List 32. i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. V Izubijani 6. avgusta 1884. Obseg: Nov način premakljivih jasel Oklic. Oznanilo o delitvi premij v denarji in priznanskih diplom za kobile in žebice, katera se bode vršila na Kranjskem za leto 1884. Nekaj o pospeševanji rodovitnosti pri prešieih Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje dopisi. — Novičar. Volitev na Notranjskem. Noč pred sv. Dnevom (Dalje.) Nasi Gospodarske stvari. iz žlebov, ki so pritrjeni na kateri stranski steni vađno na strani od hodišča za krmo. Živina na ki se ? Nov način premakljivih jasel. Ker je v novejšem času doseglo kmetijstvo tako visoko stopinjo popolnosti, premenil se je tudi po-prejšnji način naprav po hlevih z novějšími in primer-nejšimi napravami. premakljivimi jaslimi skuša se sedaj dobivati boljši in enakomernejši gnoj. Ta način, ki se uže delj časa vporablja v ovčjih hlevih, skuša se sedaj vpelja-vati tudi pri napravi kravjih hlevov. Imamo sicer uže precej načinov premakljivih jasel, katerepa vse našte- dvakrat na dan napaja, naj bi gnoj trdo shodila. Popisati hočemo tukaj napravo nekega hleva na Meklenburškem. Temelj vsej napravi so premakljive jasli. Na tramovih ob stropu pritrjene so prosto vi-seče jasli, ki se lahko z verigo speljano čez kolesa (valjarje) premičejo. Oglejmo si najpoprej načrt po-slopja. Največ prostora potřebuje hlev (zraven stoječa podoba). Za tem od zadej je prostor, ki rabi tudi v shrambo senenim in žitnim vozém, zatem hlevi za žrebeta in teleta, nadalje kašča itd. O o 8 Ki, ....... C* 6 O o ft* Oni del vati in razpravljati nam primanjkuje tu prostora. Ome-nimo le, da se na Meklenburškem mnogo zidajo hlevi iiJJUAV X k^KJ nw KJ U1 OXVljlU JUJ11 VJ AlUďJV 111UY1 HIV V . JLg^ JV^ KJ JL. \j\j AXA. y K?XJL\J JLV JL V/ \J\J ili • } Vi. tvuviiij VJII^ s premakljivimi jasli. Jasli stojé prosto na gnoji. Pre- za 144 glav goveje živine. Sredi hleva stoji šes^fm-* tt A A « 4M M * A A AM MA MA «ft 1 « dm / I ft W • I U-f Tm^îV hlev. pa, ki nas posebno zanima, je ravno kravji Dolg je 51*60 m., širok 16*60 m., preračunjen stavljajo se vsaka dva dni in v to je štirih ljudi po- licih stebrov (v zraven stoječi podobi zaznamováni treba. Napaja se živina ali zunaj hleva, ali y njem malimi krogi), na kojih vsaki strani so po en$ tako da je vsega skupaj dvanajst jasel. Na vsaki strani enih jasel stoji šest goved vštric z dolžino hleva z glavami ravno nasproti. Stebri so 8*60 m. vsaksebi tako Oklic. j » kranjska kmetijska družba bode iz državne ta^, da ostane med dvema vrstama govedine velik subvencije, ki jo je za letošnje leto přejela od si. uu prostor, koji se drži skupaj s hodiščem za krmo na nisterstva kmetijstva, podělila nekoliko podpore v p r o mi zadnji steni. Oglejmo si napravo jasel. Sredi hleva stoji steber na kojega vsaki strani po dve viseči jasli (zraven sto- speh mače adjereje in pa za povzdigo in zboljšanje do včjereje. Za napravo in vzdržavanje šolskih vrtov in jeca podoba.) Jasli so pritrjene z dvema paroma verig drevesnic bode dala krajnim šolskim svetom majhne na lesen oder. Ker je vsega skupaj dvanajst jasel, zneske v denarji in darovala sadna drevesca, diviake • • i • i • i i n ir i i* • i • ■ • ^ . » . . . . . _ / v tedaj je tudi dvanajst odrov. Med seboj zvezani so odri z lesenimi tramovi, tako da so vedno za enako vsaksebi. ni- m cepiče, in to v prvi vrsti takim šolam, katei majo še vrta, pa dokažejo, da so uže v posestvu za vrt pnpravnega zemljišča in da se krajni šolski svet Na prvem in zadnjem odru vsake podolžne vrste v svoji dotični prošnji izrečno zaveže, da bode nemu pritrjena je dolga veriga, ki se premiče v enaki viso- doma za šolske namene pripraven vrt napravil ter ga čini z odri čez kolesca ob steni slemena pritrjenem valjarju napravljenem v visočini 1*70 m. in tu tudi konča. Na vsakem štirih valjarjev so luknje za navi- kmetijska nakupila " nekoliko ovnov in ovac lepega jala in zatika. Kako so jasli in odri sicer sestavljeni, ukviškega plemena na Koroškem in jih brezplačno zmirom šoli kot učni pripomoček ohranil Za zboljšanje domače ovčjereje bode družba razvidi se iz zraven stoječe podobe. Daljši popis je darovala takim gospodarjem, ki v svoji po županstvu tedaj nepotreben. Kako se jasli premičejo ? Kravji pastir ali krmar porine pred vsako molžo jasli, vrteč valjarje z navijali za toliko naprej, da sedi molzec na popolno suhi stelji. Pri vrtenji se veriga skrajša, navija se in ž njo zvezani odri pomičejo se naprej. To premikanje je tako priprosto in lahkotno, da je en člověk v stanu in župniku potrjeni prošnji dokažej da uže več let in precejšnje število ovác redijo ; da je njih kraj za ovčjerejo posebno ugoden, in da jih je volja, dobljenega ovna, kolikor umna živinoreja dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. Prošnje za podporo šolskih vrtov in za ovce po-dovršiti to delo v nekaterih minutah. Da se pa jasli trjene od predstojnika dotične podružnice imajo se pis- lahko po potrebi višje ali nižje obesijo, vravnano je meno najzadnji čas do 15 uložiti pri podpisani družbi naslednje. Verige, na katerih so jasli obešene, ízpe-Ijane so skozi železne kroge, ki so na zunanjem robu p temb 1884 jasel pritrjeni, in se združijo v kavelj, koji se potem lahko po potrebi zapne višje ali nižje v člene verižine. Pri premikanji in prestavljanji jasel pa obstoji dobiček posebno v tem, da zadostuje en člověk vse delo opraviti. Če se gnoj izvaža, odstranijo se zgoraj omenjeni leseni tramovi, ki po dva odra med seboj vežejo, jasli se visoko obesijo in odri porinejo se popolnem skupaj. Glavni hasek teh novih premakljivih jasel pa obstoji v tem, da dobivamo izvrsten < enakomeren gnoj. pre- mešajo se tekoči in trdi (ekskrementi) odpadki dobro s steljo. Pri navadnem ravnanji s trdno stoječiini jas-lami odteče scalnica po kanalih iz hleva; pogubi se C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 20. julija 1884. Oznanilo o delitvi premij v denarji in priznanskih diplom za kobile in žebice, Katera