(Irariatltvo • apravat LJubljani, Kopitarjeva 6. Telelon 4001 ■ 4004
Mesečna naročnini 18 lir, za Ino-temstvo 51*50 lit.
tek. r«6. r Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.549 ia Inserata
Izključna pooalilčenka za domače
In Inozemske oglase: Union* PubbllciU Italiana S. A. Milano
SLOVENEC
AVGUST - 1943
28
SOBOTA
uonce.atonana »jcluiiva per la pubbltcIU di provenlenia liallana adeateia. Union« PubbllciU
Naša podmornica zadela dve torpedovki
Sovražni parnik zadet, 11 sovražnih letal sestreljenih
Vrhovno poveljstvo, M. 1189:
Nemška bojna letala so zmetala Številne bombe na pristantiče v C a t a n i j i ter zadela srednjevelik parnik.
Neka nag« podmornica je ob sicilskih obalah s torpedom zadela dve sovražni torpedovki.
vojno poročilo | Sovražne letalske skupine so napadle mesto T a r a n t o in kraje v pokrajini N a p o 1 i: v teku je ugotavljanje žrtev in škode. Pri teh napadih so italijansko-nemški lovci skupno z obrambnim topništvom sestrelili devet nasprotnih letal. Neka naša korveta je v Tirensk« m morju sestrelila nadaljnji dve letali. I	General Ambrosio.
Veliko razdejanje v Pompejih
Napoti, 37. avg. as. Pri letalskem napadu !4. avgusta ca Pompeje je to odkopauo mesto utrpelo ogromna Škodo tudi v tem, da je bilo razdejanega tudi nekaj stariu-skega gradiva, ki v umetniške- o7t-u pomeni največjo vrednost. Prva bomba jc padla pred tako lmenovnni »Arco di liruso« poleg Jupitrovega svetišča ter je podrla stebrišče. Druga bomba Jo padla med -tav-bl »Trttolomo« ln »Romolo e Itemo« ter podrla krilo stebrišča, tretja bomba pa je v polno zadela pompejskt muzej. Ta bomba ja naredila največ škode, saj ja uničila velik del -ibranih arbeo'-"-'b stvari, ki so jih bili proučevali učenjaki vsega aveta,
dalje pohištvo v Pompejskem domu, od najdragocenejšega do uajuavuduejšcua, kipe iz mavca, ki so predstavljali žrtve vezm—Vega Izbruha la mnogo drugih, jail-vse dragocenih stvari. Po vsem tem je s takšnim divjaštvom udarila sovražnikova ■lepa in okrutna nasilnost, da je namenoma uničila celo tiste cilje, ki jih Jo bil so-vružuik prej osvetlil s številnimi nkotaml.
Prof. Majuri, pod čigar varstvom so bilo pompejsko izkopanine, je o tem razdejanju obvestil ministrstvo za ijudsko vzgojo ter jo Izdal vse polrebue ukrepo za ohranitev vsega, k.ir je razkopal anglosaški uničevalo! bes.
Ameriški odgovor Sovjetom
' Stockholm, 37. avg. as. »Newyork Times« se v včerajšnji številki bavl 1 ruskim vprašanjem ln Tnovlč poudarja, da so od-no*«jI med Anglijo tn Ameriko ter RusHo zadovoljivi. List poudarja Izredno dejstvo, da Rusi navzlto svojim uspehom ua bojiščih ie vedno odločno zahtevajo ojprlje drugega bojišča: Mnogo se Je pisalo tein, da je treba razumeti Rusijo, toda razumevanje za sodelovanje mora UadHtl nu obeh »traneb. Rusi, piše list, Imajo prav. ko trdijo, da bo Tojna po vsej verjetnosti kon* čana, ko bodo Amerikanci ln Angleži mogli ▼reči v boj proti osi vse svoje kopenske sile. Toda ru6kl voditelji ne morejo ln ne znajo predložiti nobenega predloga za rs-iltev teta vprašanja, to pa zaradi tega
ker se ne udeležujejo medzareznlšklh po-svetov. Sprejeli ao nate orožje, naše tanka ln naša letala, pa niso o tej pomoči javnosti doma ali v svetu dali ie nobcncs.i potrdila. Ako pa mora Rusija danes -tadtl glavno pezo vojne, tega nI krlTa ruska politika ali politika Angležev In Amcrl-kancev, pač pa zemljepisni položaj Rusije. Zato bi bilo najbolj umestno, ako hI ruski roditelji, mesto da stalno zahtevajo drugo bojišče ob določenem času In oa dol-ič-ncm kraju, rajši prišli na vojaške posvete la se seznanili z velikanskimi vprašanji, ki se tičejo pomorska vojne ln pomorskih zvez. • katerimi si belijo glave zahodne velesile. Hkrati pa naj razlože ta vprašanja tudi svojemu ljudstvu.
Nemški obrambni uspeh ob Miusu
Sovjetski napad pri Harkovu odbit — Sovjeti so začeli napadati tudi pri Orlu
218 sovjetskih tankov uničenih
Sumner WelSes odžagan
gioekholm. 37. »t*. as. Švedski tisk poroča iz Združenih držav, da v ameriikih političnih krogih razlagajo'padec Sumner-ja Wellesa lako, da jo to zadnji prizor •talnega osobnega nasprotstva med zunanjim ministrom Hullom ln Welle6om, pri čemer je slednji potegnil krotko. Ta dolgo-> letni spor j« omrtvičil vse delo zunanjega ministrstva ln dal povod, da 6ta nsstala dva tabora, za in proli VVelleeu. V dobro poučenih -washlngtonsklh krogih pravijo, do je bil Roosevelt postavljen ob zid ln Jo moral dati Hullu v roke popolno nadzorstvo nad zunanjim ministrstvom in zunanjo politiko zato, ker uživa Hull v zbornici večji ugled kakor pa kateri koli drug član vlade.
Pričakujejo, da jo predsednik Roosevelt prihranil za odstopivšega podtajnika drugo mesto, ker hoče na vsak načia Izrabiti AVellesove sposobnosti. Tako pravijo, da bo verjetno postal »leteči veleposlanik« ln bo najbrž dobil nalogo, da bo skušal na kak način izboljšsti odaošaje med Ameriko in Rusijo. Položaj je danes precej kočljiv, kajti Welles uživa v Južni Ameriki velike simpatije ln bi njegova odstranitev utegnila tam vzbuditi nevoljo.
