PRIMORSKI DNEVNIK
I p°4triin;
»“jsavar - Cena 35 lir
Leto XVm. - St. 26 (5110)
TRST, sreda 31. januarja 1962
*	Tretji dan razprave o Morovem poročilu na 8. kongresu KD
- Pastore obrazložil program sindikalistov Sedem Scelbovih «tvegan j» levega centra
e
u
v strl1
čerai
fesio
l na-
ibit*;
itO »' vstrf četi*
Tudi Tambroni je omenil tveganja in govoril o «Nennijevem načrtu za socialistično državo» - Pella je zaskrbljen zaradi morebitnega neuspeha - Odgovor Stortija in Boja desničarjem - Zakulisni dogovor o povečanju števila članov glavnega odbora na 120 (Moro 52, Fanfani 28, levica 20, desnica 20)
j	(Od našega dopisnika)
dion' NEAPELJ, 30. — Medtem ko se v dvorani vrstijo go-ibojK1	drug za drugim, se v drugih prostorih gledaje«*	in v hotelih, kjer stanujejo voditelji raznih struj
tanK' £0, vrstijo sestanki med tajništvom stranke in posa-! ?ezn>mi predstavniki teh struj, da bi dosegli dokon-
.... sporazum glede razdelitve mest v glavnem odboru
rp V zvezi s tem vpraša-: j*16m so se Moro, Fanfani a drugi predstavniki struj , £*daljevali iz kongresne
■	- rtVorane dopoldne in popol-Bfl Si? ln Jih ni bilo nazaj po
■	V S*8! ur- To se dogaja od m »f- ka kongresa, kar doka-
I da gre za ključno vpra-I || anle kongresa samega.
I 11	.'^°'gotrajnost pogajanj za
— r ,avo novega glavnega odbo-“***| ,? ie Predvsem posledica dej-olva- da skuša desnica okrog VB »la °e doseči čimveč mest v i K avnem odboru in zmanjšati “Mnvečji meri število mest
lelj° o s« lovo-tefl1 i, d«
•
ova*;
za** ie f id)
zp»' sto j n*-
M
žkV
a z»s
Te t
:rj
\s\0*
(ZD*
and)1
/strli'
andi'
and)’
(Fr'1
:m»K ,anv> boi ' >er) .,
isen°
lovo
i i«
ale
dš»
viz«"
;tvo
;ah
jda"1
f?
ies
.*$
bi
ebrd'
zavrj
vstoP
kitt
?&
brU»T
sal® Dšf«.
r ^ V* ajd-
struj, «Baze» in sindi-»Ustov struje «Rinnovamen-].“*• Zdi se, da je prevladal . nnpromisrti predlog Mora: svilo članov glavnega odbo-0» naj se zviša od sedanjih r:,na 120: od teh naj pri-r^a večini 80 mest, manjšini bj.. *• Od 120 članov mora tien Parlamentarcev in 60 v.P^rlamentarcev. »Morotejci« imeli; 52 članov (26 parla-ttarcev in 26 neparlamen-„«»>. Fanfani:	28 članov
ul. Parlamentarcev, 14 nepar-^entarcev). levica, 20 čla-desnica 20 članov, k Scelba tega še ni sprejel, tor *ahteva majhno korektu-čl»»V svojo korist (vsaj 21 hJ>°y v glavnem odboru), 'istam pa Je proti blokiranim
ftaCe bodo dosegli sporazum eo/nji podlagi, bi imeli 43 °r?tejci» v glavnem odboru ln Prstkov članov, Fanfani k združena levica 40 odstot-Mti' združena desnica pa 17 hu,tk0v članov.
Se , Ustja o poročilu Mora dan danes nadaljevala ves Pa \ Po opoldanski prekinitvi Ju f^retrgano pozno v noč.
topilo je 23 govornikov, ti t?nmi tudi Storti, Malfat-
suil0
FjJi1/1, dopoldne bo govoril Vorii ' mato bo Moro odgo-6a k na kritike politike leve-ve c®ntra Sledile bodo volit-kon„nat° Pa se bo zvečer 8.
Vgaes KD zaključil, »^...današnji diskusiji so bili 'Penti 2,a,nirn‘vi in važni argu-litikj ki so Jih v podporo po-PreH-.- ve®a centra prispevali keiu!tavniki «Baze» in sindi-stotp v’ Predvsem Storti, Pa-Po (j’ Sullo in Donat-Cattin, Clia FUgi ®trani pa argumenta-tnelu* katero je Scelba ute-spJ,eval svoje odločno na-
nakal0.v,anJe Politiki, ki jo je
Pira al Moro in ki jo pod-st,0?1®r°mna večina KD.
«e »n, ie sicer zaključil, da ke „:Va politična linija stran-nieen.rna kaj bati od strani io, j_v® struje; obljubil je ce-gali ? “Odo tej politiki poma-Pjene? i1! čeli uspeha, ker bi sam0 ga neuspeha ne plačala Vsem pečina, ampak vsi, pred-MertPa dežel#.
tPokrL?0vori desničarskih de-'Prepllenov je bil najbolj druojljeljiv* Scelba, ki je med KaniiK Sovoril o sedmih tve-^ morebitne politike Ie-
zaradi tega, ker je Nennijev načrt, po Tambronijtvem mnenju za dosego »socialistične države*, sestavljen takole: 1. levi center, 2. preobrat na levo in 3. načrtno gospodarstvo.
Tudi bivši ministrski predsednik in sedanji proračunski minister Pella je govoril o hudem tveganju politike levega centra in o nevarnosti če bi ga izvajali brez jamstev. Dejal je, da «načelno ne nasprotuje sodelovanju med socialisti in demokrati« in da bi bilo »bolje poskus z levim centrom odložiti po vojitvah, med katerimi bj lahko jasno obrazložili našim volivcem svoje namene, upe in skrbi«.
Desničarjem so odgovarjali med drugim generalni tajnik demokristjanskega sindikata CISL, Storti, Pastore, Bo in .	- drugi. Storti je poudaril zla-
litike ter trdil, da je sodelo- sti, da italijanski «gospodarski vanje s PSI nad vse nevarno • čudež« ni odpravi] razlik med
.   111,1, MIH lil",     M.  ...............................................
Odložena razprava o Kongu na zahtevo ameriške vlade
Adula bo v ponedeljek Kennedyjev gost v Mfashingtonu • Linner je pozval Čombeja, naj brez odlašanja izvaja resolucije Varnostnega sveta
vega centra: 1. ločitev v demokratičnih strankah, 2. negativna reakcija med volivci, 3. uradna odpoved sleherni perspektivi za razširitev volilne baze na levo, 4. utrditev volivcev PSI, 5. rušenje socialdemokratske volilne baze, 6. verjetni preliv demokristjanskih volivcev na desno in 7. odpadel bo zadnji razlog, ki je volivce vezal s KD.
Bivši ministrski predsednik Tambroni je zahteval zlasti jamstva, ki naj jih KD zahteva od PSI glede zunanje po-
Severom in Jugom in med posameznimi sloji in je prav zaradi tega nujno potreben preobrat, ki bi to neuravnovešenost odpravil. Tistim desničarjem, ki zahtevajo volitve, pa je postavil vprašanje: «Za-kaj niste zahtevali volitev, ko so bile na vrsti druge izbire — na desno?«
Pastore pa je v imenu sindikalistov obrazložil program glede politike investicij, davčne politike, energetskih virov, kmetijstva in politike na Jugu. Dejal je da je nujna reforma delniških družb, pri če-mer ne zadostuje samo učinkovit protimonopolistični zakon. Predvsem pa je Pastore poudaril načrtno politiko in dalje: odpravo tajnosti glede bančnih naložb, v kmetijstvu predvsem odpravo spolovinar-stva, na Jugu pa nadaljevanje sedanje politike Blagajne za Jug.
NEW YORK, 30. — Varnostni svet OZN se je sestal danes pod predsedstvom britanskega predstavnika Patricka Deana v zvezi s Kongom. Vnela se je najprej dolga debata o postopku in kljub odločnemu odporu sovjetskega delegata, je večina sklenila odložiti na nedoločen čas razpravo o Kongu, ne da bi sploh prišlo do kakršne koli temeljite debate.
Ameriški delegat Steven-
son je predložil resolucijo v tem smislu, za katero je glasovalo sedem delegatov, dva pa sta glasovala proti (SZ in Romunija), medtem ko sta se dva vzdržala (ZAR in Gana).
Stevenson je med drugim izjavil, da osrednja kongoška vlada nasprotuje razpravi o položaju v Kongu. Razen tega OZN, glavni tajnik in leopold-viJska vlada »delujejo v Kongu zelo odločno in bi jih bilo treba pustiti na miru, da nadaljujejo Svoje delo brez ovir«. Stevenson je trdif, da je Sovjetska zveza edina, ki zahteva razpravo, in da te razprave nočejo tiste države, «ki podpirajo Združene narode in leopoldvilsko vlado«.
Sovjetski delegat Zorin je dolgo polemiziral s predsedni-
kom
Deanom. Napadel je ZDA
...m«
in poudaril, da se je odložitev zahtevala v interesu ZDA, in gre torej za kolonialistično spletko, medtem ko hoče Sovjetska zveza podpreti napore glavnega tajnika in delovati v interesu osrednje kon-goške vlade.
Zorin je očital predsedniku, da nastopa v nasprotju z običaji, in je dejal, da hočejo ZDA in Velika Britanija same rešiti kongoško vprašanje brez sodelovanja Varnostnega sveta. Pripomnil je, da ne nasprotuje, da bi se po spreje-
'••IIIIIIIIInllllllMHIHIIIIIIMIIIIIMIMIMIIMIIHMUlimHIIIMHIIIIHIHiniMIIMIHHinHII
DANES
bllK^kristJanski kongres se t ga tajnika in delovati v n-t»?D *a>£l)učku. Tretji dan I teresu osrednje kongoske vla-le nn?,Ve o Morovem poročilu de». Tudi Kennedy sam ne , si v«)»L.#zal. da so desničarski skriva, da Je Adula najnovej. ,.i iO hi j,*1 v tej največji stran-pr(c*V Janske republike kar irn„ °samiJeni, in da jim Jjih0vi?jkal° argumentov; iz Ja So « *ov°rov sledi tudi,
*D°skn« z Uresničenjem tega Olav Pomirili.
Vs*kauJ!a Vest dneva pa Je skn,._K°r izjava načelnika ti-
aš»
Wi'
‘V
»'j.
čin«;
it4
ta*?,
ec
V
tka'9' a 1
ledi>
'Vashn,*,*a urada Bele hiše v
JUc Vj da Je tudi preds«
<r f H.^estBrvel?snedfy prepričan o «0- c.la"m0s,i takšnega obiska.
urednik moskovskih Ses j?, Adjubej pa se Je
4
■" zsv.m ase predsednik ved-
,akemVnna -da je Adjubej v I°či , P01°žaju. da lahko spo. ,e4n« i?ovo stališče nepo-„ Vn° Hruščevu«. W°s‘nemyjev delegat v Var-
b?.r, 0WVetu pa Je ,vteral ,‘hko	pokazal, kako po-
« VIm®**i in namerava vodi-F Vil ,a ^°A v Kongu. Pre-» r-a'ove s Pomočjo šestih de-*!'vo «	J« VS odložil raz-
jV v. .Kongu za nedoločen 'Jo za^u. ki Je včerajšnjo
n? ‘kmoVal’ J* deJal- da gre
viMteto 0l),a,Jstlčno spletko, Vladg ko hoče sov jetska ^odpreti napore glavne-
ši ameriški adut: v ponedeljek bo njegov gost v Bell hiši pri kosilu. Medtem pa Combe še vedno obljublja, da bo »izgnal plačance«, Gl-zenga pa J« še vedno zaprt.
Medtem pa Je okrog Zahodnega Iriana še vedno relativno mirno, vendar napeto stanje; Indonezijske vojne ladje so dobile ukaz, naj streljajo na vsako nizozemsko ladjo v indonezijskih in irianskih vodah.
Povsem drugače Je v Alžiriji. Pri atentatu na vilo v Al-žiru, v kateri je bila skupina za akcijo proti OAS, je zgubilo življenje 1* ljudi. Včeraj so ultrasi napravili v Alžiriji kar 49 atentatov. Zdi se, da se Je akcija OAS, kljub izvajanju »operacije pajkove mreže«, poostrila; pravijo, da zaradi tega, ker se približuje sporazum za katerega je de Gaulle mnenja, da bo na-jučinkovttejše o-rož.Je proti OAS, ker bi lašistl tako izgubili teren za svoje akcije.
Končno še uradna vest o Molotovu. Načelnik tiskovnega u-rada sovjetskega zunanjega ministrstva Harlamov Je v Parizu izjavil, da se Molotov ne bo vrnil na Dunaj. Adjubej pa je v VVashingtonu dejal, da v ZSSR z# Molotova ni tistega 7^~imanja. n • o* -em se toliko govori na Zahodu.
mu dnevnega reda delo kongresa odložilo, dokler ne pride v New York predsednik kongoške vlade Adula. Nato pa je Dean dal na glasovanje ameriško resolucijo, ki je bila sprejeta. Zato je bila razprava odložena, ne da bi bil določen dan za novo razpravo.
Medtem je Bela hiša potrdila, da bo Adula v ponedeljek Kennedyjev gost na kosilu v Beli hiši. Adula se je danes vrnil v Leopoldville iz Lagosa in je potrdil, da bo obiskal tudi Kennedyja. Domnevajo, da bo v petev ali soboto govoril v skupščini OZN. Adu-lo bo spremljal zunanji minister Bomboko, ministrski pod. predsednik Sendve pa bo v Adulovi odsotnosti vodil posle predsednika vlade. Baje se bo Adula vrnil v Leopoldville v desetih dneh.
Kakor poročajo v tajništvu OZN, je predstavnik OZN v Kongu Sture Linner sporočil, da je pozval Combeja, naj takoj izžene iz Katange tuje plačance, ter da je zavrnil rok enega meseca, ki ga je predlagal Combe za to evakuacijo. Če ne bodo katanške oblasti takoj izgnale plačancev, bodo Združeni narodi storili vse potrebne korake v ta namen.
Linner sporoča, da je Combeja opozoril, da ne sme biti novega odlašanja pri izvajanju resolucij Varnostnega sveta, kar se tiče plačancev. Funkcionarji OZN v Elisabethvil-lu nadaljujejo s pritiskom, da dospejo popolno odstranitev vseh plačancev iz Katange. Poročilo pravi, da je Combe »ponovil odločenost pokrajinske vlade, da enkrat za vselej likvidira vprašanje plačancev, in se je formalno obvezal v tem smislu«. Combe je zagotovil. da so bili .tuji častniki odstranjeni iz orožništva v Katanci, in je pokazal seznam plačancev, ki so bili odslovljeni. Vendar pa je 26. januarja zahteval en mesec časa, da zbere in izžene ostale plačance. Linner pravi, da je ta rok nesprejemljiv. Združeni narodi pa so sprejeli Combejevo ponudbo za ustanovitev skupnih komisij, da izsledijo plačance. Komisije bodo lahko obiskale kateri koli del Katange, Combe je obljubil OZN seznam vseh plačancev, ki so služili v Katangi, toda v zameno je zahteval, naj «OZN dokaže svojo željo do miru in evakuira vsa vojaška taborišča in Industrijske naprave, ter naj rešj vprašanje begunskih taborišč in naj se izogne vsaki akciji, ki bi lahko škodila miru in gospodarskemu razvoju dežele«. Kar se tiče premestitve Gizenge v Leopoldville, trdi Linner, da je Gizenga ob prihodu v Leopold, vlile poslal pismo načelniku operacij OZN, V katerem pravi, da se njegova zahteva, naj mu OZN nudi zatočišče in varnost, nanaša »samo na en dan«. Linner dodaja, da je kongoška vlada imenovala zdravniško komisijo, ki ima nalogo skrbeti za zdravje Gizenge in mu nuditi vso potrebno nego.
V Leopoldvillu je predstavnik OZN izjavil, da je general Lundula aretiral dva častnika In šest vojakov, o katerih do-
mnevajo, da so krivi za umor nekaterih misijonarjev za Novo leto v Kongolu. Lundula je aretirane pripeljal v Stanley-ville.
Poslanica Hruščeva predsedniku Titu
BiHXXxR4D, 3o. (ANSA) — Niki ta Hruščev je poslal osebno poslanico predsedniku Titu Sovjetski veleposlanik v Beogradu Aleksej Jepišev je danes Izročil poslanico jugoslovanskemu predsedniku. V poročilu, ki je bilo danes objavljeno, se vsebina poslanice ne omenja. Sporočeno je bilo tudi, da je zunanji minister Gro-miko sprejel danes v Moskvi jugoslovanskega veleposlanika Cvijetina Mijatoviča. Razgo-varjala sta se o sedanjem stanju odnosov med obema državama.
Jedrske eksplozije v ZDA
VVASHINGTON, 30. — Zvezna komisija za atomsko energijo javlja, da so danes izvršili podzemeljski jedrski poizkus v puščavi Nevadi. Današ. nji poizkus je enajsti v vrsti poizkusov, ki so jih bili napo: vedali jeseni.
Minister za državne udeležbe sen. Bo je govoril o vprašanju, kako dati levemu centru konkreten in pozitiven značaj. Desničarjem, ki so zaskrbljeni za volivce KD, je odgovoril, da program levega centra povsem odgovarja volilnemu programu iz leta 1958.
Predsednik republike Gron-chi je danes poslal kongresu svoj brzojavni pozdrav, v katerem odgovarja na pozdrav, ki mu ga je poslal kongres. Gronchi poudarja «načela pravice, ki nudijo varno podlago demokratičnim ustanovam in svobodi«.
D. H.
----«»----
Včeraj v Alžiriji 49 atentatov
PARIZ, 30. — V okviru borbe proti OAS so dali policiji nova stroga navodila. Policija je dobila ukaz, naj brez obvestila strelja v primeru napada. Agenti morajo vedno imeti pri rokah orožje, in sicer pripravljeno, da lahko takoj odgovorijo na vsak napad. Razen tega policaji lahko uporabijo orožje proti vsakomur, ki skuša zbežati, potem ko so ga ustavili, ali proti tistim, ki so v avtomobilu in ki se ne ustavijo na poziv policije.