se bode vršila na Kranjskem za leto 1884. Na Kranjskem se bode za leto 1884. vršila delitev tem namreč, da krave vedno poliojevajo gnoj državnih premij v c cekinih in srebernih svetinjah i kakor tudi delitev priznanskih diplom za kobile z žebetom 1- za mlade, to je, 3- do 41etne kobile za in 2letne žebice v čveterih konkurznih postajah, ki tako velik del tega (gnoja) gnojila, v kojem je jako so spodaj imenovane mnogo dušca. Pri premakljivih jaslih pa se ne pogubi niti najmanjšega. Drug dobiček je pa tudi ta, da sedijo molzeci na suhi čisti stelji, in da si krave ne omažejo tako lahko Rib septembra 1884 za politični okraj: Kočevje dné Na Vrh nik i za politične okraj Litija ljub ljanska okolica, Logatec, Postojna in mesto Ljubljana zadnjih delov in vimen, ker ne v biatu. Vse delo toraj pri molži je veliko čistejši. Gnoja ni potreba vsak dan izvažati in tako si prihranimo delavcev in časa. Ugovarjalo se bode mogoče, da se potřebuje pri premakljivih jaslih več stelje, kakor pri stojećih. Pa zračunalo se je, da stelje ni veliko več potreba. Leta 1881/2., v katerem je slame jako po- dné 5. septembra 1884. Kranji za politične okraje in Kamnik dné 10. septembra 1884 Kranj j Radovljica Krškem za politične okraje: Krško, Rudolfovo in Črnomelj dné 2. oktobra 1884. vsaki konkurzní postaji se začne delitev premij v imenovanih dnevih ob 9. uri dopoludne. manjkovalo, porabilo se na ta način ni nic več stelje kakor pri stojećih jaslih. Za to delitev premij veljajo one uredbe, katere so se naravnale po pravilih, kf za to veljajo, s privo Reklo se bo mogoče tudi, da se pospešujejo s tem, litvijo c. kr. ministerstva za poljedelstvo z ozirom na ker si krave nasproti stojijo, in vedno ena v drugo dihaj o posebne azmere te dežele loza. gotove nalezljive bolezni; posebno tuberku- Od c dežel vlade za Kranjsk Izognemo se pa lahko taki nevarnosti ako nam strokovnjak večkrat in natanko zdravstveno stanje govedine preišče in takoj odstranimo živali od druzih, na kojih zapazimo kako bolezen. Ljubljani 10. julija 1884. Za c. kr. deželnega predsednika; C. k. dvorni svetnik: Grof Chorinsky s. r. 253 Nekaj o pospeševanji rodovitnosti pri V ■ V ■ 1 presicih. Spisal Sw. Lj. G avril ovi é, tajnik kr. srbské kmetijske družbe v Bel em gradu. Srbija je znana uže od nekdaj zaradi svoje kup-čije in velike izvožnje prešičev. Tu je doma svetovno-znan šumađijanski prešič „mangulica" (večkrat na-pačno imenovan „knez Miloš" ali „mangalica-prešič".) V velicih hrastovih in bukovih pragozdih, ki so se poprej nahajali v Srbiji, bilo je mogoče prirediti jako mnogo prešičev, in sicer zeló ceno. Ko so se pa veliki gozdi po malém iztrebili, přišel je tudi Srbiji kmalu čas, ko ni bilo več mogoče rediti prešičev po gozdnih pašah v tako obilni meri s želodom in žirom. Od tega časa tudi ni mogoče prirejati si prešičev na tako priprost način , goniti jih namreč kar v gozd na pašo. V Srbiji pa ni sedaj samo piča boljša, temveč tudi rej a vprešičev jako dobro napreduje. Šumađijanski prešiči slove zaradi dobrega, sočna-tega, okusnega mesa in zaradi trpežnega ter cenje-nega špeha (slanine), zaradi česar so posebno sposobni za napravo suhega (okajenega) mesa (Schinken). — Ker pa primeroma pozno dorastejo in se jako počasi debelé, se piča zadostno ne splača in ne splača tudi reja čistega plemena tako, kakor poprej. Opiraje se na poskušnje na Ogerskem, parijo se zaradi tega uže dvajset do trideset let sem domači prešiči s hitro do-raslimi, cenjenimi angleškimi. Tako se priredi prešičev , ki se hitro debelé, kakor tudi naglo dorastejo. Med tem , ko na Ogerskem mnogo takih prešičev pogine, se tega ne opazuje v Srbiji. Ne bom pobijal laži, ki so raztrošene o srbskem prešiči. Omeniti hočem le, da nahajamo v Srbiji, v deželi, ki uže od nekdaj slovi po svojih prešičih, gotovo veliko skušnjo o reji prešičev. Gotovo bo zanimalo vsacega, kaj natančnega poizvedeti o teh skuš-njah. Tako imamo najpoprej priložnost odgovoriti na vprašanje: Kako naj pospeši svinjorejec na podlagi skušnje na umeten način rodovitost pri svojih prešičih. V to svrho ravna se v Srbiji na nasleden, priprost in praktičen način. Po porodu sesajo praseta (pujski) dva meseca, potem se pa morajo odvaditi. Na to krmi se plemenska svinja s krepko ; osoljeno in spioh dobro pičo. Kakor znano, bukajo se svinje uže dva do tri tedne po porodu. Po skušnji pa se ne sme svinja takoj spustiti k mrjasci, temveč pusti naj se dva ali tri dni bukajoča, skoraj do konca bukanja in še le potem se pusti svinja z mrjascem skupaj. Ko je mrjasec enkrat k večem dvakrat skakal, se loči od svinje. Potem se loči plemensko svinjo, če je samo ta bila ubrejena (kar se navadno zgodi) od druzih svinj. Posebno se jo pa mora ločiti od drugih mr-jascev, ker so ti jako kočljivi in pri plemenski, če tuđi uže ubrejeni svinji zopetno bukanje pouzročijo. Ubre-jeni svinji se pa ne sme več soliti piča. Med tem, ko je svinja breja, gojiti se jo mora jako skrbno in vrgla bo potem gotovo več praset, kakor pri navađnih razmerah. Sicer nisem še imel priložnosti sam prepričati se o resničnosti teh „pravil" , pa uporabljajo se y Srbiji splošno kot dober in najgotovejši način, popraviti slabo rejo. Mislim, da tudi teorija temu stavila ne bode ovire. Obdelujmo umno naša polja! Spisuje y. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinařské in sadjarske sole na Slapu. III. O krepčihiem počivanji in jesenskem oranju Pravo křepčil no počivanje (praha) opustilo se je večinoma vsled napredka v umnem kmetijstvu, kajti znano je, đa isto umno obdelovanje, umna vrstilna setev in gnojenje povsod vspešno izpodriva. Nahaja se pravo krepčilno počivanje le še — splošno rečeno — tam, kjer nam velevajo ono razne gospodarstvene, pod-nebne razmere itd. Pri nas na Dolenjskem imenujejo krepčilno počivanje ali preor *) tudi to, če kakošnega polja od jeseni do pomladi ali do ajdove setve ne obsejejo in ločijo isto tegađel v jesensko in spomlađansko. Jesensko krepčilno počivanje rabijo navadno po ovsišči, pa tudi po đeteljišči in ajdišči. Na ta polja posejejo potem v spomlacíi jarni ječmen, ko-ruzo in sadijo krompir, peso, korenje itd. Dotična polja preorjejo navadno dvakrat in tudi gnojijo, če je potreba in če imajo ođveč gnoja v to svrho. Sporni adan sko krepčiln o počivanje rabijo pa za ajđo; med tem dotično polje dva- do trikrat preorjejo, navadno ga pa ne gnojé, da jim ajda ne poleze. Da nam tak način krepčilnega počivanja hasne, utemeljeno bi bilo v tem , ker imamo zvezno zemljo, malo gnoja, dosti plevela itd., da nam pa vendar ne daje prave koristi, utemeljeno je v jako slabem , po-vršnem obđelovanji takega polja in to sosebno v j e-senskem času. Poglejmo si le v pozni jeseni taka polja ! Mar ne vidimo zraven mladih zimskih setev, polja, kojih slabo obdelovanje prekorači meje zanikernosti — s plevelom zaraščena strnišča, katera čez zimo neobdelana osta-nejo? In opomniti je treba, da se to nahaja ne le pri malem posestvu, marveč tudi — v britko priznanje — pri našem veleposestvu! Ni čuditi se slabim letinam deloma, ker je eminentna važnost umnega obdelovanja kmetovalcu neznana, deloma pa, ker je naš kmetovalec uže tako zeló konservativen v vseh zadevah! Nasledki ne izostajajo in ne bodo, dokler se ne poprimemo tega, kar nas skušnje umnih kmetovalcev učé! Za obdelovanje jesenske prahe odločen nam je čas ođ zadnje žetve v poznem poletji do prihodnje spo-mladanske setve. Niti v glavo ne pride pri tem našemu kmetovalcu, đa bi po žetvi přijel za plug in pod-oral strnišče, ampak on pusti v jeseni polje pri miru in zakaj bi ne; si misli, saj imam dovelj časa za to v spomladi! Strnišče mora toraj večinoma s plevelom preraščeno, zemlja trdno sklenjena prezimiti! K temu se pridruži v spomladi še znano slabo obdelovanje ! Kake vspehe zamoremo s tem doseći? V tem oziru prestopiti moramo na drugo pot, katera vođi uže delj časa umne kmetovalce druzih krajev ter pospešuje ođ leta do leta njihovo blagostanje! Ista je: Izvršujmo glavno obdelovanje takih polja pred zimo! Podoravajmo plitvo, če je mogoče, takoj po žetvi strnišče in preorjimo na vsak način to zemljišče, potem še pred zimo in sicer globoko — za okopovalne rastline bolj, za žita manj globoko. Tako preorano zemljišče ostane v surovih brazdah čez zimo. V spomladi potem se mora še enkrat preorati, ■ ■ 1 ■ ■ ■ ■ 1 > *) Beseda „preor" od preoravati v navadi je pri Belo-kranjcih. * 54 ako je plevel dotično polje prerastel — kar bo v ve- Odbor omenja, da ne more nihče ugovarjati, da se čino slučajev nam potreba — če je pa ostalo čez zimo ne nahajajo taka prikrajšanja v škodo obrtnikom, tr-zemljišče brez plevela, in če se zemlja ni sklenila, pre- govcem in občinstvu, ter jla je treba pomoči zoper to ~ se delovanje na tega vlačimo pa ono lahko takoj in precej potem sejemo. po zakonodajskem potu. Zaradi Vspeh tacega obdelovanja je neprecenljiv — nasledki to, da se odpravijo te napake, gorko odobruje. .........Odbor se načelno izjavlja za izdavo po poslanci so ne le boljši, marveč tudi večji pridelki. Splošno naj se to preoravanje po potrebi ponavlja Pacherji predlaganega zakona, kateri bi mogel odpra in se to ravna po prihodnji rastlini in jakosti zemlje, viti te za reelne obrtovalce in trgovce škodljive napake katere se nekaj let sem veduo bolj širijo Odbor se zlaga s splo določbo predla kajti znano je, da težka zemlja zahteva boljša, več- kratnega obdelovanja, kakor rahlja in ravno tako oko- povalne rastline boljšega obdelovanja kakor žita. Kaj je jesenskemu oranju v prid, omenjeno bilo je katero v zaprtih zavitkih, torej v škatljicah, zabojčkih, uže deloma pri globokejšem obdelovanji polja. V zemlji, pušicah, steklenicah, piskrčkih, vrečicah in jednotah, ali nega postavnega načrta, po katerem bi moralo vse blago i katero smo v jeseni preorali, se vsled njene razkro- v klobučicih, vreteuih na papirj itd zvito ali namo jitve čez zimo redilne snovi razkrijejo in stemmnožé; tano, v skladih zloženo ali vlito pride v malo trgovino zemlja sama vzame lahko veliko redilnih snovi iz tako, da se pri navadui prodaji množina njih vsebine v zraků, ker ima slednji neoviran vstop do nje; zemlja posamičnih zavitkih ne prešteva zopet, ne pretehtava in na vnanji strani vsakega zavitka imeti na napije se lažje z vodo, katera sosebno s pomočjo ogljen- ne premerja, čeve kisline raznovrstne mineralične soli raztopi, koje razločno videu način naznanjeno množino vsebine rastlinam za vžitek služijo. Plevel se lažje uniči, škod- določilu omenja odbor, naj bi prodajalec ljivi mrčesi zamoré itd. itd. Čez zimo se kepe dobro kateri jamči kupcu za prav naznanjeno množino zdrobé, polje se hitreje osuší in sejati zamoremo pra- ^ 1 1 " regresno blago imel pravico proti onemu, od katerega je dobil o naj bi po mnenji odborovém vzpre vočasno. In tako obdelovanje zahteva posebno 4naša zvezna težka zemlja! jelo še določilo, kdaj zadobi zakon moč. Očividno je toraj, da nam zeló škoduje, ako pu- Odgovarjajoč na vprašanja pod a), b) in c) visokega stimo strnišče s plevelom zaraščeno — zemljo trdno trgovskga ministerskega ukaza, omenja odbor, naj bi se sklenjeno čez zimo do spomladi neobdelano ; to tem poklicala zopet ênketa, če ne zadostuje naštetev vrst bolj, a ne samo radi tega, ker ne zamoremo v spo- blaga 5 pri katerih se nahajajo prikrajšanja, katere je mladi zvezne naše zemlje z navadnim našim ravnanjem navela pri dolenje-avstrijski trgovski in obrtni zborn v primerno rahlji stan za vzrejališče prihodnje rast- zborujoča ênketa line spraviti, marveč tudi radi tega, ker smo večkrat določbo Ker se je odbor izrekel za splošno postavnega načrta, ni treba še posebe po pri obdelovanji za spomladansko setev ovirani vsled vdarjati, naj se zakon ne uporablja samo pri tkaninah slabih vremenskih prikazni. Dokaz o rečenem daje naj prepričanje blagu) ? Narodno-gospodarske stvara. (bombaževini, prtenini, volnenem in svilene marveč tudi pri drugem blagu. Obligatorno naznanilo razsežnosti pri tkaninah naj se ne nanaša samo na dolgost, marveč tudi na širokost. Napačnostna meja naj