Tednik »Time« skuSa ugotoviti poledice, ki znajo nastati zaradi \Vellesovega odstopa. In pišo. da sta doslej ▼ Združenih državah bili prav za prav dve zunanji ministrstvi: eno je kot 6ef vodil Hull, drugo pa je vodil Welles, čigar sposobnosti »o na splošno preveč podcenjevali. Lahko bi imenovali tudi tretje, namreč skupino ameriških stikov a tujino, za katere skrbi državni predsednik som ln se pri tem poslužuj« raznih pomagačev. Tednik zaključuj« z vpraianjem: »Kako dolgo bodo Združene držove »redi trdo vojne na vseh koncih sveta ie vodila tako negativno zunanjo politiko! Ne lo naši vojaki, temveč tudi naši zavezniki in prijatelji bi radi vedeli za prave vojno cilje Združenih držav.«
Stockholm, 27. avg. as. Angleški listi poročajo, da bo namestnik Sumnerja W«l-lesa sedanji pomožtit podtojhik Breckln-ridf« Long. W«Uesa kot katoličana identificirajo a konservativno usmerjenostjo ameriške zunanjo politike, ki se je med drugim pokazala tudi pri zavezniški politiki v Severni Afriki.
Amsterdam, 37. avg. »Washingtou Eve-nln« Star« poroča, da je Sumner Welles, podt&jnlk v severnoameriškem zunanjem ministrstvu, podal ostavko. List dodaja, da bo to vprašanje uredil Roosevelt po svojem povratku v Quebeck. (»Clazzetta del Popolo della sera«)
Bern, 27. avg. »Associated Press« napoveduje povečanje angleško-rusko-ame-
riške napetosti in pravi, da bo poklican v Washington severnoameriški poslanik v Moskvi Standley in sicer ostentativno ne le na poročanje k svoji vladi, ampak brez dvoma zato, da bo zadan protiudarec sovjetskemu koraku zaradi odpoklica Litvi-nova. Do novih sklepov bo ostal v Moskvi le severnoameriški upravnik poslov. (.II Piccolo«.)
Hitlerjev glavni stan, avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na bojišču ob M i u s u so nemSke čete dosegle nov obrambni uspeh. Močna nemška bojna skupina je udarila v bok napadajočega sovražnika ter ga vrgla s hudimi izgubami nazaj ter pripeljala ujetnike in plen.
Pri I z j u m u so bili v več odsekih odbiti sovjetski napadi, sovražnikovi vdori pa v protisunkih odstranjeni.
Na bojnem področju pri Harkovu so boljševiki po močni topniški prpiravi in s podporo številnih bojnih letal preili južno in zapadno od mesta v napad. V uspešnih obrambnih borbah so bili ti napadi zavrnjeni s hudimi izgubami za sovražnika. Pri tem so Sovjeti izgubili nad 100 oklepnih voz.
Na področja jugozapadno in i>-p,a d n o od Orla so Sovjeti znova pričeli že pričakovani napad. Kljub izdatni podpori iz zraka jim ni uspelo doseči nameravanega preboja, pri tem pa so imeli težke Izgube v ljudeh in mate-rijalu. Včeraj so Sovjeti na vzhodni fronti izgubili 218 oklepnih voz.
Na visokem severu so naša torpedna letala prestregla letalski napad, ki je bil izveden na nemški konvoj in uničila pri tem brez lastnih izgub 26 letal izmed 50, ki so napadla. Pri tem nastopu ln pri zavarovanju dovoza v smereh Ledenega morja so se posebno uveljavili letalski oddelki pod poveljstvom generalnega majorja Rotha. Tudi enote vojne mornarice so v zaščitni službi na morju sestrelile večje Število boljševllkih bombnikov.
V Finskem zalivu so manjše cdinice vojne mornarice pri zaščitni in straž-niSki službi več mesecev sestrelile 3 letala iz skupine sovjetskih bombnikov.
Nemška bojna letala so včeraj uspešno bombardirala prevoze in izkrcevalne enote sovražnika ob vzhodni obali S i -c iii je. V južni Italiji so nemški letalski obrambni oddelki včeraj sestre lili 6 sovražnih letal.
Pri hudih bojih okrog Harkova se je ovenčala s posebno slavo v napadu in obrambi SS grenadirska divizija »Das Relch«, Ta divizija je sestrelil« samo v zadnjih 35 dneh bojevanja 1000 sovražnih oklepnih voz. V istem odseku se je posebno odlikoval tudi protitankovski oddelek it. 336.
Berlin, 27. avg. as. Mednarodna po. ročevateka agencija je izvedela naslednje podrobnosti o poteku bojev na vzhodnem bojišču: Pri obrambni bitlti na juz-nem delu vzhodnega bojišča so bili protinapadi nemških čet na odseku pri
Miusu In v pokrajini pri Izjumu ter pri llarkovu kronani z znatnimi uspehi. Nemške skupine sovražniku niso le_ iztrgale znatnega dela ozemlja in važnih postojank, marveč so mu zadale tudi občutne izgube. V krajih, ki so jih Nemci izpraznili, so Sovjeti tnkoj izvedli mobilizacijo in mobiliziranče po zelo kratki pripravi poslali v prvo bojno vrsto. Večino mobilizirancev pa so poslali v
posebne ':.-,e i plinske bataljone brez >usk. Podobni primeri eo so pripetili tudi pn Orlu, kjer so Sovjeti zaukazali nu.; žično mobilizacijo ler izvedli dolgo vrsto smrtnih obsodb zlasti nad osebami, ki so jih osumili sodelovanja z nemško upravo pri zasedbi Orla. Na omenjenih treh odsekih vzhodnega bojišča je sovražnik zgubil 263 tankov, nadaljnih 1» tankov pa so onesposobili nemški stnmHavci.
Tudi Sovjeti se bodo prej ali slej izčrpali
Berlin, 27. avg. as. Vojaški sodelavec | Dopisnik nemške poročevalske »gen-.-.«- r>vin ____i. j. ...:.it>: b^^ai • ,-ije pravi, da so bol|šcviki potrebovali
agencije DNB poroča, da vojaški krogi c presojajo položaj na vzhodnem bojišču z največjim zaupanjem. Četudi bi nemško poveljstvo obrambno črto moralo še za kako malenkost skrajšati, ni nobenega dvoma, da se bo ravno ta črta spremenila v mrtvaški ples za sovražnika. Bitka divja na treh glavnih odsekih: od Miusa do Izjuma ter do Harkova. Tukaj sovražni predorni poskusi niso prenehali, toda nemška obramba je nezlomljiva in pokazalo se je, kako velikega pozitivnega pomena je bilo skrajšanje bojišča za nemške čete. To dokazujejo tudi angleška priznanja, ki vedno bolj naglašajo velikanske sovjetske izgube in s tem očividno pripravljajo javnost ne le na neuspeh Stalinove ofenzive, ampak tudi n« počasno paralizo boljševiške vojaške sile.
dva meseca za napredovanje 50 km na odseku pri Orlu in Harkovu. To ozemlja so zavzeli z uporabo ICO divizij, ne da bi se splošen položaj na južnem odseku oz.-roma sploh na vzhodu spremenil take, da bi nudil drugačno strateški sliko. Nikjer Sovjeti niso mogli predreti nemškega obrambnega zida, čeprav so dnevno povprečno žrtvovali nič manj kakor 320 tankov. Od 5. julija do danes so Scv-j e t i zavzeli 15.000 kvadratnih kilometrov, loiei kakšno trideselinko Ukrajino. Za la skromen uspeh je moralo sovjetsko pc-velittvc žrtvovati 1,600.000 mrtvih, lanje-nih in ujetih, nadalje izgub.-« oborožitve za 270 oklepnih brigad. Vse kaže, da sovražnik dolgo ne bo mogel prenašati tako velikega vojaškega napora.
