OBISKALI SMO TAUFERJEVO SKUPINO
Skorajda ni Zagorjana, to ne M poznal Tauferjevega Ladka. Tistega, ki je sloves svojega dela ponesel v malone vse slovenske rudnike.
Se preden smo obiskali njega ln njegovo skupino, smo zvedeli, da je velik šaljivec. Bojda je s svojimi fanti uganil še marsikatero posrečeno, in gorje tistemu, ki je prišel v njihove roke. SliišaLj »mo tudi, da je Ladko najmočnejši človek v Zagorju, pravzaprav orjak, ki mu ga ni para. In rekli so nam, da Ladkova skupina dela s tako Ihto, zlasti kadar se mudil, da bi po-
nudniku, pravzaprav na Strojnem obratu, ustanovili skupino ključavničarjev, mehanikov ln drugih ln ji postavili na čelo Tauferjevega Ladka. Naj vam predstavimo še druge. Tu so: Žoharjev Jože, Prašnikarjev Rudi, Pavličev Ivan, Veternikov Janez, Organov Ivan, Jenko Nande, Floretov Ivan, Nacetov Zdravko in še nekateri mlajši.
Skupina, čeprav brez kakih večjih Izkušenj, dobiva takoj skraja zelo važne naloge. Veriga njihovega opravljenega dela se vleče malone v nedogled.
pomembnost njihovega dela. Prvenstvene važnosti je to, da se je skupina z vsakim dolom vse bolj izpopolnjevala in na drugi strani: rudniku Zagorje, kakor tudi ostalim slovenskim rudnikom je prihranila težke devizne dinarje. Saj je razumljivo, da bi morali v teh rudnikih za montažo takih del najeti strokovnjake iz tujine. Skupina je vsa dobljena dela opravljala z nemajhno ljubeznijo dn prizadevnostjo zavedajoč se, da je pač od hitrosti in preciznosti njihovega dela odvisno delo v mnogih jamah oziroma jaških.
Ko nam Je Ladko pripovedoval te podrobnosti, smo videU, kako se je razživel. Res: včasih delo ni bilo lahko, nič kolikokrat je nagajalo, mnogokrat se en ln njegovi lili potoke znoja, pa vendar: na koncu je vedno zmagala njihova vztrajnost, in lahko bi rekli jeklena prizadevnost za uspešno dokončanje naročenega dela.
Ladko pa ee ponaša tudi s tem, de je biil med prvimi upravljalo! rudnika Zagorje. V posameznih časovnih presledkih je sedel v delavskem svetu kar trikrat in torej uspešno končal malo, če ne veliko maturo upravljanja.
V takem in podobnem delu je Ladko nekoliko osivel. Pa tudi nekaterim drugim iz njegove skupine se ta zadnja povojna leta pobelila lase. Ladko je dejal, da poteka že 34 let, odkar Je kot mlad fante začel delati v zagorskem rudniku. Torej kaj visoka doba
Nekateri ostali ključavničarji so dejali, da Je Ladkova skupina strokovnjakov v malem. Mi bi lahko dejali: skupina strokovnjakov v velikem, sa) Imajo za seboj res veliko delo.
Ladkova skupina bo verjetno imela še dosti taikih večjih del. Ce ne doma. pa kje drugod. Pa saj to ni niti važno. Vedno so pripravljeni pomagati Iz zagate in to kjer koii.	(V)
Ladkove skupine
sekala vsako knapovsko skupino. In takole zaupno lahko tudi povemo, da ga Ladko prenese več kakor pet kna-oov skupaj.
Sicer pa šalo na strani Pravkar Je poteklo deset let. ko so pri zagorskem
Ladko nam je povedal, da so začeli z montažnimi deli v Pod strani, potem pa kar od kraja: na Lokah. Vinah, vmes doka j šen skok v kočevskem rudniku, nato v Velenju in še drugod.
Težko je v kratkih stavkih opisati
Izdaja Časopisni zavod »Zasavski tednik« Trbovlje / Urejuje in odgovarja
uredniški odbor / Direktor in odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna CZP »Slovenski poročevalec« v Ljubljani / Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Po-samezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in jih ne vračamo.
Štev. 24
Trbovlje, 8. junija 1957
Leto X.
dni
po svetu
SEDEM DNI PO SVETU
Najznačilnejši zunanjepolitičen dogodek preteklega tedna, ** je povzročil po vsem svetu, slasti pa v zahodnem svetu neštevilne komentarje, je
intervju HRUSČEVA
pO AMERIŠKI TELEVIZIJI v katerem je med drugim uejal: Sovjetske čete naj bi se Umaknile iz Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske in Romu-^je, ameriške, angleške in francoske pa iz Zahodne Nemčije, Francije, Italije, Turčije V* Orčije. S tem, je dejal Hru-°aeu, bi obe strani pokazali aobro voljo in utrle pot za dobre in prijateljske odnošaje z ZDA kljub ideološkim neso-Oiasjerru
velik pomen našega
OBISKA NA NORVEŠKEM
Ta teden je obiskal Norve-*ko naš sekretar za zunanje Zadeve Koča Popovič in s tem obisk norveškega zuna-n?e0a ministra lani v Jugoslaviji. V razgovorih, ki jih je Vodil Koča Popovič z ugledni-?j‘ norveškimi državniki, so 6lla izmenjana medsebojna Gledišča. Norveška javnost pa j® po udarjala, da imata Jugo-llauija in Norveška podobni hmenji o tem, kako ohraniti biir v svetu.
FRANCIJA SE VEDNO BREZ VLADE
Kot je videti, se bo v Franih vladna kriza nadaljevala. Sedanji mandator, Pflimlin, je na mreč predsedniku Cotpju Vrnil mandat, ker ni uspel pri •acialistih. Izvršni komite So-viMistične stranke je namreč, daljših pomislekih sklenil “a socialisti ne bodo sodelova-!: v vladi, ki jo sestaulja PfHmlin. Predsednik Coty je Zatem ponudil mandat za se-ztavo vlade bivšemu obrambnemu ministru v Molletovi Vladi, Maunorigu.
'SOVJETSKI OBISK NA FINSKEM
Kot poroča agencija TASS **a predsednik vlade ZSSR jaaršal Bulganin in član pre-!dij0 Vrhovnega sovjeta Hru-čev odpotovala na prijateljski *Hsk u Finsko. Na Finskem °sta ostala osem dni, kjer se osta sestala z uglednimi fin-*■*”*» državniki.
Končno tudi francoske ladje na POTI SKOZI SUESKI prekop junija je končno zaplula °ei Sueški prekop tudi prva oncoska ladja. Ladja’ima 300 c. n, lu je namenjena v Grčijo. °“ljo, da se je s tem začela g [m-alizaclja razmer med ?lPfom in Francijo. Odgovor-ta ^n*telji tudi sodijo, da bo n ^esec preplulo Sueški ka-rekordno število ladij.
ALŽIRSKI uporniki nadaljujejo boj
.Ofenziva alžirskih upornikov , sni g vso silo. Kot poročajo ncoske oblasti so upornici esii v .japa{j p0 vsem Alži-p, ln je po zadnjih vesteh šte-"mrttiih in ranjenih fran-fiuig, vojakov vse večje. Naj-napadi uporniških čet l0 na Podnožju Velikih Kabi-• uporniški komandosi pa HnSarn° * * * * v zadnjih dneh izvr-di nešteto večjih in manjših
Predvidene investicije za gradnjo zadružnih objektov in opreme znašajo skoro 130 milijonov dinarjev, za pospeševanje kmetijske proizvodnje pa 104 milijone dinarjev — kmetijsko pospeševalni ukrepi
Predsednik Ljudske skupščine Slovenije tov. Miha Marinko s soprogo v razgovoru s predsednikom ObLO Trbovlje Lojzetom Dularjem in sekretarjem ObK ZKS Trbovlje Jožetom Piklem.
TRBOVLJE SO POČASTILE SVOJ PRAZNIK
Slovesnosti se je udeležil tov. Miha Marinko
V	programu dela OZZ Trbovlje, s katerim so se seznanili tudi delegati zadnje skupščine OZZ, je med drugim rečeno, da sta se način načrtovanja in sestave programov kmetijskih zadrug bistveno izboljšala, predvsem zavoljo tega, ker so KZ pri sestavi gospodarskih programov upoštevale lastno finančno zmogljivost in razpoložljiva sredstva občin kot ekraj a.
V	programu Je videti, da bo porabljenih največ sredstev za gradnjo in adaptacijo zadružnih domov, gradnjo rerrnz, hlevov, kleti in podobno. Tako bodo porabili za gradnjo in adap-tiranje 15 objektov, in gradnjo ter adaptacijo skladiščnih objektov kar blizu 80 milijonov din. Precej sredstev je pripravljeno tudi za gradnjo'in adaptacijo predelovalnih obratov, zlasti sušilnic in mlekarn. Zadruge %odo nakupile več kmetijskih strojev, zlasti traktorjev, mlatilnic in. škropilnic. Ker je večina zadrug brez dobrih prevoznih sredstev, bo dano za nakup teh nad 3 milijone din. Sledijo še nakupi razne opreme in inventarja,
NESREČA V TRBOVELJSKEM RUDNIKU
V torek popoldne se je zgodila v trboveljskem rudniku huda nesreča, pri kateri sta izgubila življenje rudarja Anton Borštnar in Anton Hribovšek.
Pri odkopavanju premoga se je nenadoma zrušil zemeljski sloj ln pokopal oba delavca. Hitra pomoč ostalih rudarjev je bila zaman. Ko so potegnili Borštnarja in Hribovška izpod zruška, sta bila že mrtva.
VREME
Cas OD 5. DO 16. JUNIJA
Pr^®“ec ‘ega in v prvih dneh UaVj anJega tedna pogoste pa-ohiaDf. z nevihtami In močna Ka , ltev- Od srede prihodnje-Ve6ln Ma ,lal^e v splošnem lepo, sto	jasno vreme in po-
kvn’° topleje. Vendar ho kra-koi).. nevihte še možne. Ob *oj)P.u ,’edna pa je pričakovali e nj. .atkotrajno poslabšanje padavlna/nl in
(Napovi-d priredil V. M.)
zlasti gradnja treh zbiralnic za mleko.
Mamo zgoraj navedenega bo letos investirano precej sredstev za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Uredili bodo nekaj peskolomov jn nakupili za to delo več strojev. Za melioracijo na področja Ga,bem|ce in za predvidena osuševalna dela na površini 500 ha je predvideno 70 milijonov din. Za načrtno obnovo vinogradov ln sadovnjakov v socialističnem in zasebnem sektorju, za gradnjo gnoj ničnih jam in silosov, ureditev toplih gred pa skoro 29 milijonov din.	,
Letos so že ali pa še bodo
naše zadruge izvedle s pomočjo kmetijske pospeševalne službe nešteto pospeševalnih akcij in ukrepov.
Zlasti je treba omeniti večjo porabo umetnih gnojil, semenskega krompirja, pšenice, travnih semen in vrtnih ter ostalih semen. Omeniti je treba nadalje porabo 130.000 kg različnih k^rrfičnih zaščitnih sredstev.
Razen tega pa je med temi ukrepi še nešteto drugih akcij, predvsem na področju živinoreje in izboljšanju kimske baze in obnove vinogradov.
In če končno pridenemo Se kultom ©prosvetno dejavnost, za katero je namenjeno precej
Težave potrošnikov
Trboveljski in tudi potrošniki iz drugih krajev mi bodo pritrdili, da so nekatere obrti v našem okraju premalo razvite. Ta ugotovitev sicer ni nova, saj že dolgo govorimo o nerazvitosti obrtne mreže, vendar bi v tem članku rad opozoril na nekaj drugega.
Gre namreč za to, da se posledice nerazvite obrtne mreže ne kaželo samo v visokih Cenah obrtnih storitev in uslug, ampak tudi v tem, da potrošniki često ne najdejo obrtnika, kjer bi lahko naročili razne drobne storitve. Tako se dogaja, da obrtniki zavračajo drobna naročila, češ da imajo mnogo dela, da se ne morejo ukvarjati s takimi drebnjarijami itd. Moram priznati, da je človek nemalokrat prisiljen, da se zateče k šušmarju in pri njemu naroči tisto, kar bi mu sicer morali napraviti reegistrirani obrtni obrati. Ce pa ti že sprejmejo drobno naročilo, potem bo prav gotovo preteklo več mesecev, preden bo izvršeno. Vse to pa
sredstev, ni nobenega dvoma, da je letos OZZ temeljito pripravila vse potrebno za načrtno izboljšanje kmetijstva v našem okraju.	(v)
V počastitev občinskega praznika 1. junija, je bila v nedeljo v Delavskem domu v Trbovljah slavnostna seja ljudskega odbora trboveljske komune, ki
opominja na resnico, da v nekaterih obrtnih področjih ni nobene konkurence in da so obrtne delavnice še daleč od tega, da bi se borile za širši krog potrošnikov. V tem ne bomo uspeli tako dolgo, dokler ne bomo začeli ustvarjati vedno nove in nove obrtne delavnice.
—no
200 000 ton premoga več. —
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so rudarji v Sloveniji nakopali 1.415 milijonov ton premoga, kar je skoraj 200 tisoč ton več kot lansko leto v istem razdobju. Najbolj je proizvodnjo premoga povečal rudnik Velenje, pa tudi rudarji
zasavskih revirjev so proizvodnjo premoga povečali.
Riž iz Burme. — 30.000 ton riža bo sredi julija t. 1. uvozilo
v našo državo zunanjetrgovinsko podjetje »Centroprom« iz Beograda. To podjetje bo riž nakupilo v Burmi na osnovi sklenjenega trgovinskega sporazuma.
10 let »Zasavskega tednika«
Letos poteka že deseto leto, ko je bilo v Trbovljah ustanovljeno okrajno glasilo »Zasavski udarnik«. Časnik, ki je izhajal sprva kot informator, je v teku časa napravil veliko razvojno pot. Ne*bi tokrat naštevali vseh podrobnosti, zlasti kako je rastel in bogatel vsebinsko, dejstvo je, da se je z združitvijo bivšega krškega in trboveljskega okraja združil z bivšim »Posavskim tednikom« in odslej postal resnično politično glaoito, torej glasilo ljudskih množic.
»Današnji »Zasavski tednik« bo torej letos praznoval 10-obletnico svojega izhajanja. Na eni izmed zadnjih sej je bil imenovan poseben pripravljalni odbor, v katerega so bili izbrani najvidnejši okrajni in občinski politični in drugi delavci.
Na posebnem sestanku v Catežkih Toplicah, katerega •o se udeležili tudi stalni dopisniki našega glasila, je bilo med drugim sklenjeno, da bo jubilejna številka izšla dne 1. januarja 1958. leta, vsebinsko bogatejša kot kdaj koli prej. Bržkone bo imela številka 40 strani. To pa bo obenem največja številka, odkar časnik izhaja.
Na sestanku z dopisniki so bili sprejeti še nekateri napotki za izboljšanje dopisovanja iz vseh krajev okraja.
Naše bralce bomo o pripravah za proslavo desete obletnice tednika sproti obveščali, zlasti še zategadelj, ker pripravljamo ca to obletnico še razne razstave. Ustne časopise in druge prireditve.
se Je je udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije, tov. Miha Marinko.
V slavnostnem govoru Je predsednik občine, tov. Lojze Dular, na kratko očrtal zgodovinsko pot trboveljskega proletariata, njegpve zmage jn uspehe, ki so danes vidni po vseh Trbovljah.
Ob zaključku seje so odšli vsi zbrani pred spomenik žrtev Orjune, na Ulici 1. Junije ln tamkaj položiti lovorov venec.
Nato so sl ogledali še muzej NOV in vajensko razstavo, ob 11. uri pa je bil v Delavskem domu koncert mladih.
Otvoritev Zdravstenega doma, ki je bila napovedana za ta dan, je zaradi požara, kj je nastal v njegovih prostorih v petek, 31. maja, odpadla.
»OGNJENO SRCE« V BREŽICAH
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda bratov Milavcev« gostuje v ponedeljek, 10. junija 1957, v prosvetnem domu v Brežicah s Svajcnerjevo veseloigro v treh dejanjih	»Ognjeno
srce«. — Vabljeni!	" „
PRED SPREJETJEM DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VIDEM-KRŠK0
Dvig družbenega proizvoda
V letošnjem letu se bo družbeni proizvod v občini Videm— Krško povečal zaradi porasta industrijske proizvodnje, večje dejavnosti socialističnega sektorja, obrti in predvidene večje kmetijske proizvodnje. Ra-
zen tega bo obseg ostalih dejavnosti, kot so trgovina in gostinstvo, nekoliko večji.
Družbeni proizvod bo torej dal v letu 1957 2 447 530 000 din, ali!70 OOOdim na prebivalca v občini
Letos je predvideno dograjevanje že obstoječih industrijskih obratov. V okviru roto tovarne bodo gradili novo belil-nicp in kuhalnik, s čimer se bo dvignila proizvodnja, tudi v tovarni čokolade in likerjev bodo povečali proizvodnjo, deloma zaradi novih strojev, deloma pa z boljšim izkoriščanjem vseh proizvodnih zmogljivosti.
Samo na pridelku sena znaša letna škoda 15 milijonov din
Čeprav ustvarja v občini industrija več družbenega proizvoda, je kmetijstvo le glavna veja gospodarstva,saj se z njim ukvarja 57% vsega prebivalstva. Ugodni prirodni pogoji in bližina tržišč daje vse možnosti za intenzivno in napredno gospodarstvo, niso pa na razpolago materialni pogoji za dvig kmetijske proizvodnje. Hkrati omejujejo to proizvodnjo elementarne nezgode, tako da ima kmečko prebivalstvo razmeroma nizek življenjski standard.
Razdrobljenost in oddaljenost parcel ■ ovirata intenzivnejše obdelovanje zemlje, onemogoča uporabo mehanizacije, smotrnejše kolobarjenje itd. Kljub navedenemu pričakujejo povečanje proizvodnje v sadjarstvu in delno v vinogradništvu. Tudi v poljedelstvu računajo na nekoliko večjo proizvodnjo zaradi uporabe kvalitetnih semen, večjih količin umetnih gnojil in nekaterih novih. vrst zaščitnih sredstev.
Osnovna veja v kmetijstvu je živinoreja. Ker je za napredek živinoreje osnova travniška proizvodnj,a je nujno, da travnike kultivirajo. Sedanji travniki ne dajejo niti količinsko, še manj pa kvalitetno zadovoljiv pridelek. Sedanji pridelek da okrog 22 stotov na ha, kar je precej pod povprečjem. Letno znaša škoda samo na pridelku sena v občini Videm— Krško okrog 15 milijonov dinarjev, prav zaradi tega tudi ni prirastka pri živini
V gozdovih bodo letos skrčili sečnjo, zmanjšali uporabo lesa v kmečkih gospodarstvih, izvedli -širše ukrepe za gojitev in nego gozdov in nadaljevali z rajonizacijo.
Gradbena dejavnost bo letos večja kot lani. Nadaljevali bodo- z gradnjo investicijske graditve v Tovarni celuloze in papirja, z deli pri gradnji kulturnega doma, hotela in stano-(Nadaljevanje na 2. strani)
Tudi zasavska mladina bo pomagala graditi avtomobilsko cesto
Na *ejl predsedstva CK LMS, ki je bila prejšnji petek v Trbovljah, so sklenili, da bo zasavska mladina tudi letos sodelovala na mladinskih delovnih akcijah. Tako je v načrtu, da bo zagorska mladina sodelovala pri izgradnji ceste na Sv. Goro, mladina iz Radeč pa bo pomagala graditi vodovod. Tudi mladina iz ostalih občin bo sodelovala v delovnih akcijah lokalnega značaja. Razen tega bo okrajni komite LMS Trbovlje formiral mladinsko delovno brigado, ki bo sodelovala pri graditvi avtomobilske ceste v bližini Novega mesta. Brigado bodo predvsem sestavljali dijaki trboveljske in brežiške gimnazije, ki se bodo na ta način skromno oddolžili za v»e, kar jim skupnost daje.
