103. itevilka. Trst, v jH'trk 5. maja I S9i). Te&ij XXIV. „Edinost" ithaja dvnkrnt ntt dan, raaiin nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in |>o praznikih izhaja oh uri zjutraj. Nnrolnitin amtin : OI>»» izdan ji na leto . . . gM. 21 Za aanio Tečemo izdanje . 12-— Za pol leta, četrt leta in na meaec razmemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine še uprava ne ozira. Na drobno ae prodajajo v Trutu zjnt-ranje Utevilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.; pone.lel jske /.jutranje Številke po a nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Vefterno izfUnja.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon fttv. H70. 4 nvČ. V edtnoHtl Je moč ! 9|Ull s«e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuatom. Poalana. osmrtnice in javne zalivale. domači oglaai itd. računajo po pogodbi. V>-- In res, kmalu je zasitila parna žaga v Za vodah, posebno v tej smeri. Delavke na žagi so postale hkrati popularne čez mero in kmetski očetje so prisegali, tla svojim hčeram raje na mestu zavijejo vrat, kakor jih pošljejo v delo na žago, matere pa so v strahu zahičevale svojim Mickam in Kezikam, naj vendar za Božjo voljo ne govore z nobenim «fabrškim», kadar jih ob nedeljah popoludue že kar po nobeni sili ni bilo več možno pridržati doma. Seveda dekleta so imele svoje misli in svojo glavo in črnolasi in črnooki, ljube/njivi tujci so jim ugajali bolj, nego je l>ilo to ljubo materam. Nasledki taeega prijateljstva so se tudi redno pokazali jako kmalo. Se nikdar prej, odkar so stale Zavode, ni bilo v jednem letu toliko nezakonskih otrok, kakor zdaj v nekaj mesecev, in škandalčkov, velicih in malih, ni hotelo biti ni konca ni kraja. Pa tudi drugače je žaga domačinom prinašala vse drugačnega dobička, nego so ga pričakovali. Reich in njegov oproda, direktor Frohlich, sta bila jako ljubeznjiva moža in to ljubeznjivost so kmetje prav radi rabili. Bilo je vendar mnogo prijetneje dolgovati par sto goldinarjev tujcu, nego 4. Francozka vlada naznanila je španski,''Vfflbi • obžalovala, ako bi se ti tri španskega dolga v inozemst\u obdarili in s tem zmanjšala vrednost dotičnih kuponov, ter jo je prijateljski opozorila, tla takšno postopanje z ozirom na okolnost, da se večina španskih vrednosti nahaja v francoz-kih rokah, ne bi bilo pripravno, posj»eševati pogajanja s trancozkim denarnim trgom, ako bi španska bila kedaj primorana, da zopet prosi za podporo otl te strani. Loildoil 4. Tast »Times« pravi, da je dolžnost Angležke, da podpira Italijo v njeni akciji na vzhodu. Iz srca Istre smo prejeli in objavljamo: Torej nočete odgovarjati. Mi VTas umetno in Vam ne zamerimo. Kdo bi kazal svetu svoje »koščene prste« in svoja kolena, če so — »usnjata«. Previdno je bilo, da ste st! umaknili, kajti — kolikor Vas poznamo mi — bil bi Vam poraz gotov pred takim orožjem. Vsi - nismo za vse. Potolažite se. Ne bojte se : tudi jaz ne mislim polemizovati radi »koščenih prstov« in »usnjatib kolen« ! Možje naj se no utikajo v hudoarske tajnosti ženske. Ne briga me niti »kankan«, katerega zna »tetka« »Edinost« baje toli divno plesati. Ali nekaj drugega nas briga prav zelo vse rodoljube istrske. Zato pa zahtevamo otl Vas, tla nam dovolite malo prostora. Vedno in vedno Vam zabičujejo, da se ne sinete utikati v kranjske razmere, tla nimate ni-kake pravice v to. Nase skromno menenjeje sicer, da nima nikdo pravice v to, tla bi a takimi ukazi in ukori krčil Vaš novinarski delokrog. Zdi se nam namreč, da smete bili tudi Vi vseslovensko glasilo in da ta ko ~ "zlftrr.l ča nj e pokrajinskih listov iz središča ven ne odgovarja baš veliki ideji narodne celokupnosti. Tako se zdi nalo tu v tužni Istri, ali prepirati se nočemo o tem. Vam prav, tudi nam prav. A 1 i tega Vam ne dopuščamo mi, tla bi molčali tudi o vsaki n e p r i s t o j no s t i, k i j o j e zagrešil kdor si bodi tu na naših tleli! Tu gre za našo stvar, našo korist in naš— mir. Kaj zahteva že čut takta? Denimo, tla jo navdušen liberalec slučajno zašel v jako pobožno hišo. Poseli so za mizo in jeli so moliti! To je seveda proti njegovim nazorom. Kaj naj stori? Odgovor je na dlani. Ako ima le količkaj takta, bo: ali molil žnjimi, ali bo molčal spoštljivo, ali pa bo — odhajal. — Le tako pokaže, da je resnično liberalen mož. V spoštovanju čutstvovanja družili se kaže pravi liberalizem. Takega takta zahtevamo od vsakogar, ki prihaja meti nas, v našo hišo in ne mromo trpeti mirno, da bi se kdo pregrešal proti tej elementarni zahtevi. Mi tu doli v Istri smo si uredili svoje mej-sebojno razmerje, kakor nam veleva naše rodo-ljubje in kakor zahtevajo vsakdanjo življenske potrebe naše: kakor zahteva velika naloga, naloga, ki je gotovo vredna truda najplemenitijih, naloga: tla to tužno in izmučeno pokrajino rešimo sebi, rodu in vsemu avstrijskemu slovanstvu. Nam gre /.a življenje. To si hočemo rešiti najprej in potem ustvariti si tudi pogoje za srečnejo bodočnost. Pred to veliko nalogo izginjajo za nas vsi drugi oziri! Proti temu velikemu cilju kažejo naša pota in s teh poti se ne damo zavesti otl nikogar in po ničemer. Dosegi tega cilja je posvečeno