogo, ki so jo odigrali naši kulturni ustvarjalci od Linharta in Prešerna vse do današnjih kulturnikov, za ohranitev in razvoj našega naroda in našega jezika. Zato ni čudno Ce trdimo, da se je naS narod ohranil in razvijal zaradi svoje trdoživosti in zaradi svoje kulture. Svoje razmišljanje pa je zaključil s pozivom za večjo vnemo za kulturne dejavnosti in k večjemu pristopu k pobudam, ki prispevajo k obogatitvi nase kulture, jezika in poznavanja zgodovine. Spored so zaključili elani tamburaskega ansambla KD France Prešeren, ki so pod vodstvom Ervina Žerjala podati veC pesmi in venček znanih melodij. (AS) NOVICE DVOJEZIČNA TABLA / NA PROMETNI MESTNI ULICI 100 LET OBRATA / RAZSTAVE Dan kulture v Gropadi V Zadružnem in kulturnem domu v Gropadi bo danes, ob 18. uri proslava ob Dnevu slovenske kulture, ki jo skupno prirejata KD Slovan iz PadriC in KD Skala iz Gropade. Gost prireditve bo nagrajenec zadnjega Borštnikovega srečanja gledališč v Mariboru igralec Adrijan Rustja, Id je prejel to visoko priznanje za svojo vlogo starega partizanskega borca v igri Borisa Kobala »Afrika - ali na svoji zemlji« - veliki uspešnici lanske sezone našega gledališča. Na proslavi se bodo organizatorji spomnili igralca Joška Lukeša, ob peti obletnici smrti. Njegov spomin je med vaščani še močno živ in prisoten. Proslavo bodo obogatili priložnostni govori, recitacije in nastop zbora Skala, pod vodstvom zborovodje Germana Antoniča. Dolina: natečaj za odgovornega za finančno službo Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javni natečaj za mesto odgovornega za finančno službo -VII. funkcionalna kvalifikacija (zahevana Šolska izobrazba: univerzitetna diploma iz ekonomije oz. enakovredni Studijski naziv oz. diploma knjigovodje s petletnim vpisom v poklicnem seznamu oz. s petletno delovno dobo v isti funkcionalni stopnji ati v VI. finkcionalni stopnji) in javno selekcijo za sprejem v skužbo za dobo petih mesecev tehnika -VI. funkcionalna stopnja (zahtevana šolska izobrazba: diploma geometra oz. gradbenega izvedenca). Za obe mesti je potrebno znanje slovenščine. Na občinskem sedežu je na razpolago razpis natečaja oz. selekcije. Rok za predložitev prošenj v občinskem protokolu zapade v petek, 27. 02. 1998, ob 12. uri. Pozor: Prehod za vozila Canciani: »Zakon slovenščine ne prepoveduje in ne dovoljuje« Od vCeraj v mestu, se pravi izven območja Kraške gorske skupnosti, dvojezična tabla opozarja na Passo carrabile-Prehod za vozila (f KROMA). Na teritoriju tržaške občine takšna tabla ni novost, saj so jih lastniki prehodov že namestili, vendar na kra-skem območju. Glede mesta pa nameščanje dvojezičnih tabel, za katere morajo poskrbeti in jih seveda plačati lastniki prehodov, ni ne dovoljeno ne prepovedano. Zainteresirana oseba je s pomočjo občinskega svetovalca SKP Igorja Cancianija skušala poizvedeti, kaj predvidevajo občinski pravilnik in specifični zakoni. Pravilnik zelo toCno predvideva velikost table in razmerje napisanega na njej, zato so tudi na dvojezični tabli spoštovati vsa predpisana merila, glede uporabe oz. prepovedi slovenščine pa nic. Pristojni na občini so Cancianiju, kot nam je povedal, rekli, da raba slo- venščine na takih tablah ni ne prepovedana ne dovoljena, dejstvo pa, da razni sodni organi vse bolj podpirajo uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti, navaja k upravičenemu prepričanju, da bi tudi v tem primeru sodniki razsodili v prid dvojezične table. Po njegovi oceni bi razsodba v škodo občine, ko bi kraje- vna uprava posegla, bila vse prej kot pozitivna, sicer pa bi v splošnem, kot je naglasil med proračunsko obravnavo, morala pokazati veC poguma glede uradnega uvajanja slovenščine. Vsekakor za table, o katerih je govor, morajo poskrbeti zasebniki, od včeraj pa je prva tovrstna tudi na zelo prometni mestni ulici. Spacalova dela za železarno Podaljšali »zgodovinski« del Razstave, ki so jih pripravili ob stoletnici skedenj-ske železarne, so naletele na velik odziv občinstva, saj si jih je ogledalo nadpovprečno število ljudi. Zato so se odločili, da podaljšajo zgodovinski del razstave, postavljene v Občinski galeriji na Trgu Unita, >n sicer do nedelje, 22. februarja. Kot so sporočili organizatorji, tržaški občinski muzeji, si je razstave, ki so bile na ogled Se v postni palači, v galeriji Tergesteo in v škedenjskem etnografskem muzeju, skupno ogledalo nad 40 tisoC oseb. Razstavo ob stoletnici pomembnega tržaškega obrata, ki pa je zadnja leta v krizi, so priredili na pobudo tržaškega občinskega odbornistva v sodelovanju s krožkom skedenjske železarne. Kot že rečeno, so zamisel uresničili tržaški občinski muzeji pod strokovnim vodstvom Adriana Dugulina. Postavili so jih po zamisli Luciana Cellija, za tehnično izvedbo je poskrbelo podjetje TRS Sergia Tavagne, za koordinacijo sta poskrbeli Fiorenza De Vecchi in Laura Oretti, ki sta bili tudi strokovni svetovalki. Na razstavi v Občinski galeriji, ki je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, pa lahko obiskovalci tudi prispevajo v solidarnostni sklad zaposlenih v železarni. V prodaji so namreC grafike Lojzeta Spacala, priložnostne razglednice in lepaki. Za to priložnost je tržaški likovnik pripravil lito-ksilogran jo Merjenje moCi (Confronti di forze), formata 80x6 , vsega pa je na voljo 100 oštevilčenih primerkov z av torjevim podpisom, grafike so natisnili v tržaški gaie riji Cartesius. Posebna cena ob stoletnici železarne je 600 tisoč lir, izkupiček prodaje pa bo Sel v s0^T'aT nostni sklad. Od ostalega prodanega bodo v skla dali 20 odstotkov inkasa. TRST / PRIZNANJE MLADIM PODJETNIKOM Podelili 2. nagrado L Stock Nagrajena sta bila R. Mazzurco od Syaca in G. Geiger od AEI Prijatelji zapeli pesem za jubilej V sejni dvorani tržaškega občinskega sveta so včeraj dopoldne slovesno podelili 2. nagrado za mlade inovativne podjetnike, ki nosi ime po Lionellu Stocku. Letošnjo nagrado sta ex aequo prejela Ricar-do Mazzurco od podjetja Syac in Giancarlo Geiger od podjetja Adtiatica eco-logie industriali. Podjetje Syac deluje na področju industrijske avtomatizacije in video nadzorovanja. Lani je podvojilo svojo proizvodnjo, še zlasti z izdelavo novega sistema za nadzorovanje na razdaljo z imenom DigiEye. Podjetje Afriatica ecologie industriali pa se je posebno uveljavilo s svojo tehniko bonificiranja materialov, ki vsebujejo amiant. Žirijo nagrade Stock so sestavljali tržaški župan Riccardo Illy, Renzo Piccini od Fundacije Tržaške hranilnice (CRT), Licio Susmel in Mirano Sancin od Znanstvenega parka pri Padricah ter beneški podjetnik Ales-sandro Riello. Včerajšnjega slovesnega nagrajevanja pa so se udeležili še drugi predstavniki tržaškega gospodarskega in političnega življenja s tržaškim prefektom Michelejem De Fei-som na Čelu. Pristavimo naj so na njem podelili tudi posebno priznanje CRT Luigi-nu Pozzu od Promoteca. Pri Tržaškem oktetu so predsinoCnjim in sinoči slavili. Eden izmed njih, eden od dveh še pojočih ustanoviteljev, Ladi Komar, se je namreč srečal z Abrahamom, to pa je bila priložnost, da se je ostala sedmina osmine na skrivaj splazila na dvorišče njegovega bazovskega doma in mu izpod sijoče lune zapela Pozdrav -Slavljenec današnji. A to je bil samo tradicionalni Oktetov uvod za take priložnosti. Potem ko se je pesem porazgubila pod bazovsko nebo in si je Ladi obrisal še zadnjo solzo presenečenja in radosti, mu je predsednik Boris v imenu vseh tenorjev, baritonov in basov izročil še plaketo s posvetilom za okrogli jubilej. Sinoči pa je Ladijev jubilej počastila še večja družba prijateljev in znancev, ki jo je širokogrudni slavljenec povabil v Bazovski dom na kozarček in še kakšno dobroto. In tudi tam je ob pojoči padla še kakšna govorjena beseda mladeniču, ki je več kot polovico svojega življenja posvetil Tržaškemu oktetu, petju na splošno pa še kaj več. V časih, ki jih živimo in se zapiramo v lupine, je tolikšna, gotovo še neizpeta svestoba petju, priznanja, pohvale in predvsem posnemanja vredna. Zato še na dolgo petje, dragi Ladi! (j.k.) VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 15. februarja 1998 ZMAGO Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31 - Dolžina dneva 10.23 - Luna vzide ob 21.38 in zatone ob 8.57 Jutri, PONEDELJEK, 16. februarja 1998 JULIJANA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,6 stopinje, zračni tlak 1031,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 99-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodil se ni nihče. UMRLI SO: 84-letni Se- bastiano Pillirone, 78-letna Elsa Zaccaria, 70-letni Roberto Lasperanza, 84-letni Reino Mitri, 59-letna Licia Putar, 91-letni Giuseppe Manzin, 82-letni Albino Cattaruzza, 87-letna Maria Macchini, 85-letni Mario Behar. C : LEKARNE Nedelja, 15. februarja 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Largo Piave 2, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Bernini 4, Milje -Lungomare Venezia 3, OpCine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OpCine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje -Lungomare Venezia 3. OpCine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Bernini 4 (tel. 309114). Od ponedeljka, 16. do sobote, 21. februarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - UL Soncini 179 (tel. 816296). Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - UL Soncini 179, Trg Li-berta 6. Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. H ČESTITKE Mala MAJA je v Berlinu osrečila očka Davida in mamo Julijo. Teta Neva, stric Claudio in Michele zakričijo hurra hurra! mladima nonotoma. Na PadriCah bo jutri naSa draga PAVLA GRGIČ slavila svoj Častitljivi rojstni dan. Da bi bila Se mnogo let zdrava in srečna med svojimi dragimi, ji želijo vsi, ki jo imejo radi. PAVLA GRGIČ praznuje jutri svoj življenjski jubilej. Vse najboljše ji želi Danica. VERONICA CARLI bo jutri ugasnila 7 svečk. Vse najboljše in da bi bila vedno tako pridna in ubogljiva, ji želita Giovanni in Lu-ca ter vsi, ki jo imamo radi. KD LIPA Čestita svojemu odborniku VLADISLAVU KOMARJU ob 50. jubileju in mu želi Se veliko zadoščenja in vztrajnosti pri petju. Lajris in Marko sta dobila sinčka Samuela Mi jim nazdravimo in se z njimi veselimo, malemu Samuelu pa vso srečo želimo Bike Team klapa V petek, 6. februarja ;e Ivan Žerjal uspešno opravil državni izpit iz novinarstva. Iskreno mu Čestita ter voSCi veliko zadoščenja na poklicnem področju cerkveni pevski zbor od sv. Ivana Mami in noni Pavli želimo vse najboljše za njen 80. rojstni dan Monica, Roberto in Vera NaS Ivan Žerjal je Časnikar postal. Z njim se veselimo vsi pri zboru Jacobus Gallus 3 OBVESTILA SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 28. februarja t.l. bo na vrsti srečanje z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanji predvidevata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v tržaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od 10. do 16. ure, tel. 635626). KLUB PRIJATELJSTVA vabi v Četrtek, 19. februarja, ob 16. uri, v Ul. Donizetti 3 k predvajanju filma o proslavi 50-letnice Slovenske Vincen-cijeve konference v Trstu. Sledila bo vesela družabnost. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo jutri, 16. februarja gost veCera inž. Peter Merku, ki bo govoril na temo: Primerjava med eksodusom iz Istre in onim iz Sudetov po drugi svetovni vojni. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. ODBOR KRAŠKEGA PU- STA sporoča vsem veseljakom, da je v baru Kulturnega doma Tabor na Opčinah in v Boris Šport Clubu v domu Pristaniških delavcev na prodaj videokaseta Kraškega pusta. ODBOR KRAŠKEGA PU- STA vabi vse, ki bi radi sodelovali na DEFILEJU pustnih mask, da se lahko prijavijo do srede, 18. februarja 1998. Prijavnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Defile bo v petek, 20. februarja 1998 ob 20.30. Pohitite, Čakajo vas bogate nagrade! KRUT vabi na predavanje dr. Maje Darki Bachovi cvetovi - kaj so in Čemu služijo, v sredo, 18. februarja, ob 18. uri v Ul. Cicerone 8. NA OPČINAH, in sicer v dvorani Zadružne kraške banke, v domu Brdina in v župnijskem domu Andreja Zinka, so ob priložnosti 100-letnice Hlavatyjevega rojstva v organizaciji ZSKD na ogled tri razstave perorisb, karikatur in akvarelov tržaškega mojstra. Obisk priporočamo tudi šolam (telefonirajte na št. 635626). Umik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. ŠPORTNA SOLA TRST in KD SLAVKO ŠKAMPERLE sporočata, da letos iz tehničnih razlogov odpade tradicionalno otroško pustno rajanje na stadionu 1. maj v Trstu. PUSTOVANJE ’98: SZSO vabi vse skavte, skavtinje in prijatelje na pustni ples, Id bo v nedeljo, 22. t.m., od 21. ure dalje, v Marijinem domu pri sv. Ivanu v Trstu. KD FRAN VENTURINI priredi v nedeljo, 22. in v torek, 24. t.m. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, od 15.30 do 19.30. Igrala bo skupina ADRIA KVINTET. SKD CEROVLJE- MAVHINJE prireja v nedeljo, 22. t. m. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih osmice družine Fabec v Mavhinjah (na PunkišCu). Malčki se lahko pridružijo od 15. ure dalje. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskalo naslednje vasi: sobota, 21. trn.: Medja vas in Sesljan center; nedelja, 22. t.m.: Slivno, Mavhnje, Cerovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; ponedeljek 23. t.m.: Sesljan, Vižovlje, Trnovca in Nabrežina postaja; torek, 24. t.m.: Nabrežina Kamnolomi in center. KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne za drage na Padricah. SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. SKD CEROVLJE- MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ZENA. Večerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. št. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure. VSE ZENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin-Na-brežina obveščamo, da deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in Četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje šole »Igo Gruden« - Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13. marca. KD FRAN VENTURINI obveSCa cenjene Člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN NABREŽINA obvešča, da je še ves mesec februar v trgovinah COOP v teku pobuda »Računalnik za šole« za nabavo računalnika in računalniške opreme z nabirko odrezkov »BUONO ESEMPIO«. Kdor razpolaga s temi odrezki, jih lahko prinese na šolo ali pa jih izroči učencem najkasneje do 20. marca. Za morebitne informacije se lahko obrnete na tajništvo šole (tel. 200321). SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. FERRUCCI Trst - Ul. Flavia 55 - Tel. 381010 SpA NADALJUJE SE »VELIM« EKOLOŠKA NAGRADA OB ZAMENJAVI STAREGA AVTOMOBILA ZA ODPAD. CE ZAMENJATE, TUDI TABSOJJ, AVTO, KI BO STAR 10 LET DO 31. 7.1998, NUDIMO najmanj 3.650.000 ur za verzije Y in 3.400.000 ur za verzije Delta in Dedra Veliko možnosti financiranja in leasinga t[L * O / r x V r ♦ 'V KD FRANCE PREŠEREN > Boljunec „ ti | PUSTNI PLESI v ogrevanem šotoru pri gledališču ČETRTEK, 19.2.98 od 20.30 do 1 ure igra skupina r Juke box y PETEK, 20. 2. 98 Veliki pustni pivski 2ur od 20.30 do 1 ure s skupino Sank rock - r C Supporters XI’AN /' ■ > SOBOTA, 21. 2. 98 Pustni žur do jutra - od 20.30 do 4. ure igrajo Pop design NEDELJA, 22. 2. 98 od 14.30 do 18. ure otroško rajanje - DJ Oskar; zvečer od 20.30 do 1 ure ples s skupino Happy day A PONEDELJEK, 23. 2. 98 od 20.30 do 1 ure ples z Veselimi godci TOREK, 24. 2. 98 višek pustne zabave s skupino Califomia - ples od 20.30 do 4.ure. SREDNJEŠOLCI! Končno mladinski pustni ples samo za nas. Dobimo se v soboto, 21. od 20. do 24. ure v KD Fran Venturini pri Domju Igrala bo skupina I GIX l ^ ŠPORTNA ŠOLA TRST in KD SLAVKO ŠKAMPERLE sporočata, da letos iz tehničnih razlogov odpade tradicionalno otroško pustno rajanje na stadionu 1. Maj v Trstu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Peterlinova dvorana Inž. Peter Merku PRIMERJAVA MED EKSODUSOM IZ ISTRE IN ONIM IZ SUDETOV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Predavanje bo jutri, 16. februarja, ob 20.30 MALI OGLASI tel. 040-7796333 GeC TOURS priporoča: VVEEKEND in praznovanje 8. MARCA na OTOČCU... Odhod 7.3. z avtobusom iz ŠKOFU ob 14.00. Namestitev v hotel 4", VECEFUA, PLES, ANIMACIJA. Kopanje v ŠMARJEŠKIH toplicah, kosilo v KMEČKEM TURIZMU dne 8.3. cena: 155.000 lir (prijave do 23.2.) TO NI VSE! - tel. 0038666-549588 ZASEBNIK prodaja v Praprotu (Sempolaj) nedokončano vilo na Čudovitem položaju, ki obsega 150 kv. m stanovanjske površine, 50 kv.m kleti, ob tem pa Se 1500 kv.m zemljišča. Cena je dokaj visoka, pogajanja v zasebni obliki, agencije ne-zaželjene; tel.: 040/208803 ali 03358110797. za Pi/sTa V CELJE IN NA KURENT0VANJE od 21. do 22. februarja. Cena 178.000 lir. Vpisovanje pri AuRORI v Ul. Milano 20, tel. 630261 3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. St. 291476 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka. KINO ARISTON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Harry a pezzi«, r.-i. Woody Allen, i. Demi Moore, Robin VVilliams; pred vsako projekcijo bodo predvajali kratkome-trazni film »Dead Train«. EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.30, 17.15, 19.00, 20.45, 22.30 »In &Out«,i. Kevin Kline, Tom Sel-leck, Matt Dillon. EKCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. AMBASCIATORI - 15.20, 18.40, 20.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »II collezionista«, i. Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »Qual-cosa e cambiato«, i. Jack Nicholson. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »The Yackal«, i. Bruce Willis, Richard Cere. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »In & Out«, i. Kevin Kli- ZEEA DENIS SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +7 +2+3 STIVAN Tel. 040/208912 ne, Tom Selleck, Matt Dillon. MIGNON - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.25 »Monella«, r. Tinto Brass. CAPITOL - 17.20, 19.50, 22.10 »L’uomo della pioggia - The Rain-maker«, r. F. F. Coppola, i. Mickey Rourke, Danny De Vito. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Tempesta di ghiaccio«, r. Ang Lee, i. Kevin Kline, Sigourney VVeaver, Joan Allen. J PRIREDITVE V MARIJINEM DOMU pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia 27) bo nastopil Slovenski oder z igro Louise Alcott: MALE DAME, danes, 15. februarja, ob 16. uri. Vabljeni! IGRALKA MIRANDA CAHARIJA podaja na vseh osnovnih Šolah in vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva pravljico Hansa Ch. Andersena PALČIČA. Delo je dramatiziral in režiral Mario Uršič, za sceno je poskrbela Kata Kozlovič. Predstava zeli vzpostaviti direkten kontakt s svojimi malimi gledalci, saj uporablja razred kot scenski prostor in predmeti iz vsakdanjega življenja postanejo gledališki rekviziti. Da bi se otroci čimbolj vživeli v dogajanje, so organizatorji predhodno posredovali Solnikom kratko pesmico, s katero bi s »Palčico« peli in z njo podoživeli zgodbico. VPELJANA zavarovalna agencija na Krasu isce dinamično sodelavko/ca za delo v uradu in izven. Dohodek zagotovljen. Zainteresirani naj pokličejo na tel. St. (040)2176842, od 9. do 13. ure in od 16.00 do 17.30. 60-LETNA GOSPA, vdova, dobrega srca, z izkušnjami do starejših, isce Starejšega gospoda ali zakonski par. Nudi 24-urno pomoč. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro DOBROSRČNA GOSPA. PRODAM pustne obleke za odrasle in otroke. Kličite na tel. St. 040/228947 ob popoldanskih in večernih urah. GOSTILNO na Krasu dajem v najem. Tel.: 229126. NOV dvoredni pletilni stroj Singer prodam. Tel.: 040/327447. ŽAGAM DRVA. Tel. St. 040/228547. ZARADI SELITVE prodam skoraj novo kuhinjo Snaidero z vgrajeno električno pecico in hladilnikom Rex vključno z jedilnim kotom. Tel.: 040/228174, ob uri obedov. 26-LETNO DEKLE išče delo kot prodajalka. Poklicne izkušnje v trgovini oblačil, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine. Tel. na St. 040/211941 od 13. do 14.30 ali po 19. uri. ISCEM ŽENSKO za Loterija u. februarja /pps BARI 58 3 85 8 49 CAGLIARI 69 68 73 85 65 FIRENCE 51 72 9 85 48 GENOVA 73 63 83 55 14 MILANO 40 57 37 73 17 NEAPELJ 46 80 41 4 77 PALERMO 37 40 9 84 86 RIM 66 88 63 14 80 TURIN 25 85 2 61 65 BENETKE 84 60 29 45 73 Nagradni sklad 8.930.280.484 lir Brez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 3.981.630.230 lir 14 dobitnikov s 5 točkami 159.469.300 lir 2.199 dobitnikov s 4 točkami 1.015.200 lir 86.902 dobitnikov s 3 točkami 25.600 lir varstvo starejše osebe, 24 ur dnevno s prenočiščem. Tel. 040/421481 od 8. do 9. ure. PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, 54.000 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel. 410476. AKACIJEVE KOLE v sečnji na Goriškem, primerne za vinograd ali drva prodam. Tel.: 040/575145 v večernih urah. ŠTIPENDIST raziskovalnega centra na Pa-driCah nujno najame malo stanovanjce na Krasu po Čimbolj zmerni ceni. Tel. št. 3757325 (laboratorij). PRODAM dve stari kamniti posodi. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. NUJNO ISCEM osebo za pomoC starejši, ne-pokretni gospe v bolnici na Katinari par ur dnevno. Tel. od 21. do 21.30 na št. 811396. ZA ŠTIRILETNEGA OTROKA iščemo baby sitter. Tel. 380047 (v večernih urah). PRODAM avtomobil Renault Clio be-bop, 1200 kubikov, letnik ’94, v odličnem stanju, prevoženih 2.300 km, cena po reviji Quattro mote. Za dodatne informacije tel. na St. 040/773350. FARMA KRALJIC, Prebeneg 99, ima na razpolago 4 mesece stare kokosi. Vsak dan od 16. do 17. ure. Tel. 040/232577. PRODAM 7 mesecev brejo junico. Tel. na št. 040/226353. PRODAM licenco za gostilno in kavarno v Sovodnjah. Za informacije kličite na tel. St. 0481/530295 ob urah obratovanja. SAMOJEDO MLADICE stare 2 meseca in pol, ceplejne, z rodovnikom, prodam. Tel. 040/228006. PO UGODNI CENI prodam 4-metrski gumijasti Čoln z lesenim gredljem in zunajkrmni motor Evinrude 20 km, vse v odličnem stanju. Tel. 040/911419 v po- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Drev. D'Annunzio 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 SHELL Zavije (Milje) Ul. F. Severa 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 Nabrežina 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 TAMOIL Ul. F. Severo 2/2 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (selfService) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) poldanskih urah. PRODAM 220-litrske hrastove sode za belo in Črno vino. Tel. 040/229326. PRODAM Twingo, full optional v odličnem stanju, letnik ’94 (oktober). Tel. na St. 421412 v večernih urah. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123. MAHNIČ je odprl osmico v Borštu St. 1. Tod belo in Črno vino. Toplo vabljeni! KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouska, Zagradec St. 1. Ob Četrtkih zaprto. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je v Nabrežini St. 8 odprl Martin Ušaj. Toči belo in Črno vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15a. Vabljeni! SREČKO ŠTOLFA je v Saležu odprl osmico. ToCi belo in Črno vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci St. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto. V LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Poskrbljeno je za prigrizek. ZAHVALA Vsak od vas, ki se nam je kakorkoli pridružil v ljubezni do Mateje nam je odvzel delček nase bolečine. Vsem vam hvala Majda, Pavel in Valentina Masa zaduSnica bo v torek, 17. t.m., ob 17. uri, v cerkvici v Samatorci. Trst, 15. februarja 1998 ZAHVALA Ob izgubi naše ljube Drage Lovriha por. Kosmač se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Dolina, 15. februarja 1998 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Maria Vatovca Posebna zahvala zboru Jadran, govornikoma in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žena Anica, hci Bojana in ostali sorodniki Vin jan, 15. februarja 1998 17. 2. 1976 17. 2. 1998 Ob 22. obletnici smrti dragega Marčeta Siege se ga z ljubeznijo spominjajo Vsi njegovi Trst, 15. februarja 1998 INSTITUCIONALNE REFORME PRAZNIK KULTURE / NIZ PRIREDITEV V ŠTEVERJANU, DOLU, NA VRHU IN STMAVRU Pogledi Oljke na perspektive goriske pokrajine Javno srečanje jutri ob 17.30 V Sleverjanu so se poklonili pesniku Alojzu Gradniku Pevsko-recitacijska večera na Vrhu in v Dolu, razstava v Štmavru Problemi institucionalnega preustroja Furlanije - Julijske krajine so v tem Času pred deželnimi volitvami v središču pozornosti in politične razprave. Trst se po eni strani zavzema za svojo “metropolitansko” posebnost, v Furlaniji se prav tako krepijo avtonomistične težnje, marsikdo zlasti v desni sredini in Severni ligi je že odpisal enotno deželo in razmišlja o dveh avtonomnih pokrajinah po vzorcu Trenta in Bočna. V vsem tem vrenju je pod vprašajem bodočnost goriškega prostora, samostojnost in enotnost pokrajine in njena vloga v deželnem merilu. V četrtek je svoje poglede na to problematiko ponudilo novo gibanje Posočje za Evropo, ki se nekako uvršča v levosredinski politični prostor (v njem smo zasledili leve katoličane in mnoge somišljenike gibanja »Cittadini p er 1’Isontino«), sicer kot goriški izraz videmskega Projekta Furlanija. Svoje poglede na to problematiko bo jutri predstavilo tudi goriško Gibanje za Oljko, ki sklicuje ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani javno srečanje na temo Problemi in perspektive goriške pokrajine v Evropi. Sodelovali bodo senator Mitja Volčič, poslanec Mario Prestamburgo, predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, srečanje pa bo uvedel in usklajeval pokrajinski koordinator Oljke Franco Miccoli. POLITIKA / DEŽELNE VOLITVE DSL za ločene liste Pokrajinski tajnik Pizzin polemizira z LS Pokrajinski tajnik DSL Stefano Pizzin polemizira z Ljudsko stranko in drugimi manjšimi strankami v zvezi s pripravami na junijske deželne volitve: »Z raznih strani poslušam jokavo zavzemanje za sestavo enotne liste Oljke za prihodnje deželne volitve, kot če zavezništvo ne bi nastajalo iz programov in kandidatur, iz doslednih političnih izbir, pač pa izključno iz volilne taktike«. Kdor se danes pritožuje, nadaljuje tajnik DSL, se gotovo ni oglasil, ko je DSL skušala dati vo-lilcem FJK tak volilni zakon, ki bi omogočal izbiro večine in deželne vlade. »Vsilili so nam proporcni sistem, v katerem je vsem znano, da si koalicija lahko zagotovi največ glasov s predložitvijo ločenih list.« Skupna lista Oljke ima smisel na večinskih volitvah, kjer se neposredno izbira upravo, kot se je zgodilo na goriških pokrajinskih volitvah, razlaga Pizzin in spominja, da se je DSL v takih priložnostih vedno razdajala za zavezništvo, tudi za ceno lastne politične vidnosti. Tajnik DSL izrecno polemizira z LS in ji očita nedoslednost: na Goriškem je lojalno v Oljki, v Pordenonu vlada skupaj s Severno ligo, njeni deželni predstavniki pa v teh dneh grozijo: »Ali z enotno listo ali s komerkoli«. Pizzin zavrača tako ravnanje in pravi, da je Oljka zavezništvo za reforme in ne za kako peščico glasov. Teden, ki je za nami, je minil v znamenju številnih prireditev ob Dnevu slovenske kulture. Praznik so v petek obeležili kar v štirih krajih na Goriškem: v Steverjanu, na Vrhu, v Dolu in Štmavru. V Steverjanu je Prešernova proslava izzvenela kot poklon briškemu pesniku Alojzu Gradniku. Na Vrhu so člani SKD Danica pripravili zborno recitacijo Krsta pri Savici, večer pa sta popestrila nastopa dekliškega zbora Danica in mešanega pevskega zbora O. Zupančič. V Dolu so pripravili pevski večer in predstavitev zbornika Pregnani Vilija Prinčiča. V Štmavru so ob prazniku kulture, ki ga v tem kraju prirejajo sočasno s slavjem ob sv. Valentinu, postavili razstavo likovnih izdelkov rojaka z Oslavja Slavka Pahorja, pripravili nastop recitatorjev in pevskih zborov. Prešernova proslava v Steverjanu, ki sta jo pripravili KD Briški grič in SKPD F.B. Sedej je izzvenela kot poklon briškemu pesniku Alojzu Gradniku, sicer rojaku iz bližnje Medane, ob 30-letnici smrti. Na prireditvi, ki je potekala v osnovni šoli v Dragah, ki je poimenovana po Alojzu Gradniku, se je zbralo veliko domačinov, prišli pa so tudi ugledni gostje, predstavniki občine "Brda” in tudi Gradnikovi sorodniki. Prireditev se je odvijala kot splet govornih in pevskih točk, recitacij, predvajanja diapozitivov in sklenila z branjem daljšega zapisa knjižničarja Marjana Breclja o njegovem poznavanju, srečevanjih in sodelovanju z Alojzem Gradnikom, pa tudi o načrtih, da se z izdajo Gradnikovega albuma celostno ovrednoti njegov pomen v slovenski kulturi. Za pevske točke, v glavnem na besedilo A. Gradnika, je poskrbel nonet "Brda” recitirali so člani obeh društev, udeležence pa je pozdravila Maja Humar. Za topel sprejem in počastitev očetovega spomina, se je ob koncu zahvalil sin Alojza Gradnika. Povedati velja, da je vezno besedilo prispevala in predstavo zrežirala. Anka Cemic. Pevski in recitacisjki večer so v počastitev praznika kulture pripravili v petek tudi na Vrhu, na pobudo SKD Danica. Za glasbeni uvod je zapel dekliški zbor Danica pod vodstvom Andreje Rustja, deset mladih recitatorjev (Karolina Cemic, Julijan Cemic, Andrej Drosghig, Manuel Devetak, Alex Vi-sintin, Morena Visintin, Manuela Vižintin, Lorena Vižintin, Jan Cemic, Barbara Grilj), ki jih je pripravila Viljena Devetak, pa je predstavilo pesnitev Krst pri Savici. Udeležence sta nagovorili Viljena Devetak in Dolores Cemic. V zaključnem delu večera je nastopil mešani pevski zbor O. Zupančič, oba zbora skupaj pa s skupno pesmijo. Dobro obiskana je bila tudi petkova prireditev v Dolu, na pobudo KD Kras Dol - Poljane. V goste so povabili moški pevski zbor "Jezero” iz Doberdoba, Vili Prinčič pa je spregovoril o preizkušnjah doljanskih beguncev med prvo svetovno vojno ter o zgodbah, zapisanih v knjigi Pregnani. Priložnostni nagovor je imel predsednik društva Zvonko Frandolič, Bernarda Cro-selli pa je prebrala nekaj odlomkov iz knjige Pregnani. Na slikah (foto Bumba-ca) od zgoraj: nekaj utrinkov s prireditev v Steverjanu, na Vrhu in v Dolu PROSTA CONA Krajši umik za kartice Goriška trgovinska zbornica sporoča, da se je v zadnjem tednu močno zmanjšal priliv avtomobilistov k posebnim izpostavam za usposabljanje magnetnih kartic za nakupovanje bencina proste cone. Zaradi tega bodo skrajšali umik poslovanja okenc na go-riškem sejmišču in na sedežu pristaniške ustanove v Tržiču. Od jutri, 16., do 28. februarja bodo ta okenca odprta od ponedeljka do petka od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 18.30, v soboto pa od 8-30 do 13.00. Urnik urada za prosto cono v Ul. Morelli (kjer skrbijo za izdajanje kartic) bo od ponedeljka do Petka od 8.30 do 13.00 in °d 14.30 do 16.30, v soboto pa od 8.30 do 12.30. Triestango izvaja glasbo Piazzolle Zveza slovenskih kulturnih društev in Glasbena matica sta v sodelovanju z drugimi kulturnimi sredinami pobudnici koncerta skupine Triestango, ki bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Kvintet Triestango sestavljajo priznani solisti, ki izhajajo iz različnih glasbenih izkušenj: Maurizio Marchesich (bandoneon), Corrado Gilin (klavir), Stefano Furini (violina), Fabian Perez Tedesco (vibrafon in tolkala), Angelo Colagrossi (kontrabas). Člani kvinteta sodelujejo z znanimi orkestri in komornimi skupinami ter se obenem ubadajo tudi s sodobno in ljudsko glasbo. Njihov namen je počastiti spomin skladatelja in glasbenika Astorja Piaz-zollo, ki je s svojim “tangom” pustil neizbrisno sled v zgodovini glasbe. Čeprav je skupina nastala pred kratkim, ima za sabo že številne koncerte in nastope na važnih manifestacijah, kjer je žela pohvale kritike in občinstva. Skupina je uspešno igrala na Mednarodnem festivalu operete v Trstu, na prireditvi Prijatelji glasbe v Kopm, na Koncertih v Opatiji, na prireditvah “Monfalconestate” in “Tarvisio-estate”itd. Skupina Triestango snema za slovensko in italijansko radiotelevizijo; za Audio Ars Studio pa je posnela zgoščenki »Triestango interpreta Astor Piazzolla« in »Omaggio a Piazzolla«. GLEDALIŠČE / V KC L. BRATUŽA Zabavna otroška predstava Lutkovnega gledališča U Otroški gledališki abonma Goriškega vrtiljaka je v petek, tokrat izjemoma v popoldanskih urah, ponudil v Bratuževem centru otrokom četrto predstavo sezone. Lutkovno gledališče iz Ljubljane je za malčke in slovenskih otroških vrtcev in osnovnih šol uprizorilo zabavno igrico Stotisočnoga (na sliki - foto Bumbaca). r VILEŠ / VČERAJ PONOČI n Ogenj v stanovanju Opekline za Študenta iz Grčije in Anglije Dva tuja državljana - študent in Studetka iz Anglije in Grčije - sta se v noči od petka na soboto za las izognila smrti v gorečem stanovanju v Vilesu. Ona -Grkinja po rodu - se bo morala zaradi opeklin po rokah in nogah zdraviti tri tedne. Prvo pomoč so nudili Angležu, ki bo ozdravel v petih dneh. Podrobnosti o dogodku, ki se je pripetil sredi noči, žal niso znane. Preiskavo o požaru v stanovanjski hiši v ulici Isonzo 10 v središču Vileša, kjer živita študenta najemnika, vodijo karabinjerji. Goreti je začelo okrog 23.30, ko sta se stanovalca že odpravi- la spat. Prebudila naj bi se ob eksploziji televizorja, ki ga je menda razneslo zaradi vročine, ki je nastala ob požaru, in ugotovila, da je stanovanje v ognjenih zubljih. Sama sta poskušala pogasiti plamene in pri tem zadobila opekline po nogah in rokah. Nekaj minut zatem so na kraj prihiteli tudi gasilci, ki so obvestilo o požaru prejeli ob 23.25 in ki so poseg dokončali nekaj minut pred prvo uro zjutraj. Stanovalca so pospremili v bolnišnico, kjer so dekle pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh, fantu pa nudili prvo pomoč. Nedelja, 15. februarja 1998 GORICA NOVICE PREDAVANJE / JUTRI V OS OTONA ŽUPANČIČA □ OBVESTILA PRISPEVKI Dve osebi ranjeni v trčenju med tremi avtomobili na cesti med Doberdobom in Selcami Pokrajinska cesta med Doberdobom in Selcami je bila včeraj dobri dve uri zaprta prometu zaradi ka-rambola med tremi vozili. Nesreča se je zgodila ob 17.15. Na ostrem ovinku tik izven Doberdoba je menda prišlo do čelnega trčenja dveh avtomobilov, v katera se je nato zaletel še tretji. Močno razbita sta bila fiat 500 in alfa 33 SW, nekoliko manj pa ford fiesta. V tržiško bolnišnico so prepeljali dve ranjeni osebi. Podrobnejših podatkov o vzrokih prometne nesreče, ki jih raziskujejo karabinjerji, in o soude-ležnih osebah žal nimamo. Iz bolnišnice smo lahko izvedeh le to, da stanje ranjencev ni posebno hudo. Dan slovenske kulture v Ronkah SKRD Jadro prireja jutri ob 20. uri v občinski knjižni v Ronkah pod pokroviteljstvom tamkajšnje občinske uprave prireditev ob dnevu slovenske kulture. Odprli bodo razstavo Davida Faganela (slikarja bo predstavil Jurij Paljk), pel bo mešani pevski zbor Podgora, predstavili bodo pesniško zbirko Jurija Paljka Nedorečenemu (poezije bo brala Luisa Gergolet), slavnostni govor bo imel dr. Mirko Špacapan. V Doberdobu srečanje o novih davčnih predpisih v kmetijstvu Z letom 1998 so stopih v veljavo novi zakoni, ki uvajajo pomembne davčne novosti za kmetovalce. Kmečka zveza v Gorici bo interesentom ponudila izčrpno informacijo o novostih na srečanju, ki bo v četrtek, 19. februarja, ob 17. uri v Doberdobu na sedežu godbe Kras v Mučeniški ulici 6. Neva Lukeš bo predstavila knjigo Delčki našega vsakdana V galerijskih prostorih v Katoliški knjigami bo v petek, 20. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Delčki našega vsakdana, M jo je spisala novinarka Neva Lukeš in je pred kakim mesecem izšla pri založbi Fontana. Na večera bosta prisotna avtorica Neva Lukeš in urednik založbe Danilo Japelj. Sovodnje: srečanje upokojencev Sindikat upokojencev SPI-CGIL prireja v torek, 17. t.m., ob 15.30 srečanje v Kulturnem domu v So-vodnjah. Član deželnega vodstva sindikata Sergio Pontin bo govoril o stopnji razreševanja številnih vprašanj s področja pokojnin, skrbstva in zdravstva. Srečanje bo tudi priložnost za obnovitev članstva v sindikatu SPI-CGIL. 2(Hetnica zbora »Ars mušica« Goriški zbor »Ars mušica« praznuje dvajset let delovanja. Okroglo obletnico bodo obeležili danes dopoldne. Zbor bo pel pri maši v cerkvi v Podturnu (ob 10. uri) v bližnjih prostorih pa bodo odprli dokumentarno razstavo o delovanju zbora. Pred štiridesetimi leti sta se vzela Romana Černič in Dominik Grilj Se mnogo let skupnega življenja jima želijo otroci in vsi sorodniki Glasbena matica Zveza slovenskih kulturnih društev GORICA vabita na koncert skupine Triestongo Kulturni dom Gorica jutri, 16. februarja 1998, ob 20.30 Prosvetno društvo Standrež - Dramski odsek Moliere SKOPUH Komedija v dveh delih - Režiser Emil Aberšek DANES, 15. februarja 1998, ob 18. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Standrežu Dvojezično okolje in razvoj otroka Na povabilo Odbora staršev bo predaval psiholog in psihiater dr. Andrej Marušič Starši otrok, ki obiskujejo slovenske osnovne šole goriškega didaktičnega ravnateljstva, so v lanskem šolskem letu ustanovili Odbor staršev. Odbor je že izpeljal marsikatero pobudo, ki je obogatila ponudbo naših šol in naletela na ugoden odmev tako pri učencih in šolnikih kot pri starših. Med dejavnosti odbora sodi tudi prirejanje srečanj in predavanj o temah, ki so posebno važne iz vzgojnega in kulturnega vidika. Jutri bo na temo “Razvoj otrokove osebnosti. Posebnosti med otroki v dvojezičnem okolju” spregovoril dr. Andrej Marušič. Predavatelj je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi ma- gistriral s področja psihosomatike. Na filozofski fakulteti iste univerze je diplomiral iz psihologije, trenutno pa živi z družino v Londonu, kjer je pridobil naslov doktorja znanosti in kjer prav zdaj zaključuje specializacijo iz psihiatrije. Predavatelj je doma iz Kopra in je tudi sam odraščal v dvojezičnem okolju, zato bo o tematiki razvoja otrokove osebnosti v takem okolju lahko spregovoril ne le kot strokovnjak, ampak tudi na osnovi osebnih izkušenj. Problematika odraščanja v dvojezičnem okolju je pri nas vedno bolj prisotna in to ne samo v dvojezičnih zakonih. Z njo se srečujemo vsi, če ne v družini, pa v šoli, v iz-venšolskih dejavnostih (šport, rekreacija) in v medsebojnih odnosih. Spopad s problemi, pa tudi z izzivi, ki jih prinaša dvojezično okolje, ni lahek; odpira mnogo vprašanj in zahteva novih prijemov, ki so tudi pri nas predmet diskusije in večkrat celo polemik. Odbor staršev si nadeja, da bo z jutrišnjim predavanjem dodal koristen in konstruktiven kamenček v mozaik mnenj in predlogov, ki se pletejo okrog te problematike. Vabi zato starše, šolnike in vse, ki jih tematika zanima, da se udeležijo predavanja, ki bo jutri, 16. februarja, ob 20.30 v prostorih osnovne šole Oton Župančič v Gorici, ul. Brolo 21. GLASBA / V AVDITORIJU KINO Pet Srečanj z jazzom V sporedu tudi nastop dua Galliano - Portal Glasbeni festival Srečanja z jazz glasbo bo tudi letos poživel goriško glasbeno sceno. Letošnjo, deveto izvedbo teh koncertov so predstavili včeraj na županstvu. Tehnični vodja strokovnih organizatorjev, združenja KappaVu iz Vidma, Giancarlo Velliscig in umetniški vodja, glasbeni kritik Claudio Dona, sta predstavila niz petih koncertov. Prizorišče jazz srečanj bo letos v prenovljenem deželnem avditoriju, ki razpolaga s 380 oštevilčenimi mesti in zagotavlja primerno akustiko. Predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja Gorica Čestita svojemu zvestemu elanu in dolgoletnemu načelniku gostinske sekcije Avguštinu Devetaku ob prejetju priznanja “Leccio d’om. Sezonsko znižanje s popusti od 30% sr „1 moška y oblačila Carducci 24 tel. 537561 Srečanja z jazz glasbo se bodo pričela v četrtek, 26. februarja, z nastopom kvarteta ameriškega trobentača Daveja Douglasa. V torek, 3. marca, bo nastopila skupina angleškega bobnarja Billa Brufor-da»Earthworks«, teden dni kasneje pa bo na sporedu večer z naslovom »Estensioni«, na katerem se bodo predstavili jazz glasbeniki iz bližnje okolice z nekaterimi gosti, med katerimi bo tudi obetavna italijanska jazz pevka Barbara Errico. Adut letošnjih srečanj z jazz glasbo predstavlja nastop francoskega dua Richard Galliano / Mi-chel Portal, ki bosta v sredo, 11. marca, predstavila skupno delo »Blow Up«, ki ga je strokovna žirija izglasovala za naj jazz ploščo lanskega leta. Niz koncertov (vsi se bodo začeli ob 21. uri) bo 24. marca zaključil nastop kvinteta trobentača Lewa Soloffa. Vstopnice (30.000 lir redna, 23.000 znižana) in abonmaji (90.000 redni, 70.000 znižani) bodo na razpolago že prihodnji teden pri agenciji Appia-ni v Gorici in Utatu v Trstu. aw GORICA VITTORIA 1 14.00-17.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 15:30-17.45-20.00-22.15 »The Jackal«. I. Richard Gere in Bruce VVillis. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »In e out«. Kevin Kline in Matt Dil-lon. TR2IC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »Wil-de«. S. Fry, V. Redgrave. EXCELSIOR 18.00- 20.00- 22.00 »Monella«. Rež. Tinto Brass. Prep. ml. pod 18. letom. ČEDAD RISTORI 17.00-21.00 »Titanic«. I. Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. J PRIREDITVE KD OTON ŽUPANČIČ vabi na pustni večer v gostilni Turri v Standrežu v soboto, 21. t.m., ob 20.30. Poleg zagotovljene zabave še večerja, glasba, ples in nagrajevanje mask. Vpisovanje v gostilni Turri. KD OTON ZUPANČIČ prireja v torek, 24. februarja, ob 15. uri otroško pustno rajanje v Kulturnem domu Andreja Budala v Standrežu. RAZSTAVE V KULTURNEM DO- MU v Gorici je do 22. februarja odprta razstava pe-rorisov in karikatur Roberta Hlavatyja. Ogled ob delavnikih: 9.00-13.00 in 16.00- 18.00 in med prireditvami. V GALERIJI ARS je do 21. februarja odprta razstava akvarelov Roberta Hla-vatyja. Ogled po urniku Katoliške knjigarne. V KC L. BRATUŽA je do 20. t.m. odprta razstava akvarelov slikarja Andreja Kosiča. Ogled: delavnild 17.00- 19.00, nedelje 10.00- 12.00. V STMAVRU bo danes tradicionalno slavje ob sv. Valentinu, ki bo sklenilo tridnevni praznik. Ob 14.30 bo slovesno bogoslužje, že sredi dopoldneva pa bodo na sedežu KD Sabotin v nekdanji šoli poskrbeli za obiskovalce, ki bodo lahko pokusuli tradicionalne štruklje. V društvenih prostorih je na ogled tudi razstava likovnih izdelkov, obiskovalci pa si bodo lahko priskrbeli knjigo Vlada Klemšeta S Poklona do Toplice o ledinskim imenih. SPDG prireja 1. marca Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zon-colanu v veleslalomu in super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo člani zamejskih športnih društev in klubov. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG (Ul. Malta 2, fax 531495) ali pri ZSSDI. Žrebanje startnih številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za pustovanje 20. t.m. odpeljal ob 16. uri izpred gostilne Primožič v Pod-goro, skozi Sovodnje in Standrež proti Gaglianu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL posluje ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. do 18.30, ob četrtkih od 13. do 18.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. me. M_____________IZLETI SPDG prireja 1. marca, ob priložnosti Zamejskega smučarskega tekmovanja, avtobusni izlet na. Zonco-lan, pod posebno ugodnimi pogoji. Prednost imajo tekmovalci. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in četrtkih od 19. do 20. me. NAPREDNE ZENSKE IZ DOBERDOBA in turistična agencija Uniplan organizirajo ob 8. marcu izlet na Bled. Vpis in vse informacije dobite v gostilni Peric v Doberdobu, tel. 78000 (Ivica ah Mario Peric). d ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA AGEP - Ul. d Aosta ESSO - Ul. Brass 3P - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL -Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGEP - drž. cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VELES ERG - Ul. Aquileia KRMIN API - Drev. Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - Palkišče V počastitev spomina Brunota Tabaja darujeta Venček in Ana Tabaj 50 tisoč lir za balinarski odsek Sovodnje. Namesto cvetja na grob Brunota Tabaja darujeta družini Ane Kuzmin Jarc 30 tisoč lir in Branko Kuzmin 30 tisoč lir za balinarski odsek Sovodnje. Za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sta darovala Venceslav Stekar 50 tisoč lir in Marica Rožič 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Dimitrija Florenina daruje družina Marko Pe-tejan 50 tisoč lir za KD Skala - Gabrje. V spomin na Dimitrija Florenina darujejo za KD Skala - Gabrje namesto cvetja na grob: družina Dominik Florenin 50 tisoč lir, druž. Pavla Florenin 50 tisoč lir, druž. Loj-ska Florenin 30 tisoč lir, druž. Pepo Florenin 50 tisoč lir, druž. Dora Florenin 15 tisoč lir, druž. Lucijan Juren 50 tisoč lir, druž. Rinaldo Predan 100 tisoč lir, druž. Ivo Rojec 50 tisoč lir, druž. Marko Rojec 80 tisoč lir, Wemer in Tadej Florenin 100 tisoč lir, MPZ Skala 230 tisoč lir, fantje in dekleta iz Gabrij 385 tisoč lir, HA. 50 tisoč lir. V spomin na Dimitrija Florenina daruje druž. Milocco iz Sovodenj 50 tisoč lir za MPZ iz Gabrij. Namesto cvetja na grob Dimitrija Florenina daruje družina Lucijan Fajt 100 tisoč lir za KD Skala iz Gabrij in 100 tisoč lir za gabrsko cerkev. V počastitev spomina Brunota Tabaja daruje Damjan Fajt 50 tisoč lir za balinarski odsek Sovodnje. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. POGREBI Jutri v Gorici: ob 10.30, Otello Blasig iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 13.40, Leopolda Boštjančič iz splošne bolnišnice v Rupo. t Utrgala se je življenjska nit naše drage mame, none in pranone Polde Boštjančič vd. Ožbot (stare 93 let) Pogreb bo jutri, 16-t.m. ob 13.40 iz mrliške veže splošne bolnišnice, z žalnim obredom v cerkvi v Rupi ob 14. uri. Rupa, 15.2. 1998 hčerka Milojka, vnuka Betti in Robi z družinama in vsi njeni najdražji Cvetje hvaležno odklanjamo. SZ Mladost izreka globoko sožalje predsed-niči Zadružne kreditne banke Doberdob, Severini Peric, ob izgubi drage mame Marije. Nedelja, 15. februarja 1998 V glavnih obrisih je bila slika jasna že v sedemdesetih letih, potrebni pa sta bili Se drugi dve desetletji, da so lahko sodniki izrisali odgovornosti posameznikov in dokazali neposredno vpletenost ameriške obveščevalne službe Cia v stategijo napetosti v Italiji. Milanski preiskovalni sodnik Guido Salvini je pred nekaj dnevi končal preiskavo o terorističnem atentatu v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu in s formalno obtožbo bivšega odgovornega za obveščevalno mrežo Nato in ZDA v Italiji Sergia Minetta, skesanega agenta Carla Digilia in predstavnikov neofašističnega prevratnistva STefana Delle Chiaie in Yvesa Guerrina Serraca predal akte v nadalnji postopek. Prvič v povojni Italiji so nekateri osumljeni obtoženi vohunjenja v korist Združenih držav Amerike. Seznam obtoženih bi bil najbrž Se veliko daljši, toda zaradi dolgega Časovnega razdobja, ki nas loCi od atentata, so Številna kazniva dejanja že zastarela. Atentat v Kmečki banki na Trgu Fontana je bil posledica daljših priprav (med drugim tudi spodletelega poskusa atentata na slovensko osnovno Solo pri Sv. Ivanu v Trstu) in eden od glavnih Členov strategije napetosti. NeofaSisti so postavili bombe (istega dne sta eksplodirali podobni bombi tudi v dveh rimskih bančnih zavodih, vendar sta povzročili samo gmotno škodo in nista zahtevali Človeških življenj), da bi izzvali reakcijo javnega mnenja in premaknili os političnega življenja na desno. V Času, ko se je po vrenju ’68 leta in z delavskimi boji ’69 leta italijanska levica krepila, so hoteli destabilizirati Italijo, da bi jo nato lahko spet stabilizirali na bolj konservativnem poltičnem ravnovesju. Zato tudi poskus, da bi odgovornost za atentat (kot že odgovornost za bombe, ki so tisto poletje ekplodira-le na vlakih) pripisali anarhistom kot najsibkejsemu in najmanj organiziranemu delu italijanske levice. Težavno iskanje resnice, ki je še danes marsikomu v napoto Skesani Martino Siciliano, ki je sodeloval pri atentatu na slovensko Solo, je v dolgem intervjuju z novinarjem tednika II Borghese povedal, da načrt ni uspel samo za las. Dovolj bi bilo, da bi bila vlada tedaj proglasila izredno stanje, kot je med drugim predlagal predsednik republike Giuseppe Saragat, in vsi pogoji, da bi se politična os italijanskega življenja premaknila na desno in bi »zavladal red«, bi bili dani. Toda premier Mariane Rumor, ki je baje obljubil proglasitev izrednega stanja, se je v zadnjem trenutku skesal. Zato so se mu neofasisti skušali nekaj let pozneje maščevati. Bomba, ki jo je samozvani anarhist, dejansko pa neofašistični aktivist Gianfranco Bertoli vrgel na dvorišče milanske kvesture med slovesnostjo ob prvi obletnici smrti komisarja Luigija Calabresija, je bila po Sicialianovem pričevanju namenjena prav Rumorju. Samo srečno naključje - Bertoli je zalučal ročno granato samo nekaj trenutkov potem, ko je Rumor že odšel - je tedaj rešilo premieru življenje. In ker je naCrt, da bi s terorističnim atentatom v Kmečki banki spremenili politično ravnovesje v državi spodletel, je neofašistična desnica leto pozneje hotela prevzeti oblast s Vojmir Tavčar poskusom državnega udara, ki ga je vodil »Cmi princ« funio Valerio Borghese (tudi v tem primeru se je v zadnjem trenutku nekaj zataknilo), nato pa spet z bombnimi atentati (Brescia in drugi). Ameriška obveščevalna služba v tem okviru ni bila samo obveščena o načrtih italiajnske desnice in konservativnih krogov. Izsledki Guida Salvinija jasno potrjujejo to, kar sta v svoji preiskavi pred dvajsetimi leti že jasno nakazala sodnika Guido Alessandrini in Gerardo D’Ambro-sio: neofašistične organizacije tistih let -La Fenice, Ordine nuovo, Avan-guardia nazionale - so bile samo Čete na okopih prevrata, ki so jih v zakulisju manevrirali predstavniki italijanskih obveščevalnih služb sporazumno z ameriško obveščevalno službo. To potrjuje tudi razvoj dogodkov v naslednjih letih. Od nadalnjih bo-mnih atentatov (na trgu Della Log-gia v Brescii, na brzcu Italicus, na železniški postaji v Bologni) do rovarjenja tajne fr amazonske lože P 2, ki je bila prava država v državi. Nerazčiščene preiskave, predvsem pa občutek izpostavljenosti nevarnosti desničarskega prevrata, je bil tudi eden od razlogov (ne edini sicer), ki je izzval protireakcijo ul-tralevega terorizma. RdeCe brigade, Nap in druge ultraleve teroristične skupine, ki so s svojimi oboroženimi akcijami okrvavile Italijo v sedemdesetih letih (viSek je ofenziva dosegla s Se ne povsem raziskano ugrabitvijo in umorom Alda Mora) so zagotovo zorele v krogih levega ekstremizma, ki je v tistih Časih videl oboroženi boj kot edino možnost za spremembo razmer v Italiji, nedvomno pa jim je rovarjenje desnice dalo maneverskega prostora in jih tudi napotilo na pot ekstremne izbire oboroženega boja. Slika, ki sta jo zarisala Alessandrini in D’Ambrosio (in z njima Se nekateri redki pogumni sodniki) je bila v glavnih obrisih jasna, vendar ni naključje, da jo je sodnik Guido Salvini lahko dopolnil Sele sedaj in da osebne odgovornosti obveščevalnih služb in tudi veljakov tedanjega obdobja prihajajo na dan Sele v tem Času. Padec belinskega Zidu in konec obdobja blokovske delitve sveta z drugačno mednarodno vlogo Italije, predvsem pa »ciklon« preiskave »Ciste roke«, ki je pometel z nekdanjo strukturo oblasti v Italiji, pretrgal nekatere niti, razrahljal sistem stare oblasti, ki je vodila Italijo šti- rideset let, je omogočil preiskovalcem, da so poglobili nekatere aspekte, prepričali skesane neofašiste, naj sodelujejo, poiskali v prej nedostopnih arhivih dokumente. Marsikomu se bo zdelo, da gre samo za odkrivanje starih dogodkov, za izrisovanje slike, ki je bila v glavnih obrisih že znana, za neke vrste »sodnij-sko« arheologijo, kateri je sodnik Guido Salvini v svoji osamljenosti posvetil toliko Časa in energij. Ta vtis je imel tudi marsikateri novinar, ko je zaCel brati Salvinijevo razsodbo (v kateri se tudi odražajo težavni odnosi s kolegi milanskega sodiSCa). Toda dvomi se kaj kmalu razblinijo. V že omenjenem intervjuju je Martino Siciliano povedal, da je njegov nekdanji kamerad in eden od Organizatorjev atentata v Kmečki banki Delfo Zorzi ohranil stike z notranjim ministrstvom na Vimi-nalu, kjer je Se imel prijatelje, ki so ga obveščali o razpletu preiskave. Isti Zorzi, ki z Japonske uspeSno vodi trgovsko mrežo za prodajo ita-lijanske mode, je do pred nedavnim imel (in morda Se ima) italijanski diplomatski potni list, ki mu ga ni nihče preklical, kljub Salvinijevim izsledkom. Se bolj pa navaja k prepričanju, da Trg Fontana ni Se povsem mimo in da iskanje resnice ni sodnijka arheologija, ampak Se vedno ZgoCa zadeva, ugotovitev, da je Se leta 1995 zaupnik Cie v Milanu zbiral podatke in informacije o preiskavi milanskega sodnika. Salvinijevo delo je tako prestrašilo nekatere, da so dediči nekdanjih neofasi-stov celo razmišljali o tem, da bi obračunali s kapetanom posebnih karabinjerskih oddelkov Ros Mas-simom Giraudom, ki je bil glavni Salvinijev sodelavec. Na fotografiji razdejani salon milanske Kmečke banke po atentatu 12. decembra 1969 NEDELJSKE TEME OKROGLA MIZA Nedelja, 15. februarja 1998 Nedavno objavljeni podatki o vpisih v otroške vrtce, osnovne, nižje in višje srednje šole nakazujejo, kakšno bo zamejsko državno šolstvo v prihodnjem šolskem letu. Na Tržaškem so potrdili upad, ki ga zaskrbljujoče beležimo že nekaj zadnjih let, goriškim šolam in šolnikom, ki na njih poučujejo, pa je višji vpis pridal kanCek prepotrebne samozavesti. Statistični podatki so opozorili na številčno stanje naših šol v Času velikih premikov na šolskem področju. Minister za šolstvo naznanja šolsko reformo, o kateri sta nedavno spregovorila tudi italijanski zunanji minister Dini in slovenski zunanji minister Frlec. Najavila sta, da se bosta o za nas življenjskih vprašanjih v kratkem pogovarjala tudi italijanski in slovenski šolski minister, da bi se domenila, kakšno podobo naj ima zamejsko šolstvo. O tem bi se morala, v prvi vrsti, izreci sama manjšina. Doslej so nekatere politične sile in družbene organizacije priredile nekaj posvetov na temo šolstva. Izneseni so bili sicer nekateri predlogi, ki pa niso imeli nobenega oprijemljivega učinka na sam šolski sistem. Od pamtiveka ponavljamo, da je šolsko vprašanje ključnega pomena za našo manjšinsko skupnost. Zato je treba zanjo v tem prelomnem Času nekaj storiti. Primorski dnevnik to poskuša z okroglo mizo o kvalitetnih in kvantitetnih aspektih zamejskega šolstva, pri kateri so sodelovale tri Solnice: vzgojiteljica, Članica upravnega sveta deželnega zavoda IRRSAE in nekdanja tajnica Sindikata slovenske šole-Trst Nadja Debenjak, učiteljica in predsednica Sindikata slovenske šole-Gorica Sonja Klanjšček in nekdanja profesorica in načelnica šolske komisije pri Slovenski skupnosti Nadja Magajna. Kako ocenjujete letošnje vpise v slovenske osnovne Sole? NADJA MAGANJA: Iz števila vpisanih izhaja, da je populacija na slovenskih šolah na Tržaškem vedno nižja. Najbolj zaskrbljujoče pa je po mojem mnenju dejstvo, da je na število slovenskih prvošolčkov v tržaški pokrajini prvič zdrknilo na 5 odstotkov vseh vpisanih na tržaških šolah. Vprašati se moramo, kaj to pomeni. Se do pred nekaj leti je naš odstotek znašal okoli 9 do 10 odstotkov celotne populacije. Računali smo, da bi ob nadaljevanju tako ugodnega trenda leta 2030 slovenska manjšina celo prevladala. Taka so bila pač predvidevanja predvidevanja. Ob letošnjem občutno nižjem odstotku se spet zastavlja vprašanje asimilacije, in to zelo hude. Morda pa to pomeni, da se je iz drugih krajev Italije priselilo na Tržaško toliko italijanskih družin, da tržaška populacija počasi izginja. Kaj pa drugi aspekti, ki bi jih lahko izluščili na podlagi letošnjih vpisov? NADJA MAGANJA: Iz pregleda letošnjih vpisov kaže tudi, da v manjšini ni več tiste življenjske volje, ki je bila nekoč značilna za Slovence. Ko hodim po kraških vaseh, vidim čudovite hiše z avtomobili na dvoriščih. Če pa pogledamo, kako je sestavljena družina, vidimo, da ima enega ali največ dva otroka. Dogaja se tudi, da slovenske družine vpišejo svojega otroka v italijansko šolo. Prav pred nekaj dnevi sem skušala zaman prepričati starše, ki so vpisali svojega otroka v italijansko osnovno šolo, naj se premislijo. Mislim, da gre to povezati z občutkom manjvrednosti. Zakaj so vpisali v italijansko šolo? NADJA MAGANJA: Vpisali so ga v italijansko šolo, da bi se otrok perfektno naučil italijansko. Ali morda slovenski oče misli, da se bo njegov otrok v slovenski šoli naučil slabo italijanski jezik?. Ne gre v tem primeru zaznati nekakšno nezaupanje v slovensko šolo? NADJA MAGANJA: Mislim, da je tako. Menim pa, da imajo pri tem velik pomen tudi osebne izkušnje. Morda se kot Kraševec ni dobro počutil v slovenski šoli, morda se ni dobro naučil ne slovenskega ne italijanskega jezika. Zato mogoče ne bi hotel, da bi kaj takega doletelo tudi njegovega otroka. Poznavanje italijanščine povezujejo starši z iskanjem dela: 'če italijanščine ne obvladaš imaš pri iskanju dela več težav kot Tržačan italijanske narodnosti. To pa je dejansko protislovno s tistim, kar smo mi vedno trdili, in sicer da je naša šola kvalitetna in da nudi našim otrokom možnost, da se naučijo dveh ali več jezikov, kar naj bi jim nato služilo prav pri iskanju zaposlitve. Je torej naša šola kvahtetna, ali ne? NADJA MAGANJA: Temu vprašanju bi lahko posvetili celo okroglo mizo. Osebno mislim, da ni naša šola nič slabša od italijanske. Važno je, kakšen kader na njej poučuje. Globalno gledano je naša šola dobra. Opravlja tisto funkcijo, ki jo mora opravljati šola ob meji. Zna se pravilno vključiti v teritorij, zna gojiti vrednote sožitja in spoznavanja drugih kultur. Odgovarja torej potrebam naših otrok in celotne manjšine na Tržaškem. Vključena je, seveda, v italijanski šolski sistem: splošne probleme, ki so značilni za italijanske šole, srečujemo tudi na slovenskih šolah. A, če se lahko povrnem na vprašanje skromnega vpisa, moram tudi opozoriti, da smo pristali na 5 odstotkih, kljub temu, da se na naše šole, predvsem v Trstu, vpiše mnogo otrok iz mešanih zakonov. Kljub temu prilivu smo zdrknili tako nizko. NADJA DEBENJAK: Letošnji podatki me prav nič ne čudijo, ker jih je napovedal SLORI že pred dvema letoma v svoji študiji. Iz strogo statističnega vidika ni torej to nič nepričakovanega. Demografski padec pa ne pomeni le redukcije šolske, pomeni tudi redukcijo ustanov in organizacij. To je dejstvo, s katerim bi se morali soočiti, o katerem bi se morali pogovoriti in razpravljati. Pri vpisih je zadnja leta bistven priliv otrok iz neslovenskih družin, ki pa so po narodnostni tipologiji - če se nanašam na študijo SLORI-ja -zelo različni. Tu gotovo prednjačijo otroci iz mešanih zakonov, beležimo pa tudi primere deasimilacije. Poleg tega se tudi popolnoma italijansko govoreči starši odločijo za vpis otroka v slovensko šolo. Tipologija je torej zelo raznolika. Ali je bila slovenska šola pripravljena na sprejem otrok iz neslovenskih družin v svojo sredo? NADJA DEBENJAK: Večkrat je bilo slišati vprašanje, kako naj vzgajamo v šoli s slovenskim učnim jezikom otroke iz narodnostno mešanih družin. To pa ni problem. To je enostavno specifika, s katero se je treba soočati preko psihologije, pedagogike, preko didaktike. Treba je izdelati operativne strategije, ki bodo veljale za določeno območje. Treba se je torej primerno opremiti, kar pa mogoče naša šola ni znala storiti pravočasno. Kaj pa šolniki? NADJA DEBENJAK: Solniki so si kolikor toliko sami veliko pomagali. Kvaliteta in kvantiteta sta nedvomno paradigmi kateregakoli pedagoškega dela. Odnos pa je vedno zelo relativen. Vzgoja je pač dinamična, in v to dinamiko je treba stalno vključevati neke nove elemente. Za slovensko šolo je bil in ostaja značilen neurjen status. Finančna sredstva so bila pomanjkljiva, kar je 'oviralo delovanje naših šol. Slovensko šolo obiskujejo slovenski otroci, otroci iz mešanih zakonov, otroci iz povsem italijanskih zakonov in v zadnjih letih tudi otroci, ki prihajajo iz Slovenije in iz nekdanje Jugoslavije. Slovenska šola ni več tista »čista« slovenska šola, kot je bila na primer pred petdesetimi ali štiridesetimi leti. Kakšna je pravzaprav? NADJA DEBENJAK: Naša šola ostaja in bo šola s sloven- skim učnim jezikom. To mora biti osnovno izhodišče, to je njena vloga. Njena populacija pa se je dejansko silno spremenila, kot se je spremenilo okolje, v katerem šola deluje. Iz študije SLORI-ja izhaja, da prihaja 49, 1 odst. otrok iz mešanih zakonov. Ob tem se je treba zamisliti in danemu stanju prilagoditi primemo di-daktiko. Nekdanja didaktika je v spremenjenih razmerah neveljavna. Ne pravim, da je slaba, menim le, da s pedagoškega vidika kvalitete in kvantitete ne velja več. NADJA MAGANJA: Vprašanje mešanih zakonov ni novo. Pri Sv. Jakobu sem poučevala dvajset let in večji del otrok, ki je obiskoval tisto šolo, je izhajal iz mešanih zakonov. Problem je nov, ker se je ta pojav sedaj razširil tudi na Kras. Mislim pa, da je bila naša šola vedno zelo pozorna in da smo stalno poudarjali tudi na to specifiko. Slovenski profesor je bil stalno postavljeni pred ta problem: kako tivne premike. Pred leti smo bili na primer priča precejšnjemu osipu pri prehodu otrok iz vrtca v osnovne šole, kar smo sedaj bistveno zajezili. Lahko rečem, da smo v tem pogledu prav šolniki veliko naredili, ker smo pripravili izrecne programe z namenom, da čimbolj osvestimo starše, kaj ponuja naša šola. Mislim, da se je to pri starših zelo obrestovalo, tudi s pomočjo zgibanke, ki smo jo pripravili, v kateri smo izpostavili prednosti slovenske šole. To je bila res dobra izve-sticija. Na Goriškem smo posvetili precej pozornosti primerom deasimilacije. Veliko je otrok takih staršev, ki so bili otroci optantov. Ti so morali svojo otroke vpisati v italijanske šole. Ti otroci so doživljali zaradi te odločitve zelo hude strese. Zato sedaj mnogi vpisujejo lastne otroke v slovenske šole. S tem nekako popravljajo napako, ki so jo po drugi svetovni vojni storili njihovi starši. doživeli pred leti. To zna biti tudi zdravilno, ker te prisili, da si moraš pač pomagati. NADJA MAGANJA: Bo že res, da je treba prej razčistiti, kakšno je stanje, da bi lahko potem začeli graditi. Jaz pa si ne znam razložiti in tudi nihče tu ni znal odgovoriti, zakaj je naša osnovnošolska populacija v dveh ali treh letih zdrknila na 5 odstotkov. SONJA KLANJŠČEK: Prej ste med drugim omenili nezaupanje v našo šolo. To izvira iz našega občutka manjvrednosti. V zgibanki, ki smo jo izdelali na Goriškem, smo skušali izpostaviti pozitivne strani naše šole. In res čudno, nanjo se je odzval italijanski nacionalistični časopis II Gior-nale, ki je izhajal v Gorici. Časopis je začel objavljati pisma, v katerih so se nacionalistično nastrojeni Italijanski začeli odzivati tako, kot se navadno odzivamo mi, ko smo postavljeni v kot. Pisma so se začela nekako takole: »Saj ni res, da je italijanska šola slabša od posredovati vse to bogastvo, da postane otrok odprt do vseh, tudi do drugače mislečih in do drugačne kulture. Kako pa ocenjujeTe letošnje vpise na Goriškem? SONJA KLANJŠČEK: Na Goriškem smo končno izšli iz obdobja suhih krav, ko je število vpisanih v naše šole iz leta v leto res strašno padalo. Padec se je najprej ustalil, sedaj opažamo rahel prirastek. Pred osmimi, desetimi leti je bil pri nas šok kar precejšen, ker je število vpisov izredno padalo. Solniki smo se takrat začeli spraševati, kaj storiti. Veliko je bilo razgovorov na raznih uči-teljiskih in profesorskih zborih, veliko je bilo tudi razgovorov na ravni sindikata. Priredili smo tudi nekaj posvetov. Na ravni otroških vrtcev in osnovne šole smo začeli izvajati politiko tesnega povezovanja med tema dvema ustanovama. Didaktične pristope smo začeli prilagajati novi realnosti in posvečati tudi veliko skrbi odnosom med šolo in starši. Ali se je vse to delo obrestovalo? SONJA KLANJŠČEK: Sedaj že ugotavljamo določene pozi- Prej je bil govor o prednosti, ki jih ponuja učenje več jezikov. Ali poudarjate tudi na Goriškem pri seznanjanju staršev z delovanjem slovenskih šol to prednost? SONJA KLANJŠČEK: Ko sem stopila v stalez, je bilo razširjeno mnenje, da je učenje več jezikov celo kvarno. To je zelo močno vplivalo na veliko število strašev. Danes teorija in praksa jasno dokazujeta, da to ni res, in da je res kvečjemu obratno. Izkazalo se je, da je vežjezična vzgoja izredno ugodna celo za prizadete otroke. Starši so danes toliko osveščeni, da to dobro razumejo. Pomembno je tudi, kako se šola predstavlja navzven. Mi posvečamo veliko pozornosti raznim šolskim predstavam, nastopamo tudi na predstavah skupaj z italijanskimi šolami, kjer se po navadi zelo dobro izkažemo, in kjer izbiramo vedno teme, ki izhajajo nekje iz naše narodne slovenske zakladnice. Vsaj glede vpisov je torej letos položaj na Goriškem mnogo boljši kot na Tržaškem... SONJA KLANJŠČEK: Na Tržaškem morda doživljajo sedaj hudi stres, ki smo ga mi slovenske, in da samo slovenska šola pripravi otroka, da bo dobro zaživel v našem okolju.