q4 A A 60'iOv PR OSREDNJA , F » \ 2 <■> 66001 koper rlSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotuvinj ,, Abb. postale l gruppo (,ei)a 4*1 Ml llT Lelo XXXV1U. Šl. 118 (11.246) TRST, torek, 8. junija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi IZIDI TRŽAŠKIH POKRAJINSKIH IN OBČINSKIH VOLITEV NAZADOVANJE LISTE ZA TRST, NAPREDOVANJE SOCIALISTOV Reagan in Pertini zaskrbljena OSLABITEV KRŠČANSKE DEMOKRACIJE IN DELNO KOMUNISTOVI ob naraščanju napetosti v sveta OBISK ŠEFA BELE HIŠE V RIMU Napredovale so tudi manjše laične stranke, Slovenska skupnost je utrdila svojo moč - Fašisti odvzeli Listi glasove na desni - Zapleteno vprašanje sestave novih odborov na občini in pokrajini V trenutku ko pišemo ta temen tar in skušamo narediti obračun nedeljskih in ponedeljskih volitev, še nimamo pred seboj popolnih podatkov niti za pokrajinske in še manj za tržaške občinske volitve. Štetje glasov, izračunavanje od stotkov in sedežev posameznih strank se je zataknilo pri elektronskih aparatih. Toda nekatera neovrgljiva dejstva so .nana. Predvsem laliko z zadoščenjem ugotavljamo, da je nacionalistična in protiosim-ska Lista za Trst v celotni tržaški pokrajini izgubila okrog 4 odstotke svojih glasov v primerjavi s pokra jinskimi volitvami leta 1980, Od 33,3 odstotka glasov je padla na 28.70 odstotka. Glede na to, da so voditelji Liste za Trst zahtevali od volivcev. da ji zagotovijo absolutno večino 51 odstotkov, je poraz liste še toliko večji in pomenljiv, ker nakazuje preokret dosedanje ten dence njene krepitve na račun v glavnem obeh največjih tradicionalnih strank Krščanske demokracije in Komunistične partije ter na račun nekaterih manjših formacij. Ob dejanskem nazadovanju liste za okrog 4 odstotke, je drugi, po avojeni političnem pomenu nič manjši, morda celo še pomembnejši, uspeh socialistov, ki so za pa krajinske volitve v primerjavi z letom 1980 več kot podvojili svojo moč v glasovih in odstotkih, pa tudi v števil izvoljenih pokrajinskih svetovalcev. Očitno jč, da se je socialistom obrestovala njihova volilna kampanja, katere teža je bila na odvzemanju Listi določenega števila glasov iz socialistične afere. K uspehu socialistov je treba dodati še na splošno napredovanje manjših laičnih in socialističnih strank, med katerimi je utrdila svojo moč tudi Slovenska skupnost. Na drugi strani imamo precejšnje nazadovanje Krščanske demokracije, ki niha okrog dveh odstotkov z občutno izgubo števila izvoljenih predstavnikov. Tržaški volivci očitno ne odpuščajo Krščanski demokraciji njenega slabega u-pravljanja oziroma ima nanje še vedno močan vpliv parola »proti partitokraciji* kot utelešencu tega pojma. Komunistična partija je zabeležila nihanje navzdol, bolj občutno v primerjavi s pokrajinskimi kot z občinskimi volitvami, vendar je treba pri tem upoštevati tudi nastop Proletarske demokracije, ki je svoje glasove prav gotovo odvzela v prvi vrsti komunistom. Sicer pa je KP1 ohranila število izvoljenih. Gibanje za Trst kot poskus alter native Listi seveda iz drugačnih političnih stališč, z nekaj več kot dvema odstotkoma glasov ni doživelo predvidenega uspeha, ki ga je obetala prisotnost radikalcev v njegovih vrstah. Neofašistična MSI pa je svoje napredovanje za nekaj manj kot 1 odstotek, dosegla na račun odvzema določenega števila glasov Listi na njeni skrajni desnici, saj »disidentski* nastop De Vi-dovicha z okrog enim odstotkom, ni bil posebej pomemben. Razdelitev sedežev v novem pokrajinskem svetu bo naslednja: KPI 7 (7 tudi prej), MSI 2 (2), PRI 1 (-), LpT 9 (11), SSk 1 (D. KD G (7). PSD! 1 (D, PSI 2 (1). Gibanje za Trst 1 (-)l. V tržaškem občinskem svetu pa bodo stranke takole zastopane: KPI 12 (12). MSI 5 (4), PRI 2 (1), SSk 1 (1), PLI 1 (0) , KD 12 (17), PSI 5 (2). PSDI 1 (1) , MT I (-) in LpT 20 (18). To se morda čudno sliši, vendar gre pri tem za primerjavo takratnih volitev občinskimi iz leta 1978. medtem ko velja nazadovanje liste v primerjavi s pokrajinskimi volitvami leta 1980. Kot Slovence nas seveda še posebej zanima koliko je bilo izvoljenih slovenskih svetovalcev. Za pokrajinski svet se do tega trenutka vc, da sta bila na listi KPI izvolje na Kodrič in VVilhelm, na listi SSk vprjetno Harej. glede izvoljenih sver tovalcev na listi PSI pa vlada še negotovost. Prav tako do ure, ko pišemo te vrste, ni še nič znano, kdo od slovenskih kandidatov na listah KPI, PSI in SSk je bil izvoljen v tržaški občinski svet. H gornjim ugotovitvam je treba dodati še razmeroma visok odstotek belih in neveljavnih glasovnic, ki znaša okrog 10 odst., kar odraža do ločen protest in nezadovoljstvo. Iz vseh znanih rezultatov izhaja, da bo sestavljanje novih odborov na občini in pokrajini zelo težko, ker se odnos si) v obeh svetih ni bistveno spremenil od prejšnjega, ki je obe upravi privedel v krizo. Neuradni izidi volitev za občinski svet STRANKA OBČINSKE 1978 POLITIČNE 1979 POKRAJINSKE 1980 OBČINSKE 1982 GLASOVI % SVET. GLASOVI % GLASOVI % GLASOVI % SVET. KPI 35.676 18,7 12 40.863 20,9 39.185 21,3 33.220 18,74 12 PSI 7.408 3,9 2 7.199 3,7 8.059 4,4 13.701 7.73 5 SSk 3.939 2,1 1 3.286 (a) 1,7 4.119 2,2 4.108 2,31 1 KD 49.790 26,0 17 46.340 23,7 39.457 21,5 34.264 19,33 12 PSDI 3.916 2,1 1 4.430 2,3 5.850 3,1 4.723 2,66 1 PRI 4.150 2,2 1 3.368 1.7 2.911 1.6 5.275 2,97 2 PLI 2.118 1,1 — 1.995 1.0 2.794 1,5 2.903 1,63 1 PR 11.551 6,0 3 12.529 6,4 — — — LpT 52651 27,5 18 59 685 30,5 65.525 35,6 54.850 30,95 20 MSI 12.519 6,5 4 12.509 6,4 12.836 7,0 13.374 7,54 5 MIT 2.899 1,5 1 — — 3.310 1,8 1.005 0,56 — DP 1.160 0,6 — 1.207 0,6 — — 2.269 1,28 — PDUP 1.538 0,8 — 1.259 0,6 — — — — — DN 1.913 1.0 — 1.018 0,5 — — — — — LCR — — — — — — * 193 0,10 — LT — — — — — — — 2.131 1,20 — PNP — — — — — — — 1.626 0,91 — MT — — — — — — t 3.570 2,01 1 (a) skupno s FG Neuradni izidi volitev za pokrajinski svet STRANKA DEŽELNE 1978 POLITIČNE 1979 POKRAJINSKE 1980 POKRAJINSKE 1982 GLASOVI % GLASOVI % GLASOVI % SVET. GLASOVI % SVET. KPI 46.599 21,9 50.270 23,0 48492 23.8 7 42.914 21,78 7 PSI 10.017 4,8 8.412 3,8 9.636 4.7 1 15.194 7.70 2 SSk 5.896 2,8 (0) — 5.948 2,9 1 8.184 3,11 1 KD 56.368 26,5 50.774 23,2 43.578 21.2 7 37.422 18,97 8 PSDI 4694 2,2 5.122 2,3 6.624 3,0 1 4.718 2,39 1 PRI .5.582 2,6 3.772 • 1.7 3.305 1,6 — ' 5.798 2,93 1 PLI 3.166 1.5 2.176 0,9 3.004 1.5 — 3.103 1,57 — LpT 54.682 25,8 62.602 28,7 68.390 33.3 11 58.771 28,79 9 MSI 13.828 6,5 13.064 6,0 13.457 6,5 2 14.493 7,35 2 P P — — 13.564 6,2 — — — — MIT 4.048 1.9 / ' — 3.538 1,7 — — — — DP 2.576 1,2 1.300 0,5 — — — 2.559 1,29 — DDUP 2.207 1.0 1.504 0,6 — — — — — — DN FG 2.138 668 1 n 1.122 4.653 n s 0.3 2,1 ~ — 1 ”■ ■ ^ PNP _ — — — — 1.580 0,80 — MT — — — — \ — 4.005 2,03 1 LT — — — — — — — 2.471 1,25 (a) skupno s FG Objavljamo neuradne Izide volitev za tržaško občino (zgoraj) in pokrajino ter primerjave z volitvami v letih 1978, 1979 in 1980. Stranke: KPI - Komunistična partija; PSI - Socialistična stranka; SSk - Slovenska skupnost; KD - Krščanska demokracija; PSDI - Socialdemokratska stranka; PRI - Republikanska stranka; PLI - Liberalna stranka: LpT - Lista za Trst; MSI - Movlmento sociale Italiano; PR - Radikalna stranka; MIT - Gibanje za neodvisnost STO; DP - Democrazia proletaria; PDUP - Partito dt unita proletaria; DN - Democrazia na-zionale; FG - Furlansko gibanje; PNP - Partito nazionale pensionati; LCR - Lega comunista rivoluzionaria; MT - Movlmento Trleste; LT -Lista tricolore. Reagan tudi pri papežu RIM — Obisk ameriškega predsednika Reagana v Rimu je potekel v znamenju izrednih varnostnih u-krepov, pa čeprav se je šef Bele hiše vozil v bistvu samo s helikopterji, če izvzamemo majhno pavzo v Vatikanu, kjer je za hip sedel v razkošno blindirano limuzino. Reagan je prispel iz Pariza, kjer se je udeležil zasedanja državnih in vladnih poglavarjev sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda in je na krovu svojega letala nudil gostoljubnost tudi predsedniku italijanske vlade Spadoliniju. Rimska postaja šefa Bele hiše se je začela z obiskom pri papežu Janezu Pavlu n., ki je Reagana in njegovo ženo sprejel na zasebni avdienci. Pri tem zlobni opazovalci navajajo, da je mrs. Reagan v pičli poldrugi uri o-biska v Vatikanu našla čas, da bi se trikrat preoblekla, zaradi česar se je Reaganov obisk pri papežu zavlekel in ga je Pertini moral čakati več kot pol ure. Ronald Reagan in Janez Pavel H. sta govorila o trenutno najbolj perečih mednarodnih vprašanjih. S tem v zvezi je ameriški predsednik izjavil papežu, da ZDA in Cerkev družijo skupna prizadevanja za dosego miru v Latinski .Ameriki, na Bližnjem vzhodu in na Poljskem. Poglavar katoliške cerkve je predsedniku ZDA izrazil svojo zaskrbljenost za usodo miru v svetu ter pri tem omenil napetost v južnem A- tlantiku, ter spopad med Iranom in ................................ Irakom. Po končanem obisku v Vatikanu se je Ronald Reagan na krovu posel nega helikopterja podal na Kvi-rinal, kjer ga je Pertini dočakal z vsemi državniškimi častmi. Pogovor med obema predsednikoma je trajal približno pol ure in v tem času sta oba izrazila zaskrbljenost nad širjenjem žarišč napetosti v svetu. Napetost utegne vsak hip prerasti meje, ko je ne bo mogoče več brzdati. Sedimo na žrelu vulkana, je Pertini rekel Reaganu. A-meriški predsednik je obrazložil Pet tiniju, katere korake so podvaeie ŽIDA za preprečitev spopada na Bližnjem vzhodu ter dejal, da je njegov posebni odposlanec Philip Habib že v Izraelu. Reagan je tudi osebno poročal Pertiniju o rezultatih versajskega vrha, S Petrinijem sta si bila edina, da v sedanji hudi gospodarski krizi ni mogoče zatekati se k pro-tekcionalističnim ukrepom. Pertini pa je tako v pogovoru z Reaganom kot v zdravici na kosilu izrazil zadovoljstvo Italije ob obnovitvi pogajanj za skrčenje strateške oborožitve. Ameriški predsednik se je nato sestal tudi s predsednikom vlade Spadolinijem. s katerim je sicer i-mel enourni pogovor na letalu, s ka terim sta oba priletela iz Pariza v Rim, nakar se je sestal še s tajniki petih strank vladne večine. V poznih popoldanskih urah je Reagan s svojim spremstvom odpotoval v London. Predsednik Pertini Je sprejel Ronalda Reagana na Kvlrinaln (AP) ntiiimiiiimiiMimiMtttuiiiiMimiiliftmiiiiiiN S KOMPROMISOM 0 NAČELIH, KI ODLAGA REŠITEV Končan v Versaillesu «vrh» sedmih razvitih ZDA niso popustile glede obresti, države ££S pa ne glede trgovanja z Vzhodom VERSAILLES - Tudi osmi vrh najbogatejših držav Zahoda se je končal kot vsi prejšnji, ali mogoče še slabše: s skrbno izpiljenimi zavitimi izjavami o soglasju, ki v bistvu puščajo posameznim udele ženkam povsem prosto roko pri tolmačenju in nikakor ne zbližujejo dejansko nasprotujočih si stališč. Po tridnevnih pogovorih so se namreč državni poglavarji ali ministrski predsedniki ZDA, Kanade, Japonske, Velike Britanije, Zahodne Nemčije. Francije in Italije razšli s sklepno izjavo, ki pušča dejansko odprta vsa vprašanja, zaradi katerih so se sestali, da bi skušali odpraviti nesoglasja in začrtati skupno pot za njihovo reševanje. Skupni dokument tako postavlja še vedno kot izhodišče boj proti inflaciji. češ da bo le na ta način mogoče znižati obrestne mere in u- ...................................................»■•■iiitiim.........................in,........................................................................................................... ..................................................................................................................m..,mm......... BRITANSKE SILE SE NISO ZAČELE OFENZIVE Negotovost ob razpletu dogodkov na Falklandih Argentinci trdijo, da so prve napade odbili BUENOS AIRES, IAJNDON — Go I te na hribu Kent, pri čemer lipo-sta megla, l.i zakriva območje tavljajo, da se sovražnik poslužuje VSI DOSEDANJI POSKUSI ZA PREKINITEV OGNJA $0 BILI ZAMAN IZRAELCI PRODRLI GLOBOKO V LIBANON NEVARNOST ŠIRŠEGA SPOPADA Z ARABCI Približno 20.000 izraelskih vojakov je obkolilo vsa palestinska oporišča v južnem Libanonu okrog Falklandskega otočja, ne o vira samo vojaških načrtov obeh vojsk, temveč' preprečuje opazoval cem. da bi izoblikovali jasnejšo sliko o tem. kar se pravzaprav do gaja na južnem Atlantiku. Izredno skopa in običajno protislovna vojaška sporočila obeh generalštabov pa še stopnjujejo negotovost. Čeprav se velika britanska ofen živa na Pori Stanley še ni začela, številni znaki pričajo o stopnjevanju vojaških akcij okrog glavnega mesta otočja. Argentinski viri trdijo. da so oblegane sile guvernerja Menendeza že odbile prve napade pehotnih enot britanske mornarice ki naj bi jih prisilili k umiku. Na prizorišču spopadov naj bi Britan ci zapustili veliko orožja in malih oklopnih vozil. S to »zmago* naj bi Argentinci preprečili sovražniku, da bi jih obkolili. Britansko obrambno ministrstvo pa je. v skladu z najnovejšimi navodili o popolnem «black-outu» vesti z vojaškega področja, izjavilo, da ne razpolaga z informacijami o kakršnihkoli argentinskih uspehih. V teh urah naj bi šlo le za utrje vanje položajev in za intenzivne dvoboje topništev obeh vojsk. V Londonu sicer priznavajo da je ar gentinsko letalstvo včeraj * «her orjaških transportnih letal, ker mu je očitno zmanjkalo bombnikov. Nekateri neuradni viri poročajo tudi o »pogumnih akcijah* britanskih diverzentskih enot. ki na.i bi se prebile skozi sovražnikove obram bne črte. Širile so se celo vesti o tem. da se Britanci pripravljajo na vdor z omejenim številom izurjenih vojakov, ki naj bi hitro opravili s slabo oboroženimi argentinskimi vojaki. zasedli sovražnikovo poveljstvo na Falklandih in brez večjega prelivanja krvi Dostavili konec argentinski zasedbi otočia. Kakorkoli ze. je dokaj jasno, da •opozicijska vojna* na Falklandih ne bo doigo trajala. Britanci na.i bi sprožili ofenzivo vsakčas. najkasneje pa ob koncu Reaganovega o biska v Londonu. Če bo ameriški predsednik, kljub aferi o vzdržanju v varnostnem svetu OZN. potrdil svojo podporo politiki Thatcherje ve. bo usoda argentinske garnizije na Falklandih kmalu zapečatena. S svežimi silami okrepljene britanske enote («Qneen Elisabeth*. ki ie izkrcala 3000 novih vojakov se že vrača nazaj v VB) po zadnjih oce nah tudi številčno prekašajo argen tinske čete. da ne more biti dvomov o izidu ofenzive za katero se lahko reče le. da bo bržkone zah culesi* bombardiralo britanske če- tevala mnogo smrtnih žrtev. BEJRUT, TEL AVIV - S srditimi spopadi z oboroženimi pripad niki palestinske osvobodilne orga nizacije je izraelska vojska včeraj nadaljevala svoj pohod v južnem Libanonu. Približno 20.000 izrael skih vojakov s 400 tanki, ki so na predovali v treh smereh z močno zaslombo letalstva je doslei zasedlo najpomembnejše strateške točke na območju 40 kilometrov od izraelsko-libanonske meje in obkolilo vsa palestinska oporišča na tem ozemlju. Izraelci so med drugim zavzeli tudi grad Beaufort, eno najpomembnejših postojank PLO v južnem Libanonu, vdrli so v Nabati jeh, kjer so imeli Palestinci svoje glavno poveljstvo za to območje, začeli poulične spopade v pristani šču Tir in dokončno zaprli obroč okrog mesta Sajde, kjer so liba nonski vojaki dobili ukaz, na.i se borijo uo zadnjega Izraelci so se obenem izkrcali v Saadiyatu samo 20 kilometrov južno od libanonske prestolnice. Bombniki z Davidovo zvezdo pa so v več navalih bom bardirali muslimanske predele Bejruta. Svoje napade so osredotočiti predvsem na športno središče in arabsko univerzo, ki so ju praktično uničili, in na tisti predel me sta. kjer je vrhovno poveljstvo PLO. Prav na tem območju so Pa lestinci sestreli dve izraelski letali Žrtev na obeh straneh je veliko, prav gotovo več kot tisoč. Vrhovni poveljnik izraelskih obo- roženih sil, general Rafael Ejtan je med včerajšnjo tiskovno konte renco povedal, da so njegovi vo.ja ki v polbvičnem času, kot jim je bil odmerjen, dosegli zastavljene cilje, obkolitev Palestincev v juz nem Libanonu. V naslednjih dneh bodo izraelski vojaki s tega območja zapodili vse pripadnike PLO ter uničili njiliove postojanke in utrdbe, nato pa ga bodo po vsej verjetnosti prepustili desničarskim ma ronitskim silam, Ministrski predsednik Begin je namreč včeraj večkrat ponovil, da Izrael nima nobenih ozemeljskih pretenzij v lužnem Libanona in da namerava s to akcijo le «očistiti» obmejno območje, nato pa se bodo n jegove enote umaknile. Obenem je tudi poudaril, da se izraelska voj ska ne bo spopadla s sirsko, ra zen če ne bo k temu prisiljena. Doslej je med obema vojskama prišlo le do manjših prask, v ka terih je sicer nekaj vojakov izgubilo življenje, izraelska letala pa so sestrelila tudi sirskega lovca Prav od reagiranja sirske vojske je sedaj v marsičem odvisno kak šen bo nadaljnji potek izraelskega napada. Če bodo sirske enote, ki so nameščene v Libanonu in šteje jo približno 20.000 mož, poskušale zaustaviti izraelsko napredovanje se bo po vsej verjetnosti mtd obe ma država vnela vojna in ni mogoče izključiti tudi novega arab sko-izraelskega spopada Izraelska vlada je na vsak na čin izbrala zelo ugoden trenutek na svetovnem prizorišču da je v nedeljo zjutraj začela ofenzivo. A rabski svet je razdeljen zaradi iransko-iraškega spopada, i*, grozi sedanjemu ravnotežju sil na širšem območju Zaliva. 