vse naše delo in za dosego tega cilja — kakor smo rekli — smo si tudi uredili svoje medsebojno razmerje, smo sklenili trti no zvezo, takt), tla domačinu. O tem ni zvedela z lepa živa duša, meti j tem, kt> je bil drugače' človek v vodni nevarnosti, tla mu oče S i men ali eden izmed drnzih taeih težkih mož, h katerim se jo ljudstvo zatekalo v svojih stiskah, neeega lepega dne v krčmi ali kje drugje brez vsacega obzira ne zabrusi v obraz: «Ti tiho bodi! Kaj boš govoril, saj mi še tistih par sto ne moreš vrniti*. In tako je prišlo, da je marsikak kmet precej visoko visel pri fabriški gospodi. Tu« i potrebe so se precej povišale s to fabriko. Tam, kjer brlizga puh moderne sopare, se je napredek vendar že precej povzdignil. No in z ozirom na ta napredek, privoščile so si vaške mamice vedno češče kak lonček kave, dekleta so si omišljevale bolj živobarvne in pisane robce, šivilje so šivale bolj ozke janke in bolj komplicirano sestavljene jopiče, fantje so si pripenjali moderne kravate in iz-za pesti so se temu in onemu belile koketne manšete. Klobuki so dobili hkrati razna podjetno zavihujena peresa, vaški krojači pa so v potu svojega obraza vrezavali suknje in hlače po vzorcu kaoega modernega časnika, katerega je nesreča zanesla v tihe Zavode. Da bi tudi možaki ne zaostali za občim napredkom, vrgli so zdaj pa zdaj par partij kart, mlade žene pa so na svojih otrocih, seveda le ob nedeljah, pokazavale svojega svobodouinnega duha. To je bilo naravnost čudo- vito, v kakih najrazličnejših in najnovejših varija-cijah so šivale svojim potomcem jankice, avbice, s kakimi umetnimi uzorci so njim in sebi plclc nogavice. Napredek ! Napredek na vsej črti! Taka je bila torej približna situvacija v Za-vudah one nedelje popoludne, ko je Pavlovec v Dobniko.vi krčmi z slivovko dušil svojo nesrečo. II. Pavlovec je začel redno zahajati v krčmo. Po oni nesreči s konjem šel je s težkim srcem zopet k Keichu. Le-ta je bil navzoč slučajno, a Pavlovec je moral čakati debelo ito, prodno je smel stopiti v pisarno. Kaj bi radi? je vprašal fabriški gospod in naježil obrvi. Bilo mu je kadili petdeset let, z sivo meliranimi lasmi, črnih strogih oči. Njegov precej zakrivljen nos jc pričal, da se jo nekdaj v njegovih pnuledih pretakala čista hebrejska kri. Pavlovec jo zajccljal nekaj nerazločnega na vprašanje lieichovo. Tesno mu je postalo hkrati v tem treznem pisarniškem ohližju. — Kaj hočete? —je ponovil Reich, a sedaj mnogo strožje. In Pavlovec jo jel pripovedovati svojo novo nezgodo. Bilo mu je vroče in pod mrzlimi, trdimi pogledi tabriškega gospodarja mu je stopal znoj na čelo. (Pride še.) stojimo kakor falanga, rama «»1» rami! Kajti vsi mislimo taiko, da najprvo treba /graditi si svoj »lom, svojo domačijo, in |>otem pride se le ras za razgovor o notranji uredbi tega doma ! Nam vsaj se z»li, da jedino po taki poti je možno rešiti narod in mu zagotoviti Itoljo I »odo^-nost. In jedina naša tolažba j«' ta, da smo vsi trdni v tej misli in da vsi — brez razlike stanu lojalno spolnjujemo dolžnosti takega zavezništva. < «orjč, ako l»i tega ne liilo! Istro I>i že morali iz-1» risati z zemljevida rud u slovanskega. A taka zguba ne l»i I »i la brez daljnjih posledic: po zgubi Istre l»i bila oslabljena vsa primorska pozicija, po zgubi Primorske bi bila oslabljena vsa slovenska pozieija! Kdor si upa oporekati temu, naj se oglasi ! Menimo torej, da bi nam morali peti hvalo vsi slovenski in hrvatski rodoljubi, da bi moral blagoslovljati to našo bratsko zvezo, sklenjeno v take svrhe, ves vsesknpni rod. Toda ni i ne zahtevamo nikake hvale in ni-kakega priznavanja ; to pa bi menda smeli zahtevati, da bi (»ni rojaki naši, ki niso baš uvcrjeni o koristnosti razmerju, ki smo si je ustvarili | o svoji vesti in z naj bolj j mi nameni, vsaj spoštovali one meje gole obzirnosti, ki jili je dolžan eeld tujee v gostoljubni hiši : da bi, ako že nočejo pomagati na zidanju, vsaj ne podirali; da ne bi, došli v to našo ožjo domovino, metali kamenja na —- delavoe, na graditelje bodočnosti naroda. Na to vendar ne moremo in ne smemo molčati, ako kdo prihaja notri med nas in bi nam — no mene se za vse naše prošnje in opomine — hotel s kruto roko kršiti ono, kar smo si ustvarili v ljubezni do svojega rodu in v skrbi za njega bodočnost in kar si moramo ohraniti, ako nočemo, da nam bo zgubljeno vse: ako prihaja kdo, in smeši in zasramuje naš — m ej-s e b o j n i mir v deželi! To je agresivnost, ki je na svojem mestu proti sovražniku, nikdar pa ne proti bratu — če tudi drugače mislečemu. Še enkrat bodi povedano: mi ne zahtevamo od nobenega, da bi nas hvalil in da bi nam pritrjeval, ali v imenu ubozega naroda v Istri zahtevamo, naj se ne poseza s kruto roko v delo rodoljubov naših za — odrešenje. Ta prošnja naša do rodoljubov in sorojakov izven mej naše pokrajine vendar ni neskromna. Mi bi menili eeld, da ne zasluži imena Slovenca ali Hrvata oni, ki ne more pošte vati niti te prošnje. Kdor ima dovolj zmožnosti za pravo umeva-nje našega položenja ter za potrebe, ki jih apodiktično diktira to položenje, in kdor ima tudi dovolj — poštene in blage volje, ta nas ume in