KATOLJSK 6EHKTEN LIST,
r Danica" izbaja v*ak petek ra celi poli. in velja po potti za celo leto 4 gl. 20 kr. za jol leta 2 gl. 20 kr.. za C-eteit leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici sprejf mana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za «/4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Dani. a dan poprej.
Tečaj XLIII.	V Ljubljani, 27. rožnika 1890.	List 26.
Angelj moje domovine.
(Popčva Kamnarjev.)
Na obzorju očetnjave, Doli soinca vzhodnjega, Angelj kliče Večne Slave Glasa vezvišenega: Kaj počenjaš, narod Slave:
V	veri si nesložni rod, Iznad Sijonske višave Kliče k s log i te Gospod! Sloga v veri med rodovi,
V	občno jih družeča vez, Dar vsedrag je med darovi, Kar nam danih je z nebes. Ona temelj je vsi sreči,
Ki si človek jo želi, Dokler pri goreči sveči Duh zemlje ne zapusti. Vera mora jed na biti, Kakor je edin Gospod; Kristus se ne da deliti, On edin je tam in tod! Mir ti toraj, narod Slave!
V	veri si nesložni rod; Iznad Sijonske višave
K slogi kliče te Gospod! — Tako angelj domovine, PričakVan že toljko let, K slogi kliče njene sine, Združiti jih v veri spet. O nikar zaničevati, Ki nas ljubi tak gorko; Temveč v slogi se pobrati, Vsi podajmo mu roko. Tigra, ris in kralj pušave Naj preganja srodno kri;
Al ponosni narod Slave Včz naj vere obnovi! Vstani, vstani, mati Slava! S spanja tisočletnega; Glej, na nebu solnce plava Božjega ti usmiljenja; Ne zamudi dobe zlate. l)a ti Kristus, luč sveta. Združi vnuke, združi brate Cedi sina Jonov ga. Naj ne pride do sramote, Do sramote: večni čas Deržati se grešne zmote, Ki po veri loči nas. Sliši, sliši, mati mila! Kaj ti javim, tožni sin: Naša sloga je minila; Brat, oh, bratu je zločin: Sestra sestro mlačno gleda: Vere jima ni vezi; Sosed se s sosedom vjeda: Vere jima ni vezi; Selo s selom se prepira: Vere jima ni vezi; Ko razkolna ju sekira
V	zemlje sip in prah drobi. Tak razpora bridka kupa
V	višjih krogih se verti; Knez naliva knezu strupa: Vere jima ni vezi!
Svet maziljen očetnjave, Ker mu vere ni vezi,
V	ljudstvi dela še zmešnjave, Vraždi izdaja bratov kri! Kanje ne pobija kanja, Tiger s tigrom plen deli:
Le človeštvo se preganja, Če mu vere ni vezi. Mati. mati, oj prepiri, Na domovja tvoj'ga tleli Nam napredstva so oviri In brezvercem še v zasmeh. lak ne sme več dalje biti: Oj, ponosni, siini rod! Vera mora ena biti, Kakor je edin Gospod. —
. Iialje nasl.)
Modroversko kermilo zdrave omike.
/Dalje J
Že sama parne t uči, da je Bog, ki je razodel vero.
:>h.
Verovati ni težko: pretežavno pa je ne verjeti in se vpirati oči vestnim dokazom. To nam poterjuje vest nevernih, ako so resnični. Kteri verujejo umirajoči, so že verovali tudi se zdravi. Strah, kteri jih trese zadnje trenutke, izvira iz prejšnje vernosti, ker nikakor ni tega strah, česar ne veruje. Bolezen jim ni prižgala novih luči, temuč zdramila je le njihovo vest Ako bi od nevčrnežev odbrali vse tiste, kteri se le po slepi šegi take hlinijo, v resnici pa niso, bi jih le kaj malo ostalo. Vsak se ne kaže vedno po svojih mislili, temuč pogostoma po druzih.
29.
Večen svet kolje pamet, ktera priznava potrebo pervotnega vzroka. Vse se je pričelo, razun Boga. ki je sam večen. Zgodovina, ki ne presega šest tisoč let: v raznih dobah iznajdene umetnije; izmišljeni stroji za človeške potrebe, so tolike priče za novost sveta.
30.
Mnenje, da se je svet pričel po slučajnem združevanju večnih drobcev (atomov), je sramota človeškemu duhu. Postava, po kteri je vse učinek in nič vzrok, je nezmisel. „Komur se mogoče zdi. da se tako delo po sreči izide, govori eden naj histronmnejih modrijanov starega Rima, temu se bo tudi verjetno zdelo, da bodo neštevilne abecedne čerke. razsipane na dober dan, zgoto-vile Knijeve letopise. To pa se mi zdi tako težko, da slučaj ne bo ne ene same verste
zmogel......V ko 111 »re stek drobcev vpodobiti
svet. zakaj pa ne more delati stebrovja, svetišča, hiše ali mesta, kar je manj težavno in dosti lajše?"
„Hoc qui existimat fieri potuisse, non in-tellego, cur non idem putet, si innumerabiles unius et viginti formae litterarum, vel aureae, quales libet, aliquo conjiciantur, posse ex his in terrani excussis annales Enii, ut deinceps legi possint fieri, effici: quod nescio, anne in uno
quidem versu possit tantum valere fortuna......
Si mundum efficere potest concursus atomorum, cur porticum. cur templum, cur domum, cur nubem non potest, quae sunt minus onerosa et multo quidem faeiliora." (Cic. de mat. deor.)
31.
Surova, brezumna, brezčutna snov, katera po slepem slučajnem steku svojih delov rodi celoto prečudne razmernosti, rednosti in zložnosti brez vsacega pogreška, ni nobena um presežna skrivnost, temuč je bedarija, ktera mori zdravo pamet. Uazmernost, red, zložnost se zmore le pa misli, ktera pa ni hči naključka.
32.
Snov je ali vstvarjena ali nestvarjena. Srednje poti tu ni. ('e je pervo, se ne more svet pričeti po naključnem steku drobcev, ker je neumna misel, da bi stvari v ši snov, prepustil vredbo njenih delov -sreči, ker bolj lahko je že nazoče stvari vrediti, kot pa pozvati jih iz ničesa.