V Parizu nadaljuje policija tako imenovano »operacijo pajkove mreže*. Pripadniki republikanske garde ki so se v soboto pridružili ostalim varnostnim silam, so v prvih jutranjih večernih urah postavili več premičnih blokov. V eni sami noči so pregledali 4073 vozil in preiskali 7089 oseb ter pregledali njihove dokumente.
Medtem se nestrpno pričakuje napovedani <de Gaullov govor, ki ga bo imel 5. februarja. Nadaljujejo se ugibanja, ali bo de Gaulle že kaj povedal o možnosti sporazuma z alžirsko vlado spričo vztrajnih govoric, da je ta sporazum blizu.
Po dosedanjih vesteh je vče. raj zgubilo življenje 18 oseb, ko so ultrasi razstrelili vilo, v kateri je bila skupina za akcijo proti OAS. Sinoči so ultrasi povzročili eksplozijo tudi v občinski palači v Ehi-lippevillu. Danes so ultrasi izvršili tudi večje število atentatov tako v Alžiru kakor tudi v Oranu in drugih mestih. Število mrtvih je doseglo danes 19, ranjenih pa 37. Izvršenih je bilo 49 atentatov.
Iz New Yorka poročajo, da ima ameriška vlada namen odpreti v Alžiriji druga dva konzulata: enega v Boni, drugega pa v Costantini. «New York Herald Tribune« piše, da je vzrok temu na eni strani potreba po večjih informacijah, na drugi strani pa želja ameriške vlade, da razširi svojo organizacijo v Alžiriji za čas, ko bo Alžirija neodvisna.
Razgovor Kennedvja z Adjubejem med zasebnim kosilom v Beli hiši
Salinger povabljen v Moskvo -Adjnbej je izjavil, da je Molotov cmorda zelo bolan», Hariarao? pa je izjavil, da je Molotov «poiitično končana in da se ne bo vrnil na Dunaj
WASHINGTON, 30. - Predsednik Kennedy in njegova soproga sta priredila danes v Beli hiši kosilo na čast ravnatelju moskovskih «IzvestiJ» Adjubeju in njegovi soprogi. Navzoča sta bila tudi načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger in ravnatelj revije »ZSSR« v angleščini, ki je uradni tolmač Bele hiše, Akalovski.
Po kosilu, ki je trajalo tri ure, je Salinger sporočil časnikarjem, da je bil povabljen skupno z ženo, naj obišče Moskvo konec aprila ali V začetku maja, da stopi v stik z glavnimi sovjetskimi časnikarji. Vabilo je sprejel.
Kennedy in državni departma sta namreč mnenja, da je ta obisk umesten.
Salinger je dodal, da ne ve, ali ga bo sprejel tudi Hruščev, in je pripomnil, da mu bo to potovanje omogočilo «sestanek z najbolj znanimi sovjetskimi časnikarji in bo lahko proučil številna vprašanja, kj se tičejo komunikacij in informacij, ki zadevajo tako ZDA kakor SZ«.
Kar se tiče razgovora med Kennedyjem in Adjubejem, je bil Salinger zelo rezerviran.
Adjubej pa je zapustil Belo hišo, ne da bi se sestal s časnikarji. Jutri bosta Adjubej in
njegova žena gosta pravosodnega ministra Roberta Kenne-dyja, ki se pripravlja na potovanje v Evropo in na Daljni vzhod.
Salingerja so časnikarji vpra. šali, ali je bilo ozračje na kosilu prisrčno. Salinger je odgovoril, da je bilo «iskreno». To tolmačijo opazovalci v smislu, da sta Kennedy in Adjubej ponovila že znano sta. lišče obeh vlad glede nekaterih vprašanj in tudi glede Berlina.
Salinger je dodal, da »se predsednik vedno zaveda, da je Adjubej v takem položaju, da lahko sporoči njegovo stališče neposredno Hruščevu«. Izjavil je tudi, da niso govorili o morebitnem obisku Ken-nedyja v SZ.
Po dveh urah od začetka kosila sta soprogi Kennedyja in Adjubeja zapustili dvorano. Predsednik in Adjubej sta s pomočjo tolmačev nada-
ljevala razgovore v knjižnici. Salinger je s tem v zvezi izjavil, da sta imela »obširno in neuradno diskusijo o nekaterih vprašanjih* in ni hotel dodati drugega.
Adjubej je ob včerajšnjem prihodu v VVashington izjavil, da »primer Molotova*, o' katerem se toliko govori na Zahodu ne povzroča nobenega zanimanja v Sovjetski zvezi.
Na številna vprašanja časnikarjev je Adjubej izjavil, da pomanjkanje vesti o delovanju Molotova nikakor ne pomeni. da je protipartijska skupina obnovila svojo dejavnost. »Molotov, je dodal Adjubej, ni več mlad in morda je tudi zelo bolan*.
Adjubej je izrazil zadovoljstvo zaradi sestanka s Ken-nedvjem in je dodal, da je potrebno, da bi med obema državama bilo čim več stikov. »Ni še prišel trenutek, je pripomnil, da bi delali velike korake naprej, ali da bi sprejemali senzacionalne odločitve za izboljšanje odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo. Se--daj je trenutek majhnih ko. rakov*.
Na vprašanje, kaj je z ideološkim sporom med Moskvo
■■MMIIMIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIlIMMIMIIIIIIIIIIIItltlllMIMIIMIMIMl
■Ml......
V teh dneh v Italiji
Stavke in mezdna gibanja
Zasedanje CK komunistične mladine - Odgovor avstrijske vlade na italijansko noto
RIM 30. — Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev INAIL so enotno sklenile proglasiti za 31. januar in 1. februar po dve uri stavke. Med stavko bodo na sedežih pokrajinskih sindikatov sklica, li skupščine. Do stavke je prišlo ker še vedno niso izpolnili zagotovil ministrstva za delo glede sindikalnega spora osebja.
Izvršni odbor uslužbencev pošte in telegrafa CG1L pa je proglasil stavkovno gibanje u. službencev, ker zadnje pobude upravnega in zakonodajnega značaja ne dajejo uslužben. cem možnosti napredovanja. Zato zahtevajo novo ureditev sistemalizacije mest, ki bodo ustrezala dejanskemu stanju in delu ter zagotovila pravične plače Odbor je tudi pozval druge sindikalne organizacije na razgovor o teh vprašanjih.
Po vsej Italiji je bila danes stavka delavcev ladjedelniške industrije, ki jo je proglasila FlOM-CGIL. Stavka bi morala trajati tri ure, vendar so jo podaljšali na 24 ur kot odgo, vor proti policijskim interven!. cijam med stavko delavcev in uradnikov CRDA v Tržiču.
Danes je bilo zasedanje Mladinske komunistične zveze. Poročal je v imenu tajništva, Turci, o političnem položaju, zlasti v zvezi z Morovim poročilom na demokristjanskem kongresu in o organizacijskem položaju mladinske organizacije zlasti spričo priprav za 17. kongres, ki bo verjetno v maju. Med drugim je Turci
je
poudaril, da gre za »sunek v
.......................................MIIMMMIMMMIMMIMMMMIMIinIMIMMMMMIIIMMMMMMMIIMMIIIIMIIM.MM
Sneg, hud mraz in neurja
Skoraj vso Italijo je zajel mrzel val s snegom - Sneg in neurja v Jugoslaviji - Prekinjen promet v Bosni, Srbiji in Črni gori - Neurje na Kvarneru - Mrzel val v mnogih državah Evrope
RIM, 30. — Sneg, mraz in 1 stanje na področju južno od
veter so zajeli vse predele Italije. Temperatura na področjih okrog Lago Maggiore, ki je zelo razburkano, je bila danes ves dan okoli ničle, medtem ko je v višjih predelih dosegla sedem pod ničlo. V Milanu je kazal termometer 5,8 pod ničlo. V Toskani je zapadel sneg v Florenci in Sieni.
V Anconi so morale vse ribiške ladje zaradi močnega vetra in razburkanega morja okrepiti vrvje. V Abrucih je zaradi slabega vremena in snega mnogo cest neprehodnih in več vasi je blokiranih. V pokrajini Chieti je izoliranih okoli trideset vasi. Na področju Terama je sneg dosegel višino 1,20 metra in že oseminštirideset ur so številne vasi izolirane. Štirideset občin od skupnih 46 v tej pokrajini je blokiranih Razen tega je dvanajst telefonskih prog neuporabnih. Cestna milica, karabinjerji in gasilci skrbijo za prenašanje porodnic in bolnih v bolnišnice. Vse prometne zveze med občinami pokrajine Teramo so prekinjene. Prevozni zavod je ukinil promet na dvanajstih progah od trinajstih, ki Jih. upravlja.
Tudi Molise pokriva debela plast snega. V nekaterih krajah sneži nepretrgoma že oseminštirjdeset ur. Na več krajih je promet prekinjen. Na vsem področju Spoleta sneži že štirideset ur nepretrgoma in temperatura je znatno padla. Prav tako nepretrgoma sneži na številnih področjih Umbrie.
i Nocoj se je zelo poslabšalo
Barija, kjer močno sneži. Snežni viharji so zajeli vso Kalabrijo. V pogorju Sila je sneg dosegel višino enega metra, Več vasi je popolnoma izoliranih. V pokrajini Catan-zaro je po dvajsetih letih prvikrat zapadel sneg v Sove-ratu. Tudi v Catanzaru samem je snežilo. Sneži tudi skoraj po vsej Siciliji; na Etni je sneg zapadel že v višini sto metrov.
Na Južnem Tirolskem je pritisnil hud mraz. Na planoti Ridanna ob avstrijski meji so zabeležili 25 stopinj pod ničlo. Tudi v Trentu je skoraj povsod temperatura pod ničlo. Ponekod pa je padla na 18 pod ničlo. Na tem področju piha tudi močan veter s sunki, ki dosezajo 100 kilometrov na uro.
BEOGRAD, 30. — Snežne padavine, ki so sinoči zajele skoraj vse kraje Jugoslavije, so prekinile cestni promet na šte. vilnih cestah v Bosni in Srbi. ji in onemogočile letalski promet na liniji Beograd-Titograd in Beograd-Tivat.
Železniški promet za sedaj deluje normalno. Danes dopoldne so snežni zameti prekini-li cestni promet tudi na šte. vilnih cestah v Makedoniji in Črni gori, posebno v hribovskih krajih. Črno goro je zajelo danes pravo snežno neurje z močnim vetrom. Sneg je padal celo v Ulcinju, naj-južnejšem delu jugoslovanske jadranske obale, kjer je sneg redkost.
Neurje je povzročilo zmedo
tudi v pomorskem prometu.
posebno v Kvarneru, kjer so številne ladje danes prispele v pristanišča z zamudo, a iz mnogih pristanišč ladje sploh niso odplule. Močna burja je pretrgala okrog 30 vezi, s katerimi je v bakarski luki bil privezan nov jugoslovanski 32.600-tonski tanker «Sevojna», na katerem se končujejo zadnja dela. Ogroženemu tankerju so priskočili na pomoč trije remorkerji.
Mrzel val je zajel mnoge dr-žave Evrope. V Angliji pa je temperatura precej zmerna. Na Nizozemskem je kljub soncu zelo mrzlo. Časopisi napovedujejo «novo zimo«. Na Dan. skem je danes snežilo in v prihodnjih urah napovedujejo nove zamete. Vso Zahodno Nemčijo je zajel mrzel val in temperatura se suče od 2 do 5 stopinj pod ničlo, v višjih predelih pa je dosegla tudi 10 pod ničlo. Tudi v Franciji je zelo mrzlo (od 7 do 16 pod ničlo); v Nici je preteklo noč snežilo. V Španiji je jasno, toda zelo mrzlo, razen ob juž. ni obali. Y Avstriji je mrzlo, mnogo snega in vetra, s temperaturo med 5 in 8 stopinj pod ničlo. Y Švici je jasno v zahodnih kantonih, v vzhodnih pa sneži, toda povsod je zelo mrzlo. Na Norveškem se temperatura suče okoli ničle na področjih ob obali, v notranjosti pa je ponekod padla na 35 pod ničlo. Močno sneži skoraj v vsej državi. V Oslu kaže termometer 7 pod ničlo. Na Švedskem je zelo mrzlo in sneži. V Stockholmu je bilo 14 pod ničlo, v Saerni na severu 28 pod ničlo.
levo ljudskih množic, vključno katoliških, sunek, ki se je manifestiral v teh letih s propadom demokristjanskega cen-trizma, kar je povzročilo neuspeh 'reakcionarnega klerofa-šističnega Tambronijevega poizkusa in ki danes sili bui^ žoazijo, da išče nove rešitve, da bi si obdržala svojo politično oblast*. Dodal je, da je politični namen KD sedaj bolje obrazložen, in »Moru je uspelo doseči Široko večino v svoji stranki na liniji levega centra, kot operacije za obdr-žanje in okrepitev oblasti KD*. O vseh vprašanjih, ki nastajajo s tem v Zvezi morajo mladinci razpravljati in v to razpravo vključiti mlade katolike. Slej ko prej pa predstavlja KD oviro za razvoj in je prav zaradi tega potrebna borba proti njej.
Medtem je avstrijski veleposlanik izročil danes v palači Farnesina odgovor svoje vlade na obtožbe, ki jih vsebuje nota italijanske vlade. V odgovoru se zavračajo obtožbe, da je avstrijska vlada soodgovorna za nasilna dejanja v bocenski pokrajini.
Posredovanje Sirije zaradi Kuvaita
DAMASK, 30. — Predsednik sirske vlade Davalibi je na ti. skovni konferenci sporočil, da je bil namen razgovorov med iraško in sirsko delegacijo v Damasku »likvidirati vpraša, nje Kuvaita«. Zadevna izjava sirske vlade se glasi: »Zadovoljni smo, da lahko sporočimo, d# je Irak za ozdravitev arabskega ozračja olajšal naše poslanstvo in jasno sprejel, da ne bo začel vojaške akcije za ureditev vprašanja Kuvaita, ki je povzročilo nova nesoglasja med arabskimi deželami. Irak je pooblastil Sirijo, da nastopi, zato da pripravi ugodno ozračje za ureditev tega vprašanja v bratskem arabskem merilu.
»Sirska vlada je dejansko začela stike z nekaterimi arabskimi vladami in bo v ta namen nadaljevala svojo dejavnost ter bo ostala v stalnem stiku z Irakom, zato da bo iraška vlada stalno obveščena o rezultatu njenih korakov*.
Izjava dodaja, da »ta sporazum nima namena ustvariti v arabskem svetu novo skupino, ki bi se postvila proti drugim kombinacijam*, in da
je »nedavna zarota proti Libanonu zajemala tudi Sirijo, ki se je od vsega začetka postavila ob stran Libanona*
Davalibi je tudi sporočil, da je sirska vlada posvarila Jordanijo pred kakršnimi koli imperialističnim načrtom o arabski zvezi ali federaciji, katerega namen ne bi bil drugi nego dejansko razdvajati Arabce, da bi se odvrnila njih pozornost od izraelskih priprav za preusmeritev toka reke Jordan*.
----«»---
Trgovinski sporazum FLRJ - Avstrija
BEOGRAD, 30. — S podpisom protokola se je danes v Beogradu uradno končalo zasedanje mešane jugoslovansko-avstrijske komisije za trgovinsko izmenjavo. Kot rezultat pogajanj, ki so potekala v prijateljskem ozračju, so bili sestavljeni novi blagovni seznami za dobo od 1. februarja letos do 31. januarja 1963. Dogo. vorili so se konkretno o ukrepih. ki se nanašajo na obojestransko olajšavo medsebojnega blagovnega prometa, in proučili so nekatera gospodarska vprašanja, ki so važna za obe državi.
Pričakujejo, da bodo dogovorjeni ukrepi prispevali k novemu pozitivnemu razvoju blagovne izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo Podpis protokola z dodatnimi instru. menti predvideva povečanje trgovinske izmenjave, med drugim tudi precejšnjo razširitev strukture izvoza jugoslovanskih industrijskih izdelkov v Avstrijo.
----«»---
Popuščanje pod pritiskom ZDA v Punta del Este
PUNTA DEL ESTE, 30. — Urugvaj in Kolumbija sta pripravila načrt resolucije, ki določa takojšnjo izključitev Kube iz Organizacije ameriških držav. Resolucijo je podprlo 14 držav, tako da so dosegli dvotretjinsko večino.
Zatrjuje se, da se tej resoluciji upirajo sedaj samo še Brazilija, Mehika, Bolivija in Ekvador. Vztrajno se govori, da bo Rusk jutri odpotoval v VVashington.
Ob zaključku četrtega zasedanja Jugoslovansko-poljskega odbor# za gospodarsko sodelovanje sta podpredsednik poljske Vlade PJotr Jaroszewicz (levo) in predsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič podpisala zapisnik
in Pekingom, je Adjubej p«ri> znal obstoj spora, tod« je pri. pomnil, da gre za »navaden spor v družini«. Na dnrufa vprašanja je tzjaivll, da bodo na prihodnjem zasedanju centralnega komiteja KP SZ razpravljali samo o kmetijskih vprašanjih in ne o notranji ali zunanji politiki.
Zatem je Adjuibej pohvalil Fidela Castra in izjavil, da je Castrov ediini smoter o-bramba koristi kubanskega ljudstva. Dalje je izjavil, da nič ne ve o načrtih za izmenjavo televizijskih intervjujev Kennedyja in Hruščeva. Adjubej bo s svojo ženo ostal nekaj dni v ZDA, nato pa s« bo vrnil v Mehiko dn od tu bo odpotoval v Brazilijo.
O Molotovu je baje govoril tudi načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega mi-nistrstva Harlamov med razgovorom s Salingerjem v Parizu. Zatrjuje se, da je Har-lamov izjavil, da je Molotov politično «končan» in da sa ne bo vrnil na Dunaj, da bi znova prevzel funkcijo stalnega sovjetskega delegata v komisiji za atomsko energijo.
V diplomatskih krogih pravijo, da je Harlamov med razgovorom s Salingerjem izjavil, da v Sovjetski zvezi ni nobene «notranje krize«, in da kampanja, ki jo je Molo-tov sprožil proti Hruščevu, ni imela nobenega učinka.
Dalje trdijo, da je Harlamov dal razumeti, da Hruščev nima — zaradi drugih opravkov — nobene sile začeti prava pogajanja z Zahodom glede Berlina.