mil ne treba razlagati dalje. Vendar pa hočemo povdariti in položiti na srca še enkrat: Za urejen je našega medsebojnega razmerja in določanje taktike je odločilno vprašanje, kije jako jednostavno in priprosto. To vprašanje je : ali naj izvojujemo boj za osvobojenje in preporo-jenje Istre, ali pa naj položimo orožje?! Na to vprašanje naj odgovore naši bratje v Sloveniji in v Hanovini! Će se jim zdi, da ni vredno truda in da bi korist ne poplačala žrtev, pa naj nam povejo to. Mi bomo sicer plakali nad njimi, ali jih bomo tuneli vsaj. Ce pa menijo, da sta ta klasična zemlja istrska in rod — ta sicer siromašen, zanemarjeni in zaostali, ali vendar bogato nadarjeni rod — na njej vredna dela, truda, žrtev, ako hočemo torej, da rešimo to zemljo in ta rod sebi in domovini, da srečno izvojujemo ta veliki boj, potem moramo, kakor pametni ljudje, rabiti le tako orožje, ki nam daje jamstvo, da dosežemo svoj cilj. Tako orožje je sloga mej nami!! Le boj, katerega se udeležujemo VHi, pokoreči se disciplini brezpogojno, nas more dovesti do zmage. In mi verujemo v odrešenje Istre, mi verujemo v srečen konečni vspeh teh velikih bojev. Zato ne mislimo na to, da bi položili orožje, marveč se hočemo boriti dalje in ostati — zložni ter odbijati vsakogar, ki hi hotel notri med nami smešiti, kar smo spoznali za dobro, pravo, koristno )n — rodoljubno ! Istra ti. Politični pregled. TRST, f>. maju 1899. Dompieri — Zanardelli. »Slovenski Narod« piše na uvodnem mestu: »Ze to je škandalozno, da se je tržaški žil- j pan sploh obrnil do predsednika italijanskega parlamenta v svrlio interveneije proti lastni državi. Ako bi se to zgodilo v kaki drugi državi, ali ako bi si kaj taeega dovolil kak slovenski ali češki župan, pa naj bi le poškilil na Hrvatsko, bi bil takoj ogenj v strehi in z vladnega neba bi švigale nanj strele, dokler bi se ne spokoril. Ob koraku tržaškega žu- I pa na pa se nihče nc »podtika, in ves oficijalni svet še ni našel niti besedice gra jalne«. In potem nižje doli: »Temu pismu ni treba komentarja. Prezident italijanskega parlamenta govori tu o avstrijskem Primorju, kakor da je to del Italije. Ako bi bil to pismo pisal knk zasebnik, bi ne bili rekli nobene besede, ali to pismo je pisal prezident parlamenta, ofieijalna oseba prve vrste, in zato je to pismo im-pertinentna provokacija, da je podobne ni najti. Ako dunajska vlada proti takemu predrznemu izzivanju energično ne protestuje, in ako si tneih umešavanj tujih državnikov v notranje naše stvari nc prepove z vso odločnostjo, potem moramo priti do menenja, da merodajni krogi ali nimajo nobenega smisla več za čast in dostojanstvo avstrijsko-ogerske monarhije, ali pa da je ta monarhija postala že tako slabotna, da se niti kneega Zanardelli ja ne upa ubraniti«. »Narod« je napisal ta članek z ozirom na interpelacijo posl. Scampicchio in tovarišev v deželnem zboru istrskem radi zaplembe listov »Indi-pendente« in »Popolo Istriano«, ker sta bila priobčila Zanardellijevo pismo. Ob tej priliki moramo že zopet enkrat malce j obračunati z slavnim »korespondenčnim biro«, ki i je v svoji pristranosti in tendeneijoznosti v poročanju i o primorskih stvareh tudi to pot — ko gre za dogodek, ki je z državnega stališča toli kričeč in naravnost nečuven — zopet potajil vse, kar je kompromitu-j jočega za italijanske — i i redentiste. Tako v trža- j ! škem »Tnghlattu« kakor v vseli dunajskih in ( družili nemških listih je korespondenčni bird po-i vedal le toliko, da so interpelirali radi za pleni tve re-j čenili dveh listov, a ni pa povedal (kar pa je j i najvažneje na stvari), da so interpelirali radi za-I p l e n i t v e n e s r a m n e g a p i s m a Z a n a r d e 1-| lijevoga!! Ni povedal nadalje, da so to inter-! pelacijo podpisali vsi italijanski poslanci, da je bila ! : torej to ukupna manifestaciju deželnega zbora ter ' ! da je motivacija interpelacije uprav veleizdujska! i j Sedaj pa pomislimo, kako gostobeseden je bil ; isti korespondenčni biro radi predloga v deželnem ! 1 zboru kranjskem za uvedenje ruščine oziroma hr- j | vaščine kakor učnega predmeta na ljubljanski : I realki. Tu jo pač bila gostobesednost tolika, kakor j da preti državi najhuja nevarnost. Taka tendenci- ! joznost našim nasprotnikom v prilog in nam na ' škodo je vendar že nečuvena. Pa še jedno besedo do slavne vlade. Ome- j njeni predlog v deželnem zboru kranjskem je go- i tovo z avstrijskega stališča najnedolžneja stvar na | svetu, in bi bilo nczmiselno, ako bi ga hoteli le j primerjati z rečeno manifestacijo v deželnem zboru j istrskem. Naj se misli že o predlogu v dež. zboru j kranjskem, kar se hoče, nepobitna resnica je ven- I dar ta, da njega pomen ne sega preko meje države, 1 da ne presega nikjer meje dopustnosti in da se ne pregreša ni malo proti avstrijski lojalnosti. l)a-li pa je možno reči tako tudi o početju gg. Dompie-rija in Zanardellija ter večine v deželnem zboru istrskem, o tem menda tudi naša vlada ne more biti v nikakem dvomu. Vendar pa je zastopnik vlade v deželnem zboru kranjskem čisto po nepotrebnem kar švignil po koncu in — žalil se svojim »hvala Bogu«, dočim se o interpelaciji