člani predsedstva so razpravljali nadalje 0 bližnjem plenumu, ki bo obravnaval probleme našega kmetijstva in s tem v zvezi naloge Ljudske mladine na vasi. Na plenumu bodo podrobno proučili delo aktivov mladih zadružnikov in vaških organizacij Ljudske mladine ter sprejeli nadaljnje naloge mladine. Izhodišče plenuma bo predvsem v tem, kako usmeriti delo aktivov mladih zadružnikov in organizacij Ljudske mladine, da se bodo Ie-te vključile v konkretno borbo za povečanje kmetijske proizvodnje In za nn-ve socialistične odnose na vasi.

Z DRUGE KONFERENCE DELAVSKIH SVETOV ORCINE ZAGORJE
Vsak na) se pripravila na kongres DS
Čeprav je predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Zupan y svojem poročilu zelo izčrpno obravnaval del0 zagorskih delavskih svetov v času od Prve konference delavskih svetov, ki je biua že lani, pa do te druge, razprava vendar ni v celo*! dosegla svojega namena, niti ni konkretno osvetlila vse tiste majhne In velike probleme, s katerimi se ubadajo zlasti upravljavci majhnih podjetij. Videti je bilo, kot da ni prave koordinacije med delavskimi sveti večjih in manjših podjetij, čeprav ni dvoma, da je n. pr, delavski svet rudnika Zagorje s svojim primerom pripomogel k boljšemu upravljanju nekaterih delavskih svetov manjših podjetij. Sploh razprava nii dala niti enega konkretnega predloga, ki bi ga zagorska delegata obravnavala na kongresu. Sicer pa: nerazumljivo je, da se je te konference udeležil le en izvoljeni delegat, drugi pa izostal. Potemtakem je predsednik Zupan upravičeno poudaril, da drugi izvoljeni delegat pač ne bo mogel vedeti
za vse težave, ki nastajajo v posameznih delavskih svetih.
Razprava se je v glavnem gibala . o vprašanju razvoja zagorske 'industrije, njenih težavah, stanovanjski problematiki, plačnem sistemu in delovanju večjih delavskih svetov. Nadvse prepričljivo je govoril obrato-vodja izlaške »Keramike«, ki je poudaril, da se je njegovo podjetje borilo z veiiktmi težavami, da Pa je delavski svet s pomočjo celotnega', kolektiva le prilezel na zeleno vejo. Kajpada pa bo po njegovem trajalo še precej časa, da bo tovarna zadihala s polnimi pljuči. Podobno je govorila zastopnica tovarne »Sava«, V kratkih besedah je orisala razvoj tovarne, njene težave in zavzetost kolektiva za čimprejšnjo rešitev vseh problemov. Udeleženci so nekoliko kritizirali počasno dero rudnika v zvezi z gradnjo stanovanjskih hiš. Največ časa pa so posvetili delu higienskotehnične zaiščite dela, varnosti in nesrečam na deloviščih.
Podpredsednik Burkeljc je poudaril da ie videti kot da
Nad 130 upravljavcev zagorske občine se je pomenilo o svojem preteklem in bodočem delu v DS zagorskih podjetij — Mlačna razprava pa ni docela nakazala najbolj perečih problemov upravljanja v manjših, zlasti uslužnostnih podjetjih
Zagorje v zadnjem času n; doseglo na področju samoupravljanja bistvenih uspehov, kar pa ni res. Posamezni delavski sveti so se dejansko afirmirali v reševanju vseh svojih nalog In s tem pripomogli k razvoju celotne zagorske občine. Obširno je govoril še o produktivno-
Sevniški vajenci so tudi letos pripravili pisano stavo svojih izdelkov.
bogato raz-
Izlake prejšnjo nedeljo PRVI KOPALCI NA STARTU!
Zanimanje za lzlaško kopališče, zlasti za nov kopalni bazen, je zadnje tedne v Zagorju vidno naraslo. Stopnjevalo pa se je še posebno teden pred koncem maja, ko so odgovorni objavili, da bo otvoritev novega kopalnega bazena 2. junija.
No, otvoritev so odgodilj na 16. junij, bržčas zavoljo tega, ker so prireditelji zaradi slabega vremena mislili, da tudi nedelja 2. junija ne bo primerna za nestrpne ljubitelje vodnega športa In pa zaradi tega, ker’prejšnji teden, ko je ves čas deževalo, niso utegnili opraviti zadnjih del pri urejevanju i bazena j samega kraja, To pa ni kdosigavedi kaj oviralo najbolj vroče. Izlake so bile v nedeljo prizorišče prvih kopalcev, žal samo v starih bazenih, ker v novem še,, ni vode. Videti je bilo, da so vseeno prišli na svoj račun, čeprav v majhnih bazenih.
Upamo, da se bo vreme ie ustalilo in da napovedana otvoritev 16. junija ne bo izostala.	(v)"
sti, plačnem sistemu, življenjskem stamdairdu in bodočih nalogah delavskih svetov po kongresu.
Najvažnejša je ugotovitev, da se morajo vsi delavski sveti, oziroma vsak upravljavec pripravljati na kongres DS, konkretizirati posamezne probleme .in jih reševali. Seve pa bo še tudi v bodoče bistvenega pomena skupno, koordinirano delo vsel) zagorskih delavskih svetov. To pa pomeni, da se bodo morali zagorski upravljavci še večkrat usesti za mizo in se po-pveniiti o svojih problemih.
-	(v)
»Svobodi Trbovlje II« je bil prirejen na Javorniku prisrčen sprejem.
GOSTOVANJE NA SLOVENSKEM
T VO P1VT T H” TT dvoje prijateljskih srečanj
J V vy IvlM 1JX U REVIRSKIH »SVOBOD«
Kakšni so odnosi?
Kongres delavskih svetov je kklioan zato, da bi na njem prišle do izraza izkušnje naših delovnih ljudi, naših samoupravnih kolektivov, njihovih organov, to je delavskih svetov in upravnih odborov v času od kal: so začeli sami upravljati s podjetji in seveda, da pridejo na njem do izraza tudi izkušnje drugih državnih organov in družbenih organizacij, ki so posredno ali neposredno povezane z delavskim upravljanjem. z delavskimi sveti.
Kongres bo torej prvenstveno proučil mesto in vlogo delavskega upravljanja kot temeljne oblike socialistične demokracije v okviru vsega političnega in družbeno ekonomskega razvoja naše dežele; analiziral bo izkušnje upravljanja; na oano-
dani ti pogoji, če je položaj drugačen, kako se potlej to odraža na odnose sploh, na gibanje proizvodnje, na gospodarjenje v podjetjih.
Nekateri pravijo, da bi lahko bili delovni odnosi v podjetjih dokaj drugačni, če bi drugače uredili sistem nagrajevanja proizvajalcev, če bi Imeli kolek, tivi večjo gmotno osnovo itd., itd. Skratka, trditve se zožijo pravzaprav samo na 1 samo in sicer, da se na področju, delovnih razmerij in delovnih odnosov ne da in ne bo dalo prav nič napraviti, dokler ne, bo uresničena ekonomska stimulacija. Na letošnjem občnem zboru sindikatov pa je bilo glede tega rečeno tole: »To stališče najčešče uporabljajo tam, kjer se z delavcem ne ukvarjajo v
vi besedi, če mu ne bo ostro oporekal ob določani graji in sicer graji, ki je pravilna, potlej se bo takšen nov član kolektiva hitro vživel, dobro delal in si bo upal tudi še potlej grajati nepravilnosti, ki morda zavirajo proizvodnjo ali nepravilnosti, ki škodujejo odnosom znotraj podjetja.
Medsebojna- gostovanja kulturnih in prosvetnih društev sq zaželena, saj se z njimi utrjujejo odnosi med našimi »Svobodami« in ostalimi prosvetnimi društvi In kar je glavno — delavska kultura zavzema tisto mesto, ki ji gre.
Prejšnjo nedeljo, 26. maja so gostovali na Slovenskem Javorniku zagorski Svobodarjt z Molierovo komedijo »Prevarani soprog«. Nabito polna dvorana je sprejela goste iz Zagorja, ki so se prav dobro afirmirali in osvojili domače občinstvo.
V soboto, I. Junija, in v nedeljo, 2. junija pa so obiskali Svo-bodarje na Javorniku Trboveljčani, ki jih je zastopala »Svoboda Trbovlje II«. Na pot so odšli igralci, ki so prikazali »Zupanovo- Micko«, mladinska godba na Pihala jn mešani pevski zbor. V soboto so goste ob 17. uri pričakali domačini z godbo in pevskim zijorom na železniški postaji in Jim pripravili lep sprejem. Nato so vsi v sprevodu odrinili proti osnovni šoli, kjer je mladinska godba iz Trbovelj napravila promenadni koncert.
Ob 20. uri je bila nato v nabito polni dvorani najprej uprizoritev »Zupanove Micke«, tej so jo Igralci uspešno prikazali, zatem - pa je sledil koncert starih slovenskih pesmi. Kako-r igra, tako je tudi pevski koncert domačinom ugajal In si žele še več podobnih prireditev.
Zagorjani kakor tudi Trboveljčani bodo prišli na Javornik še večkrat.
V nedeljo, 2. junija, je bilo vreme naklonjeno, domačinom in gostom, zato so javornišku Svoibodarjt povabiš! »Svobodo II« iz Trbovelj na Izlet v pla-
nine, na Javornlške rovte, kjer so napravil; med že odcveteli-mi narcisami prav prijetno prireditev in zabavo.
Po povratku na Javornik so sl domačini in gostje krepko stisnili roke in si poželeli veselo svidenje jeseni v Trbovljah.
Uspehi komisije HTZ na V Hrastniku
obratu
Na obratu rudnika Trbovlje-Hrastnik so imeli lani 110 nezgod manj kot leta 1955. Prav tako se je precej zmanjšalo število izgubljenih dnin zaradi nesreč pri delu. Zaslugo za to je v omogočeni pripisati tudi prizadevnemu delu komisije za HTZ, ki jo vodi tamkajšnji zdravnik dr. Dolanc. Komisija namreč redno razčlenjuje vzroke delovnih nezgod, se zanima za delovne pogoje zaposlenih, zlasti pa invalidov, pregleduje stanje v samskih domovih itd.
Ta komisija ' je prinesla že mnogo predlogov za ukrepe, ki lahko uplivajo na zmanjšanje nezgod pri delu, kar vpliva na povečanje dohodkov podjetja. Tako je komisija na primer predlagala, naj se delavec zaposli v jami šele potem, ko je prej en mesec delal na zunanjem obratu rudnika, da bi ga v tem času lahko temeljito zdravniško pregledali in da bi
delavec dobil potrebna navodila o varnosti dela v jami. Komisija je nadalje predlagala, da bi nova pravila: podjetja morala vsebovati tudi izvlečke iz najvažnejših predpisov o varnosti pri delu. Pozitivno v delu te komisije je tudi to, da zapisnike svojih sej vsakokrat izobesi na vidnem mestu v podjetju, tako da se tudi ostali člani delovnega kolektiva rudnika lahko seznanijo z njenim delom in njenimi predlogi Kakor je videti, je komisija za HTZ na rudniškem obratu v Hrastniku dosegla na svoji začetni poti že kar lepe uspehe, kar je vsekakor posnemanja vredno.
—ne

vi teh analiz bo sprejel pripo- • zadostni meri kof s človekom, ročila za nadalnjo krepitev in So primeri, da v nekaterih go-
razvoj delavskega upravljanja; proučil bo probleme upravljanja v vseh gospodarskih panogah in analiziral tudi delo združenj in zbornic kol posebne oblike samouprave neposrednih proizvajalcev.
Razprave in poročila delegatov ter poročila posameznih komisij bodo nedvomno bogata. Med vrsto stvari bo kongres nedvomno tudi razpravljal o delovnih odnosih v pogojih delavske samouprave. Da, tudi o tem bo veljalo spregovoriti. Za resničen razvoj socialističnih družbenih odnosov in razmerij je izredno važno ali se člani kolektiva znotraj podjetja dobro počutijo, ali je dana slehernemu proizvajalcu v naj večji možni meri, v največjem obsegu svoboda izražanja tako, da lahko izreče kritično svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki so posredno ali neposredno v prid dobremu upravljanju in napredku podjetja. Vprašati se velja, če niso
spodarskih organizacijah zaposlujejo nove delavce, pa jih nihče sistematično ne uvede v delo, ne seznani s kolektivom, ne bdi nad tem, da se njihovo duševno počutje prilagodi novi delovni atmosferi in novemu okolju.«
Da, žal, takšnih primerov je več kot preveč. Navadno je tako, da se vse v podjetju zgrne okoli novega stroja, ki ga dobijo, stroja, ki je samo kyp železa in ki podjetju ne hasne prav nič, dokler ga ne požene človeška roka, ne zmenijo pa se za človeka. Prvi vtis, ki ga dobi delavce, ki se mogoče šele prvič zaposli v nekem podjetju, ali pa če se zaposli drugič ali trejič, je izredno važen. Važno je, kako ga sprejmejo voditelji podjetja, kako vodi-teji obrata, njegovi bodoči so-tovariši, kako predstavniki posameznih organizacij. Ce mu bo vsak to razložil to, kar mu [ je treba, če ga bo prijazno sprejel, če bo prisluhnil njego-
Trbovlje so pred kratkim obiskali člani sindikalne podružnice Jeseniške železarne.* Na sliki jih vidite v družbi trboveljskih
rudarjev.
Družbeno upravljanje na vajenskih šolah
V okviru obrtne zbornice v Trbovljah obstaja pet različnih sekcij, in sicer za kovinsko, lesno, oblačilno, mesarsko in frizersko stroko. Nadalje obstaja tudi komisija za strokovno šolstvo, ki je bila ustanovljena predvsem z namenom, da vskladi zelo različne učne načrte na vajenskih šolah. Njena naloga je nadalje, da podrobno prouči tudi ostale probleme strokovnega šolstva. Tako je treba na vseh vajenskih šolah organizirati šolske odbore in na ta način zagotoviti družbeno upravljanje šol.
Razmišljati bi bilo treba prav tako o udejstvovanju vajencev v družbenem upravljanju šol, kar je mogoče ustvariti preko šolskih skupnosti, ki pa žal še ne delujejo na nobeni vajenski šoli.
—no
Kratke
gospodarske vesti
Tovarna koles »Rog« v Ljubljani je lani dnevno izdelala 60 - 70 koles, letos pa je svojo proizvodnjo dvignila do 110 koles dnevno. Povpraševanje po kolesih »Rog« je vedno večje. VTrbovljah jih Ima v zalogi trgovsko podjetje »Železnina«.
70 delavcev Izdela'dnevno 70 »Vesp«. — V Asburgu v pritlični zgradbi v nekem skladišču izdela dnevno 70 delavcev 70 »Vesp«. Vsak delavec je specializiran za svoje delo in ima natanko določen delovni program, zato je podjetje tudi doseglo tako izredno proizvodnost v izdelavi teh motornih koles.
Novo krožno peč sistema »Hofman«, ki je edina te vrste v naši državi, so pred kratkim vključili v poskusno proizvodnjo v Gornji Radgoni Opekama bo s to pečjo povečala izbiro svojih Izdelkov od dosedanjih 18 na 24 - letna proizvodnja pa bo dala z novo pečjo 8 milijonov kosov opek.
KAJ
PR A VITE K TEMU?
Na nekem seminarju v našem .okraju so se njegovi obiskovalci pritoževali nad samovoljnim poslovanjem stanovanjske uprave. (Tako so pripovedovali, da je stanovanjska uprava samovoljno porabila sredstva nekega hišnega sveta, *e da bi se z njim o tem sporazumela. Nekje drugje sem slišal pritožbe, da stanovanjska uprava vsiljuje svoje sklepe hišnim svetom ni da ne dovoli tem izkoriščanje njihovih lastnih sredstev v upravičene namene itd.
Vse to kaže na to, čeprav gre tu in tam tudi za nepravilno poslovanje hišnih svetov, da so stanovanjske uprave ponekod prevzele tudi družbene funkcije, ki pravzaprav pripadajo hišnim svetom oziroma stapO' vanjski skupnosti.
Pravilno je, ako stanovanjske uprave opominjajo hišne svete na morebitne nezakonitosti, in če je treba, da jim celo ne dovole izvršitev nezakonitega sklepa — toda v vprašanjih, ki so zanje pristojni, hišni sveti ne smejo biti omejevani. S sredstvi, ki gredo hišnim svetom, zlasti še, Če se uporabljajo za namene, ki jih * določajo predpisi, hišna uprava ne more razpolagati, prav tako nima pravice prepovedati koriščenje teh sredstev, ker o tem lahko odločajo sami hišni sveti.
Ce bi se take in podobne napake nadaljevale še v bodoče, bi nastala velika škoda v pravilnem delovanju hišnih svetov in stanovanjske skupnosti. Zaradi tega je naloga pristojnih či-niteljev v občinah, da preprečijo vsako samovoljno delovmnje upravnih ih administrativnih organov, P® naj so to stanovanjska u-prava, krajevni uradi ali drugi organi, ki s svojim nepravilnim poslovanjem lahko prizadenejo veliko škodo družbenemu upravljanju.
—nc
NAŠ KOMENTAR
Svobodoljubni Libanon je spregovoril
Dvig družbenega proizvoda
Nadaljevanje to 1. strani
vanj. Gradbena podjetja bodo morala znižati cene gradbenim storitvam tn v ta namen uvesti pravilno nagrajevanje in racionalno uporabljati gradbeni material.
Promet v trgovini na debelo se bo letos skoro podvojil, ker se je v Videm—Krško preselilo ZTP »Posavje«. S povečanjem prebivalstva se bo dvignil tudi promet v trgovini na drobno.
Sredstva, ki bodo na razpolago za investicijsko dejavnost v trgovini, bodo v glavnem uporabljena za gradnjo skladišč in nakup opreme.
Ker je trgovska mreža v občini najredkejša, saj odpade na posamezno poslovalnico 750 potrošnikov, je nujno, da se •dprejo nove poslovalnice.
kjer pa te že obstojajo, so potrebne specializirane trgovine.
V gostinstvu se promet ne bo zvišal. Se v naprej bo treba skrbeti za kulturnejšo postrežbo, izbolšanjc jedil in pijače.
Nadaljevali bodlo z gradnjo komunalnih naprav. Uredili sejmišča, pokopališča in vodo vodne objekte na podeželju. Nadaljevali bodo prav tako z gradnjo ceste Videm—Krško— Zdole, elektrificirali okolico Zdol, Veliki Tre in Vrbinsko vas.
Da pa bodo vse te naloge u-spešno izvedli, bo potrebna čvrsta povezava med otvIno in gospodarskimi organizacijami: Pri Izvajanju programa komunalne dejavnosti bo sodelovalo ludi prebivalstvo, saj bo to v prvi vreti v njegovo korist.
—s
V.četrtek, 30. maja popoldne, Je ljudstvo Libanona odklonilo Elsen-howerjevo doktrino, čeprav jo Je libanonska vlada (prva med arabskimi deželami) pozdravila ln sprejela. Več desettisočglave množice so v Bei-rutu tn drugih libanonskih mestih privrele na ulice, demonstrirale proti zahodno usmerjeni vladi ln zahtevale naj vlada odstopi. Prišlo je do spopadov, tekla je kri ln bilo Je več mrtvih in ranjenih. Policija Je zaprla nekaj eto demonstrantov.
Libanon že nekaj let ni doživljal tako ogorčenega protesta ljudstva proti vladni politiki. V vseh mestih so do-settlsoči Javno zahtevali, naj vlada odstopi, ker je s sprejemom Elzenho-sverjeve doktrine Izdala najosnovnejše nacionalne Interese Libanona ln arabskega sveta. Ljudje so vzklikali egiptovskim In sirskim voditeljem, nosili njihove slike (zlasti Naserjeve) In manifestirali svojo privrženost boju sa popolno neodvisnost arabskih dežel, boju proti blokom, za aktivno ln miroljubno koeksistenco vseh narodov in držav.
