Si. 43 WMlUMNll|»tllM(ftlll«nt»gillMttl v Trsi«, v Četrtek 19. februarja 1929. Posamezna Številka 29 cent. Letnik L 1zb*l*. Ixvr«n5l pondetjek. d«i zjutraf. As/fkega It. 20, I. nidstfopf« Do^tC naj se p* pjsir* se ne sr**«"!0- »koplsi te ne v Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarni Cdtnodt trafa za mesec L T.—, S mesece L 19.50, ■/ Za inozemstvo mesečno 5 Ik več. — Tele Žive priče Prati vsaki zahtevi ali pritožbi od »tram poklicanih zastopnikov naše narodne manjšine — bodi da se oglašajo v javnem živ-Jjenfu, bodi v rimskem parlamentu — tmajo branitelji sedanjega postopanja z našim ljudstvom v Julijski Krajini pri rokah trditev, da rečeni zastopniki nimajo pravice govoriti v imenu ljudstva, da ljudstvo ne soglaša z njimi, da obsoja njihovo politiko, iker da hoče le mirno živeti in delati ter da ne misli na ntkake zahteve v narodnem m jezikovnem pogledu. Pri tem se sklicujejo kaj radi: vidite, tam in tam smo ustanovili italijansko šolo ali vrtec in ljudstvo se ni protivilo; ta in ta župan — ki je, seveda. vedno «ottimo» — soglaša z nami in r.1 a nacijonalizem slovanskih prvakov; « M in tam je toliko in totiiko slovenskih tov itd. Za naše nasprotnike so edino odpadniki resnični predstavniki mišlje-vsega slovanskega ljudstva. Ali ni da morali branitelji sedanjega raznarodo-valnega sistema, tega odrekanja vsake narodne pravice našemu ljudstvu, zardeli od sramu spričo dejstva, da so ravno oni sami, ki najhujše preklinjajo vsal|a — TtMwi nradaUtva in aprava 1147. marKizu raumcci uli —■— kabineta zunanjega ministrstva, da zdravstveno stanje Mussolinija ni tako, da bi lahko povzročilo vznemirjenja — včeraj ukrenil potrebno za zopetno- otvoritev zbornice in za sklicanje komisij, ki imajo proučiti zakonske osnutke, o katerih s^ bo razpravljalo na predstoje čem zasedanju parlamenta. Nate/ je konferiral na dolgo z glavnim tajnikom zbornice Montalcinijem in z načelnikom pisarnice Albertijem, s katerimi se je zmenil o ureditvi nofviih lokalov Montecitorija in poštne službe zbornice. Zvečer je končna imel pogovor še z notranjim ministrom Federzcaiijem. Že na tem pogovoru se je pretresala možnost nove odgoditve zasedanja zbornice, ker m'rsra prej senat izvršiti svoja dela. Predvsem pa je danes gotovo, da senat ne bo razpravljal o preuredbi vojske, ki bo po govoru maršala Cadorne zo-jega odpadnika in renegata ter ga izklju- pet romala v osrednjo komisijo za na-čujejo iz svoje poštene družbe?! Zato srno j daljnje proučevanje. Nekoliko dni bo tudi umerjeni, da tudi oni ne spoštujejo naših j senat rabil za razpravo o proračunu finan-odpadnikov! Tem poslednjim kličemo v č^ega ministrstva. V očigled dejstvu Še, r i bi Otvoritev zbornice SKttpKIner^oo^rB^JpSTt odgođena določen na aeji kronskega svet« — Na- že del j časa vedela, da imajo komunisti v ._SsimmHm MM«icn pored novega tiskovnefa in volilnega Beogradu tajno tiskarno, kjer tiskajo svoj Seja izvršilnega oaoara opo»c«j j zakona | Ust m ga na skrivaj delijo svojim prista- RIM, 18. Predsednik poganske zbor- j BEOGRAD, 18. (Izv.) Današnji dopol- j sem. Danes je odkrila komisija v Gjuričevi niče, on. Casertano, je — obveščen po j ^^ v ^^ po[ekej med pripravami zaluteci št. 8 majhno tiskarno v hiši delavca markizu Paulucci di Gaiboli, načelniku pap0^msa^0 ^jo ministeske^a sveta pod' Koste Činčića. Tu se je tiskal list «Ko- predsedstvom kraJsteh za kulturne namene, za naše šolstvo, za vzgojo mladine v poštene ^nnve in hčere, za širjenje naobrazbe. V >ak danji seznam dartev v kulturne namene je naš upravičeni ponos, je častno izpričevalo za naše ljudstvo. To pa tem bolj, ker je to ljudstvo revnoi, ker živi v Časih najhujše gospodarske depresije, ko si mora dobesedno odtrganrati od ust, da pomaga graditi temelje svojemu narodnemu živ-Fjenju! Odkoid prihajajo pobude za tak p-rnjav narodne požrtvovalnosti? Odkod drućie, če ne iz živega narodnega čustva?! Da ni tega čustva v našem ljudstvu, vensko prestolnico. Dr. Berkes, ki je črpal svoje informacije po večini iz glasila zemljoradnikov «Novosti« v prilog opozicijrojialnemu bloku, je bil že parkrat resno posvarjen, da naj ne pozablja pravil dostojnosti in objektivnosti napram državi, ki ga je gasbaljubno sprejela. Vsi opomini pa so bili zaman. Nemški poslanik Oldhausen je danes posredoval za Berkesa pri Ninčiču, ki je pa izjavil, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. Ninčić je še dostavil, da je znano, da je bil Berkes že večkrat opozorjen na vsebino svojih poročil in da je zato povsem naravno, da mora Berkes nositi posledice.___ B' Načelnik plovdivske policije težko ranjen. SOFIJA, 18. Bclgarska brzojavna agen-cifa objavlja: V Piovdivu je bilo izvršenih več političnih umorov. Načelnik mestne pofecije je bil na uKci težko ranjen, tajnik mestne uprave pa, ki ga je spremljal, je bil ustreljen. — Včeraj je bila umorjena straža glavne vojašnice v istem času, ko )e padel komunistični poslanec Teodor Stražimirov kot žrtev atentata, ki ga je izvršil neznanec. Oblasti so ukrenile stro ge odredbe, da zadušijo teroristično delo vanje. Maščevanj« za Miieva Voditelj bolgarskih komunistov ubit SOFIJA, 18. (Izv.) Danes so bolgarski auto nomisti maščevali smrt dr.ja Miieva. Sredi Sofije se je izvršil atentat na Straži mirova, vodi telja bolgarske komunistične stranke. Straži mirov je bil ubit, atentator je pobegnil Dr. Sttodlaka posvaa v Beograd BEOGRAD, 18. (Izv.) Jugoslovenski poslanik pri Vatikanu dr. Sroodla ta j« bil danes radi konkordata pozvan v Beograd. zaključena EEOGRAD, :"r.18. (Izv.) Danes so se končala pogajanja med jugoslovansko« in madžarsko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Nerešena so ostala le Še nekatera administrativna vprašanja postranskega pomena. Finančne iežkoča Francije PARIZ, 18. Bivši minister Loucheur je predlagal v zbornici, da najme viaida v svrho izogiba zakladnim težkoČanS posojilo 20 milijonov dolarjev v inozemstvu, ker meni, da ni še prišel trenutek za sta- htltrarno franlra Napetost med Grčijo in Turčijo Grki rožljajo z orožjem BEOGRAD, 18. Po informacijah zuna njega ministrstva je postalo razmerje mec Grčijo in Turčijo zadnje dni zopet bolj nadeto. Grška vlada namerava predložit spor Društvu narodov v razsojo, ravnoi-tako tudi zadevo iz Carigrada izgnanega patrijarha. V smislu člena 14. lausanneske mirovne pogodbe imata pripasti otoka Imbnots in Tenedots Turčiji, angorska vlada pa je vzela nase obveznost, da uvede na teh otokih krajevno samoupravo in da ob-drže občine na njih svojo komunalno pet-licijo. Turška vlada pa ni izvršila teh ob veznos»ti, ampak je celo zabranila povratek na otok onim Grkom, ki se morali izseliti med grško-turško vojno. Grške šole so zatvorjene in vsa imovina Grkov je zaplenjena. Atenski kabinet je poslal -obširno poročilo o postopanju turške vlafle zoper Grke pariškemu poslaniku in je zaprosili Venizelosa, naj stori s svioje strani korake, da prenehajo omenjene krivice Tunkov. Ogorčenje proti Turkom je med grškim prebivalstvom vedno večje. Grški vojaški krogi izjavljajo, da se ne bo dal spor s Turoirjo poravnati drugače kcrt z orožjem Anglija ne ostmavUo nfkakega proti-sovjetskega bloka Izjave angleškega odpravnika poslov listu «Izveslija» MOSKVA, 18. Ob svojem prihodu <*» Moskvo je angleški odpravnik poslov Hodgeson izjavil urednikom lista «Iz vesti-ja» sledeče: Vesti, ki so jih razširjali ino zemskt listi, da je pričela angleška