v deželnem zboru istrskem vladni zastopnik niti ganil ni, da bi opravičil postopanje tržaške oblasti, in da bi bil konstatoval na ves glas, da pismo Zanardellijevo znači impertinentno vtikanje v notranje avstrijske stvari in da se oni, ki prirejajo še ovacije možu, zagrešivšemu tako impertineneo, jednostavno pregrešajo proti lojalnosti do države! Je že tako : če se mi Slovenci le ganemo, je takoj po koncu ves aparat; Italijani pa naj store kar hočejo, o vsem se lepo — molči! Ta dvojna mera je pač značilna za zistem, pod katerim trpimo. K položaju. Finančni minister dr. Kaizl biva sedaj v Pragi. Minister Kaizl je jedcu — vsaj tako se govori — najuplivnejih členov sedanjega kabineta —, a likratu je po svojem ro-jaštvu tudi poklican posredovatelj med vlado in i češko delegaeijo. Ker ni več dvoma na tem, da sti obe glavni vprašanji, s katerima se je baviti vladi in s katerima je takorekoč spojena ekzistenea iste — urejenje jezikovnega vprašanja in pogodim z Ogersko — *opet v ospredju pozor išča ; in ker je isto tako gotovo, da je potovanje dra. Kaizla v Prago v zvezi s temi dvemi vprašanji, se lahko reče, da je težišče notranjega politiškega položenja za hip prenešeno v Prago. Opravičeno je torej, da ves svet sledi poročilom iz Prage in posluša izjave češkega novinstva. »Narodni Listv« javljajo, da je smatrati kakor gotovo stvar, d« izide cesarska naredba, s katero se nadomeste Gautseheve naredbe. Tako žele merodajni krogi iu tudi nemški konservativci. Vlada pa noče izvesti svoje nakane, dokler ni zaslišala zaupnikov večine, in to ne le iz lojalnosti, ampak tudi zato, ker je dala besedo, da 116 izvede nobene politiike akcije brez vednosti zaupnikov VeČine. Ni res, da bi grof Thun hotel še le čakati poziva eksekutivnega odbora večine, naj mu poda pojasnil, marveč hoče storiti to sam in iz lastne volje. To je bil tudi vzrok, da so je za lil, dan m. m. napovedana seja eksekutivnega odbora odložila. (irof Thun noče priti v konferenco z negotovimi stvarmi, ampak s pozitivno odločbo. Vse je torej odvisno od večine. Sosebno velikanska odgovornost pa bremeni na češki delegaciji: odgovornost nasproti domovini in koristim češkega naroda, odgovornost za obstanek desnice in odgovornost za bodočo smer avstrijske politike. V istem zmislu piše tudi «Politik», da za odločbo češke delegacije bo velike važnosti stališče, na katero se postavijo druge stranke desnice nasproti vladi. Za rešenje teh vprašanj da bo velikanske važnosti to, da vsa desnica zložno p o-s to p a. To vse se čita prav lepo in jako laskavo za skupine na desni. Ali če vidimo na jedini strani toliko poklonov grofa Thuna pred desnico in tudi opetovana zatrdila, da ne zaprične nikake akcije brez sporazumijenja z desnico — ko pa vidimo ravno zadnji čas celo vrsto velevažnih politiških Činov iste vlade na škodo Hrvatov in Slovencev — moramo priti nehote do zaključka, da nnši poslanci niso več členi desnice! Kajti, kar se godi sedaj na Primorskem, se ne godi le brez spornzutuljenja z našimi poslanci, ampak so sami udarci onej in istej stvari, katero zastopajo naši poslanci! V resnici se moramo vprašati, da-li smo Hrvatje in Slovenci še v večini, ali smo že — v opoziciji ?! Ruski jezik — na Nemškem. Ugledni nemški list »Kolnisehe Zeitung* prinaša dolg članek o potrebi učenju — ruskega jezika. Izprego-vorivši o veliki važnosti tega jezika za trgovino, za diplomate iu za vojaštvo, nasvetuje rečeni list, da bi se ruski jezik vsaj fakultativno učil na r e a 1 k a h in realnih g i m n a z i j a h ! Ali čujete, gosp. baron Hein?! Ali čujete vi vsi, ki ste ptedlog g. Lenarčiča v deželnem zboru Kranjskem zlorabljali za nizke denuncijacije ?! Pražka »Politik* opaža k članku v «Kolni-sehe Zeitung*: «Tako ceni jo v Nemčiji vrednost ruskega jezika; nam v Avstriji pa «hvala Bogu* ni potreba, da bi ruščini pripisovali pretirano važnost, pri nas je želja po učenju ruskega jezika »usiljiva panslavistiška demonstracija*. Kaj pa bi še le rekli naši ofieijozi, če bi bil članek i/. «Kol-nisehe Zeitung* z istimi zaključki prinesel kateri slovanskih listov Avstrije? Gotovo bi bili izrekli prokletstvo nad njim, kajti pri nas imamo — hvala Bogu — še dovolj bistrovidnih deželnih predsednikov in jako pazljivo — vladno novinstvo*. Ministerska kriza v Italiji. V včerajšnji seji senata je ministerski predsednik Pelloux naznanil odstop ministerstva. Udeležba od strani senatorjev je bila nenavadno velika in tucli galerije so bile natlačene. Toda oni, ki so se nadejali senzacionalnih dogodkov, niso našli svojega računa. Pelloux je izvršil svojo nalogo čisto na kratko in vsa seja je trajala komaj nekaj minut. Govori se, da kralj pozove zopet Pelloux-a, naj sestavi novo ministersto. Imenujejo se seveda tudi druga imena. Vsa ugibanja so pa za sedaj še prezgodnja, kajti kralj se bo hotel gotovo raz-govoriti z raznimi parlamentarnimi odličnjaki. prodno se odloči za bodočega moža. Domače vesti. Deželni /J»nr tržaški b«. imel jutri zvečer »vojo \ . sejo. Po oeji deželnega zlsira Ik> seja mestnega sveta. Zopet «veto» z namestnistva. V sinočnji seji mestne delegacije je prijavil lupan, da