PRIPRAVUEN PREDLOG SMERNIC ZA PRIPRAVO DOKUMENTOV Ljubljana 2000 Na seji 23. februarja je zbor združenega dela naše občinske skupščine brez bistvenih pripomb sprejel predlog smernic za pripravo dokumentov »Ljubljana 2000«, ki naj bi služilekot dolgo-ročni planski akt, ki najpodaja temeljne opredelitve za dolgoročni razvoj Ljubljane in Ijubljanske regije v naslednjih letih, bolje rečeno od zaključka srednjeročnega plana, to je od I. 1986 pa do I. 1995 ali za nekatera območja do leta 2000. Družbenopolitični sistem še ni dosegel zaželene stopnje razvoja in ga bo treba dograjevati tako, da bo vloga delavcev samoupravljalcev v vseh oblikah družbe-ne reprodukcije kar največja. Kmetijstvo je za našo občino neposredno najmanj zanimivo, ker imamo samo še enega pra vega kmeta, je pa toliko posredno bolj zanimivo s stališča zagotavljanja hrane, zato nam ne sme biti vseeno, kaj se bo dogajalo v Ljubljani s kmetijskimi zemlji-šči in gospodarjenjem. Kmetijsko politi-ko naj bi vodili tako, da bi zagotavljala smottno izrabo površin, pospeševala družbeno proizvodnjo in proizvodnjo tržnih viškov, izenačevala pogoje gospo-darjenja za hribovske in dolinske kmete, preprečevala drobljenje zemljišč, omogo-čala oživitve zapuščenih, zaraščenih in za-močvirjenih zemljišč, uvajala nove oblike živinoreje in kot rezultat celotne dejavno-sti na podlagi samoupravnih sporazumov tako s proizvajalci na svojem področju kot tudi izven zagotavljala nemoteno pre-skrbo mesta z živili. Gozdarstvo Gozdovi so pomembni zaradi gospodar-skih in drugih funkcij. Pospešeno bomo pogozdovali primerna območja, izboljše-vali strukturo dreves, večali storilnost v sečnji, gozdove blizu naselij urejali v po-vršine za sprehode in rekreacijo ter v njih gojili tudi divjad. Vodno gospodarstvo Zavarovali bomo zaloge pitne vode, ki so sedaj že v kritičnem stanju. V povezavi z drugimi občinami bomo zgradili vodne zbiralnike, ki bodo zagotavljali večjo zalo-go vode (Sorškd polje). Podtalnico bomo ojačali z dotokom savske in meteorske vode. Dosledno bomo zaščitili in ohranja-li ter bogatih obstoječe vodne vire. Indu-striji bomo zagotpvili vodo z izkorišča-njem površinskih voda ter izgradnjo po-sebnega vodovpda ob vpadnicah. Ob vo-dotoklh bomo vzdrževali čisto in urejeno okolje, pri regulacijah pa naj bi upoštevali tako estetske kot ekološke in ribiškore-kreacijske vidike. Industrija Nadaljnji razvoj industrije naj bi pote-kal v smeri delovno intenzivnih ter po-membnih panog, ki bodo zadovoljevale tudi stroge kriterije zaščite okolja. Največ prostora za industrijsko izgradnjo je v do-kaj nerazviti občini Vič-Rudnik, nekaj tu-di v Mostah (gradbena industrija), dolgo-ročne možnosti za gradnjo tehnološko za-htevne industrije pa so na desnem bregu Save vzhodno od Sentjakoba do cone, ki . je v Dolskem predvidena za gradnjo jedr-ske elektrarne in toplame. Industrija naj bi si zagotovila kadre z izpopolnjerum si-stemom usmerjenega izobiaževanja, pa tudi s prekvalif ikacijo kadrov in v manjši meri s priseljevanjem kadrov iz drugih delov Slovenije ali drugih republik. Drobno gospodarstvo bo dobilo boljSe možnosti za razvoj predvsem na podlagi delitve dela med malimi in velikimi