Drugo ali tretje bojišče
V Berlinu popolnoma razumejo angleško obotavljanje pred tveganim izkrcanjem na zahodu
Nihče ni zadovoljen s sklepi v Quebecku
Carigrad, 27. avg, as. Turški tisk zelo skopo tolmači konferenco v Ouebecku in je verjetno zmeden od negotovosti Rooseveltovih in Churchillovih izjav. Nekateri listi menijo, da ima ta negotovost namen skriti sovražniku zavezniške načrte. Vendar pa pripominja »Tasviri Efker«, da qu«beški načrti ne morejo biti izvedeni v popolnem sporazumu med Združenimi državami in Anglijo, kajti Churchill je moral sprejeti ameriško stalisče glede prvenstva bodočih bojišč. Drug sklep, ki so ga iz tega izvedli listi je ta, da bodo izvajali Anglosasi in Rusi vsak svojo strategijo. To dokazuje dejstvo, da
sovjetska sibirska letališča proti Japonski niso bila odstopljena Združenim dr.fa-vam, na drugi strani pa sc Angleži in Amerikanci obotavljajo pri odločitvah o pomoči za Stalina. »Cumhuriet« tudi tolmači izjavo predsednika turške vlade o turški nevtralnosti, ki jo je dal dopisniku lista »Newyork Time««. Časnikar pravi, da je turško stališče do vojne odvisno od nekaterih okoliščin, ki sc doslej niso zgodile in do katerih ne more več priti. List zaključuje ,dn se v turškem stališču ni nič spremenilo, kajti Turki nimajo posebnih lastnih ciljev in se nočejo vmešavati v spore velesil.
Berlin, 27. avg. Zdaj nima pomena razpravljanje, če je bitka v Siciliji predstavljala drugo bojišče ali ne. Anglosaški zavezniki so smatrali Sicilijo za drugo bojišče in tega, kar Moskva ponovno zahteva in kar verjetno zavezniki mrzlično pripravljajo, ne moremo imenovati drugače kakor tretje bojišče. Treba je le počakati, kdaj in kje se bo začelo. »Pravda« je pred dnevi na vso moč zahtevala novo bojišče ter očitala Angležem njihovo obotavljanje. Za »Pravdo« sloji sovjet-cka vlada, ki je celemu svetu povedala svojo željo. V poročilu o zavzetju Harkova ie bilo na koncu rečeno: »Rdeča armada je ustvarila pogoje za nadaljnji razvoj zavezniške ofenzive na evropski celini«. Sedaj govore že o številu divizij, ki bi morale biti odtegnjene z vzhodnega bojišča v primeru novega evropskega bojišča.
V Angliji letos niso več tako rezervirani kakor lani. Vse kaže, da je ofenziva do podrobnosti pripravljena in je treba le pritisniti na gumb, pa se bo začelo izkrcanje na zahodu ali severu. Kadar pride v Anglijo kak konvoj kanadskih ali avstralskih čet, listi vedno poročajo, da na angleškem otoku kar mrgoli vojaštva. Tudi ne prikrivajo gradnje novih ameriških letališč v zvezi s temi mrzličnimi pripravami. Zadnji obisk ameriškega vojnega ministra Stimpsona ter voditelja ameriške propagande Elmeria Davisa v Londonu tudi ni bil slučajen. Elmer Daviš je v Alžiru govoril »o veliki invaziji an-gloamcriških armad« iz Anglije. Tudi
Boljševiška Rusija vodi svojo vojno
Tri milijone nemških knjig uničenih
Berlin, 27. avg. as. Po izjavi nemškega prosvetnega ministra, objavljeni v listu »Deutsche Allgemelne Zeitung« je bilo pri sovražnih letalskih napadih na nemška kulturna središča uničenih vsega tri milijone Uposlovnih in znanstvenih knjig. V sporazumu s finančnim ministrstvom je prosvetno ministrstvo naročilo ravnateljstvom nemških knjižnic, naj se škoda čim prej popravi.
Rim, 27. a vg. as. > Popolo d i Roma* je izrabil konec konferenco v Quebecku za uvodnik, v katerem navaja glavne vzroke, zaradi katerih se Slalin kakor v preteklosti tudi sedaj ul mogel udeležiti konference v Kanadi, oziroma vsaj poslati nanjo kakega zastopnika. List pravi: »Treba je vedeti, da obstoja komunistični režim, kt narekuje Stalinu, Molotovu in Lilvinovu določeno politično linijo. Sovjetska diplomacija moro in mora delali na realnem polju, to jo upoštevati mora možnost ponudb kapitalističnega sveta, na drugi strani pa se ne more nikdar oddaljiti od dogem, ki jih ruska komunistična stranka ljuboimiMO čuva ori podpisa rusko-nem5ke«a nena-padalnega pakta v avgustu leta 193».
— II
Japonska je pripravljena
Rlin, 27. avg. Poročila iz Tokia pravijo, da Je bila konferenca v Quebecku diplomatski neuspeh za Churchilla in ponovna uveljavitev Roosevelta. Churchill je v Casablanci dobil od Roosevelta pristanek za začetek nastopov proti evropski celini. Sedaj se je moral vdati predsednikovemu pritisku, na katerega jo zopet pritiikalo javno mnenje, ki ce je raiburjalo, ker ameriške sile niso bil« poslane v boj proti glavnemu sovražniku, ki za Amerikaiico je ln ostane Japonska. Tukaj si v zvezi z napovedanimi boji proti Japonski nc rtetajo utvar, vedoč, da bodo močni in obsežni, todo Japonci so toko priprovljeni, da ni nlkakega dvoma o sprejemu, ki ua bodo doživeli demokratski zavezniki, če bodo skuSali zavzeti Vzhodno Azijo. Končno pripominjajo, da so rusko-jopouski odnošaji še nadaljo kar najboljši. (»II Piccolo«)
Demokrati V6eh držav so lakrat vpili o boljševiškem izdajstvu, toda lo je bila le oportunistična komunistična politika. Rusija misli na svoje narodne in strateške koristi ter na stalno razširjanje komunizma, da bi dosegla svoj pravi cilj, to je, da bi izzvala svetovno revoiucijo. Zato vodi politiko, ki je na pr.i po-ded zelo protislovna. Zakaj bi se tore! udeležila konference v Quebecku, kjer poleg vojaških vpra&anj govorijo o gospodarskih vprašanjih, o razdelitvi kolonij ter o prometu in letalih v povojnem času. Stalin mora biti odsoten, ker boljševizem vodi svojo vojno. V začetku sedanje vojne je boljševizem nepreklicno izjavil, da bo proletariat ostal izven vo denja in ciljev nove vojne.«
Kaj je Hoare zahteval od Franca
Lisbona, 27. avg, Kakor so listi že po
ročali, je angleški poslanik v Španiji Hoare obiskal generala Franca. Smatra se da sta v La Corunl govorila o stališču Tangerja in Hoare je močno pritiskal na španskega voditelja, naj zavzame madridska vlada dobrohotnejše stališče do An-glosasov, V zvezi s tem je važno polurad-no poročilo severnoameriškega rad;ja, ki pravi: »Jasno je, da Španija ne more zahtevati od nas pomoči, ki jo potrebuje dokler Madrid ne bo opustil svojega stališča kot nevojskuioča 6e država.« (»Gaz-zetta del Popolo della Sera«.)