je na-mestništvo razveljavilo sklep občinskega sveta, po katerem naj hi se v predsobi mestnega sveta razobesil oni dekret namestništva, s katerim se je zaustavil sklep istega občinskega sveta za vzidanje spominske plošče v proslavo znanega shoda županov. Ta najnoveji dekret namestnistva je datiran od dne 1. t. m. in se je dostavil županu 3. t. m. Ta dekret nima nikakega utemeljevanja. Aškerc o našem gledališču. Slovenski pesnik A. Aškerc je priobčil v zadnji številki »Ljubljanskega Zvona« velezanimivo razpravo o slovenskem gledališču. Mi smo jo čitali še sposobnim zanimanjem, ker nas je uprav silila na primerjanje onega, kar se je v onih treh glasovitih člankih v »Edinosti« očitalo intendanci slovenskega gledališča v Ljubljani, in mej tem, kar jej g. Aškerc polaga na srce. Aškerc piše n. pr.: »Oe imamo v umetnosti, v književni sploh in posebej še v dramatični stroki že zdavnaj nekak kozmopoliti/cm, zakaj ne bi smeli zase verjeti v nekak »gledališki panslavizem« ? Ali je to res čisto nemogoče? Neka takšna vzajemnost zlasti med slovanskimi odri ni nikaka utopija. Treba samo, da se mi Slovenci sami ne ob-davamo in ne ločimo od drugih Slovanov s kitajskim zidom, ampak da imamo vedno pred očmi naravno dejstvo, da smo res le del velike slovanske družine, ne .pa »narod« sam zase! Kulturne in literarne vzajemnosti z drugimi Slovani nam šibkim Slovencem treba, ako hočemo zmagati v velikem boju . . . Razume se pa samo ob sebi, da mora tudi naše gledališče rado uprizarjati v prvi vrsti igre drugih slovanskih pisateljev. Jntendanca ljubljanskega gledališča je spravila dosedaj že veliko slovanskih kosov na oder, kar ji je v čast; upamo pa, da bodemo videli v bodoče se več južnoslovanskih in severnoslovanskib dram pri nas . . . Vsak slovanski, tako tudi slovenski dramatik bode imel ponosno zavest, da piše za vso Slovane iu ne samo za svojo ožjo domovino . . . Rekel sem bil, da goje gledališča modernih narodov evropskih navzlic temu, da je tudi dra- ' matiška poezija, kakor leposlovna književnost sploh dandanes nekako internacijonalno blago, v prvi vrsti povsod vendar-le vsako svojo domačo dramo. Tudi pri nas ne sme biti drugače. Naše lepo ljubljansko gledališče goji in predstavljaj vse dobre drame, najsi bodo vzete iz katerekoli literature; pred vsemi drugimi tujimi pa pospešuj slovensko dramatiško književnost! To je prva naloga, prvi namen, to je najvišja misija našega takoreč edinega slovenskega gledališča! V najnovejšem času smo z radostjo opažali, da polagoma ginejo predsodki kakor pri občinstvu tako pri intendanci proti domačim dramatiškim spisom; videli smo, da takisto gine tudi nezaupanje v svojo lastno sposobnost, pisati za oder. Nekaj domačih dram je bilo v pretekli sezoni lepo uspelo in so večkrat zaporedoma napolnile »hišo«. Ali se sme sedaj reči, da med nami razvoj drame »ploh ni možen ? Ali sme sedaj še kdo trditi, da občinstvo ne mara izvirnih slovenskih iger? Da, naše občinstvo se živo zanima za izvirne igre; to je dokazalo. Želeti je, da bi sc tudi slavna intendanea v bodoče vsaj nekoliko bolj zanimala za izvirne slovenske drame. Saj vse še vendar niso — »pleve« . . . In če se očita slovenskim pisateljem samim, da premalo pridejo med svet, da zbok nedostatnih denarnih sredstev no morejo veliko potovati in si širiti duševnega obzorja — vprašamo, ali mora to zmerom tako ostati ? Največji pesimist ne sme reči, da tudi v gospodarskem oziru nazadujemo . . .« No? V jedru prav za prav ni nobene razlike mej tem, kar piše Aškerc, in onim, kar je bilo v onih glasovitih treh člankih. Razlika je le dvojna: da je v »Edinosti« govoril bolj oster sodnik, v »Zvonu« pa bolj dobrohoten svetovalec, in da, kar piše Aškerc, je v »Zvonu«, ono drugo pa je bilo v »Edinostic. Ali »Edinost« je stara »tetka«, ki ima koščene prste in ne vemo kak« kolena, kar je baje dovoljnim dokazom, da je v onih treh člankih o ljubljanskem gledališču razlivala gnojnico. »Aasoeiasione Progresslsta«. To politično tlruštv o naših tržaških srditežev je imelo sinoči svoj občni zbor. In sicer je bil ta zbor sklican že v drugič, ker prvikrat se ni mogel vršiti zaradi nezadostne udeležbe. A pomembno je, da tudi o udeležbi na ainočnjem shodu ne govori »Pieoolo« ničesar. Zanimiva je bila prijava predsedništva, da je društvo hotelo prirediti javen shod v protest proti poslovenjev a nju tržaških sodišč, da pa ni moglo izvršiti te svoje nakane, ker nima v odboru nobenega jurista in ker ni moglo najti nikogar, ki bi I »i l hotel tia javnem shodu govoriti o predmetu ! To je zanimiva izpoved. V »Piccolu« in pod zaščito anonimnosti se pač znajo boriti ti italijanski odvetniki proti zakonu in pravu, ali na javnem shodu, kjer bi bili pred svetom moralno odgovorni za svoje besede, se vendar nočejo smešiti. Druga zanimivost s tega občnega zbora bi bil govor Veneziana — te najbistrejc glave v laškem taboru — o plenjenju časnikov, preventivnem aretovanju in o izgonih. Vse te odredbe da se vrše le po volji onih, ki jih izdajejo. Tu da se pleni, kar vse vprek, tla človek že ne ve, kaj sme pisati in kaj ne. Kar je dovoljeno dva koraka otl tu, ni dovoljeno