bi se dopuščala, ker bi potem v mnogih slučajih utegnila postati Trgovinska in obrtna zbornica. i/ (Dalje.) Dalje je treba, da se določi blago, katerega se tiče postavna dolžnost, poznati kraj, kjer so se pokazala taka prikrajšanja blaga, torej natanko in popolno dolo-čiti a) pri katerih vrstah blaga , posebno za trgovino pravilo. Postavna dolžnost, naznaniti mero, število ali težo naj se nanaša na blago v notranjih deželah izdelano, kakor tudi na katero je importirano in za notranji promet do- ono i ločeno Gledé postavnega načrta o dolgosti štren in o ločbi dobrotnosti pri prejah in cvirnih meni odbor doda se tak zakon pač prej izvesti ne more dokler ni vpe metrično-decimalno numerovanje predenin in se na drobno odločenih, pod pogojem gotove mere, teže in števila je to običajno; katera prikrajšanja množine, katera so konsumentom v škodo, se nahajajo pri po- samnih rečéh; v čem je posebnost dotičnega golju ni dosegel sporazum z inozemstvom gledé dozdanj gosti prej in naznanil dobrotnosti. Odbor torej predlaga: Zbornica naj v tem smislu poroča. dol fivega postopanja in za katere vrste blaga in na kak način bi bilo priporočati, da se skrbi v zakonu z na-redbami. Razgovora udeležila sta se gosp. poročevalec. Vaso Petričič in Zbornica potem vzprejme odborov predio Gledé pod predlaganega zakona pa je treba tudi, (Dalj prihodnjie.) or se da sodelujejo strokovnjaški krogi ; tem bolj bo še to upotrebno pri onem delu Pacherjevega predloga, kateri tiče dolgosti štren. To daje mi povod, da se na podlagi 9 lit. Volitev na Notranjskem. kandidatu za notranjske kmetijske občine ? UW,JV rv,uu) l'uuulOl O ' ? íl- 1 Alb> 7 ^^ uuuaujoav zakona z dne 29. junija 1868., drž. zak. štev. 85 kaže se v krogu volilcev živahno gibanje. eni reči obračam do slavne zbornice, naj se obširno izreče o strinjajo se pa k sreči mnenja vseh veljavnih krogov omenjenih načrtih zakona, osobito o vprašanji, ali bi namreč v tem, da bo izvoíjenec zanesljiv na- zadostovalo, da se izdá zakon samo za tkanine (bomba- rodnjak. To pa je za nas edino merodajno , to je ževina, prtenina, volněno in svileno blago), ali naj veljá jedro vsega vprašanja za naš narod in za našo tudi za drugo blago in katere druge vrste blaga. Gledé narodno reč; vse drugo, malo pomenljiva, pristranska, tkanin naj bi se izrazilo tudi, ali naj se tiče obligatorno deloma osobna vprašanja. naznanilo obsežnosti samo dolgosti Mi smo zato pri vsem ali tudi širokosti, vprašanji čisto hladni, in bistveno nam je vse eno, Poročalo naj bi se naposled, ali in na kak način naj naj bode prihodnjemu poslanců imé Peter ali Pavel, ko bi se pri določenih vrstah blaga oziralo na dopustitev smo preverjeni, da si zavedni naši Notranjci gotovo zbe- Osebo dotičnega na- tako zvane napačnostne meje rejo zanesljivega narodnjaka. * 255 in naloga Celo stran obsegajoč článek ima naslov „O no rodnjaka zbrati si, to je v prvi vrsti pravica volilcev samih in njihovega medosobnega razgovarjanja. tranjski volitvi" in mesto podpisa ima črko —r. Koli- Notranjska ima v svoji sredi zavednih narodnjakov korkrat nahajamo v „Slovanu" spise z onim znamenjem, iu izglednih gospodarjev dolgo vrsto in pri izbiranji ni ne moremo zatreti tihega milovanja za list sicer izvrstno težave toliko v tem , da bi bilo kandidatov premalo, vredovan, da vredaištvo svoj list in naše časuištvo sploh kakor v tem. da je težavnejši izbrati si iz dolge vrste skruni s takimi spisi. Pri branji omenjenega članka pa sposobnih najsposobnejšega. nas je bilo v resnici sram, da se najde slovenska roka, Za odstopivšega poslanca se vé da je vprašanje ki more pisati tako nesnago, še bolj pa, da se najde osobnega pomena, ali mu volilci zopet skažejo zaupanje slovensk, naroden list, ki sprejme toliko negajus-ali si zberejo druzega; dr. Zarnik ločil se je v neka- nega mazarjenja, izvirajočega iz slepe strasti. terih vprašanjih od vseh druzih narodnih poslancev in Grnjusi se nam nadrobneje govoriti o tej reči; rečno hotel hoditi čisto sam svojo pot, in povod njegovi od- pa se nam celó odveč zdi zavračati nakopičene tam povedbi bila je po njegovi lastni izjavi popolua osam- hudobne fraze, ker smo prepričani, da se ravno dr. Zar- ljenost, ker med vsemi narodnimi poslanci on bivši pred- nikova kandidatura ne more slabeje priporočati, kakor tr ' ' - « _ « * wr-w « • m m m mm Mm m. v • * « m m m m m sednik klubov ni našel ne euega somišljenca. Ž el j a s takim pisarjenjem. Ako Notranjci, posebno volilci vsi odstopivšega poslanca, da mu volilci odobré njegovo po- beró oni „Slovanov" článek, gotovo se z nevoljo obrnejo stopanje, je sicer razumljiva, ali bodo volilci to storiti hotli, od njega rekoč: oni „ — " * ---- ne vemo. do zdaj nam došli glasovi trdijo, da ne. Na eno r" in „Slovan njim se mo tita ako mislita, da smo Notranjci slepi in gluhi 5 V o posledico pa moramo notranjske volilce takoj opozoriti. lili bomo po svoji volji! Kam pride naša narodna stranka in kaj se bode zgo dilo z vsemi našimi pridobitvami na narodnem polju, ako bi si vsak poslanec prilastoval nezmotljivost, ako vsak poslanec hodil svojo pot, in ako bi začeli tudi volići odobravati tako postopanje svojih poslancev. Mi smo prepričani, da brez kluba in brez discipline v klubu v nič razpade vse, kar so zasluženi naši na-rodnjaki do sedaj priborili in mi ne dvomimo, da nam v tem pritrjuje tudi dr. Zarnik , ker so mu pred več leti to izrekli uže trebanski volilci, in ker se nam po vsem zdi neverjetno, da bi ga Notranjci hoteli sploh še voliti kluba. Zabavne stvari* ako jim ne obljubi držati se sklepov narodnega To važno jedro ima tedaj v sebi tudi osobno vprašanje notranjske volitve, toda po vsem napak bi bilo podtikati tej volitvi še daljno važnost izrekoma rešitev vprašanja gledé privoljenih 600 gold, za prostovoljni poduk druzega deželnega jezika. Tega vprašanja na noben način ne resi glasovanje volilcev enega okraja, ako bi se jim tudi stavilo naravnost ono vprašanje, Noč pred sv. dnevom. Maloruska povést. Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški. (Dalje.) Jedva je bil pomislil to, uže je zinil Pazjuk; po-gledal je varenike in odprl usta na stežaj. Ta trenotek je varenik izlezel iz sklede, plesknil v smetano, obrnil se na drugo stran, skočil v višek in splaval naravnost ne njemu v usta. Pazjuk je pogoltnil ga in zopet zinil, a drug varenik mu je připlaval v usta. Sam je moral le grizti in požirati. pa , kakor se pri volitvi godi, osobno vprašanje zau-panja za poslanca. Ono vprašanje reši vsa dežela po svojih poslancih, in med narodnimi poslanci bi tega vprašanja gotovo ne bilo, ako bi ne imeli prijazne nam vlade in odločne večine v deželnem šolskem svetu. Po našem mnenji gosp. dr. Zarnik odloživši mandat ni imel namena in mislimo, da tudi zdaj nima namena, prizadevati si, da bi ga vnovič volili, ker o sa mije Dej, kakovo čudo je to!" mislil je kovač in čudil se, da je kar zazijal, a ta trenotek je opazil, da se varenik dviga k njemu in da je uže usta omočiť .„ s smetano. Ko je bil kovač brsnil varenik in otrl ustni, jel je premišljati, kakova čuda so na sveti in s kakirai mu bistroumnostimi Člověku pomaga družba s hudobo preveril se je, da le Pazjuk more pomoči mu. ? m Priklonim se mu še, morda nosti njegove med drugimi narodnimi poslanci bi ne mi potlej odgovori____ Pre odstranila tudi nova izvolitev ne, sicer pa dr. Z. tudi ne more dvomiti, da osamljen niti narodni stvari niti ožjem svojem volilcem ne more toliko koristiti, kakor poslanec, kateri v slogi z vsemi drugimi narodnimi poslanci v večini lahko doseže, kar je sploh dosegljivega. Mi smo tedaj, kakor rečeno, notranjski volitvi na- Ali za vraga, post je, pa jé varenike s smetano ! sneto, kakov bedak sem jaz! stojim tukaj in z grehom oblagam svojo dušo! Nazaj!" — pomislil je pobožni kovač in neutegoma je pobegnil iz izbe. vala Ali hudoba, ki je sedela v vreči in prevred rado se, ni mogla strpeti, da bi jej iz pesti zibnila tako sproti popolnem hladni, ker ne dvomimo, da bo izvo-Ijenec zvest narodnjak in ud narodnega kluba gotovo po volji vseh narodnih volilcev notranjskih. Toliko hladneje pa pričakujemo izid volitve, ker čujemo, da hoče mandat prevzeti velezasluženi državni poslanec notranjski gosp. Adolf Obreza, o katerem se strinjajo gotovo vsi glasovi, da si boljšega Notranjci ne morejo izbrati, kakor njega. — Sicer pa so Notranjci sami dosti zavedni in ne dvomimo, da si izbero tako in tako, po svojem prepričanji najboljšega. Pri koncu bi uže bili in najrajši bi koj sklenili, ako bi nam ne bilo omeniti še neprijetnega, prav rečeno, znamenita žrtva. Ko je bil kovač le nekoliko odvezal vrečo, précej je hudobec skočil iz nje in sedel mu na vrat. Kovača je oblil kurji pot; prestrašil se je in obledeí je, sam ni znal. kaj naj bi učinil; uže je hotel pokri- žati se----Ali hudoba je s svojim pasjim gobcem pri- sem jaz vse ! bližala se njega desnemu uhu in dejala: ,,Tù tvoj prijatelj ; svojemu tovarišu in prijatelju učinim Novcev dadem, kolikor hočeš u na levo uho — „UKsana bode še nocoj najina" — obljubila mu je in svoj gobec zopet nastavila na desno Oksana bode še nocoj najina šepetnila mu ie ob uho. Kovač je stal in premišljal. ____________M • 11 Osvobajaj kovo ceno hočem biti tvoj!" spregovoril je naposled n za ta ostudnega vtisa, katerega je napravil v širokih Hudobec tlesknil z rokama vsled same radosti naših krogih nek spis ali ka&o bi uže bolj prav imeno- začel plesati kovaču po vratu. „Zdaj se je ulovil kovač valispako pisarjenja v zadnji številki Ijubljanskega slovenskega tednika „Slovan". veselil se je tiho malarstvo in spake n poplačam vse 1 si hu © olobček vse zaničeval 356 njimi ! Kaj porekó moji tovariši, ko zvedó, da je naj- sarja v Postojini s primerno slavnostjo. Zvečer 29. ju \T £3 /-kl 11 TT OTlJ-viiVt r\rtn<-AVi OU 1 • • ________ll'l _____i • * __A_____,11_____• „ l pobožnější člověk v selu v mojih pestéh? Hudir se je nasmijal, tako je bil radosten; spomnil je koračnice razsvetlile so se hiše in naša domača godba svirala po trgu pred stanovanjem gosp. glavarja kako bode v peklu dražil svoje repate tovariše, Globočnika pa cesarsko himno. Druzega dne zjutraj uri bila je sv. masa z azistenco, s svežim cvetjem se je, kako bode běsil šepasti hudič, ker bodo češtili ga, da je najbistroumnejši med njimi. ?5 Nu Vakula ob lepo ozalj farni cerkvi. Sv. daritve udeležili so se pisknil je hudir, pa ni zlezel vsi c. kr. uradi, občinski zastop, čitalnica, požarni mu z vratu, kakor bi se bil bal, da utegne ko^ač ulo- brambi postojinska in otoška, učiteljstvo sè šolsko deco; viti ga — „ti znaš, da nič ne zgodi se brezi pogodbe." na šolski zastavi smo pripeli nova trakova črnega in I U • 1_____X 01!ï 1 v li « TT l • • XT' Ï7 l'y Jaz sem pripravljen sem, da vi pišete s krvjo n pritegnil je kovač Slišal čaki žoltega z žepa da žrebelj vzamem iz v Postoj napisom T) spomin bivanj dné hudobo za rep tem je roko stegnil na hrbet — in ulovil je gosp. dekan Po 15. julija 1883 daroval Veličanstva je preč. » Dej kakov burkež si!u kriknil je hudobec in sko poslopj sv. maši šli smo „in curpore^ v sol-se je vršila šolska slavnost v okusno smijal se Caki, godi to > n nu, dovolj je uže te šale u Ij sobani prvega razreda točke sporeda iz » golobček u vskriknil je kovač teh besedah se je pokrižal pa je takoj bil krotak, kakor kako jagnje. „Caki rekel je Vakula in za rep vlekel ga kako hudobec vršile so se pohvalno; izlasti dopadala sta se nam slav » nostna učenca Fr. Smerdo učenke UUOlUCi gvu/ltb 1UÍJI VUW JL JL • LJUL ^ 1 V4 V/ Y IU U\>VUU dekliške šole Antonije Sterletove, kakor tudi deklama tlem naučim cije n Pridna deklica te na greh zapeljevati dobre ljudi in poštene kristjane." Po teh besedah je kovač hudirju skočil na hrbet vladarju Franc Josip u r> Veličanstvu presvitlemu y tudi petje bilo je vbrano Popoludne šla je šolska deca iz Postojine k logar in dvignil roko, da naredi ž njo znamenje sv. križa jevi hiši Rauber-Commando se je okrepčala z n Usmili se me, Vakula jedjo in pijačo ter na duhu razvedrovala s petjem telo lestno » učinim