----«*:--
Aretiran
bivši predsednik
pakistanske vlade
KARAČI, 30. — Bivši ml-nistrski predsednik Pakistana Husein šahid Suhravardi je bil davi aretiran v Karačiju. Proti njemu 30 odredili upravni zapor za eno leto. Suhavar-di ima 68 let. Julij* 1960 ao mu prepovedali sleherno politično dejavnost do konca leta 1966, potem ko ga je posebno sodišče, ki je bilo sestavljeno v okviru borbe proti korupoiji, priznalo za krivega slabega upravljanja, fa-voritizma, zlorabljanja oblasti in polastitve javnega denarja. Suhravardi je bil zavrnil te obtožbe.
Uradno poročilo potrjuje njegovo aretacijo za eno leto. Poročilo pravi: »Znano je, da je Suhravardi že od ustanovitve Pakistana iz osebnih razlogov vodil zelo škodljivo dejavnost. Njegovo delo in delo ljudi, kakor je on, je pripeljalo deželo dejansko na rob nesreče in do revolucije. Tudi po revoluciji je Suhravardi odkrito ostal povezan s proti-pakistanskimi elementi doma in v tujini.«
----«»——
Spet odložen Glennov polet
CAPE CANAVERAL, 30. — NASA javlja, da je bila poš]-ljatev Glenna na tir okoli Zemlje odložena na 13. febru. arja zaradi »mehaničnih motenj«.
Nekaj časa prej je NASA v svojem poročilu govorila samo o vremenu. V uradnem poročilu je bilo rečeno, da so zaskrbljeni zaradi «možnosti pooblačitve nad Cape Canave-ralom in zaradi razburkanega morja na področju, kjer bi mo. rali kabino »Mercury« ujeti. Nadaljevali so priprave za iz.' strelitev. ki je bila določena za četrtek.
Sele pozneje je NASA sporočila, da je bil poizkus odlo. žen na 13. februarja zaradi »mehaničnih motenj« in »teh-ničnih težav« v zvezi z noail-no raketo »Atlas« in kabino «Mercury».
Odložitve v zvezi z načrtom «Mercury» niso nobena novost. V zadnjih tednih so poizkus petkrat odložili, toda sedanji, ki je šesti, je napravil velik vtis. Se nekaj ur prej so funkcionarji NASA izjavljali, da se priprave za četrtek redno nadaljujejo.
Poziv skupščine OZN Portugalski
NEW YORK, 30. — Ob zaključku debate o Angoli v skupščini OZN je bila zavrnjena resolucija, ki sta jo predložili Bolgarija in Polj. ska in ki je zahtevala diplomatske in gospodarske sankcije proti Portugalski.
Sprejeta pa je bila resolucija afriško-azijskih držav, ki poziva Portugalsko, naj izvede reforme za prepustitev oblasti angolskemu ljudstvu. Za resolucijo je glasovalo 99 delegatov, dva sta glasovala proti, eden pa se je vzdržal.
Španija in Južna Afrika sta glasovali proti, Francija pa se je vzdržala.
NEW YQRK*30. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Sa. linger je prispel sinoči v New York iz Pariza, kjer se je bil razgovarjal med drugimi tudi z načelnikom tiskovnega ura. da sovjetskega zunanjega ministrstva Harlamovom.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 3.0, najnižja —2.2, ob 19. u. rj 2.8; zračni tlak 1018, veter 34 km severovzhodnik s sunki 67 km, vlage 49 odst., nebo 2/10 oblačno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 8.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 31. januarja
Vanja
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08. Dolžina dneva 9.39. Luna vzide ob 2.53 in zatone ob 12.49
Jutri, ČETRTEK, 1. lebruarja
Peter
Včeraj odločna stavka na poziv FIOM-CGIL
Poostritev stavkovnega gibanja delavcev ladjedelniške industrije
Grozna prometna nesreča na poti med Botačem in Borštom
avtomobilom sta zletela 100 metrov globok prepad
V“
Število stavkajočih v Tržaškem arzenala in v Tovarni strojev narašča ■ Vedno ostrejši sindikalni položaj v SAIFAC
Včeraj so ponovno stavkali tudi na našem področju delavci ladjedelniške industrije na poziv sindikata FIOM-CG IL. Odstotek stavkajočih je bil v Tovarni strojev sv. Andreja in v Tržaškem arzenalu nekoliko višji kot ob prejšnjih stavkah. Kot smo že poročali, se bo stavkovno gibanje nadaljevalo tudi v prihodnjih tednih tako, da bo izvršenih 16 ur stavke 6. in 14. februarja in poleg tega 8 ur stavke V okviru določil posameznih pokrajin.
Včerajšnja stavka je trajala 24 ur, kot je to sklenilo vsedržavno vodstvo FIOM-CGIL, da bi na ta način odločno obsodili policijski napad na stavkajoče uradnike in delavce ladjedelnice CRDA v Tržiču, do katerega je prišlo pretekli petek. Po prvotnem sklepu bi morala stavka trajati samo 3 ure.
Pokrajinsko vodstvo FIOM-CGIL je včeraj dopoldne sklicalo na Trgu Garibaldi zborovanje, ki pa so ga morali zaradi slabega vremena prenesti na sindikalni sedež v Ul. Pondares. Številni delavci so veliko dvorano G. Di Vittorio napolnili do zadnjega kotička ter so morali namestiti zvočnike tudi po sosednih prostorih in na hodnikih. Na zborovanju je govoril tajnik CGIL Calabria o razvoju stavkovnega gibanja v ladjedelniški industriji in zlasti o zahtevah ter stališčih sindikalne organi, racije FIOM-CGIL. Tu gre predvsem za diametralno nasprotno stališče glede perspektive ladjedelniške industrije med vlado in med sindikalno organizacijo. Medtem ko vlada namerava bistveno znižati proizvodne sposobnosti, pravi sindikalna organizacija, da je treba temeljito proučiti položaj pomorstva in ladjedelni-4ke industrije v celoti.
Zato CGIL in sindikat FI OM zahtevata, da se napravi dolgoročni program gradnje ladij na osnovi stvarnih potreb in da se pri tem upoštevajo v prvi vrsti potrebe državnih pomorskih družb. Podrobno je treba tudi proučiti sestavo proizvodnih stroškov, tako da se izvede koordinirano vodstvo posameznih obratov in da se odstrani pritisk zasebnih intertSoV. V tej zvezi je treba narediti tudi večletni načrt investicij za celotni sektor.
Celotna bitka ne gre torej samo za izboljšanje plač, temveč za temeljito reorganizacijo ladjedelniške industrije, pri čemer sta Trst in Tržič še posebej zainteresirana. Poleg tega bo novi val protestnih stavk tudi uperjen proti postopanju, do katerega je prišlo prejšnji teden v Tržiču, ko so se ponovno čule zloglasne sirene «celere».
# * *
Sindikalni položaj v podjetju SAIFAC se je ponovno zaostril in so včeraj delavci stavkali štiri ure. Na enotni skupščini so sklenili, da bodo s stavkovno borbo nadaljevali in to na tak način, da bo stavkovni odbor nenapovedano, med delovnim urnikom, napovedal stavko.
Podjetje je namreč na zfid-
wlltlT..sinmminnmmnmu»«mmin|||ii|»|
Sestanki Neodvisne socialistične zveze
njih pogajanjih obljubilo, da bo proučilo delavske zahteve in zato prosilo, da naj delavci pristanejo na krajši premor. Delavci so sicer upravičeno podčrtali, da je podjetje imelo že dovolj časa, da je lahko podrobno proučilo vsa vprašanja, vendar pa so pristali na krajši premor. Včeraj pa so člani notranje komisije ponovno zahtevali razgovor z odgovornimi predstavniki podjetja, katerim so dejali, da
je skrajni čas, da se pereča vprašanja urede in da niso več pripravljeni čakati. Na to pa je odgovorni predstavnik grobo odgovoril, da niso pripravljeni sprejeti nobenih ul-titnatov in da v takem primeru umikajo celo one predloge za izboljšanja, na katere so pristali. Enotna skupščina je na osnovi tega odgovora soglasno sklenila, da se z delom preneha in da se stavkovna borba nadaljuje.
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiutiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiimiimiiiiiiiiiiiia
Nadaljevanje stavke pristaniških delavcev
Po zadnjem sestanku aktiva Neodvisne socialistične zveze ki je bil pretekli teden, so’ sedaj sestanki članov po posameznih krajevnih sedežih.
Na teh sestankih razpravljajo o škandalu v Fiumicinu, o odprtju na levo, o kongresu Krščanske demokracije ter o diskusiji v KPI o 22. kongresu KJP ZSSR.
V ponedeljek je bil sestanek NSZ v Križu, snoči prt Sv. Jakobu, nocoj bo v Lo-njerju, jutri pri Sv. Ivanu itd.
Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji
Pristaniški delavci so včeraj ponovno prenehali z delom ob 17. uri in bodo pričeli delati danes zjutraj ob 8. uri. Dvanajst ladij je nameravalo nadaljevati s pristaniškimi operacijami tudi izven rednega delovnega urnika, vendar pa so delavci nadaljevali z razkladanjem samo izraelske ladje, ki je pripeljala tovor južnega sadja.
Nadaljevanje stavke je rezultat razbitja pogajanj med predstavniki pristaniških delavcev in Javnimi skladišči. Na pogajanjih so govorili predvsem o tarifah «družbe na zemlji« (to je delavcev, ki nakladajo in razkladajo na suhem) in to o prvem poglavju: «vkrcanje». Izkazalo se je, da so predlogi Javnih skladišč docela nesprejemljivi in zato se tudi pogajanja niso nadaljevala.
Včeraj se je sestal izvršni odbor sindikata pristaniških delavcev, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki družb in aktivisti. Odbor je razpravljal o nadaljevanju stavkovnega gibanja in o nekaterih drugih s tem zvezanih vprašanjih.
Iz neuradnih krogov se slišijo vesti, da so preusmerili proti Reki pet ladij naloženih z železno rudo, ki je namenjena za potrebe CSSR. Te ladje naj bi bile prvotno usmerjene proti tržaškemu pristanišču in naj bi po istih vesteh prišlo do preusmeritve zaradi .stavkovnega gibgrjjg.v tržaškem pristanišču.
Obisk pri dr. Mazzi
Vladni generalni komisar dr. Mazza je sprejel predsednika pokrajine dr. Deliseja, ki je tudi predsednik ustanove za kmetijsko obnovo, ter tajnika ustanove Bruna Nattija. Komisarju sta obrazložila nekatere plati delovanja ustanove bodisi glede njenega juridič-nega značaja bodisi glede mož-nosti okrepitve krajevnega gospodarstva. Med drugim bo ustanova priredila deveto raz-stavo cvetlic, ki bo na pomor- j ski postaji od 21. aprila do 1. maja.
----«»——
Preklic stavke občinskih uslužbencev
Vodstvo sindikatov občinskih uslužbencev je sklenilo, da prekliče 48-urno stavko, določeno za prvi in drugi februar. Ta sklep je sprejelo, ker je občinski svet odobril sklep o izplačilu 10.000 lir predujma na prihodnje poviške plač, kakor smo že poročali v zvezi z njegovo zadnjo sejo.
----«#---
zojavke, v katerih se jim je zahvalil za njihovo razumevanje v korist Trstu, s tem da so sklenili zgraditi v prostem industrijskem pristanišču tovarno stekla. Tovarno bodo sezidali na zemljišču vzdolž plovnega kanala, ki ga je družba kupila že leta 1952 in ki meri 135.000 kv, m.
---«»-----
Tržaška hranilnica je dala na razpolago deset štipendij po 200.000 lir za študente tržaške univerze. Štipendije so namenjene študentom ekonomije, raznih ved in tehnike. Univerza je razpisala natečaj za dodelitev teh štipendij. Udeležijo se ga lahko ^študenti s področja, na katerem deluje Tržaška hranilnica.
Oba potnika na mestu mrtva - Raztreščeno ogrodje so našli 500 m niže, blok motorja pa na dnu doline ob vodi - Ponesrečila sta se v ponedeljek pozno zvečer, trupli so našli včeraj zjutraj
Na grdi, ozki in skrajno nevarni poti med Botačem in Borštom se je predsinočnjim zgodila strašna prometna nesreča, pri kateri sta zgubila življenje 28-letni Sergij Bordon iz Kermenke št. 303 ter 30-letni Liano Novello od Domja št. 102. Nesrečneža sta z avtom zletela s ceste v prepad skoraj sto metrov globoko. Bila sta pri priči mrtva, toda nihče ni zapazil nesreče in njuni trupli so našli včeraj dopoldne. Avto, ki je treščil s poti mimo visoke stene pod železniško progo Trst-Kozina, se je razbil, potnika je vrglo nekaj metrov vstran, nato pa so ostanki avtomobila leteli navzdol še kakšnih 500 metrov, motor, pa so našli dober kilometer' spodaj, prav ob Glinščici.
Nesreča se je zgodila v ponedeljek okrog 22.30, ostan-
ke avtomobila in trupli ponesrečencev pa je prvič zar pazil včeraj okrog 7. ure 64-letni Karel Hrvat iz Boršta
SERGIJ BORDON
Fran/il se zahvaljuje družbi Montecatini
Zupan dr. Franzi! je poslal predsedniku družbe Monfeca-fini grofu Faini, pooblaščenemu svetniku Giustinianiju in glavnemu ravnatelju Sferzi br-
št. 81, ki je šel na delo v Botač. Na kraj nesreče je najprej prišel poveljnik policije iz Boršta, nato poveljnik policije iz Milj, za njim pa poveljnik karabinjerjev iz Doline, prometna policija, legalni zdravnik in predstavnik sodne oblasti ter gasilci, ki so privlekli trupli ponesrečencev do železniške proge, od koder so ju nato odpeljali v mrtvašnico na pokopališču v Boljuncu.
Strašna nesreča, kakršna se le redkokdaj zgodi, je napravila globok vtis po vseh okoliških vaseh, po katerih se je žalostna vest naglo razširila, pa tudi v mestu samem. Na kraj nesreče so včeraj prišli novinarji raznih časopispY, fotoreporterji in snemalci za televizijo. Ob pogledu na trupli, razbite in raztresene kose avtomobila ter prepad, v katerega je avto zletel, je vsakogar spreletaval srh.
V nedeljo je Bruno Bordon,
Izpred kazenskega sodišča
Tržačana žrtvi izmišljotin dveh jugoslovanskih hegruneev
Za nesrečo delavca iz Križa ni bil kriv delovodja
Raztreščeno ogrodje
avtomobila, ki so ga našli globoko v prepadu
• Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača», pravi slovenski pregovor, na katerega smo se spomnili, ko smo včeraj dobili prispevke s Ponteroša. Nekdo ei je zmislil — koliko velja lastna pobudal in opozoril branjevke in cvetličarke na nesrečne Dalmatince, ki jih je tako hudo prizadel potres. Po sto in dve sto lir prispevka se je kmalu nabral lep kupček denarja, katerega to včeraj prinesli v našo upravo.
Lep primer solidarnosti je pokazalo tudi prosvetno društvo *Slavko Škamperle» od Sv. Ivana, ki je za irtve potresa nakazalo 10.000 lir. Vsem najlepša hvala!
Včeraj so prispevali:
Baretto in Lozej 2,ooo lir, Subotič Katarina 5.000, Andrej Marušič 500, Karel Cok „ Lonjer 1.000, Slava Legiša -Križ 300, G. A. 500, Olga Milič 1.000, zobozdravnik Okorn 1.000, Just Kalc 500, N. N. 1,900, Olga Rebula 400, Arne
Uo Luin 100, Rosina 100, Milka B. 200, Mario 200, Marcel-la 100, Černe 100, Vlila 100, Debernardi 100, Mara 100, Ida 100, Vittorla 100, Abrami 200, 24. Maria 150, Sluga )00, Starc 200, Genzo Antoni 100, Marija Tomas 300, Per-tot 100, Romilda 100, Peros-sa 100, N. N. 100, Renato Arg 200, Nadia 100, Aurora 200, Lidia 100, Stipe Cižmeč 650, Ana Scheimer iz Barkovelj
1.000,	Olga Bandelli iz Milana. 5.000, Viljem Sulčič 1.000, Marija Frankovič 1.200, Anica in Milan Udovič 1.000, Fa-nica Pisk 500, Prosvetno društvo (Slavko Škamperle*
10.000,	Vilo Cok iz Lonjerja 1.000 lir.
Do predvčerajšnjim smo nabrali (77.200 lir, tekom včerajšnjega dne pa 39.900 lir.
SKUPAJ 917.100 lir.
PRISPEVKE SPREJEMA TA UREDNIŠTVO NAŠEGA DNEVNIKA V UL. MON-TECCHI 6 IN UPRAVA V UL SV. FRANČIŠKA 20-JII,
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, sta se zagovarjala včeraj 30-letni Gino Sardo iz Ul. del Veltro 27 in njegov brat Silvano, star 36 let. Oba sta bila obtožena, da sta ogoljufala dva jugoslovanska begunca. Obljubila sta jima menda, da ju bosta prepeljala v Zahodno Nemčijo, a obljube nista držala. Obtožnica je trdila, da sta omenjena brata prejela od obeh beguncev 100.000 din, 2 kg masla, 1 liter žganja, 10 škatlic cigaret ter 3 kg salame. Nadalje sta še zahtevala, pravi obtožnica, 10.000 lir za nakup bencina, ki je bil potreben za prevoz v Nemčijo. Prejela sta nato še 12.500 lir, 10 dolarjev ter 45.000 din.
Bilo je 12. maja 1960, ko je v središče za begunce pri Sv. Soboti prišel neki jugoslovanski begunec, ki je povedal, da je skupno z nekim drugim beguncem prišel v Trst že 27. januarja 1960. Ker ju policija pri prehodu čez mejo ni zasačila, sta nemoteno prišla v mesto. Na Ponterošu sta pobarala nekega branjarja za begunsko taborišče. Baje je branjar (šlo je za enega izmed bratov) odgovoril, da v Trstu sploh ni begunskega taborišča. Dejal pa je, da lahko poskrbi, proti plačilu seveda, za njun prevoz v Zahodno Nemčijo. Ker sta begunca pristala na ponudbo, ju je peljal v neko trgovino v bližini Ponteroša, kjer jima je predstavil šoferja, ki bi ju peljal v Nemčijo.
Tako se je lepega dne vsa ta pisana druščina odpeljala
prehod čez mejo. Begunca sta se odpravila ter prišla sicer srečno čez mejo, toda v prvem avstrijskem naselju sta padla v roke žandarjem. O obeh Tržačanih seveda ni bilo ne duha ne sluha.
Avstrijska policija je potem oba begunca dolgo zasliševala. Kor sta se bala, da bi ju izročili v roke jugoslovanskim oblastem, sta natvezla agentom, da sta ju dva Tržačana ogoljufala za večjo vsoto denarja. Tako se je zgodilo, da so ju Avstrijci izročili italijanski policiji.
Na včerajšnji razpravi pred kazenskim sodiščem sta oba brata odločno zanikala vsako krivdo. Eden izmed njiju je dejal sicer, da je poznal enega izmed beguncev, toda, da je imel opravka z njim le enkrat. Javni tožilec je zahteval naj se obtožnica spremeni v smislu navadne goljufije. Sodniki pa so ju oprostili, ker inkriminirano dejanje ne obstaja.
* * *
Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 61-letni Giorgio Brosc iz Drevoreda Elizejskih poljan, ki je bil obtožen, da je zagrešil nenamerni umor neke osebe.
Brosc je bil v juliju lani delovodja na nekem gradbišču tovarne «Jutificio triestino«. Obtožnica je trdila, da Brosc hi obvestil svojih delavcev, da se ne smejo dotikati nekega opornika, ker ni bila njegova
umiiiuiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiniiiiiiiiiii
Na cesti med Peskom in Bazovico
Z vespo je treščil v avto in obležal na cesti mrtev
(vsaj tako je pripovedoval be-| trdnost še preizkušena. Zgo-gunec) proti Trbižu. V bližini I dilo pa se je, da je Brosc 30. meje sta Sardova ustavila av- julija popoldne odšel v sredi-to ter jima pokazala skriven ’ šče mesta po opravkih. Za ča-
Včeraj okoli 11.30 je prišlo približno en kilometer od obmejnega bloka pri Pesku v smeri proti Bazovici do smrtne nesreče, pri kateri je zgubil življenje 27-letni Giorgio Hrovatin z Vrdele 352.
Kako je prišlo do nesreče ni bilo povsem pojasnjeno. Gotovo je. da se je Hrovatin vračal z vespo TS 17447 s Peska v Bazovico. Približno en kilometer od bloka pa je nenadoma izgubil oblast nad vo-
zilom ter zavozil v avto Fiat 600, ki mu jfe prihajal naproti. Zaradi trčenja je motorist zletel na cestišče ter udaril s tilnikom ob tla in bil na mestu mrtev. Dežurnemu zdravniku RK, ki je prišel na kraj nesreče ni preostalo drugega kot ugotoviti smrt nesrečnega mladeniča.
Pozneje se je zvedelo, da je avto Fiat 600 TS 42477 šo-
sa njegove odsotnosti so trije delavci skušali sneti z nekega trama škripec. Opornik, na katerem je stal 48-letni delavec Rudolf Sedmak iz Križa 54, se je nenadoma zrušil in delavec je padel 6 metrov globoko ter si prebil lobanjo. V bolnišnici je umrl teden dni pozneje.
Včeraj so kazenski sodniki oprostili Brosca zaradi pomanjkanja dokazov.
---«»----
Na tržaškem županstvu
Na vpogled seznami občinskih
in državnih davkov
Tržaško županstvo sporoča, da bodo od 1. do 5. februarja občinstvu na vpogled redni seznami državnih davkov II. serije za leto 1962 in prejšnja leta, kakor tudi posebni seznami za izterjatev 5-odstof-nega dodatka ECA na davke, vključene v sezname državnih davkov, ki so jih izterjali v letu 1961. Po tem roku bodo izročili sezname davkariji. Proti vpisu v sezname je dopuščen priziv na okrajni urad neposrednih davkov v roku 30 dni od prejema davčne pole.
Davkoplačevalci si v omenjenih dneh lahko ogledajo sezname od 9. do 12. ure na IV. oddelku za davke v občinski palači na Trgu Granatieri 2, III.
V istih dneh bodo na vpogled tudi občinski davki za leto 1962 in prejšnja leta kakor tudi za dodatni davek ECA. Hkrati bodo na vpogled tudi seznami davkov na industrijo, obrt in poklice za leti 1954-55 in 1955-56. Tudi proti tem davkom je dopuščen priziv, toda na prefektur«. -------------«»—-
Prihod
veleposlanika ZDA
Jutri pride iz Rim3 v Trst veleposlanik ZDA. Skupno s soprogo se bo pripeljal z letalom na ronško lelališče. Najprej si bo ogledal rimske izkopanine v Ogleju, nato pride
brat pokojnega Sergija, ki ga po vseh vaseh, pa tudi v Trstu poznamo kot člana dolinskega kvarteta, peljal Sergijevo ženo z otrokom v Botač k njeni mami. Sergij je v ponedeljek hqtel obiskati tasta in taščo ter pripeljati domov ženo in otroka. Sergij, ki je bil zaposlen kot mehanik pri podjetju Brussi v naselju S. Sergio, je v ponedeljek pozno popoldne nekaj pomagal v gostilni pri Adamiču. Okrog 17.30 je prišel Novello in mu sporočil, da je avto pripravljen. Sergij je pustil delo pri gostilni in ves vesel odšel s svojim prijateljem. Srečno sta prispela v Botač, kjer sta se pogovarjala in šalila z Bordonovimi sorodniki, nekoliko po 22. uri pa sta se odločila za odhod. Z njima je hotela oditi tudi Sergijeva zena Zofka s svojim otrokom, ki ima komaj 40 dni, toda njena mati Marija Žerjal, ki ima skupno s svojim možem Josipom gostilno v Botaču, ji je odsvetovala: «Kaj boš hodila z otrokom ponoči in v takem vremenu. Onadva naj gresta, ker morata jutri na delo, ti pa ostani, boš lahko šla jutri domov«. To je verjetno rešilo življenje mladi, komaj 17-letni materi in otroku. Odšla sta sama Sergij in Liano.
Zdi se, da je vozli svoj avto »Fiat 500 C» z evidenčno tablico TS 10893 Novello, Sergij pa je sedel zraven njega. Sergij je že imel šofersko knjižico, Liano pa se je pripravljal na šoferski izpit in je že imel tako imenovani »foglio rosa«. Tako so nam povedali namreč pri Domju, kjer so oba pokojnika dobro poznali.
Pot iz Botača v Boršt je skrajno nevarna; ozka je, pod njo globok prepad, .ob cesti pa ni nobene ograje. Ko sta prevozila približno dva kilometra iz Botača, sta Bordon in Novello po klancu prispela na mali ovinek, ki je nekaj metrov po klancu. Pot se spet začne spuščati navzdol. Tu sta zletela s ceste naravnost v prepad. Zadostovalo je nekaj centrimetrov, da sta treščila s cestišča.
Kako in zakaj je prišlo do nesreče, niso mogli še ugotoviti. Morda je zapihala burjUJ ali je avto zdrsel ob kakšnem kamnu, ali ni vozač znal pra-i vilno zajeti sicer malega o-vinka. Avto je letel v praznino skoraj 100 metrov globoko in ga je tako zaneslo, da je treščil na tla pod železniško progo. Kakor smo že omenili, se je avto tu razbil in je razne kose vrglo do 150 metrov daleč, nesrečneža pa sta obležala približno 15 metrov pod železniško progo. Avto je zletel s ceste na kraju, ki mu domačini pravijo «Na steni«, padel pa je pod progo med dvema predoroma, in sicer blizu drugega predora v smeri proti Botaču. Bordon je ležal bolj proti predoru, nekoliko vstran pa Novello. Legalni zdravnik je ugotovil, da si je Novello zlomil tilnik, Bordon pa se je ves polomil.
Trupli sta tam ležali vso noč, nesreče pa ni zapazil nihče, ker po omenjeni poti ob taki uri prav ni prometa, saj si drzne na tako vožnjo le kdor dobro pozna pot, po tej železniški progi pa ne vozijo vlaki že nekaj let.
Karel Hrvat, po domače • Tonetov« iz Boršta je šel včeraj zgodaj zjutraj v Botač, ker dela pri Seladu. Pogledal je s poti navzdol in zagledal trupli. Skoraj ni mogel verjeti svojim očem in si je mislil, da je morda prišlo do roparskega napada ali spopada. Pogledal je še in je zapazil neke razbitine avtomobila. Tedaj se je naglo vrnil v Boršt in o zadevi obvestil policijo.
Žalostna vest se Je najprej razširila po Borštu, Boljuncu in Domju, nato pa po vseh okoliških vaseh, ker so vsi govorili o strašni nesreči in sočustvovali s hudo prizadetimi družinami. Bordon Sergij, ki je bil po poklicu mehanik, je živel pri Krmenki s svojo ženo Zofko, roj. Žerjal, ki je hči Marije in Josipa Žerjala, gostilničarja v Botaču, skupno z očetom Jožetom, materjo Antonijo, bratoma Brunom in Borisom ter sestro Nerino in staro mamo Marijo, ki ima že 94 let in ga je imela zelo rada, dve sestri, in sicer Jo-
landa in Santina pa sta poročeni. Pred približno 40 dnevi je to številno družino, ki je živela mirno in srečno življenje, razveselil Sergijev in Zofkin prvorojenček Fabij. Liano Novello se je pred nekaj leti poročil z Vilmo Veljak iz Krmenke, ki je tajnica slovenske strokovne šole v Dolini in si je pred kratkim sezidal novo hišico blizu šole pri Domju. Delal je v ladjedelnici Felszegy in si je pred kratkim kupil topolinčka, da bi se lahko vozil na delo, ob praznikih pa šel na izlete z ženo in triletnim sinkom Robertom. Lepo si je uredil življenje in domek, pa je tako tragično s svojim prijateljem zgubil življenje.
Hudo je vsem prizadetim družinama, zlasti mladima vdovama in pokojnikovim svojcem, pa tudi drugim, ki so Sergija in Liana dobro poznali, ali ju niso poznali, pa so zdaj slišali, kakšna smrt ju je doletela.
Težko je bilo sporočiti žalostno vest nesrečnima vdovama, staršem, bratom in sestram. Najprej so jim rekli, da sta se Sergij in Liano poškodovala, nato so jim previdno sporočili, da sta se hudo poškodovala, končno pa so vendarle morali povedati kruto resnico. Prizadeti skraja skoraj niso mogli verjeti, tako jih je vest pretresla in presunila, da so otopeli in bili vsi iz sebe.
Vsem se smilijo mala otroka, vdovi, njuni starši in svojci, v Krmenki pa so vsi zaskrbljeni zaradi none Marije, ki samo joče in kliče ljubega Sergija.
Hudo prizadetim družinam izrekamo najgloblje sožalje.
je aviu nat uuu	- -	‘-“e-...- v	---	-	,
firal 20-letni Olivio Stuper iz j v Trst, kjer bo ostal do petka Padrič 60.	1 Popoldne.
bo v soboto, 3. februarja ]
v dvorani na STADIONU «PRVI MAJ»
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Začetek ob 21.30 Igral bo orkester
«BLUE STAH»
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
DOBRO ZALOŽEN BIFE
**********
Rezerviranje miz v„^eyr“ tek in petek od 19. do 21. ure na sedežu društva, Ul. Montecchi ,6-Di-
**********
VSTOP SAMO Z VAB ILO M
Kiiio BOSAHDBA-Boliunec
predvaja danes 31. t. m. ob 19-30 film:
MIGALO
NA M0RISCE»
(Ascensore per il patibolo) Igrajo:	JEANNE MO-
REAU, MAURICE RO-MET in JURI BERTIN
KINOPROSEK-KONIOVEl
predvaja danes 31. t. m. ob 19.30 Lux film:
«BARON»
(Il barone)
Igrata:	JEAN GABIN,
MICHELINE PREŠLE
dk.riuismildlTJMlilEh
(T Jfei.
. /
mm
(FAITH OOMERGUE • RICHARD LONG i MARSHALL THOMPSON | KATHLEEN HUGHES
mtlllM REVNOLOS I JACK Kilti'MIRNA HANSEN
E3
predvaja danes 31. i. m. z začetkom ob 1(. uri Universal film:
KULT
KOBRE
(11 culto del cobra)
Režija
FRANCIS D. LYON
Z vrha te stene, in sicer s kraja, ki ga kaže puščica, *** Bordon in Novello zletela z avtom pod železniško ptol0
VERDI
Danes ob 21. uri bo Skupina štirih ponovila komedijo ((Nosorog« Ionesca.
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopinc.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri ((Potepuh z Zahoda«. Abonma I. Vstopnice so na razpolago prj gledališki blagajni ter pri Centralni blagajni v Pasaži Protti.
OBČNI ZBOR
DIJAŠKE MATICE V TRSTU podporno društvo Dijaška Matica v Trstu bo imelo svoj redni občni zbor v torek dne 13. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/11.
Odbor
PLANINSKO PREDAVANJE
SPD v Trstu priredi v četrtek 1. februarja t. 1. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani preda-vanje znanega slovenskega pla.
CEVARJAPleZalCa RADA K0’
*0D TRIGLAVA DO DUBROVNIKA»
s spremljavo številnih barvnih diapozitivov.
.............im.,,,........
ROJSTV A. SMRTI IIM POHOKE
Dne 30 januarja 1962 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 18 oseb,
UMRLI SO: 46-letni Giovannl etaros, 79-letna Ida Coverlizza vd. Ballarin, 76-letna Giulia Go-ama por, Kumer. 80-letna Dorne-nica Ugo vd. Degrassi, 67-letna Agnese Apollonio por. Pagliaro, HJ-etna Giuseppina Kocian vd. (talca, 54-letna Amelia Corsini vd. Stefani, 84-letni Francesco »ossi, 60-letnt Giuseppe Urban, 72-letna Giuseppina Škapin por. ">oec, 4 mesece stari Mario Man-dorino, 73-letni Giuseppe Detela, 63-letni Rodolfo Micheluzzi, 79-etnj Emilio Clsilin, 86-letna Ca-terina Visintini vd. Felluga, 49-etni Valentino Turchetti 90-let-na Guglielma Nicollni, 72-letna Giulia Marcovig vd. Colla.
NOČNA služba lekarn
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie. 2; Marchlo, Ul. Glnnastica Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alta Madonna del Mare. Trg Piave 2; Zanettl. Test« d’oro. Ul. Mazzini 43.
- OalkaPifl
Smučarski Izlet oa Lokve
SPDT priredi v nedeljo 4. februarja smučarski izlet na Lo-*tve (tudi nesmučarjl pridejo na svoJ račun), kot pripravo in tre-za tekmo v Črnem vrhu (o. februarja. Obvestila in vpisovanje v Ul. Ghega 9-II.
Slovenski fotoklub v Trstu ob-
yešča, da je danes 31. januarja v Ul, Montecchi 6-1II. redni sestanek s pričetkom ob 20. uri za Desetnike tečaja in ob 21. url za vse ostale. Na dnevnem redu 08'ed, analiza in diskusija almanaha FIAP za leto 1962, ki ga Je kluu pred kratkim nabavil.
dgiCTMsc&Mi
Nazionale 15.30 «Zmenek» (L’aP puntamento). Annle GirardO-Jean Claude Pascal. Prepovedano mladini.
Fenke 16.00 »Tropske noči« (fr®-pico di notte). TechnicoK>r' Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 ((Zdravnikova d'-lema« (Il dilemma dei dottoD-l Technioolor. Leslie Caron. D,f|t Boga rde.
Grattacielo 16.00 »Baraba«. TeCj' nkolar. Anthony Qutnn, Silvana Mangano, Ernest Borgntn -Katy Jurado.
Arcobaleno 15.45 «1 comanceros* Barve de Luxe. John Way»e' Lee Marvin.
Supercmema 16.00 »Benlto Mussolini, anatomija diktatorja (Benlto Mussolini anatomla j* iun dittatore). To Je več iL dokument, to je zgodovina na Vseh. Zadnji dan.
Alabarda 16.00 «Steza ljubimce^ (11 sentier0 degli amantl)-Teohnicolor. Susan Haywart“' John Gavin. Zadnji dan.
Aurora 16 30 «Sijaj med trav«* (Spiendore nelTerba). Prepov dano mladini.
Cristallo 16.00 «Ada Dallas«. ^ trocon.r. Susan Hayward, Dea Martin.
Garibaldi 16.30 «Kiraslr« (W razzierc). Renato Rascel, Cia dia Mori.
Capltol 16.00 »Navaronskl vi« (I cannoni di Navarone -
Impero 16.30 «ObiČajni roparji J Milanu« (1 soliti rapinatofl Milano).
Italia 16.00 »Ljubezenska obsed^ nost« (Ossessione amorosa)-Lana Turner in Erfem Zinr’B, list. Prepovedano mladini. *a nji dan.
Massimo 16.00 »Vohun (Ricri3rd Sorgel« (La spla del seC° „ Thomas Holdman. Zadnji d* j
Moderno 15.30 «Benito Mussoli" Prvič na platnu znana ih 11 znana zgodovina fašizma.
Astra 16.00 »Caffe Europa«. ,
Astoria 16.30 »Vojakova bala1” (La ballata di un soldato). ” vjetski film.
Vittorio Vencto 15.00 »Pogum ' izziv« (11 coragglo e la sfi'’ Dirk Bogarde, Milene Dem«
«e<H-	.,r.
Ideale 16.00 «Rdečj krog« (II ce chio rosso).	j,
Marconi 16.00 «SvedlnJe» ',,, svedesl). Franco Fabrlžl Franco Interlenghl. Prepove« no mladini,
Abbazia 16.00 »Čudoviti TarzaV, (Tarzan U magnlfko). Teom« color. Gordon Scott.
Odeon 16.00 «Gozd ljubimf® (11 bosco degli amantl). rent Terzleff, E. Remberg.
Dne 30. t m. nas je zapuS* la naša draga
Josipina Zobec
roj. ŠKAPIN
Pogreb nepozabne pokojh'Cj, bo danes 31. t. m. ob 14^9 „, mrtvašnice glavne bolnisP3-
Žalujoči sin DRAGO hčerka MILA, 9e»lU# vnuki in ostalo sorods*
Trst, 31.1.1962.
