Leto fV.t *tev. 304 V L'ubiranr, nedelTa dne 30. decembra 1923 Poltolaa invJaKlfso«. Cena f*S0 Din t«h»l« ot» 4 «lutr»|. Blant mener.no I2-&U Uia BB inozemalvo Ur-— m aeonvetoo Oglam i>o tarifo. Uredništvo: UOUoKireva esnia »t IS/t Teielon *L 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uoravnlitvor Lluul|dna rVeseruuva ni. »I M TeieL tt Podružnic«: v Maribor ba, »nu ui fr Tet. it. a Calle. AleKniuarova Račun on outtn. teko*« uvodu štev. 11,842. ' M ^JublJana, 20. decembra. V razvoju naše mlade države je minulo celo leto stagnacije. Radikalski režim niti eno od predloženih in visečih državnih vprašanj ni mogel skiniti z dnevnega reda. Radikalska vlada in radikalska veČina v parlamentu obračata vso svojo skrb le svoji eksistenci ter se neprestano borita za obstanek. zapostavljajoč državne in narodne interese. Najvitalnejše vprašanje. uradni?ko. Je v stvari tam. kjer je bilo pred enim letom. Doiirittešen je le dokaz, da jc lanskega decembra radikaNka stranka razbila demokratsko . radikalske koalicijo tudi zato. ker takrat ni hotela rešitve uradniškega zakona in ker je imela namen, reševati to zadevo čisto « (strankarskega stališča. Celo letošnje leto in stališče, ki trn do danes zavzema NRS proti uredništvu, potrjuje to. Invalidsko vprašanje, ki je predvsem stvar srčne kulture, a nič man' zadeva soeijalne pravičnosti, je daleč zada i za 1. decembrom 1022. ko K1 predložil tedanii minister za socijalno politiko dr. Žerjav od kralia predsank-croniarni zakonski načrt narodni skupščini. Draginja vsakdanjih potrebščin ter gploh vseh predmetov je zadnje leto rastla. mesto da bi nazadovala ter vsaj polagoma omogočala prehod v nor-malnejše živlienske razmere. Padi draginje nastaja, zlasti v rodbinah iav-nih nameščencev, vsak dan hujša beda. koje posledice se kažejo v propadanju zdravia otrok in odraslih ter v strsrani obleki in obutvi. Nek-lai v meščanski udobnosti živeči takozvani srednji sloji, se potanliajo v dolgove odprodaiajo zadnje dragocenosti, pri vsem tem pa še dobesedno stradajo, ker iim dohodki ne zadostujejo niti za prvih deset dni v mesecu. Davčni nroblem se je zadn'e leto Izboljšal. Davčni viiak v svoji brezobzirnosti nreti. da uniči že sam ob-etoi podjetij. Trgovina, obrt in indn-.gtrfja preživi lato težke čase stagnacije bi nazadovanja. Tudi upravno vprašanie in proved-ba ustave, od česar h| se m<>m ne nrnre odrefi priiranja. tla je načelno debato o prestolucm govoru, je bolgarski naroil element miru in dela.» predsednik vlade Cankov podal sinoči I Halje je •Cankov govoril o okupacij-obširen ekspoze o bodoči politiki vlade, »kili stroških in o plačilu 3>U milijonov. Govoreč o zunanji |wlitiki Bolgarske je ki je predvideno v zadnji konvenciji ministrski predsednik med ostalim iz- med Bolgarsko In Jugoslavijo. Končno Je javil: I naglnšal potrebo, da mora dobiti Bul ar- »Bolgarska Je država, kl točno Izpol- sk» močnrjio stalno vojsko in Je apell-njuje mirovno pogodbo. Toda Izpolnjujoč ral nl zainteresirane »lailc. rta ne svoje obveznosti zaUeva, da se priznajo, Bolgariji nilobrl »tpostava večje »made. Vznemirjeni velesil rad! francoske akci e beneš posreduje zbližanje z rusijo. - konsternacuaV VARŠAVI. London, 29. decembra, j. Ceškoslova- zvezi z njenimi sosedi politično Izolirati.' ška vlada Izjavlja po uekem njej blizu V vojaškem oziru Je ta pogodba dopol-stoječem novinarju v »I)nily Telegra- njena • pogodbo o zraSnom prometu, v phu>, da nova pogodb« mod njo in Iran- gospodarskem pogledu pa pristopa čelko-cosko vlado ne znači drugega nego tor- slovaška železna Industrija vedno bol) mutacijo ie obstoječega političnega sta- truncoskemu koncema- Fašistovski tCor-nja. češkoslovaška diplomacija nima nI- riere Ilali«no» Je mnenja, da je pogodba česar skrivati ln bo predložila novo po- naperejna tudi proli Italiji, ker z njo godbo Zvezi narodov v registracijo. in drugi angleški listi na- Mali aulanti. glašajo danes zjutrnj, da bo nova pogod- ba med obema vladama olajšala zbližau,e Francije in »ovjetske Ituslje. Poincareje-va napoved, da Je Francija dobila za »vo- rOLJAKI IN CBSKO FRANCOSKA. rOOODBA. Var^a»a, 29l decembra, J. Iz ParizS tudi njene pravice. Prizadevamo ti. da se nam dostojno prizna pravo izhoda na ITALI' VNSKA INTRIGA. Beograd, 29. decembra, r. DannSnja Egesko morje lu da se da možnost svo- »Tribuna > piše, da se je prihod kneza bodnega življenja našim rojakom, ki so Cirila na Bolgarsko izvršil po intrigah prišli pod tujo oblast. Zato ni poseb- Italije, katera smatra kralja Borisa za nega dogovora, obstoji pa mednaroden nesposobuega, da zaneti požar oa Bal-pakt, ki predvideva zaščito manjšin. Iz-, kanu. Velika demokrafska konferenca v Zagrebu ZDOR ZAUPNIKOV IZ HRVATSKE IN SLAVONIJE. — ODODRITEV TAKTIKE SVETOZARJA PRlBlCCVIČA. je oborožitvene kredite Poljski. Jugosla- doSle vesti o poskusih Francije približati viji in Rumuniji dragocene garancije. Je se sovjetski Rusiji In o sklepu pogodbe nspotila strokovnjake angleškega in s Češkoslovaško, so tuknj učinkovale ameriknuskega drživnegn urada, da so kakor strela iz Jnsnegn. Največje rnzoča-izdelnlj za diplomatska zastojMitva svojih runje, kar gn je doživela Poljska, Je tej vlad vprašalne |>ole radi ugotovitve, ko- da se je dr. BeneSu posrečilo skleniti < liko je na »tvari resnice. I Franci o prijateljsko pogoe-1 ne rešeno v prilog Češkoslovaške Pa-Ijnl ob priliki svo eg« posel n v Londonu riški poljski poslnnik 7.nmoj»ki, kl je na angleško časopisje v zmoto. Takrat je potu v Varšavo, da zasede Be vedno va-predsednik po svojem obisku v Parizu kontno mesto zunnnjeg« ministra, je bil Izjavil, da Češkoslovaška ne stremi za danes brezžično obveščen, naj potovanja' zvezo u kako anlnn'lno državo. Sedaj se prekine ln se vrne v Pariz. Je izkazalo, d* je bila zveza med Češko- _\ slovaško in Francijo ie takrat v vseh , KONFERENCA male antante.) svojih bistvenih določilih dogovorjen«. I Beograd, 29. septembra, r. Sestanka I.ondon, 29. decembra, s. »Dnilv lle- j zastopnikov držav Male antante prlča^ ntld», glasilo Maedonald« smatra, d« Je kujejo po vsej Evropi z veliko radoved^ češkoslovnJko tranrosk« poeodba očivid-' nostjo. Poseben Interes kaže Italija, la Zagreb, 2!). decembra, r. Danes dopoldne ob 10. uri je bilo otvoijcno v Zagrebu zborovanje delegatov krajevnih okrajnih in okrotnih organizacij demokratske stranke na Hrvatskem in Slavoniji. Prisotnih je 118 delegatov. Kazen tega se udeležuje konference 8 narodnih poslancev, med temi Svetozar Pribičevič in Voja Marinkovič. Konferenci predseduje bivši pokrajinski namestnik v Zagicbu Juraj Dcmetrovič. Po otvoritvenih formalnostih je pov/.e! besedo Svetozar Pribičevič, ki jc v obširnem govoru podal pregled naše zu nanje in notranje politične situacije, kakor tudi položaja v stranki sami. Po njegovem govoru se je razvila živahna diskusija, ki je trajala do 13.. ko jo bila konferenca prekinjena. Nadaljovala se je ob 15. uri. Na popoldanskem zlio-rovanju so posamezni delegati poročali o delu stranke na Hrvatskem in v Slavoniji. Iz njih govorov je razvidno, da se more zabeležiti velik napredek zlasti tudi glede števila organiziranih članov demokratske stranke. Državne oblasti delajo povsod proti demokratski stranki, kar pa strankino pozicijo samo krepi. Posl. Večeslav V i I d o r je poročal o strankinem tisku. posl. dr. Budisav-ljevič pa o financah stranke, nakar se je razvila živahna debata. Iz vseh govorov sta se odražali želja po rosnem delu v stranki in zahteva, da se edinstvo stranke očuva za vsako ccno. Po- sebej so vsi govorniki naglaSali kot naročilo 6vojih organizacij, da izreko popolno zaupanje politični taktiki Svetoza-ra Pribičeviča, Po diskusiji je bila sprejeta resolucija, ki naglaša pied vsem soglasno zaupanje vse konference delu in političnemu vodstvu Svetozarja Pribičeviča. Zahteva da se čimprej skliče glavni odbor demo kratske stranko, ki naj pripravi vse potrebno za demokratski kongres, na katerem naj se razčisti vprašanje stianki-ne disciplino in na katerem naj se sklepa o taktiki demokratske stranke v parlamentu in med narodom. Obsoja radikalno stranko in protinarodni režim, ki paktira z Ncmci in Turki. V posebnem delu naglaša resolucija, da je treba delati na čimprejšnjo izvršitev zakona o agrarni reformi in zakona o Sumsketn gospodarstvu. Konferenca je bila ob 19. uri zaključena. Ob 21. uri se jo začela v prostorih Sokola I. v Zagrebu demokratska za havn. Jutri se vrši manifestacija skupščina, na kateri bodo govorili Marinkovič, Pribičevič in dr. Žerjav. UDELEŽENCI IZ SRBIJE. Beograd, 2S. decembra, r. Beograjske »Novosti« javljajr, da io razen Voje Ma-rinkoviča odpotoval v Z^prreb tudi Kosta Timotljevič in da je bil pozvan tudi Pe-ra Markov ič. On pa se mudi v Valjevu in zaradi prevelikega snoga ne more priti v Zagreb. Ministrski svet Tiskovni zakon. — Radič in Korošec. Beograd, 20. decembra, p. Nocoj se je v predsedničtvu vlade vršila konferenca širšega komiteta ministrov, na kateri so razoru vi iali o tiskovnem zakonu, ki ga je Izdal Marko Trfkovič. Razprave so s« udeleževali vsi ministri. Komitet je pretresal v zvezi s tiskovnim zakonom člen 14. ustave in prehodne uredbe člena I3S. ter sklenil sprejeti ta dva člena v zakon. Ko-mitet bo nadaljeval svojo delo o tem zakonu čez nekaj dni. Nadalje je ministrski komitet raz-pravila! o politični situaciji. Vlada ima zanesljiva poročila, da se Pa-lič in Korošec nista sestala in da so bo mudil Hadič najbrže ves januar na Dunaju. koristne. Dekoncentraeija in samouprave naj pridejo: če ie državno-pravni opoziciji prav. z njenim sotrttd-ništvom. če ua ii ni nrav. Da braz r.ia. Vlada in MarTnkovKev načrt Reograd, 29. dcccmbra. p. Današnji »Samouprava« razpravlja o načrtu Vo-ie Marinkovlča glede samouprav In pra vi, da je v detajlih sicer dobro Izdelan, trda Izgleda ,da nI dovolj točno določen okvir samouprav. Vlada na ta način de-savulra radlkalsko časopisje, ki je doslej trdilo, da je Marlnkovlčcv predlog protiustaven. Voja Marinkovič je davi odpotoval v Zagreb, kjer bo jutri na demokratskem zborovanju poročal o svojem načrtu. sodniki o^klnnivo mizerne predujme. Deojrrrd, 29. decembra, p. Iz Valjava jc došla telefonska vest. da so sodniki v Valjcvu sklenili, da tie sprctmcio uradniškega predujma, ker je naravnost mlzcrcn. Upajo, da se |Im v tem sklepu pridružijo stanovski tovariši iz ostalin krajev države. no naperjen« proti Nemčiji. Frnnrij« sl je hotel« zn»l«ur«ll podporo Češkoslava-Stke proti nemSkim komunistom In re-nkrljonnrjem in preprečiti prlklopltev Avstrije k Nemil i. Obenem je n«dome-»III« * to pogodbo dosedanjo pogodbo • Potlsko, ki se ji je zdel« nezanesljiv«. Rim. 29. derenibr«, s. »Messnpero« na-glnla ob priliki sklepa trnncosko-čcško dobro obveščenih krogov se trdi, da bo; tvorilo glavni predmet konlercnce vpra-^ Sanje obnovitve odnošajev s sovjetsko: Rusijo. To |c uspeh dr. Bencrn. j. «I>cmokratin» do/.na^a, da bo 1 f 'iras imel na otvoritveni seji nove n.uodne skupščine govor, v katerem bo utemeljil končnove-Ij.ivno odslovitev vladajoče dinastije. Zalmls je poslal Venizelosu brzojavko, v kateri ga prosi, naj skrbi za to, da se kralj nc vrne v Atene in tako prepreči razne notranje nemire. Beograd, 29. decetntiM. r. Iz Aten poročajo, da bo republikanska stranka definitivno objavila detronizacijo dinastije. Dalje so zatrjuje, da prevzame Venlzelos rosort zunanjih poslov v prvi novi vladi. Pariz, 29. decembra, s. Posebni poro-čevaloc »Matina« javlja iz Aten, da ni neobhodno potrebno, da se razglasi |>o odstopu kralja, republika. Boj med liberalci in generali se bije daljo. Dočim so prvi proti novi dinastiji, hočejo drugi prepustiti odločitev narodni skupščini. Med raznimi princi, ki se pojavljajo kot pietendenti na grški prestol, so čuje tudi ime princa Siksta Burbonskega, brata razcesarice Zite. Balugdžlčev referat kralju. Beograd, 2!>. deccmbra. r. Danes popoldne je bil pri kralju na dvoru naš hivSi poslanik v Atenah Zivojin Balug-džič. ki je [loroCal kralju o dogodkih ua Grškem in o povratku Vonizelosa. IZ ANGLEŠKE POLITIKE. London, 29. decembra, i- Dne 2. januarja se bo vršila pod predsedstvom Haldvvlna plenarna seja angleškega kabineta, na kateri sc bo razpravljalo o prcstolncin govoru, o memorandu Nemčije radi uprave zasedenega ozemlja, o novo nastalem položaju na IJaikanu vsled dogodkov na Grškem kakor tudi o pogodbi med Češkoslovaško in l-rancljo. Lord Derhy je odpotoval danes za teden dni v Pruncijo. REŠKI GUVERNER POKLICAN V RIM. Reka, 29. dcccmbra. r. Italijanski guverner na Kcki general Giardino jc na poziv Italijanskega vojnega ministra odpotoval v Rim. Potovanju pripisujejo veliko važnost In sodijo, da je v zvezi s skorajšnjo rešitvijo reškega vprašanja. VOLITVE V ALBANIJI. Beograd, 29. dcccmbra. r. »Novosti« pišejo, da si je vlada Alimed bega v i zadnjih volitvah priborila 50 mandatov, opozicija 2J in nezavisni 4 mandate. VLADNA KRIZA NA JAPONSKEM1 London, 29. deccmbra. I Japonski prestolonaslednik jc kot regent sprejel demlsijo kabineta Yamy Moto, kl Jo jo njegov oče nedavno odklonil. Izkazalo se je, da vlada vsled neugodnega stall^ Sča v javnosti nI mogla več voditi vlad^ nih poslov. Predbaclvalo se jI Je cclo. da je z Iskanjem političnih odnošajev s sovjetsko Ruslio lil pozivom gencrallsl-ma Jolfra v Tokljo Indircktno podpira-^ la revolucionarne agente. SNEŽNA KATASTROFA NA CESKEM. Praga. 29. decembra, j. VčcralšnjJ sneg je povzročil v severnem ohtnejnen^ pogorju pravcato katastrofo. V Krkono^ šili je mnogo vasi tako zasneženih, da se vidijo samo strehe, ['romet s sanmi je nemogoč, ker leži na cestah do 5 rtlj snega. Vsled visokega snega je poginilo mnogo ptic In živali. Tudi v gozdovih! je škoda ogromna. SKODA PO POPLAVAH NA HRVATSKEM. -n Beograd. 29. dcccmbra. r. Pokrajin^ ska uprava v Zagrebu jc obvestila mi-, nistra notranjih del, da znaša škoda, kil jo je povzročila Sava povodom zadnjih) poplav na Hrvatskem, skupno preko 14, milijonov dinarjev. Od tega odpade po-j lovlca na bllžnlu okolico mesta ZagrebaJ POVRATEK PREZIDENTA. MASARYKA. Praga, 29. dcccmbra. j. Predsedniki Masarjk sc ie danes vrnil Iz Svlee ini odpotoval na grad Lano. Tudi zunanjij minister dr. iicncš je prispel danes doJ poldne Iz Pariza v Prago. Inozemske borzo 29. decembra: \ n Rili: Beograd 6.475, New-Vork 572v London 2-180, Pariz 29.12, Milan 24.75,' Praga 16 U5. Budimpešta 0.03(11, Bukare^ šta 2.95, Sotija 4 10, Dunaj 0.008115. TRST: Beograd 25.0) do 26.10, Pari« 117.75 do 118.25, I.ondon 1C0.40 do 100.KO New-York 23.05 do 2S15, Curih 402 do 405, Praga 07.25 do 07.86, Dunaj 0.0323 do 0.0328, dinarji 23.00 do 20.10, služ-j beni kurz zlate lire 414.02. RPRLIN: (V milijonih): Beograd! 47.-1R1, Milan 183 540, Praga 123.44oJ Pariz 215 460. I.ondon 18.254.250, tsewJ York 4.18fl")00, Curih 737.153. NF.VV-VPRK: Beo rnd 11325, London' '433.6, Pariz 518.25. Berlin 0.00(1.000.0024, J Rim 433 '5. Curih 17.49. Praga 202.23» i Dunaj 0.14125. Budimušta 0.5275, Uazpcčevalci dinarskih faisifikatov LJubljana, 29. decembra. Trance Gabrenia. Vsa ljubljanska javnost stoji pod vtisom včerajšnjih aretacij razpečevalccv ponarejenih dinarjev. Kakor smo ie včeraj poročali, je prijel stražnik Abram na Miklošičevi cesti v četrtek zjutraj mladeniča franca Gabrcnjo, kl se inu ie zdel sumljiv, In sa takoj odpeljal s seboj na policijo. Giibrenja je prvotno tajil vsako zvezo s ponarejevalci In raz-pcčevalci denarja. Izpovedal je samo, da je bil dijak Slovenske trgovske šole v Ljubljani iu da je sin železničarja Iz Rakeka, kakor tudi, da Je ic 25 dni brez posla in stalnega bivališča. Kot sin železničarja se je ponovno vozil z režijsko karto med Rakekom oziroma Logatcem in Ljubljano. Parkrat je prenočil s svojim prijateljem Kogojent, katerega mati ima v Uol. Logatcu vinsko trgovino, pri »Starem Tlšlcrju« v Kolodvorski ulici. Sobo je plačal sam in sicer z 10 dinarskimi bankovci, ki mu jih jc dala mati, dokler ne dobi službe. Prvo znanstvo z Zupančičem. Po daljšem zasliševanju pa se je Gabrenja udal in svoj zagovor izpreinenil. Priznal je, da je nekako pred tremi leti pričel zahajati k njiin v hišo tlliotapcc Ignacij Zupančič, star 28 let in doma nekje v zagrebški okolici. Zupančič Je takrat tihotapil čez mejo tobak in kokain. V Italiji se je po lastni izjavi zadrževal največ v Trstu. Približno poldrugo leto je Zupančič prenehal nato s svojimi obiski pri družini Gabrenja. Nekega dne pa, ko se je mudil Gabrenja v Ljubljani, je našel, prišedši domov, zopet Zupančiča v pogovoru z materjo v domači hiši. Drugi dan mu je mati povedala, da je prinesel Zupančič iz Italije za 5 Usoč dinarjev ponarejenih »kovačev* in jih Uročil njej v Izpečavo. Mati jih je shranila v podstrešju In nato nagovorila njega, da jih spravi v promet v Ljubljani. Oče o vsem tem ni vedel ničesar. Sestanek z Julijem LenassUem. Gabrenja se je v resnici že naslednjega dne odpeljal v Ljubljano In poskušal svojo srečo. Tu jc srečal svojega bivšega sošolca Julija Lcnasslja. šla sta na sprehod proti Tivoliju, kjer je on na stojnici pri dobri materi .Uolilončki« kupil za ponarejen denar štrukelj za 8 K. Stojničarka jc denar, ki je bil popolnoma nov, nekaj časa sicer mamljivo ogledovala, končno pa se je vendar odločila ln mu dala nazaj drobiž. Pozncjo je Gabrenja na potu k Zalaznlku na Starem »gu svojemu tovarišu priznal, da jc oddal falzlfikat in mu pokazal še nekaj ponarejenih bankovcev. Od tam sta od-Sla k Lenassi.ievim na dom. Tu je pokazal domači hčerki Miri, uradnici na inšpekciji rada, ponarejene bankovco in ji ponudil iste v navzočnosti matere In sina Julija v razpečavo. Mira Lcnassl jc po kratkem oklevanju sprejela za prihliž no 5 tisoč dinarjev ponarejenega denarja. Gabrenja ji jc ponudil, da jI Izplača ■10 odst. cd razpečanega denarja. Zupančičeve nove zveze. Od zadnjega obiska Zupančič ni prišel več v hišo družine Galuenja. Zahajal pa je k soprogi železničarja Dolenca na progi med Rakekom In Planino in pa v Prcscrjc, kjer je oddajal falzi-fikate nekemu Alfonzu Zarnlku, tudi znanemu tihotapcu. Pozneje pa sc je namenil Zupančič odpeljati v Zagreb, rekoč, da Ima v Prvi hrvatski Stedioni znance, ki mu bodo sprav ili denar v promet proti 60 odst. proviziji. Kovači »kovačev«. Gabrenja se je Jako zanimal, odkod dobiva Zupančič ta ponarejeni denar in je zahteval zato od njega pojasnila. Zupančič mu je odgovoril, da sc dela de-* nar v Trstu, in da sta glavna »ukcljo-narja podjetja« on, neki Italijan in Francoz. Prvotno sta delala samo z Italijanom, vendar pa so bili ti falzifikati slabi. Zato sta pozneje pritegnila v družbo še nekega Francoza, ki jima je izboljšal klišeje, nakar se je pričelo delo na debelo. Za izkupiček si je čedna družba hotela nabaviti še stroj za ponarejanje 100 dinarskih bankovcev. Vendar pa Ga-brenji nI znano, ali se jc ponarejanje 100 dinarskih bankovcev tudi ie pričelo. Krivda družme Lcnassl. Glavna osumljenka v družini Lenassi v Ljubljani je druga hčerka Mira, kl je prevzemala od Gabrcnje denar. Ta je izpovedala, da je spoznala Gabi cnjo šele po svojem bratu Juliju, ki ga ie pred dobrim mesecem pripeljal k njim na stanovanje. Njen brat Julij ji je takoj pri prvem obisku pokazal lalzlflciranega kovača in omenil, da jih Ima njegov prijatelj Gabrenja na razpolago še veliko množino. Zato jo je vprašal, ali jih prevzame v razpečavo, kar jc ona po kratkem premisleku tudi storila. Prvič je dobila samo 100 komadov ponarejenih 10 dinarskih bankovccv, katere Je porabila za nakup Miklavževih daril. Cez nekaj dni se je Gabrenja zopet oglasil pri nji In tožil, da nima denarja. Mira Lenassi mu je Izročila nato na račun fiOO kron v pravih bankovcih, lahlfikate pa je shranila v omarici. Kmalu nato JI je Gabrenja prinesel še 700 komadov Jalzlflkatov, katere je spra/ila v predal pisalne mize v uradu. Sežigar.jc lalr.JHItrtov. Med tem je prišla afera na dan In ie •ma približno čred H. dnevi čitala v ča- sopisih o aretacijah razpečevaleev ponarejenega denarja na Rakeku, kar Jo Je spravilo v tak strah, da je odšla takoj v urad in pomašila v pisarniško peč vseli 700 komadov ponarejenih bankovcev. Ker so bili kovači v tesnili zavitkih, niso hoteli takoj goreti In je morala z brskanjem oživeti žerjavico, nakar so končno zgoreli v plamenu. Ona sama Je domnevala, da je med arctlranci na Rakeku tudi Gabrenja, ki pa ie bil takrat še ua prostih nogah in sc je čez nekaj dni zopet zglasil pri njej. Prišel je samo zato, da jo opozori na nevarnost in jo pozval, naj takoj sežge falzifikate, kar pa jc ona že Itak storila. Ce sta bili njeni sestri Justi, kl je uradnica Kreditne banke, in Jožica, prodajalka pri Vite-ku v Židovski ulici, kdaj pri Izročitvi denarja poleg, se ne more spominjati. Misli pa, da ne. Preiskava sama je v resnici dognala da Justl In Jožica Lenassi o teh manipulacijah nista bili popolnoma nič informirani In Je policija zato obe kot popolnoma nedolžni že izpustila. V zaporu so pridržani samo mati, hčerka Mira In sin Julij, kl so vsi vedcil za nečedno početje Mire. Ali so prizadete pri celi aferi še razne druge osebe, stanujoče v Ljubljani, dosedaj še ni mogoče ugotoviti. Policija še vedno nadaljuje preiskavo ln poizvedovanja in niso Izključena nova presenečenja. * ARETACIJE PONAREJEVALCEV DINARSKIH BANKOVCEV V TRSTU. Tudi tržaška policija marljivo nadaljuje preiskavo proti ponarejevalcem In razpečevalccm dinarskih bankovcev. Dosedaj je bilo poleg glavnega krivca In glavarja tolpe, Ignacija Zupančiča, kl jc zaprt v Beogradu, aretiranih od tržaških policijskih oblasti skupno devet oseh med njimi ena ženska in sicer: 30 letni krčmar Angel Košuta, stanujoč v Sv. Križu št. 185, pri katerem so našli pri hišni preiskavi klišeje in lito-grafične plošče, ki jih je hrani! in skrival njegov tast Ivan Bogateč. Stroje, ki služijo za tiskanje bankovcev, je pripravljal 24 letni mehanik Fran Tencc, za kamenopisca v »kovačnlcl« pa sta bila nastavljena 42 let stari Crncst Pacor, stanujoč v ulici Udinc v Trstu in Adci-mo del Bel, rodom Tržačan. V rokah policije so dalje še brivcc Matej Piščanc stanujoč ua Opčinali, Karel Vaiii in Lu-dovik Arlosto iz Trsta. Kovačnica ic bila torej, kakor razvidno, dobro preskrbljena z .delavci , ki so imeli v ponarejevalce! vsak svoj posel, Vani in Piščanc pa sta nosila dragoccnc izdelke j — na trg. Kakor smo že poročali, je bila dalje v Ze.iali pri Postojni aretirana 60 letna Frančiška Gorup. V njeni hiši so namreč ponarejevalci svoje Izdelke dokončevali in izpopolnjevali. Starka se Izgovarja, da nI niti slutila, kaj delajo možje v njeni hiši. Čudno pa je, da jim je dajala hrano In stanovanje. Njenemu zagovoru seveda nihče ne verjame. Po poročilih tržaških listov sc je ponarejevalcem posrečilo izdelati in raz-pečati preko 3DO.OOO komadov dcsctdl-narsklli bankovcev, po drugi verziji pa za skupno 15 milijonov dinarjev. Izmed bank je oškodovana predvsem Narodna banka v Beogradu in po ena zagrebška in ljubljanska banka. Relsnerjevo zahtevo cela vitcta, s iaje misliti, zakaj se radikalska stranka zadnji čas tako trudi, da izrine ura'1 niškega zastopnika iz parlamenta. Radikali se zelo vesele, da pride baje kmalu g. dr. Ravnikar kot radikalski poslanec v Beograd. Potem bo vso uradniško vprašanje brez »trokovne kontrole in to je, kar bi radikali radi. Rad ksSei znova osle-perij uradnike Iz Beograda se nam piše: Radikali so v veliki zagati, kako naj se rešijo pritiska javnih nameščencev. Kakor znano, so je posl. R n I s n e r j u, potem ko so radikali njegov načrt temeljito pokvarili, v poslednjem tre-notku posrečilo, v »Vnkon o činovni-kih« stisniti čisto na koncu čl. 219., ki voli: »Prejemki po tem zakonu tn urede z državnim proračunom, pravica do njih m teče državnim ns!užbcii;e,m, ki bo prevedejo, od dno 1, i kinbra 1023.» Prod tem členom p", imuno čl. 221., ki govori o tem, da se s 1. pristal nn člen 210. To je sicer neresnično, ker je za Trilkovidem pristala na Politične beležke -)- Desetkrat je že menjal barvo. 1.) L. 1906 podpredsednik Narodno-iu-predne stranke; 2.) L. 1907 voditelj »Slovenske gospodarske stranke«; 3.) L. 1908 dežclnozborskl kandidat Zveze Nemcev In klerikalcev v Ljubljani; 4.) L. 1911 zopet pristaš Narodno-naprcdne stranke; 5.) L. 1919 se prelevil v »starina«; 6.) V prvi polovici 1. 1922 disidcut In dezerter JDS; 7.) V jeseni Istega leta zagrebški kongrcslst; 8.) Nato ljubljanski zajcdnlčar; 9.) Prlčctkom I. 1923 pristaš nove NNS; 10.) Koncem I. 1923 radikalski eksponent ter zagovornik koalicije radikalov, Turkov In Nemcev. — Dr. Vladimir Ravnihar! -f Proti naprednemu bloku. Kar se je pod geslom naprednega bloka doseglo zadnje mesece, zlasti • deželi, je v srce veselilo vsakega irednc-ga človeka. Kjer je blok vi; ,ila JDS, povsod so bili uspehi krasni. Videlo se je v 6tvari sistem in delo. To ni bilu pogodu klerikalcem, ki so na vso moč streljali proti naprednemu bloku. »Domoljub. in »Slovenec« sta bila jiolna tužnili dopisov, ki so pričali, da so klerikalci v defonzivi. Zal da veliki moment, ko bi se moglo mnogo doseči, nahaja male ljudi. Gosp. P u c e 1 i, čegar SKS lenobo pase, se jezi, da bi raoral delati skupaj s kom drugim. On raiše spi sam s svojimi oprodami. NoS so raje spari z velekapltalisti, le da ne sodeluje z JDS, boječ se, da se potem izkaže njena nepotrebnost. In našel so je en Ravnihar, da kakor na mig klerikalcev, razbije napredni blok in se udinja — radikalom, s katerimi po njihovih strašnih neuspehih noben resen človek več iti noče. Gosp. Rav-nihar je s tem, da je zakrenil v radikale in s seboj potegnil pritlikavce iz SKS in NSS, zndal hud sunek napredni Ideji. Za to bo odgovarjal pred narodom. 4- Veselje klerikalcev ua magistra- tu. Na magistratu vlada pri klerikalcih veliko veselje. Naprednega bloka so sn gg. Stanovniki iti Pirci tako bali, da so že zapirali svoje kovčege, da se izselijo. V tem je počila radostna vest, da pilpogačica zopet frfota. Ze opeto-var.o js rešila klerikalcem položaj in jim bila — kakor že njena narava veli — dobrodošla zaveznica. Pilpogačica je tu, kličota gg. Stanovnik in Pire, načelnik Orla. In oddahnila sta sc prav globoko in pripovedujeta smeje se; naprednega bloka smo rešeni s pomočjo pilpogačice. Uboga Ljubljana! Pilpogačica Te je zatemnila 3. decembra 1023 in zdaj jo na delu, da ostane čim dalj tema. -f Je že Sokol. Q. dr. Ravnihar, če mu kaj ni prav, zleze v sokolsko oblek j In je ogorčen. Gospodu Ravniliarju pa povemo, da njegovo počenjanje ne bo radi tega nič manj strogo presojano, ker je še sokolski starosta. Nasprotno, sodilo se ga bo toliko strožje. G. Ravnihar se zna izprcmlnjatl, a to nI sckolsko. Ce vstopa v tako stranko In se veže s takimi ljudmi, kl izdajajo narodne interese, ki sklepajo kompromise z Nemci In Turki, dajejo Nemcem privilegije, Jim >' Mariboru ustanavljajo tiskarne, z vojsko ščitijo njih izzivalne priredbe (glej Celje, Ptuj znova!), razganjajo naše narodne organizacije, ali misli g. Ravnihar. da mu ne sme nihče reči, da je to proti načelom Sokolstva? Pilpogačica In Sokol sta ptiča, ki nista prijatelja. — V ostalem se g. Ravnihar zastonj izmlčc. G. dr. Triller, predsednik bivše NNS, je merodajni osebi izjavil v vsej formi, da g. Ravnihar vstopi v radikalni klub. NNS ne obstoji več ket saincstojna firma. Samo njena tabla še visi prav žalostno, a kupljena je od radikalov. Za humor skrbi zraven izbacnjenl »Akcijski odbor NRS«, ki pravi, da je odločujoč faktor Javnega življenja v Sloveniji. -f- Račun plača «Jadranska banka«. Gosp. Ravnihar je javil strmečim ostankom bivše NNS, da so on in tovariši Deržič in Lenarčič 7.a novi dnevnik samo posodili ime, gmotno prt se niso nič obvezali, kajti račun plača tiskarna (t. j. »Jadranska banka«). Odkar izhajajo v S!oveni;i listi, ee kaj takega ni še zgodilo. Cinično se priznava, da konsorcija izdatki in kritje nič ne skrbč, on je plačan in pokrit. On daje le ime, ne riskira nič. Knko so po domačo takim ljudem pravi? — Ravnikarjev račun pn ima malo napako. Upravni svet »Jadranske banke« ni sklepal o tej stvari še nič in vse se gradi le na Ažman . Kamennrovičevo besedo. Kaj pa, če jutri ta dva gg. sfrčita lz banke. O tem že vrabci čivkajo po strehah, da izpregledujejo drug za drugim upravni in nadzorni svetniki »Jadranske banke« in se iz strahu pred kazensko in civilno odgovornostjo umikajo od banke. Kaj pa potlej, gosp. Lenarčič, ee pridejo pri »Jadranski banki« novi gospoilarM? Ne rečemo še, da bo to poravnalni komisar v Beogradu ali pa konkurzni upravitelj. Veekako bo gosp. Lenari"'' ki o;l fa možnih konsCTtistov r.ekaj zmore, dobro storil, če si dob! pismen sklep upravnega sveta »Jadranske banke«, fcaJtT na besede ne bodo upniki »Jadranske banke« nič dali, ampak bodo iskali tam, kjer se kaj dobi, t. j. pri konsor-tistih. Gledališče Ljubljanska drama. Nedelja, 30. ob 15.: »1'eterčkove sanje«. Ljudska predstava. Ob 8.: »Nju«. Izv. Pondeljek, 31.: Zaprto. Torek, L ob 15.: »Mogočni prstan«. Izv. Ob 20.: »Osma žena«. Izv, Sreda, 2.: »Nju«. A. Četrtek, 3.: »Qolobčck«. Izv. Petek. 4.: »Mogočni prstan«. D. Ljubljanska opera. Nedelja, 30.: »Oorenjski slavček«. Ljudska predstava, ob pol 8. Pondeljck, 31.: Zaprto. Torek, l.:»Notrcdamskl zvonar«. Izv. Sreda, 2.: »Tosca«. F. Četrtek, 3.: »Oosposvctskl sen«. E. Petek, 4.: »Psoglavcl«. C. Mariborsko gledališče. Nedelja, 30.: »La Bohemc«. C. Gostovanje g. Skrivaniča. Torek, I.: ob 15: »Umetniška kri«. Ob 20.: »Lumpacij vagabund«. Marljonetno gledališče v Ljubljani. Nedelja, 30. ob 15. in 18.: »Mrtvec v rdcčcin plašču«. Torek, I. ob 15. In t8.: »Preskušnja« In »Rožcncvet ln Lllljana«. • Sprememba v ljubljanskem opernem repertoarju. Danes zvečer ob pol 8. uri 6e poje v operi opera »Gorenjski slavček« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Minko poje gdč. Zikova, Franja g. Šimenc, Chansonelte g. Levar Itd. »Carmen« mora za danes odpasti, ker je ga. Ileiviczova obolela. «Osma žena«. Sinoči je po daljšem odmoru v ljubljanski drami nnstopila zopet ga. Nalilocka v vlogi Savoirove »Osine žene«. Dasi je bila od svoje bolezni šo malce hripava, kar jo motilo posebno v začetku, je bil njen nastop eleganten it: p -poln kakor pri prejšnjih predstavah. Občinstvo je požrtvovalnost igralke vzelo z zadovoljstvom na znanje. Na višku je bil g. Putjata in tudi g, Rogoz je zadostil svoji nalogi kakor običajno. Gledališče io bilo zopet polno. Slovensko marljonetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom) uprizori danes v nedeljo tragikomedijo v 5 dojanjih »Mrtvec v rdečem plašču«. Je to italijanska marijonetna igra iz Rccar 1'ni'eve zbirke »Coinmedia dell'arte. Nekak Gašper-ček jo tu Fakanapa, katerega humor jo čisto svojevrsten. V torek dne 1. januarja (na novega leta dan) pa igra glcda-liščo Poccijevo romantično igro »Itožen-cvet in Lilljana« ter lutkovno farso »Preskušnja«. Olvoritcv operetnega gledališča v Zagrebu Na Štefanov., se je v Zag.eliu ntvorik operet« o gledališče, ki ima -"oj prostor v dvciani hivJo Streljane v Tu-•katieu. K .kor smo že poiočall, je no-vmi.u gle iaiirfu prva in glavna s v,in zbiranje Jom-ija za uieditev sa.nos-nj-nih prostorov za dramsko gledališče v Zagrobu. Viula namreč ne razpolaga s tolikimi sredstvi, dii bi mogla po nagati zagrebški din.ni na samostojne ni,'e, nato si Zagrebčani pomagajo sami. /.t otvoritveno predstavo so peli in igrali »peroto »Mi: ado«, ki je bila opn-iVje"!. z vsem posebnim sijajem in razkošjem, kakršnega i.na rado zagrebško občinstvo. Piedstava je bila pruv donro ebis-kana. Gledališče ima v tem oziru zelo ugodno perspektive, kar ga edino opravičuje do eksistenco. Sokolstvo Sokolsko drnštro Ljubljana II. naznanja svojim članom, 'la je ob koacu tekočega leta razposlalo položnice in ojjo-mino za plačilo zaostale članarino in prosi, da se Članstvu temu odzove, pri ekspediciji pn se je pomoloma odposlalo opomine ludi nekaterim činnoin, ki so žo izpolnili svojo sokolsko obveznost, vsled česar naj doličniki blagovolijo to neljubo pomoto oprostiti. ri Športno drsališče S. K. Illrtlc je sedaj popolnoma urejeno ter odprto do 8. zvečer. Opremljeno je z zadostno električno razsvetljavo ter priporočljivo posebno onim, kl so čez dan zaposleni. Tcikole za odhod naših športnikov v Pariz. Kljub vsem prizadevanjem se nahaja naš Olimpijski odbor v največji!' finančnih težkočali. Najbolj gre na roko Olimpijskemu odboru JNS, ki je odredil, da se bodo 2. marca, 6. aprila in 4. maja v večjih mestih vseh prdsavc-zov Igrale nogometne tekme, čljih čisti dobiček je namenjen za Ollmpllskl odbor. Vendar pa bodo ti dohodki še vcdn-i premajhni, da bl zagotovili odhod na še nogometne reprezentance v Pariz. Olimpijski odbor bo pač moral napeti vse sile, da dobi potrebna denarna sred stva. O kaki državni subvenciji seveda še vedno ni govora. Splitski Hajduk je lz Afrike dospel v Palermo. Jugoslovanski zimsko športni savez sporoča, da se smuški kurz v Bohinju napovedan za 30. t. m. do 6. januarja vsled premalo prijav ne vrši, pač pa ob zadostnem številu prijav od 6. do 15. ja nuarja. Prijave za Istcira sprejemajo sc v trgovini J. G^-e;, Ljubljana, palača Ljubljanske kreditu« banke, Objave X Silvestrovanje Sokola L v Kazini, utegne biti eno najlepših. En av»nt, Zampa, Oifej v podzemlju, Ruski potpu' ri, Krog ljubezni itd. ao lope koračnice in uvertura, katere proizvaja na večeru bratski društveni orkester: P. Tostl: a) »Jaz To ljubim« — b) »Ne ljubim Te več« sta krasna baritonska samospeva. Muzikallčen Svaba, Tantum ergo, Smeh čez vse, Brzorisar, Organiziran berač, 1 do 10, Potporučnik Veselicky, pa so Bučni komični prizori, ki bodo nudili obilo smeha in zabave. Po polnočnem nagovoru sledi lepa alegorija, predstavljajo, (ia pomonljivo sliko, karakteristično za razmero na Taboru. Po polnoči ples. Vstopnina 10 Dii, za osebo. Odbor se pri poroča za posete. — Zdravot X Spored «SIIvest.-ovega večera« So. kolskega društva v Ljubljani (Narodni dum): 1.) Kmoch: Sokolska koračnica: 2.) Chopin: Poloncza; 8.) telovadba na drogu; 4.) I.incke: Luna — uvertura; 6.) skupino; 6.) telovadni plei na skladbo K. Matejcvoea. Zložil br. dr. Viktor Murnik; 7.) Parma: Pozdrav Gorenjski, valček; 8.) »U boj!« Bojni ples po Ivana Zajca skladbi. Zložil br. dr. Murnik; 9.) hkratne vaje na dveh konjih; 10.) Cižek: Sa istoka; II.) rokoborlia, komični nastop; 12.) marmornati kipi; 13.) Zaje: Hrvatsko pre'o; 14.) Shimmy, komični nastop; 15.) Ganno: La czarine — mazur-ka; 1(1.) Senčno slike; 17.) Gervais: Ju-neslovenske pesmi; 18.) polnočni gevor; 19) »Slovenec, Srb, Hrvat«. Telovadna alegorija po skladbi F S. Vilharja. Zloži! br. dr. Viktor Murnik. — Po polnoči ples. — Koncertne točke izvaja godba Dravske d'vizijsk« oblasti pod vodstvom knpelnika g. dr. Čerina. Vstopnina: za člane 10 Din. toda le v predprodaj! r nedeljo od 10. do 12. ure In v pondeljek od 15. do t7. ure v društveni ptsaml v Narodnem doma. Pri blagajni !0 Din. Začetek ob 20. url. X Sokolsko društvo na VKn priredi dne 31. decembra Silvestrov večer s pestrim sporedom. Vstopnina 7 Din. Vsi prijatelji našega društva in neprisiljene zabave uljudno v-vbljeni! — Zdravo! X Sokol v Cerknici priredi r hotelu f.umer v Cerknici Silvestrov večer. Pred polnočjo bo petje, šaljivi nastopi, dekla-macije: po alegoriji ples, Šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. — Zdravo! X Sokol Stepanja vas priredi dna 81. decembra v društveni telovadnici Silvestrov vočer pn pogrnjenih mizah • »le dečim sporedom: Telov.id.ie točke, de klamneije, Trije tički — burka dvodejati-ka, polnočna alegorija. Med odmori godba, šaljiva poŠta. Začetek ob 19. url. X Društvo bz zg-adho Sokol, doma v Sp. SUki pi - redi »Silveetrovo« ob Sn. uii pri Valjavcu. X Silvestrov večer priredi Sokolsko društvo v StražISču dne 31. decembra ob 8. uri zvečer v lastnem domu. Na sporedu je poleg petja in veseloigre • Umor na Pantah« — pri kateri igrajo iz požrtvovalnosti sami 6tarini — tudi nastop šnljivega orke-tra, kuplete itd. O polnoči nagovor in živa slika. Po polnoči ples. Vabimo vso, ki si žele veselo-,'a prehoda iz starega v novo leto. x Silvestrov večer pevskega zbora Glasbene Matice obeta biti vsestransko zanimiv na kar še enkrat opozarjamo. N'a spoiedu so raznovrstne komične pevsko točke in sjlonastopi. Kupletl. Nastopi slovenski kvartet, moški in moM-ni zbor Glasbene Matice. Po polnoči ples. Prvovrstna salonska godba. Točila e bo izborna kapljica in servirala mrzla jedila, kava, čaj. Prostovoljni prispevki so hvaležno »prejemajo — ker vstopnine ni. K obilni udeloibi vabi odbor Slano in članice te. vse prijatelje zbora. X Društvo «Soči» v Ljubljani priredi dna 81. decembra 1923. »Silvestrov večer« v salonu pri »l.svu« z prav zanimivim in raznovrstnim sporedom. Prehod iz starega v novo leto bo spremljal Času pnmeio:i nagovor. Začetek ob 20. uri zvečer. N':i ta lep in smeha poln družaben večer fo vabljeni člani in prijatelji društva. X Ceslioslov. obec v Ljubljani. V iif-deli "0. v 5 hod. odpol. loutkovč divad-lo. V pondoli 81 v 8 hod. večer v rett. N,irod. domu. Sjlvestrovska zabava s bohat.vm programem. pfijdte vSichni. X Akad. kla» montanlstov v LJubljani priredi dno 28. februarja 1924. tradicionalno rudarska slavnost: »Skok pro-'.-.o kože«. Nii[.roSa so druga društva, d.i na (a dan m prirejajo drugih prireditev. X Društvo »S'.:rb za mladino za okraja 8t. Peter ln Poljane v LJubljani priredi v nedeljo dne 30. decembra ob S. uri popoldne božičnico za ubogo deco v soli na Ledini. Vabimo tem potom tudi širšo javnost, posobno pa starSe, da ss ttdeležn obdaritve. X Obrtnikom! Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani prliedi v četrtok dne 3. januarja oh pol 8. uri zvečer v vrtnem salonu pri »Levu« na Goaposvetski cesti peto obrtniško predavinjo. Predava! bu g. Žagar iz Trgovsko in obrtniške zbornico »O davkih«. Po predavanju prijateljski sestanok Ker je to predavanje za obrtnike jako važno, naj se ga v Ci"> najveP.em številu udolože. X Zahvala." G. Stanuo Cvlkel, trgorot) na Dobrni in g. Naraks. tovarnar aoda-vic« v Lotnici pri ?.alcu sta darovala vsak po 100 Din za šolsko knjižnico v Dobrni pri Celju, r.a kar jima izreka Šolsko vodstvo prisrčno zalivalo, i__i. ( i ifr -ua.« StnCTU. toaj, Ko »o Se Tnozemct lz Berlina Izgubili In ie beda hujša ln pomanjkanje večje kakoi kdaj piej, so te ien-ske posebno drzne. Edino Zagicb spominja nekoliko na Berlin v tein pogledu. Seveda le slava Berlina In Zagreba na polju prostitucije enako žalostna. V Nemčiji je sedaj življenju Izredno drago, mnogo dražje kakor v katerem drugem evropskem velikem inestu. In te resne čase nam krajšalo tatovi. Omenjam dogodek Izpred kriminalnega sodišča. Na zatožni klopi sedi tat, kl Jc kradel kožuhe. Zagovorniku sc Je po dolgem času posrečilo, da ga Izreže Iz obtožbe in doseže klljentovo oprostitev. Ko pa pride odvetnik par minut pozneje v predsobo, ne najde niti nehvaležnega oproščenca, niti dragocenega kožuha, v katerem je prišel na razpravo. Drugače so se denarne razmere deloma ustalile. Ccne nc skačejo več tako blazno kakor pred dvema mesecema, ko je bila denarna kriza na vrhuncu. Življenje pa Je Izredno drago. Dunajski zrezek s krompirjem stane v gostilni 1.50 zlate marke, v domačem denarju okolu 37 Din. Kruh stane fi8 zlatih ptenigov. torej okolu 10 do 15 Din. Povpraševanje po tujih valutah Jc ponehalo, cenc nemških Izdelkov pa so tako narasle, da nihče več ne kupuje blaga. In tu je Izvor nove krize nemške države. Berlinske tovarne so z novim letom odpustile polovico svojih uslužbencev. Tako zadaja ustaljenje nemške marke državi nove skrbi haš tam, kjer sc Je mislilo, da bodo brlge Izostale. — Sovjetl — še 2 do 3 leta? Prof. Sorokin, znani ruski socljolog, predava na dveh univerzah v Zcdlnjenlh državah. V Newyorku je imel razgovor z ondut-niinl novinarji. Po lastnih izkušnjah v zadnjih petih letih v sovjetski Rusiji sa- mi računajo, da to sov/m« mak pm dtl nuWuliu-je v 2 — 3 Ii lih. Kakšen sli stern zamenja sedanjo vlado, noče seveda pum okov,iti. Ko hi se bilo posrečila vreči sovjete pred leti. bl U) bila gotovo republika. Sorokin, kl Jc bil sam vedno nasprotnik carskega režima, poudarja, da Jc dajal carski režim za šolske I* prosvetne potrebe letno 455 mil. zlatlk rubljev, sovjetski pa — 35 milijonov la Se to v prvi vrsti svojim ljudem. X Vino In pUancJ v zgodovini Sta« ii pesniki opevajo vino imenujoč ga «krl zemlje*. Pravijo, da Je v vinu solnce, jasnost In humor. Sveto pismo nam spo. roča, da je bil prvi, kl je okusil vlne Noe. Urki trdijo, da Je rujno kapljice okusil pivi Stalil, Egipčani pa menija* da si je s sokom vinske trte omočil usti najprej Oslrls. Bog vina Jc bil Bali, nezakonski sin Jupitra ln Scmcla. Najbolj znani ljubitelji vina v človeški zgodovini so: licrkul, s katerim se nl mogd nihče uiciiti v Junaštvu, In katerega Ji vino upropastilo. Tudi Aleksander Veliki je bil vinski bratec. Apulej Je Izrekel o vinu sledečo domislico: «Prva čaša vina ugasl žejo, druga te razveseli, tretja zbudi v telil strast, četrta pa te zno-rl». O Arlstotanu pravijo, da ie pisal samo kadar ga Jc Imel pod kapo (če sa takrat že Imeli kape?) Modrllan Sokrat ie tudi rad pogledal čaši na dno. Sira-kuškl Dionizlj II. le bil famozen pijanec. Nekoč se nl Iztrcznll 40 dni zaporedoma. Tenkočutni pijanci v starem Kitu« pa so pili vino samo tedaj, če je bilo vsaj sto Ici staro. Velika pijanca sta bila Baltazar ln vojskovodja Holofern. Nemški ccsar Venčeslav IV. Je bil tako udan vinu, da se je orl požaru svoje | palače zanimal samo za to, čc so otcl! Iz plamenov polne sode vina. Drugo ga sploh nl zanimalo. Dr. Ravnihar: Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar izmenjati je treba firmo znača!u svojemu ... Zagrebška senzacija Sodba ostalih dveh zdraviliških veščakov o PaskUeviču. Na petkovi razpravi sta podala svoje Zdravniško mnenje o Paskljeviču šc ostala dva psihiatra dr. Hercog in dr. Barbi.t Dr. llcrcog izvaja na podlagi podatkov Iz razprave, da Je obtoženec herlditarno obremenjen. V Intelektualnem oziru pa se opaža pri njen neenakost. Paskijevlč je v gotovin ozirili ta-lemitan, v drugih pa neiiudaijen. Višjih duševnih Intci esov ni imel. Zanimal sc u) ne za gledališče, ne za knjige, nc za filozofijo. V tem oziru se obtoženec zelo razlikuje od mladcničev njegove starosti, kl se večinoma vsi zanimajo za leposlovje, umetnost in podobne stvari. Krog njegovih interesov je bil zelo ozek ter odgovarja še danes krogu interesov U do 14 letnega dečka. Paskijevlč ima razvito fantazijo, kl pa služi samo njc-Sovtm najožjim namenom. Etično pa jc delekten in nima čuta do svojega bližnjega. Mladi mož je egoist z močno voljo. Opažajo se na njem antisocialni nagoni Umor je izvršil pri polni zavesti. Paskijevlč ne hrepeni po nobeni višji ulogi v socialnem življenju, kar kaže na degeneracljo. Obtoženec je psihopat in histeilk. Njegova nadarjenost je srednje-vrstna ali celo slaba in se približuje de-bllnusti. Vendar nl na njetn opaziti nobenih znakov organlčne duševne bolezni: Paskijevlč ni bil mortinist v pravem pomenu besede ter je užival morfij samo kadar ga je bolela glava. Tretji zdravniški Izvedenec dr. Bar-tot opisuje Paskijeviča zelo podrobno. Ugotavlja, da je Paskijevičeva duševnost podedovana, da kaže obtoženec znake histerije in da je v duševnem oziru re- lativno šibek. Človek Paskijcvičcve vrste je zmožen storiti vsak zločin. S tem so sodbe zdravniških Izvedencev zaključene. Sledil jim bo zaključni predlog državnega pravdnika In zagovori braniteljev, nakar bo materijal izčrpan In se Izreče sodba. Kratkočasno pismo iz Ber ina Berlin, pred božičem. Noč je legla na velemesto. Večerni promet na ulicah polagoma pojema. Samo izložbe sc razkazujejo v razkošnostl električnih svetilk, ki vlečejo nase poglede izstradane množice obubožanih tipov. Avtomobili in droške vozijo gospodo v zabavišča, kabarete iti bate. Korakam počasi po cesti. Kar naenkrat sc oglasi iz daljave ritmično zvončnic: ting ting-ting... Ozrctn se nazaj. Dva bclo-zarečd žarometa razsvetljujeta ulico kakih dvesto metrov naprej in za njima svetita v temi dve rdeči luči, ki sc zdita kakor zlobne oči pošastnega zmaja. Avtomobil zavije v drugo ulico. Sledita mu še dva. Ljudstvo vre vkup. vse vprašuje kje gori. A predno pride množica na mesto, je požar na velikem trgu že udušen. Možje s svetlimi čeladami avtomatično zlagajo avtomubilne lestve. Bri-zgalne so pripravljene na odhod. Se en zamolkel žvižg signalne plščali, in gasilci oddrdrajo domov. Na mestu ostane samo požarna kontrola. V šestih sekundah je ogenj uničil streho velikega poslopja. GasiLcm sc je posrečilo ogenj lokalizirati in so primeroma kmalu izvršili svojo nalogo. Nima pa požarna bratuba vedno tako lahkega posla. Spominjam se še ognja, ki je pred par leti uničil tvornlco za čokolado in kandite «Sarotti». Fabrika je imela svoje pro- store v ogromnih vojaških zgradbah na pcriicrlji Berlina. Dan pred požarom so delničarji povišali glavnico za znatno vsoto. In še ne 24 ur pozneje je tovarna pogorela skoro do tal. Ves Berlin jp bil na mestu nesreče, da si Je ogledoval grozne prizore. Pogled jc bil res nekaj Izrednega, saj jc bilo v ognju pet takih poslopij kot je palača »Ljubljanske kreditne banke. v Ljubljani. Ogenj je pomagala gasiti cclokupna berlinska požar na brumba, pa nl mela sreče, dasi jc gasila 48 ur zaporedoma. Druga slika iz pocestnega življenja. V bližini policijskega ravnateljstva je Bcr-lin-ccutruin, najstarejši del mesta. Ulice vijugaste, umazane in grozne. Kdor hodi po njih sam, se ue more otresti občutka bojazni. Zdi se ti, da si v kinu in da gledaš prav razvpit del delavske kolonije. Na cesti so židje In brezposelni elementi. Vsi skupaj imajo grozne obraze. Naenkrat pristopi k trgovcu z denarjem Kitajec. Zamenjati hoče dolar. Dolgo se pogaja ž njim in noče popustiti od svojih zahtev. Ko pa se Kitajce in zakotni špekulant skoro že sporazumeta, pristopi k obema tretji človek in ponudi par milijard več. V tem trenotku sc vsuje iz ust prvega trgovca ploha kletvic. Mož dvigne pesti in začne obdelovati Kitaica. Krog okolu pretepača je vedno večji, dokler Kitajec z dolarji ne izgine v gneči. Pojavi se klic: policija! Ulica se Izprazni kakor da se je armada vdrla v zemljo. Ljudje so izginili v kleti in veže. Velemesto je svoje iti— dividije sprejelo zopet v svoje tcinno žrelo. V podobnih primerih Je policija brez moči, čeprav je izborno organizirana. Kdor gre v Berlinu na sprehod po osmih zvečer, doživi marsikaj, česar v Ljubljani ne bl doživel. Po glavnih prometnih cestah stoje dolge vrste izgubljenih žensk, ki čakajo na svoj plen. Bcr-llnčanl pravijo o njih: «Sie stehen ant Eifflov stolp Včeraj smo poročali, da je v Parizu umrl svetovnoznani inzeojer Aleksander F.iffel, znan po svojem 300 m visokem stolpu, ki spada med svetovne redkosti in znamenitosti. Naša slika predstavlja stolp, kakor je narejen iz štirih prečnih železnih nosilcev. Stolp leži na Štirih ogromnih betonskih stebrih. ki sedajo 14 m globoko v z mljo. Težak je 9 milijonov kg. njegov temelj pa je tako obsežen, da vsak kva lratni cm zemlje, na kateri stoji stavba, ni obremenjen več kot s tremi kg tfže. Prva ogromna platforma stolpa 'mn površino kvadrata in stoji B8 m nnd zemljo. Dolžina vsake straliics ziuša (55 m. V tem na Istropju je gledališče z restavracijo, ki je iiosato okrašena s slikami in skulpturnmi. Podobne kakor prva etaža, je Opremlieno tudi drugo nadstropje, ki stoji 11« m nad zemljo. Tudi ta platforma ima obliko kvadrata, katerega vsaka strau ueri 80 ni. Tu se nahaja razkošen stekleni salon. Od druge etaže kipijo kvišku štirje stobn. ki se drug drugemu bolj. itibolj približujejo, dokler se 190 ra nad zemljo ne združijo v eno sama telo. Tret;e nadstropje stoji S77 m vi-soko in ima tudi kvadmtasto |xivrSl> no. katero vsaka stran meri 16Vj m. S tretjetra nadstropja seže človeSko oko 140 km daleč. Tretja etaža je obenem zadnja, ki je dostopna občinstvu. Oil tu vodi na vrh stavba v obliki pirnnii Io. visoka 16 m. V nji se nahajajo laboratoriji zn astronomijo, fiziko. meteorologijo, biologijo in za mi-kroirrafičnl Študij zraka. Čisto na vrhu piramide je postavil zirraditolj ;najhna stanovanje zase. Nad tem stanova« njem leži poseben svetilnik. Nad kupolo svetilnika pa ie še majhna terasa, ki »lu>i v znanstvene svrho. Na stolp vodi oirromno Število stop-nic. namreč 1702. Ker pa je toliko stopnic skoraj nemogoče prehoditi, so postavljena posebna dvigala, ki nesejo človeka čisto do vrha. Pod kupolo se nahaja razgledna dvorana, v kateri je prostora za 800 Ijmli. Pvijrala lahko sprejmejo vase naenkrat po 80 do 10 oseb, katero bliskovito nesejo kvišku. Kiffel je pričel crraditi ta imonitn! stolu -28. januarja 18R7 in ga je ?rad0 do 31. marea 1880. Za stolp je bilo napravljeno 12 tiso? rish. Skupni stroški za zgradbo so znašali 6 500.000 frankov. f eta 1900. je pre«rl stolp v last francoske države, prej pa ga jo imela v režili Kifflova družba. Stavbenik Aleksander Gustav F.iffel je bil rojen 15. decembra 1832. leta v Dijonn in )e zsradil poleg stolpa v/ Parizu Se eelo vrsto drugih naprav. y so prinesle «';ivo njegovemu Imena. Zgradba F.ifflovega »tolpa pa mu je pomagala v vrsto članov franeo ka akademije. Elfflov stolp v primeri z ljubljanskim gradom. »Seme" Naša po obsegu prav majhna nacio, tallstična literatura raste. 2al še vedno ilmatno spominov iz Dunajske dobe, lz 3dbora, Iz legij ln korpusov v Dobručl, sa Solunu In v Kusiji. Imamo pa zgo-iovinnrja dobrovoljskih legij v Italiji, — cgodoviiiarja našega in češkoslovaškc-6? obenem. Boljšega si ne bi mogli žo-eli. Pričet pa je ta del zgodovine naše-ta neposrednega osvobojenja s Carza-tom, i onim slavnim Carzanom, čigar We so kleli Avstrijci, blagoslavljali pa Mšl takrat, takrat, ko je Iskra našega aacionallzma tlela in pekla pod visoko plastlo pepela. «Proti Avstriji* je naslov prvi brošuri dr. Uudcvita Pivka v Mariboru. O njej smo že poročali. Ostala pa ne bo psamljena, ker izide cela vrsta sličnlh. Poleg te serije pa izide tudi obširnejše memoarno delo Istega pisatelja: — Car-Mrlo. Pravkar je izšla prva knjiga tega dela. Seme. Pozneje Izldcta še dva dela, ;kt sta Je v tisku: «Jublaih med Iron-lama» in «Vulkunska tla*. Založil Je vsa ta dela agllni mariborski Klub dobrovolj-eev. kl v svojem knllžnein naznanilu Z upravičenim ponosom naglaša: »Prepričani smo. da bo zanimanje čitateljev raslo id knjige do knjige. Podobnega čti-va Iščete zaman v naši ali katerikoli vojni literaturi.« Si me. Pivko sam Je bil tisti sejalec, in plodovito senu., katero jc sejal, ie bl-! la naša nacljonalna ideja. Pivko je bil! edini jugoslovanski in edini slovanski oiieir Avstrije, ki Je hotel doseči več, kakor navaden p estop preko fronte, da bl se onstran boril proti dednemu sovražniku našega naroda, Dunaju. Bil je i? one snovi, kakor naši dunajski matioti bil Je kvalificiran velcizdajalec. ki je hotel aktivno sodelovati na uresničenju naše Ideje in svojega avstrijskega sovražnika zadeti tako, da bo čutiL Zato je sejal setne v srca svojih vojakov, jih v napornem in opasnem delu vzgajal In si ustvaril nacionalno gardo, ki se je v vrstah avstrijske armade borila proti Avstriji. Ko Je seme vsklllo, Je izvedel Pivko svoj udar, odprl je fronto na stežaj. Ta čin je zares edinstven v zgodovini modemih vojn. Da ni Imel uspeha, to so zakrivili Italijani, kl v pri?" -ni svoji stiahopctnostl niso Imeli odvažiustl, da bi Izrabili Sanso. Posledica Pivkovega dela Je ra vse-jedno bila neprecenljive važnosti. V Avstriji se je razvcdclo. da Intaiu naši ofi- cirji tudi na fronti priliko, da dokažejo svoje prepričanje. Mi v zaledju smo dvignili glave in dvoumno natnigavali, da je šc več sličnlh v rezervi, čeprav moramo sedaj priznati, da je bil Pivko ža-llbog samo eden, mesto da bl bila Slovenija poslala same Pivke v Ironto... Oni ria Dunaju so v strahu strepetali: »Kaj, tako daleč smo že?« Njihovo no-vinstvo ln ves vladni aparat je zatulil: »Der Verrat von Carzano.. .1». Pariz in London pa sta posluhnila In New York je poslulmil: Oho! Avstrijski Slovani šc ne spe! Ne samo četa maiiotov na Dunaju, ne satno Odbor v Londonu tn Parizu, atnpak tudi na fronti sami se ic oglasil nekdo, in se je oglasil prav glasno! Oho! Ta «oho> je bil tiste čase vreden mnogo živili življenj. Danes že marsikdo nI ma pravega razumevanja za moralni utls in vrednost sličnih junaških činov, tn zlasti naša mladina nima več pravega pojma o občutkih one generacije, ki je še v vsakem napisu in poštnem pečatu videla nacionalno pridobitev in ki je končno Izpregicdala, pa si ni mogla več pomagati. Tej generaciji Je Pivko pokazal: Evo, jaz uresničujem svoje prepričanje! Neprecenljive so bile nadaljne posledice: Oitoiclna ltalila nas ie zagledala. V Italiji se Je stvoril naš odred, naša I dohrovoljska legija. To niso bili strahopetni Izdajalci ali potuhnjencl, ti možje niso pod nacionalno firmo odšli Iz opa-! snosti v ujetništva ii možje so Ic prišli iz prisilne v pravo fronto In so se v vrstah Antante aktivno borili proti svojim avstrijskim tlačlteljem ler pri tem ves čas organizirali ln širili tvojo četo In vabili neodrešene brate. Pridite! Seme ie vsklllo. Na prvo cvetje je pozneje padla slana, toda takrat so že drugi bili za vrtnarja, pa te obiti niso znali. V diplomaciji srno hoteli biil iz-prva »prckunštnl« in smo jo povsodl polomili, od Odbora do Pariza. To Je le konstataclja, ne morda zlohotna kritika. Zaslug Odbora nikdo ne krati, niti osebne čestitosti njega članov, ki so pri vseh svojih pogreškah bili vzorni rodoljubi. Toda tudi dlplomatje nc padejo na zemljo gotovi, tudi za ta posel je treba dela, priprave, prakse in — šolnine. Pri nas pa ie bilo vse ekstemporirano. Kako Je Ljudcvit Pivko sejal seme, kako je vzgajal svoje moštvo, kako pripravljal sebe in svoje na veliki čin, to opisuje v tej knjigi. Pri tem pa odkriva vso notranjo gnilobo avstrijskega sistema, vso nesposobnost, koruptnost In obenem nttnško zagrizenost te zalege: opisuje tudi vnebovuliočo njihovo neum- nost, zaslepljenost in zalctelost, Izkrat-ka, podaja fotografski posnetek Avstrij* cj, kakršnega smo poznaji In zaničevali, čepra- nam Je sedel za tilnikom tn nas bil s pasjim bičem. Piv kova knjiga je dragocen donesek k psihologiji korupt-nc armade in koruptue države. In jc dragocen zgodovinski dokument. Zopet Ima prav knjižno naznanilo: »Sličnega čtiva Iščete zaman v naši aH kterlkoli vojni literaturi«. Radi popolnosti dodajam: »Seme*Ima 128 strani, 7 slik, stane 20 Din, ne posebno srečna, čeprav vsebinsko simpatična naslovna slika naj nikogar ne moti. »Seme« je najlepše novoletno darilo, ne za salonsko mizo, marveč za naš« srce, za našega duha. Uspeh naših rojakov v tuJlnL V Kanadi se io dalje časa mudi na umetniški turneji Zagrebčan, vijolinski virtuoz Via-dimir Količ. ki nastopi sedaj na 85 koncertih. Njegova protektoiica jo angleška princesa Marija, katero je mladi umetnik zadivil z Izvajanjem Sukove »Ljubavne pesm.i> v Londona Virtuoz nnstopa pod psevdonimom Vlado in doseza krasns uspeho. — V Ber'inu je pred kratkim pela naslovni vlogo v Bi/etovi operi cCftrmen. ZagrebčaukA, gospa Vera Schw'»rtJ, FrUoga „Jutru- 61, 304. dne SO. decembra 1029. Gospodarstvo Zunanja trgovina Madžarske V prvih 9 mesecih 1923. izkazuje mad-tarska zunanja trgovina: uvoza 28.8 milijona q in 151.86(5 komadov, a izvoza 7.2 milijona q in 772 ?2-l komadov Glede na količino uvoza sta na prvih dveh mestih ko. madžarski dobaviteljici Kumunija z 38.3 odst. in Češkoslovaška s 80.3 odst. od celokupnega uvoza. Na Jugoslavijo odpade 0.3 odst., na Avstrijo 4.2 odst., na Nemčijo 3.9 odst. Najvažnejša uvozna predmeta sta bila los in premog. Les je dobivala Madžar-f«ka Bkoro izključno iz uasledstvenih držav, zlasti iz Rumunije in Češkoslovaške Tudi Jugoslavija je izvozila v Madžarsko znatnejšo količino lesa. Premog je uvažala Madžarska v glavnem u Poljske in Češkoslovaško. V celem jo uvozila Madžarska lesa 15.3 milijona r| in premo tra 0.S milijona q. Med nadaljnjimi važnejšimi uvoznimi predmeti Madžarske so razne mineralije (največ železna ruda), pol, železo in žeiezni izdelki, mineralno olje, papir, bombažno in volneno blago. Uvoz papirja tor bombažnega in volno-rega blaga je napram isti dobi lanskega leta znatno padel. Od izvožene množine se jo izvozilo P9 odst. v Avstrijo. 32.3 odst. v Jugoslavijo, 9.4 odst. v Češkoslovaško, 4.6 odst. v Nemčijo, 3.4 odst. v Rurauni-jo. Madžarski izvoz v Jugoslavijo je največ zaradi dobav premoga na račun reparacij tako znaten. Najvažnejši madžarski izvozni predmet jo bila moka, katere se je izvozilo 1,013.390 q. od tega največ v Avstrijo (754.000 q) in Ceško-b'ova?ko (253.000 q). Od žila se je izvozilo pšenice največ v Šv'co in ovsa največ v Avstrijo. Močno je nazadoval izvoz živine, ki j® drugače dokaj važno izvozno blago Madžarske. Mnogo so jo izvozilo mineralij. V tej skupini eo nahajajo tudi sirov apnenec, žgano apno ter pesek. Med nadaljnjimi važnejšimi izvoznimi predmeti so opeka, cement, želozo ia železni izdelki, stroji, vino, perutni- na, sladkor, sočivje, seno. Omeniti je. da jo izvoz produktov strojno industrije močno nazadoval. Zanimalo bo tudi, da je padel izvoz viua od 819.000 q v Isti dobi 1922. na 128.000 q letos. Izvoz perutnino se je potrojil. Brez reparticijskih dobav bi naSa trgovina z Madžarsko izkazovala mnogo manjše količinske številke. Dasi smo sosedje, se vendar trgovina med obema agrarnima dižavama ne razvija posebno kor nimamo dovolj takšnjga blaga, ki bi ga mogli mod sabo izmenjavati. Narodna banka SHS Stanje 22. decembra 1923. Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih spremembo napram stanju 15. decembra): Kovinska podloga 431.6 (— 17.3), posojila 1513.1 (— 17.8), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne razmene 357.1 (— 21.9), državni dolg 2959.4, vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3, saldo raznih računov 160.8. Skupno 8804.9. Pusiva: vplačani del Klavnice 22.1, rezervni iond 5.4, novčcnice v obtoku 5717.7 (— 19.3), državni račun začasne razmene 357.1 (— 21.9), državne terjatve 104.6 (+ 41.0), razne obveznosti 410.4 (— 17.3), terjatev države za založene domene 2138.3, nndavek za nakup zlata za fonde in glavnico 49.0. — Skupno 8804.9. = Povišanje glavnice vrvame in predilnice na Grosupljem. Mehanična vrvar-na, teiilmca lanu in konoplje ter predilnica, Anton Šinkovec, d. d., Grosuplje pri Ljubljani, ima 15. januarja izredni občni zbor ob pol 11. uri i prostorih Trgovske banke v Ljubljani. Med drugim se bo sklepalo o povIVinju delniške glavnice od 600.000 na 8,600.000 Din ter o premestitvi družbenega sedeža iz Ljubljano na Grosuplje. — Carinski oddelek na drž. kolodvoru v LIul 'jrrl. ? dovolitvijo ministra za fi- nance se otvori dne januarja i03l. ca riiuM oddelek ia državnem kolo Kom v Ljubljani. Za sedaj se bo ocarlnjevalo tu lo izvozno vagonsko blago. = V trgovinski register so se vpisalo nastopno firme: «lntorcontinenta.oi, ;u-goslavensko transportno i prometno dio-ničarsko društvo, prije S. & \V. Iloff-mann u Zagrebu, podružnica v Ljubljani in podružnica v Mariboru; »Teosi, d. z o. t. zc. tehnična obratna sredstva v Ljubljani; Mednarodno spodlcijsko podjetje in prevoz paketov II. liračič in V. Vo-stenek v Mariboru. Izbrisala 66 je firma Skladiščno i odpremničko d. d., podružnica Maribor. V zadružni register sta se vpisali nastopnj zadrugi: Stavbna zadruga »Vi-• .ovski prosvetni dom» v Ljubljani t z. z o. z. ler Zadružne založbe it Ljuoljml r. z. z o. s. Osnovanje centrale kreditnih zadrug Hrvatske ia Vojvodine. Iz Beograda poročajo; Na četrtkovi seji ministrskega sveta so je obravnavalo vprašanje '.rodit nih zadrug v Hrvatski in Vojvodini. Takih zadrug jo v celem 420 s preko 120 tisoč člani. Te zadruge so bile svujefcs-no pod neposrednim nadzorstvom madžarske vlade in njihova contrala so je nahajala v Budimpešti. Na piedlog ministra za trgovino in industrijo la reii.i strski svet sklenil osnovati v Beogradu centralni kreditni zavod za, vso oru kie ditne zavode Hrvatsko in Vojvodino, ki so se ustanovile po ogir' z-'-oiiu iz leta 1898,( čl. XXIII.). Vlada bo otvorlla kredit 8 milijonov Din in za loto 1924. ter 1925. po poldrugi milijon Din. = Povračilo carinskih dajatev pri pogojnih tkspedicljah. Generalna d!rokiija c.mn jo na temelju carinskega zanona čl. "'io podala glede povračila dajatev pri p >g'ijtith carinskih ekspedieijah na-st.)^.TiO pojasnilo: povračilo carinskih dajatev pri pogojnih ekspedicijah se more i'.vrSit.i t.,kom 6 mesecev po izvrSeni carinski e';-|Topoln v slabem!... vn. Grisyl Medtem je na Bennudih Nycatlopa nadaljeval svojo pot v podzemlju, ki ga je imela privosti do tajinstvene Votle Skale, kjer sta bila zaprta Irena in mali Tlenri. Za njim koraka Gri«yl z zvezanimi rokami, potom Saincer, obložen z ana-ratom za proizvajanje plina, in za njim Pilou, Mattol, miss Ellen in Girard. • Kako iznenadenje nas ča-ka na koncu pota?* se Izprašuie Sainclair. V podzemlju j« vladala neprodorna tema. Toda naši pustolovci so se tribio oklepali vrvi, s katero jih je vodil Vvetalope. ki teme ni poznal. Tla so bila dokaj ravna, brez večjih iarkov tn vzboklin, tudi je pot Sla večinoma že naravnost. Pol nre že hodijo, ne da bi se jim kaj posebnega pripetilo. Nakrat pa začuti Sainclair sunek v hrbet in istočasno začtij« bolesten vzklik. Ko se ozre, vidi, da je Grisyl padla. »Stoj!* ukaže Nvctalope polglasno in pomore mladi deklici na noge. Potem jo nomsko vpraša: »Ali je kaj hudega, gospodična?« Zelo obžalujem, toda ... saj razumete, da moramo korakati brez luči. Vendar, en trenutek, naj bo... Pilou, prižgl!* Maska je Grisylf zdrknila na brado, Sainclair se začudi, Id vidi blede mo> dre dekličine oči, iz katerih dj« m-skončna nežnost. Nato pristavi: »Ali mi daste besedo, da ne boet« poskušali ničesar proti nam, pa naj se zgodi karkoli? Pod tem pogojem vam razvežem roke.* »Prisežem!* odgovori resno deklica Sainclair ji pogleda v oči, In z nje. nega čudnega obraza, ki jo obenem odbijajoč in privlačen, trd in otroški, razbere, da misli deklica odkritosrčno Nato ji pravi: »Nadenite si krinko nazaj, gospodična. Utegne se »goditi, da bomo uporabljali pline!* «0, saj je samo uspavalni plini* ie mu nasmehne. »Ne čutila bi nikakih bolečin.* Po kratkem pomisleku pa dostavi: »Vendar mi je ljubše, da. ostanem pri zavesti, za vsak slučaj, če »e ka zgodi. Toda ... ali mi dovolite vpra Sanje?* »Rade volje!* »Kako to, 'la korakate s tako gotovim korakom v tej temi? Na ovinkih brezskrbno zavijete in nikoli se ne zadevate v skalo. Kako to?* Sainclair odgovori: »Posledica stjfe navade, gospodič. na. in mojega finega vonja ... ki raz loči duh zemlje od vode, ki ne zamenja duha skale z duhom rastlinja.. Razon tega imam roke za tipanje.. Pilou, usasni! Evo vam vrvi, gospodična! Naprej!* KNJIGE, leposlovne in znanstvene. literarne vrednosti, v vseh lezlkih. kupule po nulvISjlh cenah vedno V» * ptavUne- * __ jusosJ. ie/^s. oati t-^ojjts. Bih upraiP bt-z Drf. ..:.ka. ALOMA COMPANY anončna in reklamna družba z o. z. Centrala: L JU 3L J AN A Kongresni trg 3. 81 Podružnica: BEOGRAD Vasina ulica 21. Cie. Gle. Transatlantique Francoska linij« 7 Havre-New York Najtrsjla »»laja » AMrtlt BUCH8-HAVRE »Vi M, MAVRt-Hf VORI pa MM • (al. Olivno taatopatTo: Slavonska banka, d. d., Zagreb. Vozna ltatka in toiadevnt po-Jaanlla dala zastopnik Ivan Kraktr Ljubi,ana, Kolodvorska ul. 41 Vet salonska kredenca skoraj nova e marmornato pluBCo, se proda. V.C ce izve upravi ,,Jutra". 17885 itimla ■ 4riimiM dc«k«M> .. hti.rtta irM «• 00 bata* Oi. mVi ..d.tl.i. baaada BO pat nt. — Piada aa «adna *.pr.t Haaka tu« « ...m. .h. Na .Dr.lt. . odiovar • uarava ta, aka ta vorataa(a aftlataaa aaaatka ca adgavfla ta« atantpalaallaka prt.toiblti. 0 Otak Akademik M Inatrulral srednješolca Is vai't! ppdemetov, osobito v matematiki, fiziki, deskrlpti. »I ter laSCinl ln tran-oSUnl. Fino Steparico za Čevljarske eoruje dele, sprejmem. PlaCa po dogovoru. Jotet Mokorel, Ml rje 2. 181«» Rezbar M 5JTJ"i bl «nal tudi .latltl, » tMe -Cenjene ponudbe pod Slfro P,)nl.dh, „„ A T . ,ub.,.„„ .Inštruktor" na upr. ,,J ,itra 17032 (dobe) Pisarniška moč lot kore.pondent tn knjigovodja, suioien aloven&kega. nemškega, trancoekega ln ao-Klečkega Jezika, k« sprejme. Ponudbe nu A T.. LjuMjaou. Linhartova ulica S. 180SO Modistinja dobra mo* ae tHe proti do* brl plaftl. Naslov pove upr. ..Jutra". 18051 Kuharico zanesljivo dekla, kl zna samostojno kubatl aH kubarleo, kl opravlja vaa bitna dela. -a .. . - , , se sprucjtne v dobro bito na Ponudbe z zab evo plafo na detl,„ P1>61 ^ dosoyoru. _ opravo ..Jutra pod „Ve«en Maatoo 15 ianuarla. Na.!ov tn marljiv". 1S021 Trgovski pomočnik Nastop 15. januarja. Naslov pove uprava ,,Jutra". 1&0U6 Trgovski pomočnik fttiiajSa moft roeSane stroke, »e »prejme na Dejalo takoj "-nlaJSa mo5. vojaVIn. proa«, pod ugodnimi pogoji. C,lavna •• sprejme v trgovino Spece- oihteva agilnost. Dopise na r'l« "> detelulb pridelkov. - upravo ..Jutra" pod ..Agll- Ponudbe na uprav, ..Jutra uoet" 18194 pod ..MlaJSa mo6". 17981 Učenca za trgovino da deželo iz poštene hl&tb dobro tolsko Izobrazbo, se »prejme takoj. Ponudb« na Urravo ..Jutra" pod Slfro ..Ufenec". 18195 Damska frizerka lamo prvovrstna mof. ae ISfo — Ponudbe na: Aleksander OJud, LJubljana. Kongresni trg st. d 1S1S3 Strojnik in ključanifar Slabim za takojšnji nastop aH Wkom enega meseca aarno- Tovorni anto Stonelil, ekoraj nov, SS HP. osabul avlo Pueb VIII, najmodernejši. -.e poeenl proda. 2ulek, LJubljana, Sodna ul St. 11. 18178 Svetovno znane neškodljiva barva za lase, lirke iu hrade 7122 Framydol se dobi pri Aleksander G|ud bridki >alon, Ljubi iaoa, Kougrt'!»ni trg 6. Dva toforna roža 1 lahki. 1 teikl. nova., te re no prodasta pri 8 t a d k u R o t i č. kovač na Brezovici pri Ljubljani. 18164 Turbina denarno b« radi opustitve obrti' proda 6kgr stlskalna ploftča lo ca l km bakrenega daljnovoda. Cona 2500 Din. — Naslov: Raut. Bistrica 2. Podorezje Gor., postaja Naklo. 1810S Lanz-lokomobila 24 P. S., naprodaj. Cena po uogovoru. Naelov pove upr. .Jutra". 18121 (iščejo) Podoficir pred vetopotu v vej^ko trgovski pomočnik spec. stroke, vešč ptsaiui&kib poolov v slov., hi bobrvaukmn lu uem-6ktm Jeziku, ISče primerne eluibe. Naslov pove uprava trn! boka, Itev. 41. novi. se ..Jutra". 18185 proda. Naslov pove uprava __J. j ..Jutra". 18173 Par moških škornjev Elektrotehnik tol! mesta kot obraftovodja — aH delovodja. Je popAlnouia | *ojnega strojnika z večleu i ivaeb Mjiitejo^*0^ bo prakso, k novourejenj * parni žagi. Ponudbe na Karel Kova?, Stari trg pri Rakeku* 18191 IliSnik-vrtnar •e iiiče. Lepo stanovanj« v sr«?di mesta ln plačo dobe zt^ konrfci brez ali a 1—2 otrokom. Mož ee mora dobro rs-erometl na vrtna dela. 2ena mora pospravljati nekaj mesečnih sob. Oni. kl znajo saj nekaj iofirati. imajo prednost. Ozira se le na prosilce dobrimi priporočili. Oba te tapetostl. CenJ. ponudbe na upravo ..Jutra" pod „6tarej-ia mo« IL 3838". 18181 Potnik dobro uveden pri trgovulh na Hrvatskem. Boenl la Dalma-cJJ!f bi prevzol za prodajo proti proviziji dobro uloCe predmote (manufaktura ali klicno). Ponudbe se prosi ua upr»*o ..Jutra" pod ..Poiulk 1&24". 18775 „K0MET" tekoč« čist k> sa parket« ha llno-!eum, >e najboljše in najMnejse. Je brez uQha. snaaenjo * n im otrorj labko in jako izdatno. Dobi s« v v-e;< bo ii n tr1 ueno dobo. bre z brane ln i 18001 Jutra". 18030 ktcanovanla. »prejmemo tekal i__ Ponudbe oa F. Borstnar, , LJubljana VII., Kolodvorska I Letno bllanCO cesta 216 13104 Službo strojnika Fotografični aparat Filatelisti! trgovrem, obrtnikom, podjet- Vefja zbirka znamk, ae ngoo- --, nlkom. sestav! vetc-ak v krjl- no pioda. Polzve se v trafiki '" " Sever, želecbur^ova ulleu. 1802: Brivskega pomočnika fr^^.^o^ino^ctltaTl! »lajfeo ln dobro moč, epraj- jan«e. — Pondube na upravo takoj. Plača po zrno*- „jutra" pod 61fro ..Bllant-a". aoatl, oekrba v hi»l prvo- i 1775C vrstna. Drago Ro5kar, bri- | iww | p0 2750 Din za 10 ton franko U j« visči tudi V vrtnarstvu, Osterr.-ung. Gesetzosk. IS?0^^^'eSsunT ob tta Ife. — h-jft. pove uprava (4 2Vezkl). ee prodajo za Savi. 179S4 Wlcdlstbgraetz DogenSperk, 100 Din In Mayerlev Leilkon _ »marino pri Litiji. 18133 (17 2vezkov). Naslov pove, —-----------uprava ..jutra". 18166 j Trboveljski premog K otrokom M takojšnji nastop, Be aprej _ _ _ me gospodična z znanjem kraanl, ae prodasta v" 6ubl uemSčlne. Ponudbe na npra- cevi u||t.| 3/I11. deaao. Ogled, vo ..Jutra" pod ..Vzgojitelji- od 10.—12. ore. 18020 1 a". 1---- ln žagana drva Ima vedno v Dve perzijski preprogi »'»s' 8tru^- ,1;Jub,1J,0ro ohranja, , cilindrom B tneaarlrn utsgom deHeli. (H K) ta ar^nJo postavo. PlsCa dobra. — Nas.ov pove ,„ prod4 t9 to00 dinarjev Oprava ..Jutra . 18039 Naslov pove uprava ..Jutra" 1S11C Polteno kmet. dekle etaro nad 30 let. Vi zna ku-fcst! In opravljnt! dntra hfS-Bft dela. se proti dobri platM ti»''oj .prelrne v trgovsko hl-igr, na deželi. - Naelov r-rva uprava ..Jutra". 1S040 Premog (Trboveljski) Drva6817 trii« in mthlm^aK.ina in cepljen«, eta'nt> v zalogi Prom' t in drva iloviifamo tudi v vrečah. Naročila sprejema II Petrič L|ubl ana Gosposveteka cesta 18. Telefon 848. § Najbuljše je najceneje! Odun K o u t n T . LdUfjana, Aleksandrova ceata 7, sastop-atvo la tvornltka zaloga gonilnega Jermeua Iz valblodo-ve dlake, tvornlc. Urtld.r Klnd, Ustje (C. 8. U.) 17790 Mala roifna brizgalna o seHalko. Ce rabljena, pa 6e dobro ohranjena in dobro delujoča. se kupi. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,.Ročna trlzgaiua". 17542 Prazne soda •lobro ohranjen« «4 »tmjftera oiia, Kdilneia olla. petrolej» Kupimo vsake mnolino MIDiG, Rfl'0VC i ZflllKl livarna Uli Ii tlr»2a Medvod«, r.ft* Mleko 30 -40 litrov dobrega, eve-žega mleka se odda dnevno 1» ljubljanske okolice. — Naslov pove uprava „Jutra". 18106 Ajdovo moko najflnejfto. nudi valjčni mlin M. Welnberger. Zagorje ob Savi. 18154 Seno približno 15.000 ko, &e proda. Ponudbe na upravništvo .Jutra" pod ..Seno". 18126 V polna popravo tn poniklanje, pobakranje tn lakiranje v peči. ee prevzame kole*a ln filvalne stroje. — Mehanična delavnica Oton Zemelrok, Gllnce St. 74. Ljubljaha. 18125 Pozor, trgovci! N,a7nanjava. da sva otvorlla novo trgovino tn tzdelovalnto* čepic, ter Isdelujeva vsa kro Jakka I a po naročilu tn p« meri vedno za 20 od*L re-neje kakor drugod. Trgovc poseben popust. Som t Cl«ll Kranju St. 38. 17865 Knpovalci nepremičnin V VaSem lntereau Je. da se pri nakupu nepremičnin obrnete na Realitetuo plsaruo Ljubljani. Poljanska cesta fttev. 12. kjer Imato priliko največje Izbere. 18112 Prodajalci nepremičnin Ako želite Vaše posestvo čimprej in čimugoducje prodati, obrnite ao Zq posredovanje na Realitftno pisarno v Ljubljani, Poljanska cesta Stev. 12. kjer se staluo Javljajo kupi i &a raznovrutne nepremičnine. 18113 Dijak ee sprejme ua «ano tn stanovanje. Dolenjska cest« 10, I. nadstr. 18184 Dve opremljeni sobi eventuelno • souporabo kuhinje, oddam takoj m dobo 6 aH več aH manj mesecev rmrm Opozorilo! Za male oglase prloMens pod oaiUovom' ..Dopisovanje", se računa dvojna cena „Mallb oglasov". — Uprava ^Jut/a", Znanja želi __...________ , mlad, dobro sltulran. Intel!« v Bnoduji TlSkl"-~Naslov 1 K«uben gospod, kateromu nI • " - - 1 leteče pa denarju, z dekletom lepega obraza ln lepe postave v svrho zabave, tenltev nI Izključena. Cenjene ponudbe, če mogoče e sliko, pod ftifro ..Tajnost zajamčena 203" na upravo ..Jutra". 181U0 pove uprava „Jutra". 18009 Opremljena sobft u posebnim vhodom, električno razsvetljavo, «e odda sre* dl mesta tako] dvema go-Epodoma. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod: ..Lepa noba sredi mesta". 18100 Na stanovanje s« sprejme soliden mladenift. Naslov pove uprava „ J utre". 18101 Dijak se sprejme k bolJSl rodbini na vso oakrbo. — Naslov se polzve v upravi ..Jutra". 18111 Stanovanje obstoječe lz 1 sobe s vporabo kuhinje, se odstopi proti primerni odftkodn'nl. — Naslov pove uprava ,.Jutra". 18118 Na stanovanje in hrano se sprejme gospodična v Gosposki ulici 8/III levo. 18119 Mesečno sobo opremljeuo, s posebnim vhodom ln elektr. razsvetljavo. i&O za takoj soliden privatni uradnik. — CenJ. ponudbe pod Slfro ..Soliden" na upr*-vo „Jutra". 18084 Lepo sobo 6e mogočs« s uporabo salona, separlrano, v sredini mesta, se ISče za mirnega gospoua. odlične** položaja. Ponodoe pod ..Soba X." na upravo ..Jutra". 18076 Majhna sobica v bližini sv. Petra cest«, s» ISče. CenJ. ponudbe na upr .Jutra' pod Slfro ..Snažnost" 1805.' Znani opazovalec kl Je poslsl dne 27. popoldne pUmo Joti. naj se Se enkrat oglasi Istotam na enak način 18097 Pubi! Veseli me. da si se spomnil na mene, aH za mtue veselja ni, sem vedno taiostna. Tudi Tebi zlato detece želim srečno novo leto. — Iskreno Te poljubi Mucike. 18153 Golobtfci Ivo. Franjo tn MIlan, naj dvignejo pismo Marjetice. — Mira. Meri, Mora. 18150 851etna vdova želi znanja n premožnim ro-športom. Dopisi pod ..Svoboda" na upravo „Jutra". 17978 Opozorilo! Mesečno sobo ISče soliden gospod samo pri bolJSl družini; naJraJSe v blt-tini vladne palače. Poncdne pod Slfro ..Mlren" na upravi ..Jutra". 18048 Za male ogluse. prlobčene pod nuslovom ..ženitve". se računa dvojna c«na .,Malih oglasov". — Upr. „Jutra" Katera sim. gospodična aH vdova sredujih let, brez otrok. Iz mesta aH dežele z l&siulin premožeujem. bl bila voljna osrečiti vdovljene&a vl*jt*a državnega uiaduika. ličue zuuaujoetl v uajitp&ib lotih ln blagega »rca, naj ee aglaei pismeno na upravo .Jutra" pod ..Srečen dom '. Le na reaue pouudbe, če mogoče s sliko, kl se vrne. se retlektlra. — Stroga tajnost častna zadeva. 16324 Znanja Seli 241eten S«leznlSkl uradnik, v svrho poznejše Cenitve 6 Izobraženo gospodično. Prt-d-nost imajo dekleta s dežele nekaj premoženja. Ponudbe, če mogoče s sliko na upravo .Jutra" p«d Šifro Slučajnost". 18123 Blajhno sobico opremljeno, če mogoče s zaj trkom. ISče mirna gospodična z 2. Jan. Ponudbe ua uprav« ..Jutra" pod Slfro ..Sobica 18032 Enonadstropna hiša sredini mesta s prostim stanovanjem, lepo teraso ter obrtnimi prostori, elektrika, vodovod, oa radi bolezni proda za 140.000 Din potom Realltetne pisarne v LJubljani, Poljanska cesta St. 12. 18114 Hiša z malim posestvom '',«,T»'n r»oplse pod 1P*0*' na upravo ..Jutra". 1R02: Kratek klavir Cm. dobro ohranjen, poeenl naprodnj. Naslov pove uprava ..Jutra". 18070 Klavir rjav. prodam radi pom?.nj kanja prostora za Din Prlornven jo za učenje. — Rudolf Flls. krojač, Domžal* St 86. 18128 prtmeroma tfnjenem potp/atu +jJ\Mlm€$ kavčukov pofpelnik in potplah Na dobro hrano se apr.Jme s 1. januarjem 5 gospodov ali gospodlfien. — Naslov pove uprava ,.Jutra" 18176 PoSIji 1& Din na naslov: Vlljoui Potgaj. knjigoveznica In kartonaža v Kranju, dobIS znstouj na dom postavUen ve.—, ročni spi-sovnik. spisan od prignano najboljšega slov. pisatelja tn pesnika, primeren za vsako stroko. 18139 Na dobro hrano s« sprejmejo 2—3 gospodje. Kosilo ob 2. url. — Naslov pove uprava ..Jutra". 18171 Naročilo in priporočilo Po enoletni porabi Vašega aparata ..Toplodar". ki se je Izboruo obuesel, naročam, da ml postavite Ce «negs v skladišču in netavo tega aparata vxakemu toplo priporočam. Ivo M i b o r k o, zaloga električnih Števcev. Maribor. — Naroča se: Jugoiuetallja, Ljubljana. Kolodvorsks ulica 18 aH R. Nlpič lo drug, Maribor. 17249 Deklico dve leti staro, dam sa svojo. Ponudbe se prosi na upravo ..Jutra" pod Šifro ..Krepka deklica". 18046 Najstarejša slovenska plehka ska io liCarska delavnica ^ Ivan BricelJ Dunajska cesta tO se priporoča. Izvilltev to&Bt. Cen tiinii Samo zobna pasta Vas mor« po« polnoma zadovoljiti. 15898 Poceni češko perje! Kilogram rivsua opulieneua perji ••J Da us pol belo 80 Din, belo 9tn na Kaulnv pove podr. ..Jutra" v Bmonskl cesti Stev. J/l pri Mariboru. 17848 Sir trapletovskl 1 a po 80 nin Posostvo T šišlii e. ugodno proda. Njive po- Lepa psica volf-Je pnsnia. 1 loto stara, ze odrta proti mali odekodnl-nI v dobre roko. Dlelwelsova cesta Sifll. 18187 ure popoldne. W l!li8 Roma pit. nastavljcnlca tesno imlusir. podjetje JJ,^"ve^ii^ r polnem '►••.'•i (laga la to- do Karlovsko ce-« v beli vsroa lesni?, '-delkovl, llfe kuverti i natančnim naslu- Francoski literarni tednik 7089 Les Nouvelles Llttera res Btiiue samo -— 18 f. frankov letno. = Važuo ta one, ki govori o francosko, oziroma tako, ki »e francosko žele uče. Naročila sprejema ALOMA. GOMPANT anoucna .n reklamna družita Ljubljana Kongresni trg 3. rabne kot atavblS« v naj- 1 enega ali ve' Oiutabnlkov. - | vom tiUO Din. Poitenega naj- , franko postaja sli poŠta Slo- lepSI 1-1. VprnUanja na upr. Ponudbe poj Popolna Ver- , dltelja K proal. naj oraenje.o I rauUe Bor E b 11, Kočevje. I „ Jutra" pod „l'$odea nttkun , aost1 na upravo „Jutra . | snesek odda proti nagrad; 17884 1 '17812 I 178111 upravi ..Jutra". 18077 Inseriraiie v jjuiru"! Domače vesfi MALI OGLASI, modem ljubljanski roman v XXI. poglavjih. I. Draiestno d e v o j k o, ki j« t soboto zvečer v lila obleki prisostvovala koncertu v »Zvezdi«, v družbi star. damo in 2 gg., In ki je zapazila, da jo občuduje sosed pri tretji tnizi, — prosim, naj izvoli javiti svoj naslov pod »Resni namen« na upravo. II. »M a J a«. Najlepša hv. za krasno cvetlico, sedaj pozimi! Mam. bolna, ta teden nemogoče. Morda torek 5. pop. fivoli. III. »Maja«, jutri pred 6. pri Tru-iiar.iu! IV. »Maja«, druga, jutri ob 4. Tisoč p-! V. «M a j a«, pričakujem torei; 1/j5. Tiftoč p. in p ! VI.—X. slično. XI. »Maja*. Najdražja, oprosti, včeraj nemogočo, jutri ob 5. pop. XII. «M a j a«. Zelo vznemirjena, nestrpno pričakujem. XIII. Ljuba, vse bo zopet v redu. Pridem! A. M. XIV. »M a j a«. Obupana. Pridem k T. jutri ob fi. Trebam utehe in nasveta. XV. Radi odpotovanja prodam poceni 2 tnalo nošeni elegantni obleki, moški, mladega foksla, lovsko puško, pandekte in skripta. Nujno ponudbe pod A. M na upravo lista. XVI. cM a J a«. Torej takšna brez-Srčnost In podlost! Javi takoj naslov, sio. samomor. Nikdar nisem mislila, da si zmožen takšne pdlst XVn. Dama, ki se za nekaj časa Odtegne svojemu krogu, iSče primernega zavetja na deželi. Ponudbe pod »Zannščena« na upravo. XVIII. Francka! Vbb pozabljeno fn odpuščeno! Vrni se. pomagali ti bomo! Poslušaj glas svojih obupanih sta-rišev! XIX. Nagla ženitev! Za svojo hčerko, 24 let, krasno blondinko. ve-Seo klavirja in gospodinjstva. 250.000 Din dote in ha|o, (pozneje več) iščem rad! smrti prejšnjega zaročenca — ari mernega soproga, izven Ljubljane. Prednost: Sigurna zaposlenost. XX. Stojan in Franica Vitkbranko-vič roj. Prldelkova radostno sporoča ta, da jima je štorkl;a prinesla krepko dočvo. (Brez datuma). XXI. I 8 č e m pomoč za pravniške izpite. Ponudbe pod »Pozen kes« na upravo lista. Prepisal: M. A. C jana, čegar prvo delo je bilo, da je pričel izganjati iz cerkve hrvatski jezik. Za božične praznike pa jo dobil od poreško - poljskega ordinarijata nalog, naj propovoduje hrvatski in dopušča molitvo In petja tudi v lir 'at-skem jeziku. To je sicer sporočil vernikom. vendar pa je, najhrže na povabilo župnika samega, pri polnočuici vdrla v cerkev gruča fašistov, ki so izgnali hrvatske pevce, nakar so pričele tri italijanske »gospice« pridigati v italijanskem jeziku. Ogorčeno ljudstvo jo takoj zapustilo cerkev. Enaki prizori so se ponavljali na božični praznik dopoldne, ko so priče!! pevci peti običajno staroslovensko božično pesem. Ljudje so so zopet razšli in m« sto »ofraa je bila cerkev prazna. Istotako je moral popoldne in na praznik sv. Štefana duhovnik opraviti opravilo brez vernikov. * Promet nu Donavi ustavljen. Promet z ladjami na Donavi in na reki Begi je bi! te dni popolnoma ustavljen, ker sta omenjeni reki na raznih krajih zamrznili. * Izseljevanje v Ameriko. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je iz Jugoslavije izselilo 4011 oseb, in sicer: iz Slovenije 221. iz Vojvodine 1840, iz Hrvatske in Slavonije 1084, iz Dalmacije 408, iz Srbije 302, iz Crue gore 03. iz Bosne in Hercegovine pa 33. Največ teh izseljencev je šlo v Argcntinijo. Med izseljenci je bilo 2405 mofkih in 1546 žensk. * Z ljubljanske univerze. Pri rektoratu vrednustnlc, odnosno pri davčnih uradih r • Spovednira v Brasloreah vrli razen Izven Ljubljane, v Ljubi a nI pa pri fl- čiščenja grehov zadnji ča» prav marljivo nančni deželni blagajni. Ako pa v prvi tudi agitacijo za klerikalno časopisje. No-dobi taki mouopolizirani računi niso ua vodošli kaplan Guzej Je o božičnih praz-razpolngo, se smejo uporabljati tudi dru- nikih pri spovedi izpraševnl posamezne, gi računski listki, a se mora nanje pri- če čitajo tudi pregrešno ln ^javo, da on ni v no5e„i kombina- že do dne 15. januarja 1924. cij| z novim dnevnikom pilpogačle. Ce • Ob razdelitvi Slovenije v ljubl>ansko je bi1a taka kombinacija postavljena, »e in mariborsko oblast opozarjamo, da je je to z-0fiilo samolastno ln brez vednosti Izšel »Zakon o oblastni in sreski samo- ( in prjStanka dr. Birse. GO. pil pogačice upravi« pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. < w torej le prvi dan zajeli na laži. S poštnino vred velja 6.50 Din. 1 • Sprememba posesti v Mariboru. Jo- • Himen. V Osijeku se je poročil naš 6jp ekerlec, trgovec v Gornji Radgoni, rojak g. Vladimir Stanrar, član zagreb- je kupil od nemškega stavbenika Frle-ške opere, s gdč. Ružiro Oubar. Bilo drigerjn v Koroščevl ulici vilo za dva srečno! milijona kron, s čemer Je prišla zopet • Iz državne službe. Na lastno prošnjo |„pa hiia v slovensko posest, so upokojeni: Adnlbert Kopač, višji pi- • Stanovanjski orail mestnega ruifi-sarnlSki sluga v Šmarju pri Jelšah in sir»ta t Ljubljani poživlja vse one stran-Ivan Cerne, jetniški paznik v Ljubljani. i<0, kl iščejo stanovanje v L ubljani, da • Nov občinski gomil v Lendavi. Do- mu v statistične svrhe vpoSiljajo najkas-sedanji občinski gerent v Dolnji Lenda- nl.j„ ^o 15. januarja 1924. ra dopisnici vi, Franjo Kac, je odstopil. Z začasnim sledeče podatke: Ime; poklic; število gerentstvom le otčlne je poverjen Anion rodbinskih članov in starost otrok (žena. Hribar, pisarniški uradnik politične «kf- otroci Itd.); kje in kako stanuje sedaj; poziture v Dolnji Lendavi. kakšno stanovanje želi (2 »ob!, kuhinjo. v„„_lu ....... * Porotno sodile v LJubljani. ViSje s aobe, kuhinjo itd.); opomba: (bolezen LJubltano"" General"'"Sava' Tripkovič, deželno sodeče v Ljublanl razglaša, da v rodbini, vlažno stanovanje in druge bivši" komandant artiljerijske podofi- fB bo,,° vršila. V*1"" porotna zasedanja ožne in nujne okoliščine). Prijave naj ?/->l r> xr Mortlinrti ,„„„ 1 V letu 1024. pri deželnem fodtSču v Ljub- vpošlielo le liste stranke, ki ali »ploh ljanl dne a marca, dne 2. junija, dne nimajo lastnega rodbinskega stanovanja j i«, trgovca, atašeja in kneza, kakor mu 9. septembra in dne 2. decembra. 1 ali pa U zelo nujnih drugih vzrokov ra- pač bolje kaže. Nje-ova posebnost ie Iz- • Smrtna kosa. Dne 24. t. m. je umrla bijo stanovanje. Prijavo naj bodo Iz- vabllanje denarja od ljudi. Pripoveduje v Spod. Šiški gospa Melanija Dcpoll, so- ključno ua dopisnicah. ' zlasti o rnznlh izumih, kl bl Jih rnd iz-proga g. Antona Depollja, zastopnika pl- • Obsodba pohoda v Slovensko Bistri- koristil In da rabi denar za patentiranje vovarne Union, v 45. letu starosti. Poko- co. Menda z ozirom na bližajoče se »Sil- svojih najnovejših izumov. Možakar hodi pall so jo 20. t- m. pri Sv. Križu. Po- vesterfelerje* Mfiunergesangsvercinov v tudi v trgovine po blago ali pa po pokojnica je bila splošno priljubljena, kar Mariboru in Ptuju naše oblasti zadnji1 »ojllo na račun drugih. Svarimo vsako- gradu velik zbor Udruženja gledali- i® dokazalo zlasti številno spremstvo. — čas prav pridno razmetavajo obsodbe enr. naj ne nnsede prebrisanemu kla-Skih i "Talcev katerega »e udeleže de-1 Na ""naju ie umrl 23- m' {lan nad" Orjunašev. Včeraj je bilo zopet v Marl- »vitezu. legati" vseh' trledališč "v Ju<*oshviij I zorslvenega sveta Kreditnega zavoda za boru klicanih na policijski komisarijat * S'rašna smrt dečka. V Brezovici pri GledaliEki igrale! smatrajo, da" so jim "Sovino in industrijo v LJubljani, go- nad dvajset Orjunašev, katerim so sporo- Materiji v Mri Je lege! mali Josip Stan-je z razvrstitvijo v smislu novc"a spod -"eksander Tzinncr, izboreii li- čili, da so obsojeni vsak na 120 Din, ?lč na o-njišče, rekoč, da bo lam »pni. uradniškega zakona storila krivica in ! nančni strokovnjak Blag jima spomin! ker so bili svoječasno v Slovenski Bi- Na ognjišču je še gorel ogeni in deček je Irov vina. Smrt je nastopila vsled za- strupljenja z alkoholom • Strela o božiču. Na Cetinju so iineli na Stetanjl dan budo nevihto z dežjem in točo. Strelo je udarila na raznih krajih me.d drugim tudi v katoliško zupno cer kev In razdrla streho ter razrušila nekoliko zldovja. Neka ženska Je bila vsled strele omamljena. • Prostovoljno v »mrt Je šel dne 24. te-gn meseca neki 261etni Nnum Sekulo-vič, bajo grški podanik. Vstopil je pred nekaj meseci kot delavec pri zgradbi »•Okrožnega urada za zavarovanje delav. pravila pri galeriji v VTntgarju valt*«| škodo, ker je voda odtrgala en del galerije. Ker jo na ta način vsak prehod skozi sotosko nemogoč je oblast do preklica prepovedala pasažo soteske. (Tou-rist-oltice). 2014 Konrert. Danes na Silvestrov večei se vrši konrert dravske godbe v kavarni iineli pat krat tekom lanske zime, ko se j« istotako poroCalo o silnih snežnih zsmetlh severno od Alp in na Balkanu, pri nai pa je vladalo mrzlo jasno vreme t severnim vetrom. Padavine donaia. obsežno depresijsko območje, segajoče od Skandinavije preko Madžarske do Balka na, dočim loži nad Alpami in zapadna od tod visok r.rtčni tlak. Severozapadna ali severna zračna struja, kl vejo preko nas, jo pri tem >'uha. V drugi polovici tedna pa se je moral visoki zračni pritisk naposled umakniti onstran Pirenejev, depresija je segla od Anglije preko Francije do Adrije la tudi pri nas je pričelo izdatneje snežiti. Ves ta teden, ko je vladala nad sred njo Evropo skoro povsod temperatura okrog 10 do 15 stopinj, ponekod celo do cev« nn Miklošičevi ceatl. Svojemu pri- ■_>„ stop Celzija, pa se jo nahajal« n. pr. jntelju Grkiču je večkrat ložll o bedi. p-rancjja pr,d vplivom toplih morskih veki jo je porajalo njegovo pregnanstvo iz lrov in j„ lnlPia t6pa toploto do domovine, koder Je bil radi nekega po-10 „op t!a]_ na(j nii(lo_ ^ tjmkaj lilii-uega pregrc&ka obsojen na smrt. ?,e- deževalo. Slično vreme je imola tudi An no In onega oroka jo dejal, da ima v Približno črta od" Adrije do Lon-Btlolju. Dne 24. t. m. pa jo neki dela-1 rtona j, |n(,|iR topi( rapa^ ^ wr!i,g» vec opazi! v baraki poleg zgradbe, kakih ! vzho'!«, 5 metrov visoko med tramovi, viseli mo- ško truplo, v katerem Je »poznal »vojega sodelavca Sekuloviča. Revež se je obesil. Na lice mesta Jo bila pozvan« komisij« z zdravnikom, ki Je ugotovil smrt. Pri revežu nl»o našli ničesar razen žlice. • Ktativitea V LJubljani »e Je pojavil neki klntivttez, kl se Izdaja za tovnrnar l astnik In Izdalatel) Konznrcll »Jutra*. Odgovorni urednik Pr. Brozovlfi. Tisk DelnKke tiskarne, d. d. v l-tuhllaal. PREKLIC Lenka Markič iz Hotenj in Ivanks Merlak iz Pristavo obžalujeta, d» sta razširjali neresnične govorice o načinu zdravljenj« dr. Antona Vučine, zdravnika v Tržiču, in se zahvaljujeta z» odpuščanje. Tržič, 20. decembra 1923. zahtevajo, da se ta krivica popravi !n da se jim da položaj, ki jim pripada kot umetnikom. * Kriza v «Jadranski banki* se širi. * Redek jubilej obhn a jutri 31. t. m. strici, ko so nemškutarji napadli Orjuna- legel na klop ter kmnlu zadremal. V g Ignac Abbulner, ki posluje že 40 let še in je prišlo pri tem do znanega spo- spanju se je najbrže obrnil In približni kol raznašalec »Uradnega listaj, oziro- pada in streljanja. Udeleženci so bili ocniu; začela mu je goreti obleka in ne- roma preje z dne 19. deccmbra 1923., jasni, ker bomo v nasprotnem slučaju v ponedeljek dr.e 31. t. m. cel dan od-1 poravnal računov podpiše. Saj ?o bori-št 268. kos 113. uporabljal) v krajih, vedeli, da sa je protežiranje Nemcev na pito, na novega leta dan pa ves dnn za- tB ve,ino za resnico, ali ne? rib otvorit-ki imaio čez 2000 prebivalcev ter v ko- račun domačinov že pričelo, obenem pa prto. 2009 vj 0h,-. zbora jo bi,o Vaših klikarjev 1« nallščih in letoviščih izza dne 1. januar- bo naša javnost lahko registrirala | * Rndikalno sredstvo izpodriniti ino- j -. 7nnje Tendir ni bilo treba Orjuno, ki ja 1C°4 monopoHzIranl obrazci računov prvi «uspeh:> naših najnovejših vladnih , zemsko konkurenco je fina kakovost do- j ?0 M take pojavo ne uriga. Pribijam, da 7. vtisnjenim kolkom za 0.20 IMu v vseh kompromlsarjev na narodni račun. j mnčega izdelka. — To se vidi pri jmri vf.,i( pravi'.o prisostvovati zbo- hotclih. restavracijah, gostilnah, kavar-1 mnčega Izdelka. ♦ Mariborski drnbiž. V kavarni rja-' rlm -fokoladi. 1958 n,i, nenrPonib bufeiih itd. Ti monopo- dran-» sta neznana mladeniča odnesla že-1 * Zahtevajte povsod našo domačo KO Hzlrani računi,'kl so vezani v bloke po Icznlškemu uradniku Janku Troštu zim-] IJNSKO CIKORIJO, izvrsten prida tek ^za ce- sko suknjo, za katero sta mu pustila na kavo. V,,r-„.m n ho^iCtiih nraznlklh v tam-1 100 računskih listov, so dobivajo po SS^ C^r^I^T ni 22 Din za blok pri pooblaščenih pro- ob^lniku v zameno star raztrgan polnoma hrvatska, ima župnika Itali-1 d.-jalcih kolkov 302 drugih kolkovnih svršnik. Vintgur zaprt. Izletnikom na Gorenjsko se »poroča, da je zadnja povodenj na- r o vanju, ki je iinel vabilo in ,ie bil član društva. Rudolf Šimnovec t. č. predsednik »Mladostu • Za vsebino nredni?tvo ni odgovorno. je sc nedelja ./A22 najglasovitejši in najmanjši svetovni umetnik v L.juDijani "igrf0 Mladini primerno ponedeljek 31./12. 7096 «C L'i jamstvo popravliuu Lan/ • IVoll. Orsdj | I9U «! HP HP tO 16 StMiO 16 30 ttlO-130 120 170 25 30 13II 1.'0 3040 160-2' 0 4060 170-SSt) 100 14H 0"-«0 Si >0-31)0 120 no 60 70 3f« 100 13H 190 75-t<& 400-600 170 210 itU-litO 6110-100 *0U 300 Pr»ora •trukrijaka ««rh« Tovaro« poljadaUklb iirujt«, livarna «* *«l«x» ta k 2. 5' 2. k o 2. "5* Medicinai-Montak Volnene pletenine pod tovarniško ceno razprodaja dokler traja zaloga 7ios \ družDs i o. i, Rannoliar dospeli benetanshi Sati! Crepp de Chlne po Konkurenč« nih cenah Din 118, B. Slnkovlc nasl. K. Soss. Si Ljubljana, Mestni trg 10." Ravnateljstvo Kredltnpga zavoda za trgovino in indusirjo javlja tužno vest, da je gospod Tomaž Gotz pivovarna ln sladarna v Maribora ponuja svoje splošnoznano in priljubljeno visokoodstotno marčno pivo in hozlovslH pivo po najnižjih cenah in pod najugodnejšimi pogoji iz pivovarne ali iz zalog v vseh 6929 večjih krajih SHS. Wertfaeim- blagajne za vzidan)®, v'0ma- In ognjavarne, v vsakem sia-nevan u, oilr. prostoru t ma)hn ml stoiki navldno lamestljive, v 6 razllinlh velikostih dobavlja In popis s cenikom brerplaino razpošilja LJUBLJANSKA KOiHERCiJALNA DRUŽBA LJUdLlANA, Bl«iwe.30