tu. Venezian se je jezil tudi, tla so često brez vse potrebe odrejajo preventivna aretovanja. Soglašamo popolnoma, samo to bi pripomnili, da gospotl Venezian in njegovi nimajo nikoli ni besedo graje, ako se slovenski obtoženci kar trumoma tlrže v preventivnih zaporih. N. pr. glede gosp. župana Plesa ni bilo gotovo nobene nevarnosti, da bi uhežal, vendar se ni ganila liberalna vest laškega novinstva, marveč se jim je videlo uprav divje veselje, da je moral tak mož ječati v zaporu notri tlo razprave. Tretja zanimivost je bil začetek govora nekega Bouiciolli, ki je menil, naj bi se društvo obrnilo do vlade — v Rimu za pomiloščenje onih, ki se zaprti radi politiških pregreškov! Ali predsednik mu je segel v besedo, inend, da za sedaj to ne bi bilo umestno!! Torej le za sedaj ! Gospoda Bcnussi in Roniciolli se menda čutita vzvišena nad avstrijske zakone in — avstrijsko meje. Mej tem, ko avstrijski zakon no dovoljuje političnim društvom nikakega delovanja iz jedne pokrajine v drugo v tej državi, pa bi hotela ta gospoda pošiljati svoj »voto« kar v drugo državo!! Tudi nasvet tega Ronioiollija in »umestni« prigovor g. Benussija sta znnmonjc, kako so progressisti že čutijo — v Italiji!! lh'žava v nevarnosti! Pišejo nam: Nekega tlnc v minolem tednu je imel večerni »Piccolo» «grozno« notico z Goriškega. Pisal je: Na tem in tem mestu, je železniški čuvaj razobesil na železniško hišico— rusko zastavo! Ljudstvo po vaseh po okolici je razburjeno do skrajnosti vsletl te ru-sofilske demonstracije!! Da je »governator z lesnega trga« klical potem na dotičnega čuvaja vse mogoče naredbe in odredbe — s razume samo po sebi. Zidu seveda ni bilo toliko na ohranjenju naše države pred pretečo rusko zastavo, ampak njemu je bilo več na tem, da bi uničil revnega slovenskega tlelavca, očeta trope nedoraslih otrok. Sedaj pa naj Vam povem, kaj je prav resnice na gornjem strašnem »Pioeolo»-vem poročilu. V nekem čisto slovenskem kraju je neki železniški čuvaj, ki je tudi Slovenec. Ta čuvaj ima slovenske otroke. Ti otroci so sešili tri stare cunje skupaj, tako, da je postala naša trobojuica. To «zastavo» so potem razobesili na neko drevo precej oddaljeno od železnice, in to je bilo — vse!!! «Governo na lesnem trgu« je kakor avtoriteta prve vrste dosegel preiskavo, toda moralna pljuska mu ne sme izostati, ker take lopovščino ni smeti pustiti brez nagrade, za kar naj poskrbi oni, kije poklican v to. Rinaldo. I/leta v Postojno 110 bo. »Delavsko podporno društvo* ne priredi nainerjanega izleta v Postojno. Vzrok temu je previsoka cena vožnje, nestalno vreme in premalo zanimanja za ta izlet. Isto društvo mimcrja prirediti dne 18. junija s pomočjo raznih drugih društev velik koncert na vrtu slov. šole pri sv. Jakobu. Cisti dobiček je namenjen za »Narodni (10111» v Trstu. Pozdrav Slovencem Iz Zagreba Hrvaška akndemična mladina v Zagrebu je doposlala poni. Povšetu nastopno brzojavko: Hrvatska akademiška omladina, zavzeta za kultur no in politiško jedinatvo naroda slovenskega in hrvatskega, pozdravlja navdušeno Vas predlog za uvedenje hrvatskega jezika v slovenske šole. Živeli bratje Slovenci! Živeli zavedni zastopniki naroda! Iredništvo »Hrvatske Domovine« je odposlali! uredništvu »Slovenca« nastopno brzojavko: V času, ko še čutimo okolo sebe dih proslave spomina na u staj en je božjega Odrešcnika ; v času, ko se vsa narava vzbuja v spomladansko življenje, ter vse dehti nove nade, dobili smo vest iz bele Ljubljane o u vedenj u hrvatskega jezika v slovenske realke. Izrekamo globoko zahvalo mnogospoštova-nima gospodoma Povšetu in kanoniku Kalanu za veliko radost, ki sta jo priredila narodu hrvatskemu, vršeča svojo dolžnost v duhu večnega zakona zgodovine, ki nas uči, tla so Slovenci in Hrvatje jetlno. kopersko učiteljsko društvo Ih> imelo svoj redni občni zbor dne 18. maja t. 1. v ljudski šoli na Lazaretu ob l>. uri dopoludne. Razven običajnih toče k bo razpravljal gospod ()r. Leonardis 20. berilni košček «Bodi prijazen in postrežljiv*. Gospod Josip Valentič bo pa poročal o vspehih učiteljske deputacije na Dunaju. Po zborovanju bo banket v gostilni konsuin-nega društva pri Pobegih. Kuvert s pijačo 1 gld. Oglasila za banket izvoli vsak poslati na dopisnici pod naslovom: g. Rud. Pečarič, načelnik kon-sumnega društva pri Pobegih, pošta Koper. Na ' obilno udeležbo vabi odbor. i Možkn podružnica sv. Cirila In Metoda v Trstu. Opozarjamo še enkrat, da bo jutri, v soboto tlne 0. t. m. ob H'/s uri zvečer občni zbor te podružnice. Zborovanje so bo vršilo v »Delavskem potlp. društvu«. Z ozirom na vzvišeno namene Ci-ril-Metodove družbe pač ni potrebno še posebno priporočati, da se vsakdo, ki se količkaj zanima za naš narodni razvoj, udeleži tega zborovanja. Razpis častnih nagrad. »Ćeško-slovenski spolek v Pragi«, pod predsedništvom velikega prijatelja naroda slovenskega in zlasti slovenskega učiteljstva, gospoda Jana Lego-ta, je sklenil v svoji zadnji seji tlne 10. sušoa t. I., da bo podpiral slovensko slovstvo, in sicer spise za mladino, s častnimi nagradami, izrazujć prepričanje, da je mogoče narod odgojiti v čitatcljski narod le potom dobre in obilne