vlada ustanavljati proitisavjetski blok, so popolnoma izmišljene. Velika Britanija ni nikoli želela in ne želi tudi isedaj ustanovitve sovražnega bloka proti sovjetski Rusiji. Njeni odnošaji proti sovjetskim republikam so najbolj prijateljski. List «Izvestija» dostavlja, da so vesti o ustanavljanju protisovjetskega bloka v prvi vrsti razširjali politični krogi Poljske in baltskih držav. Poljski zunan>t minister na primer je izvajal iz tega pretvez ne ga protisovjetskega bloka politične zaključke. Znižanje staleža rdeče armade MOSKVA, 18. Na inicijativo komisarja vojne in mornarice Frunzea je predlagal •vojni revolucijiocuarni svet Zveze sovjetskih socijalisti-čnih republik vladi, da zniža stalež rdeče armade za 50 tisoč mož. Agrarna reforma na Poljskem VARŠAVA 18. Ministrski svet bo v kratkem raspravlja! o zakonskem načrtu agrarne rebrne, po katerem bi se vsako leto parceliralo 200.000 hektarjev zemlje. V prvi vrsti pridejo v poštev državna m cerkvena posestva kakor tudi zasebna posestva, ki bodo prostovoljno dana na razpolago. V slučaju potrebe pa bo vlada uvedla tudi prisilno parcelacijo. Romunske represalije proti NemEI]! Romunska vlada je pričela izganjati nemške državljane — Zaplenila bo tudi v Roaminijž se nahajajoče nemško imetje BERLIN, 18. Odnošaji med Romunijo in Nemčijo sk* še vedno .skrajno napeti. Romunski finančni minister Bratianu je za Časa svojega bivanja v Parizu interpeliral nemške delegate pri reparacijski komisiji glede stališča nemške vlade za kritje bankovcev takozvane «Banea Generale/-. Nemški delegat je izjavil, da nemška vlada z oziram na Daw.esov načrt ne more pristati na kak špecijalni ugovor v tej zadevi. Romunija je zagrozila z represalijami in je 'V'čeraj pričela z izgonom nemških državljanov iz Romunije. Izgleda, da bo poleg tega prišlo med Nemčijo in Romunijo do gospodarske vojne. Vendar pa romunski poslanik v Berlinu dosedaj še ni odpoklican in v romunskih krogih trdijo, da je Romunija še vedno pripravljena iznova pričeti pogajanja za mirno poravnavo konflikta. BUKAREŠT, 18. Govor nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna o> konfliktu med Nemčijo in Romunijo je bil man v Bukarešti danes ter je povzročil precejšnjo nezadovoljnost. Nocoj ^e je izvedelo o poluradni noti, ki obrazlaga romunsko stalitšče v tem vprašanju nastopno: «Ramunska vlada ni pripravljena >se spuščati v polemike z nemškim zunanjim ministrom, ker se ne more Nemčija sklicevati na besedilo pogodb niti na pravico. Zaradi tega je naravno, da bo skušala berlinska vlada s tendencijoznimi interpretacijami ustvariti za Nemčijo ugodne* atmosfero. Za Romunijo pa, ki ima na ■svoji strani pogodbe in tudi pravico, je zadnje stališče Nemčije nov čuka,z, da Nemčija z -viaemi sredstvi skuša odtegniti se svojim obveznostim. Do danes se ie Romunija napram Nemčiji, kar se tiic izvedbe mirovne pogodbe, pokazala kot zelo spravljivo). Pri tem jo je vodila želja, da čim prej zopet stopi v normalne edno-šaje z Nemčijo. Ker pa romunska prizadevanja niso imela drugega rezultata, kakor to, da Nemčija noče izpolniti svojih obveznosti, bo morala Romunija poseči po gotovih odredbah, da brani sv ti romunski ukrepi porodili težke posledice z ozirom na zaupanje mednarodnih gospodarskih krofov. Ustanovitev romunskega patrijarhata BUKAREŠT, 18. Poslanska zbornica je včeraj soglasno sprejela zakon, s katerim se ustanovi romunski patrijarhat. Voditelji vseh strank so podali izjavo, 'v kateri odobravajo ta zakon. Pogreli radničkih žrtev v Dortmundu DORTMUND, 18. Včeraj se je vršil tu svečan pogreb žrtev rudniške katastrofe. Sprevoda se je udeležila ogromna množica ljudstva. BiK iso prisotni tudi zastopniki francoskih, poljskih in čehostovaških rudarskih udruženj. V znak sožaJja celokupnega nemškega naroda je položil državni tajnik Geib na grobove krasne vence v imenu predsednika republike in nemške vlade. Razdelitev nemSkih reparacij v prvem letu Dawesovega načrta RIM, 18. Agencija «Volta» objavlja podatke o pravicah Italije za prvo leto Da-vvesovega načrta, katero se šteje od prvega semestra leta 1924 do 31. avgusta 1935. Finančna 'konferenca, ki sc jc nedavno, obdržala v Parizu, jc določila, da se imajo plačila, ki jih ima Nemčija v omenjeni dobi izvršiti na račun vojne odškodnine, razdeliti na sledeči način med prizadete države: V tisočih mark v zlatu prejmejo Francija 483.086, Anglija 192.523, Belgija 83.771, Italija 65.980, Jugoslavija 33.016. Romunija 7.252, Japonska 4.495, Portu-garska 4945 ter Grčija 2638. Herrlotovo pismo kardinalu Dubols-u PARIZ, 18. Ministrski predsednik Her-riot je poslal kardinalu Duboisu naslednje pismo: Prevzvišeni! Čast mi je javiti, da sem prejel pismo francoskih kardinalov, si mi je bilo dostavljeno po Vašem naročilu. Vprašanje zdrzevanja ali ukini t vo raneofskega poslaništva pri Vatikanu srna-!xa rvlada za vprašanje političnega reda ter se nikakor ne tiče spoštovanja, ki ga dolgujemo katoliški veri. Tega spoštovanja nismo nikdar in tudi ne blouno zanikali in naj se tolmačijo naše ideje in naši ukrepi takorsibodi. Prihod generala Walscha t Pariz PARIZ, 18. Iz Pcrlina je prispel semkaj general Walsctj predsednik medzavez-niške vojaške k -olne komisije v Nem-čin. Podrobnosti o silnem neurju v severni Italiji m Švici Pod snegom zakopana vas. . OMEGNO, 18. Gorska vas Campello Monti, ki leži nad dolino Strona v višini 1300 metrov nad morsko gladino, je popolnoma zametena. Ker so vse ceste pokrite z nenavadno debelo plastjo sneig^ in radi tega neuporabne, je vas odrezar£ od sveta. Na bližnje selo Forno se je vsu-1 ogromen snežni plaz, ki je povziciil ve li ko šk^do; pokopal je tudi n«ko sta,t r Žensko, ki so jo po, ^večurnem naporu izvlekli izpod snega mrtvo. V Campello Monti bije plat zvona. Od poslane so bile pomožne ekspedicije. Snežni zaveti v Lombardiji. SONDRIO, 18. V diDdini Sphiga, kjer je zapadlo nad 3 metre snega, s« posodama usipljejo plazovi. Iz Campodolcvno poročajo, da je snežni p3az zami\ gorak1"1 €elo» Starleggia, ki šteje kakih 100 ckuš. Zxk se, da je bilo več človeškrh žrtev, ker so pa vse zveze pretrgane, manjkajo podrobnejša poroeila. RešHno delo pomožnih oddelkov, ki so bili odposlani iz Campo-dolcino, je zelo otežkočeno radi hudih snežnih žametov. Snežna vihra v pokrajini Bergamo LOVERE. 18. V občini Riva di Sotto je snežni plaz na široko zasul deželno ce&tci Samico-Castro. Salni vihar je povzročil v mnogih vaseh veliko škodo; prevračal je dimnike, odnašal strehe pri kočah ter cek> ruval drevesa. Človeških žrtev ni bilo. Velika materijalna škoda in človeške žrtve v Švici BELL1NZ0NA, 18. Iz raznih krajev Tesinskega kantona prihajajo vznemirljiva poročila o posledicah silnega neurja Na .selo Pieggi se je vsul z zemlja in kamenjem pomešan plaz snega, ki je razdejal mnogo vinogradom, poškodoval hiše in pokopal tudi več glav živine. Prebivalstvo jc pravočasno zbežalo na varno. Plaz je zasul tudi strugo potoka Valle, ki je preslepil bregove ter deloma popiav'1 trg Cevio. Tudi v dolini Lavizzera so plazovi povzročili veliko materijalno-škodo, islotakoj v okolici Osomona, kjer so porušili več mostov in za.suli ceste. V vasi Marine, ob železniški progi Locarno-Dc noicssola, je plaz zasul dva otroka nekega železniškega čuvaja, ki sta pri tem prišla ob življenje. Enaka useda je doletela nekega kozjega pastirja v kraju Giova. Na mnogih medlih so ceste zasule s snegom in bo treba več