« Zgibanka jih je dejansko spravila v obrambno pozicijo, z njo pa smo se tudi mi notranje končno prepričali, da naša šola ponuja nekaj več. Kako pa otroci dojemajo različnost slovenske šole? SONJA KLANJŠČEK: Otroci so zelo dojemljivi, če jim poveš, da sta jezik in določena kultura bogastvo zase, ne zato, ker bi bila boljša ali slabša od drugega, ampak ker sta neki unikum, in da je prav, da se kot taka ohranita. Mislim, da se vsak otrok v sebi zaveda, da je to neko bogastvo, in da ga moraš ščititi. V mojem razredu se velikokrat o tem pogovarjamo in otroci to sprejmejo kot nekaj čisto normalnega. Zato mislim, da lahko dobi tudi posredovanje pripadnosti danes določene nove odtenke, ki so ravno tako močni, kot so bili tisti, ki smo jih imeli nekoč. Mi nismo Slovenci zato, ker smo boljši od drugih, ampak smo Slovenci zato, ker je prav, da se tudi naš jezik in naša kultura ohranita. Mislim, da otroci to zelo la&ko razumejo in sprejmejo. SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V ITALIJI OKROGLA Omenjena je bila kvaliteta slovenske Sole, želel pa bi izpostaviti Se drugo vprašanje: kvantiteto. Zadnja leta beležimo na osnovnih Šolah združevanje razredov, to je poučevanje v razredih z različnimi starostnimi stopnjami. Kako to vprašanje kvantitete vpliva na kvaliteto? NADJA MAGANJA: Bolje bi bilo, ko bi imeli povsod ločene razrede. Ker pa jih nimamo, se zastavlja vprašanje, ali se nam splača ohraniti vse šole, ki jih imamo, ali ne. Ko govorimo o kvaliteti šole, ne mislimo samo na lepe razrede, na dobro opremljeno učilnico, laboratorij, telovadnico, knjižnico, praktično vse, kar spada k šoli. Glavno mesto ima v šoli otrok. Mislim pa, da je šola tudi kraj socializacije in na to ne sme- Nadja Maganja mo nikoli pozabiti. Naši otroci, ki so v veliki večini edincki, imajo predvsem v šoli možnost, da se družijo, da se spoprijateljijo z drugimi. Če Solo obiskuje vsega osem, trinajst ali petnajst otrok, imajo v tem okviru malo možnosti. Ali taka Sola lahko še opravlja svojo funkcijo? NADJA MAGANjA: To je vprašljivo. Po mojem mnenju bi morali ločevati enorazred-nica v mestu in enorazredni-ce na vasi. V neki vasi, manjši vasi, ima tudi taka okrnjena Sola pomembno vlogo: je važen združevalni dejavnik. Za vaško skupnost je to pozitivno, ker okolje bogati šolo in šola bogati okolje. To velja za socializacijski vidik v določenem okolju. Kaj pa glede kvalitete pouka? NADJA MAGANJA: Obojestransko bogatenje vpliva tudi na kvaliteto pouka. Ce bi otroci hodili nekam- daleC drugam, bi bila tista vaška skupnost okrnjena in tudi oni bi bili izrinjeni iz tiste skupnosti. Po mojem mnenju je zelo važno, da obiskuje posebno osnovnošolski otrok šolo v svojem naravnem okolju. Da, ampak na ta način tvegamo tisto, kar se je že dogo- dilo prav na Krasu: nekatere vaške šole je obiskovalo vedno manj otrok, dokler niso same odmrle. Tako smo ostali brez devetih Sol. Ali ne obstaja nevarnost, da bodo na ta način izumrle Se nekatere druge Sole? NADJA MAGANJA: Ta nevarnost seveda obstaja. Pri tem pa se moramo odločiti, kateri je tisti minimum vpisanih, ki Se zagotavlja dobro delovanje šole. To je zelo težko določiti. NADJA DEBENJAK: Problem je izredno kompleksen. Nadja Maganja je navedla en aspekt. Drugi pa je ta: komu je šola namenjena: manjšini, vaški skupnosti ali otrokom? Kateri je cilj šole: ta, da obstaja vaška skupnost, ki ima že-itak na svojem teritoriju društva in organizacije? Je namenjena manjšini? Gotovo, a ne neposredno! V prvi vrsti je namenjena otrokom. Otroci morajo imeti vso pravico, da se vzgajajo in izobražujejo v tistih dinamikah, ki so njim potrebne. To so ugotovitve psihologije, pedagogike. V združenih razredih ali eno-razrednicah se izvajajo individualizacija, frontalni pouk ali pa samostojno delo. Tak pristop je pozitiven, Ce ga uporabljaš občasno, drugače ni veljaven. Otrok rabi nekaj drugega, rabi vse tiste normalne medosebnostne odnose, ki se ustvarijo v šoli. Preko tistih neposredno osvaja znanja, jih ponavlja. Ob takih ugotovitvah se sprašujem, ali ni kvečjemu bolje, ko bi okrepili eno šolo in potencirali storitve, prevoze, šolska kosila, razne ponudbe, podaljšan pouk, da bi otroci živeli v čim širši skupnosti. Sprašujem se, dokončnega odgovora pa nimam. NADJA MAGANJA: Mislim, da bi morali v teh primerih ločiti realnost na vasi in realnost v mestu. V mestu so enorazrednice »non sen-se«. Otrok živi v mestu svoje samostojno življenje. Težko je, da se otroci srečujejo med sabo. Zato potrebujejo v šoli veC socializacije. Prav v mestnih Šolah na Tržaškem pa je bil letošnji vpis zelo skromen, zaradi Cesar bo tudi v prihodnjem letu delovalo na tistih Šolah veCje Število veCrazrednic in eno-razrednic. NADJA MAGANJA: Prav o tem bi morali razpravljati. V Primorskem dnevniku sem brala, da se starši otepajo veCrazrednic. Zato raje vpisujejo svoje otroke na šole, na katerih delujejo samostojni razredi. Druge, manjše šole imajo vedno manj vpisanih. To postaja sedaj problem. Mislim, da bi morali ugrizniti v to kislo jabolko in si razjasniti, ali je ohranjanje teh na pol praznih stavb v mestu še smiselno. NADJA DEBENJAK: Mestne šole na Tržaškem so na pol prazne in tudi slabo opremljene. V okoliških občinah je drugaCe. V Devinu-Na-brežini in v Zgoniku so tako-rekoč že izvedli svojo »racionalizacijo«, v Dolini jo izvajajo. Sole v teh občinah so neprimerno bolje opremljene od tistih v tržaški, ker tržaška občina trideset let ni investirala v slovenska šolska poslopja. To šele sedaj zaCenja. Starše zanima, da njihov otrok raste, vsakodnevno, ker paC hodi v šolo ne vem koliko let, v takem okolju, ki je njemu naklonjeno, ki je funkcionalno, ki je tudi lepo, prijetno, kjer je vzdušje pozitivno. SONJA KLANJŠČEK: V Trstu, ki je veliko mesto, kjer so družine razpredene zelo na široko, bi imela veliko večjo klicno moe šola, ki bi imela večjo ponudbo in samostojne razrede. Taka šola bi gotovo bolj privlačila starše kot majhne šole. Na Goriškem, delujejo določene šole, na katerih so že od nekdaj delovale samo veCrazrednice, in bodo tudi še naprej delovale samo z veCrazrednicami. Ce bi take šole zaprli, bi se otroci prepisali na italijanske šole, ker bi bile druge slovenske šole predaleč. Tak primer beležimo v Krminu. Solo obiskuje devet, petnajst, dvajset otrok, kolikor se jih paC tam rodi. Vrtca in šole v Krminu ne gre zapreti, ker sta središči slovenske prisotnosti. Tam se zberejo starši, imajo otroško igrišče, vrtec in šola sta tesno povezana s tamkajšnjim slovenskim življem. Prav na podlagi takih stvarnosti, kakršna je krmin-ska, menim, da je problem združevanja ali ohranjanja šol zelo kompleksen in da pri njegovem reševanju ne obstaja recept, ki bi bil splošno veljaven. Menim pa, da bi morali - kar se tiCe enorazred-nic - Cimprej ukrepati, saj je najhujše, kar lahko storimo, to, da ne storimo ničesar. NADJA MAGANJA: Rada bi dodala, da v primeru združevanj ne pozabimo na šolabuse, ki bi dali otrokom iz oddaljenih krajev možnost, da obiskujejo slovensko šolo. Marsikateri starši vpišejo otroka v šolo, Ce je šola blizu. Družinam je torej treba nuditi šolabus. To so okoliške občine že uredile. Vprašanje pa je, ali Nadja Debenjak bo to sprejela tudi tržaška občina. NADJA DEBENJAK: Odbornica za šolstvo Bassa Po-ropat je že napovedala, da je tržaška občina pripravljena nuditi prevoze otrok v šolo in druge storitve, a bi se morali domeniti, katere šole bi morali potencirati. Ta pripravljenost predstavlja vsekakor novost, ki jo gre izkoristiti. Kdo pa naj bo tisti, ki naj določi, kaj naj zahtevamo? NADJA DEBENJAK: Po tistem, kar smo doživeli... SONJA KLANJŠČEK: Ose- predvsem tehnično, iskati rešitve, načrtovati njen razvoj v bodočnosti in poiskati skupni pogovor med vsemi manjšinskimi komponentami, ker edino tako bo ta šola tudi legitimirana. NADJA MAGANJA: Na šolskem področju deluje organ, ki se imenuje šolski odbor, ki bi lahko zavzel stališča. Morda ga mi, kot manjšina, ne spoštujemo. Dobro bi bilo, ko bi ta organ zavzel neko stališče, iznesel mnenje, da bi se soočili z njim in o njem razpravljali. pripisujemo. To dejansko ni avtoriteta, ki bi se znala vedno ob pravem času soočiti s problematiko šolstva. Večkrat jo sicer rešujemo, obstajajo pa subjekti, ki gredo svojo pot in se tudi na šolskem področju ne soočajo. To je za šolo, žal pogubno. O tem nimam dvomov. NADJA MAGANJA: Mislim, da v naši manjšini še vedno prevladuje politika. Mi sicer imamo razne organe, ki so imenovani, da rešujejo razne probleme, dokončno besedo pa izreče politika, kar je zgrešeno. Politik bi moral udejaniti, uresničevati to, kar rečejo drugi, v našem primeru o šolskem področju. Pri nas pa se dogaja, da so vedno politiki tisti, ki odločajo o vsem. Tako so povedale Nadja Debenjak, Sonja Klanjšček in Nadja Magajna na okrogli mizi Primorskega dnevnika o aktualnih šolskih vprašanjih kvalitete in ohranjanja oziroma združevanja šol slovenskih šolskih struktur. Iz njihovih mnenj bi rad izluščil nekaj točk, ki so se zazdele bistvenega pomena: 1. Majhno število učenčev na osnovnih šolah predstavlja za naše šolstvo problem. 2. Ta problem ni povsod enako zaznaven in pereC. 3. Rešitev problema je zelo kompleksna, enotnega recepta za splošno rešitev ni. 4. Ohranjanje enorazrednic v majhnih mestnih šolah je »non sense«. 5. V vaškem okolju imajo tudi majhne šole svojo pomembno družbeno vlogo. bno mislim, da je to stvar celotne manjšine. Solniki imajo v prvi vrsti dolžnost in pravico, da povedo svoje mnenje, ker so tisti, ki najbolj poznajo okolje, v katerem delajo, in potrebe šole. Politiki imajo dolžnost, da pri tem pomagajo, da prisluhnejo šolnikom, da jih vprašajo za mnenje, preden zavzamejo določene odločitve. Menim, da bi morali nato izdelati določen načrt, ki bi ga skupno zagovarjali. Meni se zdi samomorilsko, da nekje govorimo, da imamo strašno različne projekte. Po mojem to ni res. Imamo lahko različna gledanja na šolo, a konec koncev imamo potem kot starši in kot učitelji vsi ista pričakovanja. Mislim, da Čutimo isto in da želimo imeti dobro šolo, na katero smo lahko ponosni, v katero radi pošiljamo svoje otroke, ne zato da rešimo določeno šolo, ampak zato, da se naši otroci tam dobro počutijo. Strinjam se, da je problem, predvsem s sindikalnega vidika, težak, a mislim, da si tudi sami ustvarjamo probleme z medsebojnim nezaupanjem in kolebanjem pri iskanju konkretnih rešitev. Po mojem mnenju bi morali sedaj preiti iz perspektive reševanja v perspektivo načrtovanja. NADJA DEBENJAK: Ob tem bi izpostavila perspektivo dialoga, čim širšega dialoga pri iskanju skupnih poti. Solo bi morali obravnavati Sonja Klanjšček Zakaj ni bilo doslej še nic ah skoraj nic storjenega v tej smeri? Morda zaradi tistega nezaupanja, ki je že nekajkrat prišlo na dan tudi med pogovorom? NADJA DEBENJAK: Zato, ker ne delujemo usklajeno. Šolski odbor očitno nima takih kompetenc, kot mu jih 6. Otrokom iz oddaljenih krajev bi morali omogočiti prevoz v šole, ki bi morale biti ustrezno moderno opremljene z vsemi potrebnimi storitvami in uslugami. 7. Najhujše, kar lahko storimo, je to, da ne storimo ničesar. Marjan Kemperle 2 Nedelja, 15. februarja 1998 NEDELJSKE TEME V začetku leta 1918 so se begunci začeli vračati v Gorico Ze nekaj dni po uspešni avstrijsko - nemški ofenzivi pri Kobaridu, ko so Avstrijci in Nemci drveli za bežečimi italijanskimi vojaki v osrednji Furlaniji, so Avstrijci prišli v Gorico. 29. oktobra 1917 je tržaška Edinost pisala: “Na gradu v Gorici je oddelek pešpolka št. 96 iz Karlovca ob dveh zjutraj razobesil našo zastavo. Na naglem zasledovanju sovražnika je bila zapadno od osvobojenega mesta prekoračena Soča in zavzeta Podgora”. Poveljnik polka je bil general Zeidler, ki je poveljeval branilcem Gorice v prvi fazi vojne, preden so jo Italijani zavzeli v avgustu 1916. Dan kasneje je bilo v istem listu napisano, da je bila Gorica očiščena v pouličnem boju. Nekatere italijanske patrulje so se še borile, večina vojske pa je neurejeno odšla proti zahodu. Edini, ki so do reke Piave prišli urejeno in skupno pod poveljstvom svojih oficirjev so bili angleški topničarji, ki so prišli v Italijo poleti leta 1918 in so imeli svoje postojanke v Sovodnjah, na Vrhu, na Peči in v Mirnu. Morali so sicer pustiti nekaj svojih topov, v italijansko zaledje onkraj reke Piave pa so prišli brez izgub skupno z angleškimi bolničarkami, ki so bile takrat v San Giovanni al Natisone in v Kojskem v Brdih. Podobno so o zavzetju Gorice in Goriške pisali tudi drugi tržaški časopisi, npr. II Lavoratore in POsservatore Triestino, ter slovenski časopisi v Ljubljani, od Slovenca do Slovenskega naroda. Časopisi so poročali o slavnostih v vseh večjih mestih monarhije. V cerkvah so počastili avstrijsko - nemško zmago pri Kobaridu. V naslednjih dneh so časopisi, med njimi seveda Edinost, Slovenec in Slovenski narod, pisali, kakšno je stanje v Gorici in njeni neposredni okolici. Novinarji so prišli z vlakom do Batuj, od tam so šli v Gorico peš. Podrobno so opisali, v kakšnem stanju so bili Volčjadraga, Ajševica in Šempeter. Se bolj podrobni so bili v opisovanju posameznih goriških ulic. Ta in ta hiša je cela, ta je poškodovana, ta trgovina je podrta, v tej že točijo vino in prodajajo kruh, itd. Opisi so bili zelo podrobni. Jasno je bilo, da so kronisti s tem hoteli opozoriti Goričane, ki so živeli v pregnanstvu v notranjosti cesarstva, kako je z njihovo imovino v precej razdejani Gorici in tudi v nekaterih krajih njene neposredne okolice. Opisana ni bila samo Gorica. Tu so bile vesti o Vrtojbi, Standrežu, kasneje tudi o Brdih in o Krasu in tudi o furlanskih krajih tja do Ogleja in San Giorgio di Nogam. * * * To so časopisi objavljali predvsem v novembru in v decembru 1917. Ze takrat in v prvih mesecih leta 1918 je marsikateremu beguncu uspelo priti v Gorico. V prvih dneh so najbolj pogumni ljudje šli na pot na Primorsko vsak po svoje. V avstrij- skem zaledju ni bilo prave kontrole. Po cestah so se valile vedno nov£ čete, vojaška policija je nadzorovala promet na križiščih in mostovih. Kdor se je hotel prebiti mimo te kontrole, je zavil na stransko pot. Tako vračajoči se begunci so seveda prihajali v Gorico in sosednje vasi peš, brez konj in voz. Hoteli so le videti, v kakšnem stanju je njihova posest. Ti ljudje so bili pretežno Slovenci, ki so takrat bivali pri znancih ali sorodnikih, ne v taboriščih. Niso torej bili pod vsakdanjim strogim nadzorstvom. Nekateri so se ob povratku domov zgrozili. Njihove hiše ni bilo več. Ponekod so štrleli v nebo le ožgani zidovi. Drugod so bile hiše zelo poškodovane. V zidovju so bile velike odprtine, znak, da je tja treščila granata. V še hujšem stanju so bile strehe. Vračajoči se lastniki so lahko ugotovili, da so bila njihova stanovanja in trgovine dodobra izropane. Niti ni bilo važno kdo in kadaj jih je izropal, ali so to bili vojaki obeh vojskujočih se armad ali pa civilisti, ki so ob takšnih priložnostih iskali in našli nekaj, kar so si prilastili in morda potem tudi prodali. Skoda je bila narejena in pika. * * * Na Dunaju so bili že pred kobariško ofenzivo prepričani, da bodo, ko se bo vojna končala, meje ostale tam, kjer so bile pred njo, in da bo treba obnoviti dežele, ki so bile v vojni prizadete, predvsem Goriško in Tridentinsko. Zato se še pred Kobaridom na Dunaju ustanovili Vojno kreditni zavod za južno vojno področje. Bil je podoben leto prej ustanovljenem zavodu za obnovo Galicije, ki se je baje dobro obnesel. Zakon o tem zavodu je cesar podpisal v decembru 1917, določeno je bilo, da bo sedež v Celovcu. Zavod je začel delovati v januarju 1918. V ljubljanskem Slovencu beremo dopis iz Celovca, iz katerega veje bojazen, da ne bo dovolj stanovanj za uradnike in njihove družine, ki bodo v glavno mesto Koroške prišle od vsepovsod. V istem časopisu beremo tudi protest Primorcev. Sedež bi bil moral biti v Trstu ali Gorici, v krajih ki so bili bolj potrebni obnove. V upravni svet tega zavoda so od vojne na razne načine prizadete dežele (Tridentinska - Tirolska, Koroška, Goriško - Gradiščanska, Trst, Istra, Dalmacija in Kranjska) poslale vsaka po dva svoja zastopnika. Iz naših krajev sta šla po en Slovenec in en Italijan. Gorico je od Slovencev zastopal Anton Jakončič, ki je tedaj bil ravnatelj goriške hranilnice, Trst pa odvetnik Josip VVilfan. V Gorici je bil 17. februarja 1919 sestanek državnih funkcionarjev in izvoljenih predstavnikov, da bi govorili o pripravah za obnovo. Dva dni kasneje je o tem sestanku poročala Edinost. V Gorico sta prišla tudi avstrijski minister za javna dela vitez Homan in cesarjev namestnik v Trstu Fries Skene. V tem deželnem sosvetu za obnovo je bilo 34 članov: 15 Slovencev in 11 Italijanov; drugi so bili državni uradniki, negle-de na narodnost, v glavnem pa Nemci. Do takšnega narodnostnega zastopstva je prišlo po slovenskih protestih: najprej je namreč oblast hotela, da bi bilo Slovencev le 7, Italijanov in Nemcev pa 25, seveda upoštevaje tudi državne uradnike. Ker je bil slovenski del dežele najbolj prizadet so Slovenci upravičeno hoteli povedati, kje je zares škoda. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da je treba najprej popisati vso škodo. V kasnejših mesecih so ugotovili, da je v mestih Gorica, Tržič, Krmin in Gradišče uničenih ali poškodovanih 4.000 poslopij, na podeželju pa 10.000. Govorilo se je tudi o nujnosti, da se domov vrnejo vojaki iz poškodovnaih krajev, da bodo tako lahko pomagali pri obnovi. Slovenski zastopniki so konkretno zahtevali tudi, da odslovijo iz vojaške službe nekatere podjetnike, lastnike opekarn, žag in podobnih obratov, iz katerih naj bi prihajal material za obnovo. * * * V pisarni za begunce na Dunaju so skušali urejevati dokumente za vračanje beguncev. Sele na začetku leta 1918 so avstrijske oblasti poostrile nadzorstvo. Njihove odločitve pa so si bile nasprotne, kajti vsako ministrstvo je na stvar gledalo na svoj način. Na eni strani so zahtevale, da bi se begunci pričeli vračati in s povratkom domov bi izgubili pravico do takratne denarne odškodnine za preživetje v begunstvu. Ljudje naj bi se domov vrnili v roku dveh mesecev. Na drugi strani pa so policijske oblasti ovirale vrnitev na Goriško. Vojaško vzeto je bila Goriška še vedno dežela v prvi bojni vrsti, pa čeprav je bila fronta oddaljena 100 kilometrov. Po- novno zavzeto Goriško so Avstrijci razdelili v področja. V eno si se lahko vrnil, v drugo pa ne. V slovenskem časopisju iz leta 1918 vidimo, kako se zaradi teh stvari ljudje zelo pritožujejo. V januarju 1918 je v Gorici bivalo že 1.400 ljudi. Nekateri so tam živeli v času italijanske zasedbe, drugi so se vrnili po Kobaridu. V Edinosti beremo, da je bilo odprtih 14 gostiln, ena pekarna in dve mesnici ter da vodovod ne deluje. Omenjene so tudi cene vina in hrane. Kronist Edinosti žalostno ugotavlja, da so cene v Gorici nižje kot v v Trstu, kjer je bilo takrat veliko lakote. Vlak je na začetku leta 1918 iz kraške strani Ze pripeljal do južne goriške postaje. V Gorico so se vrnili tudi nekateri sodniki in sodišče je obnovilo svojo dejavnost. 9. januarja je Edinost poročala, da je hotel Pri jelenu spet odprt in v kasnejših dneh objavila tudi tozadevni oglas. * * * Tako v Edinosti kot v Slovencu in Slovenskem narodu so bili v prvih mesecih leta 1918 objavljeni številni protestni članki. Za Brda se nihče ne zanima, je pisal neki dopisnik Edinosti: “Ni županov, ni učiteljev, ni duhovnikov, otroci se potepajo, namesto da bi šli v šolo. Italijani so Bricem veliko dajali, ker so se jim hoteli prikupiti. Avstrijci pa so na Brda pozabili”. V več primerih so se ljudje v dopisih hudovali, ker so bili župani še vedno daleč v zaledju. Tu pa tam v časopisju zasledimo vest, da se županski urad vrača v svojo vas in da spet deluje. Županstvo Podgora je še vedno poslovalo v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani, županstvo Kal pri Kanalu v Slapu ob Idriji, žu-pantsvo Solkan se je v prvih januarskih dneh že vrnilo in uradovalo v Gorici, na Komu št. 12, županstvo Bovec je bilo še vedno v Radovljici. V Doberdobu je občina dobila regenta Josipa Brezigarja, domačega nadučitelja, ki je dotedaj stanoval v Ljubljani, na Dunajski cesti 31. Občinski urad je prišel v Tržič, kajti Doberdob je bil popolnoma porušen. Zanimiva so časopisna poročila nekaterih županov in drugih, ki so prišli na Goriško. Največ teh kratkih poročil je v Slovencu, ki je bil tedaj razširjen predvsem na Kranjskem in Stajerkem, še zlasti na podeželju, kamor tržaška Edinost ni prihajala. Primorci so lahko domače vesti brali v tem dnevniku. V Sovodnje sta se do prvih dni januarja 1918 vrnili dve družini, Antona Petejana (št. 28) in Avguština Butko-viča (št. 30). Povedali so, da so dobili več vseljivih hiš v katere se lahko vrnejo begunci. Na poljih je še vedno veliko municije in žičnih ovir. Kdor se bo vrnil, mora s seboj prinesti živež in tudi seme turščice, krompirja in drugo. Slovencu so pisali tudi Sovodenjci, ki so bili v begunstvu v Markheggu v Spodnji Avstriji. Želeli bi si domov, nimajo pa hrane, da bi jo prinesli s seboj. Prisiljeni so celo beračiti. Pozivajo sovodenjskega župana, naj kaj naredi zanje. V prvih dneh februarja je v Standrež prišel župan Andrej Lutman s podžupanom Hoba-nom in svojim bratom. Za silo je v štandrežkih hišah prostora le za 15 družin, ki pa bi morale stanovati po več skupaj. Vse drugo je razvalina. Oblasti zaenkrat ne bodo skrbele za živež. Povratek v Standrež ni dovoljen. Tudi drugačne, žalostne vesti so bile objavljene. V Slovencu so bili večkrat objavljeni seznami padlih slovenskih vojakov, med katerimi je bilo tudi veliko Primorcev. Tu pa tam bereš sezname ranjenih vojakov in navedbo kraja v katerem se zdravijo. Oglašali so se ujetniki, ki so takrat bili v Rusiji in Ukrajini. Umirali pa so tudi ljudje, ki so bili v begunst- vu. Veliko jih leži pokopanih daleč od rojstnega kraja. 13. februarja 1918 je bila v Slovencu objavljena osmrtnica v počastitev Edvarda Prinčiča, predvojnega nadučitelja v Pevmi. Umrl je v Ljubljani, pogreb je bil 15. februarja. Podpisali so se soproga Hed-viga Primožič, sinova Edvard, c.kr. praporščak, ki je takrat bil v ruskem ujetništvu, in Evald, nadporočnik, ki je bil na bojišču, ter hči Gabrijela. Sredi marca je pričel delovati tudi kuracijski urad v Steverjanu, ki pa je posloval v Gorici. Pošta naj se piše na “Poste restante” v Gorico. Konec marca se je oglasila tudi občina Opatje selo, kamor sta takrat spadala tudi Dol in Vrh. “Pri nas je vse razdejano”, piše v Slovencu, “samo v Dolu bi nekaj družin lahko dobilo streho. Polja in senožeti so v zelo hudem stanju. Ne pridite domov! Na dvorišču g. Gregorja Marušiča v Dolu so si bili Italijani sezidali majhno cerkev. Pod dopis se je podpisal župan Anton Pahor, sedaj v St. Vidu nad Ljubljano. Slovenski župani so hoteli biti v prvi vrsti pri obnovi svojih krajev. Domačine, ki so bili še vedno v vojski, so župani opozarjali, naj javijo svoje naslove, da bodo na oblasti poslali zahtevo, da se vrnejo domov obnavljati porušene domačije. Zaradi tega so sredi februarja ustanovili Zvezo županov Goriške. Sestanek je bil v hotelu Pri zlatem jelenu 14. februarja. Nanj je prišlo kar 80 županov oziroma njihovih zastopnikov. Ze takrat, še bolj pa v kasnejših mesecih tja do novembra 1918, ko so ob koncu vojne v deželo prišli Italijani, so venomer protestirah zaradi načina, kako je avstrijska oblast vodila obnovitvena dela. Veliko pomoč so takrat dobili iz Ljubljane, Zagreba in iz Prage. Marko Waltntsch Na sliki: Razvalina svetišča na Sv. Gori nad Gorico na razglednici goriškega trgovca Pertota, posneta leta 1918. ALPSKO SMUČANJE / V ZVEZI Z VREMENOM NIC NOVEGA Vse več nejevolje zaradi stalnih odpovedi tekem Morda vsega programa ne bodo izvedli - »Krivec« Tšutsumi Nedelja, 15. Februarja 1998 NAGANO 19 9 8 OLIMPIJSKA PRILOGA PRIMORSHdGR DNrVNIHR OBRAČUN / PO POLOVICI TEKMOVANJ Pričakovali so več od že doseženega Italijanski in slovenski rezultati pa so doslej v glavnem realni - Obeti za novi teden Po približno polovici nagan-skih iger lahko govorimo le o delnih vtisih tega, kar smo doslej videli. To velja tudi za slovenske in italijanske olimpijce, ki so doslej nastopali z nekoliko spremenljivo sreCo. Vendar pa je treba nekaj ločiti. Pričakovanja se zelo razlikujejo glede na to, od kje prihajajo. Pričakovanja ljubiteljev Športa so eno, napovedi Časnikarjev drugo, to kar izjavljajo strokovnjaki in tekmovalci pa tretje. Nobenega dvoma ni, da vedno največ pričakujejo navijači in občinstvo, najrealnejsi so običajno trenerji in tekmovalci sami, Časnikarji pa, ki smo v službi enih in drugih pac pogosto pišemo to, kar oboji želijo (a običajno ne zadovoljimo nikogar). Če se trenutno omejimo le na dosedanjo italijansko in slovensko udeležbo ni težko ugotoviti, da so bila na splošno v obeh taborih pričakovanja nekoliko večja od doseženih rezultatov. Pri«azzurrih« to velja zlasti za tekaške proge, kjer so vse tri komponente napovedovale ne le preboj v sam vrh v ženskih disciplinah, ampak celo vec zlatih odličij. Izkazalo pa se je, da je bil ta optimizem le prevelik, pa tudi to, da od starih lovorik ni mogoče živeti. Mnogi so tudi pri moških pričakovali vec, vendar pa je Faunerjev bron vsaj obliž na neuresničene upe, pa tudi sicer dosežki italijanskih tekačev niso ravno vzrok za popolno razočaranje, saj predstavlja uvrstitev kar šti-rih«azzurrdv« v prvo osmerico teka na 30 km dosežek, ki ga ni zmogla nobena druga tekaška velesila. V italijanskem taboru so doslej edino pravo razočaranje sankači, pri katerih je obračun sila skromen, saj je samo Zoeg-geler osvojil srebro med enose-di, kar je v primerjavi z Lil-lehammerjem, kjer so južnoti-rolski sankači, ki branijo barve Italije, osvojili dve zlati, eno srebrno in eno bronasto kolajno. Ce se Italijani lahko tolažijo s tem, da so uspeli vsaj Se v drugih panogah nastrgati skupno 4 kolajne, si Slovenci te utehe ne morejo privoščiti, Čeprav bi po napovedih, ne le ljubiteljev zimskih Športov, ampak tudi Časnikarjev, doslej lahko imeli v svoji zbirki vsaj eno, Ce ne dve. Tako je kolajno samozavestno napovedovala Polona Zupan v deskanju, »vsaj« eno pa so mnogi že videli v rokah GraSiCeve v biatlonu ali Peterke v skokih (Čeprav na manjši napravi ni nikoli ravno blestel in je zato šesto mesto izvrsten dosežek). Kolajn sicer ni bilo, vendar pa sta (ob padcu Polone) oba dosegla dobre uvrstitve. Ostali so dosegli nekaj vec ali nekaj manj od pričakovanj, toda v celoti so rezultati v grobem realna slika tega, kar Slovenci v teh disciplinah lahko pokažejo. Če je po eni strani uvrstitev BraCunove in Suhadolčeve slabša od načrtovane in Ce mladi skakalci z uvrščanjem okoli 40. mesta niso pokazali svojih realnih možnosti, pa je vsaj Koblar v smuku vec kot zadovoljil, LaC-nova pa, objektivno, tudi ni mogla spraviti skupaj kaj dosti vec od uvrstitve na 34. mesto. Tako za Italijo, kot za Slovenijo pa velja, da bo v tednu, ki Sele prihaja, za tekmovalce obeh držav Se precej priložosti, ki lahko doslej nekoliko bledo sliko temeljito spremenijo na bolje. (Seveda, lahko pa tudi na slabše). HAKUBA- Muhasto vreme je Se naprej edini pravi protagonist smučarskega programa. Včeraj bi morala biti na sporedu moški superveleslalom in ženski smuk, toda po sneženju, vetru in megli v prejšnjih dneh je obe tekmi tokrat preprečil dež. Program alpskega smučanja je tako doživel nove spremembe in glede na vremenske napovedi se kaj lahko zgodi, da jih Se ni konec. Če je bilo vreme milostno, so moški superveleslalom izvedli danes ponoči in je novi olimpijski prvak že znan. Ce pa se je slučajno ponovila slika iz preteklih dni, bo »superge« na sporedu takoj, ko se bo zaCel ponedeljek, to je že ob 0.15 po srednjeevropskem Času. Na jutri pa so prenesli tudi ženski smuk. Ce bo vse v redu, bo Start ob 2.15 po našem Času, le uro in Četrt kasneje pa naj bi izvedli še Zenski smuk za kombinacijo. Upajmo, da se bo tokrat raCunica organizatorjem izšla. Vremenska napoved je za danes Se vedno neugodna, od jutri dalje pa vremenoslovci napovedujejo bolj vedre dni. Zaradi stalnih sprememb programa pa že narašča skrb, da nekaterih tekmovanj ne bodo mogli izvesti. Najverjetneje bi v tem primeru kot prva odpadla ženska kombinacija. Po osmih dneh iger, so podelili le tri smučarske komplete kolajn, smuk in kombinacija pri moških, superveleslalom pri ženskah. Stalno prelaganje tekem pa v vseh reprezentancah povzroča precej slabo razpoloženje in tudi v italijanskem ni nic drugače. Morda je vzrok za še nekoliko slabše počutje tudi v nic kaj spodbudnih rezultatih na dosedanjih treh alpskih preizkušnjah, ki so jih kljub vremenu le uspeli izvesti. Tako v moškem smuku kot v ženskem su- perveleslalomu so v taboru »azzur-rov« pričakovali precej več, kot so dosegli. V programu je bila najbrž vsaj ena kolajna (Kostner), pa tudi v moškem smuku so pričakovali kaj več kot šesto mesto Kristiana Ghedine. »Oni vsaj ne poznajo odložitev kljub neprimernim vremenskim razmeram,« je govoril Gustav Thoeni ob gledanju curlinga po televiziji. »Zunaj pa neprestano dežuje in superve-leslalomisti ter smukacice Čakajo na pravi dan. Že vnaprej se je vedelo, kakšne so vremenske razmere v teh krajih. Izkušnje smo imeli po svetovnem prvenstvu v Morioki in svetovnem pokalu lani,« je naprej razpredal svoje misli o vremenu Thoeni, ki ga neprestano odlaganje tekem zelo moti. »Take vremenske razmere lahko povzročijo potres med najboljšimi«, pravi Thoeni, »toda tako Compagnonijeva kot Tomba bosta pokazala, Česa sta zmožna«. Thoeni, ki je zaradi gripe preležal en dan v postelji, pa ima na Japonsko kot tekmovalec zelo lepe spomine. Na olimpijskih igrah v Sapporu leta 1972 je namreč osvojil zlato v veleslalomu ter srebro v slalomu. »Spominjam se treh sončnih dnevov, toda takrat vreme ni bilo problem, ker smo tekmovali v kakršnihkoli razmerah. Takrat je bil človek važnejši, oprema pa manj, Čeprav presenečenja niso bila nemogoča, kot dokazuje uvrstitev Francisca Fernandeza Ochoe«. Precej zaskrbljen pa je ženski tehnični direktor Giorgio D‘Urbano: »Vsi stroški, ki smo jih porabili za priprave in izboljšanje smuCi in ostale opreme, so bili, kot kaže, zaradi nemogočih razmer, zaman. Japonci se sicer trudijo in uporabljajo neverjetno število oseb, toda vremem je doselj vedno izšlo kot zmagovalec. Se huje pa bo, Ce bo pritisnil mraz in bo proga po dežju zmrznila.