Majski v Kairu
Carigrad, 57. avg. V Kairo je prispel bivši moskovski poslanik v Jjondonu Maj ski, ki potuje v London. (»11 Piccolo«)
Churchiilovo potovanje v Kanado in njegove pogovore z Rooseveltom je izrazil tisk za napoved velikih vojaških dogodkov. Zlasti so naglašali dejstvo, da so bili sestanki med obema državnikoma tudi v preteklosti vedno povod v nove vojaške dogodke. Izkrcanje v Siciliji se je izvršilo sedem dni po takem sestanku.
Na nemški strani seveda vse to zasledujejo z veliko pozornostjo in jih nasprotnik gotovo ne bo presenetil. V Nemčiji so odkrito razpravljali če bombardiranje Hamburga ali drugih pristanišč na zahodu in letališč v Franciji ter Belgiji ni morda uvod v angloamcriško izkrcanje. Mncnjo pa si o tem niso edina. Če Angleži o svojih pripravah tako javno govorijo, se morda za njimi kaj skriva. Ni izključeno, da skušajo « tem vpl-ivati na nemško poveljstvo, da bi poslalo iz vzhoda nekaj divizij na zahod in bi Angleži tako zgolj t. govoričenjem in brez žrtev pomagali svojemu sovjetskemu zavezniku.
Vsekakor je izkrcanje na zahodni in severni evropski obali zaradi mogočnih nemških utrdb zelo tvegana zadeva, zvezana z velikanskimi nevarnostmi in izgubami in zato so razumljiva anglosaška obotavljanja pred tem negotovim in dragim korakom. Če bodo Angloamerikanci storili ta korak, bodo Nemci grožnjo zelo resno vzeli in jo bodo pravočasno z vsemi možnimi sredstvi sprejeli. Nemci se zato ne dajo prevarati, pa naj Anglosasi izkrcanje samo hliniio ali pa ga jemljejo resno. (»Le Ultime Notizie«.)
Molfanconski delavci pri triestinskem prefektu
Trieste, 27. avg. as. Prefekt v Trieste-ju je sprejel zastopstvo industrijskih delavcev iz Monfalcona. Zastopstvo je izrazilo čustva disicpline in vdanosti delavcev vladi maršala Badoglia in je izrazilo svoje zanimanje za rešitev splošnih vprašanj, zlasti pa vprašanj, ki se tičejo delavstva Prefekt je odgovoril, da je vesel izjave delavskih zastopnikov in naglasil, da je glede splošnih vprašanj treba počakati na konfederalne in vladne odloke, dočim bodo krajevna vprašanja brez nadaljnjega predmet njegovega posebnega zanimanja.
Himmler prevzel posle
Berlin, 27. avg. as. Novi nemški notranji minister Himmler je včeraj prevzel svoje posle od državnega podtajnika Stuckarta, ki niti je predstavil uradnike, Minister je sprejel svojo nove sodelavce ter jim razložil njihovo odgovornost ter njihove naloge. Novi protektor ČeSke in Moravske dr. Frick pa je sprejel komite uradnikov notranjega odseka ter izrazil zaupanje, da bodo iiuualjevali svoje delo z nezmanjšano vero v končno zmago.
Napad na angleški konvoj v Biskajskem zalivu
Berlin, 27. avg. as. Mednarodna poročevalska agencija javlja, da so nemški homhniki napadli skupino dveh sovražnih velikih rušilcov in polih hllrlh čolnov vrsto »Atmerotono« v Biskajskem znllvu. Novtllo močnemu protiletalskem ognju so Nemci cn rušileo potopili, drugega pa ponovno zadeli. Zadeli so tudi dva hitra čolna, ki sta bila tožko poškodovana. Vsi nemški stroji so so vrnili.
Zasedba Danske ojačena
Rim, 27. avg. Današnji >11 Piooolo« poroča iz Rima: »I/Osservatoro Romano« jav-
lja iz Stockholma: Listi so izvedeli iz Ko-penhagena, da so pretekli torek nemikc oblasti zaradi zadnjih dogodkov- na Danskem obvestilo dansko vlado, do jo bilo treba iz. varnostnih rozlogov ojočitl zo-sedbo Dsusko. Včeraj zjutraj so nemško čete zares popolnomo zasedlo Kopenhngon.
Novi japonski uspehi
Neko tlbomorsko oporliče, 27. avg. os.
23. avgusta zjutraj je bilu zopaženo pomorska skupino sedmih sovražnih križark. Japonska torpedna letala so prešla takoj v nopod in so eno križurko zelo poškodovalo. Vso joponsko letola so so vrnila. Poročajo tudi, do je bilo v letalskih bojih nad Novo Oeorgijo 23. avgusta sestreljenih 9 sovražnih lovcev, 24. avgusta pa je hilo nad Muado sestreljenih nadaljnjih 3 sovražnih lovcev.
Kominterna še deluje
Ženeva, 27. avg. as. »Courier do Ge-neve< piše, da se navzlic navideznemu razpustu komintome nadaljuje sovjetsko podtalno delovanje po vsem svetu in navaja omembo švedskega lista »Aftrn-posten«, da bi bila usoda evropskih držav strahotna, ako bi zmagal boljševizem. Bogataške države bi bile v tem primeru le brezdelne opazovalke.
Tiskovni urad češke begunske vlade v Londonu je objavit, da češka vlada »nI razpravljala« o kaki preselitvi v Moskvo. To Izjavo jo vlada morala dati, ker Je med češkimi begunci v tujini nastalo silovito ogorčenje zoradl bivšega predsodnlka Be-neJa, ki so Je Javno postavil docela v službo Sovjotov. Sovjeti to pa na njegovo uslužnost odgovorili s tem, da bo začeli v Moskvi ustanavljati svojo, to Je komunistično, češkoslovaško vlado po zgledu tako Imenovanega »nemškega osvobodilnega odbora«.
Nima časa za dom - mora na kopanje
Med nami menda nI več človeka, ki bi zanikal potrebo tolesne kulture. Kakor je lepo in prav, da se človek umiva in da Bkr-bi za svoje telo s primerno hrano, tako je tudi priporočljivo, da se utrjuje proti slabi-čarstvu in bolehnosti. Zdrav duh v zdravem telesu je vsekakor bližji človeškemu vzgojnemu idealu od čilega duha v zanemarjenem telesu. Neštetokrat smo v našem listu priporočali vso tisto, kar uči telesna vzgoja: delo na vrtu, pa jutranjo telovadbo ali sprehode, šport, sončenje, zračenje etanovanj, utrjevanje proti mrazu in vročini, podjetnost in borbenost pri športnih igrah in podobno. Tudi smo marsikdaj opozarjali one kroge, ki jim je telesna kultura tuja (ker je sami v mladih letih niso gojili), na vzgojo k možatosti, srčnosti in vztrajnosti, ki jo jo možno črpati pri tveganih ln napornih telesnih vajah.
Ima pa sodobni športni slog življenja tudi svoje seučne strani. Svojo časnikursko vzgojno dolžnost smo vršili, ko imo bodrili mladino k udejstvovanju pod vedrim nebom in jo vršimo tudi zdaj, ko opozarjnmo na napake in razvade. Le-te so se pojavilo, kakor so pojavijo pri vsakem novem gibanju, ki ga oblikuje neizkušena mladina. Tu mislimo na napake v pretiravanju s sončenjom in s športom, pa tudi na prestopke glede lepega vedenja. Niso redki primeri, da jo mlad fant ali dokle tako navdušen za športno vajo, da niina časa za potrebno sodelovanje in pomoč pri družinskem ognjišču. Znani so tudi primeri, da so jo doklo s tolikšno znvzetostjo ogrelo za športne treninge, da je pozabilo na svojo bolno mater, ki je pogrešala njeno nege. Taki pojavi so vredni obsojanja in jih tudi rekordi no opravičujojo.
Ko gledamo trume kopalcev, srno jih sicer veseli, ni pa všeč človeku, ko ugotovi, da so nekateri po 6 ali B ur dnevno na kopanju. Za zdravje to vsekakor nI potrebno, zakuj športni strokovnjaki trdijo, da je tudi zn tekmovalce dovolj, če se urijo po dve uri na dan. In glede sončenja pravijo zdravniki, da pretiravanje slabi voljo in jo tudi sicer škodljivo, čo jo preveč dolgotrajno. Vrh tega bi morali prijatelji sončenja vedeti, da zu to ni vsak prostor primeren. Kakor je razumljivo, da so no moremo sončiti v srnuški obleki, temveč v kopalni, tako bi morali tudi razumeti, da se le-to lahko vrši samo na primernih prostorih. NI v skladu z lopim vodenjem, če se kdo pojavi v kopalni obleki ua cesti ali na mostu, pa naj bo če tnko malo obljuden. Cujemo tudi pritožbe, da bi radi bili nekateri doma samo v kopalnih hlačkah. Ne borno trdili, da je kaj takega nemoralno, dostojno pa ni.
V skrbi za telesno čllost in prikupnost Športniki radi prekoračijo moje potrebnega in primernega ter prehajajo v nečimernost. Odtujujejo se od naravnosti in se pridružujejo onemu nevšečnemu delu družbe, ki skuša opozarjati nase z rdečimi nohti, iefrunu-stlml ustnicami in z obritimi obrvmi. Pri tem
nanj. Da moremo glasbo prav uživati je neobhodno potrebno, da se v njej izobražujemo že v mladih letih. Najteineljitejšo izobrazbo v vseh panogah glasbe nam nudi šola Olasbene Matice. Vpisovanje za novo šolsko leto, ki bo začelo z rednim poukom žo 7. septembra, se bo vršilo od 1.—septembra dnevno od D—12 In od 15—17 v pisarni Glasbene Matice. Vegova ulica 7. Ve
podrobne inforinaoije daje ravnateljstvo šole in oBobje pisarne. Starši, pohitite z vpisom. da omogočite z rednim začetkom pouka.
—	Na javni produkciji počitniškega tečaja šole Olasbene Matice, ki bo v torek, al. t m., ob 19 v mali filharmoničnl dvorani, bo nastopilo 17 gojenoev iz oddelka za klavir, katere poučujejo strokovne učne inoči: Bradač Zorka, Cernlvee Boža, Kolarič Olga in Lipovšek Pia. Iz violinskega oddelka nastopijo i gojenci iz šole Jurijn Gregoroa ln Karla Saneina ter iz oddelka za vaje v ansamblu, godalni kvartet, ki ga poučuje Karel Sanoin. Spored prinaša delu domače ln tujih literatur; dobi se v knjigarni Glasbene Matice ln velja obenem kot vstopnica k produkciji. Na produkoijo vabimo staršo in prijatelje naše mladine.
—	Pouk v dcklamncljl je posebna panoga Šole Glasbene Matice, ki jo vodi in poučuje prof. Oslp Sest. Ta oddelek ima vrsto zelo ambioloznih ln nadarjenih gojencev, ki so med šolskim letom na nekaterih pro-dukoijah pokazali sadove pouka. Samostojno produkcijo pa bo napravil ta oddelek v četrtek, 2. septembra v frančiškanski dvorani ter izvajal poleg nekaterih deklama-cij tudi posamezne prizore iz pomembnih dramskih del. Podrobnosti bomo še javili.
danes žo opozarjamo prijatelje dramske Igro na to produkoijo, za katero so do' niče v knjigarn) Glasbene Matice.
Ljubljani. V levico >fer Ivan Hudcček,
pa pozabljajo, da gre pri pravšni telesni | _ Ponesrečenci v L_ vzgoji samo za most k naravnosti. Ta pn no so jo usekal 80 letni šofer pozna pretiravanja ln tudi no umetnoga le- ! 7.. desnico Po se Je. urozal_..24 letni jnesar potičenja. Od pravega športnika pričakujemo, da bo bo odlikoval po zdravju, odpornosti ter sposobnosti za delo, na drugi strani pn po prikupni telesnosti, ki ne pozna umet-
nih lopotil. To se nam je zdelo potrebno po-
je podla in si hudo poškodovala desnico. — Hud pes je ugriznil v desno nogo 19 letnega Milann Mravljeta. Lastnik psa Je bil ovaden sodišču. — Na Bleiwoisovl cesti je padla s tramvaja in dobila hude notranjo poškodbe 23 letna delavka Angela Kopltarje-
vedatl zaradi toga. da v bodoče no bodo pri- | Ya- ~ 55 lotn.a zasebnira Alo.izija Venetova
1 jo padla z lestve. Dobila je poškodbe po
zadoti športniki, kadar bo govora o dostojnosti, lepem vodenju in ncčlmernostl.

Koledar
Sobota, 28. velikega srpana: Zdravje bolnikov; Avguštin, škof in mučenee; Her-met, mučenee.
Nedelja, 2J. velikega srpana: Janez Krst-nik obglavljen; Scbus, kralj.
Zgodovinski paberki
28. velikega srpana: L 1851. se je rodil v roljanah nad Skofjo Loko Ivan Tavčar. Šolal ee jc v Novem mestu in v Ljubljani; na Dunaju je študiral pravo in postal odvetnik v Ljubljani. Bil je državni in deželni poslanec in ljubljanski župan. Umrl jo 1. 1923 ter jo pokopan na Visokem. Tavčar jo 1. 1872 pričel t romantično čustveno novelo (Gospa Amalija, Dona Klara, Antonio Gledevič, Bolna ljubezen), objavljal jih Jo v Zori. Nato je prišol pod Levstikov in Jurčičev vpliv ter pričel pisati vaško in zgodovinsko povest iz domačo Poljanske dolino (Tiberius 1'anonicus, Vita vitae moao, Grajski pisar, Cvetje v jeseni, Visoška kronika, Med gorami). Na Jurčičevo povest Hčer mostnega sodnika nas spominja zgodovinska povest »Janez Sonce«. V »Mrtvih srcih« jc napisal sodoben družaben roman, v satirični utopiji »4000« pa jo smešil MahnKa. Življenje v kpugresni Ljubljani opisuje v romanu »Izza kongresa«, graščinsko romantiko pa jo upodobil v povesti »Otok ln Struga«. Tavčar je rad posegal v zgodovino in v njej iskal
tEL
KI\0 SIOGA
17-50
Ljubezen, lepota, eleganca v veseli burki
»Idila v Budimpešti«
V glavnih vlogah: Germaine Aussey, OsvaUlo ValentI, Serglo Tofano.
PREDSTAVE ob 14, IG in 18
1EL
12*21
L jul iflumnost vidi vse »larobc 1
»Planinci«
V slavnih vlogah : Amodeo Nazzarl ln Marlella Lottl. PREDSTAVE ob 17.30 ln 19.30.
IEL
KINO MATICA
12 41
močnih, razgibanih dogodkov in dob tor nevsakdanjih in strastnih ljudi. Najmlajša njegova zgodovinska povest je »Visoška kronika«. »Mod gorami« je zbirka najlepših slovenskih vaških povesti, nastale bo iz veliko pisateljeve ljubezni do rodno doline. Tavčar jo realističen romantik. Po svojem značaju jo romantik, od tod njegova ljubezen do preteklosti, za nenavadno dogodke in strastno, nepovprečne ljudi, ljubezen za sijaj viteStva in katoliškega bogoslužja. Romantično pripovedno umetnost pa mu je doba, v kateri je živel, realistično pobarvala.
*
—	Konkurznl razpis. Z okrožriico škofijskega ordinariata v Ljubljani z dne 25.. avgusta št. 2860 je bila razpisana župnija Trebnje z rokom do 30. septembra 1943.
—	Večerni naliv. Četrtok je bil prav soparen dan. Temperaturni maksimum +27.4, v Trnovem celo +27.9 stopinj Celzijn. Proti poznemu popoldnevu so pridrveli od zapada črni oblnki in nad mostom so jo okoli 18 spustil 30 minut trajajoč naliv, ki jo bil v Trnovem močnojši kot v mestu. Dežomer na univerzi je nameril samo 0.7 mm, oni pri trnovski vremenski opazovalnici pa 2.1 mm dežja. Vrtnarji so bili zadovoljni z dežjem, ker jim nI bilo treba namakati grodio ln njivic. Po dežju so jo ozračjo močno ohlndilo. Proti jutru v petek je nad Barjem zavalovila visoka in gosta megla. Bilo je hladno. V petek zjutraj najnižja temperatura v mestu +15, v Trnovem +13 stopinj Celzija. Baronioter So pada in je v petek zjutraj dosegel stanje 7G0.fi mm.
—	Nesreče na deželi. V Ribnici na Do-
V	e f r I a družabna komedija z lepo 1 (Ude Krabl v glavni vlogi. Petje in ples. l''ilm ljubezni, zabave in
veselja. .
»Ljubim ic«r
Os-tali igralci : Paul Hubschmidt, Fita Benkoff, Wilfried Selfert
PREDSTAVE ob 16.30 in 19.
V	nedeljo ob 10.30, 15, 17 in 19.
desni roki in desni nogi. — V levico so je usekal 15 letni dijak Dušan Prebil v desnico pa 18 leten dijak Stojan Kazafura.
—	Jarc Marija roj. Vrenc, stanujoča "v Ljubljani, naj pride v upravo »Slovenca« po dokument, ki ga je pozabila v anagraf-skem uradu.
—	Plus, Tebi na pot, nova vzgojna knjiga za delavsko doraščajočo mladino je izšla. Naroča se v Mladinski zuložbl. Ljubljana. Stari trg 30.
—	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-ln trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) prično 2. ln 3. soptembrn. 10-prstna učna metoda. — Največja moderna stroje-pisnlca. raznovrstni pisalni stroji. — Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne ali ivečer po želj) obiskovalcev. — Eno- In dvomesečni tečaj Je priporočljiv tudi dijakom injam,— Podrobne informacije daje In sprejema prijavo dnevno: Trgovsko nčlUSče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
—	Opozorilo! Sporočamo vsem cenjenim interesentom, da od danes naprej izposojamo tudi novo moderne gramofonske plošče proti ugodni odškodnini. EVEEEST. Prešernova 44.
Naznanila.
RADIO. Sobota, 28. avgusta: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa. poročila v italijanščini — 1150 Pol ure za vojaka — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4j Italijanska glasba v narečju — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Gnllino — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Si-janeo. sodelujeta sopranistka Draga Sokova in tenorist Andrej Jare, operetna Glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napo vod časa. poročila v italijanščini — 17.li Koncert tria SlaJs-Bnrger-LIpovšek: CoreHl: Trio sonata v a-molu: preludlj, allemanda, corrente gavotta, Bach: Koncert za dve violini in klavir v O-molu: allegro, ndaglo, nllogro. Kricka: Mala suita v starem slogu: preludij. arietta, fuga - 17.50 Pisana glasba — 18 Gospodinjsko predavanje v slovenščini - 19 30 Poročila v slovenščini -19.45 Lirična prireditev družbe EIAR: ruc-cini: Lastavka. I. dej. - 20.30 Napoved ča-sa, poročila v italijanščini - 20.50 Lirična prireditev družbe EIAR: Puoeini: Lastavka
28. Po temnem mahu je iztezal tolmun srebrne prste in kresnice so svetile v grmovju, ki ga je oklepalo. Mičca je nežno razgrnila veje, da jih ne bi zabolelo in pokleknila v razmočen mah.
, ■ , . „	, , . , , „!,„ , II dejanje — 21.20 Pisana gtnsba — 5X30
teniškem je padla z gugalnico in si zlomilo	v0dl dirigent Zorne - 22 Rosp':gh-
jeva glasba - 22-30 Koračnice - 22.45 Pisana glasba; v odmoru (23) poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno slnžbo lma'o lekarne:
mr. Sušnik. Marijin tre 5: mr. Deu-Klanj-SJek. Cesta Arielle Rea 4, in mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31.
Poizvedovanju
Najdena je bila osebna Izkaznica na ime Orel Nada. Dobi se v upravi Slovenca. Zgubil sem zn Bežigrndom 2 legitimnciji - in propustnico na ime Kozlevčar Anton — . ' Poštenega najditelja naprošam, da najdeno proti nagradi odda v upravi »Slovenca«.
levo roko 5 letnn hčerka kuharico Cilka Knezovn. Otroci, kakor jo to na kmetih navada, so privezali dvojno vrv k veji visokega drevesa in se nato veselo gugnli. — V Novih Jaršah jo s strehe padel in dobil liude notranje poškodbo 12 letni zidarjov sin Milan Knez. — V Ambrusu na Dolenjskem se jo usekal v densieo 15 letni posestnikov sin Jože Turk. — 11 letnemu kočar-jevemu sinu Janezku Grdadolniku jo sin moreznica obrezala prste desne roko. — Matija Verhič, 72 leten posestnik nn Rud nikn pri Ljubljani, je pndel z voza ln si zlomil levo nogo.
— Ponavljaln! tečaji Iz vseh srednješolskih predmetov za zamudnike. Poučujejo gimnazijski profesorji. — Vpis dnevno od 9 do 11. Učnina nizka. Vodstvo tečajev — Llchtenturnov zavod — Ambrožev trg.
Z Egiptom, deželo, življenjem prebivalstva, rastlinstvom In živalstvom vas bo v dveh bogato Ilustriranih knjigah seznanil dr. V. Bohlnec. Knjigi bosta Izredno zanimivi. Izšli bosta v »Svetovi« knilžnl zbirki. — Naročite se na »Svet« v Ljudski knjigarni. Prva knjiga »Denar« bo Izšla 1. septembra. Naročnina le 20 lir.
— Glasba je ona umetnost, ki je najbližja človeku in tudi nnjblažilneje vpliva
namestnik pa je Jožef Sodja. Živinorejska zadruga Gorje obsega občini Gorje in Bled; načelnik Jamar Martin iz Koroške Bele. Živinorejska zadruga Radovljica obsega občine Radovljico, Kropo, Kamno gor. Begunje, Žirovnico, Brezje; načelnik je Avsenek Anton iz Vrbe. Živinorejska zadruga Podkorensku dolina obsega občine Dovje-Mojstrano, Kranjsko goro, Rnteče-Planieo in Jesenice; načelnik Andrej Cerne v Kranjski gori. Živinorejska zadruga Tržič obsega občine Tržič, 8v. Katarino, Sv. Ano pod Ljubeljem in Kovor; načelnik je Ivan Aljsnčič iz Kovorja.
V Zgornjem Tuhinju jo na tragičen način umrl tamkajšnji župan Bnrkeljc, ki jo bil znan ln spoštovan daleč na okrog. Ob grobu mu je govoril deželni svetnik dr. Dou-jnk iz Kamnika. Na zadnji poti je rajnega župana spremila ogromna množica ljudi iz VBe Tuhinjske doline.
S Spod. štajerskeg-a
v Mariboru so umrli: 61 leten šolski sluga v pokoju Anton Grmek, 48 letni bivši trgovec in posoBtnik Alojzij Lene in 9 letni mizarjev sin Franc Jurgeo. V Mozirju je umrla vdova po generalnem konzulu Elcono-ra pl. Haas roj. pl. Pertazzi.
Trboveljska mladina v Leobnn. 90 trboveljskih otrok se je odzvalo povabilu ženskega društva v Leobnu ln priilo v Leoben za 14 dni na letovanje. Otroci so bili prisrčno sprejeti in se pjav lepo obnašajo.
Nesreča na klancu. Ko je voz. v katerega sta bila vprožena dva konja, peljal na cesti proti Sv. vidu po nekem klancu, jo voznik Rudolf Krasnicar tako hitro zavrl voz, da je z glavo naprej padel pod voz in prišel pod kolesa. Dobil je tako hudo poškodbe, da je bil na mesto mrtev.
Iz gospodarstva
Nova določila o prodaji tipiziranih tek-stlllj. Ministrstvo za industrijo, trgovino in delo je izdalo nova določila o dobavah tipiziranih tekstilnih izdelkov, s katerimi jo ukinjeno Izvajanje določb ministrskih dekretov z dne 12. aprila 194:1 in 21. junija 1943. ki mimogrode povedano fifi nista bila razširjena na Ljubljansko pokrajino. Ti proizvodi se lahko prodajajo kakor poprej, preden jo stopila v veljavo nova disciplina torej v okvirju veljnvnlh določb o ra-cioniranju. V ostalem določajo novj ukrepi, da morajo tvornlčarjl še naprej javljati svojo proizvodnjo mesočno, 20 % proizvodnje so rezervira za Izredno in nujne potrebe. nadaljo so blngo svobbifiio pošilja grosistom. ostanejo v veljavi prejšnjo določbo o konfekcionistlh itd.
Koncert vojaške godbe
Vojaška godba bo priredila v nedeljo, 29. t. m. ob 18.30 v Tivoli keneort z naslednjim programom: 1. Bollini: Norma (simfonija; 2. Bellini: Norma (simfonija); 3. Boito: Mefistofel (preludij in končna psal-modija) ter 4. Preite: Casarano (slavnostno koračnica).
Prodaja mesa na odrezek 712
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 28. avgusta t. L, potrošniki lahko dobili prt svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »712« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani zn mesec avgust, 100 gr govejega mesa. Delitev bo bo pričela ob J zjutraj.
Vremenska napoved. 28. avg. (sobota):
vreme se bo izboljšalo; večinoma jasno, kljub temu so možne kratkotrajne krajevne motnje vremena.
29. avgusta (nedelja): večinoma jasno, napoved negotova.
Z GorenjsUejsra
T'mrl je v Kranju Simon Ninut, v Dragi pa Marjetica Knific.
Poročili so se v Kranju: Albin Svetelj in Ljudmila Letnar, oba iz Šenčurja, Jožef Pipan m Alojzija Dermastia, oba iz Smlednika, Jakob Rebernak in Angela Barle, oba iz Naklega. Lovrenc Likozai in Ana Rozman, oba iz Ilotemaž, občina Šenčur Dalje se je poročil stavbeni risar Hojkar Franc iz Pu-štala pri Skofji Loki z Bernikovo hčerko iz Stare Loke.
Nove živinorejske zadruge. Ta mesec jo bilo na Gorenjskem in sicer v radovljiškem okraju ustanovljenih pet živinorejskih za-drug. Živinorejska zadruga v Bohinju ob sega Bohinjsko Bistrico in Bohinjsko Srednjo vao. Načelnje ji Itezman Martin, njegov
Kaj je to, moj Bog! se je ustrašila. Po rokah in obrazu je čutila drhteče [»ljube, z zadnJo močjo se je oprostila njegovega objema in vstala.
»Mojca, žena, eno sva in bova v moči in slabosti... do smrti povezana s skupnim plačilom... za greh in vrlino — za menjavo življenje ubogega Človeškega bistva.«
Kdo jc to spregovoril? Saj ni bil Janko. Beseda slabost ni bila še nikdar prišla iz njegovih ust. Nekdo, ki je sredi valov zagnal veslo v vodo in zamižal pred zadnjim pragom, je moral izreči te besede.
Čeprav je sijalo mogočno junijsko sonce, je Mojco in Janka zastrla senca... in potem sta imela občutek, da je jx> vseJ zemlji razlit mrliški soj mesečine. Vse mušice so umolknile, vsako premikanje vej se je ustavilo, čeprav je neprestano pihal veter... rdeče resje okoli njiju je obledelo.
Mojčine široko razprte oči so sc začudeno zastrmele v modro višino, kakor bi ugibale, ali ni vse skupaj le sen, ki se bo naslednji trenutek prebudila iz njega, olajšano zadihala nn prestani tesnobi in se nasmehnila lepemu božjemu stvarstvu.
... Na Orljah pa je bilo vse živo Ljubljančanov. Zvenelo je trkanje s kupicami, odmeval je smeh, donele so pesmi, bledolični mestni otroci so hrepeneče gledali po drevju, kjer so 6e rdečile črešnje. Po vrtovih so ležale kopice napol suhega sena, ki je dišalo po bližnjih Vidovih zarjah. Pobočja so se zelenila v setvah in navdajaln srce z veliko radostjo in upanjem.
Razmajali so se zvonovi doli na Rakovniku in vabili k večernicam.
Mojca in Janko sta sedela na goli vzpetini in tiho, brezizrazno gledala na ravnino proti Krimu, tako da jima je veter pihal v razgreto obličje.
Pred Mojco jc bila hladna, trezna resnica. Ni več poti nazaj, nepresto-pen je prag. Ostala je le šc pot naprej, najprej, naprej...
Rakovniški zvonovi so peli in klicali k molitvam v mračno, tiho cerkev, dišečo po kadilu in svečah in
cvetju.	, . , i ,
Drgetaje je Mojca božala Janku roko in mu gledala 'v obraz. On pa je stiskal usta in s priprtimi očmi zrl predse. Po nogi se mu je trudila črna mravlja z borovo iglico. _
»Janko, zakaj mi nič ne (»oreces,«
Pošiljke iz Italije
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
NarcheiiLombardata.
MILANO, Via Arpaldo da Brescia 8
Enkrat tedensko zbirni vagon
Milano — Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu
Zastopstvo v Ljubljani:
RAJKOIURK.Vilharjeva 33
Vsak KOče Imeti okrog sebe dobre In zveste prijatelje, taksne, ki ga razumejo, na katere se vsak čas lahko zanese. Kako si pridobiš takšne prijatelje ln kakšen odnos moraš Imeti dn ostalih ljudi da si boš pridobil ugled, spoštovanje In prijateljstvo, pa boš Izvedel v »Svetovi« drugI knjigi pod naslovom »Kako si pridobim prijateljev«. »Svet« bo začel Izhajati prihodnji me-seo ln jc še čas, da se naročite nanj v Ljudski knjigarni. Mesečna naročulna 20 lir.
OggiaJCine U^SO^ Danes v kinu
iiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiitiiiiiiiiiit

AMEDEO NAZZARI / MARIELL A LOTTI ' I MARIO FERRARI | ORI MONTEVERDi I CESCO BASEOGIO
i Huelli della M\
JMS
A. VERGANO
SUPt RVISIONt NADZOR
Čakala je, da ji pove kaj nežnega in toplega, a on ni odprl ust.
Prebudila se je v čisto novem, strašnem, skrbipolnem življenju ko roža, ki jo je opalila slana, on pa grize bilko in mo lči!
Žvečil je bilko in se komaj upal, ozreti v Mojco. Čutil je svojo krivdo pred njo, osramočenost ga je potisnila nekam globoko. Bil je ponižan, hkrati z njim pa je bila ponižana tudi ona.	|
Njuna vrnitev v mesto je bila kakor pot za krsto, ki jo jiogrebci neso na pokopališče. Res — nekaj je preminilo, nekaj je umrlo. V njunih srcih je bilo bolestno prazno in tiho ko v oropani kapeli.
A. B1ASET7I

Vsem ljubim prijateljem In znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano v 74. letu svojega življenja zapustil nepozabni ■ Ljpiog požrtvovalni oč.ka, brat, svak, stric in stari stric, gospod
FRANJO ABKO
podinspektor finančne kontrole v pokoju Poslovili so bomo od njegovih zemskih ostankov v soboto, 28. avg 1943 ob 5 popoldne v kapelici sv. Jožefa na Žalah odkoder ga spremimo k Sv Križu. Sv. maša zadušnica bo v petek, 3. sept. 1943, ob pol 8 zjutraj v župnijski cerkvi Sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, 27. avgusta 1943.
LINA, soproga, prof. CIRIL, sin; rodbine: Turšlč, Kocjan, Plank, dr. Arko, Puntar
»QUO VADIŠ«
roman v slikah
nova izdaj« Je v tisku. Naročila zanjo sprejema uredništvo »Slov. doma« v Ljubljani, Ljudska tiskarna
do 15. septembra 1943!
Cena mehko voza nI knjigi 32 lir, zn naročnike »Slovenskega doma« 25 lir. V pol platno vezana 45 lir, v celo platno na najboljšem papirju 85 lir. Ce ste zamudili prvo izdajo, pohl-tlto z naročilom za novo, da si zagotovite to prelepo knjigo, ki Je zbudila v naši Javnosti edinstveno zanimanj«!
t
Umrla nam jo po večletnem trpljenju naša srčno ljubljena mama ln stara mama, sestra, tašča, teta ln svakinja, gospa
Marija Milost roj. Stegu
vdova po višjem revidentu bivše Južne železnice
ko jo dopolnila 89 let. — Blagopokojna loži na svojem domu v Je-senkovl ulici 9 (šlška); pogreb bo v nedeljo, dno 29. avgusta 1943, ob 4 pop. iz kapelice Sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana - Mi s si It z, dne 27. avgusta 1943.
Globoko žalujoči: Jnnko, mag. uradnik, Mirko, inšpektor drž. žcleznic, sinova — z rodbinama in sorodniki.