1 Vzornost sve tovoe javnosti pa je bila usmerjena predvsem na Falklandske otoke, kjer se Britanci že teden dni pripravljajo, da bodo zadali dokončen udarec Argentincem Poleg tega se .je prav v teh dneh v Pa rižu odvijalo tudi zasedanje sedmih na.jbogate.jših zahodnih držav. Sicer pa se tokrat Beginova vla da ne ozira na Dczive. naj preki ne spopade in se umakne iz Libanona Na primer sploh ni vzela v poštev soglasne resolucije varnost nega sveta Združenih narodov, na.i obe strani prekineta ogenj Begii; se ne zmeni niti na zahteve ame riškega predsednika Reagana. Nje gov posebni odposlanec za Bližnji vzhod je moral čakati skoraj ves dan, preden ga ie sprejel. Pozno sinoči se je sicer na izrednem za sedanju ponovno sestala Izraelska vlada, ki je razpravljala o odgovoru. ki raj ga izročiju Habibu za ameriškega predsednika Reagana Po nedeljskem vdoru izraelskih sil na libanonsko ozemlje se je ponovno odprla vrsta vprašanj o na daljn.jem razvoju bližn.jevzhodnega zapleta. Najprej je treba poudari ti, da .je Tej AVjv vsaj ■ za dolo- čen čas zamrzni) proces, ki se je začel s eampdavidskimi sporazumi Ponovno je dokazal, da ni pripravljen na pogajanja o palestin ski avtonomiji in da vidi edino rešitev tega vprašanja v oopolnein uničenju palestinske osvobodilne or ganizacije. To je po dosedanjih iz iavah tudi glavni cilj napada, si cer pa ne moremo izključiti mož nosti, da si Izrael ne namerava priključiti južnega Libanona ali pa si ga celo razdeliti s Sirijo. Pred novo (25 lir) podražitvijo bencina RIM — Osrednja komisija za cene je včeraj sklenila predlagati na slednje poviške za naftna derivate: »normalni* bencin od 910 na 935 lir liter, bencin »super* od 960 na 985, plinsko olje za avtomobilski pogon od 450 na 481, petrolejski utekočinjen plin za avtomobile od 640 na 665, gorilno olje za ogrevanje od 44? na 465 i'r liter, metan za avto-rrobile od 480 na 510 Ur kubični meter, 10-kg jeklenka phna od 8.400 na 8.900 Ur (s prevozom pa bo stala najmanj 10.400 lir). Komisija je o-benem predlagala, naj bi vlada u-strezno znižala obdavčitev, da bi poviški ponovno ne obremeniU potrošnikov, odločitev pa bo sprejel danes medministrski odbor.za cene. skladiti valutne tečaje. Ameriški predsednik Reagan se torej ni dal prepričati od Evropejcev, da zniža bančne obresti v ZDA, ki silijo evropsko gospodarstvo v recesijo in v višanje brezposelnosti. V sklepni izjavi so zato le zabeležili nekakšno načelno pripravljenost poseči Ajk: gliji- Med najuspešnejšimi udeleženci, so bili tekmovalci iz Vel. Britanije, ZRN in ZDA, presenetil pa je tudi 20-letni zahednonemški reprezentant slovenskega porekla Anton Prijom, ki je v kategoriji K I celo zmagal. Domači veslači so se morali zadovoljiti s skromnejšimi dosežki. Schiu, kjer bo na sporedu 3. tekmovanje za državno prvenstvo. Rolkarji SK Devin pa bodo, kljub temu premoru, nadaljevali s treningi ter nastopali na raznih prijatelj skih srečanjih. Ugotovili so namreč, da mnogi tekmovalci niso še v najboljši formi, oziroma da so v veliki zamudi, zato so se odločili, da se že sedaj začnejo skromno pri pravljati za zadnji in odločilni del sezone, (š. F.) NOGOMET 2. ITALIJANSKA LIGA Verona in Sampdoria žc v prvi ligi Kolo pred koncem 2. italijanske nogometne lige sta Verona in Sampdoria napredovali v prvo ligo. Za tretje razpoložljivo mesto ima največ možnosti Piša. V nižjo ligo so že izpadli Brescia, Spal in Pescara. Za četrto moštvo, ki se bo selilo v drugo ligo, pa je kolo pred koncem več »kandidatov*. IZIDI 37. KOLA Bari - Sambenedettese 0:0 Brescia - Cremonese 2:3 Catania - Cavese 4:1 Lazio - Varese 3:2 Lecce - Palermo 2:1 Pescara - Verona 0:0 Pistoiese - Piša 0:0 Reggiana - Perugia 2:1 Sampdoria Rimini 0:0 Spal - Foggia 0:1 LESTVICA Verona in Sampdoria 47; Piša 46; Varese in Bari 44; Palermo 42: Perugia 41; Lazio 37; Sambenedettese, Reggiana, Catania in Lecce 36; Cavese, Pistoiese in Cremonese 35; Rimini in Foggia 34; Brescia 30; Spal 28; Pescara 17. PRIHODNJE KOLO (13.6.) Cavese - Lecce; Cremonese - Spal; Foggia - Sampdoria; Palermo - Lazio; Perugia Bari; Piša - Reggia na; Rimini Catania; Sambenedettese - Pescara; Varese - Pistoiese; Verona - Brescia. V soboto zvečer so bila na sporedu na odprtem igrišču dijaškega doma v Gorici polfinalna srečanja B skupine v košarki. Nastopila so tri moštva, in sicer: MK Gorica B, MO Sovodnje in Naš prapor - Pevma, Oslavje, Šent Maver. Igralo se je po sistemu «vsak proti vsakemu*, srečanjem pa je sledilo precejšnje število gledalcev. Zmagali so, in to povsem zasluženo igralci MK GO B, ki so obakrat slavili. S tem rezultatom so si zagotovili nastop v finalnem srečanju proti ekipi univerzitetnih štu dentov, ki je zmagovalec v skupini A. Igralci Našega prapora pa bodo nastopili v malem finalu proti MK GO A, saj so v soboto zasedli drugo mesto. , IZIDI MK Gorica B — MO Sovodnje 52:39 (20:18) MK GO B: Devetak 2. Vogrič 2, Spacal 8, Kdmel 17, Košuta 9, Dor nik 10, Mužič 4. MO SOVODNJE: Petejan M., Pe-tejan I. 6, Petejan R., Butkovič, Gergolet 6, Tomšič, Barenghi 25, Rojec. SODNIKA: (J. Dornik in Čubej. Le v prvem polčasu sta si bili e-kipi enakovredni, nato pa je prišla Brežanom letošnji «Pokal Altipiano» ODPRTO JUG. PRVENSTVO Poraz Olimpije V skupini moštev, ki se borijo od 9. do 12. mesta, je ljubljanska Olimpija v drugem kolu v Mozirju izgubila proti Osijeku z 1:3. Častni zadetek za Ljubljančane je v 29. min. dosegel Elsner iz enajst metrovke. IZIDI 2. KOWT&k *t-SKUPINA (od 1. do t/sfaesta) Rijeka - Rudučnost 2:3; Sarajevo - RflHniiHd ---*—'■**-1«--—^*»-—** LESTVICA- Sarajevo 4; Budučnost in Radnički 2; Rijeka 0. 2. SKUPINA (od 5. do 8. mesta) Zagreb - Vojvodina 0:2; Beograd -Željezničar 1:0. LESTVICA: Beograd 4: Vojvodina 3; Željezničar 1; Zagreb 0. 3. SKUPINA (od 9. do 12. mesta) Olimpija - Osijek 1:3. LESTVICA: Osijek 4; Olimpija 2; Slobcda in Vardar 0. 4. SKUPINA (od 13. do 15. mesta) Partizan - Velež 3:1. LESTVICA: Partizan in Velež 2; Teteks 0. 2. JUGOSLOVANSKA LIGA Dinamo Vinkovci in Galenika nova prvoligaša Končalo se je prvenstvo v drugi jugoslovanski nogometni ligi. V višjo ligo sta napredovali moštvi Galenike (vzhodna skupina) in Dinama iz Vinkovcev (zahodna skupina). V vzhodni skupini prvenstvo še ni končano (manjka še eno kolo), Galenika pa ima že 4 točke prednosti in je tako matematično napredovala v prvo ligo. Tabbova 18 15’08"26 EUGENE — Američanka Mary Decker Tabb je v teku na 5.000 m zabeležila najboljšo svetovno znamko s časom 15'08"26. KOŠARKA Pred svetovnim prvenstvom «Plavi» brez trenerja Bogdan Tanjevič Dobra dva meseca pred pričetkom svetovnega košarkarskega prvenstva v Kolumbiji je jugoslovanska reprezentanca ostala brez trenerja. Bogdan Tanjevič je namreč dal o-stavko, ki jo je jugoslovanska košarkarska zveza sprejela. Kot je znano bo Tanjevič prihodnjo sezono novi trener italijanskega društva Latte Matese iz Caserte, ki igra v A-2 ligi. To pa naj bi bilo ob vseh teh »razpletih* kamen spotike. Kaj sedaj? «Plavi» so že začeli priprave v Poreču. Jugoslovanska košarkarska zveza bo skušala zamenjati Tanjeviča z enim od teh treh strokovnjakov: z Žeravico, Novoselom ali Djerdjo. Po telefonu smo pozvali Novosela, ki nam je o tem dejal naslednje: »Zal mi je, da je prišlo do takih razpletov. Osebno lahko rečem le to, da ne sprejmem vodstva reprezentance, saj je Tanjevič že sklical reprezentante. napravil načrt dela in zato je tudi povsem pravilno, da bi on vodil reprezentanco na tem svetovnem prvenstvu.