Namesto cvetja na grob pok. Jtbdija Miklavčiča darujejo Boj 80V1 1„ Kravsovi 2000 Ur za Di. jaško Matico.
ZAHVALA
Ob izgubi našega drage^ brata in strica
Jožefa Škerjanca
se iskreno zahvaljujemo vsL,jl ki so ga spremili na za“ni' poti. Posebna zahvala g°v°:ej-koma, pevskemu zboru, Prflf-stavinrkom oblasti in raznih ^ ganizaciij ter vsem vašča41
(NI*1
ŽALUJOČI SORODf
srn8'-
Dra„
Ložice, Ostrožno brdo, Mis 1
Kozjane, Trst, Sežana, , je, Piran, Radje ob Dra
V1’
ZDA SO V PUNTA DEL ESTE NALETELE NA ^NERAZUMEVANJE))
V zemlje bogati Ameriki si množice zemlje želijo
Na 110 tisoč veleposestnikov odpade 64,9 odst. zemlje, na 5.5 milijona drob-n*h kmetov pa komaj 3.7 odst. - Ideje Fidela Castra so zelo sprejemljive
Tudi na sedanjem zasedanju, v Punta del Este, kjer so se sestali predstavniki držav o-?en Amerik, da bi sodili «tu-1!®u komunizmu, ki vdira na jdneriško celino«, in sicer Ku-B>, so prišla do izraza na-sProtstva med posameznimi Predstavništvi in Kuba, ki je Postavljena na zatožno klop, je včasih neposredno in Posredno spremenila iz obto-tenca v tožitelja in tedaj predstavništvu ZDA ni bilo «hko. Washington je zato mo-**! krepko popustiti, da je Prišlo do nekakšnega votlega Kompromisa, ki nakazuje, da bo dolgo, ko bi se ZDA •uogie iz tožitelja spremeniti \ obtoženca, kajti «Latinska Amerika je sod smodnika, ki Čaka le iskro«, je pred krat-*lm zapisal pariški list «Fran. ce Observateur«.
,, I® istega lista bomo povze-J1. a® nekaj podatkov in misli, ** nam bodo gornjo oceno Potrdile ali vsaj obrazložile. .Predvsem je treba pouda-da možnost «požara» v ^■atinski Ameriki ni povsod ;Paka, pač pa različna od de-‘vle do dežele. Razen Argen-l,lne, Čila in Venezuele so vse Oržave Latinske Amerike izrazito agrarne države, toda
Pjureaod v obliki »fevdalizma AA- stoletja«. Konkretni poroki: v državah Latinske A-vjerike imamo ponekod doma-F1 sodobni fevdalizem, pone-5°“ pa celo tujega. Znani "Oiumbijski strokovnjak za ‘Ovrstna vprašanja Latinske Abierike Oscar Delgado je la-^'.na neki konferenci v Ma-
ridu rekel, da poseduje 110 ‘soj veleposestnikov kar 64,9 . “st. vse obdelovalne površi-
Latinske Amerike. Hkrati 5a odpade na 5,5 milijona “robnih kmetov komaj 3,7 ““st. vse obdelovalne površi-5e- K tem podatkom, je treba “““ati ge milijone kmečkega Proletariata in zaključek, da mamo v Latinski Ameriki o-f.ravka s ((fevdalizmom XX. Poletja« je na dlani.
-®e. en podatek, ki gornje ‘,‘rjiije: Znana družba ZDA united Fruit« razpolaga v “katerih deželah Latinske A-z 2 milijon, in pol ha ;Iovalne površine, ki jo v®lajo izključno domačini — pr®rzemljaši, torej kmečki
rn tako smo prišli do skle-ja’ da imamo na celini, ki P?a zemlje na pretek, na mi-‘lone ljudi, ki so zemlje lač-v!1. Konkreten primer; Kolum-in Peru bi mogla dati ruha je mnij0n0m ljudem, ni[Ja v Kolumbiji je obdela-komaj 7,5 odst., v Peruju n? 1Q odst. celotne razpolož-n*Ve obdelovalne površine, je, da večino teh dveh tav prekrivajo gozdovi, to-vse to bogastvo leži mrtvo, prebivalci pa si želijo koščka ‘emije.
oakaj to? Veleposestniki, ki S Prilastili ogromna pose-ha a’ v povprečju nad 4.000 oj, na posameznika, imajo o-f.Pmen vpliv na državne apa-onle 'n njihova politika je, “omogočiti večje investicije v Pridobivanje novih obdelo-M površin, za mehaniza-oJ?., ‘n podobno, kar bi omo-lo«. večji pridelek in zni-jmn).e cen pridelkom, ki jih n”, 1? oni tako rekoč v mono-h.j 1 obliki. Zaradi tega prijamo na celini, ki razpolago *Z ogromnimi možnostmi, tu i ga’ d® se je na pr. v letin, , 9 obdelovalna površina V«w4ala za 1,9 odst., prebilo pa za 2,6 odst. lak“nčna posledica tega so sitim’ epidemične bolezni, odst 0St otrolt> ki presega 17 li»„. ,ln kratka povprečna živ-La?.Jska doba, ki znaša za vso m-jPsko Ameriko 39 let' za ske in 45 let za ženske. l4 e velja to kot povprečje ho Vs? južno ameriško celiti,,’ vstevši sem tudi Argen-je 0j	*n	Venezuelo, kjer
V industrija prišla vendarle buiiWaza' je stanje še veliko diin v toko imenovanem in-pjanskem področju, to se Am^.v tistem predelu Južne »tv “rrke, kjer med prebival-elem Prevladuje indijanski
hied nt’ t0 je na 'Področju
k0 p tehiškimi mejami, pre-k0v^aname in vse do obron-tneri,And. Ta ((indijanska A-4q ik*» obsega 9 državic, s Sjv,.,'‘ljoni prebivalcev in se b0,.tra za področje, ki «naj-kuni Podlega revolucionarni I«* oastrizma«.
veliv tem Področju je zelo ki .P kmečkih proletarcev, Pr„^lm oni pravijo peoni. ProlnZ,ap.rav ne sre za pravi ihtaetariat, kajti vsak peon da svoj košček zemlje, to-Plačn ml^a ni njegova, pač pa jo J* ®anjo najemnino, ki pa pa ® Plačuje z denarjem, pač rrtorn delovnimi dnevi, ki jih lenj,; opraviti na posestvu ve-leD„aestnika. v kolikor si ve-sUž“Sastnik že s tem ni za-ščah ‘l Peona, ga drži v kle-Sist’ 8e s tako imenovanim v om «abilitaciona». To je ki ;m’ da krajevna trgovina, je last veleposestnika, da-ororti onu na kredit pijačo, taw/e! tekstil in še marsikaj, Ijt „da Se peon vedno glob-hi .Pereza v dolg v trgovi-hiku° 8e pravi pri veleposest-he u' In tega suženjstva se Sarn°re otresti.
da i?0. ob sebi se razume, “Je Fidela Castra med Pa ‘ ljudmi koj zaživijo, ker *a°stai ind'i^ke množice hudo ia» tai®> »revolucionarna ide-Prodpi Prodira v odljudene castjj • Zato pa je «aktivni «em« zelo populi
redkimi intelektualci ter med proletariatom obalnih mest v Peruju, Ekvadorju in drugod.
V Kolumbiji na pr. je prišlo že tudi do uporov, ki pa so imeli kaj slabe rezultate, ker so bili sicer spontani, toda brez vodstva in politične vsebine. Ce pa bi kaki skupini upornikov uspelo že med uporom zemljo razdeliti med brezzemljaše, bi imela vse kmete, vse peone na svoji strani, kot se je to zgodilo na Kubi. — pravijo poznavalci razmer, ki vedo povedati tudi to, da bi vojaško-poli-tična struktura teh dežel ne bila sposobna nuditi večjega odpora revoluciji Castrovega značaja, kot jo je nudila struktura diktatorja Batiste. Indijanska Amerika je za sedaj še inertna, nekako zadremala — pravijo — toda nenadoma bi mogla vsa preiti v Castrov tabor.
NI tako na področjih, kjer so v večini «beli» prebivalci, kot na primer v Južni Braziliji, Argentini, Urugvaju in v Čilu. Tu bi upor takšne vrste naletel na odpor v malomeščanskem okolju mest. To pa še ne pomeni, da se castrizem tudi tod ne širi, pri čemer ima precejšen delež boljša, modernejša komunikacijska in informacijska sredstva.
Problem za sebe je Mehika. V tej državi se za kmete :n kmečki proletariat borita dve sili. Na eni strani je bivši predsednik Lazaro Cardenas, vodja gibanja za agrarno reformo, ki so se mu izneverili njegovi nasledniki. Lazaro Cardenas je na strani Fidela Castra. Njegov nasprotnik Lo-pez Matteos pa bi hotel ka-stristično revolucijo v Mehiki ((prehiteti«. Njegovi predniki so mu zapustili težko breme, ker so nekdanjo agrarno reformo, ki se je dolgo let razvijala po načrtih Carde-nasa, zavrli. V dobi Cardena-sa (1934-1940), so vsako leto razdelili kmetom tri milijone ha zemlje. Od 1946 do 1958 pa je povprečje znašalo komaj 583X00 ha. To je zelo malo posebno zato, ker se prebivalstvo Mehike naglo množi. Prirodni prirastek znaša 900.000 novih ust na leto. Zato imamo opravka z brezposelnostjo in izseljevanjem s podeželja v mesta ali v tujino. Mehika šteje danes nad milijon ljudi brez dela, v ZDA pa se je do pred nekaj leti selilo po pol milijona ljudi na leto.
Predsednik Matteos se iej spet lotil starega gesla; «Po eno parcelo vsakomur, ki, zemljo obdeluje, in nobena parcela ne bo neobdelana«. V prvih štirih letih je novi predsednik razdelil 4 milijone ha zemlje, kar je dvakrat več kot v dobi Cortineza.
S tem se je izseljevanje sicer zavrlo, toda množice še vedno zapuščajo podeželje in bivši predsednik Cardenas se je po 21 letih vrnil v politično življenje, da bi s svojo maksimalistično politiko sedanjega predsednika prisilil k «pogumnejši» politiki. In tako si sedaj stojita nasproti dva «agrarca»: sedanji predsednik Matteos, ki mu pravijo tudi «agrarni predsednik«, in nekdanji predsednik general Cardenas. Prvi ima za seboj veliko drobnih kmetov, toda tudi delavcev in intelektualcev, stari Cardenas pa množico brezposelnih kmečkih delavcev.
Tu smo prikazali, kako gledajo na probleme Latinske Amerike določeni ((poučeni« toda meščanski krogi. In še' to je omejeno le na agrarni del vprašanja. Ce bi dodali k temu še neštete druge probleme, ki «burijo» to tako vročo celino, bi razumeli, zakaj ni v Punta del Este predstavnikom ZDA, nič kaj lahko dajati vsej ameriški politiki — «enotno smer«.
De Gaullov imitator
Henri Tisot se je moral zateči pod nadzorstvo policije zaradi grožnje fašistične organizacije OAS, ki ga je baje hotela ugrabiti, da bi zanjo posnel na ploščo lažni govor de Gaulla, katerega zna odlično posnemati v gtasu in kretnjah
RAZVOJ FARMACEVTSKO KEMIČNE INDUSTRIJE V SLOVENIJI
V Sloveniji proizvajajo oksidul najnovejše anestezi jsko sredstvo
Prvi popolnoma avtomatizirani obrat tarmacevtske industrije v Mengšu pri Ljubljani ■ Osvajanje vrste novih visokokvaiitetnih proizvodov
kemičnem oddelku ostalimi doslej znanimi ane-
«F A RM I S», farmacevtsko-kemičnega kombinata Slovenije v Mengšu pri Ljubljani, so te dni vključili v pogon nov industrijski obrat za proizvodnjo dušikovega oksidu-la — najnovejšega narkozne-ga sredstva, ki ga je poleg Švice med prvimi deželami jela proizvajati tudi Italija. Tako se je Jugoslavija uvrstila med redke dežele v Evropi in v svetu, ki danes proizvajajo in uporabljajo to najnovejše anestezijsko sredstvo.
Dušikov oksidul je v bistvu plin, ki ga pa zaradi lažjega in cenejšega transporta ter prikladnejše uporabe v tovarni polnijo pod močnim pritiskom v jeklenke in ga tako v tekočem stanju razpošiljajo raznim bol. nicani. Dušikov oksidul ima kot narkozno sredstvo pred
stetiki precejšnje prednosti. Za človeški organizem je praktično docela neškodljiv; dihanje ostane prauilno in globoko, ne poškoduje vaskularnega sistema a tudi krvni pritisk ostane nespremenjen. Zato je njegova uporaba zlasti pomembna pri daljših operacijah, česar si z ostalimi anestetiki ne moremo vselej privoščiti. Prva operacija z domačim dušikovim oksidu, lom, ki so jo te dni izvedli na ljubljanski kliniki, je znova potrdila te njegove prednosti, zato je bila lepa gesta s strani uprave omenjenega kombinata, da je na svečano otvoritev novega obrata porabila tudi anesteziologe iz vseh krajev Jugoslavije.
Tu so se anesteziologi seznanili ne le z najsodobnejšim narkoznim sredstvom, temv.eč tudi 2 najmodernej-
					
RIBOLOV NA SEVERNEM JADRANU IN OB ISTRSKI OBALI
Od Tržaškega zaliva do Dolgega otoka največ sreče za jugoslovanske ribiče
Leta. ko so prenekateri naši ljudje živeli izključno od ribolova ko so na odprto morje med istrsko obalo in Gradežem dnevno izpluli v svojih večjih in manjših ribiških čolnih tržaški, konto-velski. svetokriški. nabrežin-ski in devinski ribiči, so sicer davno za nami. Vendar je vprašanjfe' ribolova in zanimanja zanj še vedno aktualno, tembolj, ko se v zvezi s to panogo, deloma zaradi dejstva, da rib malone več ni, kakor tudi zaradi tega, da sp tej v- preteklosti tako važpi gospq$3i£ki panogi od shrani oblasti ne posveča dovolj tiste pozornosti, ki jo prav njena sedanja kritična situacija izrecno zahteva. Zakaj, težko je verjeti, da temu ni pomoči, ker enostavno rib ni,
Slovenski ribiči so lani dosegli svoj rekordni ulov - Občutno nazadovanje ulova tuna - Modernizacija ribiškega ladjevja
Čeprav je tudi res, da Tržaški zaliv nikoli ni bil bogat z ribami. S tem v zvezi si je treba, poleg drugega, zastaviti tudi vprašanje: zakaj, kako da jih ni? In zakaj so drugje, recimo nedaleč od nas, že na loviščih zapadne istrske obale in ostalih področjih jadranskega morja? Neki razlog za to mora biti, in tu-(Jirje, samo treba sp ,je tem vprašanjem resno posvetiti.
Jugoslovanski ribiči 1 so na pr. v lanskem letu na področjih severnojadranskega sektorja, od Tržaškega zaliva do Dolgega otoka, nalovili največ rib; okrog 72,5 odst. celokup-
Klobucki iz poletne kolekcije rimske modne hiše Česa reja Canesse
Sreda, 31. januarja 1932
Radio Trst A
7.00; Jutranja glasba; 8.30: Omnibus; 11.00: Omnibus (II. 7.30: Jutranja glasba in ko. del); 12.20: Glasbeni album; ledar; 11.30- Šopek slovenskih 13.30:	Napolitanski	refrein;

popularen med
'"iiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiniiiiiiiiiiim
pRejeli smo
ALISticnO kmetijstvo.
KIHI. st, 6. Ljubljana
ta; 15.20: Obisk pri skladatelju Marijanu Kozini; 16.00: 12.20:	Glasbeni album;	Vsak dan za vas; 17.05: Šofer-
jem na pot; 17.50: Orgle in pesmi; 11.45:	Vrtiljak,	pisani	15.15: Poje Nilla Pizzi; 16.00;	orglice; 18.10: Ko na zemljo
odmevi naših dni; 13.30;	Para-	Program za otroke; 17.20: Iz	pada mrak: a) Večerni zvoki,
da orkestrov;	17.00: Za	prije-	koncertnega sveta; 19.30: Pre-	b) June im Stan, c) Šopek leten uvod igra ansambel	Carlo	gled umetnosti; 20.00: Glasbe-	pih melodij; 19.05; Dirigira
ni album; 21.05; Politična tri-	Milan Horvat; 20.00:	Pojoči
buna; 22.05:	Štirje zavrtljaji	mozaik, 20.45: Richard Strauss:
Paochiorl; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Slovenščina za Sloven
ce- 18.15: Umetnost, književ- v družini; 22.50; Tednik lltera- I. dej. opere ((Kavalir z rožo«; nost in prireditve; 18.30: Ita- ture in umetnosti; na koncu 22.15: Po svetu jazza. »Zenske
Grška lahka glasba.
lijanski operni pevci;	19.00:
Zdravstvena oddaja — Sestavlja dr. Miilan Starc;	19.15:
Glasbeni kaleidoskop; 20.00:
izvajalke jazza«; 22.45: Kitara V ritmu; 22.50:	Literarni
nokturno; 23.05: Plesna glasba; 23.26: Maurice Ravel: Godalni
//. program
uiasDemi kj™>w zv.w. g.OO: Jutranje melodije; 11.00;
Šport; 20 30: J(Kuc_ v^popoidan«, Glasba za vasJ_ w delate; 13.00: kvartet v F-duru,
Ital. televizija
izložbi; 15.15:	Italijanske
— -	• _	... ijiasua
radijska drama; nato Iz babi- Renato Rascel predstavlja; čine glasbene skrinjice, 22 00;	H00: Na5i pev,ci. 1500: ploSCe
»s tV£ jat
polmraku; 2.3.00; Motivi na klaviaturi.
Trst
uspehov; 16.00: Program ob Sti-	dnevnik; 18.45: Nikoli ni pre-
rih; 17.30: «TaJna vojna« — ra-	pozno; 19.15. Italijanski spre-
dijska drama; 18.35: Motivi za	hodi; 19.35:' Glasbeni karnet-
„	„	vas; 20.30: Pokal jazza; 21.45:	20.20: Šport; 20.30: TV dnev^
7.10: Dober dan s Francom simfonični koncert; 22.25: Glas-	nik; 21.05: Politična tribuna;
Russom in njegovim orkestrom; ba v noti
12.25: Tretja stran; 14.20: Prijatelji cvetic; 14.30: Gounod: »Faust« — II. dejanje; 15.20: «Rdeča roža«, dramska priredba za radio.
Koper
lil. program
17.00:	Simfonični koncert;
18.45: Fauvre: Kvartet št. 1 za klavir in godala; 2.0.00: Vsako-večerni koncert; 21.30: Anouilh:	čistokrvnega konja«; 21.55: TV
«Colombe» — komedija v Sti- dnevnik; 22.15: Komorni kon-
22 05: Iz časov nemega filma: «Crni orel«; 22.25: Knjige za vse; 22.55: TV dnevnik.
DRUGI KANAL
2,1.05:	Disneyland:	«Zgodba
troY%.o£lapraenosa ^12m	23'30: Po3lovilnl cert'
Koktajl ob 12; 12.45: Odlomki koncert-
iz oper; 13.15; Kulturne in umetniške aktualnosti; 13.40: Zabavni ritmi; 14.00: Odmevi
Slovenija
8.25:	Popevke se
Jug. televizija
Ljubljana 18.00; Lojze Kra-vrstljo; kar: Bele snežinke - TV slika-
iz Jugoslavije;	14.30: Za oddih	9.25:	Zabavne	melodije; 9.45:	niča za	najmlajše; 18.10:	Risa-
in razvedrilo	(lahka glasba);	Dve	rukoveti	St. Mokranjca;	ni *Mm;	18.20: Nasveti	za ti-
15.30: Poje zbor ((Srečko Ko- 10.15: Od tOd in ondod; 11.00:	ste, ki gojijo rože; 18.30: Sport-
sovel«; 16.00:	Otroški kotiček;	Dva	odlomka	iz opere Bag-	na oddaja; 18.40: Jim ln	džun-
16.30: Simfonični koncert; 17.40:	dadskl bHvec; 11.15:	Človek	gle; 19.05: Aktualna medlein-
Pojejo jugoslovanski pevci; In zdravje; 11.25: Skladatelji in ska tema:	Koze (osepnice).
18.00- Prenos RL; 19.00: Kla- njihovi instrumenti; 12.05: Lo- Beograd 18.00: En-den-dinus — virski duet	Ferante-Telcher;	garsKl fantje;	12.15:	Radijska	oddaja	za najmlajše. Zagreb
19 00- Prenos RL; 22.15: Ritmi kmečka univerza; 12.25; Melo- 18.45: Dokumentarni film; 19.00: na ploščah; 22.35:	Krammer-	dije ob 12.25; 13 30: Okrogle Cannontaall .............
Ljubljana 19.30:
in poskočne Boruta Lesjaka; TV obzornik. J RT 20 00: TV 13.45: V ritmu cha-oha in ca- dnevnik. Zagreb 20.30: TV ma-lypsa: 14.05: Za šolarje: Zlom- gazin — zabavno-glašbena od-ljeno krmilo; 14.35: Peter UJič daja. Beograd 21.30: Loto. JRT
Kramar; Harmonija za pihala;
2300: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; Čajkovski: Hrestač, baletna sui- 22.00: TV dnevnik.
nega ulova. Kot najboljša so se namreč pokazala prav 'lovišča daleč na odprtem morju ob istrski zapadni obali.
Najlepše uspehe so dosegla ribiška podjetja, ki so se, o-premljena z modernimi aparati za ugotavljanje ribjih jat v velikih globinah, podajala na ^dprta morska področja severnega Jadrana, Drugi raz-dog, ki je pripomogel do takš-. nega uspeha, pa je v deis.tvu^ da so' sardele začeli, vl,šir4etn‘ obsegu loviti tudi v zimskih mesecih, v nasprotju z večstoletnimi, izkušnjami, da se ta riba lovi samo od pomladi do jeseni.
Slovenski ribiči so lani dosegli svoj največji uspeh. Nalovili so okrog 2500 ton rib, nasproti 1608 tonam iz leta 1960. Izredno lepe uspehe so zabeležili tudi' ribiči iz Pulja, ki so lani ulovili 7476 to!) rib, vtem ko šo v letu 1960 dosegli samo 3448 ton. Prav posebno so se ob tej priliki izkazali ribiči podjetja »Mirna« iz Rovinja, pri čemer je vsak njihov čoln ulovil povprečno 160 ton.
Nasprotno' pa so lani na področju reškega okraja bili doseženi dokaj slabi uspehi. Ulovljenih je bilo samo 3192 ton rib, nasproti 3607 tonam v 1. 1960. Glavni razlog za to je bil v neizenačenosti in pomanjkljivosti plovnega parka pri posameznih podjetjih, se pravi v prvi vrsti zaradi tega, ker so ta bila opremljena samo z majhnimi čolni, s katerimi pač ni mogoče uspešno loviti na odprtem morju. K temu nazadovanju je pripomoglo tudi dejstvo, da so zasebni ribiči lani ulovili samo 828 ton blaga, vtem ko so na pr. v ], 1957 dosegli nič manj kot 2500 ton.
Glede na vrsto rib, je lanskoletni ulov pokazal naslednjo sliko: največ se je ulovilo sardel, in sicer 10.850 ton, kar znese okrog 43 odstotkov celotnega ulova, prav toliko torej kot 1. 1960. Zatem je bilo ulovljenih 2190 ton papa lin, pri čemer pa je najbolj zanimivo, da pretežni del tega niso realizirali ribiči Hrvat-skega Primorja, kot doslej, temveč istrski ribiči v Kvarnerskem zalivu. V Reškem zalivu, Rvarneriču in Vinodol-skem zalivu pa niso bili doseženi zadovoljivi rezultati glede papalin. Nadalje se je v lanskem letu ulovilo dvakrat več sardonov kot v doslej najboljšem 1957. letu. Ves u-
več kot je te ribe bilo ulov- I nami in «Zlatka» z 220 tona-ljene v letu 1960, predstav- mi. Vsi ti so last podjetja lja to daleč podpovprečen re- »Mirna« iz Rovinja.
zultat. Ce to količino porazdelimo glede na sredstva, s katerimi se ta riba lovi, odpade na motorne tunolovce 141 ton, na stoječe tunolovce Hr-vatskega Primorja 17 ton in starinske »šibakune« in «po-landere« v Dalmaciji 106 top. Ker. pa so ribiške ..podjetja, ki se ukvarjajo z lovom na tunh; že davno ugotovila, da hjihovi tunolovoi samo od lova na tune ne morejo biti rentabilni, so vseh svojih 12 tunolovcev, kolikor jih imajo, poleg za lov na tune uporabila tudi za lov ostalih rib. Omenjenih 12 čolnov je potemtakem ulovilo, poleg zgoraj navedenih 263 ton tunov, še 840 ton drobne plave ribe, s čimer je tunolov na Jadranu postal nedonosna panoga ribolova, samo na osnovi katere čolni ne morejo biti rentabilni.
Tunolov, ki se vrši s pomočjo stoječih plovnih objektov, pa je bil lansko leto eden najslabših v zadnjih desetletjih. In od nekdanjih 30 stoječih tunolovk, kolikor jih je imelo Hrvatsko Primorje, jih je lani bilo v akciji samo šest. Izredno slab tunolov, kakršnega je bilo moč opaziti že vrsto let, je še en dokaz več, da so motorni runolovci na Jadranu nerentabilni, zaradi česar bi bilo treba njihovo dejavnost prenesti izven njega ter jo usmeriti na druga svetovna morja.
Ribolov s pomočjo vlečnih mrež, ki so si od njega obetali precejšnje uspehe, tega u-panja ni opravičil. Lansko leto je 154 motornih čolnov u-porabljalo ta način, ulovljenih pa je bilo samo 1950 ton rib.
Samo 4Q čolnov za ribolov na vlek, se je lani ukvarjalo s takšnim načinom ribolova, vsi ostali, 114 po številu, pa so se, poleg ribolova na vlek, ukvarjali tudi z drugimi načini ribolova, pri čemer so poleg 1126 ton ribe, ulovljene na vl»k, ulovili še 7610 ton rib na ostale načine.
Jugoslovanska ribiška podjetja so lani imela na razpolago isto število ladij kot v prejšnjem letu. Njihov skupni rezultat pa je pokazal presenetljivo napredovanje, t. j. 15267 ton nasproti 9831 tonam v letu 1960. Najbolje so se izkazali srednji ribiški čolni, katerih dolžina znaša
V enem samem letu dni, odkar so v Jugoslaviji ' opremili večino svojih ribiških čolnov z napravami za ugotavljanje ribjih jat v globinah, je seveda, še prekratek čas, da hi mogli z, natančnostjo določiti njihovo učinkovitost, vendar je ctrei»a- .--primati? -ite
so mnogo-,Tatiju ribjih-Jat-Tra-viscTlrem morju, o čemer govore tudi mnogo boljši rezultati ulova, kot so bili oni v prejšnjih letih.
Morska zvezda ima radar...
Neki zoolog iz Washingto-na je nedavno odkril, da imajo morske zvezde neko posebno sredstvo, doslej še zelo malo raziskano — neke vrste prirodni mali radar — s pomočjo katerega lahko odkrijejo školjko tudi v globini 10 in več cm pod peskom morskega dna. Kljub temu izvrstnemu sredstvu za odkrivanje plena pa potrebuje morska zvezda mnogo časa, da pride do njega in ga poje. Za ta posel sta ji potrebna najmanj dva dneva.
Šim industrijskim obratom na področju jugoslovanske far. macevtske proizvodnje. Ta o-brat je namreč prvi farmacevtski obrat, ki je popolnoma avtomatiziran. Poleg šefa inženirja sta v njem v eni delovni izmeni zaposlena samo še en delavec in en laborant, kajti ves tehnološki proces je docela avtomatiziran. Se večl Avtomatika je tako popolna, da vse morebitne napake v proizvodnem procesu ne le signalizira, temveč jih tudi sproti odpravlja. Čeprav celoten postopek ni ravno enostaven, teče docela brezhibno in varno. To pa je glavno, kajti proizvodnje dušikovega oksi-dula se nihče ne loteva rad, če ni zajamčena varnost celotnega postopka, a zlasti še varnost Človeka pri delu. Za vse to je to pot poskrbela neka znana švicarska firma, ki je dobavila najsodobnejšo opremo, veliko priznanje pa velja tudi domačim strokovnjakom, ki so znali poskrbeti tudi za notranjo higieno obrata, ki je zares lahko vzor vsem takšnim objektom.
Novi obrat za proizvodnjo dušikovega oksidula pa je le eden od vidnih uspehov 15-letnega razvojno-raziskoval-nega dela dveh pomembnih podjetij — tovarne eLeka z obrati v Ljubljani in Mengšu, te' tovarne uKrkas v No-vem mestu, ki sta se nedavno združili v omenjeni kombinat «FARMIS» in tako s svojimi uspehi danes prezen-tirata mlado farmacevtsko-kemično industrijo Slovenije. Bruto proizvodnja vseh o-bratov tega pomembnega kombinata je lani znašala že preko 4,4 milijarde dinarjev, kar pa je tem bolj pomembna ob dejstvu, da tu ne gre le za običajno konfekcioni-ra nje farmacevtskih proizvodov, temveč predvsem za izkoriščanje domačih surovin, za domače postopke sinteze in za domače kvalitete cele vrste proizvodov, za katere je država nekdaj izdajala in še izdaja velike vsote deviz. 'Santo tf obritih bihše tovorne «Lek». da»es - izdelujejo že 95 različnih specialitet, ki zajemajo vrsto alkaloidov,
glikozidov, antibiotikov, vitaminov ter drugih preparatov za razna terapevtska področja. Spekter teh preparatov se iz leta v leto dopolnjuje in izboljšuje. Tudi letošnji program predvideva na tem področju nekaj novitet, med katerim,, se nahaja tudi «Fltimi-din« — učinkovito zdravilo proti gripi m drugim virusni m obolenjem.	•
Ekstraktivno-alkaloidni od. delek je v preteklem letu osvojil tudi poltehntčno proizvodnjo glikozidov digitalisa in alkaloidov tkzv. secale cornatuma na podlagi lastnih raziskav. To je pomemben uspeh, ki spričo že odobrenih investicij zagotavlja industrijsko proizvodnjo zdravil iz lastne surovinske baze v vrednosti blizu ene milijarde dinarjev.
Tudi obrat bivše eKrkes je poleg proizvodnje gotovih zdravil vključil v svoj program sintezo farmacevtskih surovin. V ta namen je bil zgrajen tudi nov obrat v Ločni pri Novem mestu za pro. i zvodnjo kontrastnih rentgenskih sredstev na bazi organsko vezanega joda, ki se jih bogato poslužuje rentgenska diagnostika pri slikanju ledvic, krvnih žil in žolča. V programu je tudi izgradnja novega obrata za proizvodnjo raznih antibiotikov z letnim brutodohod-kom 1,14 milijarde dinar, jev, Foleg antibiotikov pa se predvideva tudi razširitev programa proizvod, nje raznih farmacevtskih surovin kot so Isoniazid, ToL butamid, Fenacetin, a med drugim tudi «catyut», kirurška nit iz ovčjih črev.
Z združitvijo obeh obratov se obeta zares prav lep razvoj tej slovenski farmacevtski industriji in vse kaže, da bo spričo uresničitve omenjenih programov proizvodnje v naslednjih dveh letih bru-toprodukt omenjenega kombinata narasel vsaj Še za tri milijarde dinarjev. To pa je ogromen prispevek, k rasti celotne jugoslovanske farmacevtske proizvodnje, ki bo tem bolj občuten v prihranku mnogih, deviz za nakup takšnih proizvodov v tujini.
MACAROL MILOŠ
Naprave v avtomatiziranem obratu za proizvodnjo dušikovega oksidula v Mengšu
iiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiriuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiniiii
KOTIČEK ZA FOTOAMATERJE
Refleksna dvooka kamera
Almanah Mednarodne zveze za umetniško fotografijo za I. 1962
pa so z motorjem 120 KS. Rekord je dosegel čoln «Bali-stina« z 255 tonami ulovljenega blaga, za njim «Zubac» z 223 tonami, «Pauk» z 222 to-
lov je znašal 3058 ton, za o^g 17 metrov, opremljeni kar gre zahvala predvsem dejstvu, da so se lani začela intenzivneje izkoriščati nova lovišča sardonov na odprtem morju vzdolž zapadne obale Istre in Severnega Jadrana nasploh. Tu je bilo ulovljenih 80 odstotkov celokupnega lanskoletnega ulova sardonov.
Ulov skuš pa je lani dosegel 1840 ton, torej za 200 ton manj kot v prejšnjem letu.
Zelo slab uspeh je bil dosežen v Hrvatskem Primorju, kjer so doslej vedno bili doseženi najlepši uspehi. Dober je tudi bil lov na šnure v količini 844 ton, kar se je v glavnem doseglo na odprtem morju, kot je bil to primer tudi s skušami in sardoni.
Lov na tune pa je lansko leto vrgel samo 263 ton, in dasiravno, znaša to dvakrat
Izšel je almanah za leto 1962 Mednarodne zveze za u-metniško fotografijo (FIAP), v kateri je včlanjenih 48 držav. V njem je objavljen izbor 135 fotografij avtorjev iz 32 držav šeste bienale FrAP, med temi pet črnobelih del jugoslovanskih avtorjev in pet črnobelih in ena barvna fotografija italijanskih avtorjev.
Izbor obsega različne tendence in sloge, predvsem pa mojstrovine, ki so dosegle visoke nagrade na državnih in mednarodnih razstavah. Pri vseh je opazna osnovna karakteristika čiste fotografije, torej take fotografije, ki u-porablja samo svoja lastna sredstva za svoj estetski izraz.
Kakor je razvidno iz izčrpnih tehničnih podatkov ob vsaki sliki, je za fotoamaterje zanimivo, da je več kot
polovica, to je 77 od vseh objavljenih slik, posnetih z refleksno dvooko kamero formata 6x6, povečini Rollei-flex. Ta zanimiva statistika, ki se često ponavlja na razstavah in, ki mimogrede povedano, drži visoko ceno o-menjene kraljice dvookih kamer, ponovno dokazuje kako priljubljen je ta tip kamere pri večini fotoamaterjev in istočasno potrjuje, da je vsaj za umetniško fotografijo predvsem odločujoč srednji mali format 6x6. Ob sedanji stopnji razvoja filmske emulzije, dovoljuje ta format in njegova normalna žariščnica od 7.5 do 8 cm povečave, ki zadovoljujejo tudi najbolj razvajeno oko. Najvažnejše pa je, da so pri tem formatu možni vsestranski, poljubni, včasih zelo široki izrezi motiva iz negativa v okvir, ki si' ga zamišlja amater kot
najbolj pravilnega v estetskem pogledu.
Drugi in morda najpomembnejši činitelj je pri tej kameri iskalo na motnem steklu, danes izpopolnjenem z Fresnelovo lečo, ki mu poveča svetlobnost. Klasična fotografija se je začela na motnem steklu in po mnenju velikih kot so Weston, Steicheh in drugi, je motno steklo odločujoč in osnoven usmerja-iec v umetniški fotografiji, ker prevaja sliko motiva ne samo v točno žarišče, okvir in globinsko ostrinsko nego, in to je najvažnejše, v tiste svetlobne razpone, perspektivo- ter dvodimenzionalni prostor, v katerih ga bo videlo oko pozneje na papirju odnosno diapozitivu. Snemalcu pomaga, da vidi vnaprej kakšna bo slika in ga stalno vzgaja v fotografsko gledanie mo-tiva.	R. j.
							
OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Ne prenaglite se v važnem delu, si-	I 1 V
cer lahko vse pokvarite. Ver-	I I 1
jetna sprememba osebnih načr- I | I tov, toda na bolje. Glavobol. I .