« Ob vremenu, na katerega ni mogoče vplivati, pa je vse veC tistih, ki s prstom kažejo na Jošiakija Tsutsu-mija, japonskega multimilijarderja, ki naj bi bil glavni »krivec«, da so igre dodelili Naganu. Ze pred petimi leti v Morioki je bil on tisti, ki je prepričal odgovorne pri FIS, da so Japonski dodelili organizacijo SP, pa tudi zdaj naj bi on užival neizmerno podporo Juana Antonia Samarancha. Dejstvo je, da so vsi vedeli, da je Na-gano znan po svojem muhastem vremenu, dejstvo pa je tudi, da je Tsut-sumi lastnik številnih turističnih objektov in zemljišč, na katerih so bili kasneje zgrajeni olimpijski objekti, železnica, avtocesta in mnoge druge infrastrukture. Gre torej za Ciste interese in kot vse kaže, je Tsut-sumi za zdaj edini, ki je imel neposredno korist od organizacije olimpijskih iger v Naganu. Celotni stroški so znašali približno 15 milijard dolarjev, od katerih jih je kar nekaj končalo v blagajnah Tsutsumijevega holdinga. OdveC je Ce zapišemo, da predstavniki holdinga vse te trditve zavračajo kot Ciste špekulacije konkurence, »ki umira od zavisti«. KOLAJNE (po 29 končnih odločitvah) Država Z S B Sk. Norveška 5 6 3 14 Nemčija 5 4 4 13 Rusija 5 3 1 9 Kanada 2 3 1 6 Finska 2 2 2 6 ZDA 2 1 3 6 Japonska 2 1 1 4 Francija 2 0 1 3 Avstrija 1 2 6 9 Nizozemska 1 2 1 4 Švica 1 0 1 2 Bolgarija 1 0 0 1 Italija 0 3 1 4 Češka 0 1 1 2 Ukrajina 0 1 0 1 Belorusija 0 0 1 1 Belgija 0 0 1 1 Kazahstan 0 0 1 1 Z-zlato, S-srebro, B-bron 14 Nedelja, 15. februarja 1998 OO NAG ANO 1998 ____UMETNOSTNO DRSANJE / MOŠKI Rus llia Kulik prišel 1 videl in zmagal Že v prvem nastopu na ZOI je osvojil zlato kolajno - Srebro v Kanado, bron v Francijo NAGANO - Osem trojnih »axlov»in »Četverni toe loop« v prostem programu v ritmu Gershwinove Rapsodije v modrem sta novincu na olimpijskih igrah Rusu Iliju Kuliku prinesli zlato medaljo. 20-letni Kulik je na olimpijskem prestolu nasledil Alekseja Urmanova, ki je bil najboljši v Lilleham-merju, in postal prvi drsalec po Dicku Buttonu davnega leta 1948, ki je zmagal že v svojem prvem nastopu na ZOI. Drugo mesto je pripadlo Kanadčanu Elvisu Stojku, tretje pa Francozu Philippu Candeloru, ki je s svojim programom povsem raznežil občinstvo. Francoz je izjemno opravil nastop, kombinacijo zahtevnih skokov in dartanjanske-ga sabljanja, prejel celo eno šestico za umetniški vtis in zasluženo prehitel bivšega svetovnega prvaka Američana Tod-da Eldredga, s Čimer so Američani že drugič zapored ostali brez odličja. Kljub predstavama Candelora in Stojka, ki sta osvojila isti mesti kot pred štirimi leti, je bil glavna osebnost vendarle Kulik. Varovanec Tatjane Tarasove in koreografinje Natalije Li-nicuk, ki si je doslej za najveCji uspeh štel 2. mesto na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma, je v štirih minutah in pol navdušil sodnike, tako da so mu enotno prisodili prvo mesto. Se po obveznem programu (na skladbo Revolutions - J. M. Jarra) je bil Kulik v prepriclji- PO DVEH VOŽNJAH Italijanski bob tesno vodi IZUNA KOGEN - Italijanska tekmovalca Guenther Huber in Antonio Tartaglia vodita po prvem dnevu tekmovanj v bobu dvosedu. Za dva spusta po ledenem kanalu Izuna Ko-gen sta porabila minuto 48, 8 sekunde, le štiri stotinke manj kot drugouvrščena Kanadčana Pierre Lueders in Dave McEachern, medtem ko sta Švicarja Christian Reich in Cedric Grand tretja z minuto in 49, 29 sekunde.Medalje v bobu dvosedu bodo podeliti danes, ko bodo tekmovalci opraviti še dve vožnji. Izidi v bobu dvosedu po dveh od štirih voženj:!. Guenther Huber/Antonio Tartaglia (Ita) 1:48, 80 (54, 51/54, 29); 2. Pierre Lueders/David McEachern (Kan); 1:48, 84 (54, 56/54, 28); 3. Christian Reich/Cedric Grand (Svi); 1:49, 29 (54, 73/54, 56); 4. Sandis Prusis/Janis Elsins (Lat) 1:49, 43 (54, 91/54, 52); 5. Christoph Langen/Markus Zimmermann (Nem) 1:49, 44 (54, 82/54, 62); 6. Bruno Mingeon/Emmanuel Hostache (Fra) 1:49, 45 (54, 80/54, 65); 7. Reto Goet-schi/Guido Acklin (Svi) in Chris Lori/Jack Pyc (Kan); 1:49, 48 (54, 71/54, 77); 9. Dirk Wiese/Marco Jakobs (Nem); 1:49, 49 (54, 83/54, 66); 10. Pavel Puškar/Jan Kobian (Ceš) 1:49, 59 (54, 99/54, 60). vem vodstvu, prosti program pa je le potrdil njegove izjemne sposobnosti, kar so pokazale tudi ocene sodniko - sedemkrat 5, 9 za umetniški vtis. Italijan Gilberto Vladana jebil šele 23. Izidi, skupno: 1. Ilia Kulik (Rus) 1, 5; 2. Elvis Stojko (Kan) 4, 0; 3. Phi-lippe Candeloro (Fra) 4, 5; 4. Todd Eldredge (ZDA) 5, 5; 5. Aleksej Ja-gudin (Rus) 7, 0; 6. Števen Cousins (VBr) 10, 0; 7. Michael Weiss (ZDA) 11, 5; 8. Zhengxin Guo (Kit) 14, 0; 9. Michael Tyllesen (Dan) 15, 5; 10. VijaCeslav Zagorodniuk (Ukr) 16, 0; 11. Ivan Di-nev (Bol) 17, 5; 12. Jeff Langdon (Kan) 18, 5; 13. Szabolcs Vidrai (Mad) 19, 0; 14. Dimitrij Dimi-trenko (Ukr) 20, 0; 15. Takeshi Honda (Jap) 21, 0; 16. Igor PaškeviC (Aze) 21, 5; 17. Yamato Tamura (Jap) 24, 5; 18. Michael Shmerkin (Izr) 25, 0; 19. Roman Skor-niakov (Uzb) 29, 0; 20. Margus Hernits (Est) 29, 5; 21. Cornel Gheorghe (Rom) 31, 5; 22. Patrick Meier (Svi) 33, 0; 23. Gilberto Vladana (Ita) 35, 0; 24. Kyu-Hyun Lee (J. Kor) 37. NORDIJSKA KOMBINACIJA / V TEKU JE OBDRŽAL PREDNOST S SKOKOV Norvežan Bjarte Vik končno tudi najboljši Drugi je bil Finec Lajunen, tretji pa Rus Stoljarov HAKUBA - Norvežan .Bjarte Engen Vik je v teku na 15 kilometrov ubranil vodstvo, ki ga je imel po skokih za nordijsko kombinacijo na olimpijskih igrah, ter osvojil zlato olimpijsko medaljo. Srebrno odličje je pripadlo Fincu Samppu Lajunenu (27, 5 sekunde zaostanka), bronasto pa presenetljivo Rusu Valeriju Stoljarovu (28, 2 sekunde zaostanka). Edini italijanski kombinatorec Andrea Longo je bil 22., edini Slovenec Roman Perko pa je bil 41. (7 minut in 46, 3 sekunde zaostanka). Šestindvajsetletni Vik, vodilni v trenutnem seštevku svetovnega pokala, je imel na startu teka, med katerim je močno deževalo, 36 sekund prednosti pred Stoljaro-vim in je brez težav Icljub 16. Času teka prvi prišel skozi cilj, njegova zmaga pa ni bila niti za trenutek ogrožena. »Čeprav sem ves Cas nadzoroval razplet in imel v rokah zanesljivo vodstvo, je bilo zaradi dežja vseeno težko,« je dejal Vik, ki je v teku uporabil isto mažo za smuči kot njegov rojak Thomas Alsgaard, ki je nekaj ur pred tem osvojil zlato v zasledovalnem teku na 15 kilometrov prosto. Na zadnjih ZOI v Lil-lehammerju je Vik osvojil bron, na svetovnem prvenstvu srebro, tokrat pa je končno stal na najvišji stopnički za zmagovalce. »Pred tekom sem imel zelo nemirno noč. Kar naprej sem se prebujal. Znova sem imel priložnost, da osvojim zlato. Na zadnjem SP v Trondhei-mu sem bil v življenjski formi, vendar mi ni uspelo. Za ZOI sem bil slabše tekaško pripravljen, vendar sem veliko dela opravil z izvrstnimi skoki v petek.« Najhitrejši v teku je bil Švicar Marco Zaruc-chi, ki je s 43. napredoval na 25. mesto. »Se lani sem bil povsem blizu svetovnega vrha. Rezultati, ki sem jih dosegel, mi dajejo upanje im moči, da bom še naprej nadaljeval s trdim delom. Primer Espena Bredesena, ki je bil v Albertvillu povsem na repu skakalcev, potem pa je v Lillehammerju osvojil zlato, kaže, da vzponi in padci niso le na moji tekmovalni poti. Zal je name negativno vplivala tudi vadba z nekdanjim trenerjem Petrom Joštom, s katerim sva se razšla, predvsem pa dogodki, ki so temu slediti. Ostal sem osamljen. V trenutkih krize mi je stal ob strani le Oblak, ki mi je pisal programe vadbe in kljub učiteljskemu delu na OS v Gorenji vasi našel čas za treninge. Upam, da bo poslej on vodil našo reprezentanco in se bolj posvečal delu s elani,« je povedal Perko. Rezultati: 1. Bjarte Engen Vik (Nor) 41:21, 1; 2. Samppa Lajunen (Fin) 41:48, 6; 3. Valerij Stoljarov (Rus) 41:49, 3; 4. Kenji Ogivara (Jap) 42:42, 2; 5. Milan KuCera (Ceš) 42:45, 8; 6. Cugiha-ru Ogivara (Jap) 42:46, 4; 7. Nicolas Bal (Fra) 42:46, 8; 8. Mario Ste-cher (Avt) 43:09, 9; 9. Sylvain Guillaume (Fra) 43:42, 5; 10. Dmitrij Sini-cin (Rus) 43:48, 0;...22. Andrea Longo (Ita) 45:26, 2;...41. Roman Perko (Slo) 49:07, 4. HITROSTNO DRSANJE / V TEKMOVANJU NA 500 METROV ZA ZENSKE Nove drsalke so Kanadčanki prinesle zmago Catriona LeMay-Doan je bila hitrejša od rojakinje Susan Auch in Japonke Tomomi Okazaki NAGANO - Kanadčanka Catriona Le-May-Doan je bila v svetu hitrostnega drsanja le malo znana tekmovalka, dokler ni zaCela drsati na novih drsalkah. Te so jo v kratkem ponesle med najboljše hitrostne drsalke na svetu in ji pomagale postaviti svetovni rekord, vCeraj pa je z njimi osvojila tudi zlato olimpijsko medaljo na 500 metrov. Z včerajšnjim drugim tekom je 27-letna Kanadčanka podrla svoj le en dan star olimpijski rekord, ki ga je postavila v petek v prvi preizkušnji na 500 metrov. VCeraj ji je razdaljo uspelo predrsati v 38 sekundah in 21 stotinkah, prej pa je bil njen rezultat 38, 39. Tako je obakrat prehitela svojo rojakinjo Susan Auch, ki je že drugič zapored na otimpiadi osvojila srebrno medaljo. Tretja je bila presenetljivo Japonka Tomomi Oka-zaki, ki je progo obakrat predrsala s Časom 38, 55 ter razveselila 10.000 svojih rojakov, ki so si ogledali tekmo. Njeni starši so s solzami v očeh opazovali zmagoslavje hčere, ki je Japonski pridr-sala šele tretjo olimpijsko bronasto medaljo v ženskem hitrostnem drsanju. Obe Kanadčanki pa sta po tekmi objeti obkrožili dvorano in s kanadsko zastavo pozdravljali navijače, ki so njun uspeh sicer pričakovati. Z novimi drsalkami, ki imajo na peti vzmet - ta omogoča, da rezilo dalj Časa ostane na ledu -, so kanadski drsalci postati pomembna drsalna sila. Do Nagana pa so kanadski drsalci v hitrostnem drsanju osvojili le srebrno medaljo. Včerajšnja zmagovalka letos dominira tudi v svetovnem pokalu, saj je zmagala na petih od skupno šestih tekmah, enkrat pa je bila druga. Je tudi lastnica aktualnega svetovnega rekorda, ki je 37, 55, ter s tem edina, ki je progo predrsala v manj kot 38 sekundah. Hokejisti Kanade tesno jnali rede HOKEJ NA LEDU - Moška hokejska reprezentanca Kanade je drugi dan finalnih obračunov v hokeju na ledu obdržala vodstvo na lestvici skupine D. Enaindvaj-setkratni svetovni prvaki so v razprodani dvorani Big Hat s 3:2 premagali olimpijske zmagovalce Švede. »Javorovim listom« tako v zadnji tekmi svoje skupine jutri proti ZDA zadošCa že neodločen rezultat, da se kot prvou-vršCeni z lestvice v sredo uvrstijo v četrtfinale. Svoj prvi uspeh v finalnem obračunu olimpijskega hokejskega turnirja je pred tem s 5:2 proti Belorusom slavila ameriška reprezentanca. Hokejistke pa so odigrale peti krog in tako končale predtekmovanje. Američanke so s 7:4 premagale Kanadčanke, Finke s 6:1 Kitajke, Svedinje pa s 5:0 Japonke. V torkovem finalu se bodo pomerile Američanke in Kanadčanke, za bronasto medaljo pa bodo igrale Finke in Kitajke. 15 NAG AN O 1998 C GO Nedelja, 15. februarja 1998 ZASLEDOVALNI TEK NA 15 KM / DAEHL1E SE JE MORAL ZADOVOLJITI S SREBROM Alsgaard dobil dvoboj sosedov iz Nannestada Odločitev je padla v finišu - Fauner četrti, Valbusa peti HAKUBA - Norvežan Bjoem Daehlie ni uspel obdržati prednosti s klasične preizkušnje na 10 km in je moral v zadnjih stotih metrih zasledovalnega teka na 15 kilometrov v prosti tehniki zmago in s tem zlato olimpijsko odličje prepustiti rojaku Thomasu Alsgaardu, ki je obenem tudi njegov sosed. Daehliju sta se zmaga in z njo morebitna rekordna sedma zlata oz. skupaj deseta medalja že nasmihali, saj je vodil od starta pa skoraj do cilja. Potem pa je Alsgaard, ki je v Lillehammerju osvojil zlato na 30 kilometrov, kljub hudemu dežju zbral poslednje moči ter prvič na tekmi prehitel Daehlija ter z rezultatom 39 minut in 37, 7 sekund zmagal z 1, 1 sekunde prednosti; tretji je bil Vladimir Smimov iz Kazahstana z več kot pol minute zaostanka, nato pa sta v cilj skupaj prišla Italijana Fauner in Valbusa, pri čemer je Faunerju pripadlo četrto mesto. »Na vsak naCin sem hotel biti najboljši iz naše ulice,« je svojo zmago pojasnil Alsgaard, ki je pri petih kilome- trih zaostajal že 19, 4 sekunde. Rojaka je nato ujel na polovici (oba skupaj na sliki AP) in se odločil, da ga bo skušal prehiteti šele na koncu. »Veliko moči sem izgubil že za to, da sem ga sploh ujel. Potem sem se odločil počakati in počivati ter dati vse od sebe šele na koncu,« je dejal zmagovalec po tekmi. Alsgaard in Daehli živita v Nannesta-du, kraju nekaj deset kilometrov iz Osla, in to le 200 metrov narazen. Prvi se je tja preselil pred dvema letoma, drugi pa tam živi že skoraj vse življenje. »Bjoer-nov sin Silvert včasih pride k nam po sladkarije, včasih pa Bjoem pošlje svoje otroke, da mečejo kamne na našo hišo,« je v šali dejal Alsgaard po tekmi. 26-let-ni Alsgaard rad preskoči kakšen trening, vsako poletje si privošči daljše počitnice. 30-letni Daehli pa je nor na fitnes in živi zelo disciplinirano. Na Norveškem ima status superzvezde, je tudi sovodi-telj popularne TV oddaje p popotovanjih v eksotične dele sveta. Daehli je po tekmi dejal, da se ne jezi na soseda in se veseli, da bosta na štafeti v isti ekipi. »Takrat mu bom pomagal postaviti rekord po številu osvojenih zlatih medalj,« pa je dejal Alsgaard, ki sicer meni, da si je tokrat zlato zaslužil. Vendar je zanj »Bjoem največji tekmovalec na svetu, ki bo dominiral, dokler bo tekmoval«. Možnost zase in za druge v resnici vidi šele takrat, ko bo Daehli prenehal tekmovati. »Na seznam rekorderjev se ne oziram preveč,« je o svojem rekordnem številu osvojenih odličij dejal Daehli, ki tudi pravi, da med tekom ni razmišljal o sedmi zlati medalji, ampak le o tekmi. »Zato tudi nisem razočaran,« je dejal smučar, ki ima še možnost za novi kolajni. Prva se mu bo ponudila v sredo na štafetni tekmi na 10 kilometrov, druga pa prihodnjo nedeljo v teku na 50 kilometrov. Leta 1992 v Albertvillu je zmagal na 15 in 50 kilometrov ter bil član zmagovalne štafete 4x10 kilometrov, v Lillehammerju je dobil teka na 10 in 15 kilometrov. V Naganu je že zmagal na 10 kilometrov, v teku na 30 kilometrov pa je bil zaradi uporabe neprimernega voska za smuči šele 20. Rezultati: 1. Thomas Alsgaard (Nor) 1:07:01, 7; 2. Bjorn Daehlie (Nor) 1:07:02, 8; 3. Vladimir Smirnov (Kaz) 1:07:31, 5; 4. Silvio Fauner (Ita) 1:07:48, 9; 5. Fulvio Valbusa (Ita) 1:07:49.1; 6. Mika Myllylae (Fin) 1:07:50, 6; 7. Markuš Gandler (Avt) 1:08:14, 2; 8. Jari Isometsae (Fin) 1:08:19, 4; 9. Sergej Ce-pikov (Rus) 1:08:24, 3; 10. Niklas Jons-son (Sve) 1:08:25, 7; 11. Achim VValcher (Avt) 1:08:26, 9; 12. Andreas Schluetter (Nem) 1:08:32, 3; 13. Fabio Maj (Ita) 1:08:55, 4; 14. Alois Stadlober (Avt) 1:08:57, 1; 15. Jaak Mae (Est) 1:09:02, 7; 16. Gerhard Urain (Avt) 1:09:04, 8; 17. Johann Muehlegg (Nem) 1:09:12, 3; 18. Aleksej Prokurorov (Rus) 1:09:48, 1; 19. Vincent Vittoz (Fra) 1:09:55, 9; 20. Sami Repo (Fin) 1:10:02, 9; 21. Katsuhito Ebi-sawa (Jap) 1:10:10,0; 22. Mitsuo Horigo-me (Jap) 1:10:11,1; 23. Petr Michl (Ceš) 1:10:11.5; 24. Masaaki Kouzu (Jap) 1:10:23,9; 25. Sergej Krianin (Rus) 1:10:33,4; 26. Alexander Sanikov (Blr) 1:10:40,9; 27. S ture Sivertsen (Nor) 1:10:53,3; 28. Hiroyuki Imai (Jap) 1:10:55,0; 29. Rene Sommerfeldt (Nem) 1:11:13,5; 30. Patrick Remy (Fra) 1:11:20,8 itd. »AZZURRI« / PO ZASLEDOVALNEM TEKU Italija je ekipno odlična, a kolajn ni od nikoder Dobri obeti za štafeto in 50 km NAGANO - Bera kolajn iz Lillehammerja ostaja v tekaškem programu le bled spomin za Italijane. Manjkata le še najdaljša razdalja ter štafeta, in dosedaj je le Fauner osvojil bron, in še to povsem nepričakovano. Sicer so uvrstitve na splošno zelo dobre, bera kolajn pa pod pričakovanji. Tudi v moški kombinaciji se je ponovilo tekmovanje z ženskega področja, ko je Belmondova nadoknadila večji del zaostanka, a ji ni 'uspelo na stopničke. Silvio Fauner in Fulvio Valbusa sta se prav tako približala tretjemu mestu, a jima na koncu le ni uspelo. Včeraj je v hudem nalivu Alsgaardu v sprintu premagal Daehlieja in tako osvojil zlato, bron si je pri-smučal Vladimir Smirnov, za njim pa sta bila Italijana. »Bil bi že skrajni čas, da bi se Fis zavedala, kaj se dogaja v ostalih panogah. V teku niso nikoli odpovedali tekmovanj, tudi v slučaju obupnega vremena ne«, pravi Fauner. »Ce bi v torek Start preložili za trideset minut, bi vsi tekmovalci imeli enake pogoje. Vse ekipe bi lahko zamenjale smuči, kar pa se ni zgodilo. Ne morete trditi, da Avstrijec, ki je med drugim simpatičen, in oba Estonca po kvaliteti spadata v prvo deseterico«. Zaostanek po klasičnem delu je bil prevelik, da bi ga lahko Fauner in Valbusa nadoknadila in zato je za »azzurre« vreme v bistvu glavni »junak« teh iger. Ce je tekmovanje s sneženjem težavno, pa je dež še hujši sovražnik, ker te tako vreme demoralizira. Vsi pokazatelji kažejo, da so Italijani v izredni formi, zato računajo, da bodo tudi rezultati prišli. »Azzurri« imajo zelo realne možnosti za kolajno v štafeti. Toda za Val-buso to ni dovolj in napoveduje juriš na zmago, z njim pa se strinja tudi Fabio Maj. Tudi on je včeraj nadoknadil v prostem slogu precej zamujenega. Valbusa je precej ironičen: »Ne morem si razlagati današnjega (včerajšnjega op.ur.) tekmovanja, ker je težko dobro pripraviti smuči za dež«. Tehnični direktor Vanoi pa je kljub vsemu zadovoljen, ker je gotov, da bo Italija osvojila kolajno tako v štafeti kot na 5Okrni, kjer sta Pozzi in Piller Cottrer spočita, kar pa ne velja za Norvežane. -f ZOI / ŠTEVILO OSVOJENIH KOLAJN h Bjoem Daehlie zdaj sam na čelu najuspešnejših NAGANO - Norvežan Bjoem Daehlie je s srebrno medaljo v včerajšnjem smučarskem teku na 15 kilometrov zasledovalno prevzel vodstvo na lestvici najuspešnejših udeležencev zimskih olimpijskih iger doslej. Tridesetletni športnik je od leta 1992 dalje osvojil šest zlatih in štiri srebrne olimpijske medalje ter na drugo mesto lestvice potisnil msko tekačico Ljubov Jegorovo, s katero sta si delila prvo mesto. Jegorova, ki zaradi pozitivnega doping testa na nordijskem svetovnem prvenstvu leta 1997 v Trondheimu ne sme nastopati na ZOI v Naganu, ima šest zlatih ter tri srebrne olimpijske medalje. Od alpskih smučarjev je med najboljšimi petindvajsetimi samo Alberto Toma, ki je s 3 zlatimi in 2 srebrnima kolajnama na 24. mestu. Najuspešnejši udeleženci ZOI 1. Bjoem Daehlie (Nor); 1992-1998, tek (6,4,0) 2. Ljubov Jegorova (Rus);1992/1994, tek (6, 3, 0) 3. Lidija Skoblikova (SZ); 1960/1964, hitrostno drsanje (6, 0, 0) 4. Glas Thunberg (Fin); 1924/1928, hitrostno drsanje (5,1,1) 5. Bonnie Blair (ZDA); 1988/1994 hitrostno drsanje (5, 0,1) 6. Erič Heiden (ZDA);1980, hitrostno drsanje (5, 0, 0) 7. Raisa Smetanina (SZ/SND);1976-1992, tek (4, 5,1) 8. Sixten Jembeig (Sve); 1956-1964, tek (4, 3, 2) 9. Gallna Kulakova (SZ); 1968-1980, tek (4, 2, 2) 10. Ivar Ballangrud (Nor) 1928-1936, hitrostno drsanje (4, 2,1). INTERVJU / POGOVOR Z ASISTENTKO ZA JAPONŠČINO NA LJUBLJANSKI UNIVERZI KRISTINO HMELJAK Japonščina je zelo melodiozen jezik Ima zelo veliko samoglasnikov - Na začetni stopnji je lažja od slovenščine Iskali smo za naš vsakodnevni pogovor Japonko in našli -Slovenko, toda tako, ki ni le slovenska, ampak celo zamejska »Japonka.»Ime ji ni Hmel - Jak, ampak lepo domače Kristina Hmeljak. Kristina je Tržačanka, srednješolske študije je opravila na liceju«Prešeren«, nato pa so jo omrežile japonske pismenke in - zgodilo se je! Poglejmo kako. Kristina, kaj navede človeka, da se začne učiti jezika tega tako oddaljenega naroda? Ze na višji v Trstu sem začutila nagnjenost do eksotike in ko sem nekoč slišala govoriti japonščino, mi je bil zven tega jezika izredno všeč. Zdel se mi je res poseben jezik. Tako me je ta filološka ljubezen zvabila na Japonsko. Kakšni so vaši sedanji vtisi o njem? To je zelo melodiozen jezik, ki ima vehko samoglasnikov in bi ga lahko v tem smislu v Evropi primerjali z italijanščino ali španščino. Ima pa zelo preprosto slovnico. V začetku sem imela z njo sicer nekaj težav, toda japonščina mi je postajala vedno bolj všeč in vse je postalo lažje. Ko smo se pogovarjati z neko Kitajko, ki živi med Slovenci, je rekla, da je kitajščina mnogo lažja od slovenščine. Velja to tudi za japonščino? Na začetni stopnji je vsekakor lažja. Največje težave so z ogovarjanjem. Slovenci imamo vikanje, tikanje in morda še onikanje, Japonci pa imajo teh stopenj kar šest in se jih je zelo težko naučiti pravilno uporabljati. Za proučevalca tega jezika predstavlja določeno težavo tudi dejstvo, da je to v bistvu unikatni jezik, saj ni v sorodu z nobenim drugim (kot so si n.pr. sorodni slovanski jeziki), razen morda zelo malo s korejščino. Kitajci govore različne jezike (ah vsaj narečja) in se pogovorno med seboj ne razumejo, povezuje pa jih pisava. Tako sam ne vem, kako se izgovori "štiri” v norveščini, toda če to napišem s 4 bo vsak poznal pomen tega zapisa. Kako je z japonskimi pismenkami? Japonci govore le en jezik, vendar imajo - enako kot Slovenci - narečja, ki so se nekoč tako razlikovala, da se njihovi uporabniki med seboj niso razumeli. Toda v japonskih šolah so z zelo strogimi ukrepi zatirali te razlike in so doslej japonščino že precej uniformirali. Kako je pa z njihovo pisavo? Imajo tri pisave od teh "sta dve zlogovni, ima pa vsaka po 50 znakov. Da je pa Japonec povsem pismen mora poznati kar 1948 videogramov, ki so kitajskega izvora. Sama berem japonščino že dokaj dobro, s pisanjem pa so večje težave. Na ljubljanski fakulteti, kjer ste asistentka, imate tudi nekaj japonskih študentk. Se pogovarjate z njimi v slovenščini? Ne, japonsko. Kakšne poklicne možnosti nudi znanje japonščine? Meni že reže moj vsakdanji kruh. Sicer pa je za ta jezik na naši fakulteti večje zanimanje, kot smo pričakovali. Japonci namreč praviloma ne govore tujih jezikov, ker pa trgovski stiki s to deleželo naraščajo se pač drugi uče tega jezika. Ste kaj prevajah za slovensko olimpijsko odpravo v Naganu? V japonščino smo prevedli le predstavitveno propagandno brošuro o Sloveniji, ki jo je izdal Olimpijski komite Slovenije. Poznate tudi druge Slovence, ki govore Japonsko? Mislim, da je vseh kakih 20. Bi živeli na Japonskem? To je težko odgovoriti. Trenutno mislim, da za stalno tam ne bi ostala. Na Japonskem sem živela več let, tam študirala in magistrirala. Zelo dobro sem se ujela s tamkajšnjimi ljudmi, krasno sem sodelovala z njimi, toda imajo tako hiter ritem življenja, da se nam je nanj zelo težko privaditi. Ne, mislim, da tam do smrti ne bi ostala. Pa še kulinarično voprašanje: katero slovensko jed bi lahko jedli z jedilnimi paličkami? Najlažje krompir. 16 Nedelja, 15. februaija 1998 Q5^P NAG ANO 199 olimpijske iskrice...olimpijske iskrice. Okarana zaradi bontona Japonsko akrobatsko smučarko Tae Satoja je okaral sam nacionalni olimpijski komite, ker se po japonskih pravilih bontona ni primemo obnašala med podelitvijo medalj. Enaindvajsetletna dobitnica zlate medalje namreč ni snela čepice med igranjem japonske himne. »Izjemno smo razočarani, ker se je neprimerno obnašala. Oštel jo bom, kot je treba,« je obljubil njen trener Tadaši Hatakejama. Hokejska mrzlica Nagano je zajela prava hokejska mrzlica. S prvim nastopom najboljših hokejskih profesionalcev iz NHL na olimpijskih igrah se je namreč zanimanje za ta olimpijski šport precej povečalo. Trgovina NHL Japan pred glavnim tiskovnim središčem je tako nabito polna, čeprav spominki, ki jih tam ponujajo, še zdaleč niso poceni. Tako je moč originalni hokejski dres kanadske pa tudi švedske in finske reprezentance kupiti za 18.800 jenov-oz. 165 ameriških dolarjev, skodelice z logotipom koloradskih Plazov (Avalanche) ali filadelfijskih Letalcev pa stanejo okoli 30 dolarjev. Kljub temu se japonski pa tudi tuji obiskovalci kar tarejo v trgovinici. Todd Eldredge skače v dobrodelne namene Svetovni podprvak v umetnostnem drsanju Todd Eldredge to zimo skače v dobre namene. Sponzor 26-letnega Američana, nek proizvajalec šampanjca, bo za vsak uspeli trojni skok Eldredga centru za raziskovanje raka v ameriškem mestu Chatam daroval denarni znesek. Eldredge je izredno pozoren do slepih in invalidnih športnikov ter je vedno na voljo za sodelovanje na dobrodelnih prireditvah. Nepričakovana slava Indijski sankač Siva Kešavan, edini predstavnik Indije na ZOI v Naganu, je pred začetkom iger menil, da bo ostal popolnoma anonimen. Pa ni bilo tako. Po tekmi so ga novinarji kar zasuli z vprašanji. Zasedel je namreč nepričakovano 28. mesto med 32 tekmovalci. Premagal je tri Korejce in Tajvanca. Njegov trener je dejal, da sta oba ponosna na rezultat in izrazil upanje, da je prav tako zadovoljnih 100 milijonov Indijcev. Maierjeva nesrečna številka Nič čudnega, da je Hermann Maier tako grdo padel na olimpijskem smuku, pravijo Japonci. Številka 4, ki jo je nosil, po njihovem verovanju namreč prinaša nesrečo. Japonci številki 4 pravijo »ši«, kar pomeni tudi »smrt«. Ce upoštevamo ta podatek ter dejstvi, da je bilo tekmovanje na petek trinajstega in poleg tega letošnje Maierjevo 13. zaporedno tekmovanje, jo je neustrašni smukač pravzaprav kar dobro odnesel. Nov olimpijski šport? Gledalci na olimpijskih igrah v Naganu si zaslužijo častno olimpijsko medaljo - v hoji. Z avtobusov, ki naj bi jih pripeljali do olimpijskih prizorišč v alpskem smučanju, jih namreč spustijo že skoraj dva kilometra pred tekmovališči. Do teh se morajo nato prebiti peš. Organizatorji so se za takšen sistem odločili potem, ko je zaradi prometnega zamaška ogromno gledalcev zamudilo torkov ženski superveleslalom. Organizatorji so se zaradi zastojev v prometu in slabega vremena na novinarski konferenci v znanem japonskem slogu neštetokrat opravičili novinarjem. NA VRHU NIČ NOVEGA Tank Radia Opčine uničuje pehoto ostaiih Radio Opčine ne pozna ovir in zlasti s hokejem dodatno veča prednost pred ostalimi, med katerimi šepa zlasti Priomorski dnevnik, ki ima že enaindvajset točk zaostanka. Bo to že odločilno? Nekako ohranja stik z Openci le Novi glas s temperaturo minus devet, medtem ko Radio Trst A-Slovenska TV sameva na tretjem mestu. Napovedi pa so ponovno nepopolne, saj se v Naganu nadaljujejo odpovedi in preložitve tekmovanj v alpskem smučanju. Tokrat sta odpadla ženski smuk in moški superveleslalom, tako da nimamo rezultatov Seizingerjeve in Ko-stnerjeve po eni strani, Maierja in Ghedine pa po drugi. V redakciji Primorskega dnevnika že iščejo osebo, na katero bi zvrnili odgovornost zadnjih neprepričljivih odgovorov in slišijo se že govorice o bližajočih se čistkah. Popravnih izpitov ni, niti častnih uvrstitev, važna je le zmaga. To vedo tudi v redakciji Novega Matajurja in res v zadnjih kolih potujejo z istim ritmom kot ostali. Internet vlada svetu Število obiskov na strani olimpijskih iger v Naganu na internetu je že preseglo število obiskov na medmrežni strani poletnih olimpijskih iger v Atlanti '96. Po šestih dneh tekmovanj so na uradni strani ZOI v Naganu zabeležili 221, 9 milijona obiskov, medtem ko je bilo vseh obiskov na stani letnih OI v Atlanti 187 milijonov. Največ obiskovalcev, ki se želijo prek interneta seznaniti z dogajanjem na ZOI, je iz Japonske, sledijo pa jim Američani, Kanadčani in Avstralci. Največja gneča je tik pred polnočjo, ko so na strani ZOI v Naganu zabeležili po 51.000 obiskov na minuto. Turški smučar išče prijateljico Smučar Arif Alaftargil, edini turški športnik na ZOI v Naganu, si je na olimpijadi postavil dva cilja: da v soboto, 21. februarja, doseže spodobno uvrstitev na olimpijskem slalomu - ter da najde prijateljico. »Na Japonskem je toliko lepih deklet,« je ugotovil 24-letni študent. Alaftargil smuča od svojega šestega leta. Vodja turške delegacije v Naganu Erdogan Ustunsoy-lu je nekoliko ohladil vsaj športna pričakovanja: »Morda se mu bo uspelo uvrstiti med 30. in 40. mestom.« Osovražena nemška zastava Nizozemska tekačica na smučeh Carla Zijstra se je verbalno spravila nad nemške tekmovalke in se verjetno zamerila tudi Nemcem nasploh. V pogovoru za nizozemski dnevnik Algemeen Dagblad je de-vetouvrščena na 3000 metrov, kjer so Nemke slavile trojno zmago, dejala: »Te nemške zastave ne morem več gledati. Na bruhanje mi gre. Samo zato mi gre na jok, ker moram vnovič poslušati nemško himno.« Nemci se gotovo ne strinjajo z njo. Kanada v finalu curlinga tako pri moških kot pri ženskah NAGANO - Kanadski ekipi v curlingu sta se na ZOI v Naganu uvrstili v finale tako med moškimi kot med ženskami. Moški so v včerajšnjem polfinalu s 7:1 suvereno nadigrali Američane in se bodo danes za zlato olimpijsko medaljo pomerili s Švicarji (na sliki) , ki so z 8:7 slavili nad Norvežani. V ženskem finalu se bo kanadska četverica pomerila z evropskimi podprvakinjami Dankami. Kanadčanke so se v včerajšnjem polfinalu pomerile z Britankami in jih s 6:5 premagale šele po podaljških, Danke pa so s 7:5 izločile Svedinje. POLFINALNI IZIDI: Zenske: Kanada -Velika Britanija 6:5, Danska - Švedska 7:5 Moški: Kanada -ZDA 7:1', Norveška -Švica 7:8 OLIMPIJSKI TV SPORED 1.25 Raitre Smučarski skoki, K120 Slovenija 2 Smučarski skoki, K120,1. serija 2.05 Raitre Slovenija 2 Smuk za kombinacijo, ženske 3.45 Slovenija 2 Smučarski skoki, K120, 2. serija 4.55 Raitre Slovenija 2 Biatlon, 7.5km ženske 5.40 Raitre Hokej, finalni turnir 6.55 Raitre Bob dvosed, 1. vožnja 6.55 Raitre Hitrostno drsanje, 1000m moški 8.55 Raitre Bob dvosed, 2. vožnja 10.40 Raitre Hokej, finalni turnir 10.55 Raitre Umetnostno drsanje, ples 13.05 Slovenija 2 Hokej, Rusija - Finska (posnetki) 16.30 Slovenija 2 Bob dvosed, curiing moški (posnetki) NEDELJA, 15. FEBRUARJA 2.05 Raitre 5.40 Raidue 6.55 Raidue 10.40 Raitre 10.40 Slovenija 2 10.55 Raitre 13.20 Slovenija 2 15.05 Slovenija 2 16.00 Slovenija 2 -PONEDELJEK, 16. FEBRUARJA 1.25 Raitre 1.25 Raitre Slovenija 2 4.50 Raitre Slovenija 2 4.55 Raitre 6.oo Raidue 9.50 Raitre 15.05 Slovenija 2 16.45 Slovenija 2 Smučarski tek, 4x5km ženske Hokej, finalni turnir Hitrostno drsanje, 1500m ženske Hokej, finalni turnir Hokej, Češka - Rusija Umetnostno drsanje, ples Umetnostno drsanje, ples Smučarski tek, 4x5km ženske (posnetek) Hokej, Kanada - ZDA (posnetek) TOREK, 17. FEBRUARJA Slalom za kombinacijo, ženske 1. vožnja Smučarski skoki, K120 ekipno Slalom za kombinacijo, ženske, 2. vožnja Biatlon, 10km moški Hitrostno drsanje, 10000m moški Hokej, ženski finale Hokej, ženski finale Biatlon, 10km moški Spored 18. zimskih olimpijskih iger v Naganu ____________NEDELJA, 15. FEBRUAR__________________ ----------------------------končne odločitve (6) 01.30 smučarski skoki: 15 km, posamezno, k=120 05.00 curiing: finale ženske 09.00 finale, moški 05.00 biatlon: 7,5 km, ženske 07.00 bob: dvosed, 3. in 4. vožnja hitr. drsanje: 1.000 m, moški ————----------------------------predtekmovanja 07.00 curiing: za 3. mesto, moški in ženske 02.15 alp. smučanje: kombinacijski smuk, ženske 05.45 hokey na \edu: finalni del, moški, skupina C: Rusua - Finska 10.45 ČEŠKA - ZMAGOVALEC B 011.00 umet. drsanje: plesni pan, originalni program PONEDELJEK, 16. FEBRUAR . končne odločitve (3) 02.15 smučarski tek: 4X5km, ženske 07.00 hitr. drsanje: 1.500 m, ženske 11.00 umet. drsanje: plesni pari, prosti program ---------------------------—— predtekmovanja 01.30 akr. smučanje: skoki, kvalifikacije, moški in ženske 05.45 hokey na ledu: finalni del, moški, skupina D Kanada - ZDA 06.45 finalni del, moški, skupina C Finska - zmagovalec B 10.45 finalni del, moški, skupina D Švedska - zmagovalec A finalni del, moški, skupina C češka - Rusua TOREK, 17. FEBRUAR -----------------------------končne odločitve (7) 01.30 smučarski skoki: ekipno, K=120 05.00 alp. smučanje: komb. slalom, ženske (2. vož) biatlon: 10 km, moški 07.00 hitr. drsanje: 10.000 m, moški 10.00 hokey na ledu: finale ženske 11.00 drsanje, kratke proge: 1.000 m, moški 3.000 m štafeta, ženske ---------------------------------predtekmovanja 01.30 alp. smučanje: komb. slalom, ženske (1. vož) 06.00 hokey na ledu: ženske, za 3. mesto 9 • (nedelja, 15. februarja) TOČKOVANEC PlMORSKI DNEVNIK Radio ISA STV Novi glas Novi Matajur Radio Opčine Rusija (4X5 km, smuč tek) L 1. 1^| ■ 1 . Češka - Rusija (število golov) 5 (2-3) 7 (4-31 9 (4-5) 8(5-3) ■F 4 (2-2) Kanada - ZDA (število golov) 5(4-1) 10(53) v 11(6-5) fLfgtte, 14(8-6) 8(5-3) švedska - Belorusija (število golov) 8(6-2) 6(5-1) 11 (7-4) 11 (6-5) 7(5-2) Italija (4X5 km, smuč. tek) 4. 3. \ H 4. 3. Dnevne točke 16 19 X19 17 22 Skupne Točke 141 148 153 117 162 10* (ponedeljek, 16. februarja TOČKOVANEC PlMORSKI dnevnik Radio TS A STV Novi glas Novi Matajur Radio Opčine Japonska (ekipno, 120m)r 1. 1. 1- 2. Rusija (ekipno, 120m) ji?1 8. i 8. Roberta Sighel (10000 m drsanje) 12. io: 9. s 8. 9. Katja Seizinger (kom) 2. i. '' L i Fl1 2. 1. Slovenija (ekipno, 120m) 6. 5. c o. \ 2. 5. Dnevne točke 16 19 17 22 Skupne Točke 141 148 153 117 162 Odlikovanje pogumnemu župniku Ludwigu Heiglu Prav in tudi koristno je, da oživljamo spomin na dogodke iz let narodnoosvobodilnega boja, ne samo zato, ker nam zgodovinski spomin utrjuje samozavest, marveč tudi in morda še predvsem zato, da se spomnimo trpljenja naših ljudi in počastimo žrtve v boju za svobodo proti fašističnim in nacističnim okupatorjem nase zemlje. Eden takih dogodkov, ki so močno zaznamovali boj Kraševcev, je bil tudi tisti, ki se je pripetil na današnji dan pred 54 leti, ko je nemška sol-dateska v sodelovanju z italijanskimi salojskimi in policijskimi krdeli zažgala vasi in zaselke Komen, Mali dol, Tomačevico, Jablanec in Divč in velik del prebivalstva odgnala v izgnanstvo v Nemčijo na Bavarsko, mnoge pa, žal, tudi pobila. Spomin na to tragedijo je še danes močno prisoten pri tistih, ki so jo neposredno doživljali in bili tako ali drugače njeni akterji. Predvsem domačinom Komna in ostalih krajev je treba za ohranjanje tega spomina in njegovo prenašanje na nove rodove, dati priznanje, saj je predvsem njihova zasluga, če so dodajanja tistega usodnega dne m dnevov pred njim, ohranjena v dragocenih osebnih pričevanjih in jih je zabeležila tudi slovenska država s pomenljivo gesto svojega predsednika Milana Kučana. Predsednik Milan Kučan je namreč s svojim ukazom preteklega 3. decembra 1997 ugodil prošnji Krajevne organizacije Komen Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, da bi Republika Slovenija podelila državno odlikovanje družini Heigl iz kraja Neumarkt na Bavarskem, ki je mnogo naredila za lajšanje trpljenja in tegob izgnancev iz teh kraških vasi neposredno po njih požigu, v taborišče pri Neumarktu na Bavarskem. Odlikovanje je sicer Podeljeno osebno članu te družine, tamkajšnjemu župniku Ludvvigu Heiglu, velja Pa tudi njegovima sestrama Resi in Anni pa še drugim, ki so na razne načine pomagali izgnancem, da so lahko preživeli vojni čas in se, žal ne vsi, lahko po osvoboditvi tudi vrnili v domače kraje. Visoko odlikovanje - častni znak svobode Republike Slovenije, bo odlikovancu, danes 88-letnemu duhovniku Ludvvigu Heiglu, izročeno prav na njegov rojstni dan 24. ntarca letos, o čemer uredništvo Primorskega dnevnika seznanja gospod Emil Švara iz Komna, eden glavnih pobudnikov vzdrževanja stikov z dobrotniki iz Neumarkta in predvsem z družino Heigl. V svojem pismu gospod Emil Švara še dodaja, da bo odlikovanje predsednika Kučana nagrajencu izročil generalni konzul RS v Miinchnu Eedor Gregorič, v dvorani mestne skupščine občine Neumarkt v prisotnosti nadžupana hioisa Kasla, na svečanosti pa bodo s kulturnim sporedom sodelovali Slovensko kulturno |n Športno društvo Simon Jenko iz Neumarkta in Bavar-sko-slovensko društvo. Svečanosti se bodo udeležili tudi skupina izgnancev oz. interni-mncev iz komenske krajevne organizacije DIS in verjetno tudi iz krajevne organizacije DIS iz Branika. Podelitev odličja zaslužnemu bavarskemu župniku iz Neumarkta pa bo le krona vrste stikov in medsebojnih obiskov, ki so jih predstavniki takratnih izgnancev in internirancev vzpostavili z ljudmi iz Neumarkta v zadnjih nekaj letih. Tudi o teh stikih nas informira gospod Emil Švara v svojem pismu, iz katerega navajam: »Komenska krajevna organizacija Društva izgnancev iz Slovenije je leta 1994 po 50 letih prvič obiskala Neumarkt. Sprejel nas je duhovniški svetnik Ludvvdg Heigl, ki je skupaj z dekanom Srečkom Šuligojem daroval žalno mašo na vojaškem pokopališču v spomin na tu pokopane internirance iz naših krajev. Maše in žalne slovesnosti se je udeležil tudi župan Neumarkta Emil Silberhorn in nas povabil na sprejem v mestno hišo. Zupan Silberhorn je v letu 1994 prvič obiskal Slovenijo in prišel tudi v naše kraje. Ponovno nas je obiskal leta 1995, ko smo praz-novali 50-letnico vrnitve iz internacije. Junija 1995 je duhovniški svetnik Ludwig Heigl slavil 60-letnico masništva in te slovesnosti se je udeležila tudi delegacija občine Komen, ki jo je vodil župan Jože Adamič. V letu 1996 smo obisk Neumarkta ponovih predvsem, ker smo se želeli zahvahti družini Heigl in vsem ostalim dobrim ljudem iz Neumarkta in okolice za velikodušno pomoč med našo internacijo. Pri teh srečanjih nam je pomagal slovenski duhovnik iz Ingolstadta Stanko Gajšek in generalni konzul RS iz Munchna Andrej Graselli ter člani SKSD Simon Jenko. Prvemu in drugemu obisku Neumarkta so se pridružili tudi izgnanci iz Branika.» Avtor pisma še dodaja: «Ob spominjanju na ta dogajanja bomo imeli interniranci v mislih tudi naša duhovnika, ki sta se prostovoljno odločila za internacijo in nam tam neizmerno pomagala,» Gre za zdaj že oba pokojna dekana Viktorja Kosa in kaplana Mirka Renerja. Leta 1994 so Komenci v založbi Krajevne skupnosti Komen ob 50-letnici požiga komenskih vasi izdali spominski zbornik z naslovom »Iz požganih domov v izgnanstvo«, v katerem so poleg številnih osebnih pričevanj o dogodku zbrali tudi precej zanesljive podatke o številu izgnancev in internirancev iz požganih krajev, o številu pobitih od zločinske okupatorske roke in o številu umrlih v taborišču v Neumarktu. Pri tem so se oslanjali na prve podatke referenta za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovensko primorje, ki jih hranijo v Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani in na novo preverjene in revidirane podatke ter še na podatke iz ankete med prebivalci iz leta 1993, pri čemer pa tudi ti močno verodostojni podatki najbrž še vedno niso povsem precizni. Število izganih in interniranih naj bi tako po teh sedanjih ugotovitvah bilo iz Komna in Jablanca 262, iz Divč 45, iz Tomačevice 129 in iz Malega dola 55 ljudi. V internaciji je umrlo iz Komna 30 ljudi, iz Malega dola 4 in iz Tomačevice 6. Pri tem je treba navesti še, da so iz Malega dola, ki je bil prvič požgan že 27. septembra 1943, odgnali v Nemčijo 8 prebivalcev. 15. februarja 1944 je bilo po podatkih v publikaciji požganih okrog 200 hiš. Število pobitih v publikaciji ni vadeno globalno pač po posameznih pobojih in gre v nekaj desetin. V Neumarktu je bavarska vlada v sodelovanju z mestom Neumarkt in bavarsko deželno vlado grobišča za vojaške grobove preuredila v skupinsko pokopališče celotne Bavarske, na katerem so danes ostanki 5049 umrlih, od teh 1262 neznanih. V Neumarktu je bilo med vojno namreč več velikih taborišč tudi za vojne ujetnike in internirance, večina med njimi je bila Rusov in Slovencev. Veliko teh jih je umrlo zaradi epidemij. Svoj zadnji počitek so našli na mestnem pokopališču in na koščku zemlje v Pelchenhofski ulici. Ob koncu vojne so jih našteli 1408 umrlih. Tudi njih ostanke so potem prenesli v skupno grobnico. Omeniti še velja, da je večina Neumarkta bila ob koncu vojne ena sama ruševina. Na glavnem spomeniku spominskega parka je napis: Trpljenje in žrtev mrtvih naj kot svarilo gori v naših srcih. Strahotni dan 15. februar in dnevi pred njim 10. februarja 1974, ob 30-letnici dogodka je Primorski dnevnik, še na velikem formatu časopisa, objavil celostransko reportažo o požigu vasi na Komenskem. Iz nje, kakor tudi iz brošure »Iz požganih domov v izgnanstvo« za osvežitev spomina povzamemo opis dogajanja na dan 15. februarja in povod zanj. O dogodku pa pišeta tudi Franc Sibelja in Mile Pavlin v knjigi »Kraški junak Stjenka« v poglavjih Tesnobno pričakovanje in Strašni dan, vendar v bolj opisni obliki in brez konkretnih podatkov. Bilo je 2. februarja 1944. Partizani Južnoprimorskega odreda smo že nekaj dni pričakovali vojaško kolono iz Komna proti Rihemberku, je takrat pripovedoval Ludvik Kovačič - Slovenko, ki je tudi sam sodeloval pri akciji. Tistega dne so poslali prvo in pol druge čete za varstvo kongresa AF2 za Primorsko, ki je bil na Štjaku. Tako sta na Dovcah (travnik, kjer je danes spomenik) ostali samo pol druge in tretja četa. Bilo je v zgodnjih dopoldanskih urah, je nadaljeval Slovenko. Spomnim se, da je zvonilo k maši, ko je privozila kolona. Sestavljali so jo štirje tovornjaki, dva Nemcev in dva živil, avto in oklopni avtomobil. Ostali smo v zasedi dokler ni prišla kolona mimo in ko smo jo imeli v sredi, je dal komandant akcije Anton Sibelja - Stjenka iz Tomačevice povelje za ogenj. Bitka je bila težka, saj so bili Nemci številčno močnejši, pa tudi oboroženi so bili bolje od nas. Kljub temu smo jih zmogli. Na travniku niso imeli skrivališč, za prvimi drevesi pa so že bile naše zasede. V bitki je izgubilo življenje 96 Nemcev in Italijanov (po drugih podatkih 86) in 8 partizanov. Maščevalna akcija 15. februarja se je nemška vojaška enota - piše v brošuri »Iz požganih domov v izgnanstvo« - s pridruženimi nekdanjimi pripadniki italijanske vojske maščevala nad civilnim prebivalstvom. Požgali so vasi Komen skupaj z zaselkoma Divči in Jablanec, Tomačevico, Mali dol in Rihemberk ter veliko ljudi izgnali v nemško internacijo, nekaj pa so jih tudi pobili. Nekaterim se je uspelo rešiti. Po pričevanjih je bil eden od razlogov, da niso odpeljali vseh ljudi ta, da je proti večeru začelo primanjkovati tovornjakov. Iz že omenjenega zbornika zvemo, da je bilo vseh izgnancev, skupaj s tistimi iz Rihem-berka,-približno 1000. S kamioni so jih odpeljali proti Zagraju (Sagrado) na železniško postajo, kjer jih je čakal dolg tovorni vlak živinskih vagonov. V vsakega so stlačili od 30 do 40 ljudi. Skozi line so lahko ugotavljali, da se peljejo skozi Gorico, Videm, Pontebo. Zjutraj naslednjega dne so dospeli do Beljaka na Koroškem, potem po Dravski dolini do Spit-tala, Malnitza skozi predor pod Visokimi Turami, dalje proti Salzburgu do končne postaje Neumarkt Opf kakih 30 km od Nuemberga, kjer so jih namestili v prehodnem taborišču, iz katerega so pošiljah delavce na vse strani. Prej so bili v njem ruski ujetniki.Tudi večina naših kraških izseljencev je hodila na delo v razne okoliške kraje. Taboriščno življenje je v zborniku zelo podrobno opisano. Posebej podroben pa je tudi opis delovanja duhovnika Ludvviga Heigla in njegovih sester v korist naših izgnancev in obeh.duhovnikov, dekana Viktorja Kosa in kaplana Mirka Renerja, ki sta prostovoljno odšla z ostalimi izgnanci v taborišče. O njiju in njunih zaslugah v sodelovanju z Ludvvigom Hei-glom piše tudi v knjigi Kraški junak Stjenka. V zborniku je tudi opis kapitulacije Nemčije in vrnitve v domovino, požgano, a vendarle domovino, svoj dom. Po vojni leta 1947 je zavezniška vojaška uprava velik del požganih domov obnovila, ostali so bili obnovljeni v naslednjih letih po priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Lani ob 50-letnici obnovitve požganih domov so Komenci odkrili v zahvalo zaveznikom spominsko ploščo. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki ameriške in angleške vojske skupaj z oddelkom slovenske vojske. Vse to je zdaj zgodovina, zgodovina, ki živi v zavesti, da je ni večje dobrine za vse, kot sta mir in sožitje med narodi in ljudmi, in da svoboda ni nikomur nikoli podarjena. Jože Koren Na fotografijah:pod naslovom ruševine v Komnu po požigu; v sredini odlikovani župnik Ludvvig Heigel, spodaj pa lanskoletna slovesnost 18 Nedelja, 15. februarja 1998 NEDELJSKE TEME Družinska mntia je dobila pošasten 3-litrski šestvaljnik S tem mesecem so zaceli prodajati prenovljeno različico uspešne Otroenove xantie, ki je nekoliko daljša kot doslej (452 cm za limuzino, 471 cm za kombi, se pravi 8 oz. 5 cm vec od prejšnje verzije). Tudi novi model ima vse značilnosti prejšnjega, se pravi sodobno obliko in dokajšnjo osebnost. Nova je predvsem oblika maske, kjer je sedaj videti večji emblem, različni pa so žarometi, pa tudi zaščitni plastični pasovi ob bokih. Vs xantie imajo poslej širše blatnike in 15-colska platišča, s katerimi so se doslej lahko ponašali samo prestižnejši modeli francoske limuzine. Spremenjena je tudi notranjost, ki je bogatejša in udobnejša. Armaturna plošCa je nekoliko bolj zaobljena in »mehkejša« ter daje vtis dovršenosti in varnosti, poleg vsega pa je tudi ele- gantnejša kot doslej. Tudi vsa stikala in vse rocice so pri roki, saj so pri Citroenu posvetili veliko pozornost ergonomskim študijem. Sedeži so zelo udobni, niso pa »francosko« mehki kot so bili nekoč, kar morda ni bilo vsem prav všeč. Povsod je tudi dovolj predalov in predalčkov za drobnjarije, pred sopotnikom sta dva predala, od katerih je eden namenjen zračni vreči, drugi pa je vedno na razpolago; v vratih sta dodatna dva predala, kjer stojijo dokumenti formata A4, za prestavno roCico je še en predalček, katerega pokrov lahko služi kot naslonjalo za komolec. Volan je nastavljiv in vsebuje ne samo zračno vreCo, temveč tudi stikala za radio. Nova xantia razpolaga z bogato paleto motorjev in sicer 5 bencinarjev ter dva dizla. Poleg že znanih 1800, 2000, 2000 16V in 2000 tur-bo, je sedaj na voljo tudi 3000-kubiCni šestvaljnik, 24 ventilov, ki zmore 108 kW (194 KM), ki bo poganjal tako limuzino kot kombi. Oba dizla imata turbinski polnilnik, le da eden ima 1900 kubikov (66 kW), drugi pa 2100 kubikov (80 kW) in oba sta še kar varčna. Cene se suCejo od 33,5 milijona, kolikor velja 1800-kubiCna limuzina do vec kot 55 milijonov, kolikor boste morali odšteti za šestvaljnika. Hyundaijev atos je majhen avto z veliko bodočnostjo Šestvaljnik V6 m plitve žepe Te dni bo zaCela veljati zanimiva Fordova ponudba: v sodelovanju z dealerji bodo ponuditi mondeo z 2500-kubiCnim šestvaljnikom in s 24 ventili po dokaj ugodni ceni 39.970.000 lir. Cena velja tako za limuzino kot za kombi in vključuje vso opremo od 4 zraCmih vreC do ABS, TCS, klimatiza-torja, lahkih platišč, meglenk in tako dalje. Mondeo V6 24V dosega najvišjo hitrost 215 km na uro in pospeši od 0 do 100 km na uro v 8,7 sekunde. Poprečna poraba znaša po tovarniških podatkih 9,7 litra za 100 km. Za zahtevne potepuhe Konec marca bodo predstavili ljubiteljem potovanj novi motorcaravan »carioca«, ki je namenjen številnejšim družinam ali družbam. Carioca ima 6 udobnih ležišč, vso potrebno opremo za življenje nje, dolg pa 6 metrov. Zgradili so ga na šasiji Fiatovega ducata 14, poganja pa ga 1900-kubicni dizel, ki zmore 82 KM. Proizvajalec je predvidel dva različici: ena bo imela vrata pri kabini in kuhinjo ter toaletni prostor ob boku, druga pa bo imela vrata na koncu desnega boka in kuhinjo v zadku. Oba modela bosta stala 46,5 milijona lir. Niso samo Japonci zagreti za majhne avte, pridružili so se jim tudi Korejci, ki sicer nimajo japonskih problemov in ki na Japonsko pravzaprav niti ne izvažajo, hočejo pa konkurirati japonskim konstruktorjem v Evropi. Tako se tudi odločili, da izdelajo 3,5 metra dolg avto, ki je tipičen city car, se pravi avto za mestni promet, v katerem se še kar dobro odreže. V primeru potrebe pa se z atosom, tako se namreč novo Hyundaijevo vozilo imenuje, lahko podate tudi na krajša potovanja, morda tudi na daljša, Ce ste nekoliko mazohistično nastrojeni. Sicer pa, Ce smo se v petdesetih in šestdesetih letih podajali na potovanja s Fiatovim 500, ni nobenega razloga, da tega ne storimo tudi z atosom, ki je mnogo udobnejši in zmogljivejši ne samo od starega cinquecenta, temveč tudi od priljubljenega fickota, s katerim se marsikdo še vozi Tovrstni avti so najbrž pametna evolucije nekdanjih malčkov, ki so biti značilni še zlasti za italijansko tržišče. Za mlade družine lahko atos pred- stavlja edini avto, v katerega je moC natovoriti marsikaj, za tiste, ki imajo nekaj veC pod palcem pa je atos idealna rešitev za avto, s katerim se gospodinja lahko poda v mesto, ne da bi bila pri tem kdove kako v skrbeh za parkirišče. Za sedaj je atos na voljo s 1000 kubičnim, 12-ventilskim motorjem, ki zmore 40 kW, kaj kmalu pa bodo vanj vgradili tudi močnejši 50-kilowat-ski električni motor, ki ga bo poganjala serija 24 akumulatorjev, s katero bo aos imel 200 km avtonomije in najvišjo hitrost 130 km na uro. Akumulatorje bomo lahko apol-nili v sedmih urah, se pravi čez noC. Prednost električnega avtomobila je predvsem v tem, da ne onesnažuje mestno okolje, saj nima izpušnih plinov. Atos je, kot vse majhne kombilimuzine tega tipa, dokaj visok, saj meri 1,61 m v višino, se pravi 10 cm vec kot v širino. Motor sodi v novo družino epsilon in je zelo kompakten ter požene Hyundaijevega malčka do najvišje hitrosti 42 km na uro. Cene so pač odvisne od izvedbe in opreme ter se suCejo od 15,25 milijona do skoraj 20 milijonov, kolikor velja najpopolnejša različica. Suzuki wagon R+ bo skušal ponoviti japonski uspeh Japonski Suzuki od nekdaj slovi po svojih majhnih terenskih vozilih, v paleti svoje ponudbe pa ima tudi majhne limuzine kot so swift, baleno in alto. Sedaj so se odločili, da se prikažejo na evropskem tržišču z novim malčkom -vvagon R+. Vozilo sodi v serijo majhnih kombilimu-zin, ki jih označujejo omejene zunanje razsežnosti in veliko prostora v notranjosti, kar japonske hiše dosegajo predvsem s škatlasto obliko karoserije. V zadnjih mesecih so predstavili vrsto takih vozil od Daihatsujevega movea preko vvagon R+ do Hyun-daijevega atosa, o katerem pišemo na drugem mestu. Gre za avtomobile, ki so dolgi tam nekje med 3.3 m in 3.4 m, mere, ki nam povedo samo to, da so paC taki avti primerni za mestni promet, na Japonskem pa pomeni, da lahko parkirajo na prostem. Ce je namreč avto daljši od 3,3 m mora japonski lastnik imeti garažo, sicer avta ne sme kupiti. V mnogih primerih je torej zunanja velikost vozila bistven pogoj pri nakupu železnega konjička. VVagon R+ obstaja na Japonskem že od leta 1993 in je doživel Se kar zavidljiv uspeh, ki ga Suzuki upa ponoviti tudi v Evropi: na Japonskem so v 5 letih prodali kat 700.000 teh avtov, ki so v deželi vzhajajočega sonca za spoznanje različni, saj imajo 10 cm manj in 600 kubični motor. Pri nas bo vvagon R+ dolg 3,4 m, poganjal pa ga bo 1000 kubični motor s 16 ventili , ki zmore 48 kW pri 6500 vrtljajih v minuti. Kljub omejenim razsežnostim gre za pravi avto, v katerem so 4 udobni prostori, voznik pa razpolaga s ser-vo volanom in servo zavorami. Od aprila bo na voljo tudi ABS. Zanimive so tudi cene: Suzuki vvagon R+ velja kljuCe v roki 19,2 milijona lir, verzija s klimati-zatorjem pa 20,9 milijona. Nov avto - staro ime Fiat odgovarja na japonsko ofenzivo na področju citv car z novim modelom, za katerega so povlekli iz arhiva slavno ime »seicento«. Avto bo dolg 3,3 m poganjala pa ga bosta 900 in 1000 kubična motorja. Na voljo bo spomladi. Volvova serija 40 deležna vrste močnejših motorjev Manj kot dve od svojega rojstva sta najmanjša Volvova modela, se pravi S40 in V40 postala iztočnice za vse one, ki iščejo kvalitetne avte v višjem srednjem razredu. Pri kupcih sta se tako limuzina (S) kot kombi (V) uveljavila s svojo sodobno ■ f t: - • *»•"’ " Za Renaultov ctio obrobne spremembe v prizadevanju da bi stopili v korak s časom Marca hod zaceli prodajati nove Renaultove dio, v Italiji pa bo novi model Da razpolago v aprilu. Z novo serijo upajo Francozi po-Doviti uspeh starega clio, ki so ga doslej prodali v 3,8 Diilijona primerkov. Sicer Pa bistvenih sprememb Dovem Renaultovem Dialcku ni, saj ohranja Dlehke oblike prejšnjega Diodela. Nekoliko spremenjene so zadnje obese, nov pa je 1600-kubični motor > ki zmore 79 kW in ki je v skladu z najnovejšimi evropskimi normativi zo-Per onesnaževanje. v**: ■ * - - m - obliko in z bogato izbiro motorjev, ki je sedaj še bolj popolna. Doslej sta bila na voljo umirjeni in varčni 1600 kubični ter poskočni 1800 kubični motor. Kdor si je hotel privoščiti moCnjši motor, je lahko izbral tudi 2000 kubični motor s 140 KM. Serija 40 pa bo odslej razpolagala tudi z motorjem 2000 T, kar je oznaka za dvolitrski motor z nizkotlačnim polnilnikom, ki zagotavlja tako limuzini S40 kot kombiju V40 169 km. Tudi zadnja modela iz družine 40 imata vse varnostne naprave, s katerimi so Volvovi modeli razpolagali že do sedaj. Pri tem je zanimivo, da je zračna vreCa za sopotnika pri Volvu še zmeraj dodatna oprema, za ktero je treba pro-makniti še prenaketero liro. Sicer pa so vsi modeli opremljeni z bočnimi zračnimi vrečami. Ce bi vas mikal nakup the odličnih avtov, vedite, da boste morali za limuzino z dvelitr-skim turbom seCi kar globoko v žep: veljala vas bo nekaj več kot 46 milijonov Ib, za kombi pa boste morali odšteti še dodatne 3 milijone. «•*«**» m *: 1 » Mi 8 r. Ul ■I1H Nedelja, 15. februarja 1998 SVET NOVICE IRAŠKA KRIZA / SEF IRAŠKE DIPLOMACIJE NA TURNEJI PO ARABSKIH DRŽAVAH Prebivalstvo Sierra Leone čaka humanitarno pomoč NEW YORK - Varnostni svet ZN je bil seznanjen, da so boji v afriški državi Sierra Leone prenehali, vendar ogroženo prebivalstvo še ne prejema človekoljubne pomoči. Vodja slovenske misije pri Varnostnem svetu Danilo Tuerk je povedal, da so vojaške "enote zahodnoaftiških držav, združene v ECO-MOG, uspele poraziti vojaško hunto, ki je lani izvedla državni udar. V kratkem je mogoče pričakovati izboljšanje položaja civilnega prebivalstva; v Freetovm naj bi že v soboto poletela prva letala s hrano in zdravih, na poti so tudi tovornjaki s človekoljubno pomočjo. Čeprav bo ECOMOG ponovno ustohčil legitimno oblast. Varnostni svet pričakuje, da bo položaj v državi še nekaj časa zelo kočljiv. Bomba na kitajskem avtobusu terjala najmanj 16 žrtev PEKING - V mestu VVuhan v pokrajini Hubei v osrčju Kitajske je na nekem avtobusu včeraj navsezgodaj eksplodirala bomba, ki je ubila najmanj šestnajst ljudi. Trideset je ranjenih, med njimi sedem huje, je sporočila tamkajšnja policija. Očividci pravijo, da je žrtev več, približno petdeset. Avtobus se je po eksploziji vnel in zgorel. Eksplozija je poškodovala tudi bližnja vozila in hiše ter ranila mimoidoče v krogu do 40 metrov. Žrtve volilne kampanje v Indiji NEW DELHI - Najmanj 26 ljudi naj bi izgubilo življenje v včerajšnji verižni eksploziji bomb v bližini kraja, kjer je imel v južnoindijskem mestu Coimba-tor volilni nastop predstavnik nacionalističnega hindujskega gibanja Lal Krishan Advani. Kot poroča agencija Urh, kandidat v trenutku eksplozij ni bil v bližini. Njegova stranka BJP, ki jo obtožujejo sektaštva in protimuslimanske nestrpnosti, je po sondažah favorit na današnjih volitvah. Na Japonskem zaradi gripe umrlo že 16 otrok TOKIO - Letošnjo zimo je Japonsko prizadela ena največjih epidemij gripe v zadnjem desetietju, zaradi katere je po poročanju agencije Kjodo umrlo 16 otrok; približno 16.000 šol je zaprtih. Epidemija je najbolj prizadela mesti Tokio in Osaka ter severni otok Hokaido. Po podatkih japonskega ministrstva za zdravstvo ta čas ne obiskuje šol približno 880 tisoč učencev. Bagdad sprožil diplomatsko ofenzivo proti vojaški opciji Koti Annan Se razmišlja, ali naj sprejme Iraško povabilo za obisk Vojaška ladja britanske kraljevske mornarice v Bahreinu (Telefoto AP) NEW YORK - Iskanje diplomatske rešitve iraške krize se nadaljuje, Varnostni svet OZN pa bo v kratkem sprejel novo resolucijo o programu Nafta za hrano, ki Iraku dovoljuje prodajo določenih količin nafte za nakup hrane in zdravil. Sprejem resolucije bo povezan z vprašanjem neomejenega dostopa skupni inšpektorjev OZN v iraške objekte, za katere domnevajo, da v njih skrivajo orožje za množično uničevanje. Varnostni svet je v zvezi z iraško krizo uradno enoten, zato razprave o morebitni novi resoluciji verjetno ne bo; z njo bf se zagotovo pokazale razlike v odnosu nekaterih stalnih članic VS do načina reševanja nastalega položaja. Generalni sekretar OZN Kofi Annan je imel v minulemtednu več sestankov s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta, katerim je izrazil načelno pripravljenost, da odpotuje v Irak. Kot poroča agencija IN A. je Irak generalnega sekretarja OZN povabil, naj obišče Bagdad. Iraški predstavnik v Stekleni palači Nizar Hamdun je poudaril, da je Irak pripravljen pokazati »prožnost« in sodelovati z OZN v iskanju mirne rešitve. Poleg tega je pripravljen znižati dovoljeno mejo izvoza surove nafte z vrednosti 5, 2 milijarde dolarjev, kot so predlagali ZN, na 4 milijarde dolarjev na polletje. Hamdun je'pojasnil, da Irak ni sposoben izvoziti toliko nafte. Vodja britanske diplomacije Robin Cook je včeraj podprl morebitni obisk Kofija Annana v Iraku, a le pod pogojem, da bo cilj obiska zelo natančno določen. Razčistiti je treba dvoje, je dejal Cook: zagotoviti, da ga bodo v Bagdadu sprejeli, in to resno, ter da bo cilj obiska poiskati rešitev, ki bi posebni komisiji ZN za nadzor razoroževanja Iraka (Unscom) omogočila neovirano nadaljevanje dela na vseh sumljivih krajih in brez izjem. Vodja britanske diplomacije je še vedno prepričan, da je diplomatska rešitev dosti bolj verjetna, če bo Husein ostal pod pritiskom in dojel, da je vojaška akcija mišljena resno. Vodja iraške diplomacije Said al-Sahaf se je včeraj v Amanu ločeno sestal z jordanskim pre-mierom Majalijem in kronskim princem Tala-lom. Aman je bila tretja postaja šefa iraške diplomacije na turneji po arabskih državah, ki se bo jutri nadaljevala v Libanonu, nato pa bo odpotoval v Pariz, kjer naj bi ga sprejel francoski predsednik Jacques Chirac. Bagdad je medtem zaprosil za podporo zoper ZDA tudi več vzhodnoevropskih držav, med njimi ZR Jugoslavijo. SVEŽE JAJČNE TESTENINE -BIGOU-"TRE MULINI" 500 g kg 2.760 itaiciNiiNt -tiiuuu- OTROŠKE PLENICE MAXI PLUS (\Qf\ TM 1.380 2410" OTROŠKE PLENICE MAXI 28 kosov * 7.980 BAVARSKO MASLO 250 g kg 7.520 1.880 TORTEUNI Z JURČKI "TRE MULINI" kg 5 360 2,680 PIZZA MAXITRANCIO 119 w 6.980 OLIVNO OUE p* '■ rSA fVU * 1*8!” EU ** ' ono >f |VA ~ i*| D j OUVA. ' , " 1|imf g 3.980 MOKA 00 "TRE MUUNI" < M 380 PAPIRNATE BRISAČE 4 ZVITKI ^ 1.480 /i .. vmmmm ZEMUA ZA LONČNICE UNIVERZALNA 20 It 2.380 VAZA ZVONČASTE OBUKE premer 25 cm 1.750 premer 30 cm 2.450 PODSTAVEK ZA VAZO premer 23 cm 450 premer 26 cm 450 PODSTAVEK ZA VAZO premer 28 cm 850 premer 32 cm 950 CVETLIČNI ZABOJČEK ZA BALKON 40 cm 2.250 UNIVERZALNO TEKOČE O OTA ^GNOJILO lit L%7J\J VAZA VALJASTE OBLIKE premer 30 cm 2.450 premer 35 cm 3.250 PODSTAVEK 40 cm 850 ZEMUA ZA GOREČKE 20 It 2.980 TEKOČE GNOJILO ZA GOREČKE Ut 3.450 EKOLOŠKO USTNO LOŠČILO 250 ml 4.950 UNIVERZALNE GNOJILNE PALIČICE 50 kosov 2.950 /DEKLIŠKE COPATE 100% BOMBAŽ RAZLIČNI VZORCI 5.750 MOŠKE COPATE 100% \BOMBAŽ RAZLIČNI VZORCI 4.950 13 VRST ZELENJAVE 1 kg IM MLADI STROČJI ^ FIŽOL 1 kg > OCVRT KROMPIR 1 kg >2$ mu 2.090 MLADI GRAH 1 kg mi 2.090 OMAKA Z MORSKIMI SADEŽI ZA RIŽOTO IN ŠPAGETE 300 gr OSLIČI (BREZ GLAVE) 'ks * PREHRAMBENI DISKONT (oImMI oAL/EZ.1 Zj\ KIZ.UIU J PIZZt MAKUhtKIlA » 2.990 »X 4-990 4.490 r- » 6.990 Ponudba je omejeno na feoRfine za družinsko NABREŽINA / SREČANJE Z ŽUPANOM VOCCIJEM Regulacijski načrt in predlogi Kmečke zveze V zvezi s srečanjem, ki so ga imeli predstavniki Kmečke zveze 16. januarja letos z županom devinsko - na-brežinske občine Marinom Voccijem, o novem regulacijskem načrtu, o perimetra-ciji Kraškega parka, o uresničevanju pokrajinskega načrta za razvoj kmetijstva, o novih higienskih normah, ki zadevajo prodajo kuhanih klobas v osmicah, je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec poslal županu Vocciju še pismeno stališče, ki ga ima stanovska organizacija slovenskih kmetov -Kmečka zveza do obravnavanih vprašanj. Glede novega regulacijskega načrta devinsko - na-brežinske občine Kmečka zveza izraža županu nujnost, da se sprejete norme za kmetijska območja (cone E) prilagodijo širšemu konceptu sodobnega razvoja kmetijstva in omogočijo uresničenje pokrajinskega načrta za razvoj kmetijstva. S tem v zvezi Kmečka zveza predlaga - tako piše tajnik Bukavec, da se za kmetijska območja sprejmejo urbanistične določbe, ki bodo čimbolj homogene z določbami, ki jih predvidevajo sosednje občine na Tržaškem. Naša Zelja je, pravi Bukavec, da bi na celotnem kraškem teritoriju veljale enake urbanistične norme za kmetijske površine. Upoštevajoč conizacijo, ki jo določa novi regulacijski načrt devinsko - na-brežinske občine, Kmečka zveza predlaga naslednje normativne predloge: * conam F4 - člen 1.1.1.2 norme sprejete s sklepom občinskega sveta z dne 2. 10. 1997 št. 92 (aree di con-nesione biologica e funzio-nale del sistema naturahsti-co) naj se z nujnimi popravki in izboljšavami prilagodijo norme, ki jih za cone E3 (zona produttiva agricola E3 di interesse silvo-zootec-nico) predvideva regulacijski načrt zgoniške občine oziroma načrt tržaške občine za cone E3 (zone agricole e forestali ricadenti negli ambiti silvo-zootecnici). * conam E4 - členi.1.1.3 norme sprejete s sklepom občinskega sveta z dne 2.10.1997 št. 92 (aree agricole di controllo dei caratteri del paesaggio) naj se s potrebnimi izboljšavami in do- polnitvami prilagodijo norme, ki jih za cone E4 (zone produttive agricole di inte-resse agricolo paesagistico) predvideva regulacijski načrt zgoniške občine oziroma načrt tržaške občine za cone E4 (zone agricole e forestali ricadenti negli ambiti di interesse agricolo paesi-stico). * conam E5 - člen 1.1.1.4 norme sprejete j sklepom občinskega sveta z dne 2. 10. 1997 št. 97 (aree di pre-minente interesse agricolo) naj se prav tako prilagodi normam, ki jih za cone E5 (zone produttive agricole di preminente interesse agricolo) predvideva regulacijski načrt zgoniške občine oziroma načrt tržaške občine za cone E6 (zone agricole e forestali ricadenti negli ambiti di interesse agricolo). Glede tega vprašanja tajnik Bukavec ponovno izraža pripravljenost Kmečke zveze za čim-večje sodelovanje za izboljšanje novega regulacijskega načrta nabrežin-ske občine in si zato tudi pričakuje kot je sam župan zagotovil, srečanje z načrtovalci. Glede Kraškega parka tajnik KZ povdarja, da je Kmečka zveza na stališču, da morebitne omejitve ne bi smele prizadeti ne kmetijskih površin in ne privatne lastnine. Zaščititi bi morale le zares izredne naravne znamenitosti. Tajnik E. Bukavec opozarja tudi na potrebo po vzdrževanju poljskih poti, za kar občina lahko zaprosi za potrebne prispevke deželno upravo, sklad za Trst in trgovinsko zbornico. Glede tega vprašanja predlaga možnost koriščenja določil zakona št. 97/94 v korist kmetov. Na koncu pa župana spominja na predlog, da bi preučili možnost dopolnitve občinskega pravilnika za osmice v smislu, da bi se na teh dovolila prodaja tudi kuhanih klobas in domačega zelja v kolikor bi interesenti imeli za to primerno dovoljenje zdravstvene• službe. Do konca februarja rok za dopolnilno odškodnino Bliža se rok za ponovno predstavitev prošenj za dopolnilno odškodnino (In-dennita compensativa), ki zapade 28. februarja. V letošnji prošnji bo treba ponovno navesti podatke Bensa z Oslov ja gost konzorcija vin-Kras Pretekli teden je bil gost tržaških vinogradnikov Niko Bensa, ki na Oslavju skupaj 2 bratom Jordijem vodi uveljavljeno vinogradniško kmetijo “La Castellada”. K nam ga je povabil Konzorcij vin Kras, ki zeli pospešiti izmenjavo izkušenj med proizvajalci. Tako je izbira tokrat padla na kmetijo, H je v državnem in tudi mednarodnem merilu dobro poznana, ker je znala v okviru renomeja, ki ga ima vinorodni okoliš “Colho” (italijanski del Brd) uveljaviti lastno podobo in se predstaviti s svojstvenimi vini, med katerimi izstopa vino iz avtohtone sorte rebula. Po pozdravu predsednika B. Zidariča je stekel prijeten in domač pogovor, ki ga je Bensa začel tako, da je obrazložil razvoj kmetije v zadnjih nekaj desetletjih. Najprej so se proizvodnji vina posvečali le vzporedno z drugo dejavnostjo in se relativno pozno odločili, da se v celoti posvetijo vinu. Zamenjali so način predelave in presh na povsem novo tehnologijo. Iz kleti so odstranih leseno posodo in nabavili najprej betonske cisterne in nato sode iz nerjavečega jekla, vendar z rezultati niso bili najbolj zadovoljni. Kasneje so spoznali, da morajo nujno ovrednotiti domač sortiment in vino proiz-Vajati na kar se da naraven način. Kmalu se J6 izkazalo, da se bodo morah v teh prizadevanjih tudi vrniti na leseno posodo, ki je od nekdaj omogočala v njihovih pridelovalnih razmerah odlične rezultate. Tako so začeli Ponovno nabavljati lesene sode in sicer najprej male, v glavnem francoske sode, danes Pa že spoznavajo, da bi bilo bolj smiselno v določenih razmerah uporabljati velike sode s kapaciteto 25 do 30 hi in to vsaj za nekatera vina. Vodilo v teh prizadevanjih jim je bi-‘° stalno preizkušanje o obnašanju vina v več ah manj zračnih pogojih. Precej je bil tudi govor o pretokih, žve-Planju in ležanju oziroma zorenju vina in vedno je bila v ospredju skrb kmetije za produkt, ki bi se počasi, pravilno in naravno razvijal in izoblikoval svoje karakteristike. Svoja vina podjetje “La Castehada” hrani najprej približno leto dni v lesu in nato še nekaj časa v jeklu, preden ga da v steklenice. Večkrat je bila poudarjena potreba, ki zelo verjetno velja tudi za Kras, da se kmetje v določenem trenutku s pogumom vrnejo na domače sorte kot so pri nas malvazija, vitov-ska in teran, čeprav je Bensa o teranu dejal, da je zelo daleč od tega, kar so splošna pričakovanja sicer razgledanega potrošnika, ki pa terana ne pozna. Z veseljem je Bensa odgovoril tudi na številna vprašanja prisotnih o delih v kleti in v vinogradu, vendar je iz njegovih odgovorov marsikdaj izhajalo, da se mora vinogradnik predvsem sam poglobiti v ta vprašanja in ob pomoči tehnikov in strokovnjakov najh odgovor. Večkrat je pri tem tudi poudaril potrebo po naravnem pridelovanju z minimalno rabo kemičnih sredstev v vinogradu in kleti. Izredno koristno srečanje se je končalo s pokušnjo dveh svojstvenih vin, ki jih uspešno dajeta na trg brata Bensa. Prisotni so z zadovoljstvom in odobravanjem pokusih belo briško vino in rebulo podjetja “Ira Casteha- da”' (VVM.) Spremembe pri dodelitvi novih kvot mleka rejcem Z odlokom z dne 16. 1. 1998, ki je bil objavljen v Uradnem listu z dne 21.1.1998, je prišlo pri dodelitvi kvot mleka posameznim rejcem do novosti. Navajamo le poglavitne točke tega odloka, dodatne informacije pa lahko zainteresiram dobijo v uradih Kmečke zveze. Na osnovi tega odloka, ki uveljavlja odlok z dne 1.12.1997 št 411, bodo določene nove kvote. AMA bo rejcem poslala na dom sporočilo na kakšni osnovi jim je bila določena nova kvota V tem sporočilu bodo navedene proizvodne kvote za leti 1995-96 in 1996-97 in to na osnovi popisa števila goveda (krav) v hlevu, ki ga je opravila Krajevna zdravstvena enota v lanskem poletju. Predhodno je bil opravljen popis z izpolnitvijo obrazca L 1, ki sta ga podpisala proizvajalec in odjemalec (ndekama) in v katerem je bilo navedeno tudi število krav v hlevu. AIMA je pri določitvi nove kvote vzela v poštev nižje število krav med tistim, navedenim na obrazcu L 1, in dejansko ugotovljenim v hlevu. Ta podatek bo AIMA sporočila pristojnim uradom Dežele. Rejec, M bo smatral, da je bil z novo kvoto oškodovan se bo lahko pritožil tako na Deželo kot na AIMA. Rok za predložitev priziva oz. pritožbe pa bodo uradi Kmečke zveze še pravočasno sporočili. obdelanih površin in rejenih živah. V primeru, da so se ti podatki letos spremenili, bo treba navesti naslednje spremembe. Izrecno, je treba kar se tiče rejenega goveda, v prošnji navesti zopet mesec in leto rojstva, številko razpoznavnega znaka - (Marca auricolare di dientihcazione) oziroma številko državnega rodovnika (Libro genealogi-co), ki jo je predhodno dodelilo Združenje rejcev ter njihovo razvrstitev po sledečih kategorijah: - bikci (pitanci) od 6 mesecev do 2 leti starosti; - bikci (pitanci) z več kot 2 leti starosti; - junice od 6 mesecev do 2 let starosti; - krave molznice. Vse te podatke navedite v obrazcu na hrbtni strani. V primeru, da imate v reji govedo, la ni bilo prisotno v hlevu lansko leto in bo dopolnilo šest mesecev starosti do konca februarja ter nima še razpoznavnega znaka oz. številke državnega rodovnika, je treba temu čimprej nastaviti razpoznavni znak. To delo opravlja Deželno združenje rejcev. V sled tega vas vabimo, da se čimprej zglasite v uradih KZ (tudi telefonsko), na sedežu oz. podružnicah v Nabrežini (torek 8.00 -10.00) in na Opčinah (četrtek 11.00 - 13.00), kjer bomo preverili morebitne razlike s prošnjo lanskega leta, in po potrebi zaprosili krajevno Združenje rejcev, naj neoznačeno govedo takoj označi. Za ostalo živino, ki je v reji, in sicer konji, stari vsaj 6 mesecev, koze in ovce, pa je dovolj navesti njihovo število. NOVICE Predstavnika Kmečke zveze v Ljubljani Odgovoren za strokovno službo Kmečke zveze dr. Mario Gregorič in tajnik KZ Edi Bukavec, sta se v ponedeljek sestala na ministrstvu v Ljubljani z načelnikom Svetovalne službe Slovenije pri ministrstvu za kmetijstvo Borisom Ježem. Ihedstavnika Kmečke zveze sta sogovorniku orisala dejavnost KZ s posebnim poudarkom na delovanju na strokovni ravni in na strokovnem izobraževanju. Orisala sta mu tudi razvoj kmetijstva in njegovo sedanje stanje v zamejstvu. Srečanje je bilo tudi priložnost za pripravo programa nadaljnjega sodelovanja na raznih področjih kmetijstva, ki bi moralo zajeti tako tržaško kot gorisko in videmsko pokrajino, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Deželne kvote mleka ne bo! Dežela je s svojim zakonom pred časom sklenila, da bo v okvim Dežele ustanovila »deželno kvoto» mleka iz tistih kvot, ki jih rejci ne koristijo več. To kvoto je Dežela nameravala razdehti mladim rejcem, ki jo potrebujejo. Proti temu deželnemu zakonu pa je nastopila država in ga razveljavila, ker ni v skladu z zakonodajo Evropske unije, ki dovoljuje samo »državno rezervno kvoto» na osnovi čl 5 pravilnika 3590/92. V četrtek se sestane Glavni svet KZ Glavni svet Kmečke zveze se bo sestal na redni seji v četrtek, 19. t m, ob 20.30 na tržaškem sedežu v UL Cicerone 8 s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo o delovanju Zveze in o stanju kmetijstva; 2. deželni proračun in zakonske novosti v kmetijstvu; 3. novosti finančnega zakona za kmetijstvo; 4. letni občni zbor Zveze; 5. organizacijska vprašanja; 6. razno. Zaradi aktualnosti obravnavanih vprašanj se priporoča polnoštevilna udeležba Novi urniki KZ Od 2. februarja 1.1. so v veljavi novi urniki uradov Kmečke zveze za javnost: -od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure; -ob torkih in četrtkih tudi popoldan od 14. do 16. ure: -ob sobotah so uradi zaprti. KORISTNI NASVETI Navodila za gnojenje (2. del) Zadnjič smo posredovali nekaj splošnih napotkov za gnojenje z rudninskimi gnojili. Danes bomo malo podrobneje pogledali, kdaj in kako gnojimo trto in oljko. Glavni in najbolj pomembni elementi za prehranjevanje rastlin so dušik, ki ga označimo s simbolom N, fosfor (P205) in (K20). Ze smo povedali, da rastlina srka mineralne snovi le, če so raztopljene v vodi, to se pravi, da se nahajajo v obliki naelektrenih delcev, ionov. Ko torej gnojimo, se morajo gnojila najprej raztopiti, da postanejo dosegljiva koreninam. Dušik je zelo topljiv in rastlina ga vsrka le v obliki nitratov. Ge gnojimo vsebuje amonij, kot npr. amonijev sulfat, se slednji mora najprej spremeniti v nitrat. Nitrati so zelo mobilni, to se pravi, da jih voda z lahko odnese v podtalne vode, saj jih rastlina ne porabi vse na enkrat, in se na ta način izgubijo. Prav zaradi tega gnojimo z dušikom spomladi, in sicer od marca do junija, ko ga rastlina najbolj potrebuje. Po možnosti naj bo to v dveh ali treh časovnih obrokih. Gnojilo potresemo na vrh ali ga v primeru gnojil, ki se zlahka izgubijo zaradi izhlapevanja (urea), rahlo podkopljemo. Obratno se pa obnašajo fosforna in kalijeva gnojila. Slednja dva elementa se v zemlji zelo malo premikata. Računajo, da se fosfor premakne na leto nekaj milimetrov, kalij pa nekaj centimetrov. Tudi slednje rastlina vsrka le, če se nahajata v vodni razstopili. Ge pa ju rastlina ne porabi, se vežeta na nekatere kamnine in postaneta rastlini neraz-položljiva. Ker se tako počasi premikata, je najbolje, da ju damo rastlinam jeseni in ju podkopljemo. Težko je izračunati točne odmerke gnojila za naše rastline, saj je to odvisno od številnih faktorjev, kot npr. od lastnosti tal, tipa nasada, starosti rastlin, predvsem pa od količine proizvodnje. Vsekakor razpolagamo s podatki, ki slonijo na raziskavah o tem, koliko elementov rastlina porabi. To nam lahko da neko zelo približno idejo o količini gnojila. Oglejmo si posamezne drevesnice: Trta - Raziskave v naši deželi potrjujejo, da za proizvodnjo 100 - 120 stotov grozdja na hektar potrebujemo 60 kg/ha dušika, fosforja in 75 kg/ha kalija na leto. Pazimo, ker to so čisti elementi, zato jih moramo pretvoriti v gnojila, kot smo navedeli v prejšnjem tednu. Ge gnojimo z ureo, bomo na primer dodali 130 kg uree na haktar. Ker v naši pokrajini malokrat dosežemo take količine, bomo količino potrebnih elementov ustrezno zmanjšali. Pri proizvodnji na primer 50 - 60 stotov grozdja, na haktar, bomo uporabili 65 kg uree. S slednjo bomo gnojili spomladi, in sicer 35 - 40 kg bomo potrosili ob brstenju, ko ga rastlina naj- bolj potrebuje, ostalo pa bomo rastlini dah ob cvetenju. Oljka - Da izračunamo okvirne količine gnojenja, se lahko pri oljki poslužujemo podatka, da nam 10 kg pridelanih oljk odnesejo 90 g dušika, 20 g fosforja in 100 g kalija. Po tej formuli se lahko zgledamo in okvirno izreču-mano količino gnojila. Upoštevati pa moramo, da nekaj dušika je potrebnega novemu lesu, nekaj dušika tvori les, ki smo ga odstranili z obrezovanjem, nazadnje, nekaj dušika se izgubi, ker ga voda izpira. Zato bomo pri normalnem obrezovanju in ob normalni rasti te številke pomnožili s 3. Oljka, ki proizvede 10 kg oljk, bo potrebovala 270 g. Zato potresemo približno 600 g uree, od katerih bomo potresli 400 g ob brstenju, ostalo pa okrog časa cvetenja. Ge bomo npr. gnojiti z amonijevim sulfatom, ki vsebuje 20% čistega dušika, bomo na leto potebovali 1350 g na rastlino. Na podoben način se zgledujemo tudi pri količinah fosforja in kalija. Dr. M. Sturman Zadružni hlev »Dolga krona« obvešča, da bo v hlevu 26. februarja 1998, z začetkom ob 14. uri, dražba za prodajo 100 glav govedi plemenske rjave pasme. Vabljeni vsi interesenti! 22 Nedelja, 15. februaija 1998 ŠPORT NOVICE Prvi poraz Genertela BRKEN - Rokometaši tržaškega Genertela so včeraj v Brnom doživeli svoj prvi poraz v tem prvenstvu A lige. Forst ga je namreč premagal z 19:18 (14:8). Tržačani so nastopili v dokaj okrnjeni postavi. Odsotni so bili namreč vratar Mestriner, Marco Lo Du-ca in KuzmanosM. Po prvem polčasu je kazalo, da bodo domačini zlahka obračunali s Tržačani, saj so vodili že s 6 goli razlike. V drugem polčasu pa so varovanci Lo Duce stisnili zobe in nadoknadili zamujeno, tako da je bil izid 10 minut pred koncem srečanja izenačen (17:17). V zadnjih minutah pa je bila tekma izredno razburljiva. Prišlo je celo do pretepa med igralci. Naposled so gostitelji le obdržali zadetek prednosti in tako izbojevali tesno zmago. Najboljša strelca pri domačinih sta bila Miloševič in Ricci-Schmidt, ki sta dala po 6 zadetkov, pri Ge-nertelu pa Fusina in Tomič, prav tako s 6 goli. Minaliju peta etapa BEZIERS (FREANOJA) - Italijanski" kolesar Nicola Minah je osvojil 5. etapo mednarodne dirke po Sredozemlju (Arles - Beziers, 150 km). V sprintu je premagal Francoza Frederica Moncassina in Estonca Jaana Kirsipua. Na skupni lestvici vodi Italijan Rodolfo Massi pred Dancem Bohamburgerjem in Francozom Virenqueom. »Padla« tudi Indiana ORLANDO - Čarovnijam iz Orlanda tudi s Pemiyjem Hardaweyom v petkovem krogu severnoameriške profesinalne košarkarske lige NBA ni uspelo premagati Kratkohlačnikov iz New Yorka. Pri gostih sta blestela predvsem AUan Houston, dal je 23 točk, in Larry Johnson, ki je s svojimi 19 še dodatno odčaral Floridčane. Pravi podvig je uspel Dallasu v Indianapolisu. Tam so namreč premagali vodilno ekipo centralne skupine, domače Pacerse. Izidi: Indiana - Dallas 82:85, Charlotte - Philadelphia 103:96, New Jersey - Toronto 130:115, Orlando - New York 83:99, Miami - Detroit 100:86, Chicago - Atlanta 112:110, Denver - Minnesota 80:107, Portland - Houston 105:81, Golden Stote -Sacramento 92:109, LA Clippers - Boston 96:97, LA Lakers - Seattle 108:113. Tenis: Agassi, Sampras, Chang in vam Lottum v polfinalu SAN JOSE - Na moškem teniškem turnirju ATP v San Joseju z nagradnim skladom 315.000 ameriških dolarjev je v četrtfinalnih srečanjih Američan Andre Agassi s 7:5, 7:6 (9:7) premagal rojaka Jan-Michaela Gambilla, prvi nosilec Pete Sampras ni imel težav z Avstralcem Markom VVoodfordom, ki ga je ugnal s 6:0 in 6:2, drugi nosilec Američan Michael Chang pa je premagal Nemca Tommyja Haasa s 6:3, 6:7 (3:7), 6:4. V polfinale se je uvrstil tudi Nizozemec John van Lottum, ki je z 2:6, 6:4, 7:6 (10:8) premagal Američana Todda Martina. Chang se bo v polfinalu pomeril z Agassijem, van Lottum pa s Samprasom. Odbojka: zmaga Conada FORLT - V včerajšnjem anticipiranem srečanju ita-Ujanske odbojkarske Al lige je v Forliju Conad iz Ferrare premagal domače moštvo Cosmogas s 3:0 (15:4,15:11,15:6). Ostah spored bo danes. Černičev Jeans Hatu bo v Bologni gostil vodilni Alpitour iz Cunea. DANAŠNJI SPORED: Mirabilandia Ravenna -Gabeca Montichiari, Časa Modena - Jucker Pad-voa, Jeans Hatu Bologna - Alpitour Cuneo, Com Cavi Neapelj - Sisley Treviso, Lub e Macerata -Piaggio Rim. NOGOMET / DANES V A LIGI Udinese ■ Parma derbi 21. kola Videmčoni favoriti za zmago - Drugi derbi kola bo v Turinu: Juventus - Sampdoria II Eli lis VIDEM - Eden od dveh derbijev današnjega, 21. kola v italijanski nogometni A ligi bo v Vidmu, kjer bo domači Udinese gostil Parmo, ki zadnje čase preživlja rahlo krizo. Varovanci trenerja Zacchero-nija so favoriti za zmago, čeprav bodo nastopih z okrnjeno postavo. Poggi leži z gripo in vprašljiv je tudi nastop poškodovanih Statuta in Pierinija. Tudi Parmin trener Ancelotti ima težave s postavo. Kar trije igralci so izključeni (Crippa, Apohoni in Benarrivo), poškodovana pa sta Strada in Ze Maria. Udinese bo danes igral tudi, da se oddolži Parmo za pekoč poraz v prvem delu (0:4). Drugi derbi tega kola bo večma tekma v Turinu, kjer bo zdesetkani Juventus (zaradi gripe) gostil Sampdorio. Naj omenimo še, da bo danes nogometaš Piacenze Pietro Vierchovvod (star 39 let) igral 500. tekmo v A ligi. Toliko število tekem so pred »Carjem« imeh samo Zoff, Piola, Albertosi, Rivera in Ferraris H. DANAŠNJI SPORED (15.00): Atalanto -Napoh (izid prvega dela 1:0), Bari - Lazio (2:3), Empoli - Fiorentina (2:1), hiter - Lec-ce (5:1), Juventus - Sampdoria (1.1, ob 20.30), Piacenza - Brtescia (0:2), Roma - Bologna (0:0), Udinese - Parma (0:4), Vi-cenza - Milan (1:0). B liga: Reggiana premagal Ravenno RAVENNA - V včerajšnji anticipirani tekmi 22. kola B hge je Reggiana v gosteh premagala Ravenno s 3:2 (2:0). Za Reggia-no sta bila uspešna Banchelh in Pini 2, za Ravenno pa DeLTAnno in D’Aloisio. DANAŠNJI SPORED (15.00): Castel di Sangro. - Caghari, Foggia - Torino, Genoa -Ancona, Lucchese - Perugia, Pescara - F. Andria, Salemiatana - Chievo, Treviso -Reggina, Venezia - Monza, Verona - Padova. C2 liga: Triestina doma proti Novari TRST - Triestina ima danes lepo priložnost, da osvoji nove tri točke. Igrala bo namreč doma proti Novari, ki je pri spodnjem delu lestvice in bo za nameček nastopila tudi v okrnjeni postavi. DANAŠNJI SPORED (15.00); Cittadella - Albinese, Pro Vercelh - Cremapergo, Pro Patria - Mestre, Triestina - Novara, Biehese - Opsitaletto, Mantova - Pro Šesto, Varese -Sandona, Giorgione - Solbiatese, Leffe -Voghera. KOŠARKA / DANES V A2 LIGL Tržaški Genertel favorit za zmago Težje za Dinamico Tržačani bodo igrali doma proti ekipi Snai - Goričani vAvellinu TRST, GORICA - Tržaški Genertel bi lahko danes spet bil skupno z ekipi Biniviaggi Livorno na vrhu lestvice košarkarske A2 hge. Tržačani bodo narmeč doma igrali proti moštvu Snai iz Montecatinija, medtem ko bo Bini, ki ima dve točki več od Genertela, gostoval v Imoli pri izredno nevarnemu Casettiju. Genertel je seveda danes favorit za zmago, trener Pancotto pa ima precej težav s postavo, saj je Ansaloni zbolel za gripo, lažje poškodovana pa sta Thomas in Marič. Mnogo težjo nalogo bo danes imela goriška Dinami-ca, ki bo gostovala v Avellinu pri Ciriu, ki še ni povsem na varnem. Pri Ciriu igra tudi bivši borovec in ja-dranovec Marko Lokar, ki je eden izmed stebrov moštva iz Avellina in predvsem izrazit strelec. Dinamica pa si spodrsljaja v Avellinu ne sme privoščiti, če želi ohraniti stik z vrhom. DANAŠNJI SPORED (18.00): Serapide Pozzuoli -Montana Forli, Cirio Avellino - Dinamica Gorica, Genertel Trst - Snai Montecatini, Casetti Imola - Biniviaggi Livorno, Faber Fabriano - Baronia Neapelj, Juve Ca-serta - Sicc Jesi, Bancosardegna Sassari prosta. Al liga DANAŠNJI SPORED (18.00): Cfm Reggio Emilia -Kinder Bologna, Vioa Reggio Calabria - Mash Verona, Teamsystem Bologna - Stefanel Milan, Mabo Pistoia -Pompea Rim, Pepsi Rimini - Varese, Fontafredda Siena - Polti Cantu, Benetton Treviso - Scavolini Pesaro. NOGOMET / DANES V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Juventina proti Aiellu za biti ali ne bili Primorje na Proseku, Zarja/Gaja v Ogleju 2. AL: Brežani pred pomembno preizkušnjo - 3. AL: zanimiv derbi Zarja/Gaja B - Breg B Juventina - Aiello »To je za nas pravi derbi za obstanek v ligi. Aiello je namreč naš direkten konkurent za obstanek in veliko bo odvisno od tega rezultata,« nam je dejal Juventinin predsednik Dario Prinčič. Res je: štandreško moštvo bo danes igralo tekmo za biti ali ne biti. Aiello ima, kot Juventina, enako število točk (15) in je na predzadnjem mestu lestvice. Na zadnjem je Trivignano s 14, na 13. mestu pa Aquileia s 16 točkami. Zato je povsem jasno, da si štan-dreška ekipa absolutno ne sme privoščiti spodrsljajev. Niti neodločen izid ne bo dovolj. V prvem delu prvenstva je Juventina proti Aiellu osvojila eno od svojih dosedanjih dveh zmag (drugo v nedeljo v Mara- NOGOMET / 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje in Vesna doma Križani favoriti za zmago - Sovodenjci pred težjo nalogo Vesna - Fincantieri Sovodnje - San Giovarmi Sovodenjci bodo dnes gostih ekipo San Giovannija, prah kateremu so v prvem delu prvenstva v Trstu igrali neodločeno brez gola. Nastopih bodo v okrnjeni postavi, saj bodo odsotni izključeni Ladi Tomšič, poškodovani Interbartolo ter oboleli Bregant. Vprašljiv je tudi nastop Fabia Samba, ki je zaradi gripe začel s treningi le proti koncu tedna. Po izredno razburljivem nedeljskem nastopu v Tržiču proti Fincanheriju, ki je ostal le s sedmimi igralci inso Sovodenjci zmagali le s pičlim 1:0, navijači pričakujejo danes daleč boljšo igro in predvsem večjo vnemo v igri. San Giovanni, ki ima dve točki več od Sovodenjcev, je solidna ekipa, glede na zelo bogato nogometno tradicijo, je bilo od svetoivanskega kluba gotovo pričakovati veliko več. Vsekakor je to moštvo vredno vsega spoštovanja, tako da se danes v So-vodnjah obeta zanimiva nogometna predstava. Obe ekipi sta namreč na sredini lestvice in zato ne bosta nastopih obremenjneni. Sodnik: Pravisani (UD) Križani so v zadnjih nastopih potrdili, da veljajo za najresnejšega kandidata za napredovanje. Po drugi strani pa je današnji nasprotnik Vesne na predzadnjem mestu lestvice, povrhu tega pa prihaja v Križ močno okrnjen po neljubih dogodkih v prejšnji tekmi s Sovodnjami: poleg štirih izključenih nogometašev bo tudi trener Cossaro moral slediti tekmi s tribun. Enaka usoda bo danes doletela tudi kriškega »misterja« Nonisa (izključen do 20. t.m.), ki pa, glede postave, gotovo ne bo imel težav. Namesto diskvalificiranega Bandela bo verjetno nastopil kapetan Soavi, ostali pa so vsi nared. Ker je Vesna nasprotnika že zanesljivo premagala v Tržiču (2:0) so kriški »aficionadosi« trdo prepričani o zmagi svojega moštva. Z zmago pa bi Križani še bolj utrdili prvo mesto na razpredelnici, saj gostuje Isonzo pri nevarni Edi-le Adriatica. Sodnik: (Caisuth (UD) nu). Za današnje srečanje je vprašlji nastop dveh pomembnih igralcev, Kausa, ki si je poškodoval ramo, in Kovica, ki je med tednom zbolel za gripo. »Ce bomo zaigrali tako kot v nedeljo v Maranu, potem mislim, da bomo zmgali. Vsi igralci so mohvirani in odločni, da odnesejo nove tri točke. Prejšnji konec tedna je bil za nas zares zelo uspešen. Zmagali smo v Maranu in tudi proslava ob 50-letnici je zelo uspela. Pri tem bi se rad zahvalil vsem odbornikom in vsem, ki so nam priskočili na pomoč, ter posebno podpredsedniku Marku Krpanu, njegovi ženi in Pavlotu.« Sodnik: Parisi (PN) Primorje - Maranese Gostje imajo le dve točki več od Primorja in bodo gotovo prišli na Prosek z namenom, da prednost ohranijo. Ekipa iz Marana je v prvih devetih kolih le dvakrat izgubila (obakrat doma), in sicer proti Primorju in S.Canzianu. V nadaljevanju pa je zašla v krizo, zato je vodstvo kluba zamenjalo trenerja Reggenija z Zimo-lom. Zgledalo je, da se je menjava obrestovala, saj so Furlani dosegh dve zmagi ter en neodločen rezultat. V zadnjih dveh tekmah (Manza-no, Juventina) pa je Marano spet ostal praznih rok in s tem svoj položaj ponovno poslabšal. Predsednik kluba Com-mendatore je sicer trdno prepričan, da je ekipa solidna ter da bo prej ah slej dala navijačem še veliko zadoščenja. Današnji nasprotnik Primorja je torej nevaren, čeprav je morala v proseški enajsterici po nedeljski zmagi nad Trivi-gnanom na višku. Ker imajo Prosečani v zadnjih kolih precej naporen razpored (Lucini-co, Capriva, S.Luigi, Monfal-cone), je pričakovah, da bodo varovanci trenerja Bidussija štartali na zmago. Kar se postave tiče, bo odsoten le izključeni Bagri, ki ga bo verjetno za- Juventina v težavah: z leve Villani, Trampuš in Braida pe: Buzzi, D’Agnolo in Švab so izključeni, Canelli je odsoten, vprašljiv pa je tudi nastop Pangherja. Položaj na lestvici predstavnikov dolinske občine pa narekuje odločno štartanje na zmago, tudi zato, ker je Breg v prvem delu že premagal današnjega nasprotnika. Sodnik: Brosol (MON) Chiarbola-Mladost Doberdobci imajo zadnje čase velike težave z boleznijo in poškodbami. Na sredini zaostah tekmi je Mladost igrala brez vseh napadalcev in z okrnjeno »sredino igrišča«, tudi danes v Trstu prah Chiarbo-li se stanje ni bistveno spremenilo. Poleg izključenega Blaso-na in Kobala zanesljivo ne bosta igrala Peter Gergolet in Fontana, ki Se nista sanirala poškodb, David Gergolet, ki je zbolel za gripo. Na srečo pa bo spet igral Vitturelli. V prvem delu prvenstva je Mladost premagala Chiarbolo z 2:0. Oba zadetka je dosegel Peter Gergolet. Bila je to tudi prva zmaga Doberdobcev v 2. amaterski figi. Sodnik: Sethmo (CER) Isonzo - Primorec Tudi Trebenci bodo morali biti v Turjaku zelo previdni, kajti domača ekipa nujno potrebuje zmago. Isonzo je prvenstvo začel spremenljivo, po petih kolih pa je zašel v krizo in vrsta negativnih rezultatov je botrovala zamenjavi trenerja Benotta z Leprejem. Pod njegovim vodstvom se stvari niso bogve kaj izboljšale, prav v na- menjal Croceth, ponovno pa bo na razpolago tudi Laurica, ki že štiri nedelje ni igral. Sodnik: Ottaviano (GOR) Aquileia - Zaija/Gaja Čeprav ima ekipa iz Ogleja kar 13 točk manj od »modro-rumenih«, bo trd oreh. Od Oglejčanov, ki so lani nastopa-li v elitni figi, so vsi pričakova-li mnogo več, do 12. kola pa so zbrah le osem točk. Zato je bilo vodstvo kluba zelo aktivno na novembrski borzi, novi nakupi pa niso kdovekaj učinkovali, saj je Aquileia še vedno v zelo kritičnem položaju, čisto na robu prepada. Prav zaradi tega bo morala Zarja/Gaja zaigrati zbrano in odločno, tudi zato, ker bo v napadu zaradi poškodbe odsoten bomber Di Donato, prava gonilna sila vzhodnokraške ekipe (17 golov doslej). Pod vprašajem je tudi nastop Štruklja, ki je staknil poškodbo v derbiju s S. Luigijem in še ni povsem nared. Prav zaradi tega bi se verjetno »modro-ru-meni« sprijaznili tudi s točko. Sodnik: Angeli (TOL) 2. AMATERSKA LIGA Breg - Nahsone Brežani, gostijo ekipo, ki deli prvo mesto z Villanovo. Po medlem začetku in kar treh porazih v prvih petih kolih si je furlansko moštvo opomoglo ter se je s serijo uspešnih nastopov prerilo na sam vrh lestvice. Naloga Brežanov torej ne bo lahka, saj ima trener Castro resne probleme pri sestavi eki- deljo pa so Goričani znova zmagali in si tako moralno precej opomogli. Ce upoštevamo te podatke, bi se trebenska ekipa, v kateri ne bo izključenega Pagliara in poškodovanega Srebemicha, gotovo zadovoljila tudi s točko, zato se bo predvidoma trener Leone odločil za obrambni sistem igre-Sodnik: Daru (LAS) 3. AMATERSKA LIGA Zarja/Gaja B - Breg B V prvem derbiju v Dolini 2. novembra lani sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu (1:1) in tudi tokrat bi delitev točk verjetno zadovoljila obe strani. V zadnjih nastopih Zarja/Gaja ni ravno navdušila (poraza proti povprečnemu Venusu in Campanellam), Brežani pa so solidno igrali z Montebellom (2:2) in dobro kljubovali v derbiju s Krasom-Zarja Gaja ima morda rahlo prednost, ker bo nastopila v popolni postavi, medtem ko bodo predstavniki dolinske občine nastopih precej okrnjeni zaradi priliva igralcev v prvo Bregovo moštvo. Kras-Cus CUS deli prvo mesto s S.Andreo. Dvojica ima le dve točki prednosh pred Krasom, kar pomeni, da je rezultat tega dvoboja izredno važen za obe ekipi. Tržačani se gotovo ne morajo zadovoljih s točko, ker bi ta rezultat ustrezal moštvu S. Andrea. Tudi Kras odločno Starta na zmago, kajti v nasprotnem primeru bi ga gotovo dohitela ekipa Campanelle, ki igra danes proti šibkemu Unionu. Mladinci DEŽELNO PRVENSTVO: San Canzian - Juventina 4:1. POKRAJINSKO PRVENSTVO: Fogliano ' Zarja/Gaja 0:2; Primorje Tehtal-Mossa 1:3; Edile- Vesna 1:0. KOŠARKA / SINOČI V C LIGI Drugi del usoden za jadranovce Zasluženo so Izgubili v ClftodelH Bag Snacks Cittadella -Jadran Nuova Kreditna 75:66 (37:39) CITTADELLA: Agguia-ro 6, Andretta 2 (0:1), To-gnana 9 (2:2), Piazza 4 (2:2), Bemo 16 (2:3), Sauro Zonat. 4 (2:2), Tosetto 6 (2:4), Favaro' 11 (2:2), Samuele Zonta 17 (3:4), Bas-sani n. v., trener Parpaiola. SON: 22. PON: Sm. Zonta (39). 3T: Berno 4, Tognana 1, Favaro 1. JADRAN: Franco 4 (2:2 prosti meti, 1:1 met za dve, - met za tri), Oberdan 7 (5:6, 1:4, 0:3), Pregare 14 (2:2, 3:4, 2:5), Salvec 2 ( -, 1:1, 0:1), Samec 22 (4:10, 9:10, -), Rabuer 3 ( -, 0:3, 1:5), Grbec 6 (2:2, 2:6, 0:2), Hmeljak 8 (2:4, 3:5, -), Požar n.v., Valente n.v., trener Vatovec. SON: 23. PON: Samec (38), Oberdan (39). 3T: Pregare 2, Rabuer 1. SODNIKA: Zanirato in Dal Bosco iz Roviga. Jadranovci so sinoči v Cittadelli zasluženo izgubili proti vodilnemu moštvu Bag Snacks, ki si je zmago prislužil predvsem z dobro igro v drugem polčasu. S sinočnjim porazom postaja sedaj uvrstitev v konCnico prvenstva za našo združeno ekipo zelo problematična. V prvem polčasu je vse kazalo, da bodo jadranovci poskrbeli za podvig. Odločno so se vrgli v boj in v 17. minuti povedli kar z 10 točkami razlike (36:26). Nekaj prenagljenih metov in napak v obrambi naše združene ekipe so mogocili gostiteljem, da so nadoknadili skoraj ves zaostanek in končali polčas le z dvema točkama razlike. V tem, prvem delu se je v Jadranovih vrstah razigral Stefan Samec, ki je bil gotovo najboljši na igrišču. Dokaj dobro se je odrezal tudi Peter Franco. Pri gostiteljih pa je bil odloCno najboljši Berno, ki je bil še posebno uspešen pri metu za tri točke (končal je tekmo s štirimi uspešnimi »bombami«). V drugem polčasu jadranovci niso začeli najbolje. Do 6. minute se je sicer bil izenačen boj (47:47), odtlej pa so si gostitelji prislužili rahlo prednost 6 točk in jo v bistvu obdržali do konca srečanja. Ko pa sta morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Stefan Samec in Dean Oberdan, je bilo jasno, da je Jadranovih upov na zmago konec. Domači košarkarji so še povečali svojo prednost in tudi zasluženo zmagali. Jadranovce je treba pohvaliti za dobro igro v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju nekoliko popustili. Predvsem pomanjkljivi pa so bili pri metu za tri točke (3:16), medtem ko so bili pri tem elementu igre domačini še kako uspešni. V soboto Čaka jadranovce pravi derbi za konCnico prvenstva, saj bodo doma gostili Fagagno. (Kat) NAMIZNI TENIS / DEVETI PAR TOČK V ZENSKI Al LIGI Kras Generali zlahka ukrotil okrnjeni Turin Katja Milič dodobra utrudila nasprotnikovo Kitajko, Wang pa jo je dokončno onesposobila - Dve točki Vanje Milič Kras Generali - Poste Torino 5:1 Wang - Di Napoli 2:0 (21:3, 21:14); K. Milic - Feng 0:2 (10:21, 18:21); V. Milic - Daniele 2:0 (21:13, 21:15); Wang - Feng 2:0 (21:10, 21:13); V. Milič - Di Napoli 2:0 (21:9, 21:7); K. Milic - Daniele 2:0 (21:17, 21:14) Sinočnje srečanje tretjega povratnega kroga v ženski namiznoteniški A-l ligi je Kras Generali osvojil z lahkoto. Nasprotnice iz Turina so se predstavile v okrnjeni postavi. Tretjo igralko gostij Monio Franchi so bolj zamikale bele poljane. Namesto nje je igrala Antonella Di Napoli, ki je po starostni kategoriji še deklica. Ta zamenjava je VVangovi omočila, da je šla bolj spočita na kitajski dvoboj z rojakinjo Feng. Pot ji je dobro pripravila tudi Katja Milic, ki je nasprotnikovo tujko dodobra utrudila v predhodnem dvoboju. Katja je Fengovo še zlasti dobro držala v šahu v drugem setu. Potem je sledil težko pričakovani dvoboj med tujkama, v katerem so se uresničila naša pričakovanja z zmago Krasove Kitajke. Prisostvovali pa smo zelo lepi tekmi. Tudi obrambna igralka nasprotnic Ma- nuela Daniele je prav tako pripomogla k razgibanosti srečanja. Igrala je proti sestričnama Milic, vendar sta Vanja in Katja v zadnji tekmi večera pokazali, da sta dobro izurjeni tudi v tovrstni igri. V dobri uri in z igro na dveh mizah istočasno so Krasove prvoligašice dosegle svojo deveto prvenstveno zmago z naslednjim prispevkom: Wang Xue Lan in Vanja Milic (na sliki) 2 točki in Katja Milic 1. Cez teden dni bo Kras Generali gostoval pri Regaldiju Novara, ki verjetno tudi ne bo oviral naših deklet na poti k potrditvi državnega podnaslova. V A-2 ligi je Kras Corium po pričakovanjih klonil proti vodilnemu Cagliariju s 5:1. Točko je osvojila Martina Milic. Zenska B liga Kras Activa - Juvenus Repubbli-ca San Marino 0:5 Zenska Cl liga Kras - Primavera Buttapietra Verona 1:4 (J.J.) __________SMUČANJE / V TOREK___________________ Slalom za pokal treh narodov v priredbi SPDT na Trbižu Mlade smučarke desetih državnih reprezentanc, pričakujejo pa še nekaj prijav, se bodo v torek 17. in sredo 18. februarja na progi Priesing na Trbižu v slalomskem FIŠ tekmovanju potegovale za osvojitev pokala Treh Narodov. Dvodnevni FIS slalom prireja Slovensko planinsko društvo Trst v sodelovanju z družbo Promotur. FIS slalom za ženske je bil na sporedu že v prvih dneh januarja Zaradi pomanjkanja snega pa je bilo tekmovanje odloženo. Snežne razmere sicer včeraj niso bile najboljše, vendar prireditelj SPDT upa, da bo v prihodnjih dneh vendarle izpeljal tekmovanje, ki je letos že tretje po vrsti. (L.A.) Športni novinarji na snegu Na Trbižu je bilo vCeraj prvo tekmovanje športnih novinarjev Furla-nije-Julijske krajine v veleslalomu, tradicionalna športna prireditev, ki se ponavlja že vrsto let v petih zimskošportnih središčih naše dežele. Udeležba je bila dokaj skromna, vendar je upati, da bo v prihodnje število tekmovalcev večje. Zmagovalec včerajšnjega veleslaloma, ki se ga je udeležilo tudi vec slovenskih novinarjev, je bil Mario Marzari, tretje mesto pa je osvojil Erik Dolhar. Novinarsko smučarsko tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo soboto na Piancavallu. Smučarska srečanja športne novinarske zveze prireja družba Promotur. (L.A.) H SMUČANJE 1. SK Portorož 11. pokal treh dežel V priredbi Smučarskega kluba Devin je bil vCeraj na Piancavallu že 11. pokal treh dežel za slovenske smučarske klube obmejnih društev iz Italije, Slovenije in avstrijske Koroške. Letošnji pokal, dar podjetja Quick, je premočno osvojil SK Portorož pred SK Snežnik in SK Pivka, od naših društev pa je bil s 4. mestom najboljši SK Devin. V tekmovanju mladih za pokal Adria Auto je zmago slavil tekmovalec Šentjanža Markuš Maierhof, na absolutni moški lestvici se je uveljavil SežanCan Aleš Sever pred tekmovalcem Brdine Christianom Volpijem, med ženskami pa je bila prva tekmovalka Šentjanža Andrea Kruschitz. O poteku pokala bomo podrobneje poročali v torkovi športni prilogi. KOŠARKA / V C2 LIGI KOŠARKA / KONTOVEL OSVOJIL DERBI D LIGE Domove! sklenili prvi del z visokim porazom doma Dom Rob Roy Agorest - Amid Basket Porde-non 51:72 (29:40) DOM: jarc 6 ( - prosti meti, 3:7 met za dve, -n;et za tri), Corsi 17 (4:6, 2:3, 3:8), Podbersig 2 (0:2,1:8, -), Di Cecco 5 (-, 1:7,1:1), Franco 5 (5:8, 0:4, -), Campanello 16 (1:1, 3:6, 3:7), Guameri (-, 0:1, -), Cej (-, 0:2,0:1), Bresciani, trener Semolič. PM 10:17; met za dve 10:38, met za tri 7:18. SON: 18. 3T: Campanello 3, Corsi 3, Di Cecco 1. Na sinočnjem zadnjem nastopu prvega dela tega prvenstva so domovci visoko izgubili, sicer Proti dokaj dobri ekipi iz Pordenona. Gostiteljem le bil predvsem usoden prvi del tekme, saj so katastrofalno igrali tako v obrambi kot v napadu. Ze v 5. minuti igre so gostje vodili s 13:0, v 7. min. z 19:2 in v 10. min. z 31:15. Po neverjetnem številu napak so si v zadnjih 6 minutah le opomogli in nadoknaditi večji del zaostanka (29:37). Zal so tudi v drugem polčasu igrati slabo. Gsotje so si prii-grab solidno prednost, ki so jo brez težav ohraniti d° konca tekme in seveda zanesljivo zmagali. Po-leg katastrofalne igre v prvih 10 minutah zaskrblja tndi neverjetno nizek odstotek pri metu na kos strelcev, kot sta Franco in Di CJecco. Upati je, da je bil sinočnji nastop domovcev le trenutni spodsljaj, kajti že Cez dva tedna se bo ZaCel drugi del prvenstva, ki bo odločal o obstanku v ligi in bo vsaka zmaga izredno pomembna. (L.S.) Turk in Emili pokopala Cicibono Bor Radenska odlično, Velinsky tudi Štefan Turk: dve trojki v zadnji minuti Kontovel - Cicibana Pref. Marsich 61:59 (34:33) KONTOVEL: Križamn 4 (2:2), Rizzan-te, Turk 0 (1:2), Emili 4, Gulič 11 (3:3), BrišCik, Starc 7 (3:4), Čeme 10 (2:4, Godnič 15. Trener: Vremec. TRI TOČKE: Turk 3, Godnič 1. PON: Gulič (34), Čeme (38). CICIBONA: Stefančič, Persi 24 (3:7, 6:10, 3:6), Pavlica 3 (3:4, -, 0:1), Dilissano 2 (-, 1:1, -), Pettirosso 8 (4:9, 2:6, -), Zup-pin 11 (3:4,4:6, -), Uršič 9 (0:2, 3:13,1:2), KrižmanCiC 2 (-, 1:5, -), Bandi. Trener: Battilana. PON: KrižmanCiC (30, Persi (36). Lep in zanimiv derbi, ki si ga je ogledalo lepo število naših ljubiteljev košarke, je imel dramatičen epilog, v katerem je Kontovelcem v eni minuti uspelo nadoknaditi šest točk zaostanka. V prvem polčasu je bil Kontovel boljši, saj je bil skoraj stalno v vodstvu (največ za šest točk), a je na koncu obdržal le minimalno prednost. V drugem polčasu so se gostje dokonCo opredeliti za consko obrambo, proti kateri ni Kontovel našel pravega orožja. Cicibona je dolgo Časa obdržala prednost sedmih, osmih točk in kazalo je, da bo tudi zma- gala. V 39. minuti so imeti gostje še vedno šest točk prednosti. Kontovel se je odločil za serijo namernih prekrškov, ki so obrodili svoje sadove. Čeprav je bil cici-bonaš Pavlica dokaj natančen pri izvajanju prostih metov (3:4), je Kontovel namreč na drugi strani z dvema zaporednima trojkama Stefana Turka ujel goste. V svojem zadnjem napadu je Cicibona izgubila žogo. Zadnjo akcijo je vodidl Kontovel, Križman je pogrešil met, a Emili je ujel skok in zadel prav ob zvoku sirene. Pri Kontovelu je zelo dobro igral Jan Godnič, pohvalo pa si seveda zaslužita tudi hladnokrvna protagonista konCnice Stefan Turk in Marko Emili. Pri gostih je največ pokazal Stefan Persi in prav njegov odhodo z igrišča Štiri mi- Mladinski izidi DRŽAVNI KADETI Acli Ronchi - Kontovel La Nuova edile 89:80, Bor Friulexport - Poli-sigma 69:70. NARAŠČAJNIKI Santos A - Bor Friulexport 50:105, Kontovel I,a Nuova edile - Polet Metra 78:102. nute pred koncem zaradi petih osebnih napak je verjetno nagnil tehtnico na Kontovelovo stran. (B.S.) Forum Juhi - Bor Radenska 94:104 (38:48) BOR: Filipčič 11 (2:5 prosti meti, 3:7 met za dve, 1:2 met za tri), Susani 19 (2:2, 4:5, 3:5), Simonič 19 (3:3, 8:9, 0:1). Perčič 6 (-, 3:7, -), Rebula 6 (2:6, 2:4, -), Tomšič 16 (1:3, 6:9,1:2), Rasman 4 (2:2, 1:4, -), Barini 7 (1:2, 3:5,0:1), Velinsky 16 (6:7,5:6, -), trener Furlan. PM 19:30. SON 26. PON: Rasman. 3T: Susani 3, Filipčič 1, Tomšič 1. Borovci so dosegli v skupini za napredovanje že drugo zaporedno zmago. V Čedadu so zanesljivo in zasluženo premagati domačo vrsto, saj so bili skozi vse srečanje stalno v vodstvu. 2e v prvem polčasu so voditi za 10 točk, v drugem delu tekme pa so prednost še povečali na 15-20 toCk. Njihova najvišja prednost je v 36. minuti znašala kar 22 točk (92:70). Gostitelji so v končnih minutah nekoliko omilili poraz, niso pa nikoli ogroziti Borove zmage. Za pomemben uspeh si vsi borovci zaslužijo pohvalo, posebno pa mladi Alberto Vetinsky, ki se je izkazal v obrambi in napadu. (N.S.) MOŠKA B2 LIGA / SINOČI V REPNU Tesen poraz Koimpexa v derbiju z Videmčani V tie breoku je sodnik dvakrat oškodoval slogaše Koimpex - VBU Videm 2:3 (15:17, 15:13, 15:12, 4:15, 13:15) KOIMPEX: Bertocchi 8+18, Božic 6+8, Colautti 2+5, Kralj 9+25, Populini 4+9, Princi 0+0, Radetti 1+2, Riolino 0+1, Slabile 5+11, Strajn 0+0, Volčič 0+0. Po veC kot dveinpolurni tekmi, polni preobratov, razburljivih trenutkov in lepe igre se je deželni drugoligaSki derbi zaključil v korist VidemCanom. Zal tudi s »pomočjo« sodnika, ki je prav v zadnjem setu pri stanju 12:12 spregledal četrti dotik žoge pri ekipi VBU in s tem domače igralce prikrajšal za točko, kar je v »tie breaku« seveda odločilnega pomena. Vsekakor smo videli včeraj izredno borbeno srečanje, v katerem so bili Koimpexovi fantje pravzaprav na pragu gladke zmage, saj se jim prvi set izmuznil iz rok, ko so vodili že s 14:12. Ne glede na to pa lahko mirno zatrdimo, da so naši odigrali eno letošnjih najboljših tekem, čeprav tokrat ni bila kronana z uspehom. Res škoda, saj so fantje zaigrali taktično zrelo in to proti ekipi, ki malodane nima vidnejših šibkih točk, saj razpolaga z odličnim blokom, ki seveda olajša delo obrambi, pa tudi na mreži so zelo učinkoviti. Naši so, kot reCeno, zaigrali dobro, vsi igralci so upravičili zaupanje trenerja, ki jih je na igrišCe zvrstil vseh enajst, saj so vsi opravili svojo nalogo na najboljši možni način. To je v svoji izjavi podčrtal tudi trener Mario Gač: »Pohvaliti moram vso ekipo, ki je dobro zaigrala in če bomo ponovili take nastope, se nam res ni treba bati nadaljevanja prvenstva. Skoda je le, da se nam je že pre-velikokrat zgodilo, da smo dobro igrali, vendar proti ekipam, ki so na koncu slavile.« (Inka) Stabilejev poseg v obrambi (F. KROMA) ŽENSKA B2 LIGA / V VIDMU Koimpex Nuova Kreditna dosegel zlata vredni točki Camst - Koimpex Nuova Kreditna 2:3 (13:15,13:15,15:4,15:7,8:15) KOMPEX NUOVA KREDITNA: Be-nevol 7+4, Cok 6+6, Fabrizi 3+1, Barbara Gregori 5+8, Paola Gregori 4+11, Gruden 0+0, Molassi 8+8, Pertot 0+0, Piccoli 1+0, Vincenzi. Servis (toCke/napake): Camst 7/16; Koimpex Nuova Kreditna 2/8. Iz Vidma prihaja tokrat res prijetno presenečnje, saj so naša dekleta zmagala, osvojeni točki pa veljata dvojno, saj jih je Koimpex Nuova Kreditna dosegel proti eni boljših ekip in ne proti direktnemu tekmecu v boju za obstanek. Naše igralke so bile že na robu še večjega slavja, saj so vodile v setih že z 2:0. Trener Drasic se je tokrat odločil za povsem novo postavo, saj je v diagonali s po-dajacičo Piccolijevo zaigrala Katja Fabrizi. Kot krili in tolkacici sta startah Mo-lassijeva in Paola Gregori, Benevolova in Barbara Gregori pa sta bili na centru. Med igro je potem opravil seveda še več taktičnih menjav. Breda Cok je igrala na krilu, v diagonali s podajaCico pa je preutrujeno Katjo Fabrizi uspešno nadomestila Paola Gregori. Razveseljivo je tudi, da je spet zaigrala Tjaša Gruden, Eva Vincenzi pa je soigralke spremljala s klopi. Najlepša sta bila vsekakor prva seta, v katerih so blestele igralke obeh ekip. Gledati smo tako res vrhunsko odbojko, polno navdušujočih akcij ria obeh straneh mreže. Koimpexove igralke so iztrošile veliko moči, kar se je potem poznalo v naslednjih dveh nizih. Camst pa seveda ni ekipa, ki bi »odpustila« pavze in je stanje v setih izenačila. Vso pohvalo pa zasluzi naša ekipa za odlično reakcijo v »tie breaku«. Igralke so si zmago srčno želele in to svojo željo tudi na igrišču udejanile. Takoj so povedle s 4:0 in potem nadaljevale v velikem slogu in vseskozi vodile, da ni bil izid nikoli v dvomu. Trener Drasic je bil seveda po tekmi navdušen. »Zmaga je veC kot zlata vredna, dekleta pa so s svojo igro dokazala, da prvenstva še zdaleč ni konec in prepričan sem, da bomo zbrati še marsikatero točko.« (Inka) domači šport DEŽELNE LIGE / VELIK USPEH GORICANK NA IGRIŠČU DRUGOUVRŠČENIH Danes Nedelja, 15. februarja 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Standrežu: Juventina - Aiello; 15.00 na Proseku: Primorje Adriaker - Maranese; 15.00 v Ogleju: Aquileia - Zarja Gaja 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Fincantieri; 15.00 v So-vodnjah: Sovodnje - San Giovanni 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Dolini: Breg - Natisone; 15.00 v Trstu, Ul. Garnaro: Chiarbola - Mladost; 15.00 v Turjaku: Isonzo - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Bazovici: Zarja Gaja B - Breg B; 15.00 v Re- pnu: Kras - Cus NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Drevored Sanzio: CGS - Primorje Teti-tal; 10.30 v Tržiču; Ul. 1. maja: Aris San Polo - Sovodnje NAJMLAJSI 10.30 na Padričah: Zarja Gaja - Domio B KOŠARKA PROMOCIJSKA UGA 11.00 v Trstu, melara: Scyscrapers - Breg DEČKI 11.00 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Barcolana; 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Dardi NAMIZNI TENIS MOŠKA C2 LIGA 10.00 v Vidmu: Rangers - Kras ŽENSKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras B - Kras A MOŠKA D UGA 10.00 v Gorici: Real Isonzo - Kras ODBOJKA MOŠKA BI UGA 17.30 v Valdagnu: Samia - La Goriziana Kmečka bcUikci 2. ZENSKA DIVIZIJA 16.00 v Trstu, šola Rossetti: Nuova Pallavolo - Sloga Veto DEČKI 11.00 na Opčinah: Multinvest - Volley club DEKUCE 9.15 na Opčinah: Sloga Veto - Triestina A Obvestila ZSSDI razpisuje teCaj za pridobitev naslova učitelja smučanja 1. in 2. stopnje. Vse informacije nudi urad ZSSDI v Trstu, tel. 635627. SK DEVIN obvešča, da se nadaljujejo smučarski tečaji'ob sobotah in nedeljah na snegu. Informacije nudi tajništvo, tel. št. 2916004. PRIMOTOR KLUB vabi elane na občni zbor, ki bo v sredo, 18. t.m„ ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Petaros v Borštu. SPDG prireja 1. marca 1998 Slovensko zamejsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu v veleslalomu in super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo elani zamejskih športnih društev in klubov. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG Utica Malta 2 (fax 531495) v Gorici, oziroma pri ZSSDI. Žrebanje startnih številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. KOLESARSKI KLUB ADRIA vabi na predstavitev mednarodne kolesarske dirke za 22. trofejo ZSSDI, ki bo v Četrtek, 19. t.m. ob 18.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. Olympia Kmečka banka je v Čenti spet pokazala svojo pravo moč Porazen obračun med fanti - Val Koimpex prekinil črno serijo - Borovke OK Tarcento - 01ympia KmeCka banka 0:3 (7:15,14:16,12:15) OLVMPIA: Corsi 6+3, S. Princi 4+2, Pitacco 0+3, Trapuzzatio 1+5, Zotti 13+7, Skerk 7+1, Ciocchi 4+1, L. Princi, Bulfoni, V. Cemic, M. Cemic 0+0. Igralke 01ympie so kar v gosteh povsem nadigrale drugouvrščeni Tarcento in po vsej verjetnosti s to zmago že zapečatile končno zmago Bmetersa v tej ligi, same pa zdaj lahko naskakujejo končno drugo mesto. GoriCanke so s svojim nastopom navdušile. Igrale so zbrano in natančno, njihovo najboljše orožje pa je bil tokrat servis, s katerim so oddaljevale od mreže nasprotnikove napadalke. Tarcento je bil v prvem setu povsem brez mod, v drugem pa je že zaostajal za 8:2 in 10:7. Takrat so gostiteljice reagirale in celo povedle s 14:10. Ttedaj je prišla na dan izredna volja 01ympie, ki je nadoknadila zaostanek in si z zmago v druigem setu v bistvu odrpla pot za končno slavje. Igrali smo z glavo in voljo, dekleta pa so si med sabo stalno pomagala. Odločilen je bil vsekakor servis,« je povedala trenerka Silva Menija. Asfjr Čedad - Imsa Zadružna kreditna banka 3:1 (15:12,15:17,15:9,15:12) OLVMPIA: Mo. Tomasin 5+13, Mi. Tomasin 6+10, B. Uršič 9+10, Ambrosi 8+10, Visintin 2+0, Humar 1+0, Danie-tis 1+0, P. Uršič 2+3. GoriCanke so se v Čedad odpravile brez standardne podajacice Manuele Tomšič in Ilenie Zuccarino, obe sta namreč zboleti. Kljub temu so bile nasprotnicam enakovredne, posebno še, ker je Tamara Visintin (letnik 1982) na podajaškem mestu ugodno presenetila. Valovke so v prvem setu izpustile iz rok vodstvo z 10:4, kar se je delno ponovilo tudi v drugem, ko so že vodile z 11:1 in 13:5, do set žoge pa so najprej prišle domačinke. K sreči gostjam pogum ni upadel in so set osvojile s 15:17. V preostalih dveh setih je bila igra izenačena, valovkam pa je na koncu zmanjkalo tudi malo športne sreCe. MOŠKA C LIGA 01ympia Agraria Terpin - San Vito 0:3 (8:15,13:15,14:16) OLVMPIA: S. Terpin 4+10. Mania 1+15, Sfiligoj 0+2, A. Terpin 0+1, Domi 2+3, Maraž 4+7, Ferfolja 3+6, Pintar 2+2, Graunar 0+0, Hlede. 01ympia se je še za korak oddaljila od vrha. Vedelo se je, da bo San Vito trd oreh, saj je imel za sabo serijo uspešnih nastopov, vendar pa po tem, kar je pokazal absolutno ni bil nepremagljiv. Tudi toliko opevani bivši prvoligaš Pic-cinin ni bil tako neustavljiv. Zal pa 01ympia zaigrala pod svojimi sposobnostmi, poznala pa se je tudi odsotnost Janeza Terpin, Id je zbolel, in Stefana Bense, ki se še ni vrnil z belega tedna. Po slabem prvem setu je trener Jakopič obrnil postavo. 01ympia je v obeh setih vodila, a ni znala ohraniti mirne krvi. Vmešala sta se še sodnika, domači igralci pa so jima nasedli in si prislužili serijo rumenih kartonov, Simon Terpin pa je bil na koncu celo izključen. SoCa Unitecno - H Pozzo 0:3 (12:15, 9:15,10:15) SOCA: Braini 2+4, G. Brisco 0+0, Devetak 0+4, Lutmna, Lukež, Makuc 1+0, Mucci, Klede 5+21, Petejan 7+11, Tomšič 0+5, Battisti 3+2. Sočani so se gostom enakovredno upirati v vseh treh setih, v končnici pa so prišle na dan njihove slabosti oziroma večja prisebnost gostov. Soča je tokrat pokazala napredek v borbenosti, v njeni igri pa je še vedno preveč napak, tako je splavalo po vodi tudi vodstvo s 7:4 v 3. setu. Napad s Kledejem na čelu je dobro deloval, preveč pa je napak v bloku, obrambi in pri gradnji igre. Eltar - Bor 3:0 (15:5,15:8,15:9) BOR: D. Furlanic 0+2,1. Furlnaic 5+6, Suštešric 0+0. Leghissa 1+3, Pavlica, Cuk 0+1, Strolego 3+1, Ruttar 1+1, Ritossa 0+7. Servis (točke/napake): Bor 3/11, El-tor 12/14. Eltor je bil za Bor po pričakovanjih premočen, plavi pa so vsekakor zapustiti igrišče Častno premagani, saj so igrati borbeno. V prvem setu je Iztok Furlanic prvič letos igral kot edini po-dajac, njegov brat Dejan pa je od sredine drugega seta nastopil tokrat v vlogi tolkaca. V prvem setu so borovci na začetku nadoknadili začetni zaostanek 6:0, nato pa povsem popustiti. V na-slendjih dveh setih so igrali boljše, v tretjem bi pri rezultatu 11:8 lahko dosegli še par točk. Eltor je vsekakor res močna ekipa, ki zelo malo greši in jo bo zelo težko izpodriniti z vrha lestvice. MOŠKA D LIGA Naš prapor - Azimut Rozzol 0:3 (13:15,14:16,10:15) NAS PRAPOR: Boškin, Braione, Devetak, JuretiC, KorečiC, Paulin, Poletto, Sfiligoj, Miklus, BevCar. Kljub temu, da so nastopili brez treh standardnih igralcev, so pri Našem praporu pričakovali ugodnejši razplet tekme, žal pa so zaigrali preveč nekon-stantno in nesproščeno, da bi lahko računali na zmago. Zaceli so izvrstno in povedli kar z 10:1, nato so počivati na pridobljeni prednosti in se pustili ujeti pri trinajsti točki, set so nato zelo hitro tudi izgubiti. V drugem setu se je bil oster boj. Sredi seta so gostje prevzeli pobudo in povedli z 11:8 ter celo 14:10. Naš prapor se ni predal in je izenačil, na koncu pa je fantom zmanjkalo moči. Najslabše so se Brici odrezali v tretjem setu, v katerem so stalno zaostajali. Cordenons - Val Kotinpex 1:3 (15:8, 10:15,6:15,10:15) VAL: Jelen 11+14, Prinčič 5+5, Ma. Cemic 2+2, Plesničar 8+12, Mi. Cemic 1+12, Prichiazzi 3+3, Frandolic 1+1, Sergo 5+11, Figelj, A. Cemic. Po treh porazih s 3:0 so valovci končno prišli do dragocene zmage proti tekmecu za obstanek. Prvi set so sicer izgubiti brez pravega odpora, zato pa somse razigrali v naslendjih treh setih, ko sta še posebej dobro delovala blok in servis, pa tudi igra preko centra je bila učinkovita, saj sta Plesničar in Prinčič dosegla skupno 13 točk in 17 menjav. ZENSKA D LIGA Morarese - Bor Friulexport 1:3 (15:8, 9:15,10:15,14:16) BOR: Flego 12+4, J. Miličevič 2+3, Ažman 7+14, Stemad 0+2, Sadlovvski 5+0, Rogelja 0+0, Zadnik 1+1, Bogateč, Macho 5+5, Z. Miličevič, Boz 2+1, Fai-mann 5+8. Servis (točke/napake): Morarese 8/13, Bor 14/12. Pol ekipe je prišlo v telovadnico z zamudo, tako da so borovke začele tekmo neogrete in premalo zbrane, kar jih je tudi stalo poraz v prvem setu. Za vse ostale sete je bilo značilno visoko vodstvo borovk, ki pa prednosti nikoli niso znale obdržati, tako da so morale v končnicah stisniti zobe, Čeprav njihova superiornost ni bila nikoli pod vprašajem. Najboljše so plave igralke v drugi polovici 2. seta, ko so se z borbenostjo izvlekle iz težjega položaja, in pa v tretjem setu. Morarese je skušal forsi-rati servis, vendar so bile v tem elementu borovke bolj uspešne. »Individualno so se igralke dobro odrezale, še vedno pa peša skupinska igra. Vsekakor lahko to popravimo z dobrim delom. Mislim, da se lahko celo potegujemo za play off, dosti je odvisno od deklet samih,« meni trener borovk Marko Colom. Virtus Favento - Sava 3:0 (15:5, 15:10,15:9) SAVA: Babudri, Furlan, Kobal, Ko-smina, Obad, Sossi, Spacal, Starc, Ten-si. V prvem povratnem kolu igralkam ve ni uspelo, da bi premagale vodil-in še neporaženo ekipo. Sicer se že id tednom našim ni obetalo najbolje, je gripa zdesetkala ekipo in so neka-e igralke prišle na tekmo skorajda iz stelje. Na uspeh je bilo torej težko :unati, kljub temu pa bi naša dekleta iko pokazala kaj veC. Vse preveC so mrec grešila tudi pri enostavnih žo-i, tako da so nasprotnicam večkrat na olajšala pot do zmage. Mladinski izidi MLADINKE Polfinale: Kontovel - Bor 0:3, Virtus - Sloga Nuova Kreditna 3:1 DEKLICE Altura - Breg 3:0, Bor - Kontovel A 0:3 Val in Drvarič gosta Športela Jutri od 22.30 bo spet na vrsti Sportel, oddaja o zamejskem športu in športnikih po TV Koper-Capodistria. Po pregledu rezultatov bo v studiu stekel pogovor z najmočnejšim odbojkarskim klubom v zamejstvu. V-studiu bodo BI ligaši Vala La Goriziane. Tudi v prispevkih bodo gostili goriške športnike. Eekipa je spremljala srečanje košarkarjev Doma Rob Roya in Amici Pordenone ter vodilno ekipo v L amaterski nogometni ligi, kriško Vesno, zagotovo pa se bo našlo še kaj. V Športu pod Triglavom se bodo pogovarjali z vodjem slovenskih košarkarskih reprezentanc Janezom Drvaričem, ne bo pa manjkala tudi nagradna igra »Skrtoc«. .t BERLIN / MEDNARODNI VIDEO FESTIVAL TRANSMEDIALE '98 Na festival sta se uvrstila tudi dva slovenska filma Gre za Vrtoglavi ptič režiserja Saša Podgorška in scenarista Iztoka Kovača in Postajo 25 Eme Kugler V Berlinu od 12. do 22. februarja poteka mednarodni video festival Transme-diale '98, ki ga organizirata Transmedia-le in Podevvil v sodelovanju z berlinskim senatom in Evropsko komisijo. Na festival sta se uvrstila tudi dva slovenska filma, in sicer Vrtoglavi ptic režiserja Saša Podgorška in scenarista Iztoka KovaCa (na sliki prizor iz tega video filma) ter Postaja 25 scenaristke in režiserke Eme Kugler. Vrtoglavi ptic so v okviru nočnega programa predvajali včeraj, sklepni dan festivala pa bo v okviru glavnega programa predvajan video film Postaja 25. Vrtoglavi ptic po eni strani odkriva povsem osebni odnos scenarista KovaCa z realnimi ambienti rojstnega mesta, po drugi strani pa v umetniški artikulaciji ta odnos dobiva širše konotacije in se oblikuje v poetsko strukturo razumevanja aktualnega sveta. Kovač v ta prostor, zaznamovan z aktivnostjo dela, ki se po svoji zgodovinski nujnosti zaustavlja, postavi skupni plesalcev. Postaja 25 pa radikalno in obenem nadvse subtilno posega v polje moCi, vzpostavljano v ra- zmerju med posameznikom ter oblastjo in v intimnem odnosu med partnerjema. Film na različnih ravneh pokaže, da je tisto, kar vzpostavlja, zakonitost in moC v svojem temelju iracionalno. Moški je tako oblast kot žrtev. Senska ima dvojno ambivalentno vlogo: je mati kot nosilka doma in je personifikacija doma kot prostora nasilja, ki uničuje na najbolj intimni ravni - tako kot oblasti, ki to počne v polju političnega. Program festivala sestavlja pet programskih sklopov, in sicer focus, extra, spot ter glavni in nočni program. Na festivalu bodo predstavljena dela s področja videa, računalniške animacije, televizije, filmi z digitalnimi deli in multime-dialni projekti (CD-romi, internet). Za selekcijo je bil odločilen inovativen pristop pri "obravnavanju relanosti". Izmed 1000 prijavljenih del je komisija izbrala približno 50 del avtorjev iz vsega sveta. (STA) Koncert Renata Chicca in Tadeja Tomšiča v SF V okviru koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev bosta v Slovenski filharmoniji v Ljubljani jutri zvečer koncertirala pianist Renato Chicco in saksofonist Tadej Tomšič; med drugim bosta "krsti- za saksofon Odkrita Tomaža Tomšiča in skladbe za klavir Bennu bird Renata Chicca. Skupaj bosta zaigrala Egipčansko suito, kompozicijo za saksofon in klavir; na sporedu bodo še Chiccova skladba Sneženje, njegovi priredbi dveh narodnih ter skladba Janeza Gregorca Duh morja. (STA) Tangueros z Orquesto Color Tango spet v FJK Plesna skupina Tnagueros, ki kot pove že ime, izvaja argentinski tango, bo v kratkem spet nastopila v Fu-leniji-Julijski krajini. Tokrat bodo pari odplesali žalostne in strastne tange v gledališču Odeon v Latisa-ni, plesalce pa bo tudi tokrat spremljal odlični glasbeni sestav Orouesta Color Tango. Prireditev, ki sodi v okvir gledališke sezone v Latisani, bo v Četrtek, 19. februarja, z začetkom ob 20.45. Skupino iz Buenos Airesa vodita koreografa Mariachiara Michieli in Marco Castellani, tokrat pa bodo v parih plešah Ro-dolfo in Maria Cieri, Sebastian Misse in Andrea Re-vero ter Leandro Palou in Andrea Misse. Spored bo obsegal krstni izvedbi skladbe GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Danes, 15. t. m., ob 16. uri (red C): Samuel Beckett »Čakajoč Godota«. Režija Marko Sosič. Ponovitve v sredo, 16. t. m. (red D), v četrtek, 19. t. m. (red E) in v petek, 20. t. m. (red F) ob 20.30. Otroška matineja SSG Danes, 15. t. m., ob 11. uri gostuje Mladinska skupina SKD Tabor z lutkovno predstavo Svetlane Makarovič »Korenčkov palček«. Režija Olga Lupine. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča in pri UTAT v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Caterina di Heilbronn« H. von Kleista, ki bo na programu od 17. do 22. t. m. (v abonmaju - odrezek 14 moder): urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih, UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30,15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 15. t. m., ob 16. uri (reda G/G) zadnja ponovitev baleta Mauriceja Bčjarta »Mutatiomc«. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih), vstopnice za balet so na razpolago tudi v Vidmu pri ACAS - Ul. Faedis 20 (tel. 0432 - 470918). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 15. t. m., ob 16.30: zadnjic gostuje gledališka skupina Plexus T. s predstavo Neila Simona »Plaza suite« v prirebi Tullia Kezicha in Alessandra Levan- tesija. Režija Guglielmo Ferro. Nastopata Massimo Dapporto in Maria Amelia Monti. Vstopnice so v predprodaji pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311) in pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613). Gledališče Miela Fluidi magici - Čarobni valovi Danes, 15. t. m., ob 21. uri film »Faust«. V torek, 17. t. m., ob 18. in ob 21. uri film »The King-dom«. Gledališče Silvio Pellico - Ul. Ananian Danes, 15. t. m., ob 16.30 bo Armonia predstavila komedijo »Grampa e scampa« v izvedbi skupine I Grembani. Vstopnice dobite pri Utat in pri blagajni gledališča (tel. 393478). TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V sredo, 25. in v četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatra in Teatro di Sarde-gna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffe«. Režija Gigi DelPAglio, nastopa Paolo Bonacelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom Gorica Kinema - Gorizia Cinema: v sredo, 18. t. m., ob 20.45 film »Febbre a novanta«. Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Od 18. do 21. t. m. bo gostovalo gledališče Maly Tea-tr iz Sankt Petersburga s predstavo »Gaudeamus!«. Priredba in režija Lev Dodin. Teatro Contatto - Teatro San Giorgio V petek, 20. in v soboto, 21. t. m., ob 20.30: Spira Scimone in Francesco Sframeli: »Nunzio« . Režija Carla Cecchi. ______________SLOVENIJA___________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 15. t. m., ob 17. in 20. uri film »Poljub za lahko noC«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V torek, 17. t. m., ob 20. uri gostovanje Opere in baleta SNG Ljubljana (za abonma opera in balet): Cigan baron. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 15. t. m. (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine So-cietas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castellucci. V Četrtek, 19. t. m., ob 20. uri - Lili Novy - literarni veCer s francosko pisateljico Chatelet Noelle. V Četrtek, 19. t. m., ob 20. uri premiera: Fourklor »MelanhoniCne misli«. V petek, 20. t. m., ob 19.30 v Kosovelovi dvorani »Alma«, režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih. Igra Polona Vetrih. Mestno gledališče ljubljansko Jutri, 16. t. m., ob 19.30 (abonma E); Michael Trem-blay »Nore babe«. V torek, 17. t. m., ob 19.30(izven in konto): A. R. Gurney »Punci (Sylvia)«. SNG - Drama Jutri, 16. t. m., ob 19.30 (abonma ponedeljek in izven - konto): J. Osborne »Ozri se v gnevu«. Mala drama: v torek, 17. t. m., ob 20. uri (izven -konto): M. Duras »La mušica«. Lutkovno gledališče V torek, 17. t. m., ob 17. uri: Svetlana Makarovič »Sapramiška« (izven). V Četrtek, 19. ob 17. uri in v soboto, 19. t. m., ob 11. uri: Boris A. Novak »StotisoCnoga« (izven). Od petka, 20. do torka, 24. t. m. »Pustovanje pri lutkah«. Vstopnice za vse predstave so v prodaji. Slovensko mladinsko gledališče V sredo, 18. t. m., ob 20. uri in v ponedeljek, 23. t. m., ob 18. uri »Pika« po avtorski predlogi Astrid Lindgren. Režija Vito Taufer. V četrtek, 19. t. m., ob 19. uri (za izven): Sofokles »Kralj Ojdipus«. V počastitev 100-letnice rojstva Bertolda Brechta bo v soboto, 21. in v nedeljo, 22. t. m., ob 19. uri ter v torek, 24. in v petek, 27. t. m., ob 22. uri na sporedu predstava: Bertold Brecht »Galileo Galilei«. Režija Matjaž Berger. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 3- marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corrado Rojac z mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, R°jac in Solotarjov. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 Jutri, 16. t. m., ob 20.30 bo nastopil Trio Debussy. Na Programu Debussy, Martin in Schubert. Glasbeni popoldnevi gojencev Mednarodne šole Tržaškega Tria V torek, 17. t. m., ob 18. uri bo nastopil Duo Bosac-chi - Frezzato (Anna D ang Anh Nga Bosacchi - kla-vir, Marco Frezzato - violončelo). Na programu Brahms in Šostakovič. Gledališče Miela Duidi magici - Čarobni valovi V petek, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopil Malleus. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 18. t. m., ob 20.30 bo nastopila skupina II Giardino Armonico. Na programu Locke, Bach in Vivaldi. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA Kulturni dom Jutri, 16. t. m., ob 20.30 koncert »Triestango«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V torek, 17. t. m., ob 20.45 koncert Fabrizia De AbdriS. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom V torek, 17. t. m., ob 21.30 (dvorana rock) koncert britanskega pevka Midge Ure. MILANO Forum Jutri, 16. t. m. koncert slavne skupine Genesis. Koncert bo v torek, 17. t. m. v Bologni - Palasport Casa-lecchio. _____________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 16. t. m., ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma (glasbeni abonma) bo nastopil ansal tolkal s solisti »Percussion Plus«. DOBROVO V BRDIH Viteška dvorana Galerije Zorana Mušica V petek, 27. t. m., ob 20. uri koncert Tria Lorenz ( za abonma in izven). KOPER Dvorana PalaCe Gravisi - Barbabianca V torek, 17. t. m., ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila Patricija KopaCinskaja (violina) iz Moldavije in Sijavuš Gadžijev (klavir). Na programu Schumann, Krek, Ravel, Kreisler, Winawsky in Bazzini. PORTOROŽ Avditorij Danes, 15. t. m., ob 20.30 klavirski veCer s pianistom Dimitrisom Sgourosom. Na programu Chopin in Scherzi. LJUBLJANA SNG Opera in balet V petek, 20. t. m. (abonma petek, izven, konto), ob 16.30 -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. V pripravah je premiera G. Verdija »Ples v maskah« -v Četrtek, 26. t. m., ob 20. uri. Dirigent Igor Švara. Cankarjev dom Jutri, 16. t. m., ob 19.30 v Gallusovi dvorani (srebrni abonma) orgelski koncert Marie-Claire Alain. Na programu Bach, Franck ter A.P. in J.A. Alain. V petek, 20. t. m., ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije nastop kitarista Andreja Grafenauerja »Zvoki šestih strun«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE _ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. Bo 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Dalerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: do a; aprila je na ogled je nov razstavni prostor Punto Y>deo, arte & tecnologia. Dbcinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22. L m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Ur-aik: 10-13, 17-20. "alaca Costanzi: do 25. t. m. je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure. Btudio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca Je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na te-®o »Edilizia«. ”°Stna palaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak Ban, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob Praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. 1040) 4195148 od 9. do 14. ure. Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-colo 20): do 17. t. m. je na ogled razstava F. Martina. OPČINE 100-letnica rojstva Roberta Hlavatyja: odprte so razstave akvarelov, perorisb in karikatur, ki jih je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe -Ob Pečini in sicer v Župniji sv. Jerneja na Opčinah, v župnijskem domu Andreja Zinka, v dvorani doma Brdina in v dvorani Zadružne kraške banke. Urnik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Obisk priporočamo tudi šolam (prijave na telefon 635-626). KONTOVEL Trgovina »Dolce Divani« (Kontovel 531): jutri, 16. t. m., ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte ri-prende vita sul Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marca s sledečim umikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. t. m. razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Umik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12. Galerija Ars - Katoliška knjigama (Travnik 25): na ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva. Kulturni dom: do 20. t. m. je na ogled razstava ob 100-letnici Roberta Hlavatyja. Urnik: vsak delavnik od 9. do 13. me in od 15.30 do 18. me ter med prireditvami. _______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov. Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka. Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 20. t. m. je na ogled razstava Zorana Mušica - grafike iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani. LJUBLJANA Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center do 22. marca razstavlja Karel Zelenko. NOVO MESTO Galerija Krka: do 31. marca je na ogled razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. 26 Nedelja, 15. februarja 1998 TV SPORED ZA DANES A RAI 3 slovenski program 1 RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)' Ilustrirana pravljica: O mamici, ki ji ni bilo všeC pomivati posodo TV dnevnik Športna tribuna Slovenski film: Ekspres, | ekspres ® RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dokumenti Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino (vodita Ales-sandra Bellini in Marco Di Buono), vmes risanke in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Aktualno: Linea verde Nabožna oddaja: A sua immagine Masa Angelus in papežev blagoslov Aktualno: Linea verde Zelena Črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Antonella Clerici, Gian Piero Galeazzi), vmes športni oddaji (15.20) Cambio di campo, (16.20) Solo per i finali Dnevnik - Flash Šport: 90. minuta Variete: Domenica in... Vremenska napoved Dnevnik TV film: Biblija - David (zgod.. It. ’96, r. R. Markovvitz, i. N. Parker, Sheryl Lee, Franco Nero. Jonathan Pryce) Dnevnik Aktualno: TV 7 - Tednik (vodi Romano Tamberlich) Effetto cinema Nočni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma: Afef, arabska ženska Jutranji dnevnik Nan.: Z odprtim srcem, Otroški variete, vmes Variete: Jutro v družini 7.00 Christy, 8.00 Pre- nan. in risanke ter variete (vodita T. Timperi in S. gled tiska Bim Bum Bam Martone), vmes (7.30. Aktualno: Eurovillage Aktualno: La nostra in- 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nedeljski koncert viata Manuela, risanke Rubrika o protestantizmu MaSa Variete: Sorridi, c’b Bim Nedeljski Disney, vmes Aktualno: La domenica Sili Bum Bam risanke in nan. Blossom del villaggio, vmes Šport: NBA Action Variete: V družini (vodita (11.30) dnevnik jjtfl Variete: Mai dire gol T.Timperi in S. Martone) Dokumentarec IBk jj Odprti studio Dnevnik, Tg2 Motori, Dnevnik Tg4 njljt? Šport: Vodic nogometnega 13.35 Telecamere Film: Supertoto (kom., It. prvenstva, 13.30 Zadnje Vremenska napoved *80, i. Totb, Isa Barzizza) vesti z nogometnih igrišč Film: Venezia, la luna e Dokumenti: La macchina (vodi Alberto Brandi) tu (kom., It. ’58, i. Alber- del tempo TV film: Luckv Luke - to Sordi, M. Allasio) Nan.: Chicago Hospital Daisv Town (pust., ZDA Nan.: Sentinel (i. Adam Arkin), vmes ’91, i. Terence Hill) Aktualno: Tg2 Dosje (18.55) dnevnik Variete Meteo 2 Film: Don Camillo (kom., Nan.: Dva policaja v Chi- g® Šport: Domenica sprint ZDA '83, r.-i. Terence cagu Risanke: Tom & Jerry Hill, Colin Blakely) jjww Inviato speciale Dnevnik Tg2 Film: Barcelina (kom., Odprti studio TV film: Ultimo contral- ZDA ’94, i. T. Nicholson) [EE Nan.: Nash Bridges (i. to (thriller, ZDA '96, i. R. Pregled tiska Don Johnson) Beatty, Teri Thompson) Nan.: Z odprtim srcem - Variete: Benny Hill Show Nan.: Law & Order - Black out, 2.40 VVings Variete: Mai dire gol 11 f Dvojni obraz pravice Bjfi Nan.: X-Files - Demoni (i. j Dnevnik, vreme David Duchovny, Gillian "TT B Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita [§ll CANALE 5 Anderson) Športna oddaja: Pressing ji Film: Mario, Maria e Ma- (vodi R. Vianello) 1 Bi rio (dram., It. ’93, r. E. Italija 1 šport Scola, i. G Scarpati) Na prvi strani Film: 11 difensore del tem- RAI 3 ZOI - Nagano ’98: hitrostni tek, 1000 m, moši; bob Dober dan, glasba! ZOI: hokej, umetnostno drsanje Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che aspetta-no..., 14.55 Quelli che il calcio... Stadio sprint Zimske olimpijske igre Glasba: In tour - De Gregor! Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Aktualno: On the road Variete: Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti IP v atletiki indoor Dnevnik, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario, vmes film Aniki Bobo (dram., Portug. ’41) ZOI: smučarski tek Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le ffon-tiere dello spirito Aktualno: Anteprima News (vodi F. Pierobon) Film: Bobo vita da cani (kom., ZDA ’87, i. Howie Handel, Amy Steel) Nan.: Časa Vianello -Prihaja Giamnarco Dnevnik Variete: Buona Domenica (vodijo Maurizio Costan-zo, Paola Barale, Claudio Lippi, Enrico Papi, 1. del) Nan.: Due per tre - Heavy Metal (i. J. Dorelli, Loret-ta Goggi) Variete: Buona domenica (drugi del) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualni oddaji: Target -Anno zero (vodi Gaia De Laurentiis), 23.30 Nonso-lomoda (vodi Alef Jnifen) Nan.: N.V.P.D: - New York Police Department (i. Dennis Franw) Nočni dnevnik Tg5 Nan.: Voci nella notte Nočni dnevnik Missione impossibile NoCni dnevnik po (fant., ZDA ’94, i. Michael Pare) MONTECARLO 19.30, 22.35, 0.55 dnevnik, 12.10. 18.15 Šport 18.15 ZOI Film: La mia pištola per Billy (vestern, i. G. Pečk) Film: Amarsi un po’ (kom., It. ’84, i. C. Amen-dola, T. VVelch) 21.35 Šport: Goleada Športna oddaja: Crono Film: Ombre malesi (dram., ZDA ’40, r. W. | Wyler, i. B. Davis) 3? TELE 4 He Man Kotiček zdravja La sfera di cristallo Nan.: Hardcastle & Mc- Cormick, Laff Movie Film: Vita da boheme Nad.: Potres v L. A. Aktualna kronika *f[i Glasba: Musichiamo S Slovenija 1 Ozare (pon.) Ziv žav: nan. Ferdi, 9.00 Telerime, 9.05 lutkovna nan. Zvezdica, 9.30 risana nan. Čarobni Šolski avtobus Nedeljska maša Dogodivščine z divjega zahoda (ZDA, 12.) Obzorja duha Ljudje in zemlja 4X4 Poročila, vrerrie, šport Vremenska panorama Film: Oksana Baiul Story (ZDA, i. Monika Keena) Pravi biznis Obvestila, oglasi Obzornik, vreme, šport Oglasi, 17.15 Po domače Spoznavanje narave in družbe: Egipt za začetnike Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna, oglasi Nagano '98 Zoom Očetje in sinovi Poročila, vreme, šport Film: Predstava (ZDA) Napovedniki TV PRIMORKA 15.50 Videostrani Pr. za otroke Moda 98 Revvvija pevskih zborov Ob Valentinovem Film: Tujec v hiši Napovednik, videospot Dedek pripoveduje: Pe-pelka Nan.: Grad pustolovščin Narodnozabavna glasba Film: Novi starši Slovenija 2 Vremenska panorama Film: El principe encon-tado - ZaCarani princ (Španija 1996, r. Jose Carlos Guerra) Tedenski izbor: Pomp V vrtincu Teniški magazin Nagano ’98 Rokomet: Slovenija - Avstrija (kvalifikacije za EP, ženske) Nagano ’98 Videoring, oglasi Napovedniki TV nadaljevanka: Strici so mi povedali (M. Kranjec-F. Štiglic, 2.) Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB, 5.) Slovenski magazin Nan.: V New Orleansu (ZDA, i. Tony Orane, S.n VValters, Barry Corbin. 6.) Napovedniki 5E Koper Euronevvs Dok.: Potovanje po Nemčiji ZOI: Povzetek športnega dogajanja in tekmovanj Program v slov. jeziku: | TV Poper TV dnevnik, vreme, šport Risanke: Pravljice dedka Ciccia Vesolje je... ZOI. Hokej: Rusija - Finska TV Dnevnik, vreme Dokumentarna oddaja 10. Medn. srečanje PZ: KMPZ Izola. Audite Nova Starancan (2. del) TV Dnevnik-Vsedanes Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Bojni zapisi mestnega mulca (S. Pregl, r. M. Maver, 2. del); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (i. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13,20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Saloma 1994 (L. Cr-nologar, r. M. Prepeluh); 15.15 Iz Krajevnih stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Poročila; 17.30 Iz krajevnih stvarnosti, nato Zabavna glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKO obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kul- \^tumi dogodki, Prešernovi nagrajenci S. Vu- ga, M. Hočevar, pravljica »Štirinajsti«; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s I. Pircem; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20,00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 00.00-5.00 Olimpijski pr.; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 7.40 ZOI; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12,05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 18.05 Detektivka; 18.35 MePZ Srce; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 informativna odd. ; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40, 8.40, 16.40 ZOI; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9,00 Gori, doli, naokoli; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.00 Popevki; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 PoročF la; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10,05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.55 Napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška!-Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel (žpk. Polde Zunder); 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. M eE J? Mi OVEN 21. 3. - 20. 4.1 Čaka vas veliko dela, če bT\ radi v prihodnjem tednu naredili, kar sta si zadali. Partner vam očita, da pozabljate nanj. Pred vami so romantični dnevi, vzemite si Časa za ljubezen. BIK 21.4. - 20. 5.: Zadnje čase ste sanjavi in nežni. Privoščite si dopust. Jezijo vas ljudje, la o vas govorijo. Preslišite njihove pripombe in bodite odprti do tistih, ki vam želijo dobro. DVOJČKA 21. 5. ■ 21. 6.: Zadnje čase ste polni energije. Spremembe, o katerih razmišljate, vam lahko prinesejo veliko lepega. Bodite pogumni in se ne ustavite ob prvih pomislekih. RAK 22. 6. - 22. 7.: V vas so skriti strahovi, o katerih nočete spregovoriti. Sprostite se in zaupajte vase. Zmožni ste veC, kot mislite. V ljubezni boste veliko dajali in v tem uživali. LEV 23. 7. - 23. 8.: Vaše počutje je močno odvisno od drugih ljudi. Veliko Časa boste preživeli skupaj s partnerjem in ob njem vam bo prijetno in toplo. Občasno ljubosumje, čeprav zanj nimate vzroka. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Poskrbite, da se boste sprostili in zabavali, delo bo že počakalo. Ob partnerju se boste počutili vame in sprejete. Konec tedna bo poln prijetnih presenečenj in novih spoznanj. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.1 Pred vami je razgiban teden. V vas se skriva navihan otrok, ki rad poskrbi za dobro zabavo. Poskrbite, da partner ne bo imel vzroka za ljubosumnje. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Novi izzivi na delovnem mestu. Dobili boste voljo do dela in uspehi ne bodo izostali. Boste izredno šarmantni in ■ spogledljivi, primeren cas za nove zveze. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Nikjer ne boste imeli obstanka, brez težav boste kos vsem zadolžitvam. S poslovnimi partnerji boste navezovali stike. Manjka vam romantike in Čustev, ne bodite preračunljivi. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Sreča vas bo spremljala predvsem na denarnem področju. Cas je za kakšne večje nakupe. Vzemite si cas za partnerja, ob njem se boste počutili mladostno in romantično. VODNAR 21,1. -19. 2.: Vaše energije usmerjate v službo, čeprav veste, da je zasebno življenje za vas pomembnejše. Posvetite se svojim najbližjim. Kmalu si boste lahko privoščili dolgoleten sen. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Zvezde se že obračajo na bolje. Za dobro kondicijo si pomagajte s športom. Ljubezen vam prinaša trdnost in varnost. Sprostite se in se prepustite prijetnim občutkom. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Pisana delavnica (vodi Breda Bertalanic) TV DNEVNIK 20.50 Športna tribuna ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.10 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.20 15.50 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.00 20.40 20.50 23.00 23.05 0.15 0.45 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Toto nella luna (kom., It. ’58, r. Steno, i. Toto, Ugo Tognazzi, Syl-va Koscina) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in krštke vesti Nan.: Gospa v rumenem -Bitka v Cabot Coveu (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi Giovan-na Milella) Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes nan. Zorro in risanke (vodita Elisabetta Ferracini, Mauro Serio), vmes nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Aktualna odd.: II fatto (vodi Enzo Biagi) Film: Corsari-Cutthroad Island (pust., ZDA ’95, i. Gena Davis, M. Modine) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme j Aktualno: Tempo I RAI 2 ZOI: hitrostni tek, 1500 m, ženske Jutranji Go cart: Risanke Rubrika o protestantizmu Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV 17.15 Poročila Kronika v živo) Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa - Bratstvo Risanke: Tom & Jerry Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert) Nan.: Disokkupati Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport, kino Aktualno: Telecamere Jaz pišem, ti pišeš (vodi Dacia Maraini) RAI 3 6.00 8.30 10.30 10.40 12.00 12.20 14.00 14.50 15.30 17.00 18.30 19.00 20.00 20.15 Jutranji dnevnik Film: 11 gaucho (kom., It.-Arg. ’64, i. V. Gas-sman, A. Nazzari) RAI Educational ZOI: hokej, Češka-Rusija, Švedska - Italija Dnevnik, 12.15 Šport Aktulano: Filozofija, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Znanstveni dnevnik, 15.00 dok. Bellitalia Šport: nogomet B in C lige. 16.35 Nagano ’98 Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Od 20. do 20. ure Blob 20.45 22.30 22.55 23.45 0.30 1.10 1.25 Aktualna odd. o zgodovini: Govori Mussolini Dnevnik, deželne vesti Aktualno: General Giap Šport: Sportfolio Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario' Zimske olimpijske igre §3 RETE 4 IT ALI A 1 IT Slovenija 1 {r Slovenija 2 6.00 8.30 8.50 11.30 11.40 13.00 13.30 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 20.35 22.50 1.10 1.20 Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papa Dnevnik Forum (vodi P. Perego) Kolo sreče Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Furia d’ amare (dram., ZDA ’58) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Večerni Forum (vodi Paola Perego) Film: II dittatore del Pa-rador in arte Jack (kom., ZDA ’88, i. R. Dreyfuss, Sonia Braga, R. Julia) Pregled tiska Nan.: Z odprtim srcem, j 2.50 VVings B CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.30 13.45 14.15 15.40 16.15 17.15 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.10 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere (vodi Maria Tere-sa Ruta) Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna oddaja: Signore mie Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Domini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna oddaja o zdravju: Vivere bene sa-lute Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaller) Kronika v živo: Verissi-mo sul pošto Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodi Ezio Greggio in Clau-dio Lippi) Film: Va’ dove ti porta il cuore (dram., It. ’95, i. V. Lisi, M. Buy, M. Ghini) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia 6.10 9.20 10.20 12.20 12.55 13.30 14.00 14.20 15.30 16.05 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 23.00 0.20 0.55 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Supercar Film: Il segreto della piramide d’ oro (pust., ZDA ’88, i. C. Lauper) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Risanke: Sampsonovi Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: A scuola di filoso-fia - Racket Variete za najmlajše, risanke Nan.: Xena principessa guerriero (i. L. Lavvless) Odprti studio Nan.: V osmih pod isto j streho, 19.30 La tata -Nemka v telovadnici (i. Juliet Mills) Glasb, odd.: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Abbronzatissimi (kom., It. ’91, i. J. Gala, A. Parietti, T. Teocoli) Variete: Scatafascio Šport: Goals, veliki angleški nogomet Fatti e misfatti 8.00 8.30 10.00: 10.30 11.20 11.45 12.35 12.50 13.00 13.10 13.40 14.50 16.20 17.00 17.10 17.25 17.30 17.50 18.20 19.10 TV prodaja Počitniški program: Risanka, 9.00 Telerime, 9.05 Otroški mušicah Ameriška pravljica, 9.50 Briši piši Mladinski film: Uršine ljubezni (M. Dedakovič) Tedenski izbor. Dok. serija: Novi raziskovalec Na vrtu Dok.: Ganski kulti Utrip Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Oddaja o turizmu Homo turisticus, 14.00 Očetje in sinovi Zoom Dober dan, Koroška Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Otroški program: Radovedni Taček: Stopnica Dok. serija: Očividec Recept za zdravo življenje Risanka 19.15 19.30 20.00 20.30 Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Nagano ’98 Nad.: Savannah (ZDA, i. David Gail, R. Lively, Ja-mie Luner, Paul Satter-field, 7. del) 7.45 8.00 9.00 9.25 9.45 10.35 19.00 19.30 19.55 20.00 20.55 21.00 22.00 22.50 23.00 1.15 Teletekst Vremenska panorama Nanizanka: Indaba (Francija, 7. epizoda) Nanizanka: Frasier (ZDA, 6. epizoda) Nanizanka: Peter Strohm (Nemčija, 6. epizoda) Zimske olimpijske igre: Nagano ’98 TV igrica: Lingo Videoring Oglasi, napovedniki Studio City Napovedniki, oglasi Pomp Tok Noč Tok Napovedniki, oglasi Brane Rončel izza odra 0.25 Studio City (ponovitev) Zimske olimpijske igre Nagano '98 (do 6.05) # TELE 4 19.30 16.05 17.00 19.00 20.05 16.45, 23.00, 1.30 godki in odmevi Nan.: He Man Made in Italy Zoom - Svet dela Košarka Do- 21.30 Telequattro šport 21.15 21.20 22.15 22.40 22.45 22.55 23.00 23.30 23.45 Oglasi, napovedniki Gore in ljudje Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Oglasi, napovedniki Opus Viktor Plestenjak Drama: Malomeščanska svatba (B. Brecht, SNG Ljubljana) Koper Zoom - Svet dela j Košarka MONTECARLO TV PRIMORKA v2 17.00 Videostrani Program za otroke. Dedek 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- pripoveduje: Pepelka nik Nan.: Grad pustolovščin Film Oddaja o narodnozabav- Nan.: Ironside ni glasbi: Brez skrbi ros Aktualna odd.: Candido 1 Film: Novi starši 20.05 ZOI M Napovedik, videospot Film: Sesso debole (kom., Dnevnik TV Primorka :.F:V ZDA 56, i. J. AIlyson) Modne strani: Nitka Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap ? lili Športni ponedeljek Nan.: To trapasto Šport: Biscardijev proces življenje (9. ep.) tEm Dottor Spot Dnevnik TV Primorka BSfis Nogomet: Gold Cup Euronevvs Koncert: Silvia Di Marino in Valentina Longo ZOI: Povzetek športnega dogajanja in tekmovanj Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Alpe Jadran ZOI: Umetnostno drsanje, pari Dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih Športna mreža r "\ Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Nezaslišana simfonija (T. Rebula, podaja L. Počkaj, 13.); 9.40 Pravna posvetovalnica; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z V. Bernard; 11.30 Slov, banke na Primorskem (M. Pahor); 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Koroška poje: Voklana skupina Vox; 13.30 Kmetijski tednik; '14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simfoniki RTV Slovenija in Trio Euro-pa; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Slovenske mladinske ilegalne publikacije v Trstu in Gorici (1927-1940); 18.15 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik;6,15 Dobro jutro; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 11.00 Pregled športnih dogodkov; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio, odd. za dijake; 19.00 Prenos RS.jin-gle Modri val; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola;!8.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nill; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.40 ZOI; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22,40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 000.00-6.00 ZOI; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; .8.40 ZOI; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost, drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO, vmes šport; 16.40 ZOI; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Slovenski KZ; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 17.15 Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncertna sezona EBU; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratek stik. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsni št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Nedelja 15. februaija 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA X \ C A VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in suh zrak. S Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31. Dolžina dneva 10.23. Danes: ob 5.25 najnizje -23 cm, ob 11.01 najvisje 26 cm, ob 17.15 najnižje -40 cm, ob 23.50 najvišje 37 cm. jutri: ob 5.59 najnižje -21 cm, ob 11.30 najvisje 19 cm, ob 17.35 najnižje -33 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ °C °C 500 m 17 2000 m 5 1000 m 13 2500 m 3 1500 m 10 2864 m 0 DANES GRADEC -1/15 TRBIŽ CELOVEC O -2/14 O -3/ls KRANJSKA GORA A O TRŽIČ -3/16 ČEDAD«—^^ 9^7 O 4/14 O KRANJ OVIDEM -1/14 6J O S. GRADEC -3/15 MARIBOR o -2/17 M. SOBOTA O -2/17 O CELJE O -3/18 ^ O . GORICA -1/14 GORICA^ q LJUBLJANA 0/17 5/15 POSTOJNA o 2/8 N. MESTO -V19 O ZAGREB -4/17 O UMAG TRSTA w 0/10 H v PORTOROŽ o o/io OPATIJA PAZIN q KOČEVJE 4° V.^-^RNOMEU, REKA 1/15 Precej jasno bo, ob morju se lahko pojavi megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, najvisje dnevne od 14 do 19 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: precej jasno bo. V Padski nižini in ob severnem Jadranu se bo pojavljala megla ali pa nizka oblačnost. JUTRI GRADEC -2/21 TRBIŽ ČEDAD. 4/14 O OVIDEM 0/15 ° -3/15 O KRANJSKA GORA CELOVEC o -3/16 C_3 9 <5 M. SOBOTA o -2/22 GRABEC MARIBOR O -1/21 PTUJ <5. Č22, M. GORICA 0/15 O TRŽIČ -3/17 O KRANJ S LJUBLJANA 1/18 CEUE O 2/2 '2% N. MESTO O 0/21 -2/20 H 5/15 O POSTOJNA (C-b O -3/17 JI J O 1/12 v ^ V a^RNOMEU UMAG OPATIJA PAZIN Q REKA 2/16 S V ponedeljek bo zjutraj Se povečini jasno, popoldne se bo od zahoda pooblačilo. Se bo toplo. V torek bo zmerno do pretežno oblačno, na Primorskem bo začela pihati burja. Ohladilo se bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Valentinom poljubi pravi in čokoladni MOSKVA - Na letošnje Valentinovo smo izbrali sliko mladega para iz mrzle ruske prestolnice, vendar pa praznik zaljubljencev praznujejo že po vsem svetu, vsaj v tistem delu, v katerega je že prodrla potrošniško obarvana zahodna civilizacija. Za ameriško-evropske navade se zelo ogrevajo na Japonskem, kjer - vsaj v glavnem mestu - namenjajo evropskim sladkarijam, s čokolado na prvem mestu - cela nadstropja v najpomembnejših veleblagovnicah. Tudi v navalu romantike pa Japonci ostajajo praktični in varčni, tako so ob letošnjem 14. februarju izumili posebno obstojno čokolado, ki jo lahko jemo še po dveh letih. Naj bo obstojna ali ne, čokolada je med kraljicami Valentinovega, saj so »najslajši poljubi čokoladni«, kot se glasi uspešna reklama najbolj razvpitih čokoladnih bombonov na svetu. Ob čokoladi ima velik pomen tu- di embalaža: ob prazniku zaljubljencev so bomboniere srčkaste ali pa posute s srčki in zvezdicami. Ce je čokolada »sladka misel«, pa je cvetje, predvsem rdeča vrtnica, »romantična misel«. Seveda lahko dobite obe misli združeni v enem predmetu: to je čokoladna vrtnica ovita v blesteč rdeč papir. Kdor pa se noče odpovedati pravemu cvetju, ima ob 14. februarju na voljo lep izbor vrtnic, saj so se trgovci pravočasno pripravili na dan, ki je za njih naporen, a donosen. In končno so tu še posebne romantične voščilnice, ki so sicer pri nas manj v rabi, medtem ko so v ZDA obvezen sestavni del obdaritve svoje drage ali dragega. K praznovanju Valentinovega pa so pristopili tudi drugi, tako so na primer v knjigarnah na voljo izbori ljubezenske poezije ali stavkov, nekaj podobnega pa je dobiti tudi v prodajalnah plošč. Ševardnodzeju v dar nov mercedes nemške vlade BONN - Nemška vlada je podarila nov blin-diran mercedes gruzinskemu predsedniku Edvardu Sevardnadze-ju, ki ga je darilo kanclerja Kohla v ponedeljek obvarovalo pred smrtjo v atentatu, ko je skupina desetih do petnajstih napadalcev z brzostrlkami in granatami napadla kolono vozil, v kateri je bil tudi predsednikov mercedes. Vanj je bilo izstreljenih več deset nabojev, na to Poljub za popust na vlakih KIEJ, - Vse, kar potrebujete za polovični popust na vlakih v zvezni deželi na severu Nemčije, je poljub. V deželi Schlesvvig-Holstein bodo mesec dni, začenši z 20. februarjem, vsi pari, ki se bodo pred okencem poljubih, plačah polovično ceno. S to gesto želijo po besedah direktorja železnic Goetza Dietsche-ja mladim sporočiti, naj vožnja z vlakom ne bo le udobna, ampak tudi zabavna. Ti pari bodo morali na vlaku nositi posebne nalepke in se biti pripravljeni poljubiti na morebitno zahtevo sprevodnika. (STA/AFP) je zgorel v požaru, vendar pa je Sevardnadze ostal nepoškodovan. Novi mercedes 600, zadnji krik varnosti - stane več kot 150.000 mark -, je darilo nemške vlade in podjetja Daimler-Benz, so sporočili z zunanjega ministrstva v Bonnu. Tudi prejšnjo blindirano limuzino je zdaj 70-letnemu Sevar-dnadzeju podarila nemška vlada po neuspelem atentatu z avtomobilom-bomba avgusta 1995. Odgovornosti za tokratni atentat, v katerem sta bila ubita najmanj dva človeka, predsednikov telesni stražar in morilec, dva pa sta hudo ranjena, ni prevzel še nihče. Gesto nemške vlade je pozdravil tudi nekdanji nemški zunanji minister Hans-Die-trich Genscher, ki se je z Sevardnadzejem, tedaj vodjo diplomacije Mi-haila Gorbačova, pogajal o nemški združitvi. »Edvard Sevardnadze je eden od razsvetljiteljev nove Evrope. Nemci ga ne bomo nikoli pozabili,« je v pogovoru za sobotno izdajo časnika Nordsee Zeitung dejal Genscher, ki se je hkrati zavzel za močnejšo politično prisotnost petnajsterice na Kavkazu. Hvaležnost in priznanje Sevardnadzeju za vlogo pri nemški združitvi je v pogovoru za časnik Bild izrazil tudi zdajšnji vodja diplomacije Kalus Kinkel. (STA/Hina) BOBO-DIOULASSO - V Burkini Paso se v nogometu merijo afriške države, na tekmi med Zambijo in Egiptom so navijači prve takole podpirali svojo ekipo (f. AR)