delovnimi organizaci-jami in njihovo vključitvijo v mednaro-dno delitev dela, seveda pod pogojem, da bo tehnološko in ekonomsko razvito. Se posebno faitro se bodo morale razvijati storitvene dejavnosti, predvsem v novih naseljih, da bo družbeni standard med posameznimi deli Ljubljane čim bolj ize-načen. Prav tako bo potrebno pospeševati drobno gospodarstvo v starih mestnih je-drih, na pritner v Stari Ljubliani, ki naj bi z obnovo dobila novo življenje. Nasptah bomo spodbujali osebno delo v okviru POZD in tudi vse druge oblike aktivira-nja osebnih sredstev v družbenoekonom-ski razvoj. Gradbeništvo V gradbeništvu bo potrebno izvesti ra-cionalnejšo delitev dela in specializacijo tned OZD, sedanje razdrobljene manjše lokacije pa preseliti v nekaj večjih con ob vpadnicah. Predlog smemic omenja tudi možnost gradnje tovarne montažnih hiš, ki bi jih postavljali v južnem delu Ljub-ljane. Nove gradnje naj bi zagotavljale večjo smotrnost, boljšo toplotno in zvočno izo-lacijo ter večjo učinkovitost uporabe sta-novanj. Stanovanjsko gospodarstvo Bivalno okolje v mestu bomo zagotav-ljali po sodobnejših, humanih načelih. Gradili bomo manjše, humanejše sose-ske, ki bodo omogočale uveljavljanje kra-jevnih skupnosti ter zagotavljale upošte-vanje interesov vseh struktur prebival-stva. Izboljšala se bo zagotovljena mini-malna opremljenost sosesk s komunalno in prometno infrastrukturo, gostota naj ne bi presegla 200 prebivalcev na hektar, hkrati z gradnjo naj bi bila zagotovljena v bližini tudi delovna mesta, gradnja bo družbeno usmerjena, površina na stano-valca povečana. Konec stoletja bo v Ljub-ljani kakih 400.000 prebivalcev, stopnja rasti pa bo bistveno zmanjšana, zlasti manj bo priseljevanja. Nove soseske se bodo v ljubljanskih občinah gradile v Mostah, na Viču in Ru-dniku ter v Siški, medtem ko je v Bežigra-du razvoj skoraj končan, še bolj pa je v naši občini. Individualna gradnja bo do 10 km iz centra le izjema. Odpravili bpmo stanovanja 6. in 7. razreda in barake (ob koncu leta jih je bilo še kakih 2300). Prenova Prenova bo pomembep element dolgo-ročnih usmeritev, s katero bi v starih mestnih območjih izenačili delovne in bi-valne pogoje s tistimi v novejših delih mesta. Taka je večina območja naše obči-ne. Center naj ne bi bil samo poslovno središče, kamor se ljudje vozijo na delo, ampak naj bi tam tudi živeli. Zato bo tre-ba poleg obnove stanovanj izprazniti tudi prenekateri poslovni prostor ter ga name-niti stanovalcem. Strukturo prebivalstva bo treba pomladiti oziroma jo v takih sre-diščih piibližati poprečju. V starem mest-nem delu se bodo razvijale take dejavno-sti, da bo arhitektonska in kultuma dedi-ščina prišla do prave veljave, kot gostin-ska dejavnost, specializirane trgovine, obrt, galerije, kulturni hrami in podobno. Promet in zveze Ljubljana ima zelo ugodno lego glede na regionalne in mednarodne prometne poti, kar mora izkoristiti za boljšo vključi-tev tako v jugoslovanski kot mednarodni prostor bodisi kulturno ali prek mednaro-dne delitve dela. Zato bo treba nekatere protnetnice posodobiti, tranzitni promet pa razbremeniti. s sistemom obvoznic, kar bo koristilo ekološkemu stanju. Preusme-riti se bo treba na ve