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspe-lo vam bo izpolniti neko nalogo kljub številnim oviram. Ne pod-
legajte slabi volji, čeprav bi u-tegnlla biti opravičena.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Novi elementi bodo omogočili uspešno realizacijo stare želje. Ne dramatizirajte nevesele vesti o ljubljeni osebi,
RAK (od 23.6 do 22.7.) Ce boste spoštovali določeni program, boste imeli razen moralnega tudi gmotno zadoščenje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neko tvegano delo se lahko konča v vašo korist, toda ne brez žrtev. Dobri odnosi z osebo, ki vam postaja vedno bolj simpatična.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vzdržite se vsake reakcije, pa čeprav hi lahko ta povečala vaš ugled. Poravnava družinskega spora. Prijetno potovanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Krivične kritike ljubosumnih kolegov. Ugodno razdobje v osebnih opravilih Večer v prijetni družbi. Prehodna slabost.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Kljub poslovnim sporom, se stiki s sodelavci ne bodo prekinili. Koristen nasvet dobrega prijatelja. Ljubezen na višku.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Položaj se začenja obračati v
vašo korist. Pozor pred lažnimi Iluzijami: stojte na realnih tleh. Ljubezensko pismo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zapravite ugodne priložnosti samo zaradi vaše skromnosti. Vztrajnost vas bo privedla do zaželenega srčnega uspeha.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ozračje po moralnem uspehu vam bo odprlo nove možnosti. Neki dogodek bo motil vaš no. tranjt mir. Zdravje brez posebnosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Aktivnost nelojalnih tekmecev. Pozitivno obdobje za tveganja v igri. Prijateljstvo se utegne spremeniti v ljubezen. Nervoznost.
Zaradi nepopustljivosti vlade
Jutri v Tržiču
splošna stavka
Mnogo delavcev je včeraj sodelovalo v stavki, ki jo je proglasil vsedržavni odbor F10M
Vodstva treh sindikalnih organizacij v Tržiču — CG-IL, CISL in UH. — so proglasila za jutri, v četrtek popoldne, dveurno splošno jstavko, ki bo trajala od 15. do 17. ure na vsem področju Tržiča in njegove okolice. V stavki bodo sodelovali uradniki CRDA, ki doslej stavkajo že več kot 40 dni, delavci CRDA, kakor tudi delavci vseh ostalih podjetij na tem področju. Meščani bodo izrazili svojo solidarnost s stavkajočimi s tem, da bodo zaprli svoje lokale.
• Stavko so proglasili v znak protesta proti obnašanju osrednjih organov oblasti, ki trmasto zavračajo dosego sporazuma s sindikalnimi organizacijami o zahtevah stavkajočih uradnikov.
Včeraj je okoli 60 odstotkov delavcev CRDA v Tržiču sodelovalo v vsedržavni 24-urni stavki, ki jo je za ladjedelmlki sektor proglasil vsedržavni odbor FIOM-CGIL. S to stavko je hotela FIOM izkazati tudi solidarnost s stavkajočimi uradniki CRDA ter obsoditi nastop policije in karabinjerjev proti demonstrantom.
Podaljšan rok za prijavo vina
Vinogradnike obveščamo, da so zaradi posredovanja sindikalnih organizacij neposrednih obdelovalcev podaljšali rok za prijavo vina od 31. januarja do 20. februarja. Prijavo bo treba napisati v dveh izvodih, od katerih bo eden ostal na občini, drugega pa bodo poslali uradu za preprečevanje ponarejanja vina.
Kakor smo že sporočili, morajo vinogradniki prijaviti lanske in predlanske količine vina kakor tudi mošta. V nekaterih občinah, med katerimi je tudi Doberdob, še nimajo na razpolago obrazcev. Brž ko jih bodo prejeli, bodo po časopisju ali z lepaki obvestili vinogradnike, naj se
MiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiHiH
C
KINO
J
CORSO. 16.30: »Benito Mussolini — anatomija diktatorja*. Crnobeli italijanski film. VERDI. 16.00: «Benito Mussolini«. Italijanski dokumentarni film o fašizmu. VlTTORIA. 17.00: »Roparjeva smrt», F. Rabal in L. Massari. Crnobeli italijanski film. CENTRALE. 17.15:	»Fernan-
del, metla in čopič*, Fernan-del in D. Doli. Crnobeli ita-lljansko-francoskl film.
---«»---
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italla št. 10, te). 25-76.
---«»---
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 2,6 stopi-ne nad ničlo ob 15.30, najnižjo 2.4 stopinje pod ničlo ob 22.30. Vlage je bilo 25 odst.
zglasijo na občini in vino prijavijo.
----«»---
IZ STANDREZA
Darovi
za Podporno društvo
V Standrežu so zbrali za Podporno društvo iz Gorice naslednje prispevke:
Roza Pavletič 300 lir, Mirko Gulin 300, Dana Lutman 300, L. R. 300, Franc Beltram 300, Karla Lutman 200, Tereza Beltram 300, Terezija Brecelj 100, Franc Zavadlav 100, Milan Pelicon 100, Angela Nanut 100, Alojz Tabaj 100, Ana Vižintin 50, Katarina Volčič 50, Frančiška Gri 50 lir.
Skupaj je bilo torej nabranih 2650 lir.
----«»---
Kmet iz Dolenj se je ponesrečil
Včeraj dopoldne okrog 9.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 41-letnega Nerea Bu-digoja, kmeta iz Dolenj, Ul. Cimen 31. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da si je mož zlomil desno ramo in so ga zato pridržali v bolnišnici za mesec dni.
Budigoj je povedal, da je padel prejšnji večer na dvorišču, ko se je odpravljal v hlev krmit živino. Spočetka je menil, da ni nič hudega, ko pa je čutil vedno hujše bolečine, se je odločil in prišel v bolnišnico.
V zvizi s sporom CRDA v Tržiču
Pismo tajništev vseh strank predsedniku vlade Fanfaniju
Stavkovno gibanje je doslej povzročilo ladjedelniškemu obratu več milijard škode
Včeraj popoldne so se na sedežu Italijanske socialno-de-mokratske stranke v Gorici sestali predstavniki pokrajinskih vodstev sedmih političnih strank na Goriškem in sprejeli besedilo pisma, ki so ga poslali predsedniku vlade Fanfaniju. Podobno pismo so Fanfaniju poslale tudi občinske sekcije teh strank iz Tržiča. Besedilo pisma, sestavljenega in sprejetega na sestanku v Gorici, je naslednje:
Na pobudo tvojih sekcijtkih organizacij iz Tržiča so se sestala tajništva vseh političnih strank na Goriškem (KD, MSI, KPI, PLI, PSI, PRI, PSDI), da bi proučila težavni položaj, ki je nastal v Tržiču zaradi sindikalnega spora, uradnikov CRDA.
Stavkovno gibanje traja že nad dva meseca zaradi česar je 800 uradnikov stavkalo že nad 300 ur, kar je povzročilo zastoj proizvodnje v vsem podjetju.
Pred dnevi je zaradi stavke policija grobo intervenirala. Sodijo, da je doslej ta spor povzročil podjetju več milijard lir izgube, delavske mezde pa so se skrčile za okoli 220 milijonov lir.
Ce ne bo nov razvoj dogodkov omogočil sestanka obeh strank, je že sedaj jasno, da se bo spor podaljšal, zaostril ter povzročil nadaljnje hude
izgube za vse pokrajinsko gospodarstvo.
Predstavniki vseh strank so se obvezali, da bodo nadaljevali z započeto akcijo pri svojih vsedržavnih tajništvih in pri vladnih organih, da bi dosegli pravičen in časten sporazum med spornima strankama.
------«r,------
Saje so se vnele
Včeraj ob 10.15 so poklicali goriške gasilce v Ul. Carducci
•llllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnnlllll|||||||||H|||||^||||||||||||||||t|||||||||||||||||||l|||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||Hll|||||lHllu
št. 21, kjer so se v stanovanju Marije Tommasini vnele saje v dimniku. Ob 14.40 pa so poklicali gasilce še v Ul, Don Bose« ■ št. 40, kjer so se v stanovanju Giovannija Mazzolinija ravnotako vnele saje v dimni, ku. Po skoro enournem delu v vsakem kraju, se je gasilcem posrečilo preprečiti vsako nevarnost požara. V prvem stanovanju so imeli nekaj škode v drugem pa nič.
Svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu
Posadki Nemčije I zmaga in lovorika
Italijan Zardini na drugem mestu
GARMISCH . PARTENKIRCHEN, 30. — Danes se je začelo in tudi zaključilo svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu. Zaradi pretoplega vremena so v preteklih dneh odložili izvedbo tekmovanja do danes, ko je bila proga v dobrem stanju, pa čeprav za-
radi snežnega meteža ni dovoljevala rekordnih hitrosti.
Tekmovalci so imeli na razpolago dve namesto štirih voženj, zaradi česar je bila borba za naslov napeta do konca. Po prvi vožnji je italijanska posadka št, 1, ki jo vodi Sergio Zardini, zasedla zaradi najboljšega časa prvo mesto in vse je kazalo, da bo naslov ostal Italijanom. Toda v drugi vožnji je posadka Nemca Schelleja odlično izpeljala progo v dobrem času in se po-
Ugotovitve zadnjega ljudskega štetja
v
Število stalno naseljenih občanov v obmejnih krajih polagoma narašča
V števerjanski občini se zelo izseljujejo - Izreden razvoj Vidma
datkov o zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo 15. oktobra lani izvedeno po vsej državi, smo imeli v goriški pokrajini 38.307 stanovanj s 139.912 sobami, medtem ko smo imeli 1951. leta 30.089 stanovanj s 107.432 sobi. Izraženo v odstotkih se je število stanovanj povečalo za 27.29 odstotka, število sob pa za 29.58 odst.
V goriški občini napredek ni bil največji, kar dokazuje, da smo v Gorici že imeli zado-

Izpred okrožnega sodišča
Dekle iz Sablič so pretepli in s silo odpeljali nazaj domov
Ljubezenska zgodba se je končala z obsodbo zaročenca in njegovega brata - Ker je slabo ravnal z materjo, bo sedel 8 mesecev
Dne 28-. oktobra 1960 se je zglasila na karabinjerski postaji v Jamljah 27-letna Emilija Radetič iz Sabličev št. 2, da bi vložila ovadbo proti 27-letnemu Renatu Gorianiju iz Ronk, Ul. Capitelli 12, njegovemu bratu 25-letnemu Do-natu in njunemu prijatelju 26-letnemu Giovanniju Visintinu iz Ronk, Ul. Brigata Valtel-lina 32. Na podlagi te ovadbe je bila vložena pri sodišču tožba proti omenjenim trem, ki so včeraj sedeli na zatožni klopi pred goriškim okrožnim sodiščem.
V	obtožnici je rečeno, da so vsi trije dne 24. oktobra 1960 nasilno odvzeli osebno svobodo Emiliji Radetič ter jo z avtom bratov Goriani s silo odpeljali iz Ronk na njen dom v Sabliče. Oba brata Goriani pa sta bila nadalje obtožena, da sta Radetičevi prizadejala telesne poškodbe, ki so bile ozdravljive v 10 dneh, ter da sta jo javno zmerjala z »vlačugo in pocestnico*.
V	svoji izjavi pri karabi-
njerjih v Jamljah je Radeti-	“
čeva izjavila, da se je spoznala že dve leti prej z Renatom Gorianijem, ki upravlja črpalko za metan v Ron-kah. Tam sta se tudi srečala in kmalu potem je Renato v družbi njenega brata Lucijana začel zahajati tudi na njen dom v Sabliče. Ni minilo leto, ko sta se zaročila in nekaj
časa so vladali’med njima naj-
boljši odnosi. Polagoma pa se je Renato začel odtujevati, prihajal je vedno bolj poredkoma in bil hladen do nje. Ko mu je Radetičeva zagrozila, da bo prekinila razmerje z njim in mu je hotela vrniti darila, ki jih ji je v tem času poklonil, se je zopet z njo pobotal.
Toda tudi tokrat je trajalo malo časa in tako se je Radetičeva dne 24. oktobra 1960 odločila ter šla sama do njega v Ronke, da bi se z njim dokončno razjasnila. Dobila ga je pri njegovi črpalki, kjer je bil skupaj z bratom Donatom. Ko je dejala, da bi se rada sama pogovorila z Renatom, ta o tem ni hotel ničesar slišati. Oba brata sta jo nato potegnila v skladišče metana in jo tam pretepla, da je dobila poškodbe po obrazu in prsih ter drugod po telesu.
Ker kljub temu ni hotela oditi, ampak je vztrajala pri svoji zahtevi po pojasnilu, sta jo oba brata skupaj z Visin-
v njun avto ter jo s silo odpeljala domov v Sabliče, potem ko sta jo zmerjala.
V Sabličih sta jo vso potolčeno razložila in jo še zmerjala ter se nato odpravila domov.
Pri včerajšnji razpravi so obtoženci priznali, da je prišlo do prepira med njimi in Ra-
Na podlagi nepopolnih po-, voljivo število stanovanjskih
zgradb. Njihovo število se je povečalo samo za 22.18 odst. Precej več pa se je povečalo število sob, in sicer za 27.19 odst., kar pomeni, da so se v mestu gradila predvsem stanovanja z večjim številom sob.
Tako pokrajinsko povprečje, kot povprečje v Gorici pa je vseeno precej nad državnim, ki računajo, da znaša za stanovanja povečanje v primerjavi z letom 1951 za 23.3 odst., za sobe pa 27.19 odst.
Ce se nekoliko ozremo v sosednjo videmsko pokrajino, tedaj nas bodo presenetile številke o povečanju stanovanj in sob v sami furlanski prestolnici, v Vidmu, kjer se je v zadnjem desetletju število stanovanj zvišalo za 44.73, število sob pa za 42.89 odst. Te številke dokazujejo, da se je zaradi urbanizacije prebivalstva Videm neverjetno povečal. Razloge za ta pojav pa moramo iskati tudi v dejstvu, da ima Videm veliko zaledje, ki se je v teh povojnih letih spremenilo . iz kmetijskega področja v industrijsko razmeroma krepko cono, ki ima v Vidmu svoje naravno gospodarsko središče.
Ce pogledamo, kakšno je stanje v slovenskih občinah, tedaj lahko ugotovimo, da se je v števerjanski občini v e-nem letu povečalo število stanovanj samo za dve enoti, medtem ko se je število sob celo zmanjšalo od 765 na 733. To je edini primer v vsej pokrajini, kjer se je število sob zmanjšalo. Statistika ugotavlja, da je do tega prišlo zaradi tega, ker so podrli precej starih hiš z velikim številom sob in zaradi močne težnje po izseljevanju. Kdor nekoliko pozna Steverjan, bo ugotovil, da so se številni občani, v nekaterih primerih pa celotne družine izselile iz Ste-verjana in se naselile v drugih občinah, predvsem v Gorici. Steverjanska občina je med prvimi po odstotku izseljenega prebivalstva. V desetih letih se je število njenega prebivalstva znižalo za 123 enot, odnosno za 11.82 odst.
Ko že govorimo o številu stalno naseljenega, rezidentne-ga prebivalstva, tedaj poglejmo, kako je z našo ter sosednjima pokrajinama, tržaško in videmsko. Medtem ko se je v Italiji povečalo število re-zidentnega prebivalstva za 6.2
detičevo, niso pa priznali, 'da' bi ji oni povzročili telesne poškodbe.
Sedišče je vse tri spoznalo za krive in je obsodilo Renata in Donata Gorianija na po 6 mesecev zapora, Visin-tina pa na 4 mesece zapora. Vsi trije bodo morali plačati tudi sodne stroške. Obsodba je pogojna in brez vpisa v kazenski list.
* * •
Pred sodniki se je moral včeraj zagovarjati tudi 22-let-ni Luigi Boveno, ki je bil rojen v Boscotreoase pri Neaplju in sedaj pa stanuje s starši v Gorici, Ul. Torriani 33. Obtožen je bil, da je slabo ravnal s svojo materjo, ki ji je grozil in jo zmerjal ter tudi tepel.
Tožbo proti njemu je vložil oče Saverio Boveno, ki je povedal, da sin nima niti najmanjše volje do dela, da ga morajo starši v vsem vzdrževati in da prodaja družinske predmete, kot perilo in obleke, zato da si pridobi denar za zapravljanje.
Obtoženec je deloma priznal krivdo in državni tožilec je zahteval zanj eno leto in 5 mesecev zapora Sodniki so ga obsodili na 8 mesecev in 15 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov. Branil ga je uradno odv. Catalan.
Drž. tožilec Wuerich, preds. sodišča dr. Storto, zap. Geno-vese.
odstotka, se je število stalno naseljenega prebivalstva povečalo v goriški pokrajini samo za 2.06 odst., v tržaški pa za 0.73 odst. V videmski pokrajini se število ni le zvišalo, ampak se je celo, in to občutno, znižalo,. in sicer za celih 3.34 odst., ker se je v videmski pokrajini izselilo dosti ljudi v inozemstvo, da bi si poiskali zaposlitev, ki je doma niso našli.
Podatki, ki jih imamo na razpolago, niso uradni, kljub temu pa nam dovoljujejo, da napravimo nekaj zaključkov. V goriški pokrajini je več sob kakor prebivalcev; na vsakega prebivalca pride po 106 sobe. Ta podatek govori v prid higienskemu, socialnemu in zdravstvenemu zboljšanju razmer med našim preDival-stvom.
Ne moremo z gotovostjo trditi, če to že lahko razglasimo za napredek: podatki ,iam-reč dokazujejo, da smo do tega stanja prišli tudi zaradi močnega izseljevanja, kateremu je podvržena predvsem mladina.
---«»----
S kolesa sta padla
Včeraj okrog 13.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 14-letnega Vincenza Giorginija iz Ul. Ristori 45 in 8-letno Sandro Pisco.po iz iste ulice št. 32.
Prvi je imel več prask po obrazu, zaradi katerih bo ozdravel v 5 dneh. Bolj jo je izkupila mala Sandra, ki se je močno udarila na glavo in dobila tudi pretres možganov. Zato so jo pridržali v bolnišnici na opazovanju.
Giorgini je povedal, da je malo prej peljal Sandro na svojem kolesu in da sta pri tem oba padla ter si prizadejala navedene poškodbe.
---«»----
Usoden padec žene iz Podgore
Včeraj okrog 11. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 74-letno Marijo Gregorič, ki stanuje v Podgori, Ul. Cotonificio 30. Zdravniki so ugotovili, da si je žena zlomila desno nogo in so jo zato pridržali na zdravljenju za 90 dni.
Gregoričeva je povedala, da ji je spodrsnilo zjutraj, ko je vstala iz postelje in hotela stopiti' na preprogo ob njej in je pri tem dobila navedene poškodbe.
vzpela na prvo mesto ter tako osvojila naslov svetovnega prvaka. Zardini in njegovi tovariši so se morali zadovoljiti z drugim mestom pred posadkami Avstrije I, Kanade II in Italije II, katero je vodil svetovni prvak v dvosedežnem bobu Ruatti.
Švicarji so se slabo uvrstili, pa čeprav je njihova druga po. sadka zabeležila v drugi vožnji najboljši čas tekmovanja. Švicarski tekmovalci so namreč prevozili vijugasto progo V 1T6"48.
Končna lestvica tekmovanja je sledeča:
1.	NEMČIJA I (Schelle) 2’33”66
2.	Italija I (Zardini) 2’34”23
3.	Avstrija I (Franz) 2’35”59
4.	Kanada II (Gordon) 2’35”84
5.	Italija II (Ruatti) 2’36”35
6.	Nemčija II (Roesch) 2’36”38
7.	Švica II	2’36”77
8.	Švica I	2’36”83
9.	Vel. Britanija I 2’38”11, 10. Švedska 2'38"34, 11. Vel Britanija II 2’39”31, 12. Kanada I 2’39”79, 13. Romunija 2’41”37, 14. ZDA 2’41”57.
NOGOMET
LONDON, 30. — Angleška nogometna zveza je javUa, da bo prihodnji nasprotni^ domače reprezentance Švica in ne Švedska kot je bilo spočetka sklenjeno. Švica je namreč prosila za prijateljsko srečanje, kar je Anglija sprejela še posebno, ker sta reprezentanci na svetovnem prvenstvu v dveh različnih skupinah.
ATLETIKA
BUDIMPEŠTA, 30. — Madžarska metalca diska Josefa Szeczenyja, ki je bil četrti na rimski olimpiadi, so zaradi kršitve športne discipline med dvobojem Vzhodna Nemčija -Madžarska, ki je bij oktobra lani v Ausburgu, diskvalificirali do 15. junija.
SMUČANJE
Avstrijska reprezentanca za svetovno prvenstvo
DUNAJ, 30. — Avstrijska smučarska zveza je najavi'8 reprezentanco, ki bo nastop118 na svetovnem prvenstvu z8 alpske discipline, kj je na.?^ redu v GhamoniJtu. Avstrijsko reprezentanco bodo sestavlja'1-ŽENSKE:	Marianne JaM«
Traudl Hecher, Erika Netzer, Christl Haas, Sieglinde Braeu«r> Grete Grander; rezerva Edita Zimmermann.
MOŠKI:	Gerhard Nenning.
Karl Schranz, Egon Zimmer-mann, Hias Leitner, Marti8 Burger, Pepj Stiegler, Ernst Falch, Hugo Nindl.
Diletantsko nogometno prvenstvo
Ponziana ograža Svetoivančane
Sedem golov Cervignana moštvu iz Caslionsa
Svetoivansko nogometno moštvo, ki je prvi del amaterskega prvenstva končalo z nasiovom zimskega prvaka v žepu, je uspešno nadaljevalo po začrtani poti, ki vodi naravnost k osvojitvi končne zmage. Tudi preteklo nedeljo je San Giovanni, pa čeprav je moral gostovati pri enajstorici iz
Schelle se je že šestič udeležil svetovnega prvenstva, V*D' dar nikoli mu sreča ni bila mila. Letos je tudi nastopil f dvosedežnem bobu, toda smola je hotela, da je slabo zavozi' v ovinek, kar ga je zaneslo tako, da je bil odrezan od &°r' bt za naslov. Kljub nezgodi, sta se oba tekmovalca reš"* brez poškodb. Na sliki: trenutek pred nezgodo med tek®0" vanjem z dvosedežnim bobom
................................ Milim ................................l■llll■ll■HHHlllHlll■ll■■■l■lltl■lHll■•■"ll”
ZA ALPSKE SMUČARJE
Italija pripravljena organizirati svetovno prvenstvo
TURIN, 30. — V Italiji s® začeli misliti na možnost org8' nizacije svetovnega prvenst*. smučarjev v alpskih disdp1' nah. ki bi moralo biti od 1 ' do 18. februarja letos v C*1 monixu. Kot je znano franc ski organi nočejo izdati vstor nega vizuma vzhodnonemšk1" tekmovalcem, zaradi česar 0 staja možnost, da tekmovanj ali odpovejo ali odložijo in j ' ganizacijo zaupajo drugi dr28 vi. Ta možnost, o kateri bo® razpravlja.i v nedeljo na izr,e“ ni seji mednarodne smuča ske zveze, k) je bila izrecn sklicana zaradi diskrimina® L francoskih oblasti do vzhod®1' Nemcev, Je spravila v tek 11 lijanski aparat smučarske **. ze in še posebno predsedn'* Piera Oneglia. Oneglio je *: stopil v stik s smučarski11'! predstavniki * * * * v Sestrieru, * so v glavnem pripravljeni 0 ganizirati prvenstvo pa čepra kasneje kot je bilo predvid no v Chamonixu. Seveda ° treba videti če je to mo*n z druge plati: italijanski 0 gani namreč	niso	pri	izdaj®
nju vizumov atletom iz vzh®*, nih držav nič bolj veiikodu*n kot Francozi.
NOGOMET
RIM, 30. — Maja meseca J1® imela italijanska nogome»!|1 reprezentanca nekaj zanin"\. nastopov, ki	bodo	v	skloP,
priprav za svetovno prvenstv v Čilu. Razpored medjnarod® tekem je sledeč:
5.	maja v Florenci ItaHJ*
Francija	u
6.	maja v Toulousu Fr3°c
Ja B . Italija	B	....
13. maja v Bruslju Belg"' Italija
* * *	n
RIM, 30. — FIGC javlja. bo nogometno srečanje finala za pokal evropskih Pjn vakov med Juventusom -Rea| Madridom sodil Ne®1,., Albert Dusch ob sodelova^L rojakov Hansa Freimutha Osvalda Fritza. Srečanje 0 14. februarja v Turinu.
Ronk, prinesel domov dragoceno točko, s pomočjo katere se je obdržal na prvem mestu lestvice in je ohranil nepremagljivost.
Brez dvoma večji uspeh pa je dosegla Ponziana med gostovanjem v Gradežu, kjer se ni hotela zadovoljiti s polovičnim izkupičkom, pač pa se je vrnila domov kar z obema toč-'kama. Tako se je Ponziana znašla na drugem stolčku razpredelnice in se je za točko približala svetoivanskim tekmecem. Kot je znala Ponziana izrabiti v nedeljo v Gra-'dežu vsako napako in je domačinom zadala trj gole, tako bo zdaj pazila na najmanjši spodrsljaj, da izpodrine tržaške tekmece z najvidnejšega mesta lestvice.
Sangiorgina, ki je v preteklem kolu počivala, je zaostala in se je znašla tik pred Cremcaffč, ki si je v nedeljo privoščil goste iz Turjaka s tremi goli odličnega Bubnicha. Cremcaffč se je tako uvrstil na četrto mesto, katerega pa mu ogražata Aquileia im Mug-gesana. Ti dve enajstorici sta se v nedeljo spoprijel) v Ogleju, kjer so domačini premočno zmagali. S tem uspehom so preskočili miljske tekmece na lestvici, pa čeprav samo p° zaslugi boljšega 'količnika zadanih in prejetih golov. Seveda so imeli pr; tem nedeljski trije goli odločilno vlogo.
Moštvo Cervignana pa je bi-
lo v nedeljo izredno uspešno. Napadalci so sedemkrat zadeli v cilj, medtem ko je ostal njihov vratar praktično brez dela. Sicer lahko ta uspeh razložimo z dejstvom, da je imel Cervignano v gosteh predzadnje moštvo v lestvici B skupine Castionese, ki je verjetno že obupalo in se predalo v usodo, ki ga je že sedaj obsodila na izpad iz te kategorije.
Skupina B
IZIDI
*Ronchi-San Giovanni 1:1 Ponziana-*Gradese	3:1
*Aquiieia-Muggčsana 3:0 ♦Cremcaffč-Turriaco	3:1
♦Cervignano-Castionese 7:0 LESTVICA
4 24 9 23
S. Giovanni	16 8 8 0 16
Ponziana	16 9 5 2 29
Sangiorgina	15 9 3 3 32
Cremcaffč	16 5 9 2 27
Aquileia	15 6 6 3 19
Muggesana	16 5 8 3 22
Cervignano	16 5 6 5 22
Pieris	15 4 6 5 18
Gradese	16 3 8 5 13
Romana	14 3 7 4 14
Turriaco	16 4 5 7 14
Ronchi	16 3 7 6 20
Libertas	15 3 6 6 20
Panzano	15 4 3 8 11
Castionese	16 3 5 8 14
Gonars	15 0 8 7 15
8
Prihodnje tekme (4.2.1962)
Castionese - Cremcaffč, Mug. gesana - Romana, Turriaco -Pa.nzano, Sangiorgina - Ronchi, Gradese - Pieris, Ponziana -Cervignano, San Giovanni -Aquileia, Libertas . Gonars.
ELIAS VENESIS
NOČ V ASKLEPIEIONU
«Oni drugi, Se . veš?» — pravi. »Tisti s pohabljenimi prsti. Dejal nama je, da mu Jih je razcefrala naša krogla, tedaj v maloazijski vojni. Se ga spominjaš?*
Kaj se ga ne bi spominjala! Ko mu je Mubandee napovedovala prihodnost (z mnogimi podrobnostmi), jo je tujec s pohabljenimi prsti vprašal: »Ce tako natančno veš za mojo prihodnost, potem boš vedela tudi za svojo. Kako je to? Ali veš, kdaj boš morala umreti? Ali tudi veš, kdaj bo moral umreti on?» — in pri tem je pokazal na Ahmeta.
Mubandee mu tedaj ni odgovorila. In tudi ko je odšel, o tem z Ahmetom ni govorila. Niti besčde. Kajti odkar Je stopila v Ahmeto-vo kolibo i v razvalinah A-sklepieiona in odkar je za-
čela prerokovati tujcem prihodnost, je bil med njima nekak tih sporazum: Ahmet ni nikoli prosil, naj bi mu prerokovala, in ona ni nikoli izrazila želje, da bi mu razložila črte dlani.
Do nocoj. Sedaj se Je vzbudil ta spomin. Na moža s pohabljenimi prsti. Njegovo vznemirljivo vprašanje: «Ali veš, kdaj boš morala umreti?*
Zunaj trda noč. Tišina v Asklepieionu. Misterij potopljenega sveta.
»Mubandee, kaj bi rekla, ko bi te poprosil, da pogledaš mojo dlan in mi poveš prihodnost?*
Braneče je odkimala z glavo, njene oči so vznemirjeno vzplamtele.
»Kaj je praviš!*
»Mar ne smem vedeti?* Njegov obraz je nenavad-
no strog in resnoben.
Mubandee divje vrže iz sebe:
«'Ne!»
Ahmet je prizadet.
«Cemu ne? Daj no, Mubandee. Poglej, koliko let je minilo. Zdaj bi rad vedel.*
»Ne, ne!» — trpinčeno krikne Mubandee. »Cernu bi rad to vedel? Kaj ti Je nenadoma padlo v glavo? Tako se bojim!*
»Kaj praviš? Bojiš se?»
»Da, Ahmet, bojim se.»
Tedaj začuti Ahmet prvič globok in nenaden strah.
«Ali kaj veš? Si mi nemara kdaj ponoči, ko sem spal, skrivaj pogledala v dlan? Sl kaj odkrila v mojih očeh? Kaj je? Povej mi! Kdaj se mi bo pripetilo? Povej mi vendar!*
V molku noči leži samotni Asklepieion. Skrita in potopljena počiva tam bol ljudi, ki so nekdaj prihajali, da bi si trepetaje in z molitvami izprosili rešitve pred smrtjo. Neizprosna tema pošastno zakriva zapuščeni prostor.
»Ne vem ničesar,* pravi
Mubandee. »Nikoli nisem pogledala v tvojo dlan. Ne skrbi!*
»Poslušaj, Ahmet,* nadaljuje po kratkem odmoru. «Vse v življenju sva nosila skupaj. Ne sprašuj sedaj po usodi! Tega ne bi mogla prenesti, tu v samoti in za-puščenostl, v kateri živiva: ti ne, ko bi vedel za mojo usodo, in jaz ne, ko bi vedela za tvojo.*
Zunaj se je vzdignil morski veter in završal skozi nočno samotnost.
Ne govorita več. Ležeta spat. Cas mineva.
«Spiš?» vpraša mož.
«Ne,» odvrne Mubandee.
Oba čutita, kaj se je zgodilo: demon, ki žene ljudi, da poizvedujejo po svoji prihodnosti, tisti demon, ki sta se mu tako dolgo izogibala, ju je zdaj zgrabil in ju z grozno močjo stisnil v svoji dlani.
«Kdaj bo odbila moja u-ra?» Je vprašal Ahmet. In Mubandee, ki je vsemu svetu prerokovala prihodnost, bo prej ali slej morala od-gpvoriti.
Veter močneje hrumi. Globoka tišina noči v starem Asklepieionu. Je to veter, ki tam vrši? Mar niso to glasovi prošnjikov, ki so nekoč polni upanja prihajali sem? Hrum daljnih glasov vznemiri človeka in ne hrumenje vetra. To je nemir, strah. Pred čem? Pred prihodnostjo?*
V Asklepieionu je tiho med razpadlimi stebri, v zru-
šenih izbah prosilcev; tišina nad marmornimi ploščami s podobami svete kače.
»Poskušaj zaspati,* pravi Mubandee svojemu možu, toda njene oči so široko odprte.
«Poskusil bom,» pravi Ahmet, a tudi njegove oči so široko odprte.
In obema se začenja noč, polna nemira.
KONEC.

ARKADIJ
AVERČENK0:
Molčečnež
V Vili je bilo veselo, bila je polna gostov.,Okrog tretje ure ponoči so postajali polagoma utrujeni in so si zaželeli počitka. Tedaj se Je pokazalo, da hoče kar osem oseb prenočiti v hiši, da pa so bile na razpolago samo štiri sobe za goste. Očarljiva gostiteljica me je seznanila z neznatnim človečkom in rekla:
»To bo vaš nočni sosed.
Vas smem predstaviti: Aleksej Maksimovič Maksimov. Nocoj bi vidva prenočila skupaj v eni sobi.* Predstavljal sem si, da bom dobil lastno sobo, toda sedaj sem moral vgrizniti v kislo jabolko. Vljudno sem torej dejal:
»Prosim, Ana Petrovna!* Mali mož me je pazljivo ogledoval, potem pa je skoraj boječe vprašal: »Upam,
da nimate nič proti?* »Toda, prosim, kaj naj bi imel proti temu?*
»Veste — jaz nisem prijeten sostanovalec.*
»Zakaj ?» sem vprašal. »Sem že starejši gospod in ne govorim mnogo. Rad molčim kakor nemški general Moltke. Nasprotno pa ste vi mlad mož, ki brez dvoma rad še malo poklepeta, preden leže spat. Kdo ve, če se bova razumela?* «Kaj zato. Molčanje mi bo v zadovoljstvo, kajti tudi jaz ne govorim rad ponoči,* sem odvrnil ljubeznivo.
»Čudovito,* je vzkliknil Maksimov, «potem je vse v redu!*
Ko sva prišla v sobo In se pričela slačiti, je Maksimov dejal:
«Veste, so ljudje, ki fiziološko ne morejo prenesti molčanja. Zato sem vas že prej vprašal. Jaz sem poznan molčečnež; iz mene je težko izvleči kakšno besedo. Zato me mnogi ne marajo. Pravijo: — To ni človek, to je kos lesa!*
»Jaz predstavljam prijetno izjemo,» sem vzkliknil sme-
je. «Komaj sem v postelji, že smrčim!*
Maksimov je premišljeno potegnil čevelj! z noge, ga postavil v kot, se potopil za trenutek v globoko molčanje ter dejal nato zamišljeno, kakor da bi odkopavala stare spomine:
»Da, da spominjam se. V moji mladosti se mi je nekoč tole pripetilo: Stanoval sem skupaj s študentom Si-lantjevim. študent me je prav malo poznal. Tako sva torej prebivala skupaj in nikoli nisem spregovoril z njim niti ene same besede. Najprej me je bil vesel, potem pa je postal živčen. Nazadnje je razjarjen zavpil: — .Maksimov, kaj sl ob pamet? Zakaj molčiš? Reci že vendar kaj!’
Ostal sem nem kakor riba. Nazadnje pa je postal nesramen, pograbil je svoje stvari In mi zaklical:
—,Z mrtvakom ne živim! Jutri grem od tod.’
Naslednji dan je res izginil. Kaj pravite vi na to?»
»To je bil vendar živčen človek,* sem pripomnil in
zlezel v hladno posteljo-«Ali je dekle z dvajseti1*1 leti tudi lahko živčna?* } vprašal Maksimov. «GlW'!j imel sem nevesto. Rekla je: .Aljoša, ugajaš mi zaL’ ker si tako resen.’ In pOt**7 ko sem često hodil k je pripomnila: .Zakaj vedi*, molčiš?’ — ,o čem pa h« govorim?’ sem vprašal. ,. ,0 tem, kaj si danes de‘^ — .Opoldne sem kosil, P i tem sem prišel k tebi.’ i"0.. bog, dekle hoče vedno s'ia ti prijazno besedo. Boji 91 če sedi poleg nje nekdo, nikamor ne pogleda ih L spregovori besede. — ^ morem pomagati, če e tak. Sem pač človek, ki 1 govori mnogo in takega 11 boš morala vzeti!’ NeihjL dne pridem lepo k njej. T? * pa že sedi neki polkovh in brezkončno blebeta: <u.e spodična, videl sem vas .. tu m tam. Ali često ot>lS)\, jete gledališče? Hodite ”, petih v kavarno na čaj? kaj ste mi podarili tako po vrtnico? Kakšen P°0 ima to darilo?’
(Nadaljevanje sledi)
l REDNISTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ullca S. Pellico ML Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA- mesečna 650 lir - Vnaprej- «etrt' letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ- ADIT DZS Ljublj*1’*’ Stritarjeva ulica 3-1, tetef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oelasi se naročnin n h’nnravi. ^
Odgovorni urednik:	STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst	J P P