knjižnice za mladino. V to svrho je določil primerne nagrade ter poveril »Zavezo slovenskih učiteljskih društev«, da stori vse v to potrebno korake. Radostno objavlja podpisani direktorij ta plemeniti ukrep naših bratov Cehov ter razpisuje s sein ti v e častni nagradi po 100 in »0 K za najbolja mladinska spisa, obsegajoča najmanj 2'/» tiskovne pole. Spisi morajo biti izvirni in primerni otroškemu duhu. Rokopise je poslati predsedništvu »Zaveze« tlo 1. oktobra t. I. Pisateljevo ime je priložiti na posebnem zapečatenem listu. Častno nagrade se izplačajo takoj po razsodbi gg. ocenjevavcev. Vrhu tega dobi pisatelj za svoje delo tudi navadno pisateljsko nagrado po dogovoru z »Zavezo«. Direktorij »Zaveze slovenskih učiteljskih društev« v Ljubljani, dne Hi. aprila 189H. Tajnik: lVedseduik: Drag. Cesuik. L. Jelene. Službe učiteljic. Na javnih ljudskih šolah v okolici tržaški so razpisana tri mesta stalnih učiteljic s plačo II. razreda (letnih 1100 kron) ter s pravico petletnih doklnd v znesku 1-0 kron na leto in .'100 kron prispevku v stanovanje, ako se ne dobi istega v naravi. Nadalje je izpraznjeno mesto pomožne učiteljice za iste šole z letno plačo 720 kron. Natečaj do 25. t. m. Umrljivost v Trstu. Otl 28. tlo 2i>. aprila je umrlo v Trstu 38 inožkih iu 30 ženskih, sku-74 oseb, proti 454• istega tedna m. I. Od teh jih je bilo do 1 leta Hi, do 5 let 8, tlo 20 let 8, do 30 let 4, do 40 let 3, do (K) let 17, do 80 let 14, H osebe pa nad 80 let. Povprečna umrljivost tega tetina je bila 22'i) od tisoč. Vzrok smrti je bila jetika v 12, bolezni v sopilib v 20 slučajih. Na škrlatioi jih je umrlo f>, na davici in krupu 3, na hripaviei 1 oseba. \ ronio. Danes smo imeli tu žal onemu, ki je oblekel rimsko suknjo. l)e/ j«' lil Cftrkoma in vmes je brila ostra sapa, da je bilo prav občutno mraz. IN> gorovju pa je videti sneg. I'bogi kmet, tudi vse klimatične razmere s«' postavljajo na glavo njemu na škodo! Samomor. Koza Kramcr iz Tržiča na (10-renjskem je dobila te dni povabilo preiskovalnega sodnika, kar jo je razburilo tako, da je sklenila umreti. Včeraj t jutro je izpila v svojem stanovanju v uliei Pioeolomini količino karbolne kisline, potem je šla na eesto ter se v uliei (riulia zgrudila na tla. O tej priliki sije ranila tudi glavo. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je umrla okolo 11. ure zvečer. Kav« po celil. Včeraj opol ud nc so aretirali v svobodni Inki delavke Antonijo V. iz Trsta, Ano S. i/ Ljubljane, Ivanko N. iz Bistrice, Marijo T. iz Trsta, Frunčiško L, od ondot in Katarino C. iz Gradiške, ker so si v magazinu tvrdke J. Vinzl prilastile okolo 10 klg. kave, katere pa niso nesle domov, ampak na policijo. Kavo so seveda pustile na policiji, svojega rojstva kosti pa so morale nesti v ulico T i gor. N»Jzv<*stejsi prijatelj človeški — pes je v ulici Molino a vento št. 5)4 ugriznil 13-letnega dečka Josipa Z., ko se je isti vračal sinoči v stanovanje. Ugriznil ga je v levo bedro ter ga težko ranil. Dečka so spravili na zdravniško postajo. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje veati.) Koper 6. V današnjo sejo je došlo le 1(» poslaneev, in še na 10. so morali čakati, sicer ne bi bili sklepčni. PobI. Tamaro je poročal v imenu šolskega odseka o prošnjah učiteljev treh občin za zboljšanje gmotnega stanja. Prošnje so sc izročile deželnemu odboru z nalogom, da v prihodnjem zasedanju predloži primeren zakonski načrt. Račun šolskega zaklada /a leto 1H97. se je odobril, istotako se je vsprejel proračun istega zaklada za leto 18W. — V razpravi je poslanec V a-reton očital vladi, da je osnutje hrvatskega gimnazija v Pazinu ne le sramota, ampak tudi infamija. V šolah da se tira politika od strani vlade in slovanske stranke. Na isto stališče da se hočejo postaviti tudi Italijani, samo s to razliko, • da vlada razsiplje denar se svojo politiko, a oni, da bodo štedili se svojo, ker bodo sploh odrekali | vsaki prispevek za Šole. Posl. G a m h i n i j u bi sicer tudi ugajalo tako, ali odrekanje vsaeega prispevka za šolo ni možno, ker no dopuščajo tega določila zakona. Vladni zastopnik je protestiral v imenu vlade proti očitanju infamije. V vskliono komisijo za osebno dohodarino je izvolila kurija veleposestnikov Josipa Bubbo iz Pi-raua, kurija kmečkih občin pa Angelo Stiglitza njega namestnikom. Posl. ('leva je poročal V imenu dež. odbora o gradnji eeste na Kašo in je predlagal, naj se stvar izroči finančni komisiji. Isti je poročal o zakonskem načrtu za posebno občinsko takso na bieiklje. Ta stvar se je izročila politično ekonomičnemu odseku. Posl. Rizzi je poročal o stavbenem zakonu za mesto Pulj. Zakon seje vsprejel v drugem branju. Isti poslanec je poročal v imenu finančnega odseka o prispevku dežele za zgradbo ceste iz Galežana v l''nzam». Seja se je zaključila ob 1. uri in pol po-poludnc. Prihodnja seja ho v torek ob 10. uri zjutraj. iMliiaj o. «\Viener Zeitung» javlja, dajemi-ster pravosodja imenoval sodnimi pristavi anskul-tanto: Poliaka za deželno sodišče v Trstu, dru. Guido Zeu tiaro za Pulj iu dra. Edmunda Z u-m i n a za Buzet. Diiliuj o. Poveljnik mornarice baron Spann se je povrnil iz Budimpešte. London fi. «Times »javljajo iz Hongkonga, da je Kitajsko ministerstvo za vnanje stvari obljubilo angležki vladi, da ne odstopi otoka Kvaugsu nobeni tuji vlasti. * London 5. »Retiterjeva pisarna« javlja iz Odese: V Nikolajevu so bili več dni antisemitski izgredi, na katerih je bilo nekaj oseb ubitih. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah, /a enkratno insercijo se plača po 1 >& za besedo; za večkratno inaercijo pa cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teilen stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava .'M) nvč. Posredovalnica za potovanja ■ a i* v fin/za Negoziante 1. iviozeiic j,o.),i! ima zalogo krompirja, zelja fižola in drugih pridelkov Poduk v glasbi. ■ a ■ ulic«Stadion 15), I. n. po. lir3.Dr učuje glasbo praktično in teoretično, dr.nia in zunaj Vogrič Zaloga olja, mila in kisa. a | g A J. Ulic« Torrente ftt. 2t>. vatovec Anton , t -"*»• kisa na drobno in de- belo. Naročila izvr&uje točno. Krčme. Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. ulica Carintia St. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Jak. Perhauc Vin Aequedotto štev- 8. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pirih Ivan Vin Medin St. 3., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna H. Loren/.o (zu magistratom |. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Lozić Jurij Obuvala. Stantič Josip šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe. „pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko Rehar Peter ulica Kiborgo št. 'J.rt. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obu vala po naročbi. Trgovci. Grižon Nazarij Ant. Furlan cene brez konkurence. Via (iiulia t>4 prodaja vsakovrstnih jestvin,kolonialnega blaga in olje Piazza S. Franeesco št. 2. Pro-dajalnica jestvin iu kolonialnega blaga. Postrežba točna. Abram Fran Via S. Franeesco št. 22-Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Via Stadion St. 20, -lekariia in slaSčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. VHprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. Jak. Perhauc moke. VHprejema tud R. Kolar ua oglu ulice Ueppa in delle Poste Nuove, pi'odaja kolonijalno blago, delikatese, likere itd. „Hotel Nazionale" v Trstu, VU Vlenna št. 4 nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanih, poštnega in brzojavnega urada terja popolnoma obnovljen. Sobe elegantna vse v I. nadstr. Cena od SO nov«, napraj. V pritličju naliaja ne tudi „Restanrant Nazionala" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri a gorkimi in mrzlimi jedili. Toči ne: fino plzensko pivo ia Culmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko rApolo dl Lisna" in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah. Lastnik je slovan-dalmatinec. Govori se slovenski ta hrvatski. Naslanjaj«" se na geslo .• „Svoji k svojim" priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk „dani Josip Serdarović, lastnik. Oekonom kateri je dovršil nižjo kmetijsko solo na Grmu in srednjo vin. in sadjarsko Solo v Klosterneuburgu išče službe Zmožen je slovenskega in nemškega jezika. Vojaščine prost. Ponudite naj se blagovolijo poslati na uprav-nistvo »Edinost« pod naslovom »Oekonom«. Pri moji tvrdki Schivitz & Comp. V Trstu so dobivajo stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Hesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz ) kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni | ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in I kmetijstvo. Vse i/, prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Eineri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Uarnnt I nun dobroto vsega blaga. Cone nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. Mat. Živio, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Malcanton Stv. 2. Bogat izbor čevljev za gospode, gospe In otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. Anton Na razpolago i T. Zadnik Šorli priporoča svoji kavarni Commerclo .11 Tedesco, ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. Via S. Francesco fitev, lii, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Nn željo pošilja na dom. I. Tavčar, krojač Via delle Beccherie Stv. (i, priporoča se slovenskemu ob-ćinstve. Via Barriera vecchia st. 13, prodajalniea vsakovrstnega mu-' nufakturnega blaga in drobnarij-Na zahtevanje se poSiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty, Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Ca-tarina st. priporoča l' svojo zalogo kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja. Prodajalniea izve v upravniStvu. dobro obiskovana, spojena s tabakarno in žgunjarijo se odda v najem. Natančneje se 100 do 300 goldinarjev za morejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, lire/, kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in s rž k. Ponudoe pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. TEODOR SLAB AN J A srebrar ulica Korelli 12 y GORICI ulloa More111 13 priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v Ognjll [m najnižji eeni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto!