Na
svitlobo
dane
Ct Ki
krajnske
družbe.
ř
Tečaj VI.
srèdo 26. prosènca 1848.
L is t
v
<
Zdililjej domovini
(Sonet,)
ê
i
d brega v morje čolnič daljno rine Počasi na visoko plan vesljá, Se z jadram juga piš igra; Mornarja zlati čas pa hitro mine;
Z oblakov temnosivih blisk utrine
JVIornár želí počivati domá,
Kjer rajski inu prijazno hlap pihljá Cvetliški pert odeva mu planine,
U ptuje misel vedno me vabila. Mi z rožcam' pota njene je sladila,
Navdani up pa naglo je zbežál.
Za tebe, domovina, meni draga, Po licih lije bledih grenjka sraga;
Gotov mi tvoj spomin bo svét ostál
?

f
Likar
/
Kmetijska sola za mlade in stare*
Od lastiiosti semenskiga zerna.
(Dalje.)
Vsak kmetovavec vé, de pre s taro seme svojo
rodovitnost ali kaljivost
ki
svoj lezi
zgodi
gubi
?
malo jih je pa
?
ejo

kaj se to zgodi. Seme ne pride ob
o rodovitnost zato, kér delj časa tii ali tam in se tedej poštara; ampak to se le zato
tk ali ljuft notranje in rodivne dele spremení; kislic zraka se nam
?
ker
ali kal semena řeč z ogelcam semensk dinjuje in ko je zerno ve< zračnim kislicu zgubilo dovitnost kroten
;a zerna pocasama ze del svojiga ogelca po

je
gubilo tud
o]o ro
pa ko je v žitni shrambi zrak m

rajsi in hitrejsiv pride seme po ravno rečeni poti ob svojo moč. Če pa clo nič zraka do semena priti ne more, obderži seme veliko sto lét svojo rodovitnost, kar nam bob spričuje, kteriga so v usnjatih žakljih pred 24 leti iz Neapolitan
skiga města Herkul a na izkopali, ki je bilo 79
lét po Kristusovim rojstvu od goreče gore Vezu v a
zasuto
letu 1825 je Dr. Lav
je vec jLot 1700 lét pod
J ^ f Jvvrv ^ • VV l^V JJVJUL JU e m 1 j u JTjtx&u v lt/iai^ /i«
poskušnjo vsadil in iz njega veliko boba přidělal
ta bob zasut ležal
?
ki
za
Ravno taka
bila s pšenic
ki so
jo v egip
tovskih mumijah, to je v posušenih človeških trup
lih našli, in která je, čeravno morebiti ŽÍOOO lét stara, vunder svojo rodovitnost obderžala.
Vse je tedej na tem ležeče, de je seme po polnama suho spravljeno bilo, de je hram popol nama suh, in de je žitna kasta dobro zapèrta. Sicer pa se dajo nektere semena po različnosti svoje na tore delj, nektere pa manj časa obraniti. Tako se dajo oljnate semena dalje od neoljnatih obder
zati
5
kér olje brani dotiko zraka. Nar popřej pokončá silna vročina rodo vit nost semena. Po skušnjah učeniga Francoza S os ira ^Saussure) zgubi vsako seme — razun pšenice vso svojo moč, če ga je vročina 50 stopnic po Romirjevim gorkomeru prepekala; pšenica pa prenese 56 stopnic gorkote. Ce je pa seme popřej še namočeno bilo, gré pa že pri vročini 28 stop
nic pod zlo.
Čeravno v shrambah dobro spravljeno seme delj časa svoje kaljivosti ne zgubi, se pa vunder koliko toliko, vcasih še na boljši, spremení. Ta spre
memba se oćitno vidi pri lanenim semenu
9
ki je
toliko boljši, kolikor bolj je obležano. Skušeni kmeto vavci vedó, de domaće lanéno seme, več lét staro vcasih takó lep lan rodi, de je žlahnimu rus o v s kim u fRigajskimu) skorej enako.
De suša rastljine, ki so ravno kaliti za

5
pokončati ne more, je učeni FrancozSosir
sprical, ce
le suša
V r 1
cele
po mnogih skušnjah do gotoviga popred ne nastopi, predin je kal svoj semenski lusk ali lupinico zapustila. Ce tedej berž po ka lenji žít suho vreme nastopi, naj se kmetovavec liikar slabiga pridelka zavoljo redke rasti ne boji. Če je pa suša še le tačas nastopila, ko je kal že
iz luska zlezla, bo pa šio po suši, ki je kalenju nasprotna, veliko semena pod zlo, in v taki zadevi je kmetovavec dostikrat primoran, setev ponoviti ali še enkrat sejati. V tacih zadevah jo je tišti kmet bolj pràv zadel, kteri je bolj gosto, ali pa mešanico (gemischte Saat) sejal, ktera ob enim ne kali, in kteri je po setvi njivo povalil. V taki
V ^ • ^ .	1 a	«i i1	m	«	m	v € i
suši
tudi poškropenje vsejaniga žita gotovo pomagalo, pa š krop en je nj i v pri naših kmetih
še ni kaj v navadi, in tudi ni ravno lahka reč.
(Dalje sledi.)
14
iiomaél zdravník in vodník v inno
opravilili
nic se a prosenca
ili
•Ví*
(Z dra vník. )
Hudi
mraz tega mesca nakloni
ljudém in živini dostikrat hude pri sad ne vrocinske bolezni, ki iz prehlajenja i z ví raj o, posebno če ćlovek iz vroče soparčne hiše, slabo oblečen, na mraz pride. Posebno pij u ca se ta mesec pri suhim silnim mrazu rade un a m ej o, in bodljaji v persih nadlegvajo. Popot-niki naj se tedej prehlajenja skerbno varjejo, pa naj zato nikdar ž ganja ne pijó, ki je člověku v lnuli m
Gorka juha (župa) ali
( Cvetlicar). Kdor želi, de ga pozimi v gorki izbi cvetlice razvesele, naj si omisli krasnih rn dišecih cvetlic hijacint; ktere se mesca listopada v lonec z ilovnato zemljo vsadé, pridno skropéin na górkim deržé.
( ObelarJ. Cbele zdaj se mirno v panjih tiče, je hud mraz. Ne odpiraj tedej ne čbelnjaka ne panjev.
ce
Ako je pa lepo in kopno vreme, daj čbelam letati
v f

de
se sprase
ÇRibic^. Pregleduj ribnike
y
in mertve ribe vzemi
de
y
mrazu siln strup in ga umori.
pa poliček mlačniga vola člověka pozimi bolj ogreje
y
kot nar hujši žganje hišo
Ce prides zmerznjen v zakurjeno
y
ne! de bi berž h péči šel: dalje od peči
boljši
y
Je
za glavo, pa tudi za roke
in noge. Ozebljina je
vun. Na zmerznjenih ribnikih skerbno led prebijaj se ribe pod ledam ne zadušé.	- V
(Hisne opravilaJ. Gospodar in gospodinja imata
doma vedno dovelj opraviti, de vse skerbno pregledata in viadata, de spravljeno sadje, krompir, repa in kore-nje ne zmerzne in ne gnjije, de se klobáse in mesó lep o suse, de se kolovrat urno suče, de se od vsakda-
nadležna reč. Je ozebljina še nova
, dergni zmerznjeni
ud kake pol ure s sne ga m
mer zlo vodo; potem
y
ali
pa
ga umivaj s prav
nje kurjave sajasti dimniki večkrat dobro ometejo i. t. d. Skerbíta pa naj tudi, de se otroci domá pridno branja
ga z lanenim pèrtam obrisi in
in pisanja vadijo in pridno tudi v šolo
gredo ,
v « v^h
posuši, poslednjič pa z žganje m ali kafrovcam umij. Je otekljina h u do rudeča in boleča, ti bo z dra vnik poleg otekljíne (pa ne na otekljíno) pijavke stavil. Práv dober pomoček je, dokler se ozebljina še ni spo-
zakaj
ce je pridni gospodar skerbel, de je prešiče dobro izpital, bo vunder tudi skerbel, de bo svoje otroke dobro i z ředil v potrebnih vednostih branja, pisa-nj a i. t. d.
je
čez
líoplsi.
spodnjiga Štajarskiga. 1. prosenca. — Pri nas
komole debelo snega, v spodnjih krajih pa še več.
čila in prederla, zmerzljíno s svojo scavnico veckrat umivati ali pa z vodo, v kteri je klorasto apno (Chlorkalk) razstopljeno (2 lota klorapna v 12 lotih
vode). Se je pa ozebljina predèrla, je za-njo nar boljši 27. dan grudna sim se proti Marburgu po železnici pe mazilo (žalba) iz rumenjaka in ravno toliko peru vi- ljal ; ali zdaj je slaba vožnja, več ko desetkrát smo ob janskiga balzama (Peruvianischer Balsam) naprav- ticali, kér sprednji lukamatij a —(tako kmetje hlapon Ijeno ; ko si zmerznjeni
mazal, potem pa ga obeži z obližem ali flaštram svin
gnojni ud s tem mazilam na
ni dosti hitro sneg odkidoval. Včasi morajo
?
čene belice (Bleiweisspflaster ).— Ne jej zmerznje
imenujejo) po tri hlapone vpreči, prej ko
vijo.
verigo
vozov dalje spra
niga
kro m pirja, ki
y
- Po Dolenskim ljudjé tožijo, de ni kupcov na vino je nevarin človeškimu zdravju. Tudi y Rogačkim, Podčetertškim, Šuškim in Erlahškim kan-
mastno svinsko mesó le zmerno vživaj in nikar ne misli, tonu bi se dobil brez sodov četertinek po 24 gold., nar de na mastno jed se mora žganje piti: voda je vedno boljši po 30
m	v .	• t v	i	a	t	i	v m	m	m
gold., to de kislinc je, in kupci se se verh
nar zdravši pijaca
Ce si si prisadno vrocinsko bo
tega
b o j i j o
lezin nakljueil, pojdi berž v posteljo, ne pokusi ne vmes biti.
y
de bi
utegnilo
kaj jabelcnika ali hrusovca
— Gospod Murs e co va „o^»»^«. kapljice vina ali žganja; ajbšov čaj ali tèj je nar nami močno hvali, in po pravici; se bodo saj naši Slo
1 * . v .	1	tm	i	i f * •	V ' V	• v,	1. i	v	*	..	_	1	________ -
slovnica" se med
boljši zdravilo, de se potíti pomoci umniga zdravníka.
( PoIjski vodník).
zacnes; ísi pa tudi berz
ven ci v svojim
jeziku laglej
i zobrazili. — Pri nas kmetje
Poljskiga delà
v tem mescu
vecidel ni
y
kér sneg cez in cez zemljo krije.
Ce je
vreme suho in dober senínec (smučar), je práv, gnoj
na njive voziti za prihodnjo pomladanjsko setev ; pa pusti puntati, pa jih bojo že v kozji
vseskozi od vojske besedujejo, kér se jim cudno zdí, de je zmiram toliko vojšakov na poti. Mende, de skerb zavoljo vojske je vsa prazna, kér ni nikjer vunanjiga
Lahov se hočejo nekaj
kakor se
sovraznika
le nekteri
•Pí
naših
rog
vgnali,
ga na velicih kupih skupej ležati; merzne in se osuší, in takó ob svojo moč pride.
sicer prevec pre- jim spodobi.
H.
Navozi si tudi na seníncu derv za celo léto.
(z Ospa v Istrii. — Lanjska létina se je pri nas
se pri men,
de okolí božica veliko
Vcasili v vinu dobro obnesla; imamo ga obilno in
snega
mesca prosenca mehko in vlažno vreme
pade in de nizki ceni
muškata
dobriga
po
nastopi; sneg
y
3
gold, in 20 kraje, veljá avstrijansko vedro le malo je kupcov, vecidel ga gré dozdaj Gorensko. — Kjer ceste v Istrii ostajajo — ki se popravljajo tukej in tam — rečem vsiin tukajšnjim kerč-
se
naglo staja
, voda pa v razorili zastaja; napravi ji tedej grabne, de se počasama odteče, sicer ti bo okoli
pa
svečnice ali pa
še
na
škodovala, de tudi zmerzne.
pozneje z mer z ni la in setev po- marjem, de naj skerbíjo popotnikam bolje postře ci
in gotovo bojo svoje pridelke bolje in lože prodali. Za
(Zivinskioskerbnikj. Skerbi,de ima živina piče lostno je, de popotniki tudi boljšiga stanů vecidel v in stelje dovelj, zakaj dolgo je še do poletja. Pitani kerčmah seno za posteljo dobé, za jed pa le kruha in
v . v .	a i	« •	v	«fi	a	-,	- '	.
presici se zavoljo mraza zdaj vec ne
redé, torej
se za- vina, ali pa
v
se
koljejo in suhiga mesa za polétje pripravi. Oskerbljuj dobro ge z denarji na
le sa m i ga vina brez kruha,
in takó
krave
y
ki bojo kmalo ver gle
druge
kraje obraćaj o.
(telétile), de jim pice ne potnikam , kakor se spodobi
m .	m	«	*	V	«	#	•	mm	_
y
postregli,
Ce boste po vam bojo
vaše
manjka. Gosí in race se ne pitajo zdaj vec, kér bojo perpravniši gostiša dvojno korist donêsle: sej veste, de kmalo léci začele, dajaj jim sicer dobre, pa ne ravno popotnik potřebuje počitka in gorkiga pokrepčanja
•i _	• v	1 1 • v • • •	1 • l 1	_	•	v ..	. « .	.	„	.	v	«	».	« i
pitavne pice; nar boljši jim zdaj tekne zrezano in so- žlico juhe in dobro posteljo več obrajta kot vse vase
11	•	xr i v » ! # .	• v t	f v	• •	1 ^ 11	-	«	v	•	« •	•	• • i	v
sekáno kore nje. Kokoši hitrejsi nesó, če jim das suhiga ovsa in konopelj zobatí.
dobro
vino
y
posebno če pride iz kraja, kjer je pozimi
Tudi turšice smo več
C$adjo-in vinorejic) nima ta mesec ravno ve-
• a •	ir-r	•	-m	i	•	«it t	à	i • v •
stanice navajen
tople od lani do
bili
V
gleštati.
liko opraviti, pripravljati in
pride sadnih drevesc polomi
y
pšenice pa v moji fari malo sej ej o , kér pravijo
vinograde
se da gnoj voziti in kolici de tertam škodje
pa ne vém zakaj ? Vender je pa
Vertnar naj skerbí, de zajic ne dosti porabijo , kér ženske le kruh v Terst nosijo in
glodat,
de silni
sneg
drevja ne
y
de se najdene gosence zatarejo.
pšenico nazaj
in se s to kupčijo vecidel zivijo
Olja
Nekoliko po lćtašnjim »IVI arskim popotniku«, od gosp
0 h ér ala v red tljanim.
Vredniétvo,
je bilo malo pri nas , repe več, zelja srednje mere, séna malo po 2 gold. cent. Krompirja so lani malo sadili,
kér je bil ob času žetve mernik semena po 1
gold.
m
15
dobiti ga ni bilo. Kar ga
40 kraje, in se dražji, in se
bilo v pešeno zemljo sajeniga in ob suhim spravlje-
se nràv dobro derží in ne gnjije več. JVamesti
je
niga,
krompirja so jeli
korenje (gelbe Ruben) sejati
?
kar
serčniga sinů ni ganilo, ni porajtal očetovih solz, ni se
v samšnim kótu izbe v leseni skledi svoje Kar se enkrat nakloni.
usmilil sive glave svojiga oeeta je tudi zanaprej dobival sivčik
pičle
na pol neslane jedila.
popred niso
in večidel
se jim je dobro obneslo, tako
de je nehvaležni sin svojiga otroka, dete kakih osem let staro, vprašal: kaj de, igrajoč s treskami in diljcami
de me jih je vec semena prosilo, ga v ječmen, to je, z ječmenam sejati, in si takó, kér pri meni ajde ne se- misli narediti, in de je dete odgovorilo: ;,kaj druziga
jejo,
sadja,
vender dva pridelka pridobiti. Tudi jesénskiga jabelk in
® BHmH PIPI BPW^BBWHP M m?
ko majhno koritice, iz kteriga hočem vam, ata! ko bote
hrušek, je
bila malo. Zima se je 20. tako stari, kakor so moj stari oce tamkej za pečjó
grudna začela
s snegam in burjo
1
de se ne more iz perstam na-nj pokazaje) jesti da jati"
hiš in
Bog hotel de ne
tù in tam.
šliši pri ljudéh, ki jih niso stavljenih imeli.
Te besedice
se bo od nesréč šlišalo so sercé nehvaležnika takó presunile, de je svojo ne-
hvaležnost spoznal, se milo zjokal in stariga očeta kleče za zamero in za odpušanje prosil. Odslè je starčik no-
Bolezni posebne lani ni bilo, le od kóz se
Glejte, kmet-
je
f
zopet veliko dobroto cepljenja kozíc. — Vaša velike ter do smerti pri eni mizi s sinam in sinaho vred jedel
hvale vredna pratika je tudi našim kmetam zlo
vsec

in lesene sklede ni bilo vec viditi.
M. Valjavec.
kér vaš jezik dobro umejo in govoré sploh kot vi.
Ž. *>
Z
Bosram !
Presleđ
'à?
Lesena skleda
Pravlica.
'i? 'i?
prejemnikov kmetijskih in rokodelskih Novic v
Tzrocil je přilétni oce svojimu sinu vse pohištvo in celo premoženje, de bi na stare dní brez skerbí v miru in pokoji živel. Ali zmotil se je sivi starčik ! Nehvaležni
stariga
přetečením létu 1847.
Veselo nam serce gane imenik naših N
ceniga léta,
sin, kakor se navadno po svetu godi, je dobrote
ni kov. zaželj
Mali
ovic prete-
kazaje nam število in imena vsih prejem-serpan 1843 je nam to lepo in toliko
sadiko slovenšine nar pervic pokazal
Ce
hudimi deli vračeval. Dokler je sivčik namreč še
toliko moči imel, de je sina in
naho (zetinjo) pr
delu
se ozremo na pervi in pa na zadnji tečaj, vidimo med oběma kar lep napredik. V začetku še mladika, res de
podpiral in jima pomagal, so se še nekakošno zašto
pili
ko je pa mož od dné do dné- star
sta
ga
jela mlaj
đv
bi se ga skorej
slabši prihajal, ter sta želela, de sta ga tudi zravin sebe pri mizi gledala;
%	—	m	v .	__
je,

in s starostj pisano gledati
iz zdraviga rodovitniga zdravih koreninic, ever vender še v strahu: ali bodo
semena zřasena
5
lep
zelena
y
stih vejic in popkov polna
1
pa
nje
kaj
kor
|oj u y u piodliu Rituali ^	*>	*
znebila. Sosebno težko	P°	s^ranéh rahlo rodovitno perst našle
1
cr
ts
njušilo
jima
kér so starcku zavolj starosti vse redke jedila z
žlice na mizo pljuskale; stare léta so mu namr
sla
bost pri i imel jed jedila ví

de so se mu roké tresle
• v
; ali mi: al, ktei
v kotu h
pečjó, kjer je samši
in kmalo je
ali
pa nektere od njih v suhi pesek ali v terdo skalovje zlezle in poginile — ali bodo Slovenci tó njim v toliko korist zasajeno mladiko skerbno gnojili, okopavali, zali-vali

ali pa jo bodo, za sitno persiljenko der

v
nemar pustili, de bo le od nekoliko malo
y
e mu je nehvaležna sinaha v végasti skledici pičle nosila. To je starimu očetu težko djalo in marsiktero solzico je na skrivnim přetočil; ali vender ni ne godernjal, ne sinu nehvaležnosti ocital; udal se
napičlo oskerblj
?
edlo rastla in morde kmalo
ljubih v s a li-
nii a? Zdaj pa ze dobro vkoreninj
1
avnim deblicam in košato obem obilo prijetniga sadu nam deli
je v božj
in mirno je terpel táko naklučbo
Pi
meri se pa, de enkrat starcku o poldne skleda z
ók
de
1
na tla pade in se ubije. Zétinja slišati ropot pri
lepim cvetja
se je
lét brezupljivo pričakovali. Novice vencov pod perhalco tiho ležečo iskr
čversto drevó z obilo dušečiga V š tir ih létih

odilo kar so slavoljubi domorodci cez petdeset
so tisto v
cih Slo
tece in cepinje sterte sklede viditi po tléh ležati
• f
lica star
premeni
1
se togoti,
i? ?
zanesla. ..Sčasama
jeze
na vse gerlo vpije, in ozmerja
pri-
ico uma in brihtnosti zbudile so ljubezin do slovenšine, do
posnemanja izgledov sosed-
namesti de bi sivi glavi in slabim rokam
toirotna — bo starec še vso
nanaglama zbudile; zložnosti, do terdnovolj njih bratov, do izobraženja in napredovanja v kmetov
V)
pr

• 9
nji
5
v rokodelstvu. ober
r •
5
in v koristnih vednostih
posodo pobil, in denar ne pada z nebés , de bi vsaki dan iz nove sklede jedei", — potoži jezebleda krivico svojimu možu, in večerjo je starimu očetu že přinesla
mm	i
lelo ocital
Glejte, kakó ljubeznjivo so sprejeli vsi stanovi nase ne-prečenljive Novice, in kakó zložno so jih podpírali!
Senim létu tavžent pet
kled
V
v f
serce je to siviga moza
?
na glas se je začel jokatiter je
zabo-nehvaležnost
n
Sin
tmu
ocetu dobrotě Je to zahvali
5
svoji
stari
suhe roke
Si
je djal — sin! ali takó vracuj
ki sim jih s toliko trudam za te pridobil ljubezni
očeta sivi lasj
moje do tebe? Se ti ne smilij
ple
gla\
vele lica
?
mar pozabil, kakó je Bog v četerti za povedi otroke, ki svoje starše ne spoštujejo, ojstró kaz
Bilo je prejemnikov v přete sto dvajset in dva, ki so jih prejemali po tih stanovih:
Cesarskiga rodu 1, vikši duhovšine 31, fajmoštrov, vikarjev, kuratov in kaplanov 596, drugih duhovnov 34, cerkovnikov 9, samostanov in menihov 28, učenikov,
vikših in srednjih učiliš 48, učilnic na deželi 55, učencov
vikših in manjših šol 80, kantonskih komisarjev in urad-nikov 14, drugih cesarskih služabnikov 67, grajšakov in njih oskerbnikov 68, posestnikov
novati obljubil
Sin
?
sin:
i«
Ali
to svarjenje terdo
in kmetovavcov 230 obertnikov in rokodelcov 94, kupcov in štacunarjev 47
y
y
vrednikov časopisov, in drugih učenih, ki niso v službi
*) Naročivni denar
8 iztisov Nov
smo prej
tudi 5 gold, za obertniško družbo. Naroćila
j
smo vpis
ocili gosp. Blaznik somnjem prihodnje
naznanjene
m
ravno tako sv. pismo i j e pa smo
22

bukvarišč in tovaršij branja (kazin} 11
?
kmetiskih
družb in drugih naprav
12
y
pratike
Pr
poravnan
• V
in tako je vse lep Vredništvo.
18
?
ne imenovani
stanu

kavar 1.
6
?
cesarskih post
Vali
prav
prebirati dali. Z velikim in v njem toliko lepiga našli, tinak od svojih učencov vec
podamo po obljubi bravcam iz dne vo pis a kteriga so nam gosp. profesor Mar tinak
Ali ni to vsim Slovencam práv vesel pregled?
de se
krep-
em
smo ga dvakrat prebrali
In ne bo še le pri tem ostalo ne; nadjamo se, bo naše lepo drevesce še dosti bolj vkoreninilo, še
de želimo, de bi gosp. M
va
m
osp. Martinak
dnevop
dobiv
Ca
tavek smo přejeli za No
namrec posnemanja vredno na
Ta
gospoda, ki nam p
iz
T
od častitiga as za toliko
bi niso
ki
de svojim ucencam po dokončani peti soli 0 velicih šolskih praznikih dnevnik pisati ukažejo, naj si bodi v
bolj veselí, kér ne pride od
kakiga dobrovoljniga prijatla,
ki
kakor je tó že na
ada
včasih kakosno
latinskim, nemškim ali
mili, kakor kdo hoče in more.
venskim jeziku, v prozi
ali
reč le zavoljo
g
znanja ali prijatelske zaveze
v
Vredništvo
pes
hvali. Priporočilo gosp. C—rja iskreniga rodoljuba.
te dej
b o d n a beseda
Vredništvo
t«
kejsi deblo dobilo in svojo gosto oberso na dalječ raz- s pičlim premoženjem, učitelje pa z njih pičlo sirilo. Zato, in le samo zató perstavimo
V
se
neke vošila
plačo,in
nadjamo se, de si bodo solske soseske čedalje več
za pomnoženje naročnikov in bravcov naših Novic. Zdi zadevale, to malo
pri
denarjev, kai
en natis Novic na léto
se nam, de bi v ta namen
v
se
pri sledecih stanovili ne
veljá

omisliti
5
de
bo
za
naprej vsaka učilnica na
koliko več okopavanja, vec zalivanja, vec ljubezniviga dezeli svoje Novice imela.
oskerbljenja našiga drevca treba bilo.
5.) Še nekoliko besed, vam posestnikam in kmeto
1.) Castita duhovšina, v oskerbljenje dus postav- vavcam! Veselimo se zaslediti, de so Novice že tudi v se je v naročenji Novic od začetka do zdaj nar kraje zašle, kér je še zlo zlo téma, in upamo, de bo
Ijena
bolj obnesla. Skoraj šest sto
natisov, prejetih
nim létu, je res lepo število. Pa če se ozremo na število
v preteče- tudi v tistih krajih zora brihtnosti in napredovanja v
kmetijstvu, v rokodelstvu, v
mnogih natorskih vednostih
far

vikarij in podfar v celi okoljšini, kjer naše Novice kmalo zasijala. Vi posestniki in kmetovavcií ste za du
za do mače imajo, in na množico duhovsine pri njih hovšino nar več natisov Novic prejemali: dve sto in tri-postavljene, se nam to število prejetih natisov vunder deset je lepo razveseljivo število. Pa vender ga želimo
ěe premajhno zdi. Nobene
bukve, nobeno branje tolikanj
se dosti bolj pomnoženiga viditi. Sej jih je v okoljšini
k omikanju našiga
slovenskiga jezika ne pripomore, ka- naših Novic nar manj desetkrát toliko premožnih kme
kor Novice. Sej so se brale ze popřed mnoge pridige

bralo se je dokaj druziga slovenskiga pisanja,
je bilo takrat, kakó pa je zdaj! Novice so še le do drugih razločijo. Ne mudite se v
tovavcov, kteri se v obširu svojih kmetij, v umnosti in pa kakó brihtnosti, in že tudi v oskerbljenji svojiga polja od
?
ziviga unele in uterdile ljubezin do ciste slovensine Novice, ki nam v kratkih prijetnih sostavkih od vsih v
• II v
jih se
nimate , dajajte
lepe
naročenji Novic, kteri ocitne izglede svojim manj-
šim
in manj razumnim sosedam, kteri jih bodo nar
človeško življenje segajocih
V t
reci
?
od
mnogih
vednost od vas posnemali. Takó
boste spolnili tó, kar
raji so vam pri-
pišejo, ki nam v čisto omikanim jeziku takó razumljivo poročili v svojim predgovoru častiti pisavec neprecenljive in do živiga govoré! Ni
?
ga
stanu, ki bi po svojim po- spomina večne hvaležnosti vredne kmetijske kemije!
klicu in po priložnostih njemu odpertih v omikanji sa
V Terstu mesca prosenca 1848.
J. C
r
molastniga
in ijudskiga jezika
pa tudi v podučenji
i
v razjasnjenji ljudstva toliko opraviti
zamogel,
kakor
duhovski stan.
Zató
5
kakor pohvaljeni kmetovavec iz
Komna v vsaki vasi saj ene Novice, tudi mi ene Novice v rokah v sa ci ga, pa clo vsaciga v oskerbljenji duš stoječiga duhovnika želimo.
2.) Kantonski komisarji in uradniki so prejemali stirnajst natisov. To je pač malo malo. Pa ne bo pri tem ostalo ne. Obloženi so ti gospodje, res de z dokaj opravili, beliti si morajo glavo in neutrudno delati v
Cesarsko postavljenje.
V dopisu gosp. Drja. Pejakovića, vredništvu

Cesar Ferdinand
i
ki
oskerbljenji »vojili dolžnost. Pa tudi so prepričani
i
de
jim je, kot izpeljavajočim gosposkam Vladařstva, tudi iz-ročeno osrečenje ljudstva, de pa to osrečenje se ne opravi tolikanj z oznanovanjem suhe besede postav, kakor mar-
z prijaznim razumljivim pogovoram, z lepim podu-
de vse to opravljati, je treba
f JV^PHHPQHHj
Novic iz Beča (Dunaja) 13. dan tega mesca poslanim beremo veselo novico, de Njih veličanstvo, naš presvitli
so lani „per ven ce" gosp. P. Preradovica in pa „zemljovid" gosp. D. Seljana v svojo lastno knjižnico vzeli in jima za te delà „zlati svetinji za učene" podariti blagovolili, so zopet svojo očetovsko ljubezin do slovanskiga naroda v tem pokazali, de so sledeče 4 delà gosp. Vuka Karadžića, za serbski
jezik in slovstvo nar bolj
V f
zasluzeniga moza
„poslovice
u
f n
serbske narodne pesme
u
več
skomjeziku i pravopisu
ÍC
? r>
u u
namrec o serb-
živim
izgledam, in
kam in
materni jezik ljudstva si usvojiti in s časopisam v iz-obraženje ljudstva namenjenim dobro soznaniti se. Torej
stanu se bodo koreninice
, in „no vi zavjet" v svojo knjižnico vzeli in mu drag brilantski pèrstan podarili. Pèrstan je že sam na sebi visoke cene ( okoli 1200
or »
oldinarjev), v veličini dvajsetiee ima v sredi velik dra
or
se nadjamo , de v tléh
tega
kamen (rubín) v velikosti manjšiga
o-
13
olobji
°-a jajca

5
naše
zale sadike
v
se
dosti bolj razprostile.
njem slavno čerko F v brilantih, in okoli njega
3.) Za grajšake ali njih oskerbnike je bilo natisov
brilantov, grahove velikosti. Neprecenljivo ceno
pa
na 10
dobí
osem in sestdeset. Beremo med prejemniki
tega
stanu
iméma visokorojenih gospodov in posestnikov lepih in velikih grajšín, posestnikov srednjih in majhnih grajšín pa clo malo. Ce pa pomislimo, de jih je v marsikterim
tak dar iz rók presvitliga Cesarja, in nam je očiten dokaz, kakó visoko spoštujejo milostljivi Oče Ferdinand tudi občnokoristno prizadevanje slovanskiga naroda.
okraji toliko
grajšín,
de se lahko od
grada
do grada z
se
dolgo
Odpovéd
V poslednjim listu dano oznanilo, de se bojo konji takó obděláno, takó ogospodarjeno ni, de bi za vojaško vožnjo vSelih kupovali, je preklicano.
! «	«	i t t V I	i 11	Vil	«	**	4
znamnjem pomenijo; ce pomislimo de polje mnogih grajšín
V	ifeMHMHH ^MMB^ÉBidl '
posestniki podukov v kmetijstvu lahko pogresali ; de ravno grajšaki prostiga kmetovavca ne le z besedami in pod-
razjasnjevati zamorejo;
uki
temuc z
živim
izgledam
de poboljšanje kmetije podlozniga kmeta tudi grajsakam v korist pride, kér kmet s pomnoženim perdelkam flHl
graj
V l/ji«60Vt»(ť| V Màffijiiji
Kitili kup
(Srednja cena).
22. Prosenca.
17. Prosenca,
ske dohodke loze in brez soldatov in rubežen opravlja ; če pomislimo, de Novice ravno v tem stanu, od kteriga bi se bilo poleg duhovšine narveč za blagostanje
ffold
ffold.
domovine nadjati, so do zdaj takó malo bravcov na
?
se nam vunder milo zdi!
•• -ai
4.) Kaj čmo pa govoriti od učilnic in učiteljev na deželi? Rečemo le tole, de med pet in petdesetmi natisi in med tem, kar je v lanjskih in tudi poprejšnjih Novi-cah od pomnoženja učilnic, od neutrudljiviga prizade
5
mernik Pšenice domaće
banaške
Turšice Sorsice
R» v 9
ezi
Jecmena Prosa • • Ajde ...
Ovsa • « •
• •
vanja izobraženih učiteljev, od bistrih za učenje in vse
dobro perpravnih
glavić
mladosti pisano bilo,
nič
kaj
prave primere ne najdemo. Izgovoriti pa moramo učilnice
Prešiči po
in 22
Cena presičev na somnji v Krajnji:
8, 7, in gold. cent.
6 kraje. funt.
Spêh^ po 20
Vrednik Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani