Ste?, 33.
Posamezna številna 40 vin,
¥ Ljubljani, v petek ilm 19. marca 1920.	Leto III.
———— II ■« —i 11IIIIII li	ZTl^l ——
Oglasi;
ia Tam x 60 lnaeratnega stolpiča mali 80 vinarjev, vredni 1*20 K, poslano, posmrtnioo In reklame 2 K. Večkratne objave popust,
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upravniltvo ..Domovine" v LJubljani, Sodna nlfoa 6. Uredništvo „Domovino", Miklošičeva o. 10, Tel. 79.
Karoonlna:
S« celo ..Domovino" (trikrat na teioB) mesačak, i j£,
četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletne 36 K. Petkova številka mesečno 1 S, četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 K.
Koncentracijska vlada na
Demokrati store vse, da bo mogoča nova vlada.
Klerikalci in radikalci zavlatujejo.
Važna izjava Smodlake.
Beograd, 18. marca, opoldne. (Izvirno poročilo „Domovine".) Dr. Smodlaka je dal poročevalcu ..Domovine" važno izjavo o včerajšnji važni konferenci, ki se je vršila med zastopniki strank v prostorih ministrskega predsedništva. Dr. Smodlaka je rekel: „Med parlamentarno za-jedinico (v kateri so sedanje vladne stranke) in med Demokratsko zajedinico je sporazum v glavnih točkah dosežen, tako da se bo mogla koncentracijska vlada kmalu sestaviti. Predsednik vlade in minister za notranje zadeve bosta vzeta izmed nestrankarskega kluba. Glede ostalih ministrskih mest so se stranke zedinile tako, da dobe razne stranke parlamentarne zajedinice devet, demokrati sami pa osem ministrov. (Parlamentarna zajedinica tako ne bo imela večine, ampak bo zagotovljen jednak vpliv vsem strankam.) Koncentracijska vlada mora izdelati volilni red za ustavotvorno skupščino, proračunske dvanajstine in mirovne pogodbe. O drugih zadevah bo predložila parlamentu zakonske načrte le, če se stranke zedinijo v posameznih vprašanjih.
Istočasno se oblikuje iz vseh strank sestavljen poseben
ODBOR ZA OSNOVNA NAČELA USTAVE,
da jih izdela in predloži vladi in parlamentu. Cim se potrdi sporazum, mora nova vlada vse pripraviti za volitve."
Te točke so bile glavni predmet pogajanj pri ministrskem predsedniku. Dr. Smodlalca je v svojem odgovoru omenil našemu poročevalcu še nekatere točke, glede katerih se bo razpravljalo
— Program nove vlade.
pri jednaki konferenci jutri (v petek). Povedal
je, da se bo pri tej konferenci govorilo o sporazumu glede sestave
NOVIH DEŽELNIH VLAD
in
RAZPUSTA PARLAMENTA.
Parlament naj bi na podlagi tega sporazuma pripravil konstituanto ter se pred njo v kratkem razpustil.
Nova vlada.
Beograd, 18. marca, opoldne. (Izvirno poročilo „Domovini".) Od kompetentne osebe, ki stoji blizu dvora, izvemo, da so vkljub zavlačevanju od izvestne strani pogajanja za sestavo nove vlade napredovala mnogo bolje, nego se je bilo nadejati. (Klerikalci in radikalci so izgubili že vse upanje, da se vzdrže, in del radikalcev je vkljub odporu svojih zaveznikov postal popustljiv. Demokrati so pa ud vsega začetka stavili samo stvarne pogoje in se skrbno čuvali vsakih osebnih zahtev, da bi ne dali nasprotnikom povoda za izgovore. Zdi se, da je gotovo, da bo nova vlada sestavljena morda že ta teden ali pa pričetkom prihodnjega tedna. V kombinaciji so: Za ministrskega predsednika načelnik Jugoslovanskega odbora in prejšnji zunanji minister dr. Ante Trumbid; za notranje zadeve dr. A. Smodlaka; za zunanje zadeve nova oseba, Cveta Pavlovič, dober Jugoslovan, ki je na mirovni konferenci v Parizu delal skupno s Trumbičem. V ministrstvu bi bil vrhu tega morda še en član Smodlakove skupine.
NEMŠKI CESAR OBLJUBUJE, DA BO MIROVAL.
LDU. Haag, 17. marca. (DKU.-Wolft.) Na interpelacijo v drugi zbornici je odgovoril minister Huvs z ozirom na pismeno izjavo nizozemske vlade predsednikoma prve in druge zbornice, da je bivši nemški cesar zagotovil vladi, da se bo vzdržal vsake politične akcije in da ne. bo provzročil nizozemski vladi nobenih političnih težkoč. Preudarja se, ali ie bi odkazali tudi bivšemu prestolonasledniku bivališče, kakor se je to zgodilo bivšemu nemškemu cesarju.
AMERIKA IN NEMČIJA.
LDU Pariz, 17. marca. (DunKU) Washing-tonski dopisnik' lista „Echo de Pariš" poroča: Bivši predsednik Taft je dejal v javni izjavi da so Američani v veliki meri odgovorni za sedanje dogodke na Nemškem, ker so odlašali ratifikacijo mirovne pogodbe. Enako mnenje se zastopa tudi v državnem parlamentu.
Kai se godi v
BORBE V NEMČIJI. '
LDU\ Dortmund, 17. marca. (DKU.) Davi so bili hudi boji med ponoči dospelimi četami državne, meščanske in varstvene hrambe na eni strani in oboroženimi delavci na drugi strani. Ko so se delavcem pridružili še drugi oboroženi tovariši iz okolice, so proti poldne premagali državno hrambo, jo razorožili, tako tudi meščansko brambo in policijo ter zasedli mesto. Na obeh straneh je nmogo mrtvih in ranjenih. Plenilo se ni. Sedaj je mesto mirno. Oboroženi delavci korakajo po mestu.
LDU. Diisseldorf, 17. marca. (DKU.) Komisija splošne stavke je proglasila poostreno splošno stavko in zahteva ustavitev zasilnih del ter ključe za gostilnice. Železniški promet se je zopet vzpostavil. Izjalovili so se vsi poizkusi, naskočiti jetnišnico. Vojaštvo je razgnalo shode na prostih trgih.
Norimberk, 17. marca. (DunKU) Podružnica Woffoveg-a urada poroča: Opoldne sta državna hramba in množica streljali druga na drugo. Mrtvih je 18, ranjenih 10. Zvečer je bilo zopet mirneje.