Ako je drugo, da je snova nestvarjena, se svet tudi ne more pričeti po slučajnem steku svojih delov. Razlog jc očiten.
Ce je snova nestvarjena, je sama potrebno bitje, bitje pa ni podverženo premenu, temuč kakor ima odvek svoj obstoj, tako mora imeti odvek tudi svoj sposob obstoja, ker je navskriž, da bi veeno bitje bilo, pa bi ne bilo po nekem gotovem sposobu. Misel o nestvarjeni snovi zavrača tedaj vso spremeno.
33.
Zastonj se nekteri v dokaz, da svet ni delo najviše umnosti, opirajo na nered, ki se jim dozdeva pri nižjih vzrokih. Ne prederznemo se sklepati, da je slika, na kateri opazimo nekaj pogreškov, bila samo skipek slučajno razlitih barv; in smeli bi sklepati, da bi vesoljstvo, ktero se blišči brezštevilnih čudežev, bilo zgo-tovek ali delo naključka? Kakšna abota!
34.
Le trohico sveta vidimo in bi radi vesoljnega presojali! Kolika blaznost! Ako je prešinjal naš pogled vesoljni svet, bi se nam v celoti zdela lepota, kar se nam v posamnem zdi po-grešek: pa naš vid je prekratek in ukanljiv. Zato občuduj, človek, kar spoznavaš, in molči o neznanem!
.,Težko umeroo, kar je na zemlji in tru-doma najdemo, kar je pred očmi. Kdo tedaj preišče, kar je v nebesih (Modr. U. 16.)
„Ita ordinantur omnia officiis et finibus suis in pulehritudinem universitatis, nt quod horremus in parte. si in toto eonsideremus, plurimum pla-eeat.a (S. Aug. De vera relig. c. 40. n. 7(5.)
(Dalje nasl.)
Marijino svetišče na Tersatu.
(Dalje.)
Ker so bile cerkve tolikrat, poderte in zidane, moralo se je napraviti veliko posipin v teku stoletji. Abu Naser je hotel postaviti novo hišo, pa je moral kopati 30' globoko, da je zadel na skalo. Tudi kristjani so bili prisiljeni napraviti stopnice, če so hoteli priti doli do svetišča, ki je tornj pod zemljo. Mora se tedaj ločiti gornja cerkev od kapele oznanjenja, ktera je bila pod zemljo in je še zmeraj svetišče na tem mestu, če tudi je bila Marijina hišica od angeljev prenesena.
Zgornja cerkev je bila nedavno zdaljšana in na novo vravnana, pa za naš namen je pred vsim znamenita kapela ali prostor oznanjenja pod zemljo in o tem naj povem kaj več.
V kraj hišice Marije Device tedaj se gre po 17 marmornih stopnicah pod glavno cerkvijo v zemljo. V kapel ici so 3 oltarji, v sredi oltar Marijinega oznanjenja, ob desni, ss. Joahima in Ane, ob levi sv. angela Gabriela. Za velikim oltarjem je zopet postavljen oltarček, ter so 4 oltarji, na kterih se Inhko mašuje.
Na oltarčku zadej je lepa podoba Sv. Družine, ki jo je menda podarila pred kaj časom presvitla cesarska rodovina. Pod velikim oltarjem na tleli je na marmorni plošči napis: „Verbum car o hic factum est: Beseda se je tukaj včlove-čila."
Na tem kraju tedaj je prebivala preblažena Devica Marija z Jezusom in sv. Jožefom. Kažejo pa v Nazaretu še druge kraje, n. pr. kjer je tesaril sv. Jožef, kam je mladi Jezus po vode hodil itd. Ni pa treba vsega z merilom v roci meriti, da bi se o prostorih prepričal vse na čevlje in palce; tega ni moč zarad stotineletnih dogodb in prekucij, ki so se tu veršile. Ko je hodil slavni preiskovalec mertvega morja, arnerikanski Linč, po Jeruzalemu, in mu je razkolni anglikansk duhovnik govoril, da se ne ve prav, če je Kristus prav čisto na tem kraju umeri, odgovoril mu je verli mož: »Svoje dvome obderžite zase; res ne bo vse do pike tako, vemo pa, da je naš Zveličar umeri ne daleč od todi, če ne prav tukaj-le!" (Bericht ii. d. Exped. d. Verein. Staaten 257.) Ta poštenjak osramotuje celo marsiktere pre-derzne katoliške učenjake, kakor Dr. Sepp-a, ki zgodbo sv. hiše porogljivo meša med bajke, in druge. Res je, da Cerkev te dogodbe ni djala med verske resnice, dogme; vendar pa tudi ni brez vzroka djala v brevir dnevnic rTranslationis Almae Domus B. M. V.,u to je: Prenesenje častitljive hiše presv. Marije D., ki je postavljena na 10. dan grudna.
Pristaviti smem tukaj, da tudi mohamedani priznavajo Marijino devištvo, Jezusovo brezmadežno
spočetje, ter hodijo molit na kraj, kjer je stala Marijina hišica. (Losana: Terra S. 06. — Falbenhaubt. Peregrinus 280.) Katoličanke, arabkinje pošiljajo pasove več milj daleč, ovijat jih okoli stebra na mestu Marijine hišice Od tod zaupajo pomoči pri svojih maternih pritežnostih. Za oltarjem angela Gabritla namreč sta vštric dva stebra, kterih pervi (bližaj vel. oltarja) zaznam nuje mesto, kjer je Marija stala, drugi pa mesto, kjer je stal nngelj Gabriel pri oznanjevanji. (Agreda: Mistica Ciudad de Dios. p. II. 1. IV. c. 24. Ista, p. III 1. VIII c. 1.)
Okoli oltarja oznanjenja gore svetilke.
Ob desni strani zraven oltarja so vrata, da -e gre za oltar in dalje v votlino. Ta prostor je utegnil služiti za živinčeta, ali za kar si bodi. Ud tod so izbita vrata tudi v samostan, ki je precej zravn cerkve. Obok nad hišico je narejen, nad drugo v< t-lino dalje v zemljo pa je natorna skala.
Na vzhodu so ljudje radi prebivali v votlin:, h. izdolbinah, duplinah; tacih je najti še zdaj po Palestini. Na Karmelu jih je na stotine, koder so živeli puščavniki. Sv. Antonin je našel 1. <>oo v Engadu 10.000 tacih prebivavcev. Še dan danes se nahajajo v Palestini taki, ki prebivajo po votlinah. (Mislin: Die heil. Orte III. f»ti3—81.)
(Dalje nasl.)
Neka delavska družba v Siriji.
Pred dvajset in več leti sem bil tudi v Bejrufu v Siriji, kjer je zdaj središče vsega, katoliškega gibanja v Siriji. Takrat sem med drugimi videl nekega pri-prostega patra ob vratih jezuitovskega vstava, ki ga je že tisti čas vse poznalo kot n^ko posebno prikazen med ondotnim človeštvom, pozneje pa se njegova delavnost še le prav za prav razvila Irefji zvezek letnikov za razširjanje sv. ver«; od 1. l*'.»o. ki je ravnokar prišel na svitlo. nam kaže na čelu podobo velikanskega poslopja, in to je .vseučilišče sv. Jožefa" v Bejrutu, ki je poklicano, kakor kaže. velike reči delati za omiko na Jutrovem. Med drugim imajo očetje jezuiti tiskarno tudi za arabski tis, kterega v ličnosti in popolnosti ne prekosi Jeruzalem in ne Carigrad in blezo tudi doseže nobeden ne. Pred v»-č leti so začeli na svitlo dajati tudi sveto pismo v arabščini, čegar doveršenost so vsi umetni hvalili, ktero pa blezo še ni dokončano. Ko so bili doveršili Mojzesove bukve in še nekaj več. pričeli so novo zavezo ter dali na svitlo evangelije. Pri čem je zdaj, mi ni znano. Pa pustim«» to, kar očetje jezuiti delajo za višjih stanov oliko, in poglejmo, kaj delajo za vsakdanje ljudstvo. Oni so živa priča tega, kar so rekli sv. Oče Leon XIII. tega namreč, da sedanje socijalno ter meddružbinsko vprašanje je zmožna rešiti le samo sv. Cerkev.
Ravno omenjeni 3. zvezek letnih sporočil je tudi prinesel silo mično in znamenito pismo iz Bejruta, iz kterega naj posnamemo bolj imenitne sporočila.
Pismo pravi: V Bejrutu imamo vstanovo moških izmed ljudstva, ki je posebno zanimiva. Je pa sloveča družba Patra Viorovič-a, ki je znan po vsem Jutrovem. Ta družba si je v letih, odkar je vstanovljena, pridobila že čez deset tisuč
družbenikov. Precej veliko število teh družbenikov se je naselilo v mesta po morskih obrežjih in po glavnih naselbah ob Libanu, kadar vstanovljajo enake družbe. Deblo vsih teh družb je Fioroviceva družba sv. Jožefa v Bejrutu, ktera tudi po ra/peršenji mnozih družbenikov še zmeraj šteje 17 do 18 stotin udov.
Močno se katoličanu serce povzdiguje, ako pride ob nedeljah v vseučiliščno cerkev sv. Jožefa med pddnevom in «*no popoldne. Takrat namreč najde vso cerkev gosto napolnjeno Od kakošnih ljudi? Od samih ubožnih delavcev. Ko so dopoldansko božjo službo dopoldne opravili in odkosili, potem prihajajo v cerkev svojega patrona in tam molijo, pojejo, se med s»*buj spodbujajo in podučujejo. — Kolik razloček med njimi in tem, kakor se zdaj dela po Kvropi! Ob ta»-ih urah dopoldne, ko so naj lepše lx»žje službe po cerkvah, se zbirajo marsikteri po karih pivarnah ali druzih kerčmah, ter pijejo, vpijejo, p<»slušajo zdražljive govore in se med seboj šuntajo — tudi večkrat zoper Cerkev in od Boga postavljene namestnike! Kakošen sad more to obroditi, kakošen blagoslov vzrokovatiV Kako vse drugač je pri Fioro-vičevih katoličanih! Sporočilo pravi nadalje:
Vernost in pobožnost se tukaj razodeva v jutro-deželski živosti in priserčnosti. Tu vidiš gosto po-klanjanje. dolzega klečanja; nekteri po večkrat tla poljubujejo, drugi se v znamnje skesan ja na persi bijejo.
Tujci ali si«-er tu potujoči romarji, mladi misijonarji in vsi tisti, ki pervi pot vidijo ta prizor, so močno ginjeni in pretreseni. Videli smo konzulov, pomorskih častnikov, celo admiralov, ki so se glasno začudovali tem pobožnostim . . . Saj ne vidi se vsak dan in povsod tisuč mož izmed ljudstva, kteri bi s toliko živostjo svojo vero razodevali, molili. Strah pred ljudmi je na Jutru neslišana in neznani, reč.
Pri tej družbi sv. Jožefa so take posebnosti, da je res vredno, naj jo svet spozna, spozna njenega vstanovitelja č. g. P. Fioroviča, če tudi vsaki nima zmožnosti vsega v vsem posnemati od stopinje do stopinje. Ni pozabiti, da od milosti razsvitljena gorečnost vč primernih pomočkov iznajti, da se namen d »seže. Bejrut ima zdaj že okoli sto tisuč prebiva vcev; pred 'Jo leti se je štelo njih do 85000 in si er l»oooo musulmanov, 21.000 razkolnih gerkov, 1 ."»inmi katol. maronitov. 5000 zedinjenih gerkov itd.
Bejrut je bil od 1. 18(10 središče tergovine v Siriji I božni so se tukaj zbirali, da so dobivali varstvo, posebno pa tudi delo in kruha
Ob tistem času ondi ni bilo veliko duhovnov, ljudje pa čisto zanemarjeni in skoro brez verske pomoči, bolj po imenu kristjani, kakor po delih. Mnogi izmed njih še niso vedeli, če je en Bog. ali pa če se mora varovati v tri ali štiri bogove.
Se o veliki noči jih oo. jezuiti niso mogli spraviti k duhovnim vajam; bili so namreč možje delavci. ki niso hodili v cerkev.
I ni verze takrat še ni bilo, bila je samo začetna šola, in očetje niso mogli kaj vspeha doseči pri ljudstvu
Pri vsem tem je P. Fiorovič sklenil 1. 18U3 vstanoviti nekako družbo v pomoč tein zapuščenim revežem. Da družbo na noge spravi, jo P. Fiorovič tekal po cestah in javnih prostorih, sukih (ulicah) in bazarih od štacune do štacune in je vabil kramarje, težake in velbludarje z vso prijaznostjo, da naj pri-
dejo v kapelo Po vsih teh hojah in vabilih, kar je terpelo več tednov, je bil pri pervem shodu samo 4 mož6. Drugo nedeljo vendar njih sedem. Res — ne velik vspeh.
Izmislil sem si, pravi P. Fiorovič, ter napravil pri naših patrih zbirko malih verskih stvaric, s čimur sem napravil malo srečkanje, kar se je po nedeljskem shodu godilo na dvorišču naše hiše. Skoro vsak pričujočih je nesel kaj domu, škapulir, podobo, svetinjo. Ta pomoček je ljudi skupaj vabil. Kteri so družbi pristopili, so dobili molek po obljubi, da bodo hodili k shodom. Verh tega so imeli upanje, pri srečkanji kaj dobiti. Toda ta poslednji pomoček se je moral kmalo opustiti, kajti nisem imel več kaj deliti. Imeli smo pa že 100 družbenikov in s tem se je že dalo kaj resnobnega početi.
P. Fiorovič piše dalje: Moji ljudje pred vsem potrebujejo poduka in spreobernjenja; osem dni zapored sem imel z njimi vsak večer nekake eksercicije. Zaterjeval sem jim posebno glavne resnice sv. vere in povdarjal, kako potrebna je dolga spoved.
To je bila najbolj tehtna stvar. Nisem pa jim tega še nič napovedoval, da bi se ne plašili. Zanašal sem se na milost svetih vaj, ki ima serca omečiti in pripravljati. To se je tudi zgodilo. Ti pridni ljudje so prihajali obilno in spominjam se, da neki možak je prihajal pet ali šest dni, k spovednici pa se ni upal. Kakor hromega v evangeliju, ga je vselej kak drugi prehitel, ki je bil bolj uren. Slednjič je versta zadela tudi njega.
Za vse tiste, ki so prišli k spovedi, sem vravnal poseben nauk o zakramentu sv. pokore in sem jih k spovedovanju dopustil še le, kadar so bili k celotni obtožbi dobro pripravljeni. Potem pa sem jim pomagal, kar in kakor sem le mogel, spraševal sem jih, jih oserčeval in včasi sam se pred njimi spovedoval. Ta pomoček veliko pripomore; marsikteri veliki misijonarji so to priporočali, posebno sv. Frančišk Ksaverij.
To pa še ni vse. Kadar je kak možak opravil dolgo spoved in prejel odvezo, sem ga nagovoril, naj mi pripelje enega grešnika, kteri je taki, kakor on. „Kolikor veči jeM sem pristavil smehljaje, »toliko bolj me bo veselilo."
Moj spokornik se je kmalo vernil z zgubljeno ovčico, ves razveseljen svoje zmage, in poplačal sem ga za njegovo vnčmo s pohvalicami, s kakim pobožnim darilcem. Potem sem mu rekel: »Prijatelj, ti imaš dve roki; moraš mi tedaj pripeljati dva možaka."
Ta dokaz je dobro deržal; malokrat je spodletelo. Eden mojih spokornikov mi je pripeljal šestnajst druzih zaporedoma.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (K prazniku sv. Alojzija nekaj.) Imčn Alojzij je vedno več tudi po Slovenskem; nadjamo se pa, da veliko več jih je pa med mladino obojega spola, ki tega angeljskega svetnika posebno častijo, šestnedeljsko pobožnost, devet-dnevnice in druge opravila njemu na čast zveršujejo. V Senklavžu in gotovo tudi drugod se vsako leto ob godu njegova podoba posebej ovenča in ozališa.
Premalo pa se po več krajih na to gleda, da bi vsak na svoj god, ali v osmini šel k spovedi in sv. Obhajilu. Čez vse bi se moralo gledati na to, da bi med šolsko in drugo mladino imeli polno Alojzijev.
To bi bili morali opomniti že pred praznikom, pa tudi zdaj še ni vse zamujeno; posebej oziroma na šestnedeljsko pobožnost k sv. Alojziju je vedeti, da se lahko opravlja, kadar si bodi v letu. Zdaj pa še nekaj.
Dobro naj pomni ljuba mladina, da 21. rožnika 1891 bode tri sto lčt, odkar je bil ta angelj v človeškem telesu sprejet k angeljem v nebesa. Kako se mladina po svetu veseli te tristoletnice, kažejo •družbe, ki jih napravljajo po več krajih, da bi vredno obhajali to lepo priliko. Pripravljajo se že zdaj z molitvami, s prejemanjem ss. zakramentov, z darovi za slovesnosti o tristoletnici, da bi jo bolj častitljivo obhajali. V Bussetu na Parmanskem (gornje Laško) n. pr. ima dotična družba že 800 družbenikov. Podobne družbe so v Mantovi, rojstveni škofiji našega svetnika, v Veroni, v Milanu in v Benedkah. V Milanu od 1. prosenca t. 1. izhaja celo časnik „Glas sv. Alojzija" za slovesnost tristoletnice njegovega smertnega dneva. Posebno se veselč te slovesnosti v Rimu, kjer je bil glavni kraj njegove delavnosti. Rim je tudi svetnik sam imenoval svojo pravo domačijo. V Rimu ravno je umeri junaške smerti. Bil si je o kužljivi bolezni pri strežbi bolnikov nalezel bolezen 1. 1591. Še o smerti je prosil, naj smč narediti obljubo, da se bo posvetil strežbi bolnikov, ako se ozdravi. Umeri je 21. rožnika 1591. V bolnišnici „Della Consolazione" na Kapitolu je še napis: „Ko je kuga mesto odlju-dovala, je sv. Alojzij iz družbe Jezusove na plečih nesel bolnika v bolnišnico. S tem je njega samega bolezen napadla in zapadel je smerti v žertvo leta 1591." Njegovo telo počiva pod posebnim oltarjem v cerkvi sv. Ignacija.
Iz Tortoze na Španjskem bodo celo napravili božjo pot v Rim za to priliko, ktere se ima vdeležiti mladina cele Španije. Več kot 100 družb se bode vdeležilo.
Kdaj pa se bode tudi mladina naše dežele kaj ogrela, vnela k velikanskim skazovanjem? Saj bil je ta svetnik nekoliko Avstrijanec. Kot 13letni blagnič v spremstvu svojih staršev s cesarico Marijo Avstri-jansko, soprogo Maksimilijana II, je bil prišel v Madrid, kjer je ostal 3 leta na vladarskem dvoru in je dajal naj lepši zglede resnične bogoljubnosti.
Naloga: Prevdarjajte in študirajte še pri nas, kaj bi se po raznih krajih ukrenilo sv. Alojziju na čast, kako naj bi se njegova tristoletnica poslavila?
V $tangi, 18/C. Dandanes se zida veliko lepih hiš in palač po tergih in posebno po mestih. Koliko tisočakov se potrosi vsako leto za olepša vanje mest!
Kdo bi smel reči, da ni prav, ako si lepšamo tudi cerkve — hiše Božje! — Tako smo tudi mi letos našo cerkev zelo olepšali z novima stranskima oltarjema in z novo prižnico. Oltarja sta iz 12 verst različnega, nekaj domačega, nekaj inostranskega, laškega, (3 verste) koroškega, solnograškega kamena.
Posebno pa je „mensa" in „antipendium" iz Koroškega marmorja, v kterega je vložen serpentin — v sredi pa bel križ iz kararskega marmorja. Stebri so iz prelepega pontaveljskega kamena, lazene pa iz veronskega, kapitelji iz kararskega marmorja. Prav
lično sta narejena tabernakeljna. Na eni strani pravi, na drugi posnemani (imitiran). Posebno zale so vra-tica k tabernakeljnu. Naredil jih je g. H Zadnik ir; načert originalen pa g. Fel. Toman. Vsak oltar ima 3 svetnike, kipe iz belega kamena. Trona sta rudeče-škerlasta, na presno slikana. Podobi v teh prekrasno stojite.
Tudi so vse podobe prav dobro narejene. Delale so se vse pri g. Feliksu Tomanu. Tako je tudi priž-nica vsa iz G verst kamena. Stoji na lepem stebru, kteri je prav lično izdelan iz trojnatega marmorja. Prižnico zaljšajo podobe štirih evangelistov, izbuknjeno delo (reliefil iz belega kamena v medalijonu. Okrog pak je lepo pozlačen. Vmes se pa lepo podajo angeljske glavice. Res, taka prižnica je lepota cerkvi. Ograja na prižnico je iz kovanega železa, lepo in umetno naredil jo je po načertu g. F. Tomana. Leveč, ključavničar v Ljubljani. Prav čedno je tudi naredil vratica na prižnico Jože Izgoršek iz Šmartnega. Na verhu imajo prav lično olepšavo — cvetico, iz les& izrezljano. V sredi je šipa z očesom Božjim na ina-lanem steklu. Veliko, pa tudi lepo delo je dokončano, hvala Bogu! Hvala pa tudi vsim, ki so nam kaj pomagali — ali nam še bodo. — Zmiraj popravljamo, pa dela se tudi v tej cerkvi še ne bo zmanjkalo.
Shod je bil o sv. Antonu velikansk. Obhajancev veliko. Opravljal je 2. božjo službo goreči P. Angelik. G. Fel. Tomana pa z dobro vestjo priporočujem vsim, ki potrebujejo poštenega in nedrazega kamnoseka.
M. Saje.
Iz Vipavske doline, 23. junija 1*90. (Spravna slovesnost.) Marsikaj so že o Vipavcih in njih ravnanji v zadnjih letih poročali časniki; toda bilo je marsikaj vmes, kar ni bilo lepo, ne hvale vredno. Nekaj prav lepega, vse hvale vrednega moram danes sporočati iz naše Vipavske doline. — Groza človeka pretresa, če sliši o vedno hujših zlodejstvih. Okradena bila je že letos tukajšna c. kr. davkarija, vlomilo se je 19. marca v Podraško cerkev, ter odneslo in oskrunilo Najsvetejše v ciboriju. Binkoštni ponedeljek zjutraj priplazil se je zopet bogoskrunski hudodelnik v cerkev na Gočah, ter zopet oskrunil in odnesel Najsvetejše z monštranico vred. Sledovi kažejo, da so ta nezaslišana bogoskrunstva doprinesli ptujci, kajti domačini pač tacih hudobij še, hvala Bogu. niso zmožni, strah in groza jih je, ko to le slišijo. — I):t bi so Bogu, tako silno žaljenemu, vsaj nekoliko zadostilo, da bi se očitna kazen odvernila, da bi ob enem Boga prosili za odvernjenje drugih nadlog in nesreč, ki se kažejo zlasti na terti, ki je tako važna za Vipavca, sprožila se je misel, vravnati k božjepotni cerkvi M. B. v Logu skupno procesijo vsih vipavskih duhovnij, ki naj bi bila spravna in prosivna procesija ob enem, in ta se je po dovoljenji preč. knezoško-tijstva najslovesnejše veršila včerajšni dan. Pri vsih duhovnijah bila je božja služba doma zjutraj, potem se je pa skoraj vse, mlado in staro, podalo na božjo pot. Nektere duhovnije zverstile so se že doma v procesijo in med petjem in molitvijo dospele k imenovani cerkvi, tako Goče, Podraga, Šturije, Budanje, Verhpolje, Vipava; druge bolj oddaljene pridružile so se ravno omenjenim ali v Vipavi, ali kjer je že bolje, kazalo. Res veličastno in ginljivo bilo je, ko so v nepreterganih verstah skoraj celo uro od štirih različnih strani pobožni verniki dohajali v romarsko
cerkev, vsaka duhovnija s svojimi duhovnimi pastirji i le podraški gospod je zarad še ne sceljene noge moral biti in ostati doma) in s svojim križem posebej, in vendar nikjer versta ni bila pretergana. Po deseti uri pristopi prečastiti gospod dekan z azistenco vsih duhovnov, med kterimi sta se nahajala dva starčka že čez Mi let. ki pa sta tudi peš prišla, in pričela se je sv. inaša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Petje so preskerbeli in izverstno izveršili vipavski in šturski pevci skupaj, vse strogo cerkveno, res veličastno. Po odpetem „Credott stopi na lečo velečast. gospod župnik Auberski, Janez Planinšek, rojak preč. g. dekana. in v mojstersko sostavljenem govoru, z vsim navdušenjem prednašanem govoru kaže resnico naše edino prave vere. in resnico sv. cerkve, ktera edina to vero hrani. Ce tudi je izverstni govornik govoril dobro uro, bi ga bili še vsi radi poslušali, in upati j*', da so poslušavci iz tega govora dosegli mnogo dušne korioti. Tista, vse grajo vredna lahkomišljenost oziroma na vero. ktera se je po nekoliko preteklo h to j ojavljala. upam, da je s tim govorom za vselej pokopana. Vso je bilo ginjeno. ko govornik omeni grozovitih bogostrunstev. in prosi očitno Jezusa od-pušč- nja, prosi Marijo priprošnje, naj ona še vedno s svojo prošnjo ostane naša varhinja, naša mati v življenji in ob smertni uri. Že bila ura skoraj ena, ko je služba božja minula in se množica, gotovo do Kmmjo ljudi, začne razhajati, vsak na svoj dom. Red pri procesiji in v natlačeno polni veličastni cerkvi vzderžavala je prostovoljna požarna bramba vipavska, za kar ji gr-' vse priznanje in zahvala, Ni se najmanjša nesreča prigodila. Še smo verni, in dokler se take slovesnosti in tako napravljajo in zveršujejo, s- I,o liberalizem in frarnasonstvo zastonj trudilo, katoliško prepričanje zadušiti: Hrast se omaja in hrib. zvestoba in vera Slovencu ne gane. Toraj tudi v prihodnje: O Marija, varuj nas. o Marija, vodi nas. p» pravi poti v sveti raj!
Potne čertice iz Rosne, t halj?.) Naši Slovenci, osobito Kranjci in Primorci, se sedaj mnogobrojno izseljujejo v daljno Ameriko, med čisto ptuje narode in popolno različne govorice. Skoraj vsi upajo tam i.bos ateti, ali pa Imlj z lahka in dobro živeti; jaz ne verujem tega. — Zna kteri pogoditi obilnosti in bogastva svetovnega, a mislim, da taki so sedaj redki. Komur je rojstnega kraja ali dežele preozka zemlja in ima premalo, da bi preži vil sebe in svojo družino zadovoljno in pošteno; skoraj, ako ne gotovo, bi b lje bilo se naseliti v nam bližnjo Bosno; tu je mnogo prostora in neobdelane, pa tudi že obdelane z.-mlje. toda opuščene. To, kar potrosi za popotnino in živež v Ameriko za sebe in družino, za to svoto bi si v Bosni v last kupil obširno in dobro zemljišče. Ipak ni daleč od svoje rojstne domovine; govorica, jezik, slavenski. mu je soroden in kmalo popolno umljiv. Narod v Bosni ima pa prijazne, poštene in d"brodušne Slovence osobito rad. in kmalo so popolno domači in v ljubezni; samo, ko spoznajo, da jih ne zaničuje, njihovih običajev in starodavnih slavonskih navad ne prezira, da jim dobrp želi, z veseljem ga sprejmo v bratovsko ljubezen. Še turčini imajo radi in želijo kranjskih Slovencev; tudi slovenske Štajerce in Primorce imajo za Kranjce.
V času «xl okupacije se je pa bošnjakom lepi in z v učni slavenski govor jako okalil. Zna se, mnogo vojaštva, vsakoverstni nemški podvzetniki in delavci,
tudi naselniki; zraven tega je pa še to, da marsikteri Slovenci imajo govor zmešan, kakor ričet, zelje in fižol. Od vseh teh se tudi bošnjaki vadijo v svoj čisti slavenski govor mešati ptuje besede in mnogi, osobito v mestih, prav zmešano govorijo; prepriprosti pa si mislijo, da je tako boljšo in lepše. Slovencev slaba stran je tudi ta, da kar pri druzih vidijo in slišijo, se jim boljše, lepše in bolj „nobelu dozdeva, kakor to, kar sami imajo in zmorejo; domače, tudi govor se jim zdi „pregmejn." Koliko Slovencev sem sam čul, ki so se ustili, da se z nemškim jezikom naj dalje po svetu pride; zna se, ko bi ga v torbi seboj nosil; drugač pa ne tako, na Jugu. — Skusil sem to dobro v Italiji in drugej, koliko mi je znanje nemškega jezika hasnilo; toliko, kakor nič. Znanje narečji slavenskega jezika mi je pa dobro došlo: v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Hervatski, Serbiji in Bolgariji. Z nemškim jezikom, se vč, si v Nemčiji more koristiti; a to le za nekoje izmed nas. A za nas Slovence na nemškem dosti kruha ni, kajti še Nemci ga hodijo k nam iskat, po vseh delih slavonskih pokrajin cele družine; le poglejte v Slavonijo. Bosno, Serbijo in Bolgarijo
Večje koristi pri nas v Sloveniji bilo bi: mesto-vse preveč nemški jezik vtepati v glavo, celo na kmetih, da bi se mladina nekoliko učila v narečjih slovanskih. Največ iz naših slovenskih krajev jih gre zaslužka in kruha iskat doli in tje v Jugosla-venijo. Govoril sem z mladenčem na potu, ki je čvetere različne jezike dobro govoril; ker pa ni slavensko znal, ni mogel službe dobiti; to bilo mu je jako žal, rekel je, da bi bil v 5 mestih dobil prav dobro službo, ko bi „windischu, slavensko, znal govoriti. Dobro pa je, ako človek več jezikov zna.
Nekaj pa moram posebej opomniti: Kdor se učf jezika kacega naroda, n;ij se ne uči njegovih napak in naj jih ne trosi med svoje lastne rojake. Kdor se učf n. pr. nemški, naj pri miru pusti nemške „romaneu (včmo, da celo v šolah so morali ubogi učenci gerde spake čitati — če je še zdaj tako, ne vem — učf se jezika iz poštenih knjig); pusti pri miru zlasti tudi zaljubljene strupe, zlasti tudi zoper-verske pošasti, kakor so n. pr. v maliku Gothe ju. Kdor se učf hervaščine, laščine itd., naj ne trosi med naš narod hervaških, laških preklinjevanj. Kdor je bil vojak in je tam od tovaršev marsikaj napačnega slišal in vidd, naj nikoli ne zanaša tega med narod. Sploh, vsak naj skerbf za svoj narod, da se le dobre navade druzih narodov med njegovimi domačini razširjajo, — nikoli pa ne pohujšljive, zanikarne, zoper-verske. Mnogi v tem hudo kugo širijo med svoje rojake, kar je smertna pregreha!
(Dalje nasl.)
Razgled po svetu.
Rim. Sv. Oče so 30. maja sprejeli velikega predsednika djanja sv. Pavla za razširjanje katoliškega tiska na Švicarskem, g. Maksimil. Zara. Zročil jim je adreso tega djanja s 532 podpisi od družbenih udov.
Kulturna borba na Ogerskem. Na Ogerskem, kakor se kaže, je Csaky minister z naredbami zbudil borbo med Cerkvijo in deržavo. Perva žertva, kakor piše
„Kat. List", je opat in mestni župnik v Komomu, g. Molnar. Obsojen je za pervi pot na 10 gld. globe, ker je kerstil dete iz mešanega zakona in ni hotel dotičnemu nekatoliškemu župniku poslati kerstnega lista. Klican pred sodbo, ni hotel priti, ter je obsojen „in contumaciam." Drugič bode globa gotovo občutljiva, in tožen je še drugi pot.
Ta dogodek je zbudil duhove katoliške, kakor oserči vojake, kadar na vojski perva lombarda poči. Katoliško duhovstvo hoče enodušno in odločno ster-peti v borbi do skrajnosti. Katoliško ljudstvo pa moško stoji ob strani svojega duhovstva ter se po vsih straneh zbirajo in podpisujejo prošnje do spodnje zbornice, da naj se dotične postave spremene. V gornji zbornici bode katoliško stvar zastopal grof Andrej Csekonics, zet katol. deržavnika grofa Cziraki-ja, Ko so mu izročili pervo prošnjo, je r^kel plemeniti grof: „Čas je prišel, da tudi mi katoličani gremo v vojsko za sv. vero. Dobrovoljno sprejemam peticije, da jih izročimo gornji zbornici, in z veseljem se pridružim temu gibanju."
Katoliško zavest pa še bolj zbujajo prederznost protestantov. Tako n. pr. je evangeliški pastor v St. Becsi, sklicevavši se na ministersko naredbo od 20. sveč., tirjal od ondotnega župnika in opata Jož. Szulik-a, da naj mu pošlje izpise iz kerstnih bukev tistih otrok, ktere je kerstil in po oni postavi imajo spadati v evangeliško cerkev. Ta pastor tedaj celo hoče, da naj ona postava tudi še za preteklo moč skazuje. — Tudi drugod so zapreke in bodo gotovo vedno večje, zakaj ubogo kraljestvo sv. Štefana je hudo spodkopano od framasonstva, kalvinstva in dolgoletne vnemarnosti. Ravno ljuti vihar pa bode gotovo dremajoče zbudil k vojski za katoliško pravico.
8. S. Elizabeta. Portugalsko in Brazilija Katoliške knežje hiše. Odstranjenje sovraštev in od veruj »'nje preiskav.
9 S Veronika G in I. Italija. Duh zaničevanja sveta in ljubezen do terpljenja. Več rodovniških občin.
10. S. Amalberga. Belgija in Nizozemsko. Cislanje evangelskih svetov. Neka zelo nesrečna družina.
(Dalje nasl.)
H Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusot<•<;« Serea, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermairora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od uaše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevauja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Že več mescev gluha deklica za zdravje. — Zgubljen mladeneč.
Zahvala in prošnja.
Že večkrat je bila moja prošnja uslišana, za kar s«-in preserčno hvaležen večnemu Bogu in premilostni N. lj. Gospej. Zdaj pa se z novim zaupanjem priporočam N. lj. G. presv. Serca za pomoč v velikih stiskah.	J. K
Zahvale.
huela s»m nevarno rano na vratu. Da bi zopet ozdravela, opravljala sem devetdnevnico na čast N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Antona Pad., sv. Blaža, ter bila dobrotno uslišana. Bog bodi hvaljen iu češčeu ua vek« v svojih svetnikih !	Jera Blažit
1. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec julij (mal. serpan).
a) Glavni namen:
Cerkev v vzhodnji Indiji.
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII
prihodnjič.)
b) Posebni nameni:
1.	S. Ar on. Ta in vsaki dan v mescu vse naznanjene, a še ne zaznamovane ali uenadne zadeve. Mašuiška posveče-vanja. Nemški katoliški shod.
2.	Marijino Obiskovanje. Odstranjenje razkol-ništva. (Namen vstanovljenja praznika 138'»). Salezijanke. Marijauska kongregacija.
o. S. Oton. Pomet ansko in Mekleuburško. Serca Jezusovega cerkev v Ljubeku. Važne preskušnje. Mnogo protestantov iu odpadnikov.
4.	S. Urh. Duh molitve. Avgsburška škofija. Zadeve mnogih dušnih pastirjev. Velik grešnik.
5.	S s. Ciril in Metod. Slovani. Duh ljubezni in miru. Neko duhovsko in deško semenišče.
6.	Praznik p res ve te Kervi. Pobožnost k brit-kemu terpljenju in presv. Zakramentu. Habsburška hiša.
7.	S. Pulherija. Važen ustav. Cerkev ua Jutrovem. „ Duhovni iu obhajanci." Razne zakonske zadeve.
Listek za raznoterosti.
V katoliški bukvami v Ljubljani se dobivajo s škofijskim dovoljenjem ravno kar na novo natisnjene bukve: „Gebete beim offentlichen Got tes-d i en ste." V njih se nahajajo litanije vsih svetnikov, lavretanske litanije, litanije presvetega Imena Jezusovega, rožni venec, molitev za dež in za lepo vreme. Nevezane veljajo 20 soldov.
Katoliška družba ima v torek 1. julija sv. mašo na Rožniku zjutraj ob petih.
Nove, prav lepe podobice s slovenskim pisanjem na drugi strani se dobivajo v katol. bukvami, po GO kr. stotina. Svetniki in svetniee so taki, ki so med našim ljudstvom naj bolj navadni. S temi bode gotovo vsak zadovoljen.
f Pri S. Križu poleg Litije je 23. t m. po dolgi bolezni umeri č. g. župnik Jak. Marolt. Roj. je bil v Lašičah 1. maja 1815, posvečen 1. 1842. R. I. P.
Toča je že po Koroškem, Štajerskem in Goriškem hudo bila. To je strašno slišati! Nehajmo dražiti božjo jezo z ostudnimi pregrehami.
Gorica. Na ondotni gimnaziji bojo šolske poskušnje za sprejem v 1. lat. šolo 11. in 12. julija od 1».—11. predpoldne. — Pri šolnini je toliko prijenjano, da tudi za pervega polleta zamorejo oprosteni biti, kteri bodo v pervih dveh mescih pokazali lepo vedenje in zmožnost, da je upati dobrega vspeha v pervem semestru.
Gorica. Duhovske posvečevanja. in sicer subdjakonat in djakonat, so prevzviš. knez in nadškof delili 22. in 24. t. m. in to v stoljni cerkvi zjutraj ob Tih; mašniško posvečevanje pa bode blezo v nedeljo. 6. mal. serpana. Posvečencev je čez dvajset.
V Benedkah je prejšnjo nedeljo popolnoma pogorel frančiškanski samostan „San-Francesco della V ign aJ, ki je bil med drugim tudi sedež komisarja za Sveto deželo. Lepa samostanska cerkev je ostala nepoškodvana. („Luzern. Vaterld.")
Dunaj. Središnji klub v deržavnem zboru je po kardinalu nadškofu Schonbornu izdal priterdivno adreso do škofov oziroma na šolsko izjavo. Izrekel je zahvalo in oljubil, da si bode na vso moč prizadeval za pravice staršev in katoliške Cerkve pri šolstvu.
Kolera je začela na Španjskem precej hudo ljudi pobirati; posebno rogovih v mestu Puebla de Rugat, kjrr je od 5. do 15. jun. izmed 120 zbolelih umerlo njih 52. Vlade zelo skerbijo, da bi se bolezen ne zan< sla v druge držele, kar je prav; pa še več bi pomagalo, ko bi s«1 tudi poskerbelo. da se svet poboljša. Očitna nesramnost po mestih in mnogo tudi po deželi priklicuje šibe božje.
Nemško bojno rožlaaje. Pruskonemška vlada hoče tudi v mirnem času vojno pomnožiti za 18.000 mož, ter bi štela Nemčija že v mirnem času 486.983 mož vojne. — Misliti je. da bode Bog tej prederznosti pokazal, da br«*z spremljanja blagoslova božjega tudi puše in kanoni malo opravijo.
Na Enakem so nihilisti zopet skušali cara ubiti. Da je zarad t«-ga car zelo pobit, ni čuda. Neha naj katoličane treti v svojem carstvu in uboge Bulgare naj pri miru pusti, da se dežela razcveta v katoliškem duhu; tako še ie je upati, da mu šiba prizanese.
V černe bukve ž njim! Ti porednež — ti, v ru-dečih nogovicah, kaj si poččl v nedeljo pri včliki maši? Tebe blezo ni bil angelj-varh pripeljal v cerkev, ampak čemi peklenski duh, da si mu pomagal ljudi motiti. Ves čas si se nespodobno zvčral, več nazaj in okrog sebe gledal, kakor pa k oltarju, z životom kretal, s slamnikom mahedral, molil nič, — še celo pri povzdigovanji nisi miru dal! Tebe bo Bog še hudo tepel, če se ne poboljšaš. Manjši otroci od tebe so se lepše obnašali, kakor ti. — In ti deklina, že nekoliko odraščena. zakaj ga nisi posvarila, ki si bila zraven njega?... Taki otroci si zgodaj zapravijo blagoslov Božji.
Katoliški univerzi v Freiburgu na Švicarskem je
neka poljska gospa nedavno zopet darovala več stotin zvezkov poljskega slovstva, ter utegne ta bibli-joteka v kratkem biti naj bogatejša s slovanskim slovstvom na Večeru.
Katoliški cerkvi v Filipopolu so sv. Oče darovali dva zvonova, ki sta na čast knezu in njegovi materi kerščena na imeni: St. Ferdinand in St. Klemen.
Dobrotni daroyi.
Za opravo ubožnih cerkev naše škotije: Od sv. Križa pri Litiji po č. g. Jem. Zupanc-u 26 gld. 92 kr. — Iz Smihela pri Žužemberku 11 gld. — Iz Št. Lamberta 9 gld. — Od sv. Trojice pri Mokronogu 22 gld. — Z Brez-nice 19 gld. — Iz Spodnjega Tuhinja 16 gld. — S Toplic 21 gld. — Iz Sostrega 25 gld. 60 kr.
Za dijaško mizo: Star prijatelj 5 gld. — Č. g. kapi. Fr. Mekinec 2 gld.
Za sv. Detinstvo: Iz Smlednika po čast. g. Ivanu Mullerju, 10 gld. — Neimenovana 5 gld.
VABILO
k naročilu na
„ZGODNJO DANICO"
ZH II. polovico let««. 1^9().
Eno naj bolj mučnih opravil za vrednika je — vganite, ktero?... Vabilo za naro-če vanje pisati. Častiti in visokočastiti naročniki, dobrotniki in prijatelji! blagovolite terpinčenenm vredniku polajšati to delo in brez odlaganja in daljnega priporočevanja poslati naročnino za drugo polovico leta 18110, namreč:
2 gld. 20 kr. za pol leta, ali pa 1 gld. 20 kr. za '/i leta po pošti prejemano; ali pa za v tiskarni prejemano 1 gld. 80 kr., ter za '/t leta 90 kr.
To pa le tisti, kteri niso za celo leto že naročeni, ali ki na novo pristopijo, kakoršnih bodi vsaj dva tisuča!
Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani."
Vredništvo in založništvo.
Odgovorni vrodnik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.