dnr dela, predttio bodo z£>pel uporabne. General Waisch izročil Fochu poročilo medzavezniške kontrolne komisije PARIZ, 18. General Walsch je izročil maršalu Fochu poročilo medzavezniške vojaške kontrolne komisije. Poročilo obsega 44 strani in 2 prilogi razoroži t venih podkomisij. _ Proslava triletnice papeževega kronanja v Varšavi VARŠAVA, 18. O priliki tri'letnice pa; peževega kronanja so se sestali varšavski mestni svetovalci k svečani seji. kateri so prisostvovali tu/di predsednik republike, cerkveni, dostojanstveniki in diploimatični zbor. Profesor Halechi je imel daljši gc-nscsr, v katerem je proslavljal papeža Pija XI., ki si. je stekel velike zasluge za osvoboditev Poljske._ Brazilska v leda ne priznava imenovanja apostolskega upravitelja BUENOS AIRES, 18. Vlada je izdala naredbo o ratifikaciji sklepa vrhovnega sodnega dvora, ki ne priznava imenovanja nadškofa Buenos Airesa za apo-stolskega upravitelja. Posledice Gentlleieve šolsKe reforme Da je Gentilejeva reforma vzbudila to-likfci kritik in nevcilje po vsej Italiji, je umevno. Vsaka temeljita reforma je kočljiva stvar. Če je reformator neizkušen in preveč radikalen, se mu utegne zgoditi, da je reforma .slabša od prejšnje uredbe. Pomanjkljivost Gentilejeve reforme Sd prignali tudi na vladnem mestu. Zadnje kritike v senatu so napotile sedanjega na-učnega ministra, da je obljubil nekatere važne «popranke» reforme. Razume se, da je kritika predvsem naperjena na reformo, ki *e tiče višjih učilišč. Da je Gentile tako temeljito pogerei s svie;jo reformo, je krivo troje napak: Prvič se je on spravil na vse šolstvo: ljudske, srednje in visoke šole. Če bi se omejil na eno izmed teh treh vrst bi utegnilo priti kaj boljšega na svetlo. Drugič je prehudo preuredil učne načrte in ustvaril taJco šolsko ur ado vanje, da je veliko preveč pisa-rije. Tretjič ima reforma svoje socialne hibe, ker je vsled omejitve razredov na srednjih šolah in pa zaradi visokih šolnin omogočeno učenje le premožnejšim slojem. Nas zanima pred vsem njegova pre-osno- a ljudske šole, ker je to vprašanje za nas še ve-dtio odprta rana. Če so vodili Gentileja pri njegovi reformi pedagoški, didaktični in socijalni vidiki, je treba za naše kraje dodati, da je Gentile-jeva reforma pri nas segla tudi na politično polje. Fa-šizem ni nikoli prikrival, da hoče naše ljudstvo v najkrajšem času poitalijančiti. Ta brutalna odkritosrčnost fašistovskega šovinizma je edina dobrota režima, lceT vemo, pri čem smo. Vendar pa, ko smo prejeli prve «vesii o atentatu na našo osnovna šolo, smo ob strmeli, ker kaj takega ni m no pričakovali niti od fašizma. Torej Gentilejeva reforma naj v nekaj •letih popolnoma odpravi -slovensko šolstvo v Italiji. Od odprave slovenske šole si italijanski slcrvanožrci obetajo: 1. italijanska :ola bo naučila naše ljudstvo iiaiijandko govoriti in bo silno pospešila jezikovno asimilacijo. 2. slovenski književni jezik ne bo živel v teh krajih, jezik, ki £a bodo «e naši ljudje govorili, postane samo rovtar-ski, italijanščina postane na ta način pri vi-egis ana govorica otnikancev in takih, ki ne ar a jo, da bi jih smatrali za rovtarje. 3. z italijanskim jezikom se izvrši obeaem duhovna spojitev našega naroda z maso i talija ruskega ljudstva v eno neločljivo telo. Da je temu res tako, nam dokazuje na primer Tolomeijev govor v senatu. Človek nora strmeti nad sodbami, ki prihajajo iz ast takih častivrednih senatorjev. Res jef da nas izguba naše šole silno boli« ia bo prizadejala našemu ljudstvu ogromno kulturno in gospodarska škodo, zog>et pa je Izključeno, da bi ta okolnost uresničila -i.ade naših »reformatorjev«. Poldrugpi leto je minilo, odkar je Genti-ejeva relorma i zamoremo ogledati njene posledice oziroma njene - uspehe ». Na razpolage so nam neštete izjave uči-iejjev obeh narodnosti, dalje sodbe starišev, izjave otrok. V prvem šolskem letu se uče otroci v glavnem abecedo in šteti ter kaj malega računati. Abeceda, to se pravi črke, te -se že dajo na nekakšen način vbiti otrokom v glavo, tudi štetje ne dela še težave, zakaj od eden do dvajset se bo otrok naučil šteti tudi v kitajskem jeziku. Tudi je na šolah, kjer poučujejo še slovenski učitelji, dasi v italijanščini kot učnem jeziku, pouk za silo še dober, teda kjer stoji pred otroci ItaJijan, ki ne pozna jezika ne duše naših otrok, je že prvo šolsko leto muka. In naše šolske oblastnije si zlasti prizadevajo, da prihajajo v naše va:si učitelji iz južne Italije, ki ne poznajo prav nič ne samci našega jezika, ampak jim je celo benečansko narečje, ki se govori v italijanskem delu naše dežele, papolnoma tuje. Na ta način, bo učitelj pri-noran govoriti samo italijanski in uspeh bo sijajen. Uspeh pa je naravnost mrzeren. Če velja to že za prvi razred, velja za drugi toliko več. V tem razredu mora, oziroma bi moral učitelj podajati otrokom začetne pojme iz raznih ved, toda kako, če ga ne razumejo. Edino kar se da doseči, je to, da se nekateri otroci nauče po spominu nekaj italijanskih stavkov na izust kakor papiga. Koliko časa ostane kaj takega v spominu, ve vsakdo, ki je kdaj poskušal na sebi to didaktično metodo. Didaktični uspeh je torej ničla. Kaij pa vzgojni? Predstavi jajme si italijanskega učitelja ali učiteljico v drugem razredu kakšne šole zunaj italijanskih mestnih središč, torej kjerkoli na deželi. Koliko muke, koliko trpljenja za prazen nič. Otroci se dolgočasijo, pos-tajajfr nestrpni, ne slede pouku, ampak si žele, da bi bil že enkrat konec tega neznanskega dolgočasja. Kjer so razredi veliki in otroci živahni, ne preostane učitelju drugega sredstva kakor ?iba. Šiba pa je slah vzgcijevaleč. Skoraj povsod se vzdigne med učiteljem in učenci neprekosljiv zid, v mladih srcih se vsede sovraštvo do neprijaznega gospoda, ki jih tako muči \ šola. Otroci ne rajzumejo politike, oni ne z.najo pre sledi ti, kje je tukaj krivda, toda imela smo priliko opazovati mnogo slučajev, kjer se že v mladih srcih vzbuja plemensko sovraštvo proti vsemu, kar prihaja od onih, ki na ta način prinašajo italijanske kulturo. Tega kar ne bi zmogli vsi slovenski «hujskačih t. j. učitelji, duhovniki, odvetniki, to napravi j a sistem. S strogo ekskluzrvnega nacionalističnega stališča je tako širjenje italijanske pro?pagancle le pozdravljati, zaka^j praksa dokazuje, da je uspeh baš nasproten, nego ga pričakuje režim. Vendar pa smo pred vsem ljudje in gre nam za vzgojo. Nam ne gre za to, da se nam vzgajajo analfabeti, polni sovraštva proti Italijanom in Italiji, zakaj vzgojno načelo ne sme poznati sotvraštva. Edino sovraštvo, ki ga vzgojitelj vcepljaj otrokom, je ono proti zlu, ne proti ljudem. Etika mora didočati vzgojni smoter, ne pa hipna in kvarna človeška razpoloženja. Da torej o kaki duhovni stopitvi obeh življev ne more biti govora pri takih učnih in vzgojnih metodah, je na dlani. Res pa jer da se bo v naših krajih analla-betizem širil, ker tista malenkost, ki se je bedo naši ctToci v šc3i naučili, bo kmalu izpuhtela. Tam pa, kjer se bodo starši in zasebni pouk potrudili, da se naša mladina nauči našega pisma, ne bo analfabetizma. Ztorej fco tudS ta analfahetizem v škodo italijanstvu, zakaj stk>«venska beseda bo ostala, italijanska se bo pozabila. Da bi pa mogla kdaj taka slaba šola poitalijančiti naše ljudstvo, tega ne verjamejo niti oni, ki gledajo stvari od daleč, če pa vprašate za mnenje italijanske učitelje, ki uče v naših krajih, tedaj vam bodo to potrdili. Za nadzornika in za šolske c^jaifično ublažuje, dejstvo namreč, da je sedanja zakonodajna doba skoraj že pri koncu, ker poteče že v mesecu juniju. Vse stranke morajo torej že sedaj računati s skorajšnjimi molitvami. Ker pa je v interesu vseh sedanjih vladnih strank, da izvede redne volitve ravno sedanja koalicijska vlada, je upravičeno upanje, da blok ne razpade radi omenjene interpelacije, temveč da bo to vprašanje odgodeno na čas po volitvah/ Kriza sama s tem seveda ne bo rešena, temveč bi bila trrdi le odgodena, a rešitev^ prepuščena novemu parlamenti*.. DNEVNE VESTI MNHm MMNlilt mfctn 9) tropine (in petijot iz njih): užitnina 20, v , . , , . , dokiada 2.20, skupaj 22.20 lir; V danasn^m uvodnika navajamo vrsto dej- 10) s uš e n o g r o z d j e: užitnina 90, doxia-stev, ki stavifo ves ««dairH sistem v neši d^-• da 10, skupaj 100 lir; a n j e itd.: a) do 25 sto- , . - - , - — -------lada 5, skupaj 50 lir; b) .cev v svrno spletkanenja proti našim požrtvo- do 50 stopinj: užitnina 90. doklada 10, skupaj valnim voditeljem glavno sredstvo v borbi pro- j 100 lir; .c) do 75 stopinj: užitnira 135, doklada ti naši narodnosti. Je to politika potajevanja 15, skupaj 150 lir; c) nad 75 stopinj' užitnina d*yst>v z izključnim namenom, da bi se mogla 180, doklada 20, skupaj 200 lir; opravičevati škodoželjnost napram na$«nru 12) alkohol, žganje itd. v steklenicah: ljudstvu. Ali ni tako postopanje dvojna mora- užitnina 1.80. doklada 0.20, skupaj 2 liri; la? Taka politika bi morala biti izključena, in 13) piv o: užitnina 30. doklada 3, skupai to ne le v razmerju med državno upravo in ; 33 Ifr. upraviianci, marveč v vsakem socijalnem so- žitju, ki nore -biti plodno in koristno le tedaj, ako sloni na zdravih in neizpodbitnih moralnih načelih. Kar je debro, je dobro, naj bo všeč ali nc, in se mora priznavati tudi napram nasprotniku. To vrhno zapoved javne morale pa prezira, žal, tudi en del našega javnega tiska in s tem ne le zastruplja naše medsebojno življenje, ampak škoduje tudi ugledu našega ljudstva pred drugorodnim svetom. Kričeč primer za to daja divja gonja proti nam povodom afere Jadranske banke. Klevetalo se nas je, da smo škodljivci naroda, ker smo želeli, da se ta zavod reši pred pogubo. Ko pa >e prišel ljubljanski 'Slovenec« s svojimi znanimi razkritji ter poučil klevetnike, — Občai zbor čebo-jugo«Jvenske lig/j v Lju- bljairi. V torex zvečer se jc vršil v restavraciji «Zvezda> v Ljitbljani redni občni zbor ČJL v Ljubljani, ki stremi v prvi vrsti za poglobit vij«o medsebojnih stikov obeh narodov. Občni zbor sta počastila s svojim posetom med drugimi tudi generalni konzui ČSR, dr. Otokar Beneš in nekdanji ljubljanski župan Peter Gra-selli. Občni zbor je otvori! predsednik dr. Karel Triller s kratkim pozdravnim nagovorom, na-giašujoč, da je mogla Li«a dosedaj žal le v skromni meri zadostiti programu, ki si ga )£ stavila. 'z obširnega tajniškega poročila, ki ga je podal dr. Arn-ošt Brilej, je razvidno, da se je da fe bil to vendar naš zavod, da yz bilo torej j P? svojih močeh marljivo trudil, d^ iz- naše stališče pravilno in v skladu z interesi slovanskih vložnikov pri «Jadranski bankir, niso klevetniki storili tega, ttar ibi bili morali, Če bi bilo v n^rh le zrnce lojalnosti in političnega poštenja. Da bi bili namreč priznali svojo krivdo, ali vsaj umolknili! Ne! Tudi potem ko so od strani, kateri morajo verjeti kot politični istomLšij-eniki, dobili pouk, da bloika. Tedaj je poslanec Ijfor Hrušofvslcy, in da so storili krivico, vendar ščuvajo nadalje, Slovak, naslovil na ministra dr, Beneša vprašanje, ali mu ni znano, «da je Vatikan glavni steber protadržavne propagande na Slovaškem«. Ta nastop narodnega socijalista Hrašovskega je seveda ljudske stranko skrajne! razburil in le priznani spretnosti ministra Beneša se je bilo zahvaliti, da ni .prask) že tedaj do razpada vladnega foloika in do padca vlade. Tudi sedaj je spravila krizo na površje ona propaganda na Slovaškem. Slučaj, ki '1 • 4 _ _ _______ _ M A 1 i ■ IIM ««Mlr r■ lr ker so na staliaču, da je v strankarski in politični borbi vsako sredstvo dobro in dtopuščeso! Tudi laž in kleveta! Tudi če veš, da lažeš in da d^laš krivico svojemu bližnjemu — le laži dalje! To je geslo politike — nemoralnih sredstev! Dvojno politika in dvojna morala V ponedeljek je priobčil <-Piccolo;> poročilo, ki ga je podal tajnik tržaške s.tupina društva «Lega NazionaIe»i» na občnem zboru. Pori>čiio slavi z zvenečimi 'besedami delo raznarodo- prihaja tu v poštev, pa ne tvori nikake i vanja slovenskega ljudstva, kakor ga izvaja protidržavne propagande, temveč bi šlo [ rečeno društvo. za propagando, naperjeno proti čehoslo-vaškim scicijal-ističnim strankam. Čeho«sk>-vaški škicije so izdali pastirsko pismo na vernike, v katerem je baje rečeno med drugim tudi to, da se morejo Slovaki zveličati le če ostanejo v ljudski stranki. Tistim pa, ki bi pripadali še nadalje socialističnim strankam, da bo cerkev vrkratila cerkvene cjbrede. Ta okrožnica slovaških škofov je izzvala v čehoslovaški javnosti veliko ogorčenje, ker se je smatrala za nekako napoved kulturne vojne. Listi so hoteli vedeti, da je okrožnico sestavil sam papeški nuncij Marmaggi, medtem ko so < IM' J___J_ J.1„ r/u(n n Qfte li" rtf n Naslednjega dne, kakih 24 ur potem, pa je isti «'Piccolo» priobčil res zanimivo poročilo o mučeništvu Fabja Filzija, ki ga je avstrijsko vojno sodišče obsodilo na smrt na veSalih, ker je, sledeč svojemu čutu ljubezni in navdušenja za Italijo, pobegnil iz avstrijske vojske na italijansko stran in se potem v vrstah italijanske vopske junaško boril za zmago Italije proti dednemu sovražniku. Tudi mi se klanjamo v spoštovanju pred spominom Fabija Filzija, kakor se klanjamo v spoštovanju pred vsakim junakom, ki je tvegal in žrtvoval najdragocenejše, svoje življenje, za ideal, ki ga je vedno nosil v svojem srcu. V tem poročilu «Piccola» pa čitamo tudi naslednji stavek: «Fabij Filzi je 'bil tipičen trdili drugi da je delo praškega na^kola ^^np stave*, .rani] rim >e *m npiceu / . £ j ~ ~ r.^T-L.^no i predstavnik tistega razummskega mescanstva, Resna politična kriza na Čehoslova&ein Č eho slovaška poslanska zbormca, ki se je sestala sredi preteJdega tedna, je imela le dve seji ter je l>iia nato zopet odgodena, dasi se ne raoire reči, da bi ne imela na razpolago dovolj gradiva za nadaljnje razpravljanje. Ako je bila zbornica kljub tetrni odgodena za par tednom, je treba iskati razlago za to dejsJtvo v resni politični krizi, ki se ie pojavila med vladnimi strankami, dr.ja Kordača. Oba imenovana cerkviena dc-stcfjans'tvenaka pa sta zanikala te trditve, nakar je javno mnenje obdolžilo' madžarskega škofa dr. Fi-scher-ja v Košicah. Končno pa je prišlo uradno pojasnilo, v katerem je bilo rečeno, da se po* cerkvenih predpisih morajo smatrati za odgovorne vsi oni škofje, ki so poslanico podpisali. Poslanica ^e je seveda čitala tu(H po cerkvah. Oblasiva pa je uvedlo kazensko postopanje proti 'vsem onim duhovaikom, ki so poslanico brali in jo komentirali v smislu, ki bi bil v nasprotju z določbami zakona o zaičiti republike. Taka bi bila dejstva, ki so dala nepo- . , , . , — .Novi Rod» pišejo priznani s ovensk, siov-Stveniki. Posebno dobro so letos zastopam . . ... , I?med teli fe treba omeniti pisatelji-uciteln. izrota ic« v J 1 ,,„ncL oecnika Janka Lamca. V SemttVnTu Novega Roda, ugajajo zla- sh Vegove ljubke otroške balade. Ferdo Plemič (Kleinmavr), neumorni sotrud- n k raznih naših revij in časopisov, priznan literat je objavil v letošnjem -Novem Rodu« dve prav posrečeni zgodbici, ki sta otrokom zelo ngaiali. ^ u . Svoje prispevke ohjavihajo v -»Novem Kodu* še nasiednri učitelji: Fuilan, Tratnik, Ribičič, oba fciroka i. dr. Častno sta zastopani tudi sotrudnici: Poldi Leskovec in Maksa Samsa. Toliko število sotrudnlkov iz učiteljskega stanu jamči za pravilnost vzgojnih smernic, po katerih hodi -Novi Rod.. Starši, dajte otrokom dušne hrane, ki vam jo nuja naš ed.m mladinski list! . \/ j . _ Razmere na openakem tramvaj V odstvo fašja na Opčinah nam jc poslalo s prošnjo, da ObrrLt°10. svečana se je zbralo openskej prebivalstvo brez ozira na stranke na vabilo fa-šistovskega vodstva k posvetovanju o voznih zvezah med Opčioami in Trstom. Po uslišan,v, poročila o prizadevanju vodstva pri družbi železnic, da se doseže revizija voznih cen in voznega reda ter splošno zboljšanje prometa. Poročilo je bilo enodušno odobreno. Nato je bilo sklenjeno, da se bo vztrajalo z vso odločnostjo pri zahtevah, pri čemer sa prebivalstvo zanaša tudi na posredovanje ob!a-stev in osrednje vlade, katera se mora, ako bi bilo treba, zavzeti za to, da bo družba upoštevala ta resni opomin ter prenehala s svojo nepopustljivostjo.» IZ URADA POL. DR. ,EDINOST» v TRSTU Jos. Kr. - Trebče: Za Vas smo vložili utok upravnim potom, pa ni nade na ugodno rešitev. G. Č. - Dolina; Jo«. B. - Vel. Ifcpen; St. B. -Vareje; M. vd- G. - Lokev: Vsem je priznana vojna pokojnina. J. Kr. pok. M. - Trebče: Zdi se, da v Vašem slučaju ni zadostnih elementov za podelitev njega razvijanje je ne le kvarno, temveč tudi merilno in sicer ne le za «port kot tak, temveč tudi za druge zahteve, ki jih stavi čas na naša kulturna društva. V nedeljskem članku tcsži obzirno g.E. Ž., da navedeno dejstvo škodi centralizaciji našega športnega delovanja. Jasno je torej, da škodi v isti, če ne večji meri, športnemu delovanju sploh. Če človeka boli' sree, je celo telo za nič. Jaz sem načeloma proti vsaki centralizaciji sploh, toda če je že dovršeno dejsivio, se nočem spotikali oi> njej. Vrgel sem nekdaj idejo za reorganizacijo naših društev v smeri popolne avte-noraije. Vsak odsek bodi zase avtonomen v administrativnem in programatičnem pogledu, odbor društva bodi le vez med vsemi odseki. Ta sistem je na Cehos^ovaškem pokojnine. Vsekakor boste dobil neposredno j napravil čudeže, kar jasno kažejo veli-obvestilo ter boste lahko vložil utok. ilcariftke orJanizacii M. Gclja — Trst: Vaša zadeva je kakor smo Vam že javili, v pretresu in z naše strani smo ukrenili vse potrebno za končno rešitev. Za take slučaje velja potrpeti, N. Č. — Senožeče: Odlok jc bil izdan 30. ju-irja 1924. Pošljite r^m tudi pospremni list, .kjer jc razvidno, kda^ Vam jc bil odlok vročen. Opozarjamo Vas, da je treba vložiti rekurz v teku 90 dni po prejemu odloka. Ako ste zamudila ia ro'i, se ne da izposlo-vati nič. Tajnik. Istrski odbor. J. C. - Harije: Stdaj je urad zaposlen z likvidacijami. K. vd. S. - Brezovica: Izdelan je projekt, .-ci Vam pederuje vojno pokojnino. Do izplačitve ho treba še potrpeti. I, F. - Črnikal; I. N. - Beli in I. Z. - Vele Mune: Vsem je priznana vojna pokojnina. Goriški odbor, A. U. - Miren: Vojna pokojnina 6. kategorije Vam je bila znižana z dnem 19. VII. 1923, v odmeri redova ter znižana š? za '/s«, glasom čTcna 72 kr. odloka od 12. VH. 1923. Prej se Vam jc izplačana pokojnina v odmeri za čin narednika. Z rečenim dekretom se ne upoštevajo več čini invalidov bivše a.-o, armade. F. Kenda - Staroselo; F. S. - Meda na; Iv. K. - Šlurje; Alb. M. - Sturje; iv, L. - Vrtojba; J. S. - Lekovec in m'adcL L. - Pečine: Vsem je priznana voina pokojnina. Tajnik. Društvene vestf — M, D. «Sparts.» v SH:dnju priredi v soboto, 21., v nedeljo, 22. in na pustni torek, 24. t m., v prenovljeni dvorani . Vesti z Goriškega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV Heureka! Temeljite in lapidarne besede g. Pod-brščka so dale g. E. Ž. pogum, da je z neizprosno zdravniško krutostjo segel v rano, ki ovrra razvijanje našega sporta in pekaizal naši spertm.javnesti gnilobo, ki se razvija v rjej. Lahko rečeni, da nas je bilo več, ki smo brskali po tej rani, teda naše deki je b:!c bolj kritika kot delo. Ne bcm se vtikal v polemiko obeh gospodov, o katerih vem točno, da s'of marsikatero urico svojega življenja žrtvovali tej, vsaj za to dcfco kulturni panogi človeške izobrazbe. Rad bi se dotaknil le točke: «Kultuma društva — ali avtonomizirajte popolnoma športne od'=*eke ali se jim odpovejte!« To je zahteva logike, zahteva evolucijo- iz tržaškega živEienja — Smrtzumevaren padke koikrja. Včeraj popoldne se je pripetila v ladjedelnici b«r poljudno modro-slovno predavanje. Vsepovsodi znana dela in ime našega najboljšega modr oslov ca, poznanega v vsem kulturnem sveto, dokazujejo izredno odliko, izkazano naši skromni vasi ter nam obetajo izredni duševni užitek. — ]z Otrljttaa V nedeljo, 15. i. m., je ^»reda val v našem ^Bralnem in pev*t2m društvu« vseučiliščni profesor dr. Franc Veber; O duše vnos t i. Polnoštevilao zbrani naši društveniki so z napetim zanimanjem sledili globokim izvajanjem našega znanstvenika. Odgovori in premisleki druMvenikov so dokazovali popolno umevanje stvari, ter izredno zanimanje xa izvajanja, ki so jih povedla v popolnoma nov, dasi tako blizek svet naše duševnosti. _ Bralno in podporno društvi v Gorici bo imelo 1. marca t, 1. ob 10. uri predpoidne v društv. prostorih od pretek/le sobote, v «simpatičnem sobratu» goriške Pi-senti, — Nekaj mm železniško upravo- Včeraj zjutraj, pned odhodom jutranjega vlaka v Gorico, se je nabralo na postaji Sv. Lucija kakih 20 poinikov, ki bi se radi odpeljali z vlakom. Postavili so se pred blagajno in tam potrpežljivo čakali, da se odprejo vratca blagajne. Ka svetotucijski postaji je namreč v tem pogledu potrebna velikanska potrpežljivost. Vlak je že prisopihal na postajo in potniki so še vedno potrpežljivo čakali, misleč, da vlak ne odide, predno ne dobijo voznih listkov. Le kak nestipnež med potrpežljivimi je tupatam butnil s pestjo po steklenih vratcih, ki se pa navzlic trkanju niso hotela odpreti.. Med tem pa je vlak zunaj nekam porogljivo zažvižgal ter odsopihal proti Gorici, nakar so se tudi naši potrpežljivi potniki, moleč kozje molitvice pričeli razhajati. Nadaljne pripovedovanje te <čudne zgodbe pa prepuščamo železniški upravi. — Velika aportaa mešketmdm S. K. «Sparta». Nekaj krasnega, nekaj Čarobnega, nekaj bajnega — nekaj nad vsem pričakovanjem — bo maškerada «Sparet >. Nekaj, 'kar bo poneslo goste iz tega sveta v svet sanj. Če se boste malo ozrli po dvorani, se vam bo zazdelo, da ste v deveti deželi, v bajni Indiji! In če se boste ozrli make okoli in pogledali malo 4>olj natančno, se vam bo zazdelo, da ste nekje cirujpe! Kje? Kdo ve! In v tej deželi sanj boste živeli in se zabavali do ranega jutra. Zato, kam na pustni torek? Vsi v Trg. dom! Vabila so že razposlana. Kdor bi ga slučajmfna dobil, naj se zglasi pri društv. tajniku v via S. Gio-vanni 7 od 2. do 3. popoldne, da ne bo potem nikakih izgovorov. Kdor bo manfkal, naj se udari na prsa in izgovori . Vstopnina lir 10.—. K 263-lčtfiici smrti cnrja Petra Mesa Dne 8. februarja t, 1. je poteklo 200 let od smrti največjega carja iz prej in je ruske vladarske hiše, ustanovitelja nekdanjega glavnega mesta carske Rusije, velikega re-; format o rja in preobrazite! ja ruskega življenja — carja Petra Velikega. Znameniti, ruski zgodovinar A, K*zcveter je napisal* za znani praški dopisni urad «Centerpress» daljšo razpravo o; pomenu Petra Velikega in njegovega vladanja za ruski narod. Pojav Petra Velikega — piše zgodovinar Kizeveter — je v vsakem oziru izrednat manifestacija človeškega jgenija. Peter je bil velik po zunanjo«sti in po duševnih spot-sobnostih. Bil je ogromne postave in njegova .glava je segala visoko nad vse druge/ kjerkoli se je pojavil. Delal je tako »velike ^korake, da so morali spremljevalci teči za njim. Njegova> fizična moč je bila naravnost abnormalna. Prelomiti srebrni krožnik ali presekati s sabljo v zraku ko« sukna, mu je bila lahkota. V njem so bile vkoreninjene nebrzdane strasti in nepremagljiva volja za ga. In zalo- je dočakal na Narivi svojo slavo pri Poltavi. Nobenih, tudi največjih ovir se ni bal. Kar se mu je zdelo potrebno, je smatral tudi za mogoče. In če je bilo kdaj potrebno* nastopiti proti predsodkom širokih slojev in* odstraniti vse, kar je pesvelila stoletna tradicija, ni PeLer omahoval, nego se je^ nemudoma odiočil. Ne glede na tet, kaj misli ljudstvo, je zamenjal carska oblačila z mornarsko bluze, vladarsko žezlo s tesarsko sekiro. Te negiranje Ln zasmehovanje steletnih tradicij pa ni bilo pri njem vrtoglava samovoljnost, nego rezultat pametne potrebe. In to> so debro čutili in upoštevali tudi »visi oni krogi,, ki ser se zbiral/ okrog velikega ruskega reformatorja. V njegovi du£i so vladale burne strasti. S svojimi sovražniki je znal biti neusmiljen in cesto do podivjanosti krut. Zato pa se je znal v trenotkih veselja razmahniti do. sfcrajnih meja svojega burnega in bujnega duha. Veselil se je često cele noči, vino je teklo v potokih in radost je odmevala daleč naokrog. Njegove zabave niso poznale nobene meje. Znal jih je organizirati v duhu drznih parodij na cerkvene cbrčaje, ali to ga ni ovirala, da bi ne bil obenem pobožen in da bi se ne udeleževal cerkvenih obredov, ker je sam često na koru pel s prijetnim basom apostolske evangelije. Njegova krutost, ki je včasih prikipela do zverstva, je biLa uravnotežena z velikimi moralnima 'vrlinami. Glavni elementi njegove moralne veličine so bili požrtvovalnosti napram dolžnostim do države in velika dela velikodušnosti. Služiti državi je bila zanj prava moralna strast. To je bila njegova glavna karakteristika, v kateri so se združili vsi momenti njegovega duševnega življenja. Ko je pred bilko pri Poltavi napisal v povelju besede: «Vediie, da Petru ni žal življenja, sam« da živi Rusija», tedaj; niso bile to fraze, kakor pri Napoleonu, nego iskrena izpoved njegove duše. V interesu države je Peter često dovolil, da ^e izbruhnila tudi njegova krutost, kađtoar se je zgodilo takrat, ko je ubil lastnega /sina, ki ni odobril očetove reforme. Ali v globini svoje duše je bil dostopen za velikodušna čustva, ki so navzlic njegovim napakam in moralnim nedostatkom zelo (vplivala na ljudska srca. Njegova duševna "slika je istočasno svetla in temna, svetle in temne poteze se zlivajo v harmonično ce-•loto in tvorijo edinstveno manifestacijo jogremne duševne sile, posvečene zigolj državnemu blagostanju, časi zgodovinske teorije in družabni ideali se lahko menjajo, ali Petrova osebnost ostane vedno nedotaknjena in ohrani svoj vpliv na pozno potomstvo. Bili so časi, ko so mnogi videli v Petrovih reformah nekak nepričakovani revolucionarni preokret, ki je nenadoma prevrnil vse temelje dužabnega življenja v Rusiji. Dolgo je prevladovalo naziranje, da je bila Rusija do Petra Velikega ločena cd ostalega .sveta z nekakim kitajskim zidom ter da je vse njeno življenje temeljilo na pradavnih tradicijah. Ko pa se je pojavil Peter, se je hipoma vse preokrenilo m v trenofku ni oistalo od prejšnjega družabnega reda ne duha, ne sluha. Po teh nazorih so predstavljale Petrove reforme pravi prelom z zgodovinskim razvojem in so odprle med starci in novo Rusijo globoko brezdno. Toda zgotviniska kritika je v drugi polovici devetnajstega stoletja popolnoma ovrgla to staro naziranje. Danes je dokumentarična dokazano, da Petrove reforme niso bile prelom z naravnim procesom evolucije, nego samo* impozantna kulminacija sprememb, ki so se polagoma pripravljale in prodirale skozi »vse 17. stoletje. Doba carja Mihaila, Alekseja in Fjodora je bi*a neposredni uvod v Petrove reforme. Že v 18. stoletju vidimo v Rusiji oprezne poizkuse organizirati vojskoi, administracijo in finančni sistem po vzorcu zapadne Evrctpe. Ruski državniki so hoteli s tem dnbojevati stoletni boj za utrditev Rusije kot velesile. V 15., 16. in 17. stoletju- je morala Rusija odbijati napade Tatarov, Litvincv, Švedov In Poljakov ter braniti svojo neodvisnost. LTa »boj je ffcii! tem težji* čim bolj soi se sovražne države tehnično in administrativno izpopolnjevale. Če se je hotela Rusija še dalje z uspehom braniti, je morala torej prevzeti od sosednih držav njihovo državno kulturo. V tem smislu so delali ruski državniki v drugi polovici 17. stoletja prve poskuse glede reforme. Peter je od svojih prednikov samo prevzel to važno nalogo* Zato ne more biti niti govora o kakem nenaravnem prelomu z razvojem življenjskih razmer, niti o kakem posebnem Petrovem programu, s katerim bi se bil osn ločil od svojih prednikov. Peter je ležal v zibelki, ko so reforme že trkale na sliti, pa ne prestrašite se in nadajte, doMsr jač; po L 10.—: Avgusta Mozar, TauCerjeva. ne pridete do logičnega zaključka. Ako bo«te, Družina Lukan,Ivanka Tomaži^ Bogovoljka zadostno vstrajni in temeljiti, boete obogateli v se vrata ruskega javnega življenja Ta organačna kontinuiteta Petrcnvega refoirm. dela s prejšnjo zgodovino nikakor ne zmanjša, nego celo poveča njegove zasluge. To je samo dokaz, da je šel Peter Veliki v svoijih reformah z duhom realnih potreb takratne ruske države. Pred njim so se sicer delali pciedini, več ali manj slu-čaini reformatorski poskusi, toda šele Peter je izdelal sistem, ki se je razširil na vse panoge državnega živiljenja. Z njegovim nastopom je bilo konec opreznosti m 'omahljivosti, ker je krenil Peter v smeri reformacije odločno preko vseh zaprek in težkoč. Po njegovi zaslugi se je Rusija v vihri dvajsetletne vojne spremenila v velesilo, zasnovano na temeljih prave evircfpske države, Peter Veliki je definitivno organiziral stalno redno vojsko. On je zgradil državno administracijo po organiziranem nacrtu zapadnoevropskih držav. Do njegovega vladanja je bilo za državno službo z malimi izjemami merodajno plemstvo! in odiično mesto„ ki .so ga zavzemali roditelji dotičnega, kdor je hotel dobiti držaivno službo. Peter je definitivno postavil osebne zasluge in nadarjenost nad te zastarele predsodke. Že koncem 17. stoletja sio -skušali po edine i zgraditi tovarne in industrijska podjetja, fceada šele Peter je razvil v tej smeri svoje energično delo in ustanovil rusko industrijo. On torej ni ničesar uničil, nego je samo nadaljeval in dovršil delo svajih prednikov. Energija, s katero? je pomaknil naprej naravni razvoj življenja v Rusiji, je bila tako ogromna, da ga po pravici smatramo za mejnik, kjer se začenja doba ruske zgodovine. Iz kotla Petrovih reform je izšla Rusija kot velesila, kateri so se odprla široka polja za razvoj in napredek. par letih in postali v svetu znameniti. Primeri? Na mifijone jih je. Na) jih omenim le par. Od tistih dni, ko je prelestoa Kleopatra vladala v starem Egiptu, so imsli ljudje navado delati tajfce igle, ki so imele na enem koncu konico, na drugem pa uho. Pa se je porodil Američan Elija Howe in je v svojih najlepših letih začel razmišljati trdo o tej sicer nedolžni navadi. Sklenil je, da jo bo malo izboljšal. In napravil je tako iglo, ki je imela uho in poostreno konico vse na enem Cconcu, Posledica: šivalni stroj. Skozi stoletja so imeli ljudje grdo navado, da so pomakall v tintnik gosje pero in nič boljSi niso bili, ko je nekdo zavrgel gosje pero in ga nadomestil z jeklenim. Prišel je mlad Anglež tam okoK leta 1830, Lci je spoznal, da je taka navada packasta. On je vtaknil tintnik naravnost v držalo peresa. Posledica: polnjeno pero. Jako neprijetna navada je bila ta, da so izdelovalci trakov za čevlje ovili na koncih vsakega traka majhen košček kositra, da so jih lažje pretikali potem skozi luknjice na čevljih. Ti ovojlčki so pa bili tako narejeni, da so se takoj sezuli, če je človek količkaj potegnil zanje. Pa se je prikazal mlad fant, ki je začel iskreno in z navdušenjem preklinjati, ko se mu je to pripetilo nekega zelo mrzlega zimskega jutra. Ves srdit je potem napravil! v tiste kositrne ovojčke vrsto luknjic, katerih robovi so bili obrnjeni proti notranjosti, ' in ovojčki so potem ostali na trakovih. Ne stanejo nič več zato, po trajajo pa vsaj tako dolgo kot trakovi. Dečko ja .potem dobival toliko denarja, da je moral najeti celo vrsto ljudi, da so mu ga pomagali zapraviti — vse zato, ker je odpravil grdo navado. Dolgotrajna a zelo slaba navada žensk je bila ta, da so nosile v laseh znane lasne igle iz upognjene žice. Slaba navada je obstajala v tem, ker sta bila oba konca igle ravna in so vsled tega padale iz las z isto hitrostjo Gcot so jih mogfe tovarna izdelovati. Bil je zopet mlad Američan, ki se mu je zdelo nelepo, da je toliko teh igel poseianih v plesni dvorani, kamor je hodil plesal. Pobral je eno s tat in nekoliko pomislil. Naslednji dan je izumil lasno igfo, ki je bila valovita in ne več ravna. Navada iz-padajočih igel je bila odpravljena in ko je fant umiral* takole mimogrede zapustil svojim potomcem nekoliko milijonov dolarčkov. Potem je :bil tisti leni uradnik, ki ni maral pisati naslovov odjemalcev na pisemske ovitke. ! Miklavec, Jezilo ga je, da mora napisati naslov stranke najprej na pismo potem- pa še na ovitek ali kuverto. In vendar je človeštvo imelo ta co navado že od Faraonovih časov sem. Toda ta lenoba je trdil, da je dovolj, če se naslov napiše enkrat, ne pa dvakrat. Izumil je ovitek z ^okencem*., skozi katerega je bilo mogoče videti naslov na pismu. In ker je tako zavil vrat stari navadi, j- postat tako bogat, da je moral zbežati na tuje, da ga niso založili v denan Poskusite zdaj tudi vi zaviti vrat nekaterim takim grdim navadam! F. M* — Aretacija 100-letnega 9tarčka. Policijska kronika v Jugoslaviji gotovo ne pomni slučaja, kakor se je zgodil v nedeljo v Beogradu. Aretiran je bil namreč Radoje Stojkovič iz vasi Dvorište. V visoki starosti 102 let. Vso dolgo dobo svojega življenja je preživel 'kot poštenjak. Nikdar ni bil kaznovan niti za najmanjši prestopek. Ko pa je prišel v nedeljo zvečer ob zatonu svojega življenja, zadnjič v Beograd, da vidi prestolico in poišče svoje vnuke in pravnuke, se mu je zgodilo nekaj, česar ni nikdar pričakoval. Novel, Anton Flego, Andrej Godina, Andrej etflc v spomin p Marjota, Josip Flego, Antonija Kandus, Marij in Ivanka G., Družina Getfk v spomin pok. Košanc, Ana Franza, Verica, ZoiGca Sancin, Ermintja Mikulik, L P.r Gigi Slavec, Prijatelj otrok, N. N., Anton Maurič, Družina Berton-celj, Otelo Križman, Tomaž Sancin« Emilija Sancin, Mila in Marij Zidarič, Peter Šturman ml., Zdenka Toč, Lička in Silvano Bertok, Roža Sancin, Marij Fonda, Cezar Kariž, Dimitrij Sancin, Zorko Dornik, Družina Pižon, Petrina Lučič; po L 7.—: Danica Gerk, Družina Tul; po L 6.50: Srečko Šuman; po L 6.—: Kranijlc, Ve-koslava Sancin; po L 5.—: Marija Sancin-Tr-canje, Mila Vaupotič, Marčelo Saracin-Božek, Josip Čuje c, Ruskovski, Mihael Šuman, Sancin Karel-Cuenik,, 2arko 2erjali, Marija Sancin-Mom, Lovro Sancin-iMom, Silvester Godana-Ban, Marija Pregelj, Stojan Sancin, Venturini, Ivanka G edina-C jula« N. N., Ang;la Sancin-Božek, Zoro Sanein-Mom, Ludvik Sancin, Karel Sancin, Pdna Godina, Valerij Ivančič, Franko Buda!, Lidija Pajer, Severino Canova, Jo-sipina Sancin-Toč, Francek Fabjan« Josipina MaurLč, Vladica Čelihar, Karel Fonda, N. N., Ivan Mahelj, Lovro Godina, Družina Miklav-čič, Mirko Pižon, Družina Živic, Vijolica Rezino vič, Marij Ferri, Cvenkel, Katarina Godina, Karel Purič, Karla Sancin, Gašpar Sancin, Ivan Merlak, Konjiček, Marij Sancin, Šuman, Marij Flego, Vincenc Flego, Josip Bric, Ur^ka Šanein, Marija Makovec, V lasta Sancin, Dane-la Trampuš; Karolina Sirca, Bazilija Sancin, Ana Purič, Rina Pižon, M. R , Slava in Ernest 2erjal, Dtužina Sancin-Bace, Valerftič, Ana Divi®, Ana Opara, Josip Saiucin-^Aici, Josip M.-rlak, Alojzij Sancin, FrančiSta Sancin, Sig-mund, Amelija Godina, Alojzij Godina, Mihael Merlak, Antonija Merlak, Josipina Toskan, Ivan Gnbec, HoEer Ana; po L 4.—: Peter San-cin-Kotalj, mama Slava, Ana Flego Milka Kre-Ščak; po L 3.—: Jurij Sancin-Božek, Družina Gapa, Družina Fie^el, Silvester Godina, Marija Franovič. Maksi Kocjartčič, Terezka Šuman, Marija Flego, Marija S., Antonija Sancin-Cin, Mila Vekjet; po L 2.50: Ana Vcdopivcc; po L 2._: Terezka Flego, Tončka Seles, Anton Žga- vec, Ivana Košanc, Ivanka Flego, Ambrožič, Zora Pegan, Marija Piciga, Antonija Tunica, Ivana Šuman, Ivanka Rošo, Franc Renčelj, Zora Čuk, Mi. M„ Albin Sancins, Pestelj, Tone Toč, Tore Peloš, Armando Fleego, Ana Vekj«t Ernest Sancin, Romano Vouk, Antonija Vouk, Marij Samcin; po L 1.—: Marija Vtfba, Marija Zoro Godina, Mr. Gheen, Gom- Mi pa pravimo: Kar je iz srca dano, zaleže mnogo, pa naj bo malo aH pa dosti. Srčna hva-la vsem darovalcem posebno pa gdč. Jožici Birsa in g. Ludviku Pipana, ki sta darove nabirala. Bog plati! Ob priliki «Grahovske debelce* nabrali pri veselem omizju L 50 za Šol. društvo. (Denar hrani upravništvo). Mali oglasi POSESTVO, majhno, s stanovanjem, v bližini Gorice, se da takoj v najem pod jako ugodnimi pogoji. Primerno za upokojenca. Ponudbe pod «Domačija» na upravništvo. 232 DUAK, mlajši, z deželi, se sprejme na stanovanje. Pojasnila daje Prelog, P. Garibaldi. 245 i Zlato, srebro« krone, *> S platin, zobovle * * # kupuj« i Zlatarno ALBERT POUH % Trst, Via Hassinl 46 % Vprašajte povsod MIZARSKI poldelavec se išče. Via S. Lucia 5. ___246 MLAD VELETRGOVEC vsestransko naobra-žen, v zelo dobri poziciji, v mestu Slovenije, i želi znanja z iskreno in značajno gospodjčno i do 26 let staro iz boljše redbine. Dopisi s j polnim naslovom pod «Simpatija» na upravništvo. 244 R. Crismandcit MMm ia Uni lih« KNJIGOVODKINJA, vešča slovenskega, italijanskega in nekoliko hrvatskega jezika, sc sprejme. Franjo Saršon, Matulje. 229 &ABICA« avtorizirana, »prejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 NA PROŠEKU prodam, bodisi skupno ali v posameznih delih, stavbe in zemljišča, takozvani «Pontar», kjer je sedaj koperativa. - Viale Regina ALOJZIJ POVH urar in zlatar Piazza Garibaldi 2, i. n. Tel. 3-23 Lastna tovarna in ilclavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da sc prepriča o cenah. 62 Drag. Starec, Elena 151. Barkovlje 225 . po ---- -----------. _ _ po L 8.—: Valentin Andrijašič, Beliček, F Pahor; po L 6.—: Marija Gcrm; po L 5.—: Šturman, Anton Kodela, Gustav Andrijašič, Josip Sancin,po L 4.—: Silvester Godina in drugi, Iv. Sancin; po L 3.—: Josip Mahnič, Grk, N-N., N. N., N. N,; po L 2.—: Frančiška Sancin-Paron, Košanc; po L 1.—: Kristina Krajne, Stanko Franovič, Guštin Miklavčič, N. N., N. N.; Zahvaljujemo se tudi drugim osebam, Ki so preplačale vstopnin-o in jih prosimo, da nam oprostijo, če si, vsled navala na blagajno nismo zabelžeili njihovih imen. ML Dr. Šparta v Skednju je darovalo S.ve-denjski podružnici Šolskega društva Lir 129 65, kot del dobička zabavnega večera dne 31. 12. 1924. Družina Andrej L., L 10. .... , Izkaz darovalcev in dzr0 za refekcijo sveto-ivanskegn vrtca; Neimenovani rodoljub s Krasa, vehko vrečo krompirja, — veliko posodo kisle r^pe in nad 20 kg ajdove mase. Zavedni vaščani Kobljeglave na Krasu: Ger-mek št. 11 pol kg fižola; Zega st. 3, 2 kg kromp.; Rehar št. 22 — četrt kg ječm. m 1 ka kromp.; Abram št. 1 — 2 leg kromp. m pol kg fižola; Pipan št. 78 — 10 kg kromp. m 2 ki fižola, Ostrouška št, 5 — 1 kg kromp in pol kg fižola. Mesar št. 55 — 1 Li Bandel št. 4 pol kig fižola. Abram štv. 7 2 kg kromp. in pol kg fižola; Fablan št. 8 — 2 kg kromp. in 2 kg fižola; Abram št. 9 — pol kg fižola Ger-mek pol kg fižola in 2 kg krompirja, Rudež st. 14 __ pol kg fižola in 2 kg kromp., Gerniek št 77 — 1 kg kromp., Pegan št. 16 — 2 kg kromp., Orel št. 20 — 1 >.g fižola in 1 kg kronu Ostrotsška št. 2 - 2 kg kromp., Germek st. 25 — 2 kg kromp., Germek št. 26 — pol lqg fižola, Germek št. 29 — pol kg fižola; Ostrouška st. 30 — 1 kg kromp. in pol kg ječmena; Mrzek To in ono Huda beseda zoper grde navade. Prosim vas, bodite tako prijazni in čitajte to do konca. Prepričali se 'boste, da imam bla ge namene in da ne želim nič drugega kot to, da postanete v najkrajšem času miljonarji in da se spomnite potem tudi mene in me postavite nad svojo hišo* Tisti element, ki ovira ves človeški napredek, ves razvoj, vse izume in odkritja, označimo Jahko z eno samo besedo: navada. Ni je stvari bolj skodli ves, ni jc verige, ki bi nas bolj vlekla k tlom kot so naše navade. Kakor tat se navada vtihotapi v nas, ko se najmanj zavedamo in predno jo do dobra spoznamo, je že postala del nas samih. Navada se prilepi na nas in potem jo nosimo do smrti. In vsž to so vam sto in stokrat povedali filozofi vseh dob in vseh dežel. Pa recimo zdajjj da sedete k mizi za eno uro ali dve in hladnokrvno ter temeljito analizirate vse svoje navade, ne izpustivši nobene! In da potem vsako, »še tako neznatno navadico, opi Sete na papirju z vsemi njenimi podrobnostmi — da torij popišete vse, kar ste počeli od hipa, ko ste se prebudili zjutraj, pa do trenutika. ko vam sen zvečer zatisue oči! In videli boste da ste se lotiti jaiko velikega dela, kajti presenečeni boste nad velikanskim številom svojih dobrih navad, ki se jih uiti niste zavedali. Zdaj, ko ste dovršili veliko delo, ko ste vse svoje navade v lepem redu analizirali, pokli čite ne dan svojo zdravo pamet in ž njo lepo obdelajte vsako svojo navado z odločnim na Čiča Stojkovič, tako je splošno znan v svojem rojstnem kraju, se je pripeljal v Beograd z vozom. Ogledoval si je velike palače, o katerih ni bilo ne duha ne sluha v dobi, ko je prišel v Beograd, da svira na svatbi kn^za Milana. lNj,egovo radovedno ogledovanje pa je vznemirilo nekega prevzetnega redarja, ki je pričel pazno motriti starčka. Ko je prišel starček do ministrstva pravde, ga je nenadoma ustavil in zahteval od njega legitimacijo. N^ vem, gospodine, kako legitimacijo zahte-aš od mene», mu jc mirno odgovoril starček--V imenu zakona na policijo!* «Nemoj> gospodine! 102 leti že živim v te? zemlji in tiUdar še nisem bil aretiran. Pošten človek sem. Bil sem muzikant pri pokojnem knezu Milošu m če bi bil on še živ, bi danes direktno k njemu v konakl» , Starčkov odgovor se je zdel redarju se bolj sumljiv. Zato je pozval orožnika, ki je zgrabil siroto in ga od vedel na policijo. Le z veliko težavo so tamkaj starčku pojasnili, kaj je to legitimacija. Tedaj je čiča ves srečen potegniL iz°nedrij listnico, iz katere je privlskel strašno zamazan in že raztrgan kos papirja, katerega mu je izdala že v davnih časih nfegova občina za potni list. Na tem dokumentu je stalo, da je čiča Radoje v resnici 102 leti star in da se tudi v resnici piše tako, kakor je izpovedal. . Đ Tu pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Policija 100-letncga starčka ni mogla aretirati, ker je vendarle imel legitimacijo. Kljub temu pa ga je k^aznovala na en dan zapora m v izgon v njegov rojstni kraj in sicer — kot postopača brez poklica TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Ralfineria št. 7, ima v zalogi: Semena: zelje zgodnje in pozno nemškega izvora, pesa rdžča Mamut in rumena Ecken-dorf, cvetoči karfijol, snežna kepa. špinačo, redkvico rdečo okroglo, rdečo podolgasti in belo dolgo, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebulček, solatno peso, krmsko peso, korenje ter druga vrtna in cvetlična semena. Trave: laško ljulko, francosko pahotfxo, mačji rep in travniško bilnico. Detelje: inkarnatno domačo in lucerno. Vsa semena so preizkušena in zajamčena, bodisi glede kaljivosti kakor tudi glede vrste. škarje za obrezovanje, francoskega tipa. Umetna gnojila: superfosfat. kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter. Buulin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Zimffrf za steklenice, vehe za sode. Sare za cepljenje trt z žico. Cepflm Toaek in razne druge gospodarske potrebščine. Čilski soliter je ravnokar dospel, ter se ga dobi v zalogi, ul. Raffineria 7. nova vet e nnn»ui« -—--- - kg krompirja, Rudež št. 42, - 1 kg fižola, Ge mek Št. 51 — 2 kg krompirja m 1 kg fižola; K dež št 44 — 2 kg krompirja; Furlan 45 — & kg fižola in 2 ktf krompirja, Germek 46 — tn-četrt kg fižola; Germek 52 pol kg fižola, Germek št. 50 pol kg fižola; R->har št. 56 — 2 kg kromp., Mržek št. 57 - po> kg lečmena. Jer^c 5t 59 _ 4 kg krompiria. Pipan št. 62 tri četrt k a fižola; Taučer 5t. 63 pol kg ječmena; Mer-žek 65 — 1 kg fižola, Ostrouška št. 66 — 1 kg krompirja; Jerič št. 67 - 1 kg fižola. Ščuka šk 70 — 3 kg krompirja, Cigon st li — ^ krompirja, Fa-bjan št. 64 — 3 kg krompirja m 1 kg fižola. Abram št. 74 — 1 kg fižola; Abram St. 84 — 2 k}g krompirja, Rudež št. 75 — 3 kg krompirja. . VašČani s Trupeli pri Kobjeglavi: Abram st. 3 — četrt kg fižola, Germek št. 19 pol kg fižola, Germek št. 17 — pol kg fižola, Svara št 5 — pol kg fižola in 1 k g krompirja; Germek št; 6 _ pol kg fižola. Germek št 13 — 1 kg j >čmena; Bandel 5t. 14 — pol v JC IfiC Najvišja cene plaćajam 13 V kun, zlafiCt lisi«y dihurjev, vider, Jazbece v, mačk veveric, krtov, divjih Battisti Št. 21, dajejo pojas- In domačih zajcev. nila o cenah in pogojih. ii več vagonov, kupi i !!Mč, Herpeile, Kozino D. WINDSPACH Trjst, Via Cesdra Battisti št. IS II« nad^tr., vršiča 15 tr.2 Sprejemajo se pošiljatve po poŠti M\m\f\ slovenski Mm zavađ. Vozni red železnic JUŽNI KOLODVOR Trst—Trži ć—Portojruaro —Bcnt tke Odhodi: 5.20 (e). 6.05 (b), 8.30 (o). 10.-14.20 (fc), 15.15 (o), 17.5 (b), 18— 19.30 (b), 23.45 (o). Prihodi: 0.25 (b), 5.30 (o), 8.10 (o), 9-55 13.15 (b), 14.25 (b), 18.10 (b), 18.50 (o), i 20.30 (o), 23.05 (c). Trsi—Gorica—Kormin—Videm Odhodi: 5.35 (