LDU Berlin, 17. marca. (DunKUrWolff.) Vodstvo splošne stavke naznanja vsem železničarjem : Splošna stavka železničarjev ima popoln uapeh. Zato se takoj ukine.
LDU Stuttgart, 17. marca. (DunKU-Wolff.) V Ohrdrufu (Turingija) se bije hud boj med četami državne brambe ter med ..neodvisnimi" in komunisti. Na obeh straneh dobivajo ojačenja. Boj do sedaj še ni odločen.
LDU Lipsko, 1. marca. (DunKU-Wolff.) Oboroženo delavstvo, ki je že včeraj in davi zasedlo več predmestij, pri čemer so se razvili hudi boji, je prodrlo dalje v notranje mesto, ki ga branijo začasni prostovljci. Na vseh cestah v bližini se živahno strelja od šestnajstih dalje. Bojujejo se tudi v Halle ob Saali.
NOVI BOJI V BERLINU.
LDU. Berlin, 17. marca. (DKU.-Wolf.) Na več krajih mesta so se sopet spopadle čete deželne brambe z množico. Boji so zahtevali več mrtvih in ranjenih. Z A d Albertovega mr,stu je tr'pa vrgla nadporočnika v vodo, kjer je utonil.
LDU. Berlin, 17. marca. (DKU.-Wolff.) O spopadih v mestu tekom dne doznavamo še, da je ranjenih več civilnih oseb. Iz raznih delov mesta se javlja, da komunisti gradijo na jugovzhodu in na severu barikade. Stavka železničarjev se je ukinila po sklepu zaupnikov. Promet Se jutri zjutraj zopet vzpostavi.
Pesek v oči!
..Slovenec" ie pred par dnevi z velikim porrt-pom poročal, da je dr. Brejc prepovedal vsak izvoz živil v inozemstvo vse dotlej, dokler bo pri nas pomanjkovanje.
In vendar se živila nemoteno izvažajo v Avstrijo, Italijo in tudi na Cehoslovaško. Kar celi vlaki vozijo preko mej naša živila, ljudstvo pri nas pa strada. Živina, mast, moka in tudi prašiči — vse se izvaža, kakor bi nobene prepovedi ne bilo, ki je najbrže tudi v resnici ni in je menda vse trobentanje klerikalnih listov samo pesek v oči ljudstvu, Ki se pa ne bo dalo dolgo slepiti, ker od klerikalnih obljub ne bo sito.
V Avstrijo se je odpeljalo' fe dni iz Ljubljane 30 do 40 vagonov fižola, ki je pri nas že prava redkost, za Italijane je pa pripravljenih na ljubljanskem kolodvoru kakih 33 vagonov prašičev, da Liodo imeli d'Annunzijevi roparji kaj za jesti! Radovedni smo, ako se ti prašiči res odpošljejo.
Vesti iz Jugoslavije.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO ODGO-DENO.
LDU Beograd, 17. marca. Predsednik dr. Dra-ža Pavlovič otvori 78. redno sejo začasnega nagradnega predstavništva ob 10. uri. Ko se prečita zapisnik, izjavi, da se seja narodne skupščine odgodi do prihodnje srede. Hkrati naznani, da se bo vršila jutri ob 10. takozvana parlamentarna konferenca, na kateri se predloži obvestilo o zunanji politiki.
ITALIJANSKA NASILJA V DALMACIJI.
LDU Split, 17. marca. „Nova doba" piše: V Privlaki blizu Zadra nekateri najemniki niso hoteli dati lastnikom zemlje dela pridelkov. Lastniki so se obrnili na sodišče in ko je sodni izvršilni organ s karabinijerji prišel na lice mesta, so se najemniki uprli ter sprejeli karabinijerje s kamenjenm. Karabinijerji so streljali in ubili dva najemnika ter jih več ranili. Ranjence so prepeljali v zadrsko bolnico.
STAVKA MORNARJEV V DALMACIJI.
LDU Split, 17. marca. Parniki obrežne plovbe v Dubrovniku so morali ustaviti promet, ker kapitani in mornarji stavkajo. Jugoslovenska pomorska Matica se pogaja v njihovem imenu z lastniki.
Kakšno škodo so napravili do danes
klerikalci v vladi!
Klerikalno-radikalna vlada je na krmilu od pustnega torka naprej. Sicer so tega samo trije tedni, vendar pa čutimo povsod silno škodo, ki so jo napravili celemu narodu. Italijani upajo, da se bo s temi ljudmi dalo govoriti, in so zato trdovratni. Kredit naše države v inozemstvu pada. Od tistega dne, ko so ti ljudje na vladi, pada naša valuta celo nasproti avstrijski kroni, ker so sklenili, da se srbski dinar ne zamenja, in je zato dana nevarnost, da se napravi nov kurz med novim denarjem in starim srbskim dinarjem. Pripovedujejo, da. so zabranili izvoz živil. V resnici so pa na novo vpeljali izvoznice, ki so jih demokrati odpravili, in razni verižniki so že veseli, da pojde njihova žetev v klasje. Vlada je sklenila, da dovoli, brez vsake kompenzacije za tako potrebno oblačilno in drugo blago, marveč samo za denar izvoz sto vagonov fižola, petdeset vagonov masla, petdeset vagonov sira in 150 vagonov jajc. Posledica nesrečne klerikalne in radikalne valutne politike in zo-petne vpeljave izvoznic je silno naraščanje draginje. V zadnjih treh tednih se ie skoraj vsaka reč podražila za četrtino. Vrhutega nočejo izplačati ljudstvu onih 20 odstotkov, ki so bili odvzeti pri markiranju, dasiravno je dovolj denarja za zamenjavo. Naše dežele, ki so se prostovoljno zdiužile z brati Srbi, imenujejo ti falotje, da
so zasedne in podvržene. S tem podpirajo nezadovoljnost in italijansko agitacijo. Poprej so ob-ljubovali žensko volilno pravico, da agitirajo proti nam. Sedaj so to svojo obljubo snedli. Demokrati so dali občinsko volilno pravico več kot 70 odstokom žensk, klerikalci so onemogočili občinske volitve, tako da bodo bogve kdaj. Demokratska deželna vlada je odstavila celo vrsto takšnih županov, ki so poprej imeli v roki apro-vizacijo in ki so sodelovali med vojno pri opro-ščenju od vojaške službe. Klerikalna deželna vlada bi rada vse te zopet spravila nazaj. Demokrati so. postavili preiskovalno komisijo, ki je našla največje nerednosti pri razdeljevanju demobilizacijskega blaga. Ker so pa pri teh ne-rednostih udeleženi sami klerikalci, so to komisijo napadli in vodstvo demobilizacijskega blaga sta dobila dva njihova pristaša, ki sta v veliki meri udeležena pri nerednostih.
Lahko bi naštevali še dolgo. Ce bi klerikalno-radikalna vlada ostala še nekaj tednov, bi nam uničila Jugoslavijo in vrgla ljudstvo v največjo, bedo. Dobro je, da so tej vladi šteti dnevi. Res pa je, da se tej vladi ne bo moglo reči, da ni nič storila, čeprav je vladala samo tri do štiri tedne. Storila je mnogo, premnogo. Škoda, ki jo je napravila, presega nilijarde!
Nič skupnega.
Vedno smo trdili, da ne veže vladnih strank noben pozitiven skupni program, noben skupni delovni načrt, temveč samo in edino vladoželj-nost, samo hrepenenje po ministrskih stolčkih in — izvoznicah. Klerikalni listi so pa trobentah, da so na vladi same zdrave, socijalne in moderne stranke.
Te stranke so doibro znane. Klerikalci se odlikujejo po svoji avstrijski preteklosti in kot taki ne morejo biti niti /.drava, niti socijalna, kaj šele moderna stranka, zakaj če bi bili oni res taki, vendar ne bi podpirali skozi cela desetletja reakcionarnih avstrijskih režimov in zgodovina nam jasno »pričuje, da naši klerikalci nikdar niso stali v resni opoziciji proti avstrijskim vladam, prvič so stopili v resnično opozicijo šele v Jugoslaviji proti demokratični vladi.
Njihovi hrvatski tovariši iz narodnega kluba niso .nič boljši, ker tam se nahajajo razni ostanki nekdanjih frankovcev, ki si ne upajo v svobodni Jugoslaviji na dan s svojim pravim imenom. Tudi ti so vedno služili tujim režimom in posebno značilno je, da so veliki nasprotniki vsake ljudske politike, kar se vidi iz njihovega nasprotovanja agrarni reformi, po kateri bi imela vsa zemlja pripasti onemu, ki jo tudi obdeluje, t. j. kmetu. Kako more biti zdrava, socijalna in moderna stranka, ki nasprotuje tako upravičeni zahtevi delovnega kmetskega ljudstva?
Skupina Medakovič-MuaČevic je enaka. Sestavljena je od demokratičnih odpadnikov, ki so zapustili demokratično stranko takoj, ko so videli, da hoče demokratična stranka resnično izvesti agrarno reformo in tako dati kmetu kar je njegovega in kar mu pripada po vsej pravici.
Samo po sebi se razume, da se nahajajo v družbi, ki sestavlja današnjo vlado, tudi bosanski age in begi, ki se bojijo za svoja veleposestva, r.a katerih je kmet pravi suženj, kakor je bil naš kmet v onih starih časih tlake in desetine. In to naj bo „zdrava, socijalna in moderna" stranka!
O srbskih radikalcin niti govoriti ni treba: To je stranka, ki je vse prej kot socijalna in moderna stranka velikega kapitala in tudi odločna nasprotnica pravic ljudstva. Ta stranka, ki je bila nekdaj res napredna, je postala s časom popolnoma nazadnjaška in zato tudi nima v srbskem ljudstvu nobene zasiombe več in se hoče vzdržati na ta način, da se je združila s sebi enakimi strankami iz dežel bivše avstro-ogrske monarhije.
Sama vlada- in dobičkaželjnost je združila vse te stranke, med katerimi sicer ni nič skupnega. Te stranke bi si rade razdelile Jugoslavijo med sabo, da bi vsaka v svojem rajonu delala kar bi se ji zljubilo, ljudstvo bi pa stradalo, navzlic temu, da spada Jugoslavija med najbogatejše evropske države.
Take so stranke, ki so sedaj na vladi pri nas, v resnici. Mi smo to trdili od začetka in klerikalno časopisje je bilo zaradi tega zelo hudo na nas. Sedaj se je pa še samo klerikalno časopisje začelo otresati svojih zaveznikov in grdo pisati, n. pr. o hrvatskih narodnoklubačih. Na Hrvatskem se vršijo občinske volitve in zavezniki naših klerikalcev dobivajo take batine, da je joj in groza. „Slovenec'', mesto da bi pomiloval svoje zaveznike v vladi, jih napada, češ, da naših klerikalcev in hrvatskih narodnoklubašev takointako noben program ne veže, da so na-rodnoklubaši čisto nekaj drugega kot naši klerikalci itd.
Torej eno, kar smo mi vedno trdili: da veže vse te sedanje vladne stranke samo in edino vlado- in dobičkaželjnost, sicer so si pa medsebojno popolnoma tuje! Naradnokluba^i, »tor^j niso nič več ,,zdrava, socijalna in moderna stranka", „Slovenec" trdi in samega sebe bije po zobeh!
V tem je naše zadoščenje, ki bo pa še večje, ko celo, to slučajno skupaj zbobnano družbo odnese veter!
Dopisi.
Velika Nedelja. Naš kaplan Verbajnšek, zvest patrijot pokojne Avstrije, še ne ve, kako daleč sega svoboda. Ker mu sedanje politiziranje ni prineslo povoljnih uspehov, se je zagnal v časnikarstvo. Najbolj na poti so mu „Damovina", ,,Kmetijski list" in „Nova Doba". Dne 10. marca 19*20. je delil dekletom v cerkvi listke za velikonočno spoved. V svsji angelski nedolžnosti je zakokodakal dekletom, da ne sme nikdo pri hiši sprejeti „Nove dobe", ,.Kmetijskega lista" in „Domovine", češ da ti časniki nasprotujejo veri in Bogu. Zapovedal jim je, naj napišejo kar, na veliko na vsak tak časnik': se ne sprejme in naj jih takoj odpošljejo nazaj. Vedi g. kaplan, ti nam ne boš izpodkopal in uničil vere v Boga, pač pa smo že davno izgubili vso vero do tebe. Ako se smeš odeti z duhovniškim plaščem, si še zmi-raj samo človek. Fant, ne igraj se z ognjeni. Ves čas vojne si igral doma kavalirja, dočim. smo mi v smrtni nevarnosti zmrzovali in umirali gladu. Sedaj pa, ko smo svobodni, beremo lahko časnike, katere mi hočemo, ne pa tistih, ki bi nam jih ti narekoval.
Jezica. Ne pomaga noben škapulir stare gospodične Ančke, nobena ,,žavba", pa tud' § 2. ne. Strici „šuštarja" Iskre in pijavke Pollako-vega kapitalizma, domači klerikalci in drugi podobni koruzniki so na god sv Matilde strahovito pogoreli. Klavrni shod, oznanjen s posvečenega mesta, iz posvečenih ust našega namestnika Kristusovega, izpričuje žalostno preteklost ,,farovške" stranke in njeno temno bodočnost. Ker ni prostora, omenimo le, da so pri tem shodu klerikalni govorniki Remec, kamniška Čebula in „pristni" kmetski sin nastopali tako, da so ves
čas ljudi „farbali" in niso pripustili ne med govorom, ne na koncu nikogar k besedi, ker se boje sodbe. Ljudstvo je lažniive frakarje iz-žvižgalo, hrupno prekinjevalo in zahtevalo, da naj se jih vuu vrže, ker ni hotelo poslušati klerikalnih laži. „Domoljubovi" gopodje, ki so ukiadli 20 % iz naših žepov (primite tatu!) in končnoveHuvno vzeli od 5 K kar 4 krone, so krivdo zvračali na liberalce Iskro, ki je slučajno za čevljarsko smolo in dreto ustvarjen, imajo še vedno v vdikem kreditu, šusteršič jim je „ranjka" teta, v ..Samostojno" pa da za to ne grejo, ker ni upanja na korita. Za smrdljiv Ce-bulov rol iz Kamnika je razen VLS. vse brez-versko. On se tudi žvižganja ne boji. Ko sta Adaiu in Eva orala tam na Turškem nekje, je menda kepe pobijal za drevesom. Gospod župnik pa naj sleče črno suknjo in bodi odkrit politik, ne pa hinavsko (!!) zavijati, da nima z Ahlino-vo in Perkovo politiko nič opravka. Netopirjev ne trpimo. Ce pa hoče s jDrižnice boja, naj ve, da ga sprejmemo; a šel bo ta boj do oltarja. Te besedice zato. aa ne bo mislil, da je svet. Do gotovih meja! Sicer pa, srčna hvala za krasen užitek klerikalne polomijade. Živela „Kmetska zve-j za" pribežališče onih, ki hočejo vnovič križati ! Matijo Gulfa in Kristusa.
Celje. V nedeljo dne 21. marca 1920. se vrši ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju javen shod, na katerem poročajo člani bivše beograjske in ljubljanske vlade o novem političnem položaju. Udeležbo sta obljubila bivši minister dr. Kramer in bivši predsednik deželne vlade dr. Žerjav. Vabljeni so vsi somišljeniki in somišljenice. Udeležite se zborovanja gotovo. Pripeljite s seboj prijatelje naše stranke!
Jesenice. Občni zbor krajevne organlizaeije JDS. se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob 15. uri v Humrovi restavraciji na Jesenicah. .Člani in somišljeniki, udeležite se tega važnega občnega zbora polnoštevilno! Posebnih vabil ne bo razpošiljal — tajnik.'
Kmetijstvo, trgovina in obrt.
g. Stare dinarske novčanice. Demokratična vlada' je ukrenila, da se s kronami potegnejo iz prometa tudi dinarji, da bi na ta način dobili enoten denar za vso državo, dinarske krone. Sedanja vlada bi pa rada še bolj oškodovala krono in niti ne misli na to, da bi potegnila iz prometa dinarje. To pa kratkomalo ne gre, ker vlade vendar nimamo zato, da bi samo delala škodo, kakor bi toi hotela Protič-Koroščeva vlada in po celi državi se javlja odločen odpor proti temu, da bi stari dinarji še nadalje ostali v prometu na škodo dinarske krone. Trgovci iz Vojvodine so poslali finančnemu ministru spomenico, v kateri odločno zahtevajo, da se stari dinarji takoj potegnejo iz pronieta.
g. Zračna pošta v Jugoslaviji. Neka zagrebška banka se bavi z načrtom uvedbe zračne pošte v naši državi, ki pa ne bi bila omejena samo na našo državo, temveč bi imela zvezo tudi z večjimi trgovskimi središči v drugih evropskih državah. Uvedba zračne pošte bi bila res zelo koristna, ker dokler bo dr. Korošec upravljal železnice, dr. Drinkovič pa pošto, bo pošta pri nas slaba.
g. Fabrikacija poljedelskih proizvodov. V Beograd je dospel zastopnik in odposlanec nemških trgovskih organizacij g. Habu. Njegova pot je v zvezi z željo nemških industrijcev, da preselijo nekatere svoje tvornice za predelavo poljedelskih proizvodov v našo državo.
g. Tvornica zdravil. V Karlovcu nameravajo ustanovili tvornico zdravil in nekaterih kemičnih posebnosti. Počasi menda vendar pridemo do tega, da bomo izdelovali doma razne reči, ki jih moramo sedaj plačevati v tujini z dragim denarjem.
Politične vesti.
p. Mesec dni že vladajo naši klerikalci, pa verižništvu in draženju ne samo še ni konec, temveč vsak dan bujnejše cvete. Ko so bili klerikalci v opoziciji, so vedno vpili, da prihaja draginja odtod, ker so na vladi demokrati, t. j. kapitalisti. No, sedaj se vsaj vidi, kje so pravi kapitalisti, namreč v sedanji vladi, ker takoi naglo se pod prejšnjo vlado vendar niso dvigale cene kot sedaj, ko vsaka reč že vsak dan tako-rekoč menja ceno — navzgor, seveda. In čudno: Tako dviganje cen ..Slovenec" in „Večerni list'4
vendar molčita kot grob m ne zineta besedice, ko sta poprej imela polna usta o draginji! AH go klerikalni voditelji že toliko zaslužili z Ribar-čevimi izvoznicami, da draginje čisto nič ne čutijo? Ljudstvo pa draginjo čuti in ustvarja sodbe o klerikalnih demagogih, ki imajo — kakor njihov protektor Protič — za vsako reč dve teoriji : eno za sebe, drugo pa za nasprotnike.
p. Brežiški slučaj se razlaga tako-le: Nabornikom nekaterih letnikov so se poslale nemško-slovenske pozivnice zato, ker so bile te še v zalogi od prej in se je hotelo hraniti s papirjem, kakor se je to delalo tudi pri drugih okrajnih glavarstvih. To verujemo, ker tega vendar ne moremo verjeti, da bi kdo nalašč in brez vsakega povoda vabil slovenske mladeniče v jugoslovansko armado z nemško-slovenskimi poziv-nicami. Ampak nam se tudi to opravičevanje ne zdi zadostno in priporočali bi našim političnim oblastem, da se malo bolj uživijo v nove razmere in izprevidijo, da to kratkomalo ne gre, da bi se slovenske fante vabilo v jugoslovansko narodno armado z nemško-slovenskimi pozivni-cami, če je naloga teh še tako velika! Izpreme-nili smo poštne pečate in zavrgli marsikako staro avstrijsko šaro, pa lahko zavržemo tudi stare avstrijske naborne pozivnice. Upamo, da se je to zadnjič zgodilo.
p. Vprašanje Radgone. Mislili smo, da je mirovna konferenca že mirno v gospodu zaspala, ker ne da od sebe ne duha ne sluha. Pa smo se zmotili: mesto da bi se zapadnoevropski mo-gočniki pečali z važnimi vprašanji, ki še čakajo rešitve, se pečajo z radgonskim nemškutarjem dr. Kamndkarjem, ki bi se še rad slavnostno vrnil v Radgono, pa se ne more, ker je tam še vedno naša posadka, četudi je Radgona prisojena Avstriji. Poročajo namreč, da je angleška mirovna delegacija obvestila mirovno konferenco, da se nahaja v Radgoni še vednoi jugoslovanska posadka, četudi je mesto prisojeno Avstriji in da bo poslala sedaj mirovna konferenca naši^ vladi noto, v kateri bo zahtevala, da naše vojaštvo zapusti Radgono. Ne vemo, kaj odgovori na to ■zahtevo naša vlada, ampak zanimivo je, na kak način je dala mirovna konferenca znamenje življenja od sebe. S tem je mirovna konferenca vnovič dokazala, da ni kos svoji nalogi in da bi najboljše storila, ko bi še enkrat resnično zaspala, ko resno delati takointako ne more in ne zna.
p. Razdor v naši socialni demokraciji. Kakor je znano, se je socijalno-demokratična stranka na Slovenskem razdelila na dva dela: na desno in na levo. ..Naprej" je ostal v posesti „desnih", medtem ko so „ievi" ustanovili svoj tednik „Ujedinjenje". „Naprej" se peča z vprašanjem sklicanja strankinega zbora in pravi, da bo moralo priti do njega v najkrajšem času. Ujedinje-nje s srbohrvatsko komunistično stranko po „Napreju" vsaj začasno ni mogoče, ker se je ta stranka brez pridržka izrekla za ruske metode in ker omalovažuje in ovira vsako delo, ki ne meri neposredno na revolucionarno akcijo. — V tem je tudi vsa razlika med desnimi in levimi socijalisti. Desni računajo z razmerami, ki niso zrele za socijalno revolucijo, medtem, ko bi „levi" rajše danes kakor jutri proglasili diktaturo proletarijata po ruskem in_ madžarskem vzorcu, brez ozira na dejstvo, da je ogromna večina jugoslovanskega naroda nasprotna takim eksperimentom, ker kmetje niso za komunizem in oni so jedro našega naroda.
p. Vlada proti lastnemu denarju. Sedaj nimamo več avstrijskih kron, oziroma vsaj lahko bi že bili brez njih in vladi vendar niti na misel ne pride, da bi ščitila vsaj naš novi dinarsko-kron-ski denar, ki je vendar denar naše „Narodne banke". Nasprotno, vlada škoduje temu denarju kjer in kadar le more. Carina n.pr. se mora plačevati v t. zv. zdravi valuti, t. j. v tujem denarju in ker bodo uvozniki pač iskali tujo valuto, da morejo plačati carino za importirano blago, bo naravna posledica padanje vrednosti našega denarja. Tako dela na naši gospodarski povzdigi minister trgovine Stojan Ribarac in našim klerikalcem niti na misel ne pride, da bi mu povedali, da to ni prav. Pa brigajo se klerikalci za naš gospodarski napredek, njim je le do tega, da so na vladi, skupaj z velekapitalisti in bankirji, ki jim je mar za vse, samo ne za dobrobit države. Kaj je takemu Ribarcu država in splošna korist? Nič, prav nič, ravno tako kot našim klerikalcem in zato ga ravno naši klerikalci tako čislajo!
Novosti.
n. V svobodno domovino se je vrnil te dni iz
Pariza prvoboritelj za pravice tržaških in sploh primorskih Slovanov, tržaški odvetnik in dolgoletni državni in deželni poslanec, dr. Gustav Gre gor in. Poln nesebičnost-r-^e^^osvetil vse svoje življenje gospodarskemu in političnemu napredku primorskih Slovencev, trdno upajoč v njihovo srečnejšo bodočnost. Vseskozi idealni rodoljub je še pred izbruhom italijanske vojne odpotoval v Zenovo in potem skupno z ostalimi tovariši neumorno razvijal po Švici„ Franciji in Angliji jugoslovansko propagando. Uresničile so se njegove dolgoletne sanje, samo žal, da ravno njegova ožja domovina še vedno ječi pod tujim jarmom. Začasno se je nastanil dr. Gre-gorin na Bledu.
n. Pri občinskih volitvah v Zagrebu so postavili svojo posebno kandidatno listo tudi židovski cionisti, t. j. oni Zidje, ki stojijo na stališču, da so Zidje poseben narod, ki mora dobiti svojo državo. Dobro, mi se tudi vsi strinjamo s tem, ampak ker je sedaj židovska država resnično ustanovljena v Palestini, kjer je tudi nekdaj bila, bi bilo pričakovati, da se vsi Zidje naselijo v svoji državi. Toda Zidom se ne gre za to, da se naselijo skupaj v svoji državi, ker sami med seboj se ne bi mogli odirati in zato je ves njihov cionizem. navadna goljufija, kot vse kar je židovskega, ker oni lahko izhajajo samo med tujim ljudstvom, ki ga odirajo. Na Hrvatskem jih je vse pdlno in čas bi že bil, da se jih hrvatsko ljudstvo reši na ta način, da pri židovskih trgovcih ne kupuje. Ampak to je ravno: ljudstvo je nezavedno, Zide sicer sovraži, ampak — redi jih tudi.
n. Reorganizacija enketne komisije za revizijo Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Deželna vlada je reorganizirala enketno komisijo za revizijo Gospodarske komisije za stvarno demoUilizacijo. Komandant topniških delavnic polkovnik Vasic je odvezan svojih funkcij kot član komisije. Vsi drugi dosedanji člani ostanejo še nadalje v komisiji. Na novo so imenovani v komisijo deželni tajnik dr. Tomažič kot vodja komisije ter računski svetnik Peternel, inž. Strancar in mizarski mojster Bizjak iz Šiške kot nadaljnji člani komisije. Komisija ima nalog, da revizijsko delo takoj nadaljuje in čim prej dovrši. Pri reviziji se mora dati vsaki prizadeti osebi priložnost, da se zasliši in da poda vsestranska pojasnila.
n. Demonstracije invalidov v Zagrebu. V nedeljo so priredili invalidi v Zagrebu demonstracijski obhod po mestu. Na Wilsoiiovem trgu so imeli nato shod, na katerem so vsi govorniki zahtevali, da vlada takoj potrdi pravila organizacije in preskrbi vsem invalidom primerno delo.
n. Zamenjava bankovcev. Od dne 16. t. m. dalje zamenjavajo bankovce po 100, 50 in 20 K v Ljubljani samo še: finančna deželna blagajna, davčni urad za mesto in okolico, poštni čekovni urad in podružnica Avstro-ogrske banke; v Mariboru: davčni urad in podružnica Avstro-ogrske banke; po deželi vsi davčni uradi. Drugi zavodi, ki so doslej zamenjavali bankovce, so prenehali s tem delom dne 15. t. m. zvečer.
u. Sneg v Sarajevu. Star pregovor pravi, da sneg na nebu ni še nikdar iztrohnel. Kadarkoli ga je bilo dosti, vedno se je spustil kakor mana na to našo grešno zemljo. Posebno močno je, kakor poročajo bosenski časopisi, osrečila ta božja blagodat zadnje dneve Sarajevo.
n. Lepo priporočilo. Pred par tedni je prišla iz Gradca s svojim ljubčkom na izlet v Jugoslavijo neka služkinja. Prišedši v Beograd, sta potrošila že ves denar in se potikala nekaj dni po mestu. Policija ju je lepega dne ustavila in poklicala na odgovornost. Ker pa ni imela nobenih dokazov, tudi ni mogla nobenemu ničesar napraviti. Da pa lepa Štefanija ne bi ostala brez posla, jo je policija priporočila nekemu odvetniku za službo. Ta jo je v resnici takoj sprejel. Ze čez dva dneva pa je opazil, da so mu zmanjkali razni predmeti. Prepričan, da ima opraviti s precej lahkomiselno in naivno žensko, je kljub temu hotel še nekoliko potrpeti z njo. Toda prevaral se je kruto. Ko si je nabrala že nekaj ženskega perila, je ukradla odvetniku še dva kov-čega in moško obbko, gotovo za svojega ljub-čka. Da ne bi bila brez denarja, si je ..izposodila" od njega še par tisočakov, nato pa izginila brez sledu. Pa povejte, kdo je bil bolj lahkomišljen in naiven: služkinja ali odvetnik?
n. Kvartopircl. Poleg verižniškega in pošto-paškega stanu je ustvarila nova doba še neki drug stan, namreč stan kvartopircev. Videti jih je povsod, največ po raznih kavarnah in zakotnih beznicah, kjer prekvartajo po cele dneve. Na večer po navadi ti tički oživijo in se gredo dobro okrepčat. Denarja imajo tako dovolj, zjutraj pa se zamore spati — dokler se pač hoče. Kadar so že vsega siti, si ogledajo še malo po polsvetu. Cemu tudi ne! Kaj hočete — svoboda je svof-boda! In to malo življenje, ki je živimo, je treba uživati čim sladkeje, za pokoroi je tako dovolj časa na drugem svetu. Nerodno je samo to, da nekateri nimajo pravega zmisla za tako udobno .življenje in je zato tudi tem lahkoživcem ne privoščijo. Pravijo namreč, da je pokora na drugem svetu lažja, ako se je človek privadi tudi že na tem svetu.
n. Hvaležni sluga. Nekateri ljudje pač bolehajo na tem, da mislijo, da morajo krasti. Ta bolezen je popadla tudi nekega Josipa Rablja, ki je izmaknil svojemu gospodarju tisoč dinarjev in 96 K. Od te svote si je kupil lepo novo obleko, nekoliko pa je potrošil. Smola pa je hotela, da ga je policija spoznala tudi kljub njegovi novi obleki. Pri preiskavi so našli pri njem še tretjino denarja, za ostalo svoto pa bo odgovarjal pred sodiščem, kjer bo dobil obenem seveda zopet novo, a ne ravno priporočljivo obleko..
n. Ubogi kadilci. Ljubitelje tobaka bo gotovo zanimala vest, da neprestanemu draženju tobaka še ne bo kmalu konec. Nova klerikalna vlada pripravlja zopet jako znatno zvišanje cen tobaka. Določiti namerava namreč cene kar v dinarjih, kar bi pomenilo ogromno povišanje, tako da bo tobak pristopen sploh le še bogatinom in pa delomržnim verižnikom.
n. Črne koze se precej opasno širijo v celjskem okraju. Da se prepreči razširjanje epidemije, je celjski mestni magistrat odredil cepljenje za vse, ki niso bili v zadnjih treh letih proti črnim ko* zam cepljeni z uspehom.
n. Težka nezgoda. Ivan Znidaršič, učitelj iz Kanala, je skušal v Podbrdu skočiti na premikajoči se vlak. Pri tem mu je najbrže spodrsnilo in je padel pod vlak, ki mu je odtrgal levo roko. in prizadejal več težkih poškodb na glavi. Vrhu-tega je izgubil še eno oko. Nesrečni učitelj je obležal nezavesten na tleh. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Trstu, vendar pa je malo upanja, da bi okreval.
n. Hudobna ženska. Kadar se ljudje postarajo, prično običajno prositi Boga, naj bi podelil njihovi duši rajsko veselje. Precej drugačne narave pa je 801etna starka Roza Altarac iz Sarajeva. Sprla se je s svojo sostanovalko Ano Vulišič in ji hotela vtepsti svojo voljo s polenom. Udarila jo je namreč tako močno po glavi, da je zadobila več težkih ran in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Mesto v raj, so odvedli staro babo v zapor, odkoder pride najbrže še v pekel.
n. Razočarani zaročenec. Pravijo, da je žensko srce, kadar ljubi, naravnost blazno. Za človeka, ki ga ljubi, bi strosila ženska vse, samq da ga zadovolji, ne meneč se pri tem za vse ozire in predsodke. Tako srečen pa ni bil Jakob Kalič. Zaročenka'mu je darovala namreč svoječasno tisoč kron, toda nekega lepega dne, ko.se je ž nj.o malo spri, pa je vložila proti njemu na policiji ovadbo — zaradi goljufije. Ko so Kaliča zaprli, je prišel do prepričanja, da se izpremi-njajo ne samo časi, ampak ž njimi tudi ženske. Razočarani snubač bo v prihodnje gotovo bolj previden.
n. V ljubavni blodnji. Kake budalosti vse se napravijo v ljubavni blodnji! Tako je služkinja Ana Savič pokradla svojemu gospodarju vse polno perila in več parov obuval. Ko si je^ prisvojila vse te stvari,.ki jih potrebuje najbrže za svojo balo, je napisala za gospodarja pismol nato pa s svojim ljubčkom izginila. Pismo je bilo najdeno, nikakor pa še ne zaljubljena dvojica. Policija poizveduje za obema, toda ne zato, da bi ju morda poročila, kakor si onadva želita, ampak da ju zapre kakor zaslužita. Da, da, ljubezen je bolezen, ljubezen je vrag, to nam dokazuje tudi ta parček.
n. V pijanosti in obupu si je prerezajl vrat delavec M. G. v Ljubljani. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
n. Tragična zgodovina poročnega prstana. Pred več leti je soproga nekega profesorja v Splitu izgubila med kopanjem v morju svoj poročni prstan. Izguba je gospo silno užalostila. Cele tri dni je zaman iskala prstan po morju. Tudi njeni prijatelji niso imeli več sreče. Začarani prstan je zahteval še večjo žrtev. Gospa je
pri dolgem iskanju dobila solnčarico in par dni nato umrla. Pred par dnevi pa jc neki ribič, loveč v morju školjke, med drugim privlekel iz morja tudi krasen prstan. Žalostna dogodba prstana je bila dobro znana po vsem mestu in zato ga je ribič takoj spoznal. Ko si ga ogleda natančneje, zapazi na njem še začetne črke imena pokojne lastnice. Odšel je takoj k profesorju, ki se je ob pogledu na dragoceni in tužni spomin bridko razjokal in najditelja bogato nagradil.
n. Iz starih časov. Pri starih narodih so bili zakoni proti alkoholu prav strogi. V Atenah, domovi umetnosti in lepote, so stari Grki obsodili nekega zakonodajnega uradnika na smrt, ker se je preveč napil. Strogi Spartanci pa so šli še dalje. Ti so popolnoma prepovedali pitje opojnih pijač in Lykurg je ukazal, da se povsod zatte vinska trta. Za časa rimske republike je bilo prepovedano piti mladini vino; šele nad 30 let stari moški so smeli uživati vino. V slučaju pa, da je kdo storil zločin v pijanosti, se to ni smatralo kot olajšujočo okoliščino, temveč se je zločinca zaradi tega še strožje obsodilo. Grški modrijan Pittakos v Mytileni je i'zdal na-redbo, da se mora vsakogar, ki je v pijanosti zagrešil kak zločin, dvakrat strožje kaznovati kakor onega, ki ga je storil v treznosti. Mohamed, ustanovitelj Islama, je popolnoma prepovedal v koranu uživanje vina. Francoski kralj Franc I. je odredil leta 1536 j ako stroge naredbe proti alkoholikom. Odredil je, da se vsakega pijanca kaznuje v prvem slučaju z ječo ob kruhu in vodi. Ako so koga drugič zalotili pijanega, se mu je naštelo primerno število palic; tretjič so ga pa pretepli z biči. Ako je ostal nepoboljšljiv pijanec, odrezal se mu je en prst na nogi, ako to ni pomagalo, so ga izpostavili na sramotni kamen, a končno so ga izgnali i'z domovine. V nekaterih drugih deželah so zaprli pijance v ječe ter jim dajali le tako hrano, ki je bila pomešana z žganjem in tako dolgo, dokler se ni pijancu zgnusilo ter se je začel braniti uživati tako hrano. Ali pa so zaprli vse, ki so jih našli pijane na ulicah, potem pa, ko so se streznili, so morali pometati ceste, ne glede na to, ali je bil kdo bogataš ali siromak.
n. Po usnje je prišla iz Novega mesta v Ljubljano neka Frančiška Košak. Ker pa je hotela z njim verižit, so ji na ljubljanski policiji poskrbeli za teden dni brezplačno stanovanje in si izposodili od nje še tisoč kron.
n. Dobro se je preskrbe! s čevlji. Iz Belovarja v Slavoniji je prispel v Tržič neki Karel Cihak, in sicer nakupovat čevlje. Izdajal se je za bogatega trgovca in zato sta mu Marija Peharc in Tadel Leopold, nič hudega sluteč, zaupala čevljev v skupni vrednosti 20.450 kron. Ko se je možakar tako bogato založil s čevlji, jo je popihal in izginil brez sledu.
n. „Ali smo tavglih", tako so se šalile te dni ženske, ki so se hotele odpeljati z vrhniškim vlakom proti demarkacijski črti, a so morale na zahtevo ljubljanske policije tik pred odhodom vlaka vse izstopiti. Postavili so jih po vrsti, na kar sta j mi dve revizorki naznanili, da naj prostovoljno odlože tobak, sicer sc jim pobere s silo. Izpod kril je pričel padati zavoj za za>-vojem; nabralo se jih je nad tisoč. Sedaj šele ste „tavglich", pravi policist in se poslovi od njih.
n. Strašen požar v italijanski tovarni za mu-
sdcijo. Italijanski časopisi poročajo, da je dne 5. t. m. ponoči nastal v tovarni za municijo v
Bologni, ki je največja te vrste v Italiji, strašen požar. Celi dve uri so trajale strahovite eksplozije. Prizor je bil naravnost strašen. Zgorele so vse velike vojaške zgradbe okoli tvornice, prebivalstvo pa je vse preplašeno drvelo iz hiš in begalo po ulicah. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Vzroki požara- niso znani, vendar pa niti itali janski listi ne morejo prikriti, da je vsa stvar precej skrivnostna, tako da ni izključeno, da je bil izvršen kak anarhistični atentat.
n. Hud mraz\ Franciji. Izredno mili in blagi zimi je sledil popolnoma nepričakovano te dni jako hud mrzli val, ki je napravil veliko škodo zlasti na sadnem drevju, ki je večinoma že razcvetelo.
n. Drzen uupad. V Split v Dalmaciji je vozil Josip Curkovič re3no perutnino. Ko se je pripeljal te dni do vasi Brdo, skoči nenadoma iz grmovja neki vojak in ga pograbi za prsa. Pričel ga je preiskovati in mu stikati po žepih. Ker ni ničesar dobil, mu je hotel odvzeti košaro jajc, ki pa je bila tako močno privezana na druge predmete, da je ni mogel potegniti z voza. Prestrašeni kmet se je med tem zopet ojunačil, pognal konje v največji dir proti mestu in na begu izpalil še samokres, da prežene napadalca. Toda, ko je dospel že v bližino mesta, ga je dohitela petorica vojakov na konjih, ki so takoj razsed-lali, premikastili kmeta in mu odvzeli samokres. Na njegov krik in vik so prihiteli na pomoč redarji. Ko so spoznali položaj in opazili, da se pripravljajo vojaki na odpor, so ustrelili parkrat v zrak in prisilili vojake k predaji. Dva sta pobegnila, trije pa so bili aretirani in izročeni vojaškim oblastem.
n. Napadi na vlake v Italiji. Iz Milana se poroča, da so napadi na vlake v Italiji na dnevnem redu. Vse dosedanje varnostne odredbe oblasti so ostale brez uspeha. Celo v Milanu samem je bil izvršen te dni napad na tovorni vlak. Deset oboroženih oseb je skočilo na vlak in zagrozilo osobju s smrtjo, ako se le gane z mesta. Lopovi so ugrabili za kakih 100.000 lir blaga in potem izginili brez sledu.
lili in potem napadli italijansko posadko v Lu-riji. Italijani so se zaprli v lurijsko katoliško cer. kev, kjer se branijo. Borba je trajala vso noč in se je potem nadaljevala ti. in 12. t. m. Čuje se., da so ustaši zasedli pot Oroš-Lurija, da preprečijo eventualno ojačenje iz Oroša. Ravno tako so ustaši obkolili italijansko posadko v Fonu. Mornarski oddelek, ki je tej posadki nosil hrano, so Albanci dne 11. t. m. blizu Fonu napadli in uničili.
Zadnje vesti.
ZA UPOKOJENCE.
LDU Beograd, 11. marca. Od 1. aprila dalje bodo dobivali upokojenci in upokojenke vsi enako' brez razlike v pehziji po 200 dinarjev mesečno ter za vsakega člana rodbine po 45 dinarjev na mesec kot draginjsko doklado. Ta povišek velja od 1. decembra 1919. dalje ter bo izplačan dne 1. aprila o priliki plačevanja pokojnine.
POLJEDELSKA FAKULTETA V BEOGRADU.
LDU Beograd, 17. marca. Vse priprave za otvoritev poljedelske fakultete na beograjskem vseučilišču so končane. V nekaj dneh bodo volitve prvih rednih profesorjev, tako da se bodo predavanja mogla pričeti začetkom prihodnjega šolskega leta, t. j. v septembru. Ameriški profesorji strokovnjaki bodo začasna samo predstojniki poljedelskih postaj, dokler se ne nauče srbskega jezika.
ALBANSKO-ITALIJANSKI BOJI.
LDU Beograd, 17. marca. ..Epoha" javlja iz Tirane: Dne 10. t. m. zvečer so Albanci obko-
Zadnja nespodobnost
stare vlade.
Klerikalci in pravaši za Mča, pa proti kmetom!
Pred odstopom vlada preganja uradnike!
Zagreb, 18. marca opoldne. (Izv. por. »Domovine".) Pred svojim odstopom hiti klerikalno-frankovsko-radikalska vlada še, kako bi napravila Jugslaviji kar največ škode. Znano je, da je pri hrvatskih občinskih volitvah v kmetskih občinah hujskač in zmešani veleizdajnik Radič propadel, zmagal pa je kandidat neodvisnih demokratskih kmetov Štefan Dojčič.
Stara klerikalna vlada, ki je veleizdajalskega Radiča izpustila, je sedaj brez vsakega razloga dala aretirati Dojčiča.
Ravno tako kakor proti kmetom, se vlada pred padcem obnaša sovražno tudi proti uradnikom. Odstranila je s pošte v Zagrebu vse zveste uradnike, ki so bili proti štrajku, vse one, ki so pa delali proti pravaškim strankarjem, ki so ščuvali na štrajk, je pa odstranila s pošte in jih hoče dati na najslabša mesta. Razume se, da vse te odredbe ne bodo držale, toda tako za naše kmetsko ljudstvo kakor za naše uradništvo je ta zadnja nesramnost »vlade narodne nesreče" ali »pustne vlade" glasen in jasen dokaz, kje j« pravica in kje je ni.
Somišljeniki! Razširjajte »Domovino".
Jurija grofa Thurnshega jehlarna na Ravnali
(Buitanj-Ranne, SlouEnija)
ima na razpolago nekolikim* množino
kovanega strojnega jeklo
(za transmisijs&e valite)
r dimenzijah 5 do 130 mm (trdnost približno 70 kg).
Prodomt
-5 tisoč kg suhega
lepega planinskega
seno.
Cena p« dogovoru.
Jrra Žepič, Goj'.d, poŠt* Trži i, Gorenjsk«.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Stritarjema uiica ste*. 2. PidnužiicB v Splitu, Tpsiu, Csloucu, Sjpjjzuu, Barici, Celju Mariboru in Borovljah; bančna ekspozitura g Ptuja.
K 50,000.000 -
okrog
T< lef on II. 261.
Sprejema
vloge na knjižice in tekoCi račun
prol ugodnemu obrestovanju.
Kopni-" ia prodaja Tse vrste -reduostniti papirje«, = valut in dovoljaje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov t »Banka".
I OelnliKa glavnica*
| K 30,000 000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve: oKro«
K 10,000.000
Centra! a:
Trst. Pc^rfiJnioo: Pograd Hubrovnik, Dunaj, Kotor, Ma-ibor, MetVivlč, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj
Bonu* nf>r lia in j ii izvriuje u;
Sprejemal Vlii^e na knjižic«. Vloge na tek-ti ia žiro-rarna proti uajii(?Oiluei&emu ohre«to«auju. — Keutui davek plača b»uk» iz svojega
Kupuje In prodajat Devizo, »ilnte. vreduosiue t>ai><rj<- itd
Eskontlra: Menice, devize, vreduos ue papirje itd. Izdaja: (Vfce. nakaznice lu akreditive ua vsa tu- in
iuti emeka mesta Oaje predujme: ua »reilun»tue papirje m ua hlaKO. iefce e >■ javnih rtklaillsAiti. I>aje trgovske kredite pod natnir<Kt(ieiMP' "»* -p
Prevzemaš
Kulautueje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon «t. 257.