ti vse, česar potřebuj vzdihnil je hudir bo- vadbo do večernega mraka. Sè svojo pristojnosJjo po me z groznim križem ne označi častile so déco tù najodličn osebe postoj i uske CTÍT y dej general Marizki, glavar Globočnik, dekan Hofstetter zdaj pa drugače piščeš, preteti inozemec ! sodnik Tomšič, advokata dr. Dev in Pitomic, notar Be 5 Zdaj znam, kaj moraš učiniti mi. Takoj me zadeni na zeljak itd.; v svoje veselje opazili smo med nami tudi svoj hrbet Kam? Cuj > 75 JÎ odnesi me brzo, kakor kaka ptica !" povprašal je hudir žalostno notranjska veljaka prezasltižna benca ter več Obrezo in dr. Ster Petrograd, naravnost k carici je kovač, a zgenil se je povedal mu okraja g. učiteljev postojinskega in logaškega Razvidno je, da se sme prištevati šolska ta začutil, da je hudoba vsled samega straha, ko je bil slavnost najlepšim; na njo z ponosom ozira se šolska dvignila ga v zrak i Dolgo časa je stala Oksana in premišljala čudne kovačeve besede. Njé notríne glas je očital jej i da je prekruta bila do njega. „Ko bi bil res sklenil, cla učini kaj groznega? — Morebiti je zbog samega gorjé spri-jaznil se s katero mojih vrstnic in vsled same nevolje začne slaviti jo, da je prva krasotica na svetu ! Ne, česti me, saj sem tako krasna! Nikakor ne razkali prijateljstva do mene; samo šali se, potajil se je. Ne mine deset minot, pa pride iskat me gotovo. Jaz sem res piramida, katero diči napis: ,,Am 15. Juli 1883 odurna. Moram mu, če prav nerada, pokazati prijaz- vrtoglava krasotica deca, nje vrlo vodstvo in krajno šolsko predstojništvo kateremu načelnik je za šolo izvanredno vneti prečastni gospod dekan. Ta dan odkrila se je v Jami v čarobnem „Belvedere haben Se. Majestát gelegentlich des Landesfestes der Vereinigung des Landes Krain mit den Erblanden zur jubelnden Freude der Bevolkerung neuerlich die Grotte mit Allerhôchst Ihrem Besuche zu beehren geruht". Iz Pivke 2. avg. (Doslednosti.) Mi Pivčauje in sploh Notranjci dobro poznamo konsekvenco in doslednost dr. Zarnika nost. Ali se bode razveselili" se je uže zopet šalila s svojimi tovarišicami. rekla je izmed njih ena od s^ ravno ojih tem obziru je on jeklen mož, kateri se nazorov niti za las premakniti ne da In olj tega se « Cakite!" kovač je zábil vreči vzeti s seboj, gledite, kako ste polni ! Dru- shodu (dne 18. maja t. 1. kako bi se mesto odstopele uže pred in po županskem pričelo premišljevati, dr in Zarnika vreclen gače je koledoval, uego smo mé: podoba je y da so mu kandidat za nadomestil volitev v deželni zbor do cele četrti janjcev, klobas, peciva pa bi ne bilo praznike bode dosti jela." bil U 5 se je na vse kraje, in slednjič se skle mogoče prešteti. Dejte, vse n ^Ali ste kovačevi vreči to?" — vprašala je Oksana, odnesimo ji takój na moj clom, da pogledamo, kaj je nilo, pismeno se do gosp. državnega poslanca A. Obreze, kateri bil je tačas še pri državno-zborskih sesijah na nakoledoval vá-nji. u Vse deve so s smehom odobrile ta nasvet. Saj ne moremo dvigniti ni jedne ! u zakričala ravnost na Dunaj obrniti se, ter ga zaprositi, da bi hotel deželnozborske nadomestilae volitve mandat převzetí. Pisalcu teh vrstic je positivno znano , da se je bilo to tudi v resnici zgodilo; a gosp. je tolpa soglasno in zaman mučila se z vrečama. ia Irl ^ i I I r n n v\ r% /\ / 1 Vi » f i rvi m* / tavljal se i tedaj Obreza obo mu pismeno ponujani mandat pre n Cakite rekla je Oksana n odhitim precej po vzeti. Kakor hitro bile so sesije državnega zbora za sani in odpeljemo ji na saneh!" ključene, in je ° Obreza na dom se pov šli Cela tolpa je ubrala pot po saní. Jetnikom je silno zoprno bilo sedeti v vrečah ; djak je bil uže s prstom zvrtal dosti veliko luknjo. Čub sam ni nič menj želel svobodě, čutil je, da sedí na nečem i živem. (Dalje prih.) Naši dopisi. so od tukaj sosebno do njega, ter so ga osebno in ust meno prosili, da sprejme mandat nadomestilne volitve čemur pa ni več naravnost ocirekel. Gospod Obreza se je nam Pivčanom posebno o Abendrothovih spletkah prikupil, ker je spravil za nas prevažne in koristne reči na dan , o katerih se nobenemu drugemu niti sanjalo ni. Ker imamo tudi še drugo važno stvar, vodo „Bi-strico-Reko" pred Tržačani braniti, ne imeli bi gleclé te branitve v deželnem zboru gotovo nobenega boljšega zastopnika, nego je g Obreza ali ko bi ta celo Postojine 3. avgusta. (Izv. dopis.) Dne 30. julija mandata prevzeti ne hotel, bil bi g. M. Torkar. Upamo obhajali smo pri nas obletnico bivanja presvitlega ce- pa še vedno prav trdno, da nam vrli g. A. Obreza našo t) 53 željo spolni, katere nam zadnjič več naravnost odrekel peškarjev), kateri navadno slednje leto obilo obrodé. Bog ga živi toraj, kot našega' prihodnjega dežel- Za vsako peško iz takih sadežev je škoda, ako pod zlo ni. nega poslanca I zgubo) pride. Tu in tam napravlja se iz raznih ja Vsi slovenski listi, brez razločka barve, priznavajo bolk, tepk, štélic in drugih raznih drobnic sadno vino nam Notranjcem pravo národno in politično zavednost; ali mošt; v takih stisnjenih prešah, katere se navadno nikjer se ni še čitalo da nam to prevažno in pre- brez vse koristi zavržejo, je na tisoče kaljivih sadnih potrebno lastnost odrekali. Ker nas uže sploh kot po- pešek, ako se prec odberó in se preše vgreti ne pusté. litično zreli in narodno-zavedni faktor smatrajo » čudno Vsak zavedeni učitelj, kateremu je na blagru do- nám se v resnici zdi, kako morejo se slavna uredni- movine in národa svojega resnično tudi kaj ležeče, more štva nekaterih slovenskih listov zavoljo naše nadome- za povzdigo sadjereje med počitnicami s svojimi učenci stilne deželnozborske volitve nekaj v časa sem v svojih prav veliko koristnega z nabiranjem sadnih pešek sto- žurnalih tako neslano lasati. — Se bolj čudno se pa riti. Lepo naj jim ob kratkem opiše vse koristi, katere nam zdi, kako more » Slovan 4( v svoji zadnji številki nam sadjereja donaša, pove in pokaže naj jim, kako se vzvišeno osebo preblagorodnega gosp. Andreja barona sadne peške nabirajo in shranjujejo, ter naj jim pojasni