* (bi) Slavnič v Caserti Skoraj gotovo je, da bo v prihodnji sezoni igral v Caserti tudi bivši jugoslovanski reprezentant Zoran Slavnič. Tržaški prvoligaš odstej Bic Tržaški košarkarski prvoligaš j» sklenil pogodbo z znano firmo »La-marasoio Bic*. Tržaški klub je z novo trvdko sklenil triletno pogodbo in bo vnovčil več kot milijardo lir. ODBOJKA Balkansko prvenstvo ATENE — Na balkanskem odbojkarskem prvenstvu v Atenah je Grčija premagala Jugoslavijo s 3:0, v ženski konkurenci pa so «plave» odpravile Turkinje prav tako s 3:0. aiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiMtiiiiuiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiniimmiiirtfiiiiniiiMiiiiiiiiiiiniimimMimiiiiiM V SOBOTO Nfl »TURNIRJU MLADINSKEGA CENTRA* V GOBICI Košarkarji MK Gorica B v finalu Villablanca prvak SANTIAGO — Čileski boksar Be-nedieto Villablanca je novi svetovni prvak v junior lahki kategoriji. S tehničnim k.o. v enajstem krogu je namreč premagal Portorikanca Sa muela Serrana. kilti fr - < Posnetek s finalne nogometne tekme »Pokala Altipiano* med Bregom in Primorcem na dan premoč «krožkovcev». Kljub dobri igri Sovodenjca Barenghija ni bilo pomoči proti razigranim nasprotnikom. Naš prapor — MK Gorica B 60:62 (38:33) NAS PRAPOR: Sošol 26, Furlan 2, Gravner 2, Piras 19, Mikluš, Zia-ni 9. MK GO B: Devetak, Vogrič, Spacal 6, Komel 16, Košuta 19, Dornik 18, Mužič 3. SODNIKA; Barenghi in U. Dornik. V izredno izenačenem srečanju je končna zmaga pripadla igralcem Krožka. V prvem polčasu so bili sicer nasprotniki boljši, toda v nadaljevanju jim je zmanjkalo moči. I meli pa so priložnost za izenačenje prav v poslednjih sekundah, toda po neumnosti so si zapravili vsako možnost nastopa v velikem finalu. Naš prapor — MO Sovodnje 45:31 (24:20) NAS PRAPOR: Sošol 17, Fur lan; Gravner 6', Piras 12, Mikluš 4, Ziani 6. MO SOVODNJE: Petejan M. 4. Petejan I. 2, Petejan R., Butkovič, Gergolet, Tomšič, Barenghi 16, Ro-cc 13 SODNIKA: M. Komel in Čubej. Igralcem Sovodenj tudi tokrat ni uspelo premagati premočnega nasprotnika. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, nato pa so Oslavci pospešili tempo zlasti po za slugi Sošola in srečanja je bilo prak tično konec, S to zmago so si igralci Našega prapora zagotovili nastop v malem finalu. KONČNI VRSTNI RED: MK Gorica 4, Naš prapor 2, MO Sovodnje 0. (M.Č.) Odslej finalne tekme Po zaključku kvalifikacijskih te kem na «7. turnirju Mladinskega centra Gorica* bodo zdaj prišle na vrsto finalne tekme posameznih tekmovanj. Sinoči so odigrali zadnje polfinalne tekme v moški odbojki, danes p>a je prosti dan. Finalne tekme se bodo začele jutri in sicer s takim razporedom: JUTRI 19.30 v Gorici (Dijaški dom); mali finale za 3. mesto v moški odbojki KD Danica - drugouvrščeni včerajšnjega polfinala; 21.00 v Gorici (Dijaški dom): mali finale za 3. mesto v moški košarki KD Naš prapor - MKG; V ČETRTEK (finalni del ženske odbojke na igrišču Dijaškega doma v Gorici) 19.15 MKG - Grojna NOGOMET Dva uspeha domačinov LIPICA - Mednarodno konjenico tekmovanje v Lipici, ki je tra-ilo tri dni in je privabilo več kot 000 gledalcev, je zabeležilo velik speh. Nastopilo je 80 jahačev iz Kirnih držav, ki so pokazali odlič-e dosežke, s tem pa so ponovno uspevali k uveljavitvi Lipice ne PRED ZAČETKOM SVETOVNEGA PRVENSTVA V ŠPANIJI Reprezentance opravljajo zadnje treninge Ob zvokih sambe in flamenca se bo v nedeljo začelo svetovno prvenstvo v nogometu. Temperatura v teh dneh čedalje bolj raste, saj je nogomet kralj športov, ki se ga ne da tako hitro izriniti iz zavesti ljudi in navdušuje stomilijonske množice. Ob tej priložnosti so odpovedane skorajda vse ostale športne manifestacije, saj bo španska revija nogometašev, astronomskih vsot in zakulisnih iger katalizirala pozornost velikega dela človeštva. S španskim svetovnim prvenstvom bodo šla v pozabo tudi nevarna žarišča vojne, saj ljudi prav malo briga, če sočlovek umira v nesmiselnem spopadu, važno je, da zmaga reprezentanca, za katero navija. Vesti o svetovnih dogodkih bodo šle v drugi plan, milijoni oči pa se bodo zazrle v televizijske ekrane. da vidijo gol Rossija, Žica. Ma-radone, Sušiča, Uribeja. Platinija, Mille in drugih zvezdnikov mundia-la. Nogomet v taki optiki ni več šport, ampak ventil za izbruh najrazličnejših instinktov, za izbruh kvalunkvizma in nacionalizma. Tako postane tudi nastop Argentine in Anglije oziroma reprezentanc Velike Britanije «državna stvar*, brani ti je treba čast nacije. V Španiji še zdaleč ni vse nared za začetek velike manifestacije. Španci še niso usposobili vseh igrišč, nekatera bodo dokončali tik na predvečer mundiala. Na ta račun pada že sedaj veliko kritik in predstavniki posameznih reprezentanc menijo, da je treba upati v veliki «čut improvizacije* španskih organizatorjev. Sedaj grozi še stavka uslužbencev in paznikov nogometnih igrišč, vendar kaže, da se bo dalo z denarjem in hitrimi »sindikalnimi posegi* rešiti tudi to plat. Posamezne nogometne reprezentance opravljajo te dni še zadnje treninge. Večina izbranih vrst je že na španskih tleh, da preizkusijo podnebje in izpilijo še zadnje taktične variante, druge pa se šele odpravljajo rra pot. Sodeč po izjavah trenerjev, so vse reprezentance dobro pripravljene, vse startajo na vidne uspehe, kot vedno pa niti letos ne bo manjkalo razočaranj. Favoriti svetovnega prvenstva so vsekakor Brazilija, Zahodna Nemčija. Argentina in Španija, ne manjka pa outsiderjev, ki bi znali poskrbeti za presenečenje. Tu gre omeniti predvsem Sovjetsko zvezo, Belgijo, Italijo, Poljsko, Anglijo in tudi Jugo slavijo. Nas seveda zanima, kako se pripravljata Italija in Jugoslavija. V italijanskem taboru niti tokrat ne manjka polemik. Armada novinarjev, ki sledi državni reprezentanci napada Bearzota in mu svetuje najrazličnejše taktične zamisli in je pripravljena kritizirati izbrano moštvo ob morebitnem neuspehu. Res je, da Italija ni blestela v priprav- ljalnem obdobju, res pa je tudi, da se je na pomembnih prireditvah vselej dobro odrezala. Danes bodo imeli Italijani še zadnjo preizkušnjo, ko bodo ob 19.15 (tudi po TV) igrali še zadnjo prijateljsko tekmo in se prepričali o svojih možnostih, Jugoslavija potuje v Španijo šele v soboto. Miljaničevi izbranci v bistvu niso odigrali zahtevnejših prija teljskih tekem, zato je njihova forma Ciganka. Še nikoli pa se ni Jugoslavija tako vestno in strokovno pripravljala, tako da uspeh ne bi smel izostati, uspeh pa bi bil že, ko bi napredovala v naslednje kolo. Veliko simpatij so si jugoslovanski reprezentanti nabrali, ko so se odpovedali prenijam, tako da vsa javnost pričakuje od njih borbenost in zavzetost, ne glede na njihov končni zaslužek. Skratka, Jugoslovani bi znali biti tudi presenečenje mundia la, ki se bo začela v nedeljo ob 20. uri s tekmo Argentina - Belgija. V SOBOTO IN NEDELJO V ZGONIKU Praznik ŠK Kras uspel Dvodnevni športni praznik ŠK Kras v Zgoniku je odlično uspel in je priklical res veliko število obiskovalcev, čemur je botrovalo lepo sončno vreme. Na sobotnem moškem odbojkar skem turnirju je slavil Bor pred Izolo in Krasom. Prvi balinarski »Memorial Danila Simonete* pa si je zagotovila dvojica Rudi Pahor in Marčelo Doljak. Dokajšnje zanimanje je vladalo tudi za nedeljsko tekmovanje v «skr lah*, popoldne pa so se v telovadni akademiji predstavile občinstvu tri skupine otrok, ki obiskujejo tečaj telovadbe pri ŠK Kras. Malčki iz otroškega vrtca so nastopili v poligonu, osnovnošolci pa so merili moči v troboju, ki je obsegal tek na 40 m, skok v višino in daljino. Za prvovrstni kulturni užitek je poskrbel priznani harmonikarski ansambel Glasbene matice »Sintezis 4». ki je s svojim koncertom navdušil številno občinstvo. Praznik se je končal s prosto zabavo ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. (B. S.) »POKAL JULIJSKIH ALP* Sonja Milič zmagala v Gradcžu V Gradež'1 je bilo v soboto in nedeljo mednarodno namiznoteniško tekmovanje za pokal Julijskih Alp V ekipni konkurenci Kras ni imel sreče, med posameznicami pa je pre pričljivo zmagala Sonja Milič. Podrobneje bomo še poročali. (B.S.) Mirna roka Celjanov POSTOJNA — Na tradicionalnem 21. strelskem tekmovanju slovenskih mest je zmagalo Celje, pred Kamni kom, Škofjo Loko, Postojno itd. Med posamezniki je bil najuspešnejši Kamničan Repič. 20.00 MKG - Sovodnje B 21.00 Sovodnje B - Grojna V SOBOTO 20.00 v Gorici (Dijaški dom): veh Id finale za 1. mesto v moški odbojki Sovodnje A - prvo-uvrščeni sinočnjega polfinala; 21.00 v Gorici (Dijaški dom); veliki finale za 1. mesto v moški košarki MKG - Univerza. Sledilo bo nagrajevanje ekip in družabnost. V primeru slabega vremena bodo vse tekme igrali v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, UL Brass. (ik) ATLETIKA TEKMOVANJE V BOCNU Borovec Gorazd Pučnik drugi dan odpovedal Iz Bočna se je Borov deseterobo-jec Gorazd Pučnik vrnil, žal, brez posebnega uspeha, čeprav obogaten z novimi tekmovalnimi izkušnjami. V drugem dnevu je skoraj v celoti odpovedal in pri skoku s palico zabeležil celo tri neveljavne skoke, kar ga .je še posebno pokopalo. Obstal Zaradi volilnih rezultatov smo zaključili športno stran že v zgodnjih popoldanskih urah in zato včerajšnje vesti niso popolne. Čitatelje prosimo za razumevanje. je na 6. mestu z nenavadno nizkim številom točk (5.880). S člansko reprezentanco, ki bo nastopala v San Sebastianu v Španiji, torej ne bo nič. spričo dobrih rezultatov med sezono pa ima Pučnik verjetno že mesto v mladinski vrsti, ki bo med poletjem nastopila v Švici. V drugem dnevu je dosegel Pučnik najprej 17"95 na 110 m ovire proti 16" iz prejšnjega tedna v Trstu. V disku je dosegel samo 33,80 m, s palico pa je začel atlet pri 3,80 in žal trikrat podrl letvico. Svetla točka je bil vendarle met kopja, kjer je Pučnik dosegel svojo najboljšo znamko 50,30 m S tem je tudi dokazal, da se je do konca boril in na vsak način končal pravi deseteroboj. Tek na 1500 v času 4'40”53 je bil dokaz njegove borbenosti. Poleg konkurence je atlete pestila tudi vročina. Gostovanje v Bocnu je tako za nami. Južna Tirolska je bila tako za borovca usodna, kot že lani na državnem mladinskem prvenstvu. Iz tega tekmovanja pa ostaja nekaj lepih dosežkov, predvsem izreden skok 204 cm v višino. Na desebebonju v Bocnu je zmagal Hubert Indra, ki je zbral 7330 točk. (K. B.) 0’Mara presenetil ŽENEVA — Američan John 0’Ma-ra je nepričakovano zmagal v Ženevi v Veliki nagradi Švice v motokrosu do 125 ccm. OBVESTILA SZ Bor — Atletska sekcij Seja odbora atletske sekcije Š2 Bor bo danes, 8. junija, ob 20 uri na stadionu «1. maj*. — 1. Nationa 2. S»eet Movte — 1. Patrick 2. Glmos — 1. Mandor 2. Eritosio — 1. Resta BI 2. Incas — 1. Gelida Pri 2. Bremo — 1. Giovanni Borgia 2. Lets’ Win Uredništvo, upravo, oglasni oddeleK VRST. Ul. Montecchl C. PP 559 lel. (040) /9 48 /2 (4 linije) TUC 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83312 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6.00 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90.00, letno 900.00 din. za orgamzaciie in podietja mesečno 120.00. letno 1200,00. Postni tekači račun za Italijo Založništvo trzaškego tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliano Gradišče 10/II. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 rnm) 32.400 lir..Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. fVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI. 8. junija 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izd«!*] in tiske j im 1 trst član italijanski zvez* časopisnih založnikov FUG M NOBENA OD OBEH STRANK NIMA ABSOLUTNE VEČINE V DEŽELNEM PARLAMENTU Nedeljske volitve v Hamburgu zabeležile močan napredek CDU in poraz socialistov Ekologisti so prevzeli od liberalcev vlogo jezička na tehtnici, saj Genscherjeva stranka ni dosegla 5 odst. glasov - Izid volitev ne prispeva k jasnosti političnega stanja v ZRN OB SESTANKU VODSTEV OBEH ORGANIZACIJ (Dopisnik Dela ' za Primorski dnevnik) HAMBURG — «Hamburg ne zapušča Helmuta* je v dobesedno raz beljenih dnevih pred deželnimi parlamentarnimi volitvami sijalo z. ve likih lepakov, vmes med podobami vodilnih mož obeh največjih tekmujočih strank, ter nedvoumno spo ročalo, da utegnejo imeti trendi lokalnih volitev dolgoročne posledice na celotno politično življenje v Zvez ni republiki Nemčiji. Zgodilo se je navsezadnje prav to. Hamburg, domače mesto zveznega kanclerja Helmuta Schmidta, je prenehal biti socialnodemokratska trdnjava in v bistvu je pustil Schmidta na cedilu. Pred štirimi leti so socialni demokrati še dosegli absolutno večino v tem pomembnem tr govskem središču in prometnem vozlišču (51,5 odstotka glasov), v nedeljo so padli na 42,8 odstotka in celo zaostali za opozicijsko krščan-skodemokratsko unijo, ki je s prejšnjih 37.6 odstotka zrasla na 43,2 odstotka vseh glasov, ker je pri tem tudi liberalna stranka znova ostala zunaj deželnega parlamenta (za vstop vanj je treba imeti skupaj vsaj 5 odstotkov glasov) je zveza med hamburškim trendom in polo zajem v Bonnu toliko bolj očitna. Za neposredno povezavo je navsezadnje pred volitvami poskrbel tudi vodja liberalne stranke in zunanji minister Genscber, ki je hamburški preskus očitno prehitro razglasil za «usodnega* in takega, ki naj bi postavil »znamenje* za prihodnost bon ske socialno-liberalne koalicije. To je storil v upanju, da se l>o njegova stranka sorazmerno dobro odrezala in bi tak izid. ob hkratnem slabem rezultatu socialnih demokratov, prepričljivo in jasno vodil k sklepu o razdoru bonske koalicije in k morebitni zamenjavi partnerjev na oblasti. Predvidevanje se ni izplačalo in liberalci odločno izgubljajo vlogo jezička na tehtnici v razmerju med velikima političnima blokoma socialnih in krščanskih demokratov. Čeprav je neuspeli socialnih demo kratov v bistvu večji, kot so pričakovali in je konkurenčna krščan-skodemokratska grupacija več pridobila zase iz tega neuspeha, kot so napovedovali, celotno razmerje moči ni postalo bolj jasno. Pravi zrna govalci včerajšnjih hamburških volitev so namreč ekološki in alternativni seznami, ki so deloma z nena- ZARADI 1/11 ALLSKKliA NAPADA NA LIBANON Ogorčenje v svetu BEJRUT, RIM, BONN. MOSKVA — Svetovna javnost je z ogorčenjem reagirala na izraelski vojaški vdor na libanonsko ozemlje in zahtevala od Begino ve vlade, naj takoj prekine vojaške operacije in umakne svojo vojsko iz Libanona. Izraelski napad so najostreje obsodile arabske države, ki so v številnih pozivih zahodnim državnikom in še posebej ameriškemu predsedniku Reaganu, zahtevale, naj Zahod zaustavi agresijo izraelske vojske. V večini arabskih prestolnic so obenem izrazili tudi pripravljenost, da nudijo libanonski vojski in palestinski osvobodilni organizaciji potrebno pomoč. Sicer pa so tudi tokrat arabske države pokazale veliko mero neenotnosti, tako da je na primer tiskovna agencija Arabskih emiratov med drugim poudarila, da spori med Arabci krepijo izraelsko agresivno politiko. Politični komentator na libijskem radiu pa je bil še bolj neposreden in je obtožil Sirijo, da ni izkoristila svojega vojaškega potenciala, da bi odbila izraelski na pad. Egiptovska vlada je po današnjem izrednem zasedanju sicer za htevala, naj Tel Aviv takoj umakne svojo vojsko iz. Libanona in da vse dotlej ne bo začela pogovorov o pa lestinski avtonomiji, ni pa izrazila pripravljenosti, da bi vojaško pod prla PLO. Ministrski predsednik Euad Mohiedin je med tiskovno kon fereneo k temu dodal, da bo Egipt mogoče poslal v Libanon zdravniško pomoč, če bosta zan jo zaprosili PLO ali libanonska vlada. Odločneje so reagirali v perzijski prestolnici Teheranu, kjer so izrazili pripravljenost, da pošljejo v Libanon svoje e note. Homeini je že takoj po začetku izraelske ofenzive izjavil, da so pripravljene določene kopenske in o-klepne enote, ki bi jih lahko takoj odposlali na libanonsko bojišče. Reakcije v zahodnih državah pa preveva predvsem zaskrbljenost, da se bo položaj na Bližjrtem vzhodu v naslednjih dneh še poslabšal in se sprevrgel v novo arabsko-izrael-skt. vojno z nepredvidljivimi posledicami. V Zahodni Nemčiji vlada skoraj enotno mnenje, da je Begino-va vlada natančno načrtovala napad in poskušala v ugodnem trenutku izkoristiti priložnost, ki jo je dajala mednarodna politična konstelacija. Begin naj bi v »senci falklandske krize* želel poravnati račune s PLO Izkoristil .je določeno ntirova nje v glavnih mestih zahodnih sil. katerih vodilni politiki sc sedeli na srečanju v Versaillesu, v svoj prtd pa je poskušal obrniti tudi negotovo stanje povezano z iraško iransko vojno. oziroma zaple nost Sirije v spo ve z Irakom. 'Bolno logiko maščevanja* so zahodr.onemški komentatorji razumeli kot izgovor za mnogo pomebnejše dolgoročne načrte tel-nviske vlade, katere prva žrtev so v bistvu Združeni narodi, katerih mirovno linijo so izraelski tanki prvič eklatantno poteptali. Sedanje kritične razmere na Bližnjem vzliodu so podobno ocenili tudi v Madridu, Tokiu, Bruslju, Parizu in drugih zahodnoevropskih prestolnicah. V Rimu so sc številni parla mentarci zavzeli, naj italijanska vla da nemudoma posreduje v Tel Avi-vu za zaustavitev ognja. Posebno interpelacijo zunanjemu ministru so poslali tudi komunistični senatorji (podpisala jo je tudi Jelka Gerbec), v kateri so zahtevali, naj Italija prispeva k ublažitvi sedanje krize. Italijanski veleposlanik v Izraelu, Girolamo Nisio. je v tem smislu že posredoval pri izraelskem zunanjem ministrstvu. V svojem posegu je obsodil tako atentat na izraelskega veleposlanika v Londonu, kot iz- raelsko agresijo. Pri tem je v veliki meri ponovil stališče sedmih naj-bogatejših držav Zahoda iz Versail lesa. pri oblikovanju katerega je sodelovala tudi Italija. Izraelski vojaški poseg v Libano trn so še posebej odločno obsodili v Moskvi, kjer so prikazali izraelsko agresivnost z najostrejšimi to ni. Pravda in TASS se nista omejili na obsodite .Beginove vlade, velik del odgovornosti sta pripisali ZDA, ki naj bi podprle zadnji izraelski napad. Vvashington naj bi celo sodeloval prt njegovi koordinaciji. To naj bi potrjeval predvsem zadnji obisk izraelskega obrambnega ministra šarona v ZDA, meJ katerim je Reaganova administracija obljubila Tel Avivu nove pošiljke orožja, večji del katerega mu je tudi izročila prav pred nekaj dnevi. Izraelske napade na Libanon je obsodil tudi jugoslovanski zvezni iz vršni svet. Ti napadi pomenijo grobo kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti neuvrščene in miroljubne dr/.ave, je rečeno v izjavi ZIS. Izrael, ki krši splošno sp-e jete mednarodne norme in načela je tudi s tem dejanjem potrdil svojo agresivno zavojevalno politiko, ki najresneje ogroža mir na tem območju in v svetu. Brezobzirno izraelsko bombardiranje Bejruta in drugih naselij na jugu Libanona kateremu je sledila invazija širokih razsežnosti s ciljem likvidirati PLO preseneča zaradi svoje brutalnosti vso mednarodno skupnost in znova dokazuje, da izraelski agresiji in ekspanzionizmu ni meja. Nainovej še nedolžne žrtve zaradi okrutnih napadov na libanonsko in palestin sko prebivalstvo so izzvale najelo b5e ogorčenje in obsodbe Jugosla vi;e. Jugoslavija meni, da je skrajni čas. da mednarodna skupnost sprejme odločne ukrepe, da bi končno preprečili izraelsko agresijo in da bi se izraelske enote umaknile iz Libanona in da bi tako preprečili nadaljnji razvoj dogodkov, ki bi lahko povzročil vojaški požar širo kih razsežnosti z neslutenimi po sledicami. Jugoslavija v tei zvezi podpira najnovejši sklep varnostnega sveta OZN o prekinitvi izrael skih napadov in ustavitvi ognja in stališča neuvrščenih držav spreje ta na njihovih srečanjih, vključno tudi na nedavno končanem ministrskem sestanku koordinacijskega bi roia v Havani. Jugoslavija znova potrjuje svojo odločno in dosledno podporo za ohranitev suverenosti iz ozemeljske celovitosti neuvrščenega Libanona, ter celovito reševanje bližnjevzhod-ne krize na trajnih in pravičnih temeljih. Kdaj jc odprta razstava na Peršmanovi domačiji nad Železno Kaplo CELOVEC - Zveza koroških partizanov sporoča, da je stalna razstava dokumentov o trpljenju in boju koroških Slovencev v dobi naciz m«, ki je urejera na Peršmanovi domačiji v Podpeči nad Železno Kaplo, odprta vsak* soboto in nedeljo ter ob praznikih od 10. do 18. ure. Skupine ali šolski izleti, ki si želijo aazstavo ogledati med tednom, naj to po telefonu sporočijo Zvezi slovenskih organizacij v Celovcu, tel. Štev. 04222/32550, ali v hotelu Obir V železni Kapli, tel. štev. 04238/381, vadnimi oblikami dela tipičnega protestnega gibanja daleč od podobe kakšne pravoverne politične stranke in so kljub temu dobili skoraj osem odstotkov glasov. Razsežnosti bistvenih sprememb v političnem življenju. ki se napovedujejo v bližnji pri hodnosli, je torej mogoče zaokrožiti takole: nobena od obeh velikih strank ni sposobna dobiti absolutne večine, pomen liberalne stranke kot partnerja ene ali druge se znatno zmanjšuje, kot zanesljiva stalnica pa vstopa sorazmerno močna skupina »zelenih*, ki se ni pripravljena povezovati z nobeno uveljavljeno stranko, če te ne bi bile pripravljene sprejti sodelovanja pod njenimi pogoji. V Hamburgu gre zdaj preprosto za vprašanje, kdo naj sestavi vlado ali kako je sploh mogoče izstopiti iz nastalega pat položaja, ko gre za razmerje moči. Socialni demokrati, ki so doslej vodili hanzeat-sko mesto s statusom zvezne dežele federativnem sistemu, se sklicu jejo na posebna določila hamburške lokalne ustave, ki določa, da je mogoče razpustiti senat (vlado) samo, če druga politična skupina uspe dobili večino. To se ni zgodilo, torej ostanejo na oblasti socialni demokrati, poskušajo dobiti od »zelenih* tiho podporo brez zavezujoče trdne zveze in v sorazmerno kratkem času še enkrat razpišejo volitve, ki naj bi tedaj poskrbele za bolj jasna razmerja in eni od grupacij prinesle večino. Kakorkoli že. posledice na celot no politično življenje bodo močnejše, kot je kdo lahko še nedavno na povedoval. Zdaj je namreč že precej jasno, da se trend upadanja priljubljenosti socialnih demokratov nadaljuje in da poleg mladih volivcev odhajajo tudi tako imenovani bazni privrženci. Podrobnejša analiza včerajšnjih izidov je namreč že pokazala, da so socialni demokrati izgubili nadpoprečno v delavskih nase ljih in posebno močno v naseljih, ki jih .je zgradilo siiidikalno stanovanjsko in gradbeno podjetje «Nova domovina*. V enem izmed takih na selij so izgubili celo 14 odstotkov glasov v primerjavi z zadnjimi volitvami, kar gre na račun velikih finančnih špekulacij v vodstvu pod jetja in potrjuje domnevo, da je afera udarila tudi po socialnih demokratih kot nekakšnih naravnih zaveznikih sindikatov. Tak razvoj dogodkov — izpad delavske baze in mladih volivcev, ki so se obrnili zvečine k «zelenim» — je v Bonnu povečal zaskrbljenost in podkuril v kuhinji špekulacij o poglobljenem razdoru med strankama vladne koalicije. Namesto jasnosti, ki so si jo obetali po hamburških volitvah, je položaj precej bolj nejasen kot poprej in dovoljuje skle- panje. da je odslej naprej vse odprto tudi v zveznem merilu. MOJCA DRČAR-MURKO Karabinjerji prijeli brigadisla Panceliija RIM — Z aretacijo Rema Panceliija so karabinjerji dosegli nov pomemben uspeh v boju proti terorizmu. Paneelli, pripadnik druge generacije RB, je eden izmed voditeljev in glavnih ubijalcev »voda 28. marec* tako imenovanega militarističnega krila rdečih brigad. Obtožujejo ga predvsem umorov generala karabinjerjev Galvaligija in podkvestorja Vincija, sodeloval pa naj bi tudi v atentatih na odvetnika De Vito in namestnika šefa rimskega Digosa Simoneja. Okoliščine Pan-cellijeve aretacije še niso znane. O tem. da so ga prijeli, je v pogovoru s časnikarji na letališču v Fiumicinu ob povratku z Versaillesa, namignil sam ministrski predsednik Spadolini, kar potrjuje pomembnost' včerajšnje karabinjerske akcije. Enotnost ZSO in NS glede bistvenih vprašanj Predsednika obeh koroških organizacij predlagata nadaljevanje pogovorov med vlado in manjšino RDI CELOVEC — Z zadoščenjem vze-mata vodstvi obeh osrednjih organizacij koiroških Slovencev na znanje, da so koroške varnostne oblasti izsledile storilce protislovenske ma-zaške akcije proti slovenski gimnaziji. V zvezi s to akcijo je utrpela slovenska narodna skupnost veliko škodo, ki jo morajo politično odgovorni v deželi in državi popraviti. V tej zvezi sta oba predsednika narodnega sveta koroških Slovencev in Zvezi slovenskih organizacij dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks Wie-ser, na razgovoru v petek, 4. 6. 1982 predlagala, naj se odpovedani razgovori med vlado in manjšino čim-prej nadaljujejo. To sta izjavila predsednika osrednjih organizacij ob priliki predstavitve novega izvršnega odbora ZSO pri predsedstvu NSKS, hkrati pa sta zavrnila vse poskuse, istovetiti slovenske dijake, ki so hoteli kupiti vozovnice v svojem materinem jeziku, z mazači, ki so sklenili državni grb in hujskali k narodni nestrpnosti. Nadalje so zastopniki obeh organizacij razpravljali o odprtih vprašanjih ter ugotovili, da obe organizaciji enotno ocenjujeta vsa bistvena narodnostna vprašanja, in se zmenili, da se bosta tudi v bodoče skupno borili za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Prav tako sta pozdravili tesnejše sodelovanje vseh v Avstriji živečih narodnostnih manjšin. (Sindok) Seja CK ZKJ BEOGRAD — V Beogradu je bil včeraj 28. plenum centralnega komiteja ZKJ. Na plenumu so analizirali rezultate dvomesečne javne razprave o kongresnih dokumentih. Člani najvišjega foruma ZKJ so potrdili predlog poročila o delu ZKJ med dvema kongresoma ter predlog resolucije o nadaljnjih nalogah Zye-ze komunistov. Razpravljali so še o predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZKJ. Z drevišnjo sejo so priprave za 12. kongres ZKJ, ki trajajo več kot leto dni, praktično pri kraju. V dvajsetih dneh, kolikor jih je ostalo do začetka kongresa ZKJ, se bodo delegati spoznali s predlaganimi dokumenti, da bi skupno s člani organizacij, iz katerih prihajajo, morda predlagali nove rešitve. hkrati pa bodo storili vse. da tudi s svojim delom in razpravo prispevajo k delu največjega delovnega dogovora jugoslovanskih komunistov. Včerajšnji plenum je bil najbrž zadnji v sedanji sestavi, (dd) PRIMORSKE VESTI >T« 1 |- Manjšine v ospredju letošnjih tradicionalnih Koprskih srečanj Okrogla miza na temo «Mir brez meja» - Udeležili se je bodo predstavniki iz Italije in Jugoslavije ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Preko planetov 13.00 Kronike 13.30 DNEVNIK 14.00 Manon — 2. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Bi ga ti povabil? 15.00 Rakasta obolenja pri ženskah 15.30 Vsi za enega — 14. epizoda 16.00 Happy circus 17.00 TG 1 - Flash 17.05 Astroboy, risanka 17.30 Vsi za enega 18.00 Programi pristopanja 18.15 Colorado: Le ali della morte — 1. del 19.10 Nogomet: Italia — Sporting Braga 20.00 DNEVNIK 20.40 Naše stoletje 22.00 Anteprima estate 23.25 DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska napoved 23.45 Kam po končani obvezni osnovni šoli Drugi kanal 12.30 Popoldanski program 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgojna oddaja 14.00 Popoldanski program 14.10 Tehnika državnega udara — 2. del 15.25 Šola in gledališče 16.00 Program za otroke: Potrebno je le malo agresivnosti — 36. epizoda Galaxy Espress 999, risanka 16.55 Mondiale! 17.45 TG 2 - Flash 17.50 DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.05 Program za otroke: Čebelica Maja — risanka 18 50 Živali v Evropi: Gorski ptiči 18.50 Srce in utrip 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Trije na Lučk Lady — film KOPER — Tudi letos bodo skup nost Italijanov in družbenopolitične, kulturne in športne organizacije koprske občine priredili že tradicionalna «Koprska srečanja*. Gre za prireditve, ki na svojstven, vsebinsko bogat in ne le manifestativen način poudarjajo vlogo manjšin tostran ir. onstran meje njiliovo pozornost v širšem družbenopolitičnem in kulturnem zaledju in kot takih pomemben dejavnik medrepubliškega sodelovanja in sodelovanja s sosednjo Italijo. Srečanja se bodo pričela v ponedeljek, 21. junija, ko bodo na sedežu •skupnosti Italijanov v Kopru odprli retrospektivno razstavo fotografij »Koprska srečanja 1981» in pred- Mllllllll IHIDIIIMIII lil lili lili lllllllll lili II IMIIIIIMIIIIIHIlIllIH lili llllllllf Hill MII llllll IIIIIIH lili III IKI88III«III HUD Zaključeno zasedanje koordinacijskega biroja Potrditev neodvisnosti gibanja neuvrščenosti Bistven prispevek Jugoslavije k izdelavi zaključkov HAVANA — Po šestih dneh se je tukaj včeraj končal najdaljši mi nistrski sestanek koordinacijskega biroja v zgodovini gibanja neuvrščenih. Zadnja seja le trajala trinajst ur. na njej pa so sklenili, da bo sedma konferenca predsednikov držav in vlad septembra v Bagdadu, kot so to sklenili na šestem vrhu pred tremi leti v Havani. S tem je bil strt najtrši oreh. za radi katerega je bil končni izid rw nistrskeg.i sestanka koordinacij skega biroja negotov prav do kon ca. Iran je namreč odločno naspro toval, da bi bila sedma konferenca na vrhu v glavnem mestu Iraka, s katerim se vojskuje že dvajset mesecev. Potrdili so neodvisno, neblokov sko naravnost gibanja in njegova izvirna načela. Vse razprave so se znova in znova vračale k nuji. da se še bolj krepi enotnost in soli darnost gibanja, ki 'ahko uspešno deluje le tedaj, če ga ne razjedajo notranja nasprotja ah pritiski od zunaj. Prve ocene političnega dela sklepnega dokumenta ministrskega sestanka koordinacijskega biroja kažejo, da so tokrat posvetili več pozornosti posamičnim in konkret nim problemom, manj pa je v njem načelnih stališč o vlogi ciljih in načelih politike in gibanja neuvr ščenosti. Za to tokrat niti ni bilo prave potrebe, ker ie bila bitka zanje izbojevan.ia že na šestem vrhu v Havani pred tremi leti in na izrednem ministrskem sestanku v Nevv Delhiju lani — delno pa tudi zato. ker zagovorniki drugačne na ravna nosti neuvrščenih te dni v Havani niso niti načenjali razprav o tem. Jugoslovanska delegacija je dala tudi tokrat pomemben prispevek: največ pripomb in tudi zelo dejavno sodelovanje pri oblikovanju sklepne listine, za katero je mogoče reči, da je v precejšnji meri prav »jugoslovansko* obarvana. Tu je tudi jugoslovanska sicer ze sta ra pobuda za mirno reševanje spo rov med neuvrščenimi. Gospodarski del izhaja iz ugotovitve. da je dosegla svetovna kriza izjemne lazsežnosti in da terja sedanji nepravični mednarodni gospodarski red temeljite reforme, ki jih je mogoče doseči le s celoviti mi Dogajanji o novi mednarodni gospodarski ureditvi. V nečem pa se gospodarski del havanske listine bistveno in značilno razlikuje od vseh prejšnjili po dobnih dokumentov neuvrščenih: v n,jem ni ognjevitih in kričečih besed, ki bi terjale radikalne spremembe čez noč. Namesto tega je opazna strpnost in pripravljenost podrediti se objektivnim okolišči nam in doseči tisto, kar se v njih pač doseči da. To izhaja med drugim iz spoznanja. da nerazviti v resnici nimajo pravšn jega orožja, s katerim bi mo gli prisiliti razvite k pravičnejšim mednarodnim gospodarskim odno som. Prav tako ni hudih obtožb na račun razvitih držav, kot jih jfc bilo v prejšnjih resolucijah, ki so vso krivico za gospodarske težave valile na razvite natančneje reče no: zahodne države Res so nekatere formulacije po gojene s trenutnimi kriznimi žarišči (na primer zavrnitev gospodarske blokade Argentine zaradi spornega otočja v južnem Atlantiku). vendar so tudi tu besede izbrane pretehtano in na podlegajo »revolucionarnemu* govorništvu. (do- stavili novo knjigo, ki jo bo izdal center za zgodovinske raziskave Italijanske unije za Istro in Reko. Zvečer ob 20.00 uri bo na Titovem trgu tudi otvoritvena slovesnost, na kateri bodo nastopili pevski zbori skupnosti Italijanov iz Umaga, Savudrije, Pirana, Kopra, pevski zbor KUD Karol Pahor iz Pirana ter godba na pihala italijanske osnovne šole G. Galilej iz Umaga. Nastopila bi tudi folklorna skupina skupnosti Italijanov Galizzana ter orkester »La storia di Romagna* iz Ra-venne. Drugi dan koprskih srečanj bo na vrsti okrogla miza na temo «Mir brez meja*. Gre za okroglo mizo, ki jo organizira obalna konferenca SZDL v sodelovanju z republiško in zvezno konferenco SZDL, katere se bodo udeležili mnogi vidni predstavniki jugoslovanskega in italijanskega družbenega in političnega življenja. Na okrogli mizi naj bi zlasti poudarili pomen skupnega boja za rnir v svetu, za večje sodelovanje v Evropi ter tudi Sredozemlju kot coni miru. Okrogla miza naj bi opozorila tudi na nevarnosti, ki pretijo coni miru, ne samo zaradi ob stoječi n kriznih žarišč in vojnih konfliktov, pač pa tudi zaradi teženj po oboroževanju in nasprotij zaradi blokolvse prisotnosti. Kot so zapisali v osnovnih težah za pripravo te okrogle mize le-ta naj ne bi pomenila medsebojne polemike ali konfrontacije različnih stališč, pač pa medsebojno informiranje, iskanje skupnin stališč in na teh osnovah razvijanje širših medsebojnih odnosov in gibapj. Z omenjenim naj bi »e torej poenotila ter okrepila skupna akcija za mir. V to smer pa naj bi izzvenela tudi manifestacija, ki jo v torek, 22. junija zvečer pripravljajo na Titovem trgu v Konru. Razen tega naj bi na okrogli mizi sprejeli tudi skupno sporočilo, apel. v katerem naj bi bila poudarjena skupna stališča o potrebi po enotnosti teženj mirovnih gibanj in izražena pobuda za nadaljevanje akcij za utrjevanje miru, V sredo, 23. junija se bodo srečanja nadaljevala zvečer z zabavno glasbeno prireditvijo na Titovem trgu, v četrtek z gledališko predstavo za otroke v izvedbi skupine »La Contrada* iz Trsta, v petek zvečer spet s kulturno prireditvijo na Titovem trgu, v soboto bo turnir v košarki in malem nogometu, pripravili bodo pogovor o italijanski osnovni šoli v Jugoslaviji, po kon certu godbe na pihala »G. Verdi* iz Trsta pa bo na Titovem trgu še zaključna prireditev, v kateri bodo nastopili slovenska folklorna skupi-iz Žitare vasi v Avstriji, Sodišče odložilo «proces 7. april» RIM — Ob prisotnosti samo dveh obtožencev — še ta pa sta se v sodni dvorani pojavila samo zato, ker nista bila obveščena o nameri svojih tovarišev, da se ne udeležijo prvega dne obravnave — je rimsko porotno sodišče odložilo tako i-menovani proces »7. april* proti pripadnikom »organizirane avtonomije* na 9. novembra. Odločitev so sprejeli na predlog številnih zagovornikov in predstavnikov zasebnih strank, katerim se je sicer dokaj nejevoljno pridružil rudi javni tožilec. Uradno so proces [ glasba; 15.30 Iz zborovskega 22.35 Turistični napotki 23.20 DNEVNIK 2 -— Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 — Dežele 20.05 Problemi energije 20.40 Beneški bienale 1981 21.40 Anatomija nekega vulkana JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Slov. ljudske pravljice: Roža Škrlatka in sin Orlič 18.30 Otroška folklora ČSSR: Hanča, Janko in Lucija 19.00 Palčki nimajo pojma 19.30 Obzornik 19.45 Mostovi — Hidak 20 00 Knjiga 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK 21.00 Skupno, oddaja jugoslovanskih studiov 21.50 Fontamara — TV nadalj. 22.45 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja Današnja odprta meja bo v glavnem posvečena analizi in oceni tržaških volitev. Skupno z voditeljem oddaje bo rezultate komentiral odgovorni urednik Agencije Alpe Adria Bogo Samsa. 18.00 Z nami pred kamero 18.05 TV D — Vesti 18.30 TV šola 19.00 Lahka atletika 19.30 Z nami pred kamero 20.15 TV D — Danes 20.30 Boksar po sili — film 22.00 TV D — Danes 22.10 Mundial 1982: Predstavitev ekip 22.30 Jazz na ekranu Zagreb 1845 Informativni mesečnik 21.50 Nacionalni lov — film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14 00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Dogajanja iz polpretekle dobe; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnejmiški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo: Beležka — (vmes lahka glasba); 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: »Najlepše bajke za najmlajše*; 14.30 Pesmi brez besed; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Pripoved partizanskega časnikarja: 16.35 Ever- greeni; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Junakinje v dramatiki: Ferdo Kozak: «Vida Grantova*. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30. 15 00 Poročila; 7.15 Obvestila in ekonomska propaganda; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski, filmski spored; 8.28 Zaključek: 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper - Poročila;, Glasba, Objave; 1415 Kinospored; 14.30 Renortaža, zanimivosti; 15.10 -16.00 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu — odložili iz »tehničnih razlogov* in sicer zato, ker bi v nasprotnem primeru potekal istočasno s procesom o umoru predsednika KD Alda Mora, ki so ga priredili v isti »dvorani - bunker* na Foru Italicu. Gre pa tudi za izrazito politično potezo, saj so z odložitvijo sodniki obenem sprejeli ugovor večine zagovornikov obtožencev in njih samih, da bi o-zračje, ki je nastalo okrog procesa Mora lahko škodovalo obravnavi, ki, kot pravijo pripadniki »avtonomije*, nima nič skupnega z rdečimi brigadami in njihovimi krvavimi dejanji. Zgodovinski vodja skrajnolevičar-ske organizacije Toni Negri pa je medtem tožil zaradi obrekovanja in širjenja lažnih vesti skupino odvetnikov, ki so zahtevali ponovno odprtje preiskave proti njemu v zvezi z umorom Alda Mora. Negri. hiva: dekliški zbor Sloga s Črnega vrha nad Idrijo; 15.55 Ekonomska propaganda; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba, ekonomska propaganda; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30. 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik: 9.30. 10.30, 11.30. 12.30. 14.30. 15.30, 17.30 Poročila; 8.15 Horoskop; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.15 Orkester RTV Ljubljana; 10.45 Mozaik; 1110 šola, otroštvo, vzgoja; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14,00 Glasba danes; 15.36 Prijetno popoldne; 16 00 Kantavtorji; 16.45 Poje zbor Tre Pini iz Padove; 16.00 Glas našega časa; 17.32 Crash; 17.55 V svetu kulture in umetnosti; 18.30 Poje Pupo: 18.45 Mojstri klasične glasbe; 19.15 Juke box; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 6 00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00. 19.00 Poročila: 6.08 do 9.58 Zeleni val; 10.03 Radio knehio ’82; 11.10 Tuttifrutti; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Ka teri dan, je bil tisti dan?; 15.00 Errepiuno; IG. 00 II Paginone; 18,05 Glasbena zabava; 19.30 Ra-diouno jazz; 20.50 Poje Christian; 21.00 Folklorna glasba; 21.25 Štiri četrtine jabolka. LJUBLJANA 7.00. 7.30, 9.00. 10.00, 12.00, 13.00, 15.00 Poročila; 5.50 Dnevni koledar; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem; 6.30 Prva jutranja kronika - obvestila; 7.20 Rekreacija; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.45 Prometne informacije; 7 50 Dobro jutro, otroci!; 8.00 Druga jutranja kronika; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 Rezervirano za...; 12 05 Ali poznate... Pianistka Tadeja Perkavec; 12.35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Danes do 13 00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam 15.05 V korak z mladimi; IG.00 Dogodki in odmevi; 1G.30 Obvestila in zabavna glasba; 16 50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Sotočja: 19.45 Glas: bena medigra; 20 00 Radijski dnevnik; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 S solisti in ansambli JRT, na iz zaiare vasi v Avstriji, madžarske folklorne skupine iz Lendave, ukrajinska in italijanska folklorna skupina iz Prnjavorja - Štivor-ja ter pevski zbor iz Čedada. Na vsakega petih glasbenih večerov bo nastopilo 30 zborov, orkestrov, folklornih ter rock-pop skupin z ■ krog t:soč nastopajočimi. DUŠAN GRČA Prispovnjte za DIJAŠKO MAI ICO Simpozij o 160-letnici turističnega razvoja in zatona Škocjanskih jam SEŽANA — Ob stošestdesetlcnici turističnega razvoja škocjanskih jam bo 8. in 9. oktobra letos v li-piškem hotelu «Maestoso» mednarodni simpozij, na katerem bodo u-deleženci spregovorili o razvoju spe-leologije s posebnim poudarkom na značilnosti Krasa ter o turističnem razvoju škocjanskih jam. Povsem upravičeno pa od udeležencev lahko pričakujemo, da lx)do spregovo rili predvsem o zaščiti škocjanskih jam. saj je njihov razvoj, pa tudi pomen v svetovnem merilu, veliko odvisen prav od zaščite pred onesnaženjem. Znano je namreč, da so škocjanske .jame močno ogrožene in nekateri v šaLi sprašujejo: ali naj se pogovarjamo o jamah kot biseru ali kot školjki? Sicer pa doslej 24 prijavljenih referentov za simpozij o tem kraškem biseru sploh ne govori v šali pač pa, kot nam .je povedal direktor delovne organizacije Hoteli in gostinstvo Sežana Albin Debevc, zelo resno razmišlja o vseh vidikih turističnega razvoja jam, s tem, da seveda poudarjajo zaščite le-teh. Na simpoziju bodo tudi pre- dlagali, da se Škocjanske jame vpišejo v seznam svetovnih naravnih spomenikov. V sežanski občini se bodo zavzemali, da bodo nadaljevali (bolje rečeno resno začeli) z revitalizacijo okolice Škocjanskih jam in jih turistično naredili bolj privlačne. Turistično privlačne pa lahko jame postanejo, če jih bodo kot menijo v delovni organizaciji Hoteli in gostinstvo Sežana, ki upravlja z jamami, naredili ljudem bolj dostopne. Dogaja se namreč celo, d nekatere turistične agencije odsvetujejo obisk v jamah, ker pač vedo za eno šibkih točk, ki močno vplivajo na razpoloženje turistov. Gre za to, da poldrugo ali pa celo dve uri dolg ogled jame zaključujejo s sjtrmim 90-me-terskim vzponom, kar predstavljajte si, kako se .je prijetno vzpenjati na vrh približno tridesetnadstropne stolnice. Zato v omenjeni delovni organizaciji v okviru Sozda Timav že dalj časa kujejo načrte, da bi iz jame naredili izstop z dvigalom. To dvigalo naj bi montirali v naravni vdorni jami Okroglica. Kot pravi Albin Debevc se o izgradnji dviga la že dogovarjajo s strojno tovarno Trbovlje in Sozdom Revirski energetski kombinat Edvard Kardelj, seveda pa pri projektiranju tega sodelujejo tudi zavod za spomeniško varstvo, kraški inštitut Postojna to geološki zavod iz Ljubljane. Po besedah Albina Debevca Škocjanske jame letno obišče okrog 50 tisoč ljudi, obisk pa bi bil znatno večji, če bi ob prvem pogoju — dvigalu oziroma urjenem, zlasti pa lažjem izstopu iz jame — uredili š« drugo, to je nekoliko boljšo gostinsko ponudbo, boljšo informativno službo in parkirišča. To je njihov cilj v prvi fazi turistične dograditve Škocjanskih jam. Slednje so v prioritetnem planu naložb Sozda Timav. V investicijskem planu do 1985. leta je sicer bilo že več finančnih variant, trenutno pa nekateri ocenjujejo, da bi za prvo fa'z