Libanon Je majhna arabska republika, ki se rasprostira ob obali Sredozemskega morja med Sirijo In Isra-elom. Meri koma) 9-200 kvadratnih kilometrov (kot dobra polovica Sloveni. |c) In Ima kakih 1,250 0n0 prebivalcev. Vrč stoletij Je živela pod turškim gospostvom, toda zaradi geografskih pogojev (fcorata pokrajina) ln drugih
značilnosti (veliko njenih prebivalcev Je krščanske vere) je bila turška oblast v njej vedno zelo slabotna. Že v 19 stoletju si je priborila avtonomijo. Takrat so začeli prodirati v njo močni gospodarski,, verski ln kulturni vplivi z Zahoda", zlasti U Britanije In Amerike. Po drugi svetovni vojni (leta 1922) Je postala francosko mandatno ozemlje. Leta 1941 so Francozi priznali Libanonu neodvisnost, šele po zadnji svetovni vojni pa so se umaknili U dežele.
V prvih povojnih letih Je Libanon preživljal številne otroške bolezni, začel urejevati težavne gospodarske tn socialne probleme. Iskal takšno zunanje politično usmeritev ki hi mu -zagotovila nilr In čimbolj plodno sode-lovanle (slasti gospodarsko) z drugimi dežetsmi
Zadnje libanonske vlade se skušale uveljavljati nekakšno nevtralistlčno politiko v odnosu do različno usmer-
jenih dežel arabskega sveta, In Jo zagovarjale z gospodarskimi koristmi de. žele. Preprosto rečeno: nobenemu se ne bi rade zamerile, z vzemi bi rade trgovale. Sedanja vlada pa Je po mnenju libanonskih opozicijskih strank prekršila takšno politiko, ko je pozdravila Elsenhovverjevo doktrino, 0 kateri številni Arabci sodijo, da prinaša v njihove dežele nemir ln novo gospodarsko, politično ter vojaško odvisnost. Vladna usmeritev Je naletela na odpor združene opozicije, ki meni, da se vlada ne bi smela odpovedati nev-tralizmu, če pa bi to že storila, hi morala podpirati Egipt In Sirijo, nikakor pa ne Iraka,, Britanije In ZDA.
Cez tri tedne bodo v Libanonu parlamentarne volitve. Opozicija Je merila. da bi le nova vlača, ki bi ji ljudstvo zaupalo, la^ko odloča o odnosu Libanona do mnenje':a sveta. Za. to je zahtevala, naj vlada odstopi, oblast Pa naj prevzame nevtralna via. da, ki bi pripravila vnlit"e.
Predsednik sedanje vlaile Sami Sol-hiv Je odklonil zahtevo prvakov opozicije. Prišlo Je do demonstracij, do spopadov In tekla Je kri. Med aretiranimi je več bivših visokih državnikov. Zaplenili so liste opozicije. Vojska Je zasedla ulice mest
Vlada Je objavila sporočilo, ki trdt da so varnostne sile preprečile zaroto, ki so jo organizirali »egiptovski agenti, z egiptovskim, sirskim ln komunističnim denarjem.« Nekaj podobnega je pred poldrugim mesecem trdil tudi jordanski kralj Husein, ko Je s najbrutalnejšlmi sredstvi strmoglavil napredno, Egiptu in Siriji naklonjeno vlado. Lahko bi eelo zapisali, da »® libanonski dogodki neposredno nadaljevanje jordanskih, da je njihovo ozadje podobno, čeprav Je bil njihov potek drugačen.»Gre za spopad dveh svetov: starega kolonialističnega, na novo pobarvanega z Elsenhowerjevo doktrino, ln novega,‘prebujajočega e® neodvisnega sveta.
Številni Libanonci so se odločili ** svobodo In neodvisnost, zato so v četrtek. 30, maja popoldne, privreli na ulice Bejruta In drugih libanonskih’ mest ter zahtevali, naj vlada služi interesom ljudstva, naj varuje neodvisnost Libanona. Sami Solha jo zaenkrat razbil njihove vrste, toda to Je dokaj negotovo uspeh Ne bomo *® čudili, če bomo kmalu zvedeli, da J® libanonsko ljudstvo spet zahteval”, naj sc vlada ravna po njegovih željah ln *..htrvah.
*. JUNIJA 1957 — štev. 24
ZASAVSKI PLANINCI SO ZBOROVALI
najbližja okolica industrijskih krajev nudi turistu obilo zanimivosti
Predsednik koordinacijskega odbora planinskih društev v Zasavju tov. Janez Jesenšek Je sklical na skupen posvet predsednike in gospoda« e vseh planinskih društev s področja okraja Trbovlje, katerega so se z izjemo Radeč udeležili vsi.
Posvetu sta prisostvovala nadalje zastopnika Planinske zveze Slovenije, tovariša Bučar in Sršen, ter direktor trboveljskega rudnika tov. Lojze Ribič.
Kakor' so na tem posvetu ugotovili, stoje pred zasavskimi planinci velike naloge, v zvezi s tem pa številna neodložljiva dela, ki jih bo treoa opraviti še letos. Predvsem je treba urediti zasavsko planinsko pot, ki drži od Kumrovca do Kuma. Za to zasavsko transverzalo so se zasavski planinci odločili že lansko leto, M pa zaradi objektivnih vzrokov do danes Se nl v celoti trasirana In markirana. Markacisti pa bodo dokončno uredili traso te transverzale, markacije in smerne plošče do 10. junija t. 1. Takoj po tem dokončanem delu bpdo pričeli z izdelavo vodiča, ki bo razen označbe poti navajal vse zgodovinske dogodke posameznih krajev s posebnim poudarkom na NOV na celotnem področju zasavske planinske poti. Za izdelavo tega vodiča so že do sedaj opravili požrtvovalni planinci posameznih društev izredno veliko
KDO JE KRIV?
Bliža se konec Šolskega leta. tr°ci mrzlično zbirajo denar Počitnice, kajti vsak se je že m. da 1,0 Pr<>sti čas teme-*« *o izkoristil in šel morda na ‘‘‘oorjen.le, na da.Ijši izlet, ali 0» Počitnice. Za vse to je greben denar. Zato se že dalj ukvarjajo z mislijo, kako p,Hi do njega.
s Nekaterim pomagajo starši tl da jim dajo vsak mesec točeno vsoto, drugi dobijo enar od sorodnikov, tako da ° * njim dobro založeni in ne *edajo s strahom bližajočih se "‘cttnic. Večina otrok pa si za-,“z‘ denar sama s tem, da pora razno staro žejezje, nabija zdravilna zelišča in podob-
„ smo že pri zbiranja od-oaa kov, bi povedala še tole: nV - nci neke šole v našem /|raju so se lotili pobiranja h y,n na popolnoma poseben ,. < ln- Skozi okno so vdrli v h.,ro cerkev in pobrali sveč-. »i> 6' katere so hoteli potem Pretopiti« v denar. Del »pre-
moženja« so že vnovčili v kmetijski zadrugi, ki je plačala svečnike po ceni, ki je določena za tisto kovino.
Podoben primer se Je zgodil
KAJ MORA VEDETI DELAVEC IN USLUŽBENEC
Sodnljska tožba zaradi kršitve delavčeve pravice do plače. — Delavec, ki ni zadovoljen z dokončno odločno gospodarske organizacije, lahko uveljavi svoje pravice do plače v sporu pred rednim sodiščem.
Nočno delo. — Za ure nočnega dela se po novi uredbi o plačah delavcev gospodarskih organizacij plača obračunava po tarifni postavki, povečani za 12,5"/«. Za nočno delo se šteje delo med 22. In 1 uro.
Tako so dolžne gospodarske gospodarske organizacije plačevati delavcem vsako izvršeno delo v nočnem času.
Tarifni pravilnik mora biti viden. — Gospodarska organizacije mora Imeti tarifni pravilnik na vidnih tn dostopnih mestih v vseh oddelkih ln obratih ln omogočiti vsem delavcem, da se z njim seznani j O.	A. K,
Takšni smo!
Je še tako, da se moramo v . hn. m vsakdanjem ilvljenju ‘°te ali nehote, radi ali nera-™l> srečati s mnogimi ljudmi. °°brlmi in slabimi.
«ač še nismo tako daleč, da * nant z vsem,. kar potrebujemo aa življenje ln razvedri-,t>0,lregli avtomati, tihi in *lUhl, e toliko natančni in mnogokrat morda tudi prijet-vuLk“* 'Judje.
--L*1*1 gospodinja ve, ko lega ti-.K 0 Ponoči v posteljo, da bo k *oa iti naslednjega dne »pet t-.fPeeorJu, v trgovino, ljubi-'1* filmov ugibajo, kam v kl-n«x *Pet drugi Imajo drugačne "čfte in naloge,
»n„ drugi dan »e začenjajo ln»a, vsakdanje zgodbe: male v,ellke. prijetne In neprijetni, Srečanj teh ljudi, med he«!?! 1 prodajalci ali uslužnimi *, z *enaml !n možmi za 111 ln steklenimi okenci.
Pomešali »mo se med potroš. vlSLv prostornem lokalu. Nad »,**■' P|Se! »Mesnica«. Kllo-sram. Pol, Za juh0, za zrez-V -V. V ”•!)• gospodinj tonejo Razbijanju sekire in žvenke-le lu , ko*tl. obraa prodajalca videti Je, da so njego-ti,,.UScsa mnogo pregluha za fli-rPrne Želje skromnih gospodi,,’; Na tehtnico pada kos za kn,, ■ Kar pride pod roko. dl » ‘eveda prt vsem tem tu-V® manjka
In i« »J® na vrsti mlajša, zala Kot * opravljena tovarišica, obr.-1,3 bl prišel mesarjev Ust z ledišča na tališče. Iz _*o mu kar vrele besede! volit,‘ t®1 Kospal Da, da, Iz-
,ta'1billpovalka ln prodajalec Ha o"1 »adovoljna. Res, vzor-Za»ftr,*ba.
»ato n.al° na» Je nadalje, ČaSa «mo vztrajali le nekaj baprejNekatere »mo pustili
Haho"i k"°*ramn teletine, Je p 'z“«tlla starka.
__ rosim, ne toliko kostll
te	ali mislite, da bomo
bret nllhV'|,,n7 Te,e pa tual nl PreoT" *«. toda tista gospa bit” ™.aae Jih ni dobila toliko Ohr,V k'ln*rsmu mesa ... •Pet i*,*a pultom Je postal bila k !n njegova ušesa so ‘Pet gluha.
,,	---------se sre.
Prijateljem. Zunaj Je * ln stopila sva v bližnjo,
Po
£
•aim “rejeno gostišče. Zn ml »Osti .2 Pri točilnici nl bilo bon ‘tov Zato sva se tem rlee ni"1,"8- kako da ■ nataka-lae|eaal.n»l'1 Končno sva io var]ai» 7-lvahno se le raego-a 1 nekim moškim. Bila
sva tiho; nisva Ju hotela motiti, misleč, da bo njun pogovor trajal pač le nekaj minut,
Medtem Je preteklo skoraj četrt ure. Mera Je bila polna In najina potrpežljivost Je začela popuščati.
— Tovarišica, prosim, ali bi hoteli postreči? Midva čakava še petnajst minut!
— A res? Ste gledali na nro? naju Je mimogrede ošvrknila In trdo postavila na mizo zaželeno.
In pijača ln Jedača nama tu nista nič kaj. teknili. D a« ir.-iv-no Je igral radio ln so svetili s fluorescenčnimi lučmi.
3
Vratarji so ljudje zase. To sem slišal še večkrat ln tudi bral sem menda le nekoč o tem. Zato pravimi — Vsa sre. ča, da premore tudi naše mesto nekaj teh »poglavarjev«!
Toda ne preveč veselja!
Vratarsko mesto ln vratarja Ima tudi tovarna, v katero me pot večkrat zanese službeno. S tem vratarjem sva »1 še dal) časa gnana neznanca. Poznam ga bo njegovi neprijaznosti.
Zadnjič sem se spet znašel pred nllm. Tudi tokrat službeno. Čakal sem nekaj minut, da Je opravil z dvema tovarišema lz spodnjega dela drla-ve. K meni se Je obrnil s poznano »prijaznostjo«. Tako Je malo pfc.1 napravil tudi z neko slabše oblečeno žensko.
Razložil sem mn. kaj In kako. Od tega ln tega tovariša bi rad te In te podatke.
— Nič ne bo, prljatell! V naravo ne smem spustiti sedaj nikogar,
— Zakaj n* ete potem dovolili to tovarišema pred mano?
— Ta dva sta prišla sini-benoi *
Nato sem dosegel, da le no-klical »»želenega vsaj no tel", fonu. Vrtal sva oh« delovala nanj In mn nolasnleviig, ds sem Midi Ja* tu '• službeno.
A vse zaman. Moš se |e po. ka»al gluhega.
Končno n«1ii Je minilo po-tmiienle. odšla sva nrntl n|. savnam. In elelte: nrel tako uraden In strog vratar rdal ni reagiral, gamo da le mene In tovariša Ir nodtetla anravll ob nekaj dragocenega farni.
•
Vsi lludle res nismo egakl Zato 1» tembnll škoda, da se vsi tisti, ki nlmalo šlveev za poklle. ki zahteva vsaj malo "Hndnnatl tega niso snomUlV še pred vstnnnm v lako službo Al' na tisti, ki lih snrelc malft, »Tnrda hi se takt lltlfljc i, o| le Irk -rali dnigle. ut na na m—cn., klor imnlo onravkn ?
Hnd-nl, ki niso ntll gluhi nit) slepi.
dano! Mizar
tudi v bližnji šoli, kjer sta se d.va fanta prikradla v skladišče državnega posestva in odnesla, oziroma odpeljala preko 200 kg železa. Tudi to železo ni bilo staro, marveč je bilo v kosih pripravljeno za popravilo voz. Zanimivo je, da so tudi to železo odkupili v isti kmetijski zadrugi, in to po 8 dinarjev za kg, za kar so izdali okrog 2000 dinarjev, čeprav je bilo vredno preko 20.000 din.
Vprašamo se, kdo je kriv? Vsekakor so v prvi vrsti krivi tisti učenci, ki so tako svečnike, kakor tudi železo ukradli. V drugem primeru je delno kriva tudi mati pobudnika, kateri ni bilo prav, da si je sin kupil za pridobljeni denar nalivno pero, ostanek pa oddal njej. Ko ji je predal denar in povedal, kaj si je kupil, mu je odgovorila: »Lahko bi si kupil kaj bolj pametnega!«
Povrnimo se h kmetijski zadrugi. Čudi me, kako le-ta z mirno vestjo odkupi uporabne svečnike oziroma železo, katerega prodajajo po znatno višji ceni. 2e na pogled popolnoma uporabno železo, ki ga Je moč dobiti le v trgovinah, bi moral dati misMtI trgovcu, dani bilo pobrano ob kakem potoku. Pravkar mi je šinilo v glavo: ali gre zadrugi za ugled,ali sa dobiček? kot kaže, jim gre za drugo.
Mnenja sem, da bi odkupu raznih odpadkov, zlasti sumljivega izvora, odroma večjih količin, morali sodelovati tudi starši otrok, ki bi dgli s tem poroštvo, da so zbrani predmeti pošteno pridobljeni. S tem bi se prav gotovo ne zmanjšalo veselje za zbiranje odpadkov pri otrokih, preprečil bi se pa kriminal, ki se dostikrat pojavi pri otrocih zaradi pohlepa po denarju že v zgodnji mladosti.	_e
dela, prevsem pa petčlanski redakcijski odbor pri koordinacijskem odboru zasavskih planinskih društev.
Zaradi vse večjega zanimanja za naše planinske postojanke po delavcih in mladini je nujno, da se čimprej dog.rade planinske postojanke na Kalu, Gorah in Bohorju, ki so že v gradnji. Nadalje je potrebno skončati in delno adaptirati planinske domove na Mrzlici, Kumu im Lisci. Prav tako je v doglednem času predvidena izgradnja nove planiriske koče na Ceihšeniški planini in Mrzlici. Da bo mogoče ta dela realizirati, bo po obljubi zastopnikov Planinske zveze Slovenije ie-ta še letošnje leto prispevala precejšnja finančna .sredstva, prav tako pa bo pomagal tudi OLO Trbovlje.
Na posvetu so nadalje ugotovili, da je treba čitniječ propagandnega dela za to, da se bodo naših planinskih postojank razen planincev posluževale širše množice iz delavskih vrst naših revirjev, tovarn in podjetij, predvsem pa je treba pritegniti v planine kar največ šolske in pošolske mladine. V ta namen naj posamezna planinska društva izobesijo slike svojih planinskih postojank na vseh vidnih krajih, prav tako pa naj tudi z objavami v lokalnem in republiškem časopisju razvijajo potrebno propagando.
Vsa planinska društva so dolžna napraviti potrebne korake, da se v naših planinskih postojankah odpravi pijančevanje, posebno pozornost pa je v tem pogledu posvetiti mladini.
Na sestanku so razpravljali tudi o potrebi tesnejše povezave s hrvatskimi planinci, zlasti z zagrebškimi:	Vse je treba
storiti, da hrvatske planince tn turiste ponovno privabimo v naše planinske postojanke, ker je obisk teh po drugi svetovni vojni močno nazadoval.
Planinska društva Zasavja so ob tej priložnosti dobiila navodila, kako naj izdelajo program za prireditev Planinskega tedna. Te prireditve naj booo predvsem posvečene -počastitvi I. kongresa delavskih svetov v Jugoslaviji in počastitvi VII. kongresa ZKJ. s tem v zvezi so planinska društva zadodže: -da organizirajo mladinske odseke im takoj po učvrstitvi
le-teh pripravijo čimveč mladinskih izletov v naše planine. Vsa planinska društva naj nadalje utrde notranjo organizacijo, ki pa naj bo povezana tudi s političnim delom. Ob ter.i je nujno, da se planinska društva povežejo s političnimi organizacijami.
Tovariš Bučar, delegat planinske zveze Slovenije, je na splošno poročal o dolu plenuma PZS im med ostalim seznanil! vse navzoče o nalogah, ki stoje pred planinskimi društvi Slovenije — tovariš Sršen pa je poročal o finančnih problemih in razdelitvi sredstev, ki bodo dodeljena Planinski zvezi Slovenije.
Ob koncu so sklenili, da se vodilni člani planinskih društev Zasavja ponovno snidejo 16. junija na Sv. Goni, to je v času Planinskega tedna, ki ga prire-
Razvoj in zmaga Oktobrske revolucije leta 1917 v Rusiji
12. do 16. Junija:
Petrograjska konferenca tovarniških komitejev Tri četrtine delegatov so sledile boijševikom in njihovemu geslu: »Vso oblast sovjetom1«
16. junija do 7. Julija:	o
Prvi vseruski kongres sovjetov. Bolj še vi iti so bi M še v manjšini. Imeli so nekaj več kot 100 delegatov, medtem ko je za menjševike, eserje im drugim] sledilo od 700 do 800 delegatov. Boljševiki. med njimi Lenin, so nastopali proti sporazumaštvu z meščanskimi strankami im za izročitev oblasti, sovjetom.
I. Julija (18. Junija po starem koledarju):
Demonstracija v Petrogradu, ti se je je udeležilo
400.000 delavcev ln bol j še viških gesel.
vojakov, je bila v znamenju
ja Planinsko društvo Zagorje.
Koordinacijski odbor zasavskih planinskih društev je edini tovrstni organ v Sloveniji. Je posvetovalni organ ln zelo uspešen činitelj v razvoju planinstva v Zasavju. V svoji organizacijski dejavnosti je dosegel že prav lepe uspehe, s tesnejšo povezavo planinskih društev pa je računati, da bo v doglednem času poskrbljeno za
zadostno število udobnih planinskih domov na področju okraja Trbovlje,
Mnogo požrtvovalnega dela še čaka ln dosti dobre volje bo treba med zasavskimi planinci, vendar njihovo prizadevanje ne bo zaman, če jim uspe pritegniti naše delovne ljudi, zlasti pa našo mladino v planine, kjer si bodo krepili telo in plemenitili srce.	S.G.
Misli o trboveljski kulturni politiki
Slep je, kdor se s petjem ukvarja,, Kranjec moj mu osle kaže...
29. novembra bo eno leto, odkar je Delavski dom izročen svojemu namenu: nuditi primerne prostore predvsem domači in tudi tuji kulturni dejavnosti. Zaključujemo prvo sezono, pa je prav, če se kritično ozremo na izvršitev tega namena.
Glavna napaka, ki se v Trbovljah pojavlja že vrsto let, je stihijska kulturna politika. Letos je odveč očitati vodstvom »Svobod*, saj je bi! ustanovljen »Občinski svet
volj vodilnega strokovnega kadra. Ni čudno in je neizbežno, da delajo posamezna društva napake že v sami izbiri del, ki jih jemljejo v Študij. Prav tako je druga neizbežnost nesmotrna časovna razporeditev prireditev. In tako se zgodi, da doživimo po dve domači prireditvi na en dan itd. V majhnem mestu, kot je naše, bi bilo potrebno misliti tudi na to, da bi se domače prireditve vršile v času slabega kino sporeda, oziroma ob dnevih, 'ko je
Svobod in prosvetnih društev«, * odprt samo en kinematograf.
ki naj bi koordiniral delo. Toda do danes še ni bilo opaziti, da Si to telo kaj prida agiralo. Sestava repertoarja celotne kulturne dejavnosti v vseh štirih »Svobodah« in razpored delovnih sil bi morala biti njegova prva naloga! Toda še vedno je v »Svobodi-Center« dren režiserjev, »Svoboda-Do-brrta« pa tarna, da nima do-
Druga napaka so prepogosta gostovanja. Uprava Delavskega doma bi nujno morala koordinirati nastope domačih ansamblov in jih smiselno dopolnjevati s predstavitvami gostov. Brez pomena je v roku nekaj dni po gostovanju določiti nastop domačinov, kajti dvorana bo po dosedanjih Izkušnjah prazna. Res so
POSTALI SO PIONIRJI
Ekskurzije so vzgojna potreba
Za s. uro )e bil napovedan avtobus, ki bo odpeljal fante in dekleta kmetljsko-goapodarake Sole na ekskurzijo, toda že ob treh so se čuli žvižgi in vriski okrog mlinčke Sole. Ob Štirih je že odbrzel avto. poln mladih zadružnikov po ovinkih proti zagorski železniški postaJL
V zimskih mesecih eo se zbirali fantje ln dekleta la bližnjih ln daljnih vasi k predavanjem, in se že takrat dogovorili, da sl bodo to, o čemer razpravljajo, pozneje tudi ogledali. Mnogo so govorili o strojih v kmetijstvu, zato je bil prvi letoinjl izlet priložnosten ogled spomladanskega zagrebškega velesejma. Ne samo atrojl, vse Je zanimalo vaško mladino, ki tako redko pride v stik s utripom mesta. Saj Je bilo nekaj takih, ki Bo bili v Zagrebu prvič — prtrič v tako velikem mestu, zato so se ustavljali na vsakem vogalu ln ae čudili raznim velikim "ln majhnim novostim Reklamni Itatl in prospekti razstavljavcev velesejma so Jim bili višek, saj eo Jih nekateri nabrali kar cele zbirke In lih potem razstavili po domači hiši
Veliko je bilo vtisov, o katerih so govorili z domačimi ln sosed! te dolgo potem.
No — ln že zopet so v Zidanem mostu, kjer »o bili pred mesecem, ko eo šli na velesejem Tokrat so zavili na levo. preko Savinje, proti Celju .Glej, Friderikov stolp le stojiI« je dejal Ivan, ko itno se peljali ob vznožju hriba, na katerem štrle v zrak razvaline gradu nekdaj mogočnih celjskih tapovedovalcev Vlak jo le rezal mimo Štor ki so nas vabile, de si ogledamo življenje tega Industrijskega kraja »Ne sedaj, ta obisk sl privoščimo nazaj gredeli — so dejali. Zavili so okrog hriba tn Izstopili v Šentjurju. Po 15 mi-
nutah hoje so bili pred upravo državnega posestva ln kmetijsko-
gospodinjske šole v Šentjurju.
NA KMETIJSKI SOH V ŠENTJURJU
Prijazni Inž. Vidovič nem Je razkazal vse ln razložil ves napredek, pa tudi neuspehe je navedel, saj lz teh se ravno trdo učimo, Je pripomnil. Med drugim Je povedal, da Je bila KGS v Šentjurju prva strokovna kmetijska Sola v slovenskem jeziku na Slovenskem Preko 45 let že deluje in vzgaja kader naprednih kmetijskih gospodarjev.
Trenutno Je v njej 33 fantov v enoletni kmetijski, ln 2? deklet v gospodinjski šoli. Dopoldne ima teoretični pouk ena skupina, druga pa Je na praktičnem delu na posestvu in obratno. Fantje m dekleta so Delo disciplinirani ln zavestno se vadijo v tem, kar Jim bo ta njihovo življenjsko delo nujno potrebno.
V hlevih eo ravno kidali gnoj, živina pa Je bila na paši. To posestvo Je bilo do nedavnega središče rumene pomurske pasme, k! ima prednost zaradi dobrega mesa in možnosti uporabe za delo Mlečnost pa nl najboljša, zato so 1o začeli plemeniti e sivo dolenjsko pasmo Živine Je zato zelo pisana, neenako barvana Inženir le pripomnil: »Hočemo dobiti dobre mlekarice ne glede na barvo!«
Ob pogovoru smo dospeli do novega nasada črnega ribeza. k1 pa Ima vmesno kulturo zelle In ohrovt Malo večji |e bil ribez od nasada na našem .domačem poskusnem zemljišču na Mllnšah; kmalu pa smo ugotovili, da Je bil salen že v marcu, glavno pa ]e naredil komooat. k! »o ga uporabili v obilni meri. — Tudi predelavo komposta smo sl ogledali,
pa kurnik, v katerem so kokodakale v zaprtih gnezdih štajerske
jerebičarke. Posebnost smo videli v tem. da je bil kurnik na kolesih In ga lahko zapeljejo po njivah po žetvi lh k mlatilnicam, da se pasejo kokoši tako več mesecev kar same, ne da bi jim kdo donašal krmo.
Videli smo tudi silose, zidane ln lesene, stalne In razstavljene. Otipavali smo stroje, od katerih nam Je bil najbolj všeč »vsedel«. to Je priprava na konjsko vprego, na katerem so montirane ročice. Z-raznimi pripravami, na katere navijejo stroje, ki jim po izvršenem delu zamenjajo z drugimi in delo se nadaljuje.
Za ogled določen čaa Je hitro minil — in že smo sedeli pri kosilu, vpisali naše vtise v knjlao obiskov, se slikali ln poslovili.
Istega dne smo sl ogledali le Celje ln Vrtnarijo Medlog. Tu smo se seznanili z umnim vrtnarstvom — zelenjadarstvom ln cvet. ličarstvom. Za spomin se Je vsak oskrbel z nekaj sadikami za domači vrt
Zadovoljnih lle smo se vrečall, čeprav trudni, zvečer vsak v svojo vas, zavedajoč ae važnosti zgle-dov, ki smo Jih povezali s teorijo zimskih mesecev Počasi — smotrno bomo te zglede pričeli uva-latl ne naših domačijah v korist nam. našemu gospodarstvu ln vsej naši skupnosti.
Samo z besedami Je težko prepričati človeka, pri nas pa Imamo na srečo Že toliko zglednih posestev, da Jih lahko pokažemo za vzorec. Če pa je kje kaj napačno, se ob tem učimo Izleti so mladini zato potrebni da teoretično znanje utrdi z zgledi, po katerih potem deluje.
~ L G,
tu le drugi vzroki, a o tem smo Se mnogo razpravljati tn
bo treba še, ne sodi pa v ta sestavek.
Tretja■ napaka je premajhna propaganda. Tudi tu je .uprava Delavskega doma preveč pasivna. Ni dovolj, da so tu na razpolago prostori, ni dovolj, da se včasih gradimo pod pezo prireditev, potem pa zehamo od praznine dolgega odmora. Treba je vpreči propagandno-reklamni aparat (in možnosti so dane, pa tudi iskati jih je treba), da zagotovimo obisk tuui domačih prireditev. V tekmovanju s kinom, fizkultu-ro in raznimi glumači moramo najti pravo mero in pomagati pastorki kulturi do prave veljave.
Ne smeli bi imeti povsem Čiste vesti ob dejstvu 50 prodanih vstopnic ob srednje dobri, in 250 vstopnic ob izredno kvalitetni prireditvi. Odveč je načelno razpravljanje o potrebnosti kulturnega udejstvovanja širokih delovnih množic, odveč čvekanje o izobrazbenem pomenu dela v društvih — besede, ki jih poslušamo na občnih zborih »Svobodi in prosvetnih društev — odveč
Dopisujte
v Zasavski tednik!
je končno v te) situaciji sam Dom, če mu ne bomo dali možnosti, da polno zaživi in nam nudi to, kar smo od njega pričakovali. Mi vsi snto prizadeti. Posebno pa je prizadeta morila članov »Svobod«. Saj res nima smisla študirati en mesec, dva ali celo več, potem pa nastopiti enkrat ali dvakrat v skoro na pol prazni dvorani. Ljudje si želijo za svoje delo vidnega uspeha-
Posebno poglavje je obisk domačih kulturnih prireditev vodilnih ljudi. Denar, ki ga preskrbijo društvom, je Ičpa reč, toda še več hvaležnosti in upravičenega ponosa bo doživel delavec, če bo opazil o dvorani tiste, ki načelno podpirajo kulturo, ki pa jim tolikokrat zmanjka časa, da bi se osebno udeležili. Kaj je res samo časovna stiska? Ali ni nujno, da človek ob nabitih dvoranah, pa potem v prazni pomisli, da le nekaj ni v redu.
Trbovlje je dolina talentov: pevskih, igralskih, slikarskih in še drugih. Trbovlje so aktivne v gospodarskem življenju. V Trbovljah je treba omogočiti kulturi, da polne je zadiha. Koliko osebnih sporov bi odpadlo, če bi načrtno delali! Koliko hitreje bi se dvigal nivo ob polni, ne pa samq administrativni odgovornosti - kulturo. Tudi kultura je del našega gospodarstva in lahko precej uravnava stimulans odnosov med ljudmi.
Joža Zagore
S
Na naslov:
delavskega sveta mesarskega podjetja v Zagorju
V četrtek »mo Imeli v Zagorju drugo konferenco delavskih svetov občine Zagorje. Prišli «o polnoštevilno vsi predstavniki delavskih svetov zagorskh podjetij. Ib nekaterih kolektivov, kot rudnika Zagorje, islaške »Keramike«, Tovarne »Sava« in še mnogih drugih pa kar celotni delavski sveti. Kako ne! Saj smo razpravljali o celotnem razvoju delavskega samoupravljanja, težavah, slabostih, uspehih posa-meznih samoupravnih organov in še o marsičem drugem. Odkrito smo pretresli vse tiste slabosti, ki morda še močno ovirajo naše delo. Želeli pa smo se pogovoriti tudi o najobčutljivejšem vprašanju našega vsakdanjega življenja, o preskrbi namreč. Konkretno tudi o preskrbi z mesom, cenah mesa. Saj ne rečem, da je konferenca v celoti dosegla svoj namen, tu pa tam razprava nl bila najboljša, je pa osvetlila in dala napotila, za prihodnje delo.
No, tovariši mesarji, želeli bi zvedeti, čemu se konference niste udeležili? Na konferenci Je bilo rečeno, da ste pravočasno dobili vabilo s priloženim dnevnim redom.
Zdaj nas močno sanlma, aakaj na konferenco niste prtili No moremo el misliti, da Je pri vas samoupravljanje doseglo že tisto stopnjo raavoja, na kateri vam nl potrebno nobenih nasvetov, ali morda celo konkretne pomoči Ce Je tako, bi bili vseeno dobrodošli, saj bi nam lahko povedali koko ste dosegli take uspehe, Ce pa je obratno, potem bi se lahko temeljito seznaniti z razvojem samoupravljanja v drugih podjetjih.
želimo tovariši, da nam pojasnite, kje je vzrok vaše abstinence te za Zagorje tako važne konference. Pa kar preko našega časnika odpišite, da bo tistih ltfl delegatov in t njimi vred ostala zagorska Javnost zvedela, zakaj niste prišli.
Udeleženec konference deavskih svetov
f
C-fenan 4
OZ SASAtfM
SEVNICA
Razdelitev mladinskih izkaznic, fr- Člani L MS v Sevnici so imeli v nedeljo lepo slovesnost. Na njej jim je sekretar občinskega komiteja LMS tov. Milan Mencin razdelil mladinske izkaznice in jim toplo čestital k tako pomembnemu trenutku. Mladinke in mladinci so ob tej priložnosti poslušali tudi predavan!e o življenju mladine po svetu. Po končani slovesnosti je sledila zabava.
Obiskali so Titov rojstni kraj. — Osnovna organizacija LMS Blanca in Mizarska produktivna zadruga v Sevnici sta v nedeljo organizirali izlet v Titov rojstni kraj Kumrovec. Izleta se je udeležilo precejšnje število mladine.
Primer občine Sevnice, kjer organizacije Ljudske mladine Iz različnih krajev prirejajo izlete po naši domovini, je posnemanja vreden. Koristnost takih izletov je med ostalim tudi vtem, da se mladi ljudje med seboj spoznajo in utrjujejo tovarištvo.
Seminarja za vodstvo SZDL. — V Sevnici so imeli preteklo nedeljo kar dva seminarja za novoizvoljene člane vodstva Socialistične zveze. Seminarnikl so poslušali predavanja o novi smeri v gospodarstvu, o problemih kmetijstva in o nalogah SZDL. Med ostalimi sta predavala tudi tov. Lojze Pajnič in inž Franc Prijatelj iz Trbovelj.
-nc
Zabeleženo v nedeljo
©Dober čas je minil od takrat, ko smo imeli lepo vreme in lepe nedelje. Šele 2. junija smo spet dočakali vedro, sončno nedeljo, ki tudi v popoldanskih urah ni razočarala. Zato je bilo seveda veselje vseh Trboveljčanov še toliko večje. Pa tudi sicer je bila zadnja revirska nedelja precej živahna. Povsod se je poznalo, da smo še prve dni v mesecu.
9 Vneti ljubitelji planin so že v zori izkoristili priložnost in navalili na Kum, Mrzlico in Partizanski vrh, ni pa jih tudi bilo malo, ki so se namenili na kopanje v Rimske Toplice, s kolesom ali vlakom.
Le tisti, ki so prejšnji večer nekoliko premočno pogledali v kozarec, so ostali v postelji do poznih opoldanskih ur.
9 To nedeljo se je mudil v Trbovljah predsednik Ljudske skupščine Slovenije tovariš Miha Marinko. Dopoldne ob 9. uri se je udeležil slavnostne seje občinskega ljudskega odbora in položitve venca k spomeniku žrtvam »Orjune, nato pa je obiskal še Partizanski vrh.
• V zgornjih prostorih restavracije »Turist« je bila skozi ves dan odprta vajenska razstava, ki so jo mnogi Trboveljčani z zanimanjem ogledali. Vajenci so se postavili z mnogimi raznovrstnimi izdelki, ki so bili vsi skrbno •pripravljeni.
9 V kinu Delavski dom je bila že v dopoldanskih urah’ nič posebnega . . .
medvoške elektrarne in ljubljanskega Gospodarskega razstavišča, kjer je bil zadnji dan sejem prometnih sredstev, ki ga je obiskalo preko osemdeset tisoč ljudi.
9 Popoldne je bilo na trboveljskih cestah skcfro vse, kar leze in gre. Kajpak. Sončnih dni je letos bore malo, in škoda bi bilo zamuditi vsako lepo urico-
9 Zadnje nedelje si seveda ne bi mogli zamisliti brez živžava pri trboveljskem »Luna parku« in cirkusu, ki je razpel svoj šotor tik ob njem. Naval pod to streho je bil precejšnji Sicer pa nam ta cirkus, kakor mnogi drugi, ni prinesel
Pokopališče v Pišecah
Vas Pišece leži na hribčku, precej oddaljena od železniške postaje Brežice. Toda ko se pripelješ v ta kraj, se kar prijetno počutiš. Ce te pa pot zanese mimo pokopališča in če slučajno stopiš vanj, ostrmiš. Zakaj? Po grobovih raste plevel in osat! Ali nimajo ti, ki počivajo tu, nobenih potomcev? Ali pokojniki niso zaslužili toliko, da se njihove gomile vsaj dvakrat letno prekopljejo in okrase s skromnim cvetjem? Kako more sploh človek pričakovati, da bo kdo njegov grob okrasil, če tega ni storil drugim. Marsikdo bo morda trdil, da ne utegne, toda to ne drži. Vsak, ki je ljubil svojega pokojnika, mu ne bo predaleč, niti mu ne bo škoda časa, 'pa če bi bilo to tudi tri ure daleč.
Pred letom je časnik že pisal, da se morajo grobovi dostojno vzdrževati, a vse to je potem utihnilo.
Vendar se mora vsak sam potruditi in vzdrževati grobove svojih pokojnikov. Vsak naj pomisli, da je pokopališče naš, poslednji dom in da z negovanjem grobov počastimo spomin naših pokojnikov — prav tako pa je treba pomisliti, da je stanje pokopališča verno ogledalo kulturne stopnje nas vseh.	K J.

Na željo mnogih naših bralcev uvajamo s tem tednom nekdaj zelo znano rubriko »Pepče pripoveduje«.
Takoj moramo povedati, da bo zanimivost in pisanost te rubrike odvisna od vas, dragi bralci. Bolj ko nam boste pomagali s konkretnimi nasveti in seve z dopisi, bolj bo odigrala svojo vlogo. Opozarjamo, da bomo vse dopise, ki bodo označeni z zgornjim naslovom, neokrnjene objavljali v vsaki sobotni številki. Kajpak ,pa je nujno, da bodo vsi dopisi dejansko ustrezali resnici, se pravi, da bodo torej nekaka »zlata ali čista vest« v našem vsakdanjem delu. Torej: vsak dopis, v katerem boste karkoli pošteno kritizirali ali pohvalili, bo našel svoje mesto v rubriki »Pepče pripoveduje«. Zatorej na delo!
Mladi zadružniki iz Mlini na ekskurziji v Štorah
ZAGORJE
Lutkovni oder. — Člani gimnazijske lutkovne sekcije so v nedeljo popoldne uprizorili lutkovno igrico »Rdeča kapica«.
Končno razsvetljava ulice. — V Ulici talcev so končno le pričeli z deli za ureditev razsvetljave. Upajmo, da bo kmalu zasvetila električna luč in z več sreče lcot na glavni cesti.
Nekaj bo treba storiti. — Prejšnji petek je bil v Zagorju razširjen roditeljski sestanek zagorske osnovne šole, ki ga je šolski odbor sklical na željo staršev. Posvetovanje je vodil upravitelj zagorske osnovne šole tov. Klun. Na sestanek so povabili tudi 13 predstavnikov oblastvenih in političnih organov, a se ga ni utegnil udeležiti niti eden. Čudno, kalne?
VIDEM-KRŠKO
Občinski odbor ZB Videm-Ifršlko si je v letošnjem letu zadal veliko nalogo. Poleg vsega ostalega bo postavil še spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma. Vsa dela so v teku, talko da bodo spomenik odkrili ob občinskem prazniku, to je eseca avgusta.
Tudi komisije, ki so v sestavu občinskega odbora, so delavne. Komisija za skrb partizanskih otrok je poskrbela, da so bili vsi partizanski otroci zdravniško pregledani, ki bodo šil v času počitnic v razne kolonije. Stalno je tudi v stiku s šolami in ima popoln pregled nad njihovimi uspehi.
Na večer pred Dnevom borcev bo v Vidmu-Krškem akademija, medtem ko bo za Dan vstaje, 22. julija več pohodov Partizanske patrulje bodo obiskale partizanske kraje.
Osnovna organizacija ZB Zdo le bo s pomočjo občinskega odbora postavila v Pohanti spomenik padlemu borcu Rižancu. Odkrili ga bodo na obletnico njegove smrti, 4. avgusta.
Občinski odbor je Imenoval tudi prsebno komisijo, da bo popisala 'BtfiMtie, ki so sodelovale od leta 1941.	—a
T reformo šolstva Je zaradi premajhnih šolskih prostorov nastalo vprašanje, kako sploh izvesti to reformo. Res je namreč, da je zagorska šola ‘stara že okoli 100 let ln danes seveda ne more ustrezati vsem zahtevam. Število učencev Je vsako leto večje poleg tega pa gostuje na šoli še obrtna šola. Da bi še povečali število oddelkov (vsako leto najmanj 1 več), je pri sedanjem stanju nemogoče. Bati se Je, da bodo okoliške šole, na primer Izlake, kjer Imajo dovolj prostora, krepko prehitele zagorsko šolo v razvoju.
Občinski ljudski odbor Je o tem že razmišljal in sklenil postaviti med šolskimi počitnicami provi-zorij v šolskem vrtu, kar bi pomenilo le začasen izhod iz krize. V njem bi lahko nastanili le nekaj razredov.
Nujno je, da pristojni činiteljl začnejo misliti na gradnjo nove šole, o kateri Je bilo že toliko govora.
-Jan
Hrastnik
Pevski koncert. — V soboto Je bil v dvorani »Svobode II« v Sp. Hrastniku pevski koncert z izbranim sporedom umetnih pesmi in samospevi iz operete »Študentje smo«.
Na koncertu so nastopili pevci »Svobode tl««, in to moški, ženski in mešani -zbor, pod vodstvom pevovodje Franca Paitla. Pevci so uspeli, žal samo, da je bila dvorana le do polovice zasedena.
R. V.
dolga vrsta ljudi, ki so čakali na vstopnice za popoldanske predstave ameriškega vojnega filma — »Do pekla in nazaj«, posnetega v kinemasko-pu. Ta film je naletel v Trbovljah na precejšnje zanimanje.
9 Člani prirodoslovnega krožka na trboveljski gimnaziji so izkoristili nedeljo za ogled
Tudi lo se še dogaja...
»Mojster mi Je rekel, da bom dopust dobil čez tri leta, ko bom nekaj znal.. .« — je izjavil vajenec iz okolice Trbovelj. To pa ni osamljen primer. Skoraj v vseh občinah je mogoče najti še privatne mojstre, ki vajencem ne dajo tistega, kar Jim po zakonu gre. Zaradi tega take in podobne •izjave niso nič nenavadnega. Treba se Jim je samo zaupati in obljubiti, da jih ne bomo Izdali mojstrom, pa bomo odkrili nešteto krivic, ki jih mojstri z ničemer ne morejo opravičiti.
Okrajni komite LMS je sklenil, da bo vse primere izkoriščanja vajencev objavljal v mladinski prilogi našega lista »Glas mladih«. Tudi organizacije Ljudske mladine na terenu sl bodo prizadevale zaščititi pravice vajencev in razgaliti' tiste izkoriščevalce, ki jih je že prehitel čas.
—ne
Kulturno življenje v Knezdolu
V majhni hribovski vasici Knezdol nad Trbovljami so pred nedavnim ustanoviti mladinsko organizacijo, ki že kar uspešno dela. Čeprav mladinci nimajo nobenega prostora, kjer ,bi lahko igrali, so naštudirali Finžgarjevega »Divjega lovca« in z njim. gostovali drugod. Povsod, kjer so igrali - na Partizanskem vrhu, v Čečah in na Kleku - jih je občinstvo nagradita s toplim priznanjem. Marljivi igralci so dobili vabita tudi za gostovanja v Braslovčah. Skoda je le, da ne morejo igrati doma in s svojo igro navdušili tudi Knezdclča-ne.
Omeniti je treba tudi, da ima velike zasluge za začetek kulturnega življenj g v Knezdolu tov. Rado Češnovar s trboveljske gimnazije, ki je tudi režiral »Divjega tovoa«.
—nc
Drži pa tudi to, da ima vsak človek svoj okus. Nekaterim se je vse zdelo, kar so videli v njem, kolosalno in dve uri so se prisrčno zabavali.
© Ko so se zvečer ljudje vračali na svoje domove, sta jih prijetno presenetili dve novici. Rudar je slavil dvojno zmago. Nogometaši so opravili z Branikom, košarkarji pa z Medvodami.
Tako je bil konec nedelje, vsaj za prijatelje športa, dober.
Pot
Kar pridna je, kajne?
V TRBOVLJAH...
po opravkih me je zanesla o Trbovlje. Kar z motorjem sem jo mahnil tjakaj, pa — ojoj! Pri Sušniku, v spodnjem koncu doline, kjer delajo novo cesto, me je nevarno zaneslo na njen rob. Neverjetno, koliko kamenja je bilo tam. Kaj vraga je bilo treba že sedaj vzpostaviti promet po tem še nedokončanem cestišču I — sem robantil. Pa mi Je potem kolega, tudi motorist, to uganko razvozlal:
— Novo cesto bi moral utrditi valjar, pa so najbrž mislili, da bi to delo lahko bolj poceni opravila ostala vozila, ki prihajajo tod mimo. Saj razumeš, kar se da prihraniti, je dobro... — To je že res, kaj pa naša vozila in njihove gume? Nato niso pomislili.
Cesto od Drea do restavracije na Vodah, lepo tlakovano cesto, Je moj vrli »konjiček« kar hitro požrl. Bogme, to je bila vožnja!
Ko sem stopil na pločnik, bi kmalu postal ves bel. Mislim namreč od prahu. V Trbovljah čistijo pločnike in ceste ob be-
V trboveljski občini je napred- bovec ne gospodinje zadnje čase zajel val organizirane dejavnosti in prizadevanje za napredkom v gospodinjstvu.
Občinski gospodinjski center Je skupno s KZ Trbovlje in KZ Do-
TUDI NA BUCKI JE ZTVAHNO
Na Bučki je razgibano življenje, kar dokazujejo številne prireditve, ki Jih je imela mladina v mesecu maju. Tako so pionirji domače šole tekmovali s sosednimi pionirskimi odredi, prav tako pa so priredili v šoli tudi razstavo, na kateri so pokazali svoja ročna dela in risbe. Na šoli pa deluje nadalje klub mladih tehnikov, ki je bil za svoje delo nagrajen od okrajnega odbora Ljudske tehnike z orodjem za rezbar-stvo. — Zadnjo nedeljo v maju so imeli v kraju še telovadno akademijo, prikazali pa so tudi igrico »Kralj Brkolin«. Igrica je bila lepo uprizorjena, žal je samo, da je bilo med obiskovalci kaj malo staršev. Prav bi bilo. d$ bi starši v večjem številu obiskali prireditve svojih otrok in videli, kako se uči in razvija njihova mladina.
preteklo zimo prirejal gospodinjska predavanja in tečaje za delavske in kmečke gospodinje, in to ne samo v centru, temveč tudi po vseh okoliških naseljih in vaseh. Največ predavanj je bilo v Čečah nadalje na Kleku, Dobrni, Planini in še drugod. Med zimskimi predavanji so številne gospodinje izrekle željo, da bi priredili zanje kakšno poučno ekskurzijo. Tako je KZ Trbovlje v sodelovanju z Gospodinjskim centrom Trbovlje organizirala dne 30. maja enodnevno avtobusno ekskurzijo, ki se je je udeležilo nad 60 gospodinj in deklet. Dve tretjini udeleženk "sta bili iz Ceč, kjer so gospodinje pokazale največ zanimanja za tovrsten pouk, mnogo zaslug za tako
tega
tam-
lepo udeležbo izleta iz kmečkega naselja pa ima kajšnja šolska upraviteljica, ki se je mnogo trudila za organizacijo te ekskurzije.
Udeleženke so st najprej ogledale gospodinjsko šolo v Šentjurju pri Celju, tamkajšnje odprte hleve ln molzne naprave, sodobno *'“•	“t™ )“==“* “J,-aat.
kuhinjo na tem posestvu lepe sem si rekel, da pojdem P°8le°aj
4 n i M.ošo n n |CUltUT3* Jjš
lem dnevu, dopoldne, takrat M Je na cesti največ ljudi, škropilni avto pa le tu in tam pokuka na cesto.
V središču Trbovelj sem opazil velik napredek. Tamkaj gradijo sedaj novo banko, pošto ln »* drugo. Pa sem vprašal ljudi, k> so stali pred staro banko in strmeli v cirkuško reklamo, kaj JB pravzaprav z zraven stoječo stavbo, ki sem jo videl zidati ntenaa že pred petimi ln še več ledin so mi dejali, da bo najbrž S® pet let trajalo to zidanje, ker za Trgovski dom. ki naj bi bil v tej hiši, ni denarja ...
Kaj vse, vraga, slišiš v Trbovljah 1 V okviru občinskega Praz" nika Je bila v dolini na sporedu vrsta kulturnih in drugih pWe' ditev. Tako so za ta praznik v novem Delavskem domu gostovali Dobrnčarti z igro »Dve kapi)1 krvi«. Pa je bilo teh kapljic prizadevnih Dobčanov verjetno precej več, ker so imeli pri svoji predstavi samo 47 gledalcev, račun za najemnino dvorane pa J* bil najmanj trikrat večji, kot 3« vrgla vsa vstopnina. Gostovali »o torej z veliko izgubo, če ni kav drug poravnal ta račun, ker g* sami najbrž ne bodo mogli.
Tu so mi nadalje povedali, 4* so Trboveljčani zelo kulturni ljudje. Predstave ln koncerti 0°* mačih kulturnikov bolj slabo oDi-skujejo, pri srcu pa jim je »uvožena« kultura. DoPil sem vtis, šteje zelo velik, del ljudi v tej dolini za kulturo tudi cirkus, se pravkar mudi v kraju, saj se po končani predstavi vali po ce^ sti kar cela reka naroda.
No. ker cirkusa nisem obiskal*
svinje itd.
Mimo Rogaške slatine so se gospodinje nato odpeljale v Loče pri Poljčanah, kjer so na selekcijski postaji za perutnino videle kako se goje štajerske kokoši.
Nazadnje so si gospodinje ogledale še vrtnarsko šolo v Medlogu pri Celju, kjer so si nakupile sadike zelenjadnih ln okrasnih rastlin.
da je v kraju »Vese-Ijublj anskega Ra“'a'
ZDOLE
RADEČE
Priključek transformatorske postaje. — Nedavno so imeli v Zdolah lepo slovesnost, kjer so novo transformatorsko postajo priključili na visokonapetostni vod. Nova postaja sedaj napaja z električno energijo vasi Zdole, Zg. Pohanca in Okljukova gora, pozneje pa še vasi Ravne, Pleterje, Anovec in Ldke.
Sira bo dovolj!
Na zadnjem posvetu mladinskih voditeljev v Radečah smo Izvedeli, da. se Je mladina rade-ške občine že pričela pripravljati na predkongresno delo. Vse osnovne mladinske organizacije bodo predelale trt teme. v katerih se bodo člani seznanili z zgodovino ZKJ in z razvojem mladinskega gibanja pri nas. V avgustu pa bodo pripravili enomesečno tekmovanje med svojimi osnovnimi organizacijami. S tem tekmovanjem bodo počastili občinski praznik ln VI. kongres LMS.
Preteklo nedeljo ,1e v Radečah gostovalo Celjsko mestno gledališče z Mikelnovo slovensko komedijo »Petra šeme pozna poroka«.
V	polni dvorani so celjski gledališčniki z zadnjim delom v tej sezoni navdušili radeško občinstvo.
Danes zvečer in Jutri popoldne bo v Radečah zanimiva igralska prireditev. Učitelji in profesorji radeške osnovne šole ln nižje gimnazije bodo nastopili s komedijo »Sluga dveh gospodov«. V naslovni vlogi bo nastopil prof. Janez Pešec.
V	zadnjem času Je posebno delavno prostovoljno gasilsko društvo v Radečah. V nedeljo so imeli člani tega društva ocenjevalno tekmovanje, na katerem so dosegli zelo dobre ocene. Društvo bo letos praznovalo 85-let-nico svojega obstoja in humanega poslanstva, ki ga opravlja. Ra-deški gasilci se na to slavje že sedaj aktivno pripravljajo.
J. Z.
predsednik Alojz Soba, Robert Ivanuš, Rudi Cernoga in še drugi, so želeH zbranim gostom veselo dobrodošlico, nato pa so vsi odšli na ogled nove postaje, kjer je tov. Šoba spregovoril nekaj besed in naprosil tov. inž. Vekoslava Korošca, da vključi transformator na visoko napetost. Transformator je zabrnel, nizkonapetostno sti-
kakšna je uvožena sem namreč,
li večer«	_
Pri blagajni Delavskega doma v* je bil tako dolg rep, da sem na čakanjem na vstopnico °buPr:j Zato sem Jo hitro ubral Pr°, Zagorju. Pa glej ga spaka! Motor
mi je odpovedal___Nič zato, sen
se tolažil, boš pa odrinil z avtcr busom na postajo. Figo — n
m bilo iz tega! V Trbovljah so
namreč taki: še za svoje P0“a“ nimajo dovolj zanesljivih avt0,“ sov, pa gredo In odprejo avtu busno progo če proti Hrastnik’ proti kateri seveda ne misin protestirati. Pripovedujejo v J lažbo, da so že na poti novi aj' tobusi. Ko bo vsako večje P°“, jetje v Trbovljah imelo po 't avtobuse, bo menda tudi za »v foprevozništvo v Trbovljah ost« kak star voz, pn Katerem hoo potem popravila več stala * nov avtobus.
• I. IN V ZAGORJU
Žalostno in vendar resnično 1®' da v Zagorju že več kot teoe dni ni več nikjer tako in ta*
»idealne« mlekarne. Sarutarn inšpekcija Je namreč ugotovit ’ da stari mlekarniški prostori z «nobeno rabo, ker ne tisti zajo higijenskim predpisom. ~a Je stanovanjska komisija hlihhjLg ga kraja poiskala druge PL'0S;2e„ za mlekarno, ki pa so bili zasea ni (namreč z rekviziti PAZ), »a so imeli v Zagorju vzorno. enično mlekarno kar pod mn nebom, kjer je v bližini Se st nišče ln še kaj. Kaj Je santtan' Inšpekcija rekla k tej novi m karm, ne vem.
IN V RADEČAH
V tem starodavnem mestu * zvedel med	drugim:	da irn\;se
na Svibnem	fajmoštra,	ki	se	v
preveč zanima in vtika	bos	0
stvari, ki ga nič ne brigajo. , so tudi Ha	Svibnem	imeli
seltco, ki Jo Je priredil ®J 'e trifikacijskt odbor. prireditev uspela in tudi ljudje so bili dovolj ni. Gospod fajmošter Pa ti_ se zelo razburjali nad to ves . co, trdeč, da so take reči P0,, ta ljlve in pregrešne. Zelo hud gospod tudi nad tamkajšnjo v, teljico, s katero si nista kaj ln roke, ker misli s svojo BlaV4,u. Ima na življenje In svet pac m gačne poglede kot on.
Pa še drugih ljudi ne pusti miru ta gospod. Delavca, ki J'
nedeljah gradil stanovanjsko	■
So (kdo mu more to braniti. ,g. je tako priden), je kar «> P rt-nlce napadel. In njegove tov -■ tudi' 1
Zdole so znapa vas v Posavju
Vsa gradbena ln montažna dela so stala okrog 7 milijonov dinarjev. Slovesnosti so se udeležili gostje Elektrogospodarske skupnosti LRS iz Ljubljane prav tako predsednik občinskega LO Videm-Krško tov. Stane Nunčič, nadalje ljudski poslanec tov. Lojze Colarič, direktor »Celuloze« tov. Milan Dimnik in če drugi.
Elektrifikacijski odbor, v katerem so med drugimi požrtvovalni
VRAGI MA FUATINU
JACK LONDON
RISE: BERNARD EMERIK
91. On ga je ošinil z ostrim pogledom ta sprejel povabilo.
»Poten sem, da se me vse drli,« je rekel. »Ali se lahko umijem?« Grlef je pokimal In ukani Mauririju, naj prinese kala-baso. Paoul je gledal domorodcu v oči, ali videl #ii v njih drugega kot ravnodušnost in brezskrbnost, ko je iz kalabase stekel dober liter dragocene teko. line po nepotrebnem po tleh.
»2 »Pes je hudo žejen«, je menil Raoul.
Spet je Grlef pokimal in podali so psu drugo kalabaso z vodo.
Tudi zdaj je Raoul pozorno pozvedova! v očeh obeh domorodcev, a ni zvedel tega, kar je želel.
93. »Zelo žal ml je, da vam ne morem postreči s kavo«, se je opravičeval Grlef. »Morate
hiti pač zadovoljni s čisto vodu
Daj sem kabaso, Tehaa! Alt hočete najprej poskusit) košček morskega volka? Nato bomo Imeli hobotnico, morske Ježke in salato lz halog. Res Skoda, da nimamo danes nobene bur-jevke. Fantje so bili včeraj leni in niso ujeli niti repa.«
94. Grlef je jedel s tekom, ki bi se tudi žebljev, kuhanih v svinjski masti ne ustrašil.
»Ne vem, kako je to, da se tele preproste hrane kar ne morem privaditi«, je zavzdihnil in spet sedel nazaj. Konzerve z »RalHerja« bi mi bile zdajle bolj povšečt, da bi sl lahko privoščil kosilo, kot se spodobi; toda dan na dan tole nesnago.« Pograbil je pol funta težak kos mesa in ga vrgel psu. »Zdi se ml, da se je bom moral le privaditi, če se ne boste kmalu predali.«
95. Raoul se je nekam prisiljeno zasmejal. »Prišel sem k vam, da se pogodiva«, je rekel s poudarkom. Grlef je odmajal z glavo.
»O tem, da bi se pogodila, sploh ni mogoče govoriti. Imam vas v pasti in niti na misel ml ne pride, da bi vas Izpustil.
»Torej msillle, da me lahko le dalje držite v tej luknji?« je vzkliknil Raoul. ,
kalno ploščo pa je priključil na tok tov. Fredi Klanjšek. Po vaseh Je zagorela električna luč. kakršno so sl vaščani zaželeli.
Nato Je spregovoril ln čestital podjetnemu elektrifikacljskemu odboru k uspehu Inž. Korošec, ki Je med ostalim dejal, da želi sam, kakor tudi Elektrogospodarska skupnost LRS toliko podjetnosti ln samolntctatlve tudi drugim vaškim krajem, kajti le tedaj bo mogoče električno energijo v polni meri izkoriščati tudi v kmetijstvu ‘ in gospodinjstvu ln ne samo za razsvetljavo.
Vsi gostje so odšli nato z domačini v šolo, kjer so bili pogoščeni in ostali nekaj uric med veselimi Zdolanl. Ta dan bo ostal vsem v prijetnem spominu, to še tembolj, ker so domačini ob tej priliki lahko pozdravili še domačega elektrolnženlrja Janeza Sobo, ki Je bil tudi na to slovesnost povabljen.
-nko
PIRSENBREG
V nedeljo, 19. maja, smo Imeli v vasi Plršenbreg občni zbor Socialistične zveze. Udeležba Je bila lepa. Sestanek Je vodil predsednik terenske organizacije, ki Je ob tej priložnosti kot ljudski odbornik občine Brežice seznanil navzoče tudi z delom občinskega ljudskega odbora.
Navzočim Je nadalje sporočil, da Je uspelo dobiti nekaj denarja za ureditev občinskih cest In vaških poti. Prebivalci so bili nad tem zelo navdušeni ln sklenili, da bodo obcestne Jarke skopali sami s prostovoljnim delom, denar pa naj hi porabili zlasti za dovoz gramoza.
Na zboru so govorili tudi o ureditvi dveh Izvirov po higiensko tehničnih predpisih. Zaželeno bi bilo, da bi priskočil pri asa-naeljl teh dveh vodnjakov na pomoč tudi svet za komunalo pri občinskem ljudskem odboru Brežice.
Kritično Je prav tako stanje našega kmetijstva. Zaradi majske vremenske nesreče Je uničenih okoli 50 odstotkov vinogradov ka. kor tudi sadovnjakov.
k. n.
še, ki so mu pomagali, tudi. .g, vič, ker Je greh zidati oh n® ej ljah, drugič, ker so delali^ srajce, kar Je seveda po
80 po»1V°
všeč-
In Se druge reči mu niso Jezi ga, da danes ne dom 0j toliko priboljškov v farovz. »j Je bilo nekoč. Ker večina n ts to razume, se bo moral tuo» $e gospod navaditi na to. — L so,‘ nekaj so ml povedali: reKnrada da bi se farovška kuharica -a omožila, da pa Ji »gospod« ne dovolijo.	^
Se druge stvari sem Mišal o gospodu, pa ml žal ni vse na ko ostalo v spominu.	^
Iz Radeč sem Jo ubral Se P ^ Kalu nad Šentjanžem, kle‘ K<), pred kratkim zasvetiti z elekj ^ In tam so mi povedati, “ Dod prirediti gledališko Igro ,mr* kozolcem in Izvedli dober ku ni program.	d0.
Ko sem poslušal to Prlpoy__ny vanje, se ml Je stožilo: 6P”:‘jih sem sc namreč marsikatere ‘jo drugih igralskih družin,	.g,
najprimernejše	.,.
n	vglti
Primer igralske družine na.,utU, zgovorno dokazuje, da za ‘rCu.
za delo vendar pa dejavnosti
Jim je kultura res
ki .... ____________
ni nobena ovira pretežka: dvorane, prirede Igro kar kozolcem.
KK Celje — Proleter : V prvi prvenstveni tekmi
$3
It
v prvi prvciiBivBi*. -- prfr' slovenske košarkarske liR* J teklo soboto v Celju domače 1<?, fttvo »Celje« premagalo tarča« s 60:63 (31:24).
Zaradi izredno slabega In kršenja pravil igre Je v« vl8. RK »Proletarca« proti izlou žilo orl Zvezi protest
Trt^vIJe, 8. junija 1957 — St. 24
VOZNI RED
Velja od 3. junija 1957
Odhod avtobusa na progi TRBOVLJE—KOLODVOR
,	Iz Trbovelj
«0 5.15 6.30 9.30 10.50 14.20 —	15.30 —	19,— _
Iz Restavracije
1,30 5 25 6.40 9.40 11.— 14.30 15.20 15.35 16,-
******	e	**	***	.	.
20.03
10.10 19.40 20.10
** *•* •
*	Avtobus vozi k vlaiku
za LJuWjano, ** za Zid. most, *** za Ljubljano in Zid. most
Odhod avtobusa na progi TRBOVLJE—HRASTNIK
Odhod avtobusa iz Trbovelj 6.40	14,—
17.30
6,—
Odhod avtobusa
iz Hrastnika
7.20	14.40
18.10
?	•••»•'	•» ••»■•••«• ,«.«•*.•■a,.,,..,. •*••*••••
Avtotronsportno podjetje »Prevoza, Brežice
išče:
ŠOFERJA 1. razr. za avtobus, več AVT0MEHAN1CARSK1H POMOČNIKOV in SKLADIŠČNIKA, veščega za avtomateriaL
Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.
Ponudbe pošljite do 15, junija 1957 upravi podjetja.
i
i
t
i
i
•* »•■»»Hj, «•»»•»»•» »•**•*»•« *••*••••* *••*•.••. ••*.#*••• ••**•..•. .•.*•..•*
RAZPIS
za vpds učencev v rudarski, kovinarski in elektro-odsek industrijske rudarske šole Zagorje za šolsko leto 1957/58
določeno Število učenčev,
ke tl kopače1*'^ ** 3cvaIt*icir'aao delavce rudarske stro-
Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno sposobni dir—
moitf	15-do 17 ki £ Z^osttii
spiosm šolski obveznosti alt uspešno dovršili najmanj sest razredov osnovne ali sorodne šole.
TT,J^uk J® teoretičen in praktičen ter traja trt leta. 4 nnn j. P^jemauo mesečne nagrade v znesku 2.000 do *. 0U ter j'amski dodatek. Sola nudi učencem vse šol-se potrebščine ter za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev in perilo.
... V kovinarski odsek bo šola sprejela določeno število vi ,cev’ ki se žele izučiti za k valifii tirane delavce ko-nske stroke, in sicer za naslednje poklice: strojni kljiu-
jan^lce mSzaci^' ^	™ P<>služavalec
Kandidati morajo izpolniti 15 let starosti, uspešno do-KOnčat1 tri razrede gimnaaige ali sedem razredov osem-Lke teir morajo biitii -telesno in duševno zdravi.
V	elektro odsek bo šola sprejela določeno število encev, ki se žele izučiti za kvalificirane delavce elektro
stroke. In sicer za naslednji poklic: obratni električar in elektrarne h anik.
Kandidati morajo izpolnit« 15 let starosti, uspešno dokončati štiri razrede gimnazije ali osem razredov osem-etke ter morajo biti -telesno -in duševno zdravi.
V	izijemnih primerih so sprejeti v vse tri odseke tudi
Uoanci z manjšo šolsko izobrazbo, če uspešno opravijo sprejemni izpit.	•
V	času šolanja prejemajo učenci kovinarskega in «ektro odseka po uredbi predvidene mesečne nagrad* er vse šolske potrebščine in za izvajanje praktičnega P^uka pot.r-ebno d-elov-no obleko.
Ob vpisu, ki traja od 1. junija dalj* je treba predložiti:
1.	lastnoročno napisano in s 30 dfin kolkovano prošnjo \ natančno navedbo naslova (mesto, kraj, hišna štev. in železniška postaja);
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	izpisek iz rojstne matične knjige;
4.	potrdilo o imovinskem stanj-u in davčni osnovi. Nekolkovane prošnje ter prošnjf brez priloženih listin
ne bomo upoštevali. Pri šoli je internat, ki nudi učencem potrebno oskrbo. Kandidat« izven Zagorja, ki želijo stanovati v internatu, morajo to navesti v prošnji.
Kandidat s* lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo Po pošti.	,
Ravnateljstvo Ind. rud. šole Zagorje
s *••*•«*•» »♦**+##»»
RAZPIS
23 vPi*i v I. letnik rudarskega to elektro odseka INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE v Trbovljah v šolskem letu 1657-58.
POGOJI:
*• Rudarski odsek:
Kandidat mora z uspehom opraviti 6. razred osnov-?os žoIe 2- razred gimnazije, v koledarskem letu
mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti duševno 2drav in telesno dobro razvit,
Elektro odsek:
Kandidat mora z uspehom dovršiti 4, razrede glm-dazijo in mora biti telesno in duševno zdrav.
Ako kandidati pod I. to II. nimajo predpisane izobrazbe. bodo sprejeti le, če z uspehom opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in računstva z geometrijo.
Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro odseka pa za obratne električarje.
Mladinci, ki se žele vpisati, morajo ravnateljstvu
predložiti s 30 din kolkovano prošnjo in ji prilo-Z;t- naslednje osebne dokumente:
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	izpisek iz matične knjige rojenih,
3.	potrdilo o premoženjskem stanju.
4.	potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, Id stanujejo izven Trbovelj),
8. potrdilo o višini otroškega dodatka (potrdilo od
3—5 so kolkovine prosta).
Med šolanjem prejemajo učenci redno mesečno nagrado, in sicer v I. letniku 2.000 dni, v II. letniku »•000 din in v III. letniku 4.000 din. Poleg rednih agrad so učenci lahko nagrajeni še s posebnimi me-nagradami, katerih višina je odvisna od prtid-nosti Pri učenju.
. Pri Soli Je Internat, M nudi učencem popolno DrCr*>0, t. j. prenočišče, odlično hrano (pet obrokov), ^je osebnega perila to delovne obleke, krpanje pe-vb? 111 obIeke ter pomoč pri učenju. Mesečna odterbo-v®mina znaša 3.200 din.
Vpis v šolo traja do 1. septembra 1987.
Ravnateljstvo Sole.
r
Šport v preteklem tednu
Šport v preteklem tednu
Mariborsko - varaždinska - nogometna liga RUDAR PREMAGAL BRANIKA
V MARIBORU 2:0 (0:0)
Iz Maribora Je težko prinesti točke, posebno od »Branika«, vendar je bilo v nedeljo, 2. junija drugače. »Rudar« je v Mariboru premagal vodeče moštvo na lestvici. Rudarjeve! so tokrat zaigrali borbeno in s poletom ter z enostavno igro premagali »Branik«, čeravno so imeli Mariborčani v prvem polčasu terensko premoč. Taktika, ki se jo Je po-«6lužll »Rudar« v prvem polčasu, tako imenovani »bunkerski sistem«, je rodila uspeh. Redki napadi pa so bili kljub temu nevarni za gol nasprotnika.
V	drugem polčasu je igra na živahnosti sicer popustila, toda »Rudar« je napadal, ln zgodilo se je, da so Branikovcl sami potisnili žogo v svojo mrežo. Dve minuti pred koncem igre, ko je izgledalo, da bo ostalo pri rezultatu 1:0, Je Sori lz daljine 20 metrov ostro streljal in dosegel rezultat 2:0 za »Rudarja«,
Dve dragoceni točki, ki Jih Je »Rudar« prinesel iz Maribora, ustvarja upanje, da moštvo še lahko osvoji drugo mesto na lestvici, kajti prvo sl Je že priboril »Branik«.
V	NEDELJO BO * »RUDAR« IGRAL V MARIBORU PROTI MOŠTVU »MARIBORA«.
PROLETAREC NEUSPEŠEN PROTI ZAGORCU
Zagorao : Proletarec 2:0 (1:0) Zadnjo nedeljo zagorskemu »Proletarcu« spet ni odrezalo in Je doma na svojem Igrišču prepustil obe točki gostom iz Krapine. Nasprotnika sta hila sicer enakovredna, vendar so bili gostje mnogo spretnejši, predvsem v kazenskem prostoru. Domačim Je manjkalo elana. Čeprav so Izvedli nekaj zelo uspešnih akcij, zaključnega strelca le ni bilo.
Drugo polovico igre so domači začeli z* večjo požrtvovalnostjo, a zaman. Sploh pa je ves drugi polčas minil v znamenju medsebojnih obračunavanj.
V	predtekmi so mladinci trboveljske »Svobode« premagali domače s 3:1 (3:0).
V	NEDELJO BO »PROLETAREC« IGRAL DOMA PROTI »BRANIKU«.
"STVICA
Branik	20 16 1 S 86:27 33	
Rudar	20 12 3 5 43:20 27	
Sloboda	18 10 3 S 42:33 23	
Tekstilac	20	875 38:31 23
Maribor	20	9 4 7 44:39 22
Kladivar	19 10 1 8 50:36 21	
Jedlnstvo	20	10 1 9 46:43 21
Mladost	19	7 4 8 47:52 18
Sloga	20	569 43:55 16
Zagorac	20	S 5 10 36:61 15
Sobota	20	4 1 15 27:67 9
Proletarec	20	3 2 15 21:59 8
1
MARIBORSKO-CELJSKA NOGOMETNA LIGA
Zaslužena zmaga Svobode proti Brežicam
SVOBODA (Trbovlje) t BREŽICE 3:2 (0:1)
»Svoboda« iz Trbovelj je v nedeljo na svojem igrišču premagala dobro brežiško moštvo. Četudi so gostje v prvem polčasu vodili Igro z 1:0, so se domači igralci v drugem polčasu le znašli in dosegli tri gole po Mrežar-ju in Onku. Gostje so dosegli še 1 gol, vendar Je bilo to za zmago premalo. »Svoboda« Je s požrtvovalno ln hitro Igro zmagala,
medtem ko moramo glede gostov pripomniti, da so igrali vse preveč ostro, kar je imelo za posledico nekaj poškodovanih igralcev »Svobode«.
V	NEDELJO BO »SVOBODA« IGRALA DOMA PROTI »DRAVI« IZ PTUJA.
VISOKA ZMAGA BRATSTVA PROTI ALUMINIJU
BRATSTVO (Hrastnik) : ALUMINIJ (Kidričevo) 7:2 (3:1)
Na svojem igrišču za Savo Je hrastniško »Bratstvo« v nedeljo visoko porazilo nogometaše iz Kidričevega. »Bratstvo« Je to pot zaigralo prav tiooro in slavilo zmago proti preveč ostrim gostom, ki so se posluževali nedovoljene Igre, pri čemer Jim je še sekundiral zelo slabi sodnik Deisinger iz Celja. Pred koncem prvega polčasa je sodnik iz igre izključil Palfija iz Kidričevega, ker je le-ta brcnil domačina Groznika, ki pa mu ni ostal dolžan, zato sta oba združeno morala zapustiti Igrišče.
V	predtekmi so pionirji »Bratstva« premagali pionirje »Rudarja« iz Hrastnika z 1:0.
V	NEDELJO SE BO »BRATSTVO« pomerilo v Mariboru s »Kovinarjem«.
NOGOMETNI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
-Zmagovalec moštvo Rudarja I
V	počastitev občinskega praznika v Trbovljah so prejšnji četrtek ln petek odigrali pokalni nogometni turnir, na katerem so sodelovala nogometna moštva »Rudarja« A in B, »Sloge« in »Svobode« Iz Trbovelj. Prvi dan v četrtek, je »Rudar A« premagal »Rudarja B« z 2:0. V drugi tekmi se mladinci »Svobode« niso mogli upirati »Slogi«, ki jih je premagala tudi z 2:0, v tretji tekmi pa Je »Rudar B« porazil Slogo« s 3:0.
V	petek je naprej »Rudar A» Igral neodločeno s prvim moštvom »Svobode«, ki je tokrat igrala v najboljši postavi in se uspešno pomerila s prvim moštvom »Rudarja«. »Rudar A« je nato premagal »slogo« s 5:0, v zadnji tekmi pa Je »Rudar B« porazil prvo moštvo »Svobode« z 2:1.
Prehodni pokal si Je tako osvojilo moštvo »Rudarja A«.
PRVENSTVO SLOVENIJE V KOŠARKI
Medvode so položile orožje pred Rudarjem s 70:66 Težko je zmagati v Medvodah v košatiti — tako zatrjujejo vsa moštva, kajti »Partizan« iz Medvod je na svojem Igrišču težko premagljiv, zato je uspeh košarkarjev »Rudarja« toliko večji, saj so ga v nedeljo le porazili in si zasluženo osvojili drugo .mesto na lestvici. Rečemo lahko, da je od vseh 8 udeležencev tega prvenstva »Rudar« največje presenečenje in je tudi pokazal na j večji napredek od vseh košarkarskih moštev. Trboveljskim košarkarjem želimo še nadaljnje uspehe, po njihovi poti pa naj bi krenile tudi klubske tovarišice.
PRVENSTVO SLOVENIJE
V	VELIKEM ROKOMETU
Rudar finalist v zaključnem tekmovanju
Prvenstvo Slovenije v velikem rokometu je bilo razdeljeno v dve skupini, v zahodno ln vzhodno ligo. »Rudar« iz Trbovelj je bil zmagovalec v zanodni skupini, v vzhodni pa celjski »Kladivar«.
V	nedeljo so že odigrali prvo finalno tekmo v Celju, medtem
jonooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooeeoo
Razpis štipendij
Komisija *a Štipendije pri Svetu za Šolstvo občinskega ljudskega odbora Hrastnik
razpisuje za šolsko leto 1957-58 sledeče štipendije:
4 štipendije za študij na učiteljišču,
2 štipendiji za študij v srednji vzgojiteljski šoli,
1 štipendijo za študij v srednji šoli za telesno vzgojo.
Rok za vlaganje prošenj je do 15. julija 1957.
Prosilci naj predpisano prošnjo kolkujejo (180 din državne takse in 95 din občinske takse).
Prošnji je treba priložiti:
1.	zadnje šolsko »pričevalo;
2.	potrdilo o premoženjskem stanju,
S. potrdilo o otroškem dodatku,
4. priporočilo pristojne organizacije LMS afli SZDL. Prošnje je poslati na občinski ljudski odbor Hrastnik. Izven razpisanih mest a# prošnje ne bodo upoštevale.
Komisija za razpis štipendij
OBVESTILO
TRGOVSKA ZBORNICA ZA OKRAJ TRBOVLJE obvešča interesente za sprejem v uk v trgovsko stroko, da se glede sprejema obračate direktno na trgovska podjetja in kmetijske zadruge, ki imajo pogoje in predvidena delovna mesta za sprejem vajencev.	*
Opozarjamo na pogoje, ki jih mora kandidat izpolnjevati:
1.	dovršene 4 razrede gimnazije z vsaj dobrim uspehom ali dovršeno osemletko ravno tako z dobrim uspehom:
2.	da je telesno razvit In zdrav;
8. da Ima veselje za tzučltev v trgovski stroki.
Zaradi informacij se obračajte direktno na podjetja.
(Is pisarne tajništva Trgovinske zbornice) '
ko bo povratna tekma v nedeljo, 9. junija v Tr bovl jan.
RUDAR ! KLADIVAR 10:8 (6:4)
V	Celju so — kakor smo že omenili — odigrali prvo finalno tekmo v velikem rokometu, kjer so po lepi in zanimivi igra zmagali gostje iz Trbovelj. V začetku je »Rudar« prišel v vodstvo, toda Celjani so kmalu nato prevzeli iniciativo in že vodili igro s 4:1. Toda s skrajno požrtvovalno igro je »Rudarju« uspelo spet prevzeti vodstvo v prvem polčasu in spraviti rezultat na 6:4.
V	drugem polčasu je borba za zmago postajala vse bolj napeta. Po stanju 8:8 je »Rudar« uspel po Zupančiču in Škrinjarju doseči še dva gola in s tem zmago. Zmaga »Rudarja« v Celju je sicer že pol uspeha, toda v nedeljo bo treba še precej truda za zmago. Prav bi bilo. če bi Trboveljčani premagali tudi to zadnjo oviro in po 5 letih osvojili naslov republiškega prvaka.
Finalna tekma v velikem rokometu —	9.VI. 1957 ob 17.30
KLADIVAR (Celje) : RU DAR (Trbovlje)
HRASTNIČAN NA KAJAŠKEM PRVENSTVU JUGOSLAVIJE
Na državnem kajaškem prvenstvu Jugoslavije, ki je bilo v dneh od 30. maja do 2. junija, je med ostalimi sodeloval tudi revirčan iz Hrastnika- državni mladinski prvak Franc Barič. Prvenstvo se je vršilo v ,vasi Ušče v Srbiji. — Kakšen uspeh je dosegel Franc Barič na tem prvenstvu, bomo še poročal).
■*»»«»*» .»um i*,,.».i •••.«>.*■ ,»,.M;
RAZPIS
Večerni tečaj pri Ekonomski srednji loli Trbovlje Vpis v I. letnik pripravljalnega tečaja za šol. leto 1957;58.
Vpisi za večerni pripravljalni tečaj bodo dne 27., 28. in 29. Junija v pisarni ravnateljstva Ekonomske srednje šole Trbovlje (Osnovna šola II). Za vpis Je potrebna Pravilno kolkovana prošnja z naslednjimi prilogami:
1- spričevalo nižje gimnazije (IV. letnik) oziroma potrdilo o uspešno opravljenem izpitu če* IV. razred gimnazije,
2. rojstni list,
S. potrdilo podjetja, da Je redno zaposlen In da Ima •kupni staž sapoelltve najmanj 10 let,
4. potrdilo Zveze borcev, da Je član Z vese borcev ln aktivist.
Vsa podrobna pojasnila ln navodilo dobijo kandidati lahko pri svoji Krajevni sveži borcev ali na Ravnateljstvi Ekonomske srednje šole.
Pod enakimi pogoji bodo vplel Ondi le v jesenskem reku dne l.» 2. in 3 septembra t 1.
'X Ravnatelj#*®«
Vsa društva »Partizana« trboveljskega okraja se marljivo pripravljajo na festival telesne kulture Slovenije, kar dokazujejo številni nastopi in tekmovanja. V nedeljo je bil na Dolu pri Hrastniku sektorski telovadni nastop, ki so se ga udeležila TVD »Partizan« iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Dola, Hotemeža in Radeč. Obenem je domače telovadno društvo praznovalo 35-letnico telesnovzgojnega dela v svojem kraju. Ob tej priložnosti je društvo razvilo svojo zastavo, ki ji je botroval predsednik OLO Trbovlje in predsednik Zveze »Partizana« okraja Trbovlje tov. Martin Gosak. Trije marljivi dolgoletni je-lavci društva pa so dobili lepe spominske listine.
Na tem telovadnem nastopu so sodelovali z zletnimi prostimi vajami vsi oddelki, in sicer pionirji im pionirke, mladinci in mladinke ter člani in člani-
Dlrke v počastitev 70-letntce slovenskega kolesarstva
Kolesarji SD »Rudarja« _lz Trbovelj so se v nedeljo. 2. junija udeležili medklubske kolesarske dirke v počastitev 70-letnice slovenskega kolesarskega športa.
Proga za seniorje je potekala od Ljubljane preko Postojne, Nanosa. Vipave in nazaj v Ljubljano.
Proga turistov je bila Ljubljana — Vrhnika in nazaj.
Rezultati: seniorji 175 km: 1. ln 2. mesto Bajc ln Božnik (oba Odred), 3. mesto Valčič (Pula). Deveto mesto je dosegel Jože Kovač (Rudar Trbovlje).
V skupini turistov so med Trboveljčani dosegli Giuliatti 7. mesto. Brane Požar 8. In Strmlian 10. mesto.	2. A.
KINEMATOGRAFI
KINO »DJELAVSKI DOM« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka amer. barvni glasbeni film »To je ljubezen«; naslednji teden od torka do četrtka amer. kriminalni film »Na morilčevi sledi«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II« bo imel na sporedu do ponedeljka amer. barvni film »Boj * vsemirju«.
KINO »TRIGLAV« Zagorje: 8-do 10. junija amer. barvni pust. film »Škrlatna dolina«; 12,—13. Junija nemški barvni film »Povest o malem Muku«; 15.—17. Junija francoski film »Lukrecija Bor-gija«.
KINO »SVOBODA« Kisovec: 8. do o. junija amer. barvni fantast, film »Vojna svetov«; 12.—13. jun. jug. zgod. film »Pesem lz Kum-bare«;' 15.—16. jun. amer. barvni film »Steza slonov«.
KINO »SVOBODA II« Hrastnik: 8.—10. junija »Teodora«; 12.—13. junija »Pago pago začarani otok«; 15,—17. junija »Kleopatra«.
KINO BREŽICE« 8. jun. amer. barvni film »Tujec v sedlu«; 9. Jun. amer. film »Bojišče«; 12.—13. Junija amer. barvni film »Avanture seviljskega brivca«; 14—15. Junija amer. barvni film »Krogla
KINO »PARTIZAN« ' Sevnica: 8.-9. jun. švedski film »Margit«; 15.—16. Junija francoski film »Četverica brez postelje«.
KINO BRESTANICA: 8.-9. jun. amer. bar. westem filmi »Destry«; 12.—13. jun. angl. film »Deklice lz San Fredlana«; 15—18. jun. amer. velefilm — drama »Marty«.
Zahvala
Ob smrti našega ljubega, nepozabnega sinčka
Romana Gruma
se Iskreno zahvaljujemo vsem ožjim sorodnikom in znancem, tol so ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku in mu darovali vence in cvetje.
Posebno se zahvaljujem godbi na pihala »Svobode II«, Hrastnik, vsem pionirjem osnovne šole Sp. Hrastnika, gimnazijcem II. a razreda nižje gimnazije - in kolektivu steklo-slikarskega oddelka, ki s6 mu darovali vence in cvetje.
Žalujoči: oče Ladislav, mati Justina, bratci Ladislav, Mirko, Branko, sestra Mojca in ožje »orodstvo.
MAL! OGLASI
PRODAM dobro ohranjeno moško ln žensko kolo. — Oskar Levec, Trbovlje. Šuštarjeva 35. IZLOŽBO, kombinirano, z .vrati, velikost lipe 155 V 186, debelina 6 mm, Jesenov les, dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Naslov v upravi našega lista. PRODAM del parcele s hišico, vrtičkom, gozdom, ki se lahko uporablja za kamnolom, v bližini Krškega. — Pojasnila se dobijo na naslovi Ivanka Kole-tič^HočevarJev trg 6, Videm
Sprejmemo trgovske vajence. Interesenti naj predložijo prošnjo ter zadnje šolsko spričevalo na trg. pod. »Izbira«, Trbovlje (moliti Imajo prednost). .	___
ce. Zaman pa smo čakali nastopa starejših članov in članic, ki jih je v društvu prav gotovo toliko, da bi lahko sestaviti poseben oddelek. Nadalje so nastopili tudi domači telovadci na‘orodju ter moška in ženska okrajna vrsta — predvsem nekateri naši znani orodni telovadci, kot na primer Senica, Urbanc, Skaza in Trugar.
Zvečer se je na telovadišču razvilo veselo športno rajanje.
Pred festivalom v Ljubljani bodo vsa društva izvedla doma še tekmovanja v partizanskem
mnogoboju in se udeležila okrajnega prvenstva, ki bo 16. junija v Trbovljah, medtem ko so pionirji ,že tekmovali v nedeljo dopoldne na Dolu. Društvo »Partizan« v Zagorju bo priredilo svoj nastop v nedeljo, hkrati z otvoritvijo plavalnega bazena pa bo tudi velik telovadni zlet na Izlake. Številna društva se 'nadalje pripravljajo na pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, . nekatera društva pa bodo te dni tekmovala za moštveno atletsko prvenstvo Slovenije.	Terček
TELOVADNI NASTOP »PARTIZANA« V TRBOVLJAH
V počastitev občinskega praznika je TVD »Partizan« v Trbovljah preteklo soboto popoldne priredil na svojem letnem telovadišču letni telovadni nastop, na katerem je sodelovalo nad 600 telovadečih.' Nastopili so vsi, oddelki s prostimi vajami, na orodju in z raznimi igram;. V sporedu, ki je obsegal 13 točk, so telovadec! prikazali delo in napor društva za razvoj telesne kulture.
Posebno so gledalcem ugajali cicjbani, najbojše pa so bile pionirke, ki so proste vaje res odlično izvedle. Na orodju je nastopila okrajna vrsta vrhunskih telovadcev, od katerih so
V	počastitev občinskegg praznika v Trbovljah, 1. junijh. Je Avto-moto društvo Trbovlje priredilo društveno propagandno vožnjo, ki je potekala od Doma »Svobode II« v Trbovljah s prvim postankom pred spomenikom žrtev Orjune, kjer so člani društva položili lovorjev venec in z enominutnim mokom počastili spomin padlih. — Vožnja se te nato nadaljevala preko Slačnlka v Zagorje in od tam v Hrastnik, na Katarino dalje skozi Vas Svlne do cljja na Podmeji. Tu so člani, ki so se udeležili vožnje, izvedli iz-venarmadno ostro streljanje, katero se je točkovalo po doseženih uspehih. Prvo mesto na tej vožnji je dosegla kategorija 350 ccm. drugo, mesto kategorija 125 ccm, tretje mesto kategorija 500 ccm itd.
Ocenjevalne vožnje se Je udeležilo 52 motornih vozil in 4 osebni avtomobili skupno s preko 00 člani.
TELOVADNI NASTOP V LESKOVCU
Več kot tri tedne so bila po vseh večjih krajih občine Videm-Krško športna tekmovanja v odbojki, rokometu, nogometu, plavanju, lahki atletiki, streljanju, namiznem tenisu itd., kjer je sodelovalo 13 mladinskih organizacij.
V	nedeljo popoldne Je bila v Leskovcu pri Krškem zaključna športna manifestacija v okviru Tedna mladosti, kjer je bil veliki telovadni nastop. Ob tej priliki so odprli novo telovadno igrišče, katerega so pomagali graditi tudi leskovškl mladinci.
Pred nastopom so prejeli zmagovalci v posameznih športnih disciplinah pokale občinskega ljudskega odbora Vldem-Krško. Najboljši uspeh v športnih tekmovanjih so dosegli mladinci TVD »Partizana« Vldem-Krško, za kar so prejeli lep prehodni pokal. Podeljen Je bil tudi prehodni pokal najboljši mladinski organizaciji iz Leskovca.
Velikega telovadnega nastopa v Leskovcu se je udeležilo preko 1200 ljudi, nastopajočih pa Je bilo okrog 400. Vsi oddelki TVD »Partizana« so prikazali proste vaje, parterno telovadbo .vaje na orodju in drugo. Dobro so se izkazali tudi gasiloi-pionlrjt, ki so izvedli mokre vaje z 11 brizgalkami.
ODBOJKA
Mladinci Leskovec : Krško 3 i 2
Preteklo nedeljo Je bilo v Leskovcu finalno srečanje v odbojki med mladinsko organizacijo Leskovec in mladinsko organizacijo Krško. Igra je bila zelb živahna in napeta. Vse do zadnjega seta ni bilo jasno, kdo bo občinski zmagovalec v odbojki. Proti koncu petega seta so mladinci lz Krškega vodUi že s 13 ; 10, nakar so žilavi Leekovčam napeli še zadnje sile in osvojili zadnji set v svojo korist z rezultatom 16 : 4 ln si tako priborili občinski pokal.
štirje uspešno tekmovali v slo«, venski reprezentančni vrsti • v CSR. Z nekaterimi zelo uspelimi vajami so ti telovadci navdušiti gledalce, ki so jih nagradili s ploskanjem.
Nastop je na splošno uspel in gledalci so zadovoljni zapuščati telovadišče.
S. G.
REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 22. ŠTEVILKE
(
Naši* pionirji in pionirke so pravilno rešili nagradno uganko, ki smo jo prinesli v 22. številki našega tista. Rešitev se glasi: ŠTOL.
Prvo nagrado za rešitev uganke je žreb prisodil Jožetu' JUVANU, učencu 4. razreda osnov, šole na Lokah, pošta Zagorje , oh Savi ~~ drugo nagrado pa dobi ■ po odločitvi žreba Silvica BUKOVINSKV, učenka 3. razreda osnovne šole, pošta Koprivnica pri Brestanici, Mali Kamen 37. Obema bomo knjižno darim poslali po pošti.
Vsem ostalim pionirjem ln ‘pionirkam, ki jim žreb ni bil naklonjen, za poslane rešitve in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Poskusite danes uganiti sledečo uganko:
CE SEM V PECI, VSAK ME
KAD IMA,
CE SEM PA NA STREHI —
VSAK PRED MANO TREPETA.
Ako boste uganko rešili, nam prinesite ati pa pošljite odgovor nanjo po pošti do nedeije, 16. junija opoldne. Za rešitev uganke imamo pripravljeni 2 knjižni nagradi -(po odločitvi žreba).
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto’ in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdraveI UREDNIŠTVO
Razpis javne dražbe
Glede na določila člena 10 Zakona o prometu z zemljišči in stavbami ter Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja bo dne 17. junija ti L ob 11. uri na kraju samem v Hrastniku javna dražba o prodaji polovice stanovanjske hiše v Hrastniku — Studence, last splošnega ljudskega premoženja. Hiša stoji na parceli št. 18/10 to. o. Ojstro, ravno tako last splošnega ljudskega premoženja v upravi Rudnika Trbovlje — Hrastnik.
Točnejša pojasnila prodaje na javni dražbi je mogoče dobiti med uradnimi urami pri občinskem ljudskem odboru
°ooooooooooeoooooooooooooo«x)cxxxxxxxxxyx
NOGOMETAŠI IZ ZENICE V TRBOVLJAH
V petek, dne 14. junija bo ob 17. url na stadionu SD »Rudarja« prijateljska nogometna tekma med članom II. cone
ZENICA :^IUDAR
Zenica je drugomestno moštvo v II. coni ter je Igrala dvakrat a sarajevskim »Železničarjem« neodločeno, prav tako tudi doma z moštvom »Sarajevo« neodločeno, enako so Zenlčani igrali neodločeno z Veležem.
Ljubitelji nogometa — vabljenil
oooocoj
FLORENTINA
IV. nadaljevanje
Okrog njega se je sukala množica ljudi in ga negovala. Rekli so mu, da so sodelavci Pokreta odpora. Nato so ga povsem prepričali, da so napravili vse varnostne ukrepe za njegov varen odhod skozi Francijo in Španijo, v domovino — Anglijo. Rekli so mu, da ga bo Florentina osebno spravila tja, kamor so uspešno spravili že toliko njegovih prijateljev.	.
DEMONSKA ZENA
Billy Regley, pilot angleškega vojnega letalstva, je slišal že v domovjni za neki tajinstveni »pilotski kanal« in dobil nasvet, da takoj naveže stike s tem kanalom, če bi bil zbit na tla.
In, glej, sedaj je prišel trenutek. Zdaj on v tem majhnem, povsem skritem -zaselku v Ardenskih hribih pričakuje prihod madame Fiorentine, o kateri se tod toliko in s tolikšnim spoštovanjem govori.
»Kdo je pravzaprav ta Florentina?« vpraša Billy v slabi francoščini.
»Florentina? Se vprašate!«, reče gostilničar in zakrili z rokami. »Ah, to je ženska! Vražja ženska, zares! Demonska ženska, ki nas vse navdušuje s svojo neomejeno hrabrostjo, pametna kot kača, in lepa... Črne oči, črni lasje, telo kot...«
Ljudje planejo v smeh.
»Eh, eh, ne govori* toliko, stari,« reče posmehljivo Pierre. »Videti je, da te je ...« Tu zastane sredi stavka. Vrata se naglo odprejo. Neki človek pridrvi skoroda brez sape v gostilno.
»Pridejo! Hitro! pripravite ge!«
Vsa gomila ljudi plane ven, v mrak. Bill odhiti z ostalimi. Mrzel dež jim ohladi obraze. Veter je divjal in sunkovito zibal vrhove krošenj. V daljavi se je slišalo pritajeno brnenje avtomobila, ki se je približeval. Med drev-ejm se opazi svetloba, ki pa spet ugasne.
Billy stoji poleg Pierra in sliši, kako zaškrta varnostna zaklopka njegove pištole.
»Za vsak primer, zašepeta Pierre. »Človek ni nikdar dovolj previden.«
Hip nato se pred vso množico ljudi ustavi črn avtomobil. Potem se odprejo okna avtomobila. Pierre pride blizu z revolverjem v roki.
»Ste vi, Pierre?« vpraša glas iz avtomobila
Zenski glas. Glas, zaradi katerega je RiMy zadrhtel. Bil je mehak, a v isti mah globok, s posebnim prizvokom, ki navadno tako močno deluje na ljudi.
Pierre spregovori nekaj besed z žensko v vozu. Potem se obme k Billyju. »Hitro! Pribite! Takoj krenete!«
Vrata voza se odprejo. Bela, ozka roka se stegne proti Billyju. Bila je mehka in nežna, polna neke skrivnostne moči.
Billy zleze v voz-. Malone ga omami val opojnega parfuma, rezkega in sladkega v isti mah, ki ga omamlja. Še preden se zaveda in preden si je lahko ogledal njene obrise, zabrni motor in se izgubi v hladni, deževni noči.
Tako kot Billyja so spravili v Anglijo stotine angleških pilotov. Najprej so jih poslali v nevtralne države, a od tam v Anglijo. Spremljali in varovali so jih moški in ženske, pripadniki Pokreta odpora v Belgiji, Holandski in Franciji.
Nemška »Abwehr« sl Je na vse kriplje prizadevala odkriti to organizacijo, da bi na ta način zaustavila to reko letalcev in agentov, ki se je iz Belgije, Holandske, preko Francije zlivala v Španijo. Ze sama beseda »pilotski kanali« izzvala je pravi bes v visokih in najvišjih nemških štabih in ustanovah. Nemci so spravili na noge vojsko vohunov, agentov in postavi:alcev, toda zaman!
Uspehov malone ni bilo. V okviru teh akcij so preiskovali celo mesta in vasi, a vedno brez uspeha. Včasih so našli morda kak neuporaben revolver, morda neko predpotopno lovsko puško. To pa je bilo vse. Povsod sami neuspehi, posebno v Belgiji. Vse do nekega dne, začetek januarja 1943. leta, ko so na Seinl, na demarkacijski črti v Franciji, ujeli dva človeka pri poskusu ilegalnega prehoda meje.	(Nadaljevanje sledi)
Dvajsetletna Rani Bai
OB STOLETNICI VELIKE INDIJSKE VSTAJE
LEV IN DEKLICA
Lev LEO in mala hčerkica 8UZI čuvaja zoološkega vrta v Minneapolisu se prav dobro razumeta. Ce Ima Suzln očka v mestu opravke, sme z njim tudi lev Leo v avtu, ki ga pa ne sme zapustiti, ne da bi napravil kakšne nerodnosti. Tedaj se Leo in Suzi med seboj zabavata in krajšata čas. Pripomniti še moramo, da je lev Leo privatna lastnina čuvaja zoološkega vrta.
Fred dnevi so Indijski narodi praznovali stoletnico velikega scpojskega upora, ki je izbruhnil leta 1857.
Kako je mogoče, da je peščica Angležev mogla tako dolgo strahovati Indijce? Na vsakih 2.000 Indijcev sta prišla komaj dva Angleža. Posluževali so se pač znane preizkušene taktike gospodujočih narodov: »Divide et impera* (deli in vladaj). Spretno so izkoriščali medsebojne spore posameznih plemenskih poglavarjev, zato so kaj lahko krotili vso ostalo množico, saj so se ti sami med seboj prepirali in pobijali.
Dve stoletji in pol pred tem so Angleži osnovali trgovsko družbo »Vzhodna indijska družba«, je na to zasedla skoro vso Indijo, čeprav je bila samo trgovsko podjetje, ustanovljeno samo zato, da izkorišča razne dišavne rastline, ki jih je v Indiji mnogo. Kakršnih metod se je ta trgovska družba posluževala pri iskanju vsakovrstnih oreščkov, popra in cimeta, so znane razne podrobnosti, čeprav uradni viri o tem molče. Te metode so bile take, da so nazadnje privedle indijsko ljudstvo do sepojske vstaje leta 1857.
za vsa

Pravijo, da je upor nastal zaradi tega, ker nekateri vojaki niso hoteli polniti novih pušk s kroglami, ki so bile namazane s svinjsko mastjo in govejim lojem. Oboje je namreč za ene in druge Indijce prepovedano; mohamedanska vera prepoveduje svinjsko mast, a Hindu je govedo sveta žival. In zaradi tega so se trije polki iz Sepoya uprli In tako začeli veliko vstajo, ki se je kmalu razširila na vso Indijo.
Morda je na tem kaj resnice. Toda ito je bil le povod, medtem ko je bil pravi vzrok v krutem ravnanju z domačini. Saj so bili množični pokoli na dnevnem redu. Ve se na primer o znanem nem pokolu več tisoč neoboroženih mož, žena, starcev in otrok v Amritsaru, ki so molče protestirali proti nasilju tujcev. Ali o splošnem pokolu v New Delhiju, ko so Angleži razglasili
vsakega Indijca, ki se ni bori) na njihovi strani, za »ubijalca žena in otrok«. Ropanje je bilo uradno dovoljeno za teden dni, ki pa je trajalo več mesecev.
Odpor Indijcev je bil skrajno junaški. Še danes se spominjajo vrste junakov Iz tistega rasa. Kaj vse vedo povedati o Junaštvih Feroze Šaha in Bahadurja Šaha, Naraseheba Pešva in drugih. Najbolj slaven med njimi je bil Tantia Topi, ki je več mesecev ogrožal Angleže in jim prizadejal velike žrtve. Ali pa
Dasiravno so Angleži ta upor zatrli, jim je vendar ostal vseh nadaljnjih sto let njihove vladavine velik strah pred »Great Munity« (velikim uporom) nenehno v kosteh. Prav zato so vso svojo politiko v Indiji še bolj usmerili v razbijanje indijske enotnosti, predvsem z versko in plemensko diskriminacijo Nazadnje so tik pred svojim jd-lioriom leta 1947 dokončno razdelili Indijo na sedanjo Indijo ia Pakistan, na hindujski in muslimanski svet.
fr
Bobnenje slapa Niagare v ZDA je tako močno, da ga ob lepem vremenu slišijo celo v mestu Toronti, ki je oddaljeno v zračni liniji okrog 70 kilometrov.
elefctro - fotoktorimetra (kocj-strukciija J. P. Obeitockega) im se odlikuje po enostavnosti (izdelave, občutljivosti in natančnosti.
Metoda dr. Obeitockega omogoča ,zdravnikom ugotavljanje pravočasnih in zanesljivih diagnoz nevarnih tumorov.
Delo v reaktorju
Gospa Rotters iz Londona je poslala vse svoje kovčke z garderobo Iz svojega hotela na letališče, ko je bila sama še v pižami. Kako pomanjkljivo je oblečena za potovanje, je opazila šele, ko je bilo letalo z njenimi kovčki in garderobo že na poti proti daljnjemu Ceylonu. Pozabljivi ženski ni pre-ostajalo drugega, kot da si Je izposodila obleko in plašč od lastnice hotela in je tako odpotovala z naslednjim avionom.
Pleša nikakor ni bolezen modemih časov. Leta 1903 je britanski učenjak Mac Cali-sher, profesolr arheologije v Cambridgeu, razvozlal besedilo nekega starega egiptovskega papirusa, ki je izviral iz leta 4 000 pred našim štetjem - to besedilo pa je obsegalo recept za pripravo neke »vode« za preprečenje pleše. _
20-letne deklice Rani Lakšmi, Bai, katere ime bo ostalo večno v spominu indijskega ljudstva. Zlasti je to Izredno zato, ker je bila v tistih časih ženska v Indiji popolnoma zapostavljena, a se Je Rani Bai v borbi tako odlikovala, da jo je angleški general, proti kateremu se je borila, označil za najboljšega in rajhrabrejšega voditelja upornikov.
V svojem pastirskem pismu pravita nadškof v Montrealu (Kanada) ln škof v Steubenville (ZDA), da Je divjanje z avtomobili in motorji po prometnih cestah smrtnonevamo in zaradi tega smrtni greh, ki se 'ga Je treba spovedati.
Na Švedskem pripravljajo zakon, po katerem bodo lahko vsa mlada dekleta nosila naslov »gospa«, brž ko bodo skončale svoje šole in ti same služile svoj kruh.
V	Južni Koreji niso oblasti prav nič zadovoljne s prirastkom prebivalstva. Tako Je policijski predsednik v Pusanu prišel na imenitno misel ln upa, da bo rodila uspeh: vse policiste, ki so poročeni in nimajo še otrok. Je oprostil nočne službe.
Z navadno peronsko karto se Je vozil neki mladi mož od Dilssel-dorfa do Kopenhagena. Ta mladi mož Je med vožnjo v kupeju spal ln kontrolni organi v vlaku so bili tako obzirni, da ga niso budili.
‘Zvezna kriminalna policija v ZDA je pred nedavnim zaprla ml-stra Anthony)a Stevena, ki sl je Izmislil novo zvijačo, da bi se otresel vojaške službe. Števen Je poslal s svojimi osebnimi papirji k naborni komisiji prijatelja, ki Je bil brez noge.
V	borbi proti nevarnim lz-rastlinam (rak itd.) je velike važnosti pravočasna diagnoza.
Zdravnik moskovske bolnišnice »Medsaoitrud«. J. P. Obel-tocki, je izdelal novo metodo za pravočasno diagnozo nevarnih tumorov v organizmu g pomočjo toplotne kooigulacije (sesedanja pod vplivom tempera-rature) krvne plaz-me. To raziskovanje se opravlja s pomočjo
Politični mozaik
,	KRALJ I8CE DENAR
Pravijo, da nekdanji jugoslovanski kralj Peter n. mrzlično išče tajno šifro za dvig denarja, ki ga je njegov oče Aleksander nekdaj naložil v neki švicarski banki. Gre za kakih 400.000 švicarskih frankov in pravijo tudi, da bi mu ta denar komaj komaj zadostoval za kritje njegovih dolgov.
VELIKA ZAMERA
Vzhodna Nemčija je tudi letos praznovala obletnico zmage nad nacizmom. Nekaterim državnikom na Zahodu pa to ni bilo kaj prida všeč. Najbolj so se razburili bonn-ski ministri, saj so zahodnonemški časniki zapisali, da je Pankosv proslavil nemški padec v drugi vojni. Videti je, da se na Zahodu tega dne niso spomnili. Bržčas bi ga radi pozabili...
KER MU NISO REZERVIRALI SEDEŽEV... Ameriški veleposlanik v Djakarti John Allison Je s soprogo ogorčen zapustil neki sprejem, ki so ga priredili v čast sovjetskega predsednika Vorošilova. Baje mu prireditelji niso rezervirali sedežev ...
CE SE RIBA UJAME v mreže Grške oblasti so prejšnji mesec zaprle nekega nemškega trgovca Mertena. Možakar je prišel v Grčijo po nekih trgovskih opravkih.
Trgovec je mislil, da so Grki pozabili, da je bil za časa druge vojne guverner v Solunu In počenjal tod nemalo grozodejstev. Se manj pa je pomislil, da ga imajo Grki med prvimi na seznamu vojnih zločincev. Leta teko, nekatere stvari pa se ne pozabijo...
NEIZKORIŠČENO VABILO Ko je sovjetski obrambni minister Zukov potoval pred tedni po Indiji, je obiskal tudi mesto oziroma Indijsko vojaško akademijo v Dehra Dunu. Ondod je predal povabilo za štiri indijske kadete, ki bi se šolali v sovjetskih vojaških vseučiliščih. Doslej Indijci še niso odgovorili...
Prenosljiv
nuklearni
reaktor
Prototip »nuklearne električne centrale«, namenjen za potrebe armade ZDA, je na pciz-kušnjah pokazal dobre uspehe. Prednost tega tipa proizvajanja električne energije je v tem, da ga Je mogoče transportirati z letalom v oddaljena bojišča, kjer se ga lahko takoj vklopi in uporablja.
Prototip reaktorja, ki stoji v Inienjirskem centru v Fort Bel-voarju, je priključen na električno omrežje in proizvaja okrog 1.855 kW električne energije. Poskušnje z njimi dela Alco Products Company, Sche-nectady, New Vork.
Louisov častilec
Zelo neprijetno je bili presenečen zdravnik dr. Allen Fran-sobi. ko mu je maskiran moški nenadoma pomolil revolver pod nos. Gangster je zdravniku najprej grozil, potem pa ej stopil po sobi za plenom. Iz predalov je že nabral lep kupček različnih stvari, ko je na pisalni mizj zagledal fotografijo. Vzel jo je v roke. jo pazljivo ogledoval in vprašal preplašenega zdravnika: »Ali poznate Joja Louisa?« Cr-mi bomba rder je bil namreč upodobljen na sliki. Dr. Franke! je jecljaj e povedal: »Seveda ga poznam, celo moj dober znanec je. saj sem bil točkovni sodnik, ko je, Joe osvojil naslov svetovnega prvaka.« Gangster je Po teh besedah spet izpraznil svojo torbo, kamor je že spravil plen, in se takole poslovil: »Potem mi pa oprostite. Sem velik občudovalec Louisa ln ne bi želel povzročiti škode nobenemu njegovemu prijatelju.
r
Zanimivosti
od vsepovsod
LETALA NA ATOMSKI POGON. — Ameri- . ška komisija za atomsko energijo Se je odločila, da izda posebno dovoljenje ameriškemu podjetju Glen L. Martin Company, ki bo uredila potrebne strojne naprave za poskuse strojev na atomski pogon. Po izdelanih načrtih bodo napravili v tovarni v ta namen dva popolnoma ločena oddelka, v katerih bodo delali kritične poskuse povsem ločeno drug od drugega. Začetni poskusi se bodo nanašali na reaktorje za proizvodnjo pogonske sile, ki bodo ustrezali svojemu namenu po velikosti in moči.
DIAMANTNA POLJA BODO ISKALI IZ ZRAKA. — Kakor poroča agencija TAS, so sovjetski učenjaki iznašli nov način, s katerim bo mogoče najti ležišča diamantov iz zraka. Področja, ki se zanje domneva, da obsegajo diamantna ležišča, bodo preletela letala s specialnimi instrumenti, iti registrirajo izžarevanje magnetnih polj v zemlji. Vsaka sprememba v Intenziteti magnetnih polj se registrira v karte. Nadaljnja raz-iskavanja se potem nadaljujejo na zemlji. — S to novo metodo sD lansko leto raziskali območje 60.000 kvadr. kilometrov in na njem odkrili več ležišč diamantov. V naj-bližjj bodočnosti bodo s tem novim načinom raziskali razsežne jakutske tajge v Sibiriji.
NOVA VRSTA MLEKA V PRAHU. — V Južni Afriki in v ZDA so istočasno iznašli nov način za pridobivanje take vrste polnomastnega mleka, ki ga je mogoče ~* kakor kavo v prahu — raztopiti tudi v hladni vodi. Zaradi te lastnosti Je novo mleko v prahu dobilo ime »ekspresno mleko«.
10.000 ŽRTEV »ATOMSKE« LEVKEMIJE. — Na sestanku učenjakov 3® aprila t. 1. v Chicagu je dr. Linus Pauline, lanskoletni dobitnik Nobelove nagrade za kemijo, obelodanil porazne podatke o številu obolenj za levkemijo, ki je nastopila kot posledica poskusov z atomskimi in vodikovimi bombami. Po zatrjevanju doktorja Paulinga je 10.000 oseb umrlo »H tako hudo zbolelo za levkemijo, da je njihova smrt samo še vprašanje-časa. Vseh teh 10.000 pri merov hude krvne bole* ni pa je posledica poizkusov z navedenimi bom bami, izvršenih v krajih za katere so trdili, da *° tako daleč od vseh naselij, da v nobenem Pri meru ne morejo ogrožati življenja ali Zdravja ljudi. V to število pa niso vštete žrtve levkemije ’7 Hirošime in Nagasakija Vsak nadaljnji poskus i vodikovo bombo — trdi ta učenjak — bo imel ra posledico »pet 1000 primerov obolenj ali smrti od levkemije
SKRIVNOST SANATORIJA a
Lormssem je bobnal s prsi po mizi, nato pa rekel: »Doktorja Warrena zadnje čase vedno teže razumem. Včeraj to dosti manjkalo, da se ml m sesedel rna stol. Nlič kaj rožnato ni z njim. Ali mogoče kaj veste e njegovem zasebnem življenju?«
Ob tom vprašanju Je sestro Agn.o polila močna rdečica.
»Kdio, jaz? Kaj naj pač vem o njem jaz? Kar zadeva njegove privatne stvari, ni bul posebno zgovoren.«
Gledala je na svoje črne Solne, <>otem pa je še pristavila: »Ne, kaj posebnega ne vem povedali o njem.«
Se li je motila ali je bilo res v pogledu profesorja nekako nezaupanje. Poskušala je, da bi mu gledala v oči, kolikor mogoče ravnodušno, vendar •e ji ni posrečilo. S prsti je nervozno mečkale svoj poškrobUen, bel predpasnik.	•	,
•Ali naj grem po doktorja Warrena?« je vprašala vsa zmedena,
»Pravzaprav bi moral sam vedeti, da smo se za to uro domenili za posvetovanje,« ji je odgovoril Lorrnssen,
Sestra Agna je razumela profesorjeve besede tako. da mu je prav, če gre po njega, zato je takoj odhitela, da ga poišče. Toda niso še pretekle tri minute, ko je smrtno bleda planila v profesorjevo sobo.
•Gospod profesor! Hitro, hitro! Pojdite takoj z menojI Doktor Warren je — mrtev — ustreljen!«
Njene oči so bile raj no zbegane in na licih so se ji pojavile rdeče pege. Pograbila je profesorja za roko, kakor da ga hoče a silo potegniti s seboj iz sobe.
»Hitro, hitro!« Je sopihala težko. »Pojdite vendar takoj i menoj!«
Lormss*n pa se je otresel njene močne roke. Zdelo se JI je. kakor da se na obrazu profesorja poraja nekak nasmeh
»Ne govorite vendar takih neumnosti, sestra! Zakaj naj b! bil doktor Warren mrtev?« Je dejal in zma^val z glavo. Ko pa je spet pogledal skrajno preplašeno sestro, se je zamislil.
»Kje ste ga — našli?«
»V njegovi sobi — v postelji! Vse Je rdeče od krvi, v rokah pa drži
revo'ver!« je zakričala s histeričnim glasom.
»N--, Se tega je manjkalo1 Torej samomor?«
Krčevito je sklenila svoje roke in prikimala.
»Daj tako kaže' Mog-če mu lahko še pomagamo! Takoj sem odhitela, *a t»t poklicala vas! Pridite vendar, gospod profesor!«
Lorrnssen je globoko vzdihnil.
»Predvsem vas prosim, da ostanete mirni ln tihi, da naši bolniki nič ne Opazijo. Pridem takoj — pojdite pred menoj, sestra Agna,« je dejal s trudnim glasom. Sestra Agna je odhitela iz sobe.
Lorrnssen je potegnil iz žepa robec in šd obrisal potne kaplje s čela. Več minut je snmel skozi okno v pemk in kazalo je, da se mu po možganih ne pode kaj prijetne misli. Dihal je skozi zobe.
»Da, mrtev je, brez dvoma mrtev!« je rekel nekaj minut pozneje, ko Je Warrena bežno preiskal. »Upam, sestra Agna, da se niste ničesar pritaknili?«
Ta se je ustrašila. »Jaz? Ne — zakaj? Ko sem ga — tukaj — opazila, sem takoj odhitela po vas. Ne, nobene stvari se nisem dotaknila,« je zatrjevala.'
»Dobro! Potem bom takoj poklical policijo.«
Lorrnssen se je obrnil, da bi odšel, toda sestra Agna Je razburjeno zavpila: »Policijo? Cernu policijo? Mislim, da gre za samomor. Ali je treba tudi teda j ... «
»Napravite danes obleke pri bolnikih sam!, toda obvladajte se ln molčite. Oprostite me prt njih in recite, da sem z nujnim delom zadržan. Na noben na-čin ne omenite nikomur, kaj se je zgodilo.«
»In če bo kdo vprašal po doktorju' Warrenu?«
»Potem mu povejte, da je bolan,« Je odločil profesor. »To bo vsak verjel, kdor ga je včeraj videl.«
S tresočo roko je nato Lorrnssen segel po telefonski slušalki. Imel je toliko sreče, da je bil komisar Fuchs ravno v svoji pisarni.
»Doktor Warren?« je ta dejal, ko mu je Lorrnssen obrazložil, kaj se je zgodilo. »Ta mladi, prijetni mož? Kaj mislite, kaj naj bi bil vzrok — nesrečna ljubezen ali kakšna druga podobna neumnost?«
»Nimam pojma,« je odgovoril profesor ln vzdihnil. »Stel sem le za svojo dolžnost, da vas takoj obvestim. — Kako, prosim? — Ne jaz, pač pa višja ■ sestra Agna — sej Jo poznate — ta ga je našla. Zamudil se je In sestra Agna je šla, da ga poišče. — Da, površno sem ga že preiskal. Zal pa ni več nobene pomoči.«
»Cez pol ure bom tamkajI Prosim, pustite vse na svojem mestu, kakor je sedal, im zaklenite njegovo sobo«
Komisar je držal besedo. Ni še preteklo pol ure, ko je izstopil iz malega •"tomobila pred glavnim vhodom v sanatorij. Tokrat je bil v njegovem spremstvu policijski zdravnik.
Lorrnssen ju Je čakal v svoji delovni sobi. Videti je bil nenavadno res€0 Im slavnosten. Značilno je bilo. da je bil že oblečen v črno obleko.
»Imel sem namero priti semkaj,« je dejal komisar Fuchs pri pozdravu, »da pa se bo treba tako hitro vml-ti, se mi m niti sanjalo, še manj P3 v takih okoliščinah.«
»Ne znam sl razložiti kaj naj W bil vzrok, da sl Je končal življoh)®’* je odgovoril Lorrnssen. »BHi je zdrav, inteligenten in nikdar otožen človek.* »O tem se bomo pogovorili pozneje,« Je dejal Fuchs. »Najprej hoiettV> videti tega ubogega moža.«
POticlijski zdravnik Richter Je Sel pred njim. V roki Je nosil svojo ° belo usnjeno torbo. Se preden je komisar zapustil sobo. Je pokazal v vdolbin® pri oknu..	f
»No, kaj pa Je s tem? Alt Je od »trahu Izgubil glavo?« Je rekel Fuchs nasmehom in gledali človeški skelet.
Lorrnssen ga je pogledal očitajoče.
»Majhna nezgoda. Doktor Warrem se je včeraj zadel ob mrtvaško <3^os7i, im takrat se Je »trgala neka žica,« je dej-al profesor z dostojanstvenim 6 som, nato pa odšel za komisarjem tz svoje sobe.
Doktor Warren je ležal v svoj (postelji popolnoma oblečen. Suknj*č telovnik sta bila razpeta, na beli srajci pa je bila majhna luknja z V!.j0a ožganim robom. Natančno pod srcem. Z levo roko Je držal avtoma™c pištolo.
Komisar Je vse to ugotovil v bliskoviti naglici, nato pa je stal dolgo n ep mično pred mrtvacem ln mu gledal v njegov bled obraz.
»Tu to več potrebna nobena predskaya,« je končno dejal policijski ,c,rav' tok. »Da je mož mrtev, ugotovi lahko však otrok.«	^
Profesor Lorrnssen Je prikimal Njegovo čelo Je bilo bledo i® •J*115 prsti so trepetali, ko Je spet segel po robcu.	•
»To Je zame velika Izguba tn ne, najdem nobene razlage za rijeg0 smrt. Warren se m nakdar pritožil nad najmanjšo težavo v življenju-«
»Kaj mislite, kdaj je nastopila smrt?« je vprašal komisar.
Doktor Richter mu je odgovoril, ne da bi premišljal:
»Pred kakšnimi sedmimi ali osmimi urami. Natančno hi vam to 13 povedal šele po temeljiti preiskavi.«	.	-	,
»Ste mogoče vi ali pa sestra slišali kakšen ropot aM kaj podobnega, bi Izviralo od strela?« se je obrnil Fuchs rfa profesorja.	»»str*
»Ne. nisem, sicer bi se hotel takoj prepričati,, od kod prihaja. Tudi Agna mi n.! omenila kaj tek ega.«	Js8r
»itomu v hiši b: prisodili umor, gospod profesor?« je vprašal Lorrnssen a ln njegove besede «5 vplivale nant kakor blisk iz neposr bližine.
»Umor? — Alil »te res rekli umor, gospod komisar?«	,,,
(Nadaljevan le prih odlit v