Winklerja z agitatorji za A. Obrezo in proti dr. Zar- da člověk z vsako kaljivo peško, ako jo sam poje, ali niku v eno mavho zmetati. Ni lepo ne, še za pripro- pa pod zló priti pusti, požre in vniči eno celo veliko kam je šel on svoj prosti čas sadno drevó, katero bi ob svojem času obilnega sadu človekom „šnofati", stim razvedrilno preživat in prebivat; a še grše je pa j ako rodilo. Ijudje > kateri hočejo za olikane veljati, tako po ženski Mladina bode se med seboj poskušala, kedo bode maniri za visokimi osebami po njihovih družinskih raz- med počitnicami na paši merah — stičejo. Le-to pa ni več izobraženo-olikanega vejši v nabiranji sadnih pešek in kedo bode ob pri in ob drugih prilikah inarlji- človeka dostojno in vreduo dejanje! četku novega šolskega leta več in dobro ohranjenih svo Pred volitveuim pragom bodemo si uže sami vedeli jemu učitelju v šolo prinesel. pomesti; naj se toraj zastran nas nikomur sivi lasje ne delajo, a nas pa za drage novce, katere moramo kot naročnino za slovenske liste plačevati, mesto tečnega in koristnega berila ne pasite le z neslanimi prepiri in la-sanjem. Za svoje solde zahtevamo tečne dušne hrane in dostojne pisave po časopisih, ne pa grđega kavsanja in prepirov. Gospodu dr. Zarniku, kot bivšemu našemu poslanců, smo za vse, kar je kedaj sploh za nas dobrega zago- (Konec prih.) Ljubljane. (Vabilo k slovesní „besediu na korist , katero priredi narodna čitalnica v Cerkaici dné 10. av- spomenika dr. Janeza viteza Bleiweisa- Trsteniskega) gusta v prostorih g. Josipa Milavca. Program Sla nostni govor g. Fr Gerbiča Durerer 11 Domovina u ? poje možki zbor opere „Hugenoti", poje gospodična Denza: Meyerbeer: Pesem pažetova iz Daneševa varjal, prav iz srca hvaležui. a njegove doslednosti, katera mu je gotovo sveta stvar, nočeino mu krhati in begati, kajti „pravi mož ostane tudi konseKventni mož". Za opetovanje volitev nimamo niti časa, niti novcev, da Gali n , ko bi me ljubila", poje gospá M. Gerbičeva Spomlađ in ljubezen", tercet, pojeti gospé Lavričeva in M. Gerbičeva, ter gospodična L. Daneševa Suppé: „Opomnica u 1 poje Fr. Gerbič Marjetice" , polka-cantabile, poje gospodič jih zapravljali. Pivčan. Prem 3. avg. ( V prospěli koristne sadjereje. Javna zahvala.) „Iz malega raste veliko", veli siari pregovor. Ravno to veljalo bi tudi in velja o pričetku dejanskega podučevanja sposobne šolske miadine in odraščenih v sadjereji po krajih, v katerih se v tem obziru do sedaj še nič podučevalo ni. Vrli strokovnjak g. R. Dolenec, vodja niseva. gospá Verdi: Dvospev iz opere „Trovatore u Lavričeva in Fr. Gerbič Donizetti Arditi : . Da- poje : Ro- manca iz opere „Lucrezia Borgia", poje gospá M. Ger bičeva. 10 Chainounix" Donizetti: Cavatina iz opere „Linda di i poje Fr. Gerbič 11 Nedved poje inoški zbor 12 n Urlaubar u 11 Zvezna i komični prizor s deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu nam je v svojem članku „Studije o povzdigi našega kranjskega petjem. Vstopnina niti nameu Po besedi ples od osobe 50 kr Začetek ob 8 čer > vabi Ker ima dohodek plem sadjarstva" celo kopico golih resnic in zlatih podukov v „Novicah" podal. Slava mu! Ako bi se enkrat ti njegovi nasveti vsestransko energično in radikalno splošno spolnjevati pričeli, napredovala, razširjevala in povzdi-govala bi se prekoristua sadjereja po celi domovini očividno. Iz lastnih skušenj trditi morem pa, da pri priprostemu ljudstvu po deželi dejanski poduk največ ízdá; primerno število ur dejanskega poduka več koristi nego več tednov trajajoča suha teorija sama na sebi. Se vé, da nekoliko primerne teorije, in to o pravem času, je tudi v tem obziru vselej na svojem mestu; a tej sledé naj pa vselej potem tudi dejanske izpeijave, brez katerih bi se teorija sama ob sebi brezkoristno zopet kmalu popolno razkadila in pozabila. Pa, o tem ter vse narodnjake obilni vdeležbi vse čitalniške ude odbor. (Gospod deželni predsednik baron Winkler) vrnil se je preteklo nedeljo iz Logatca zopet nazaj v Ljubljano in prevzel zopet predsedniško uradovanje. Znano je, da je pod deželni predsednik čas svojega odpusta porabil v to , izdeiati kot izredno skušeu veščak načrt , katerim je so- občinskega reda onih prememb našega glasno pritrdiia prav zato sklic slancev. Zeleli ma enketa deželnih pobili neumorno delavneinu gospodu predsedniku izdatnejših, za njegovo zdravje potrebnih počitnic. (Glavni odbor c. kr. družbe kranjske) dalje razpravljati ni danes moj namen. Spregovoriti bode naj mi le še par besedic dovoljeno zboroval je preteklo nedeljo, iu rešil je dolgo vrsto duevnega reda, o katerih obširno poročamo prihodnjič. Med drugim začela se je obravnava o prenaredbi gospodarstva na đruštveuem vrtu, katera se bode nadaljevala še Dnevi oddiha, dnevi velikih počituic kodar niso prihodnjo nedeljo. » nastanejo tudi po deželi v kratkem za učence m ljudske učitelje. teh dnevih in ob tem času odpo- odbor u (Matičarjem v opomin in pojasnilo.) Podpisani Matice Sloveusiíe" je določil v svoji 62. seji kot čitka morejo tako dobro učitelji, kakor učenci ljudskih konečni obrok za vplačevanje letošnje udnine dan sol za prvi pričetek dejanskega poduka v sadjereji ve- junija. Ker je tedaj omenjeni obrok uže davno potekel liko koristnega storiti. Tu in tam po domovini bode tudi in ker je število onih letuikov, ki so udnino Matici letoá letos več ali manj raznovrstnega sadja; posebno se pa uže poslali vkljub temu neprimerno nizko , opozorja po nekaterih krajih po gmajnah ali pašnikih in xnovjih nahaja cela množina lesník in drobníc odbor vse dosedanje letnike, ki letošuje udnine še niso plaćali, naj hiagovolé to v kratkem storiti, oziroma naj 258 javijo svoj izstop, če jih ni več volja, društveniki biti. Stajarska. Slovensko društvo razglaša svoj vo Posebno pa pozivlja poverjenike , naj bi blagovolili za- lilni cklic za volitev 8 poslancev za slovenske kmetijske ostale letnike svojega poverjeniškega okraja opomniti, občine štajarske, katere volijo dne 19. avgusta. Oklic da udnino skoro vplačajo, ter ob^enem delovati na to, naglaša, da so vsi priporočeni kandidati izbrani v voda pristopijo društvu novi udje. Čim rednejše je vpla- lilnih shodih, da je zdaj prilika dana in dolžnost vsem čevanje letnine, tem ložje je tudi odboru zadovoliti dru- Slovencem otresti se 231etnega nesrečnega gospodarstva nemških liberalcev, kateri nam nečejo priznati narodne štvenike, tem preje lahko dobé društvene knjige. Če društveniki tolikrát povdarjajo , da je, kar odbor sam enakopravnosti, in ne skrbé za zboljšanje stanja kme- tudi rad pripoznava, še skrajni čas, da se jamejo dru- tijstva in obrtništva; priporočeni so sledeči kandidati štvene knjige redno in pravočasno razpošiljati, naj tudi za štajarski deželni zbor: oni odboru, ki se resno trudi, po svoji moči ustrezati i. Za okraje: mariborski, št. lenartski in njihovim zahtevam, ne delajo težav in ovir z nerednim slovensko-bistriški gospoda baron Goedl. državni vplačevanjem. Več Matičarjev je želelo pojasnila zarad letošnje udnine. Bodi jim povedano, da znaša letošnja poslanec, in dr. Franc Rađaj, bivši deželni poslanec. Za okraja ptujski in rogački: gospod Bo udnina, kot za druga leta, 2 gold. Vprašanje povišanja žiđar Raič, državni poslanec. z na gold, se je pač obširno pretresalo v zadnjem času v občnih zborih , odborovih in odsekovih sejah, vendar se je konečno sklenilo, da ostane stvar še pri želni poslanec. Za okraje gornje-radgonski, Ijutomer- ski in ormožki: gospod Jožef Kukovec, bivši de- starem. Sicer bi bilo pa povišanje, če bi bil nasvet tudi obveljal, itak imelo veljavo še le za prihodnje leto Za okraje mahrenberški, slovenje-gra odbor. (Slavnost blagoslovljenja „Gorjanskega doma u ški in šoštanjski: gospod dr. Jožef Suc, bivši deželni poslanec. Za okraje celjski, konjiški, šmarijski. o. sporedu prijavljenom uže v zadnjih „Novicah dostav vranski, gornje-gradski in laški: gosp. Mihael ljamo še: Zunanji p. n. gostje se pripeljejo v Lesce ob Vošnjak, inženir , ravnatelj zaveze slovenskih poso /4 uri in gredó lahko naravnost v Gorje, Kamor je jilnic dobre 1V « ure peš hoda Po slovesno8ti do oběda si slanec. gosp. dr. Franc Dominkuš, bivši deželni po lahko ogledajo krasno okolico. Gledé oběda je opomniti ? Za okraje s e v n i š k i brežiški in koz j an da naj se p. n. gostje gotovo ogl do 13. t. m ker bi se sicer utegnilo zgoditi po reku „sero venientibus komisar v pokoji. ski: gospod Franc Jerman, c. kr. svetovalec in okr. ossa", kajti na deželi ni tako lahko 100 ali več ljudem postreči, kakor pa v mestu Oglási n. gostov bodo Rusija. Varšavi prišli so na sled veliki za tudi merilo pri naročevanji ladij za vožnjo po jezeru Gospod Anton Kersnik), pravnik, brat dežel roti zoper življenje carovo, kateremu je na čelu bil nek mirovni sodnik. Pripravljenega je bilo toliko stře- liva — v/ wwoj/y» xxnwn xlvromrvj, Favum, uiat u^^i- ura, da bi bili zarotniki razdejali vsako poslopje, * nega poslanca, umrl je přetekli ponedeljek popoiudne katerem se je mislilo, da si ga car more zbrati za V na Brdu po kratki mučni bolezni. Smrt izredno na stanovališče. Preiskava spravila je za vse te na i depolnega mladenča izbuja v vseh naših narodnih krogih klepe neovrgljive dokaze na dan in veliko zarotnikov žalost. — Mi pa bi pri tej priliki opozorili posebno med njimi tudi odličnejših oseb, se je djalo v zapor in naše mládenče na vseučiliščih, naj sebi, svoji se še devajo dan za dnevom, kakor preiskovalnim or naše miauence na v s e u c i il s c in, iiaj seuj , syuji se se uevaju uaii l<\> uiievuui, ilcijvui pieiajvuvciiuiui ui- rodbini in narodu našemu na korist nikdar ne pozabijo ganom prihajajo v roke dokazi zoper na novo zasle- čuvati in varovati neprecenljivega zdravja. Prerano dene zarotnike. umrlému sinu čislane in spoštovane Kersnikove rodbine pa bodi zemljica lahka! Angleška. Konferenca zarad Egipta sklenila (Toča.) se je, potem ko je posvetovanje v več sejah pokazalo i Dne 31. julija zvečer pobila je toča da se Francoska in Angleška ne morete poravnati. v bližini Kamnika dne polje in oziroma vinograde. avgusta pa v krški okolici Francoska. Versail sklican je kongres, da odobri po ministerstvu predložene in po zbornicah odo brene premembe tamošnje ustave. V kongresu nastal Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaja. Ministerstvo izdalo je naredbo održavni ponioči za gališke, po povodnji poškodovane prebivalce, za kar si bode kasneje iskalo potrjenja državnega zbora. je velik vriš, ko je hotel ministerski predsednik predložiti premembe prej, kakor so bile izvršene volitve v oddelke. — Kongresu nasproti pa se je oglasil princ Napoleon v posebnem manifestu, v katerem zahteva, da vse ljudstvo glasuje o predloženih premembah. — An- gleška Thimes" pripoveduje, da so se razgovori Fran Včerajšnja uradna „W. Z." proglaša lastnoročno pismo cesarjevo do ministra cesarske hiše grofa Kalnoky-a, v katerem se naroča, da se odpravijo one določbe v pra-vilih sv. Štefanovega, Leopoldovega in pa reda železne krone, po katerih je odlikovanemu dana pravica do ple-menitega stanu ali tajnega svetništva. — Tukajšnje le- ^ivoau „ i ni iu v KJ ijjvy t vu lij vj u w iu^^v t vu x îivu coske s Kitajsko raztrgali, da bode tedaj vojska, videti je, da je to Angleški po volji. Kolera pojenjava umira jih še po 16 na dan. Žitna cena vičarsko časništvo se je zopet zeló hudovalo, ko je bila govorica o tem, da vlada tudi pri štajarskern vélikem posestvu podpira spravo, kar bi bilo levičarjem na škodo, le bolj pa so se hudovali, ko se je razglasilo, da na Gornjeavstrijskem vlada ne misli na kompromis med vélikimi posestniki. — Izrekoma je tarnal organ Chlu-meckyjev, da se iz vsega razvidi, da vlada le tedaj za- govarja kompromise, kedar so v škodo liberalcev. v Ljubljani 30. julija 1884. Hektoliter : pšenice domače 7 gold. 48 kr. banaške 8 gold. 63 kr turšice 5 goid. 60 kr soršice 6 gold 73 kr. rži 5 gold. 20 kr ječmena 4 goid. 55 kr prosa 6 gold. 34 kr ajde 6 gold. 36 kr. ovsa 3 gold 57 kr. Krompir 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani