Poštnina plačana v gotovini Leto IX, št. fc Ljubljana, torek 3. januarja 192*> mm Izhaja ob 4, zjutraj, sss mmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmam^mmmmmmmmrnmmmmmmm^m Stane mesečno Din a$*—, za ino* cematro Din «or— neobvezna. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflcrva ulica štev. s/L Telefon S t. 1071 in »804, ponoči tudi St. <034. Rokopisi se n« vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Upnvnlitva: Ljubljana, frefternov* uHca it s*- — Telefon it. >0361 oddelek; Ljubljana, Prcter* nora uHca it. 4. — Telefon St. 1491 Podrutnid: Maribor, Aleksandrov« It is — Celje, Aleksandrova cest* Račan pri postnem ček. zavodu: Ljub-1 lana St. 11.841 - Praha čisk> 78.180J Wlen, Nr. rajj^t. Zunanjepolitična debata v finančnem odboru Razprava o proračunu zunanjega ministra. - Tudi dr. Marinkovič ni podal ekspoze-ja. - Nezadovoljivi uspehi naše diplomacije, ki se rekrutira samo iz ozkega kroga Srbijancev. - Državniški govor Svetozarja Pribičevica. - Zunanji minister hlamira g. Korošca Beograd, 2. januarja, p. Danes je imel dopoldne in popoldne sejo plenum finančnega odbora, ki je razpravljal o ^preračunu zunanjega ministrstva >n ga končno tudi odobril. Debata je bila zelo živahna in je med cjo prišlo tudi do novih zanimivih odkritij. Seja se je pričela ob 11. dopoldne s kratkim govorom zunanjega ministra dr, Marinkovica, ki je pojasnil posamezne postavke svojega proračuna ter naglašal, da so izdatki njegovega resora znatno znižani in da so bili v lanskem in letošnjem proračunu zmanjšani skupno za 33 milijonov Din. Letošnji preračun je sicer nekoliko večji od lanskega, kar pa je posledica kurznih sprememb, radi katerih so se povečali izdatki za zunanjo službo. Z uveljavljen jem zakona o vrhovni državni upravi bo tudi zunanje ministrstvo po polnoma reorganizirano. Dr. Marinkovič je nadalje izjavil, da namerava osnovati tri nove konzulate, in sicer v Haagu, Buenos Aire-8u in v Tokiju. Na medklice opozicije, zakaj vlada ne misli na kreiranje diplomatskega zastopništva v Rusiji, je dr. Marinkovič izjavil, da je tudi ustanovitev poslaništva r Moskvi že predvidena. Svetozar Pribičevič je uvodoma ugotovil, da smo nii edina drža-va v Evropi, kjer se ne dajejo parlamentu nikaka pojasnila o zunanjem položaju in kjer nimamo parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. To je tem bolj čudno, $er se nahaja na čelu naše zunanje politike demokrat. Dokler so bili demokrati v opozieiji, bo ostro napadali radikale, češ, da .odijo zunanjo politiko za kulisami. Zunanji odbor ne pomenja nezaupanja vladi, temveč sodelovanje naroda. Nato je Pribičevič govoril o osobja ministrstva ter kritiziral našo zunanjo politiko in uporabljanje zaupnih fondov brez "Kontrole. Protestiral je zlasti, da se v diplomatski siužlii ^istematičflo zapostavljajo pre&aii. aV>-voreč nato o našem zunanjepolitične! 1 položaju, se je gosp. Pribičevič dotakn: nezadovoljive uloge Male antante v Drušim na- » rodov in razmerja Male antante do f^resiv-ne politike Italije. Kar se tiče naših flnoša-jev j Bolgarijo, se je Pribičevič iskreno rgel za čim prisrčnejše zveze s to tržavo. Treba je storiti vse. da pride do zMižanjn med obema sosedoma. Ko bomo nekeira dne imeli eno samo državo od Črnega do Jadranskega morja, se Italija gotovo »e bo megla več vmešavati t balkanske radeve. kakor dela to sedaj. Ciosp. Pribičevič je pri teni omenil (udi potovanje dr. Korošca v Sofijo ter vprašal, aH »e šel tja res z odobrenjem zunanjega ministra. (Dr. Marinkovič: Da!) Pribičevič je nato vprašal, ali je dr. Korošec doseg?! kak uspeh. (Dr. Marinkovič: Gosp. Korošec ni iskal uspehov.) Svetozar Pribičevič j? radi tega izrazil svoje začudenje, kako je mcgel dr. Korošec govoriti po Sloveniji o svojih velikih uspehih v Sofiji, ako zunanji minister dr. Marinkovič sam izjavlja, da mu ni bila poverjena nobena misija. Iz v>ega je razvidno, da je šel dr. Korošec v S>fijo v privatnih zadevah in da je samo sponi-ii zu-nenjema ministru, da tjakaj potuje. (Medklic iz opozicije: Ali je dr. Korošec pod policijskim nadzorstvom, da se mora javljili k ra-portu pred potovanjem?) Grčija sicer ni sklenila z Italijo pakta, ki so ga pričakovali fašistični kroži, vendar pa odnošaji med nami in Grško niso dovolj prisrčni. Vpliv Italije na Albanijo pomenja več kot protektorat. Tunijski bei ima večjo samostojnost, kakor predsednik albanske re publike Ahmed beg. Albanija je dejansko inkorporirana Italiji. Nedavno so se v iavnosti razširila vesti, da se vrše med Francijo in Italijk) razgovori ki bi se mogli tikati tudi r,as. Briatii ie izjavil svojo pripravljenost za to. toda Musso-Ilni sam ni hotel razgovorov in italijanska vlada je potom svojega tiska obia\;id neke pogoje, ki zahtevajo priznanje rjene premoči v Sredozemskem in Jadian^ke-m morili. Glede naših odnošajev z Madžarsko ie karakteristična Izjava grofa Bethlen,i, 0 p«, trebi revizije trianonske pogodbe in korekture madžarskih mej. Ako tudi so te izjave morda ne tičejo baš naših mei. sta češkoslovaška in Rtrmuniia naši zaveznici in se zadeva torej tiče tudi nas. Zato mo-amo biti oprezni napram Madžarski, zlas- še ker ie verjetno, da obstoja med Madhrsko in Italijo enak sporazum, kakor med 'talijo in Al ban i ro. Z Nemčijo s: želimo čim boliših in čim prisrčnejših stikov v vprašanju priključitve Avstrije pa moramo biti oprezni iti vstopati sporazumno s Francijo. Razen Bolgarske smo mi edifta država ki še nimamo zveze 1. Rusijo. Mi STo toliko razrirvana država, da bi se moralna ti bolj-ševiške propagande, razen tega A imamo tudi zakon za zaščito držaje. tern pa obsto-ajo pri nas že od nekdaj s5rti)a{jse vel''kešra ruskega naroda. Glede konkordata ie minister ,v5r ^.jj povsem nemogoč odgovor. Vprasarie je, a!l nam ie konkordat sploh potreben. Češkoslovaški znnanri minister ie ti. pr- niavil, da ne bo sklepal konkordata. V zadnah re;ih so bili imenovani za kardinale Francozi, naiveč na Tf?T"anov, rameH Jugosfovenov Da niliče Tudi Franclia nima konkordata. vendar pa Je bilo v niei imenovanih mnogo Kar(jfT5ajov Postopanje Vatikana napram narn se lahko smatra kot bojkot Vatikan maršu* paralel, »o s oaMBeo KiBio, 1 Poslanec dr. Sekula D r 1 j e v i č je v svojem govoru med drugim napadal dr. Korošca zaradi njegovega potovanja v Sofijo ter nato eovoril o prepovedanih kandidaturah ra-dičevcev v Južni Srbiii. S tem ie izzval burne ugovore, tako da je moral predsednik sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi ie posl Drljevič zaključil svoj govor, nakar ie bila dopoldanska seja zaključena. Popoldanska seja se ie pričela ob 4. Prvi je govoril Pavle Radič ki ie naglašal potrebo ugotovitve, ali nastopa naša država v Inozemstvu kot kraljevina SHS. ali pa še vedno samo kot da ie samo nadaljevanje Srbije, ki ie Po vojni nekatere pokrajine anektirala. Mnogi naši poslaniki se baje še vedno predstavljajo v inozemstvu kot zastODniki Srbije. Pavle Radič ie iziavil. da ie ime kraljevine SHS premalo določeno z mednarodno pravnega stališča in da bi bilo potrebno, da Se Imenuje naša država Jugoslavija. Nadalje ie povdarial. da se na prečane šG vedno gleda kakor na Hudi. ki se jim ne morejo zaupati vsi posli, zlasti ne diplomatske službe. Te so rezervirane samo Srbiiancem in še to le pripadnikom nekaterih beograjskih rodbin. Vedno se bomo borili preti privilegiranim položaiem liudi, ki so se vguezdili v zunanjem ministrstvu. Poslanec Josip Pasarič je kritiziral, da se v diplomatski službi zapostavljajo prečanski kraji. Od 18 poslanikov sta samo dva preča na. V reparacijski komisiji v Parizu imamo enega Slovenca, vsi drugi so Srbijanci. Vodja zemljoradnikov Joea Jovanovič je v svojem govora naglašal, da je naš mednarodni položaj bil pred šestimi leti boljši nego je danes. V diplomatsko službo morejo priti samo tisti, ki imajo strankarsko legitimacijo. Izmed 40 poslanikov in konzulov jih je komaj sest, ki so na svojem mestu. Zato smo bili tudi izigrani v sporih z Italijo. Minister dr. Marinkovič je odgovarjal na izvajanja predgovornikov ter izjavil, da parlamentarni odbor za zunanje zadeve ne more nuditi nobenega jam stva za dobro vodstvo zunanje politike. Treba je predvsem vedeti, kakemu namenu naj bi služil tak odbor. Sicer pa bo o tem govoril, ko pride na razpravo vprašanje spremembe skupščinskega poslovnika. Glede osobja zunanjega ministrstva je dr Marinkovič izjavil, da je zunanji minister šele devet mesecev in da je izvršil med osobjem le malo izprememb Ni točno, da se uradniki izbirajo samo iz vrst Srbijan cev. Cela štiri leta je bil zunanji minister dr. Ninčič. ki pa je prečan. (Splošen smeh Dr. Ninčič je namreč v prečanskem okrožju samo izvoljen.) Uradniki v zunanjem ministrstvu se postavljajo po kvalifikaciji in med njimi ni političnih ljudi. Glede mednarod. položaja je dr. Marinkovič naglašal, da temelji vse delo Male antante na skupnih spe razumih in njena politika je lojalna. V Društvu narodov ima svoje stalno mesto, ki ga vsako leto zavzema drug član Male antante. Nato je govoril o odnošajih z Bolgarsko in pri tem izjavil, da za dr. Korošca ni vedel. da bo potoval v Sofijo. Dr. Korošec je njega samo vprašal, ali je politično primer no. da gre v Sofijo, nakar mu je odgovoril, da ni nobenega razloga, da bi ne šel. (Med klic iz opozicije: ) Naravno; — šel je pač na Bolgarsko, da spozna tamošnje razmere. (Svetozar Pribičevič: ki meji pri Monoštru je prišlo do resnega incidenta med Avstrijci in Madžari ko so hoteli avstrijski carinski uradniki preiskati pet vozov, ki so prihajali iz Italije in so bili namenjeni za Budimpešto. Ker se je doznalo, da so v vozovih strojnice, je madžarsko vojaštvo preprečilo preiskavo. V protest so avstrijski carinski uradniki ustavili prevoz blaga, namenjenega v Madžarsko. Gradec, 2. januarja s. Obmejni incident ob štajersko-madžarski meji je v avstrijskih listih povzročil precejšnjo pozornost V Monoštru, obmejni madžarski postaji, je včeraj prvič urado-vala avstrijska caiinska ekspozitura. S tovornim vlakom ie med drugim dospelo tudi pet vagonov iz Verone. Za te vagone se je glasila deklaracija, da vse bujejo strojne delu Avstrijska carinska ekspozitura, ki je revidirala vagone, pa je ugotovila, da ta deklaracija ni točna in da gre za transport delov strojnic in municije. Carinska ekspozitura je zahtevala, naj se ti vagoni vrnejo, ker deklaracija ni točna, kar pa so madžarske železniške oblasti odklonile. Madžarski železniški organi so spravili vagone na »mrtvi tir« ter jih niso izbočili Avstrijcem. Ker se je ves dogodek odigral na madžarskem ozemlju, je avstrijska carinska ekspozitura sklenila, da zapusti v znak protesta svoje uradno mesto, ter je odšla na avstrijsko ozemlje. Kasneje pa je zopet prevzela službo v Monoštru. Z Dunaja poročajo, da se vršijo v finančnem ministrstvu tozadevna posvetovanja. Pravni položaj cele zadeve je, da je Avstrija na podlagi mirovne pogodbe obvezana dovoliti skozi svoje ozemlje tranzitne transporte vojnega orožja, da pa je ta prevoz odvisen od dovoljenja fin. ministrstva. Ker je šlo za napačno deklaracijo in takega dovoljenja ni bilo, so avstrijski organi ravnali popolnoma pravilno. Z avstrijske uradne strani se javlja, da so bili vagoni odposlani v Veroni in določeni za »Slovensko Novo me^to«! (V ČSR) Dunaj, 2. januarja, g. Kakor izhaja iz uradnega poročila o obmejnem inci- dentu v Monoštru, je bil transport delov strojnic namenjen na ješkoslova-ško-madžarsko obmejno postajo. Med transportom skozi Madžarsko bi vagone izpraznili in orožje bi bilo ostalo na Madžarskem, kamor je bilo tudi namenjeno. Ker fungira kot odpošiljatelj neznan špediter v Veroni, je preiskava po pravem odpošiljatelju precej otež-kočena. Iz železniških krogov se izve, da je bilo dosedaj še deset takih transportov orožja odpravljenih na Madžarsko. V Jugoslaviji in na Češkoslovaškem imajo o tem natančne Informacije. kako dobivajo madžarske vojaške oblasti v nasprotju z določbami mirovnih pogodb orožje iz inozemstva. Berlin, 2. januarja, g. K obmejnemu incidentu v Monoštru piše a debata sč je nato razvila o uki-nienju plač novohastavljenirn. cdnosno o izplačila nižjih prejemkov omin uradnikom, ki so v letu 1927 napredovali. Predsednik g. Fran Oovckar Je z obžalovanjem konstatiral da vodstvo mestnega magistrata ni .smatralo za potrebno in umestijo, da bi prej obvestilo. uradniševo o težkih odredbah, ki so zadele materiialno vse magistralne nastavljen ce, tako da so biii kar preko noči ob svoje prejemke. Kar se je zgodilo, ni bilo človekoljubno (Medklic »Bilo je radikalno«)! G. vladni komisar ie v soooto brzoiavil v Beograd, ako sme izplačati uradništvu polne plače; na podlagi danes dospelega odgovora ie g. vladni komisar odredil, naj se jutri t. j. v torek izplačajo vsem uradnikom polne Plače, ki jim gredo. Tako je sobotni incident začasno odpravljen z dnevnega reda! Pojasnilu g. predsednika sledeča debata je pokazala, da ie vsebina brzojava iz Beograda uprav skrivnostna. Nadsvetnik g. inž. Mačkovšek ie iznesel pomisleke in dvome k naziranju, da le zadeva definitivno likvidirana. Ako se tudi izvrši napovedano izplačilo jutri, bomo čez mesec dni zopet sredi ponovnega razburjenja, kajti resnica le le ta. da reda in miru ne bo dokler se proračun za 1. 192S. ne odobri. Pridružil se mu je nadsvetnik g. Jančigaj. Pozneje je prišel na zborovanje tudi magistratni direktor g. dr. Mflutin Zamik, ki Je priznal, da je brzoiav res nejasen, da pa ie g. komisar izjavi!, da se jutri izvrši izplačilo zaostalih prejemkov. Med splošno napetostjo je nadsvetnik Jan-čigaj izjavil, da g. vladni komisar nI hotel nič slišati o odobritvi proračuna in je bil mnenja, da bi bilo najbolje napravit) provi-zorlj, ki ga pa občinski statut sploh ne pozna. Lahko je. da .se ravnatellu mestnega knjigovodstva g. Vclcu res ukaže Izplačilo, toda boji se, da bodo uradniki mesto izplačila dobili protest g. Volca. ker se bo ta dobro premislil, preden bo prevzel solidarno jamstvo z vladnim komisarjem za izplačilo zneska 100.000 Din za mesec lanuar. Letošnjega proračuna a priori niso hoteli odobriti. Proračun so napravili za pollticum in zato mora 54 ljudi stradata. (Burno ogorčenje). Če ie to postopanje pravilno, je drugo vprašanje. Zgodil se je slučaj, ki je brez-primeren v zgodovini mestne občine ljubljanske. Le v Turčiji so nekdaj uradniki koncem meseca prejemali mesto plač. papirnate bone. Na magistratu se igrajo ?. eksistenco uredništva. Ce hi hoteli proračun spraviti pod streho, bi se to prav lahko zgodilo. Dne 13. decembra, ko fe biia objavljena naredba dede soodgovornosti knjigovodstva in nadzorstva. bi moralo pač vodstvo mesrne občine vedeti, kaj mu ie storiti za svoje ljudi. Toda stvar se. ie odlagala na dolgo klop. Treba ie končno ukreniti, da se proračun in drugo mestno gospodarstvo popolnoma eliminira iz politike. Ob čni zbor je bil zaključen ob splošnem ogorčenju in so padale z vseh strani pikre opazke "oroii brezsrčnosti in cinizmu sosveta ter vladnega komisarja, k? so proračun sestavljali, niso pa ga hoteli odobriti, misleč da pade kdo. drugi v nastavljeno jamo; se. daj pa tepe njihova »visoka politika« ie mestno na-meščenstvo. v češkoslovaški poKifki -.-•„ - P-. Praga, koncem decembra. Splošen-položaj je bil v letu 1927 na Češkoslovaškem bistveno drugačen nego položaj v Jugoslaviji, in sicer je bil na Češkoslovaškem : znatno ugodnejši tako glede zunanje in notranje politike kakor v gospodarskem pogledu. Pripomniti pa.-je treba, da si ie češkoslovaška javnost, zlasti novinstvo, slikala položaj znatno bolj črn nego jugo-slovenska. V znamenju „SIovaaičevili" taiziHkatov Da hi prikrilo nesrečno in za Slovenijo usodno politiko svojih poslancev, si pomaga klerikalno glasilo z lažmi in falzifikati Beograd. 2. januarja, p. Kakor vsak dan v svojih poročilih iz Narodno skupščine objavlja tudi nedeljski «Slo-venec» brezvestno ialzificirano poročilo o sobotni seji finančnega odbora. »Slovencev* poročevalec navaja med drugim, da se je poslanec Demetrovič pritoževal; da je ljubljanska univerza napram zagrebški favorizirana in da dobiva Slovenija za prosvetne namene več nego Hrvatska. V resnici je poslanec Demetrovič le razkrinkal brezobzirno zapostavljanje nekaterih kulturnih institucij na Hrvatskem primerjajoč posamezne številke za druge kraje. Pri tem je ponovno in Izrecno povdar-jal, da s0 tudi številke, ki se tičejo na primer nekaterih slovenskih institucij, premajhne. Ožigosal je le brezglavost postopanja, ki razne manjše kredite na enesn kraju spozna za potrebne, na drugem kraju pa pod popolnoma enakimi okolnostmi smatra, da jih je treba črtati. V ostalem se je posl. Demetrovič kar najtoplele zavzemal ne le za neokrnjenost ljubljanske univerze, temveč tudi za zapostavljeno srednješol-stvo v Sloveniji. Ravno tako «Slovenčev» poročevalec brezvestno laže, da se je dr. Kramer zavzemal za katerekoli kinematografe. Dr. Kramer je obširno govoril o pomenu prosvetnih organizacij v Sloveniji, ter }e bil objektiven dovoli, da ni omenjal le Zvezo kulturnih društev, temveč tudi Prosvetno zvezo. Grajal je popolno nerazumevanje državne uprave za te prosvetne organizacije. Medtem ko so v budžetu razne podpore za prosvetna društva po drugih krajih, ni za velike prosvetne Organizacije v Sloveniji niti dinarja. Navajal je tudi, kako naša država s prezirom prehaja preko ogromnega kulturnega pomena, ki ga danes zavzema naučnl in pod učni film. Moderne države posvečajo temu vpraša- nju kar največjo paznost. Nemčija in Francija zlasti sta tu ustvarile velikansko delo. Pri nas pa je država dosedaj posvetila pažnjo naučnemu frknu le v toliko, da je zanj določila takso 1.50 Din za vsak meter importiranega naučnega filma. To znači, da je danes nemogoče prirejati izobraževalne filmske predstave, ker so stroški za film za naša prosvetna društva nezmagljivi. Predvajati se ne morejo niti filmi, ki so od inozemskih prosvetnih organizacij ali pa od prijateljskih držav našim prosvetnim društvom dani brezplačno na razpolago, ker je tudi od teh filmov treba plačati visoke takse. Pri tej priliki je poslanec dr; Kramer ostro kritiziral tudi znano prepoved ljubljanske policijske direkcije, ki je Zvezi kulturnih društev zabranila predvajanje izobraževalnih filmov pred pol 11. uro dopoldne z ozirom na božjo službo. Končno je dr. Kramer opozarjal ministra prosvete tudi na nemogočo odredbo. po kateri morajo naša prosvetna društva, da oprostijo Svoje prireditve od taks, za vsak posamezni slučaj imeti potrdilo samega ministrstva, da je njihova prireditev kulturnega značaja. Tak predpis se da izvesti v Albaniji, ne pa v Sloveniji. Klerikalna poslanca gg. Smodej in Pušenjak nista v -celi prosvetni debati spregovorila nobene besede. Razumljivo je. da se klerikalci nekoliko sramujejo svoje mu-taste vloge. Ni pa lepo. da skušajo s falzifikati in lažmi svoio klaverno vlogo zakriti. Železniška nesreča v Dalmaciji Split, 2. jan. n. Pri postaji Kosovo ne da« leč od^ Knioa je skočil tovorni vlak s tira, vsled česar je prekinjen na progi vsak pro= met. Potniki osebnih vlakov morajo na me* •to nesreče prestopati Med tem ko so Jugoslavijo pretresali razni pomembni dogodki, med mirni zlasti smrt velikega državnika Nikole Pašiča, neugodna zunanje politična situacija, dolgotrajna volilna agitacija, vlade krize itd., je.češkoslovaška republika imela razmeroma mirne notranje in zunanje razmere. V Jugoslaviji se politika še vedno vrti okolr močnih osebnosti, dočim nk Češkoslovaškem opažamo kljub nasprotujočim si časni-škirn vestem,' proces normalnega političnega »betonizirania«, kakor se tukaj imenuje državna konsolidacija. Ne gre za ustvaritev kakega idealnega stanja, marveč za izvedbo pred nekaj leti sprejetega, konkretno določenega -status quo: za razdelitev politične moči med posameznimi strankami po ključu števila njihovih volilcev. To stanje nudi že od samega začetka čvrsto politično bazo, ne glede na to, ali je le-ta dobra ali ne; poglavitno je, da zasigura mir, ki je potreben za normalno politično delo. Opozicija sicer .označuje to stanje kot »delo pri -žlebu«.-Ne glede na vse to pa ie -sigurno, da ima sedanji sistem Še vedno dovoli odporne- moči. pa tudi zadosti privlačnosti. Letos' se je ob zidu tega sistema povsem ' razbil faši-stovski naskok, tako, da je ostala samo brezpomembna frakcija. Velik del opozicije (Slovaki in pred njimi še Nemci) pa je spoznal, da je; opozicijski kruh preveč prazen in jalov, zato so pre.ie toliko razkričani nezadovoljneži vstopili v vlado. Končno so začeli cel6 opo-zicionalni socialisti -očitati vladnim strankam, da so le-re predolgo na vladi in da bi bil že čas, da bi se katera sedanjih vladnih strank umaknila v opozicijo. Socialisti bi navsezadnje celo pristali na koalicijo s klerikalci. Nemci so se v teku tega leta veliko preklja-li med seboj jn si očitali »izdajstvo ger-manstva«, vendar pa je stranka stranko prehitevala na poti k vladnemu krmilu. Sodelovanje Slovakov in Nemcev v vladi je dokumentirano tudi na zunaj z iskreno voljo za notranji mir in konsolidacijo. Prevladoval je tedaj duh Locarna, kar je državi mnogo koristilo. Obsežna akcija madžarske propagande in angleškega lorda Rothermera se je razbila baš ob teli dejstvih, in s tem vred se je popolnoma izjalovil poskus, da bi se država gospodarsko za- j živih, dela v živo. atmosfera je omogočila, da je parlament razmeroma brez velikih tež-koč sprejel nekatere zakone, ki pomenijo načelno izpremembo notranje državne strukture.; Sem spada predvsem zakon o narodni: obrambi,' dalje zakon o izpremembi peHtične uprave ali avtonomije. Dalje je to pomirljivo ozračje omogočilo, da se je v mesecu maju izvršila volitev prezidenta republike ha način, ki je vzbudil respekt tako doma, kakor v vsej Evropi. V gospodarskem pogledu ni bilo na Češkoslovaškem nič hujše nego drugje, Nismo imeli velikih stavk, dela je razmeroma dovoli, samo kapital je malce okoren: noče ničesar riskirati in žrtvovati, tako da je nekoliko velikih čeških podjetij prešlo zaradi pohlepa domačega kapitala v podjetnejše tuje roke. Trgovska bilanca je vedno aktivna In kur z krone prilično stabiliziran. Tok političnih dogodkov pa venomer nanaša na vsakdanjo pot toliko manjših in večjih ovir, da se jih včasi nagrmadijo celi kupi in jih mora politika nujno spravljati s poti, če, hoče, da ne obtiče kolesa političnega voza v blatu. Socialni zakon, klerikalni pohlep, najrazličnejše osebne zadeve, averzija ljudstva nasporti politiki, v nemali meri pa tudi reševanje težavnih gospodarskih vprašnj — vse to se češče nakopiči v tako grmado, da se takoj govori o vladni krizi, o no Vi uradniški vladi, ki naj bi izvršila naloge, katerih se ne more ali noče lotiti parlamentarna vlada. Tako tedaj stopamo v deseto leto državnega obstoja, v naše jubilejno leto, dokaj razočarani v svojo »zlato svobodo«, z večnim popravljanjem »lastne hiše«, z neprestanim odlašanjem velikih kulturnih in naprednih idealov, ki bi se v sedanji dobi mogli kaj malo izvršiti. Jubilejno leto bo sicer leto veselih proslav in lepih spominov, hkrati pa utegne biti. tudi leto težavnega notranjepolitičnega življenja, težavnejšega, nego je bilo v prav? kar minevajočem letu. Ideal jubilejnega leta, ki plava nekaterim pred očmi, bi bilo predvsem to, da bi zopet vse češke politične stranke stopile v veliko narodno koalicijo. Nadalje se želi, da bi se teh proslav udeleževali tudi Nemci in tako pokazali svojo lojalnost. To bi pomenilo, da bi Nemci sodelovali tudi v morebitni vladi narodne koncentracije. O samem programu proslav se bo razmotrivaJo šele v prvih mesecih novega leta. Leto 1928 nudi tedaj v češkoslovaški politiki enako perspektivo, kakor prejšnje leto: potrpežljivo, solidno delo z očmi, uprtimi v cilj. Ta cilj ima te-Ie stebre: Zaavrovanje in ojačenje države ter koncentracija naprednih elementov za smotreno delovanje, tako kakor so se že, koncentrirali reakcijonarni Škandalozno gospodarstvo v državni tiskarni Beograd, 1. januarja. V svoji včerajšnji obsežni kritiki proraouaia prosvetnega tni-mstrstva je na koncu poslanec dr. Krame* podal tudi poročilo o slučaju, ki jasno ilustrira, kako se pri nas sestavljajo proračuni in kakšno je naše državno gospodarstvo. Znano ie, da je državna tiskarna zadnja leta postala pravi pseudomoaopolski državni zavod. Ona ne plača nobenih davkov, konkurira pa družin, težko z davki obremenjenim tiskarnam in to s čim dalje večjim uspehom. Ne sicer zaradi tega, ker so njaie tiskovine morda cenejše ali pa boij-se kakor drugod. Nasprotno, tiskovine dr-žavae^ tiskarne se računajo po naravnost oderuških cenah in so poleg tega še izdelane po največ na ssabem papirju in pa tehnično silno pomanjkljivo. Državne oblasti pa ^lijo javnost, da se mora posluževati tiskovin iz državne tiskarne, kar je povsem nezakonito. Pri tem vladajo v državni tiskarni naravnost neznosne -azmere. 2e lani ie v finančnem odboru bilo govora o tem, da se pošlje tla posebna komisija, da preišče ko-r-jpcijo in slabo gospodarstvo v tem zavodu. Tem bolj so se morali poznavalci razmer čuditi, ko so pregledali predlog bud-žeta državne tiskarne, ki je priložen proračunu prosvetnega ministrstva in i z katerega izhaja, da bo državna tiskarna v prihodnjem letu imela čistega dobi&a celih 100 odstotkov. Po budžetu so namreč njeni izdatki predvideni s 17.933.000, dohodki pa s 35,412.000 Din in je torej dobiček skoraj 17 m pol milijona Din. Izzvalo je nemalo serzacilo, ko je poslanec dr. Kramer na podlagi podrobnega proračuna razkril, da je tiskarna med svojimi dohodki navedla skoraj 16 milijonov, ki tvorijo vrednost njenih skladih na papirju, tiskarskem materialu, knjigah hi tiskovinah, da je torei celokupni budžet državne tiskarne prosta prevara in Je državna tiskarna v stvari prav za prav pasivno podjetje, akoravno se Izsiljuje i njenimi tiskovinami cela država. Minister prosvete je bil po teh odkritjih naravno nemilo presenečen in je obljubi! pre^kavo. Italijansko iicemerstvo Periz, 2. jan. g. «1 n f o r m a t i o n» poroča b Milana, da se v italijanskih krogih mnoja komentira razgovor, ki ga je imel rimaiji minister Briand * albanskim posla« nikotn v Parizu Vriooijem. V mnogih kro* gih prevladuje mnenje, da se je na tem se» Stanku razpravljalo o možnosti sklenitve albarsko.jugoslovenske pogodbe po vzgle* du tiranske pogodbe. Trdi se, da albanska vlada nikakor ne bi bila v načelu proti ta» kemu eventualnemu predlogu, da bi na tak naSit dala dokaz svoje miroljubnosti. V Jtaliirskih krogih dvomijo, da bi bil Bec grad. pripravljen skupno * Italijo rajamčiti neodV-aiost Albanije. Pogreb umorjenega poslanca Žalobina Peatj«, Z jan. g. Včeraj se je vršil v Vini pogre« umorjenega poslanca Žalobina. Po. greha se je udeležilo nad 2000 oseb, med njimi rodbinski člani aretiranega kovača -lomeča. Tem rodbinskim članom je prebivalstvo očitno pokazalo svoje simpatije. Hornv Se v dno vztraja na svoji trditvi, da j© nedolžen. Preiskava je dognala, da je v vasi Vina približno 20 pušk istega kalibra kot ora, s katero je bil ustreljen Žalobin. Več vsščanov je izjavilo, da so v noči, ko je bil Zalobin umorjen, videli v 2aIobmo< vinogradu neznanega človek«. italijanskega parnika Bukarešta, 2. jan. g. Iz Constance poro« eajo, •) Za novo leto je bilo osvobojenih na ozemlju angleškega pretek* torata Sierra de Leone 115.000 sužnjev. Ameriško maščevanje nezadovoljnih citatelfev Newyack, 2. jan. (be.) Nezadovoljni či» tatelji peTSilvanskega dnevnika «Sun», so praznoval; novo leto z razstelitvijo redakcijskih prostorov in uprave lista z di* natmtom. Letalska nesreča Pariz, 2. jan. (pa.) V bližini Marseillea ?e Je ponesrečilo potniško letalo francoske južnoameriške letalske družbe. Ubitih je 5 oseb. Banditski napad na nočni lokal Newyork, 2. jan. g. V Buffalu so točno opolnoči vdrli trije maskirani banditi v noč« ni lofcaL Lastnik lokala se Je proti napadat cem skušal braniti, na kar se je pričelo stra* hovito streljanje. Lastnik in ena plesalka sta bila ubita, reč gostov je ranjenih. Na« padalci so pobegnili, ne da bi jih bil kdo spoznal. Krvava Silvestrova noč v Posarju Saarbrtlcken, Z jan. g. Preteklo noč je prišlo v gostilni med osmimi belgijskimi in francoskimi vojaki in med več civilisti do velikega pretepa, ker je neki vojak po pre» pku s civilisti potegnil svojo pištolo. Go» stilničar mu jo je sicer odvzel, vendar pa mu jo je na njegovo prošn jo vrniL V hvalo ga je vojak oklofutal. Nato je prišlo do pretepa med voiaki in civilisti, ki se je -končal s pobojem. Dva vojaka sta bfla oeljana v bolnico. Naši Kraji in ljudje Povišanje davščin državnih upokojencev Jugoslavija je in ostane država neverjetnosti Državni upokojenci so dobili lepo novoletno darilo: povišale so se jim kar tihoma in brez vsake debate davščine! Dočim je veljalo dosedaj pravilo, da plačujejo državni uslužbenci dohodnino, invalidni davek in kar je še takega, samo od svoje Osnovne plače in položajne plače, se je glede upokojencev to pravilo nenadoma tako izpre-menilo, da se jim odmerjajo vse razne davščine tudi še od stanarine, s čimer so seveda prav znatno prizadeti. Kako je to mogoče? Uradnik je menda uradnik in ker imamo uradniki vsi skupaj komaj toliko, da se za silo preživljamo, je pač nečuveno, da se hoče upokojence še bolj priščipniti! Kdo je povzročitelj te najnovejše zaušnice bednemu uradništvu? Ali se je ta praksa uvedla po celi državi, ali morda samo v območju posameznih delegacij ministrstva financ? Stvar temelji baje na tem. da je v najnovejšem finančnem zakonu izrečeno, da plačujejo upokojenci omenjene davščine od svoje pokojnine, h kateri spada pač tudi stanarina, dočim je glede drugega uradništva določeno, da jih plačuje od osnovne in položajne plače. Ali je hotel zakonodajalec upokojence res prikrajšati? Človek bi mislil, da ne, ker pa za kaj takega nobenega pravega razloga ni! Zakonodajalec se je nemara glede upokojencev le malce površno izrazil, to je vse! Ce bi se bilo nameravalo upokojence res huje obdavčiti kot aktivne uradnike, bi se bilo moralo to na kak način motivirati, kar se pa ni zgodilo. Želeti bi bilo, da se zainteresira za stvar kateri izmed naših poslancev, ki naj bi gledal na to. da se zadeva čim prej reši, zakaj uradništvo ie tistega večnega borenja za vsako drobtinico svojih pravic posebe že do grla sito! Žalostna blejska kronika t>ve tragediji mladih ljudi zaradi nesrečne ljubezni. Bled, 2. januarja Zadnji dnevi minulega leta so prinesli žalostne, pretresljive novice. Komaj smo malo pozabili nesrečni zverinski uboj mladega fanta v eni izmed tukajšnjih gostiln, že sta ras pretresla drug za drugim naslednja dva dogodka, ki jih ie povzročila nesrečna ljubezen ter zahtevala troje mlad-h žrtev. Prvi se je odigral v Spodnjih Gorjah. Pozno v noči se je poslovil od sveta in n»eg;.ance, duhovitosti, pikanterije, umetniške« reobIečena deklica. — Na dvoru ruske arice. — Ljubimkanje. — Flirt. — Ljubo* um je. — Sovraštvo. — Intrige in preganja« 'ia v najvišjih krogih. — Čar beneškega amevala. — Ječa. — Rešitev — Slovo in "č-etek novih Ijubavnih avantur. \ naslovni vlogi slavni ruski umetnik Ivan Možuhin Si idelujejo: Prekrasna grofica Liguro v togi plesalke Coriicelli m druge priznane lepotice, plesalke in filmske zvezde sveta. Pri vseh predstavah sodeluje pomnoženi umetniški orkester. Vsled ogromnih na* ni h stroškov in vsled predvajanja obeh delov v enem srorediu cene novišan« ELITNI KINO MATICA Za Din 1.. enem sporedu cene povišane Telefon 2124 šenju. domneva, da je požar sicer lahko izbruhnil po kakem nesrečnem naključju, a mnogo verjetneje je, da gre za akt maščevanja. Zanimiva je okol-nost, da je že pred 30 leti zločinska roka dvakrat podtaknila ogenj v njegovem ateljeju, vendar je bil požar obakrat pravočasno preprečen. Davorin Rovšek je zavarovan pri družbah Mtl >l^ tako onemogočili vsako nadaljnjo nevarnost. Atelje je pogorel do tal. Ob 24.07 so gasilci zapustili pogorišče, kjer je ostala samo varnostna straža čuječa do jutra. Kljub velikim opasnostim pri reševalni akciji je gašenje poteklo brez vsake večje nesreče. Edino gasilec Va-land si je na stekleni strehi ateljeja precej občutno obrezal roko. Utopljenec v poljanski Sori Poljane, 2. januarja Ko se je minuli četrtek proti večeru vračal iant Tone Alič iz Vilharjev od obiska pri svojem bratu ter stopal ob vod: mimo Visokega, je ugledal v Sori ležati moško truplo. Hitro ie stopil v bližnjo hišo in sporočil to novico Podali so se na označeni kraj, spravili truplo na breg ter o tem takoj obvestili orožniško postajo v Poljanah. Kakor je bilo videti, je truplo ležalo že dali časa v vodi. V utopljencu so spoznali I. Šušteršiča, sobnega slikarja iz Škofje Loke. 2ena ga je že dalj časa pogrešala, vendar le mislila, da je odšel čez mejo v Italijo. Ni ugotovljeno, ali je šel mož prostovoljno v smrt ali pa Je po nesreči zabredel v vodo. Slednje le vsekakor verjetneje, dočim Je domneva, da bi se bil izvršil zločin, skoro popolnoma izključena. Pokojnik Je bil takoj naslednji dan pokopan v Poljanah, a kakor se čuje, bodo truplo zopet ekshumirali zaradi podnebne ugotovitve njegove žalostne smrti. Priznanje sadističnega morilca 181etne mladenke Boh-move v Osijeku Kakor smo poročali v novoletni številki »Jutra«, je policija aretirala lSletnega de-tavca Jurja Josipa, osumljenega, da ie umoril delavko Ano Bohmovo Njegovo zaslišanje je trajalo več ur, dokler se ni dognalo, da je on v resnici iskani morilec. Josipa je policija aretirala zaradi tega, ker sta ga dve delavki iz Adolfovca obdolžili, da ju Je nedavno pričakal na progi in ju skušal zlorabiti. Ena izmed njih se mu Je zares morala udati in Je zsdaij pri konfrontaciji z njim na policiji padla v nezavest Glede umora Ane Bohmove izpoveduje Josip, da Je 14. decembra popoldne šel po Gutmanovi progi, da poišče sekirico, ki jo le skril po zadnjem posilstvu Ko jo Je našel, se je vrnil proti Osijeku in srečal Ano Bohmovo, ki se Je vračala domov v Adol-tovac. Josip jo Je napade) in Ji kljub temu, da se je ona branila z nožem v roki, skočil za hrbet ter io podrl na zemljo. Pokleknil ji je na prsi in s sekirioo v roki zahteval, da se mu uda. Devojka Je prestrašena ubogala, obenem pa mu je zapretila, da ga bo izdala svojemu bratu, ki ga bo zato sigurno ubtl. Po izvršenem zločinu je Josip devojko trikrat udaril s sekirico po glavi, nakar je zbežal prof Adolfovcu, kler Je sekiro vrgel v vodnjak, zatean pa se po isti poti vrnil mimo mrtve devojke v Osijek kjer je zvečer odšel v neko gostilno in tu igral »duraka«. V soboto dopoldne so odpeljala mladega zločinca, vklenjenega na mesto zločina io do vodnjaka, v katerega je vrgel sekirico. Policijski stražniki so Izpraznili vodnjak, toda sekirice niso našli. Josip tolmači to tako. da Je v razburjenosti vrgel sekirico morda poleg vodnjaka. Ves čas se Je držal Ida Kravanja Harry Liedtke Marija Paudler v filmu «Izgubil sem srce na Savi* Danes ob K H io H10. Kino «Ljubljanski dvor Telefon 2730. » hladnokrvno in mirno, vendar se nI pre-drznil, da bi pogledal proti občinstvu, ki ga je oblegalo Pred policijskim ravnateljstvom se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je čakala na Josipov povratek. Morilec Josip je sin fiiakerja Frana Josipa, ki Je znan koi ugleden in spoštovan osiješki meščan. Mladega morilca so v zaporu oko-vali v verige ter se neumorno vrši preiskava, da se ugotove razne podrobnosti. Slovenci in kadilska statistika K notici, da smo Slovenci najhujši pu-šači v državi smo prejeli naslednje pismo: Stalno živim v Srbiji tn poznam razmere v Južni Srbiji, kjer tobak raste, zatorej tudi pozitivno vem, da se v teh krajih kakor tudi v Bosni in Hercegovini čisto drugače pušl kakor pri nas; namreč, mnogo več. Posebno v krajih kjer prevladuje muslimansk': živeli, kadi vse povprek od 8 letnih frkoli-nov do starcev, istotako tudi vse ženske. A vse puši samo cigarete. Kako torej, da pride v teh krajih tako malo pokajenih cigaret na osebo? To Je samo zaradi tega, ker se kadi večinoma skriti tobak, doma pridelan, za katerega monopol ne ve. Čudimo se samo, zakaj oni. ki je statistiko sestavljal, ni tega upošteval, nego samo na podlagi številk naprtil Slovencem, da so najhujši kadilci, ker kade samo cigarete, ki iih proda, ia monopolna uprava. Ze večkrat sem čital v beograjskih novinah takšne gorostasnosti o Slovencih. Tako le nedavno stalo v »Ne-deljnih Ilustracijah«, da je v naši državi največ ciganov v Sloveniji. Toda samo v beograjskem kvaTtu oziroma delu mesta »Cuburae jih živi trikrat toliko kakor v vse] Sloveniji. Pri takem pisanju beograjskih no-vin seveda ni čudno, da Slovenci nosimo poleg davkov rekord tudi v kajenju in pijači__ 3BOBoaoaoaoaoBoioio ■ ■ 0 ATRAKCIJA RADIO-PLES U ■ ■ 0 5 januarja 0 0 KAZINSKA DVORANA 0 iPlesmralMIi! 0 Zanesljiv sprejem. — Najboljše god» 0 ■ be domačih in tujih oddajnih postaj. ? U Prihitite tudi neplesalcl — Zmerna U 0 ■oao 0 vstopnina! 3I010I0I0I0I0K Čuvajte starine! Bodite oprezni pred sleparji! Spomeniški konservator za mariborsko in ljubljansko oblast je prišel na sled obsež* no zasnovani sleparski akciji, katere cilj je izvabljati na podlagi ponarejenih priporo* čil škofijskih ordinariatov in drugih obla« stev po deželi, posebno po podružnicah raz* lične stare predmete pod pretvezo, da se zbirajo za revne katoliške cerkve v Bosni. Sleparji kategorično izjavljajo, da delajo po nalogu cerkvenih oblasti in se jim je kolikor se more sklepati po dosedanjih po« ročiJih, posrečilo naravnost izropati celo veliko faro v ljubljanski oblasti Za odne» šene predmete so plačevali tudi malenkost« De zneske, da so lahkoverne mežnarje in ključarje lažje pregovoril* k izročitvi. Zbira« Ii so stare kipe, stare plašče, blazine za knji ge in pod Poročila o takih poskusih pri« hajajo iz najrazličnejših krajev Slovenije; zaKulisni voditelj izkoriščevaiske akcije je dobro informiran o tem, kje se kaj nahaja in izbira samo res -.Tedne stvari. Spomeniški konservator opozarja tem po« 0 lepotah in nevarnostih v planinah«. Predavanju sledi krasen film. Lepi naravni posnetki. Vstop prost. — Prosvetni odsek. u— «Ljubljanskega Sokola* redni letr.i občni zbor se bo vršil v petek 6. t. m. v dru štveni sejni dvorani v Narodnem domu točno ob 9. uri. V torek dne 3. januarja ob 20. irri se bo vršil v istem lokalu sestanek članstva v svrho sestave kandidatne liste, na kar se članstvo opozarja. u— Pevsko drušivo Ljubljanski Zvon. Pevski zbor naj se zbere v torek zvečer ob pol osmih v vel. dvorani Narodnega doma. u— Akad. klub elektrotehnikov v Ljubliani. Opozarjajo se gg. tov. udeleženci ekskurzije vGraz-\Veitz« na važen in obvezen sestanek, ki se vrši danes (v torek) ob 16. v elektrotehn. risalnicL Kdor še ni vplača! ozir. poslal denarja za vožnjo naj se zzlasi pri tov. Armiču. — Podpredsednik. u— Najnovejše ameriške plesne prireditve so gotovo Radio-plesi, ki so sila priljubljeni. Po nervih tehničnih iznajdbah je namreč dober sprejem valov zasiguran. Tak ples priredi v Ljubljani 5. t. m. ob 20.30 v Kazinski dvorani tudi Radio-k!ub. 2034 u_ Plesna šola Sokola v Šiški priredi v soboto 7. t. m. v dvorani hotela &Be!levue< maškerado, na katero se vsi prijatelji plesa in zabave uljudno vabijo. Zdravo! 1 u— Drobna policijska kronika« Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina sani, 1 prireditev z godbo in plesom brez dovoljenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek beračenja in tatvine žlice, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prestopek nedostojnega vedenja v javnem lokalu, 1 popadljiv pes, 1 prestopek cestnega policijskega reda in 1 prestopek avtomobilskega reda Aretovana je bila prnicči Marija G. zaradi tajne prostitucije, DOBER STREL. prinese lep kožušček, kožušček pa lep znesek, če kožo prodate tvrdki P. SEMKO, Ljubljana, Breg !, ki p'ačuje najvišje cene. u_ Ukradene sanke. V naši dobi športa se dogajajo seveda poleg drugih tudi tatvine športnih potrebščin, ki Pa včasih niso izvršene ravno na športni način. Zlatar Ludvik Puh. stanujoč na Tržaški cesti št. 12, na Glincah je ime! v svoji drvarnici spravljeno dvosedežne športne sanke iz jesenovega lesa, vredne 200 Din To je izvohal neznan »športnik«, ki se ie vtihotapil na dvorišče, vrgel vrata drvarnice iz tečajev in odkuril z ukradenimi sankami. » u— Čigav ie voziček? V soboto okrog 5. zjutraj je našel višji stražnik Jakob Bucik sredi Vožarskega pota neprepleskan dvo-kolesni voziček, tako zvane »gare« ali »ci-Z04 Sled v snegu je kazala, da jih je moral nekdo pripeljati na Vožarski pot z žabješke strani. Voziček je bržkone nekdo ukradel, nakar pa se je hitro skesal in ga pustil stati na ulici. Stražnik ie voziček začasno odda! v varstvo mesarju Andreju Primcu v Flori-janski ulici št. 40. u— Vsem podjetnikom in pisarnam se pri-ooroča za nabavo poslovnih knjig in pisarniških potrebščin tvrdka Iv. Bonač Selen-burgova ulica. 12 Tako zadovoljnega obr*za bomo 5. t. m. v NARODNEM DOMU na Ciril-Metodovi veselic Iz Maribora a— Seja širšega odbora mariborske oi-ganlzacije SDS se bo vršila danes, v torek. cb 8. zvečer v dvorani restavracije Kosič v Vetrinjski ulici. Zaradi važnosti dnevnega reda je dolžnost vseh odbornikov, da se seje udeleže. a— Mariborski železničarji so v obupnem položaju. Razen malih izjem so vsi zadolženi do glave ter so v praznikih ob mi-zennh plačah direktno stradali. Ministrovo božično čestitko in pose-bito okrožnico sana-trajo vsi za pravo ironijo. O železrričarski bedi se bo gotovo razprav Ijalo tudi na protestnem shodu, ki ga prirede socijalisti v sredo pri Gambrinu proti nameravanemu zvišanju davka tia plače in na kruh a-— Mednarodna razstava časopisov v Mariboru. Zveza grafičnih delavcev Jugoslavije priredi od 6. do S. t. m. v čitalnici študijske knjižnice v Mariboru meduarodno razstavo časopisov, ki je vzbudila pretekli mesec že v Zagrebu splošno zanimanje občinstva iu dosegla krasen uspeh. Razstavljene bodo novine m revije ne samo vseh evropskih narodov, mrpak tudi listi iz ostalih delov sveta. Razstava bo otvorjena na Treh kraljev dam ob 9. dopoldne in bo v prosto luko okoristiti v glavnem Be« ne tke, za katere se skoro dogradi ogromno novo pristanišče Ma-rghera, kjer je odmer« jen posebn prostor za industrijska poiljeu ta. Trst fn Reka dobita prosto luko t-,ko« le «radi lepšega/.. p— .Va Grahovem je umri dobro znani mnogoletni občinski tajnik g. Anton Ms.vri. p— Žrtev barju. Xa Opčinah je hirja 29. decembra zvečer vrgla na tla na žiiez« niškem tiru 33letnega razmikača Elija Gio« vantvinija. Baš takrat je pridrvela lokomotiva. ki mu je odrezala obe nogi pod ko« Jenom. Prepeljali so nesrečnega Giovr.nni* niia takoj v tržaško mestno bolnico. p— Vojake je podil s svojemu zemljišča Anton Paravan, posestnik blizu Kaaala. Sodnik v Kanalu ga je radi tega obsodil na en mesce zapora. Pri prizivni razoravi v Gorici je pripovedoval Paravan, ta je izvedel v gostilni, da stikajo vojaki po nje« govem polju. Šel je do njih in jih vprašal, kaj delajo tam. Potem je rekel: Pojdite proč! Polje je že dovolj poškodovano po vojni. Kaj boste pobrali še to, kar na;n je ostalo? Paravanov branitelj je dokazoval, da kmet ni zagrešil zločina s svojim deja« njem, državni pravdnik ie zahteval potrdi« Io prve razsodbe, sodniki pa so se strinjali t izvajanjem branitelja in ' so Paravan a oprostili. p— Goriški kreditni zavod, ki ie bil ustanovljen pred 25 leti po takratnem s o« riškem deželnem zboru, je dobil te dni, po dolgem moledovanju pri rimskih oblastni« kih, uradno dovojenje za nadaljevanje svo= jih poslov po starem programu. r— Ohranitev vojaških grobov. h,el je zakon, po katerem se morajo grobovi in trupla vojakov, padlih od 24. maja 1915. do 31. oktobra 1920., ohraniti neprehopani in nepoškodovani. Za nje ne velja navada, da se grobovi po desetih letih lahko pre« kopljejo. p— .Va zadnjem irgu v Sežani ]■>■ bilo samo 124 konj namesto 300 — 400. .-cakor navadno. Konji so izostali rad4 obmejne carine. p— Razprave radi razžaljenj.i ministra skega predsednika se vršijo v Gori ji kar po vrsti. Ivan Zgubin iz Skrljeva pi. Kož« bani v Brdih se ie vračal domov pot m, ko je plačal davke v Krminu. Zgubin ji v ko« rijeri pripovedoval sopotnikom, da je imel dva sina hfcratu pri vojakih, kar bi do za« konu ne smelo biti. Občinski naet'nik v Kožbani se ni zmenil za njegove frošnj?. Še le čez dolgo čas so mu enega s: a a od« pustili. Dva orožnika sta bila v kor ieri in ta dva sta skovala ovadbo proti Zgubinu in mu podtaknila razžaljenje Mussolraija. Pri razpravi je Zgubin slovesno zatrjeval, da ni rekel tega, kar navaja obtožnica Re* kel pa je, da Mussolini izda dobre zakone alj drug-i so tu, ki jih ne izpolnjujejo. Zgu« bin je zatrdil, da on ni proti državi. Svoje« mu sinu je kupil italijanskoeslovensko slov« riico, ko je odšel k vojakom in drugega svo lega sma je poklical n Francije, ko je izve» del,. da mora oditi k vojakom. Zgubin j« predlagal nove priče in sodni dvor mu je ugodil. Nova razprava bo v kratkem. Šport Hazena v mariborski oblasti Prvi poskus uvesti fiazeno v Jugosloveriskefn športu Je bil izvršen v Mariboru, ki pa se fe radi premale podpore s strani javnosti, zlasti pa radi nezaščite s strani športnih instanc ponesrečil Prvo bazensko družino v Jugoslaviji Je ime£ SK Maribor, po zaslugi agilneza športnika g. bepca, ka se }e takrat nahajal na študijah v Pragi. Dve teti kasneje se j« pričelo velikopo-teznejie organiziranje damskega športa pri nas In s poredno z drugimi pokrajinami je pričela uvajati damski šport tudi Slovenija. Tudi v Mariboru so bili obnovljeni poskusi, ki so imeH več uspeha. V Mariboru samem so bile formirane tri družine: SK Maribor, SD Rapid in TSK Merkur. Ramo tako se Je tudi ustanovila bazenska sekcija SK Mura v Murski Soboti. Sledil Je SK Ptuj. V Sloveniji jc bilo takoj opaziti največjo agil-nost, prednjačila pa je mariborska oblast, kjer je temelj damskemu športu tvorilo takoj pet družni, močnejši klubi pa so imeli razen tega še rezervne in mladinske družine. Po razdelitvi poslov posameznim športnim instancam (prvotno je bila hazena podrejena lahko* atletskemu savezu). Je bil v Mariboril v svrho razbremenitve ljubljanskega podsaveza ustanovljen Med klubski odbor pod predsedstvom gosp. Voglarja, ki ga je dve leti vodil prav spretno in mnogo doprinesel k razvoju hazenskega športa v mariborski oblasti. Toda ljubljanski podsavez je delovanje prekinil jeseni leta 1926. Uvedel Je revizijo Medklubskega odbora m ga zlasti radi neupoštevanja nadrejene športne instance razpustil. Po daljšem presledku je bil M. O. spomladi leta 1927. zopet obnovljen pod predsedstvom g. Cizla. ki se je z ostalimi odborniki z vso vnemo lotil dela. Obnovil je v času »brezvladja« razpuščeni družini Rapida in Merkurja, ter priče! snovati z inldjatorji v Ljutomeru in SlovenJ-gradcu nove družine. Delo, tekmovanja, propaganda: vse jc imelo v lavnosti prijeten odziv, toda podsavez v Ljubljani ie sredi sezone zopet razpustil M. 0. in imenoval za komisarja g. Vo-deba. Ukinitev M. O. je imela takoj za posledico ponovni razpad družin Rapida ?n Merkurja, ter splošno nazadovanje interesa v lavnosti. Prvotno pozicijo je obdržal Ie ISSK Maribor, k: je pod naeelovanjem gospe dr. Ravoikove In tehničnim vodstvom g. Cizla zaznamoval nepričakovane uspehe Predvsem pa gre zahvala marljivim članicam, ki sj svoje dolžnosti vršile z izredno vnemo ter t veliko požrtvovalnostjo do-pnnašaie napore, venčane t uspehi, črnobelim barvani SK Maribora. Prva družina, ki razpolaga s prvovrstnim inaterijalom in si fe dvakrat zapsredoa>a fzvojevala prvenstvo oblasti, ;e bila v ponos nc le društva, temveč tudi vsej javnost, ki je v izrednim zanimanjem spremljala njeno zmagoslavno pot. Clanicc: Zots Starčeva, Uiba Herzele, Vodebova, Vuga in Ozvatieeva, so nastopale za klub od ustanovitve L J925. pa do poslednjih tekem v sezoni 1927. Odigrale so v celoti v dveh sezonah uad 70 tekem in v poslednji sezoni v prvenstvenih podlegle le dvakrat podsaveznemn prvaku, v prijateljskih pa Muri in državnemu prvaku Coneordlji. V minuli sezoni pa so se prav uspešno uveljavljale tudi Zinka Vrščajeva, Vera Ribariževa in Vida Peta-nova. Potrebno je tudi konstatirati. da ie Mari-borova damska sekcija imela prvovrstne moči v rezervni družhri, katero so tvorile ambiciozne mlade moči, ki obetajo prav mnogo in žc danes lahko nadomestijo, katerokoli izpraznjeno mesto prve družine. Ravno v naraščaju ima Maribor največ garancije, da bo zavzemaj v bazeni še dolgo vrsto let ouo pozicijo, ki si jo je zasigural v jagosiovenskt-rfi bazenskem športu v kratki dobi obstoja. SK Mara zavzema v bazenskem športu eno iztned najod-ličnejSih mest in razpolaga i drago najboljšo dr-Jžino v oblasti. Razen tega ji Je po doseženih Kali bolezni dospejo v telo največkrat skozi ustno duplino. Zato nai« holje branijo dihalne organe pred nalez« hivimi obolenji okusne anacotmii Vremensko poročilo Meteorološki zavod « Ljubljani j. januarja 1928. ! Krat r Cas 5 opazovanja Ljubliana . . Maribor . . . Zagreb .... 8. Beograd . . . Sarajevo . . . Skoplje .... Dubrovnik . . Split 7. Praha .... ii B S c. C SJ J; ..0 ?. S n a3 "5 > jj; /95 - 2 6? 779'f — 0 «7 7 78 9 _ 3 S9 '790 — 6 84 7i 8 - 6 87 7745 - '2 % 767 1 39 769-6 1 59 irner vetra in brzina v metrih E 3 mirno ENE 6 SE 4 mirno mirno ENE 2 NNE S 5 10 10 0 10 10 3 1 stneg sneij 0.9 2.0 uspehih z zunanjimi klubi pripisati izredne zmožnosti, ki so ponovnokrat pripomogle barvam SK Mure do ugleda in mesta, ki »i v našem športu po zaslugah tudi pritiče. Največji uspeh je Mura brez dvoma zabeležila, ko je z zagrebško reprezentanco igrala neodločno 10 : 10. Njeno kvaliteto potrjujeta tudi zaporedni zmagi nad podsaveznitn prvakom Ilirijo. SK Muri, ki raz-ven bazene ne goji drugega športa, je k nepričakovanemu razvoja pripomogla pridobitev igralke Clrapermanove, ki jc s svojo igro močno dvignila kvaliteto cele drnžine in kakovost talentov KardoS, JonaS in drugih. Razen tega Je razvoju družine tudi mnogo pripomoglo vodstvo kluba, ki Jc pod predsedovanjem g. Hahnož-a zastavilo vse moči za prospeh družine. SK PtnJ trna t ozirom na težavne predpogoje in zapreke, s katerimi Se mora društvo boriti v malem mesteca, eno izmed najagilnejših družin. V minuli sezoni Je delo v odseku bazene nekoliko popustilo, v jeseni pa Je pod vodstvom g. Zamude, nepričakovana zavela prvotna agilnost, ki Ve kmalu pokazala dobre uspe.be. SK Pluj ima družino, ki se bo v prihodnji sezoni razvila v tretjega enakovrednega nasprotnika Maribora in Mure, zlasti ako bo vodstvo vztrajalo tudi nadalje v požrtvovalnem delu ea njen napredek. Razen omenjenih družin imamo v Mariboru 3o dve družim SD Rapid in TSK Merkur, ki sta prenehali delovati radi pomanjkljivosti v vodstvu in radi pomanjkanja podpore s strani razpušče-nega Medkjubskega odbora, ki Je z neprestanim kontaktom in z podžiganjem ambicije vzdrževal njih delovanje. Družini sta radi predolgega odmora popolnoma razpadli in ni upanja, da bi se lahko ponovno poklicali v življenje. Trenutno ima mariborska oblast le tri družine, katerih sigurne pozicije in slavna tradicija jamčijo, da jih jugoslovenski damski šport ne bo izgubil, temveč da bo čer ob 18. uri važen sestanek v posebni so« bi kavarne Evropa. Prosim točno in polno« številno. — Načelnik. Solno« vzhaja ob 7.39, zahaja ob l^ luna ^ Naivtsia temperatura danes v Ljubljani - 1.9 C, najnižja _ 4.3 C Dunajska ženska oblačno, mogoče pa- ^iTf4 i^Po^e ^erni vetrovi z vzhoda, nfcbo večinoma Jamo, temperatura «* - 1 do -f 2 stopinji; morje razburkano. Gospodarstvo Nas uvoz v oktobru Generalna direkcija carin je objavila statistiko našega uvoza za mesec oktober, tako da nam je mogoče pregledali razvoj naš« zunanje trgovine v prvih 10 mesecih t. L V oktobru smo uvozili 143.960 ton t vred-uosti 7Ž3.206.267 Din. Napram povprečnemu uvozu v IV. četrtletju 19t2 - 2^!, SJaveks J (55 — 0, Slavonija 12 — 13. Trbovlje 4<'"> — 480. Vevče 135 — 140, Union 270 _ 275. Dubrovačk-a 410 — 425, Danil« 1t'>5 — 177. Narorlna mlin-siia 18 — 20. Isis 50 — 52 Beograd. Vojna škoda 415.5 — 416.5, /m januar 415 — 417. investicijsko 86.25—86.5. Blagovna tržišča Hmc-ljška tržišča. Na xa(«.škeni hmeljskem tržišču je »bije povpraševanje po prvovrstnem in deloma tudi. po srednjem hmelju. Pri mirnem razpoloženju in nespremenjenih cenah je bilo v žatcu v preteklem leiinu prodanih okrog 4tl!l starih stolov, na deželi pa okrog ;-500 stolov. KtitKivalo se je po večini na inozemski račun. V Žalcu so giblje cena mod 1850 — 2150 Kč m 50 kg 7S.3> Din z;! kg), na doželi pa se if> kupovalo srednje blago po 1800—3000 Kč (60.50 — 67.20 Din tu kg). Cenitev letošnjega pridelka v žateškem okolišu oil 20. avgusta) se je izkazala kol previsoka in se iotošnii pridelek (eni na 1 (>J.(Xfj stolov, dočim jo 20. avgusta o nil na 170.000 stolov. V javni zaznaht^-valnici za hmelj v Žateu je bilo do konca leta signitanih 134.700 stotov (binto), napram 124.000 stotov v istem razdobju 1926. Okrog 80«» stotov jo bilo prodanih domačim pivovarnam, no da bi bili zaznamovani. Lahko se torej coni, da je 90 % letošnjo produkcije prišlo v zadnje roke. Okrog 7000 stolov jo ostalo le še pri producentih, okrog 6; baška, 78/79 kg. 2 % 300 ^ 810; hiška potiska, 79/80 kg, 2 % 302^5 — 812A ba-natska, 78/79 kg, S % 295 _ 30o. Tilf|$i-ca: baška, stara 225 — 230; baska, noVa, času primerno suha 215 229, Za januat 220 — 227.5. za marc - april 235 — 248. — Moki: baška tOgjfi 16 4234&J&; baška 405 _ 415; baška <& ^ baška <6* 817 828; bt&A <5 Iz življenja in sveta Nebo v januarju A^tronomiSno leto 1928, ld se }e pričelo 1. januarja ob 15.17 srednjeevropskega časa, ni niti od daleč tako bogato na raznih ne* besnih pojavih., kakor je bilo staro leta V novem letu bomo imeli smo tri solnčne in dva lunina mrka. Od teh bomo videli v naših krajih samo delni solnčni mrk 12 novembra in še tega zelo slabo. Opozicija planeta Marsa, ki nastane v decembru, nima posebnega pomena, ker je Mars zelo od» daljen od zemlje in se torej slabo vidi. Solnce se zdaj zopet počasi pomika nazaj proti ekvatorju. 1. januarja je bilo za 2>°, 11* pod nebesnim ekvatorjem, 31. janu» »rja bo pa že samo 17° 47V zvezi s tem narašča tudi dan- Začetkom januarja vzha« ja solnce ob 7.50 in zahaja ob 16.5 tako, da je dan dolg 8 ur 15 m'"nut. Koncem januar« ja vzhaja «olnce ob 7.29 in zahaja ob 16.49. Dan je dolg torej 9 ur 20 minut. V januarju naraste dan za 1 uro 5 minut, torej povpreč no za 2 minuti na dan. Solnce prekorači od začetka januarja meridijan vedno pozneje in pozneje po poldnem, koncem meseca že 14 min. po poldnem tako, da dan dozdevno hitreje narašča zvečer nego zjutraj. 4. ja« nuarja ob 8. Ho zemlja najbližje solncu. Od« da.Ijena bo od nje*?a 147 milijonov ktlome* trov. Dozdevni premeT solnčnega kolobar« ja znaša v tem času 32' 35" in solnčna svet« loba doseže zemljo v 8 minutah 10 sekun* dah. Ker nma pot naše zemlje obliko elip* »e. ki se le neznatno razlikuje od kroga, je kolebanje oddaljenosti od solnca razmero« ma majhno. 21. januarja ob S. stopi solnce v znamenje Vodnarja, Lana. Začetkom januarja se pomakne lu» ra nad uebesni ekvator in doseže največjo lego nad njim 6. januarja. Nato se vrača proti ekvatorju ra ga prekorači 13. januarja Najnižjo lego pod njim doseže 21. januarja, na kar se zopet vrača hi prekorači ekvator 27. januarj1^. Lunine faze bodo: ščip ali pol« na hma 7. januarja ob 7.8. zadnji krajec 14. januarja ob 22.14, mlj 22. januarja ob 21.19 in prvi krajec 29. januarja ob 20.26. Planeti: Merkur se v januarju ne vidi, ker ie 9. januarja v konjunkeiji s solnceni. Venera se leskeče na jutranjem nebu v »ozvezdju Škorpijona, pozneje pa v so« zvezd ju Gadonožca. Vzhaja pred 5. uro zjutraj in se stalno oddaljuje od zemlje tako, da je tudi njen dozdevni premer ved« no manjši. V januarju se skrči premer od T7" na 14" Venera se vidi zdaj v obliki lune nekaj dni po ščipu. Za opazovanje so pa potrebni večji daljnogledi. Z daljnogle* dom, ki poveča 130krat. vidimo Venero ta« ko kakor luno aH solnce s prostim očesom. 19. januarja zjutraj se bo videla Venera blizu lune. Mars vzhaja okrog 6. zjutraj in ie za opa* zorani e še vedno v neugodni legi. Jupiter se leskeče na večernem nebu v sorvezdju Rib. Začetkom januarja zahaja po 22. uri, koncem januarja pa že po 21. In se stalno oddaljuje od zemlje. Niegov dozdevni -premer se skrči v januarju od 56" na 33". Vendar se pa z manjšim dalj« nogledom še vedno lepo vidiio njegovi spremljevalci m njihovi mrki. Mrki .Tutm« trovih spremljevalcev bodo: konec mrka TL fomice II. januarja ob 1832.2, konec mr« ka L luuico 13. januarja ob 17.30.7, konec mrka IIL lunice 16. januarja ob 18.45 1. ko« nec mrka IL Iuruce 18. januarja ob 21.10.7, konec mrka L lunice 20. januarja ob 19.26, začetek mrka IIL lunice 23. januarja ob 20.11.3, iu koneo mrka L lunice 27 januarja ob 21.213. 27. januarja bo luna bhzu Ju« pitra. Saturn ie v ozvezdju Gadonožca in se počasi prikazuje iz solnčnih žarkov. Vzhaja okrog petih zjutraj, toda za opazovanje je še vedno v neugodni legi. Uran je v sozvezdju Rib in se vidi zve* Čer. Za opazovanje zadostuje manjši dalj« nogled, ob lepem vremenu se pa vidi Uran tudi s prostim očesom Med 21. in 26. ja« nuarjcrn se bo pomikal blizu Urana Jupiter tako, da se bo nudila ljubiteljem vsemiTja ugodna prilika opazovati Urana, ki druga« če ni posebno svetel Naivečie približanje nastane 25 januarja ob 10., ko bo Uran ka« ke pol stopinje severno od Jupitra. Za opa« zevanje zadostuje boljši trieder ali pa manj ši astronomični daljnogled. Urana pa ne smemo zamenjati z nekaterimi Jupitrovimi spremljevalci, ki so prav tako svetli kakor Uran. Jupitrovi spremljevalci so namreč vedno približno na isti ravni črti na obeh ali pa na eni strani planeta. Neptun je zdaj v zelo ugodni legi za opa« zovanje. 9. januarja bo 3' severno od Regu« le. najsvetlejše stalnice 1. velikosti v sozvezdju Velikega Leva. Ta nebesni pojav lahko opazujemo z navadnim daljnogledom Neptun !>o šele čez '65 let zopet v tako ugodni legi za opazovanje kakor letos v ja« nuarju Od svojega odkritja I. 1846. ko je bil Neptun na meji med Vodnarjem in Ko« zoTogom, je m pravil ta planet pot skozi sozvezdja Vodnarja, Rib. Berana, Bika, Dvojčkov in Raka ter je dospel do Velike« ga Leva. SkjellerupsMaristanijev komet, ki je obe« tal zanimiv nebesni pojav, je zvezdoslovce zelo razočaral. Njegova pot se namreč znatno razlikuje od prvotno izračunane poti in zvezdoslovci so izračunali, da bo ta ko« met začetkom januarja na meji med so« zvezd i cm a Gadonožca in Gada desno od stalnice Theta v sozvezdju Gada Komet zahaja okrog 18 Vse kaže. da je ta komet identičen s kometom de Vico iz 1. 1846. Meteorji. V prvem januarskem tednu sto« pj v akcijo roj meteorjev z radiantom bli« zu stalnice Beta v sozvezdiu Boota Od 14. do 20. januarja stopi v akcijo roj meteor« jev z radiantom blizu stalnice Kapa v so« zvezd iu Labuda. I.eGa zvezdnega firmamenta začetkom ja« nuarja ob 20. sredi januarja ob 19 in kon« cem ob 18: na severovzhodu vzhajata Ve« liki Voz in Dvojčki, na vzhodu stoji Rak. nad njim pa Mali Pes. na jugovzhodu nad obzorjem vzhaja Sirius v sozvezdiu Velike« ga Psa, nad njim stoii Orion. nad Orionom pa B'k in Kočijaž. Nad južnim obzorjem se vidita Ertdanus in Kit, nad njima pa Be« ran jn Andromeda. V zenitu sta Perseus in Kamione a Na insozapadu se bližata obzor« ju Pegaz in Andromeda. rik nad obzorjem pa stoji Vodnar Na zapadu te Labud. blizu obzorja Delfin, na <=evero«Z3,padu nad oh« zorjem pa Lira in Zmaj. PittigrillJ : Soba za samca in tvoje srce Bila je zmerom zvesta možu, zakaj nezvestoba povzroča zoprne komplikacije. Vendar se zaradi tega ni nikdar odrekla ljubezni. Neki nežen mladenič, ki mu je v življenju zadoščalo, da je obril svoje rožnato lice po enkrat na teden, se je zaljubil vanjo. Kakor se človek zaljubi, ko mu je osemnajst let in še ne pozna meja in sorazmerij. Ponujal ji je vso svojo mladost in njegova neiz-umetničena svežost bi bUa morda ganila nezlomljivo ženo, da ni zagrešil velike napake; naskakoval jo ie z nežno bojazljivostjo iu solzavim spoštovanjem. Žena se nikdar ne Belouška. 22 * Lev R » Regulus. 25 « Berenikini lasie. 32 * Pe> faz, M » Markab, 36 * Ribe, 37 » Eridanus. Ianeti: Jupiter, Uran. Neptun, Z « Zenit. Za možem še žena. Jadviga Przvbvs^evska Dne 23. novembra 1927. je umrl na posestvu svojega znanca v zapadni Poljski Stanislav Przybyszewski, znameniti poljski pisatelj. Vsa kulturna in politična Poljska je takrat izražala soža-Ije njegovi vdovi Jadvigi. B:š cn mesec po smrti svojega moža pa ie nenadoma umrla tudi ona in sicer v Krakovu, kamor se je pripeljala na posete k svojemu zetu. En dan pred smrtjo je iz Kraljevskega Zamka v Varšavi lastnoročno napisala ^oljsbo-iugoslovenske-mu društvu v Zagrebu oziroma niega predsedniku prof. Ilešiču zalivalo za Izraz sočutja, ki ga ii je društvo izrazilo ob priliki smrti Stanislava Przyby-sze\vskega. »Ljubljanski Zvon" v letu 1928. cLjubljanski Zvou> zopet vabi ljubitelje lepih povesti, pesmi in esejev v krog svojih naročnikov. Dasi je današnja doba za literarno produkcijo skrajno neugodna, vendar obeta uredništvo za novo leto bogato in pestro vsebino. Med najširšimi krogi bo vzbujal največ zanimanja velik zgodovinski roman Serenissiina delo mladega pisatelja Jožeta Pahor-i a, avtorja romana . Dejanje romana se; vrši v Benetkah koncem šestnajstega stoletja, ko je to mogočno mesto stalo v zenitu svoje moči. Pisatelj j» z izrednimi tabulističuimi sposobnostmi načrtal bujno iu razkošno slik<\ vsevprek rrevezeno z bogatim dogajanjem, polnim slikovite nazornosti, ki spominja mestoma na iabulistifno razkošje Sienkiewiczevih romanov. V sredi vrve-čega dogajanja stoji Just Goiia. slovenski Človek. Kot preprost mornar s Tolminskega se je zaradi svojih izrednih vrlin in svoje brezmejne vdanosti beneški ljudovladi povzpel do častnika Serenissime. Kot mlad in lep oficir ima dostop v najbogatejše patricij-ske hiše in najvišjo beneško družbo. Tam ga ramami v svoj objem prekrasna Neva Moče nigova. bogata in ponosna razvajenka, stra-s.'Da. 'n /afiuirana uživateljica, polna samo-Uubja, tipična zastopnica tedanjega beneškega ženstva Nevo draži Golijevo zdravjp, notranja uepokvarjenost in njegova fizična moč: hoče si ga podjarmiti docela, napraviti ga za svojo lutko. Golia pa spozna v tej ljubezni vrs lažisijaj te pokvarjene družbe in [ vso notranjo gnilobo iu uičvreduosl mogočne ljudovlade. ki jo je poprej oboževal s strastno vdanostjo in brezmejno zvestobo pristnega slovenskega človeka. Po mnogih notranjih bojih in razočaranjih se pridruži uporniškemu gibanju ter prične brezupen boj, dokler naposled tragično ne podleže svojemu tekmecu Loredann. vodji vojaške stran ke, katera po svojih metodah spominja ni današnjo Italijo Krog tega dejanja je pisatelj nanizal celo galerijo obrazov in oseb, zastopnikov vojaškega, političnega in kulturnega sveta tedanje beneške družbe. — Delo je vsekozj pisano zanimivo in dejanje včasi naravost napeto. Zato bo priklenilo n^se samo preprostega čitatelja, temveč ga lxi z zanimanjem prečital tudi intelektualec. Poleg tega glavnega romana se objavi po ceia serija manjših pripovednih, pesniških in dramskih del. List izide v novi zunanji opremi in bo tudi v novem letniku redno prinašal umetniške portrete slovenskih pisateljev in umetnikov. Komur je do tega. da slovenska knjiga ue izhira in ne propade, marveč se dvigne do tiste višine, ki bo slovensko besedno kulturo dostojno reprezentirala pred svetom, bo cLjubljanski Zvem, podprl in mo pridobiti še novih podpornikov! Naročnina za cLjubljanski Zvon, zuaša: za celo leto 120, za pol leta 60, za četrt leta 30_ Din; za inozemstvo 150 Diu Naroča s« pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica št 54. Končno se je prestavil z zaprtimi očmi v nekakšen trans. Po nekoliko minutah mu je udarila kri iz bedra. Diebel je bil za časa vojne v ruskem ujetništvu, kjer ie odkril svoje «nad-naravne» sposobnosti. Kakor ga opisujejo listi je to miad. simpatičen mož. ki je vedno dobre volje in se nič kislo ne drži. kakor bi se spodobilo za one. ki delajo — po vzoru Terezije iz Kon-nersreutha in njenih pobožnih siedil-cev — iz muhe slona, iz preprostih sugestjjskib zadev nadnaravne čudeže. Svetovni prvak vesiačev Angleški veslač Bert Barry je na tekinova« nju na reki Vancouver (Kanada) zmagal nad dosedanjim veslaškim šampijonom Avstral« cem Gocdsellom in si priboril naslov sve> tovuega prvaka profesijot;aluLh vesiačev. Kcimersreaibski čtsdež v Berlinu O rudarju Pavlu Dieblu iz Šlezije. ki namerava ta mesec s proizvajanjem konnersreuthskih senzacij na sebi nastopiti v varijeteju, smo že poročali. Pred nekaj dnevi je razkazoval svoje sposobnosti v berlinskem varijeteju X Velik ogenj v newyor§kem pristanišču. V Hcbokenu, na obeh straneh reke Hudson. je nastal velikanski požar, ki je vpepelil ce* lo vrsto ladij in čolnov. Hoboken leži na nasprotni strani Newyorka, ki je poslal ta« koj, i o je ogenj izbruhnil, na kraj nesreče vse s^ oje požarne brambe. Vendar niso ga« silei mogli ničesar opraviti Samo eno to« vomo ladjo so rešili, vse ostalo so požrli plameni. Škoda, ki jo je požar napraviL ia ceni ni 3 milijone dolarjev. Vihar na Angleškem V južni Angliji je zadnje dni decembra divjal tak vihar, kakor ga_ že ne pomnijo "O let — Na sliki: Zasnežen drevored londonskega Hyde*parka- že potrošil rezerve svoje ljubezni. Skandinavski slikar je prišel baš v trenutku, ko se je bila gospa, zapuščena po možu. odločil^, da razmeče vsa svoje romantična bogastva. Prišel je o pravem času.» V tem je skrivnost. Prilika napravi človeka tatu in mami žene k popustljivosti. ★ Slučaj je dal, da sta se gospa * in skandinavski slikar sešla v nekem salonu, kjer bebci gobezdajo neumnosti o umetnosti in literaturi. V tako zvanem salonu intelektualcev. Gospa je hvalila silikarjeve slike, ki iih ni bila nikoli videla; slikar je hvalil go^po; njeno lepoto in eleganco občudoval že tisočkrat, dasi jo je tisti dan prvič videl. Ko je bilo konec čaja in razgovora, so slikar, pes in gospa odšli V vozu je gospa povedala, da je njen mož, profesor glotolegrje, zanjo stvar, ki ni ne dežnik, ne solnčnik in ki ji pravijo Francozi en tout cas, ker jo rabiš, kadar je lepo vreme in kiadar Iije dež. Toda, da bi priznala, kako koristen je mož, ga ni ljubila. Izjavila je slikarju, da bi bila razpoložena, da mu pokloni svoje prijateljstvo. Kadar ti kakšna žena nudi prija- teljstvo, pomeni to toliko, kakor da ti je dala ključe blagajne, kjer hrani svoja čuvstva. Pes je diskretno molil gobček skozi okno. ★ Profesor je čutii, da ni idealen ljubimec svoje žene. Čutil ie, da nima pravice do njene ljubezni. Čutil je, kakor potniki, ki so s karto tretjega razreda stopili v prvi razred, pa sede na robu klopi, v pričakovanju, da jih vsak čas kakšen potnik ali kontrolor vrže ven. »Moj mož je ljubosumen, kakor carinski stražnik.« je govorila drugi dan lepa in elegantna žena skandinavskemu ?l''-13p'u pred neko kavarno v parku. »Bil bi sposoben, da pošlje detektive za menoj. V vaši pakči pa ni ne šivilje, ne vedeževalke, niti ne salona za ma-nikiranje. Kaj hočemo, če je človek mlad in interesanten, kakor ste vi, in stanuje v hiši. kier ni niti piskroveza za razbite maijoiike.« »In bi hoteli, če bi našel skrito sobo?« »Ne rečeni, da ne.« »A tudi da ne rečete. Bi pristali?« »Bi.« »Težko je v teh časih najti stanovanje.« »Clo* ek, ki ljubi, premaga vse težko-če.« Skandinavski slikar je objavil v jutranjem listu oglas: »Sobo za samca, s kopalnico in električno lučjo išče resen gospod. Ponudbe...« Tri dni je čakal zaman; oglas ni obrodil uspeha, * Minili so dnevi in vsak dan je gospa izgubljala zaupanje v ostroumnost mladega slikarja. Toda preden je to zaupanje popolnoma izgubila, se je v njeni hiši nekaj zgodilo. Profesor je dobil pred odhodom na univerzo neko anonimno telefonsko obvestilo. In drugi dan popoldne je sedel skandinavski slikar v gospeiini spalnici in je pušil dišečo cigaro. Gocpa je imela ažurne oči kakor plamen punoa. Iznajdba njenega severnjaka ji je bila močno po godu. Kaj se je dogajalo v tej hiši, se ne ve. Gotovo je samo toliko, da se je od četrte do osme ure, baš ob času. ko je bil slikar v go pejini spalnici, njen mož, profesor glotologiie, član in dopisnik mnogobrojnih akademij, nervozno sprehajal po pusti ulici izven Porte deJ* Popolo. Čakal je. da iznenadi svojo ženo, bodisi že pri vhodu ali pri izhodu iz kntere teh sumljivih hiš, kakor mu je biJ nekdo anonimno javil tisto jutro. Senzacija za motocikiiste in avtomobiliste. Naznanjam, da so dospeli nori modeli 1928, svetovno zmagovalni mani A. J. 8. motocikli, zmagovalec vseh dirk v Jugoslaviji ter EXCELSIOR, SUPEB X ia HENDEB- SON, osebni kot tovorni avtomobili PEU- GEOT in AUSTRO FIAT. Tehnika, dela-amožnost, vzdržljivost in oprema njih n&d-kriljnje vsak konkurenčni fabrikat. Interesenti se vabijo na ogled, ker je tudi cena teh vozil brezkonkurenčna. Prepričajte 6«I Zahtevajte ponudbe! r O. 2UŽEK, generalno zastopstvo, Ljubljana. Priporočam šasije in že opremljene avtobuse ter avtomobile, tudi opremljene s brizgalnieami za požarne brambe. Dopisi SV. KR12. (Poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani.) Na avtu-Drogi tfrežice-Novo mesto je postaja Mal. Mrasevo. Ker ta vas ne loži ob progi in tudi sicer za trgovino, obrt tn industrijo nima nobenega pomena, nai blagovoii postno ravnateljstvo to postajo spremeniti v Sv. Križ eventualno Mal. Mraševo-Sv. Križ. Sv. Križ je center dolžniškega cvička in ie zaradi tega označba te postaje po navedeni vasi, ki leži v neposredni bližini avto-postaje, velikega pomena zlasti za vinske trgovce. SODRAZICA. K članku »Junaški gasilci« v listu d«e 18 m. m., ki ni bil povsem točen objavljamo, da nista odpovedali obe brizgaLfli novejšega tipa, temveč sta bili ves čas brezhibno v delovanju. Ena izmed teh ie celo oddajala ves čas gašenja vodo ua dve cevi. Društvo si je pred kratkim nabavilo 240 m novih cevi. ki so bile sedaj prvič v rabi. V eni teh cevi je bila mala krpica, ki je zamašila ustnik pri razpršilni-ku (kar je bilo gotovo že iz tovarne ven, in ta nedostatek se je popravil v enem samem trenotku. Zaradi tega ne zadene krivda društva in zaradi te male napake -.•c ne bi moglo rešiti nič več. Članstvo Je v polni meri storilo svojo dolžnost ter je zasluga celokupnega članstva in občinstva, da se je požar omejil, ne pa posameznih oseb. ki so v članku omenjene. — Odbor prostovoljnega gasilnega društva v Sodra-žici. AUMETZ (Lorena, Francija). Ob priliki ustanovitve tamburaškega društva se naj-ropleje zahvaljujemo vsem. ki so društvo rtodprli s kakršnimkoli darom. Predvsem se zahvaljujemo g. jugoslovenskermi konzulu v Parizu, ki je na našo prošnjo rade volje potrdi! društvena pravila ter nam preskrbe! podporo za nabavo tamburaških instrumentov. S tem svojim velikim činom je g. \mzul dokazal, da ne skrbi naša mati domovina samo za one v domovimi. temveč ima odprte roke tudi za svoje otroke, ki živijo daleč <>d domačih mej. Da so naši fantje sposobni 5e za kai drugega, kakor samo za krnrm> in lopato, je pokazal naš tamburaški učitelj z. Fran Šubeli iz Ljubki e, ki obvlada kot samouk vse tambirra-ske inštrumente in posveča ves prosti čas poučevanju mladih t3mbtrrašev. Njegova ;:asluga in njegovih treh mladih sinov, krasnih Sokoiičev, je. da prebirajo danes : ■ a. s i trudni- prsti jeklene strune tamburice ter da v mrzli tujini veselo doni pesem »Lepa naša domovina*. Naj bodo te vrstice dokaz našim ljudem v domovini, da niso slovenski delavci daleč na tujem izgubljeni snovi, temveč da le njihovo telo služi tujcu. duša pa pripada edino le narodu in domovini. Presrčne pozdrave pošiljamo vsem tamburašem sirom Slovenije ter želimo v-cm Slovencem srečno in veselo novo leto. Za I. slovensko tambttraško droStvo v Aumetzu odborniki: Fran Strnad. Avgust Trvsrlas in Alojzij Cenčič. FYSEDEN ST. BARBE (Belgija). Živimo skromno, a še v precej povoljnih razmerah. Dela je dovoli in zaslužek primeren. Zadnje čase so se začeli seliti iz domovine senika}, a ker so delavske razmere ponekod težke, je tudi mnogo brezposelnosti, zlasti sedaj za zimo, ker prihaiaio v prvi vrsti v poštev domačini (kmetovalci). Na spomlad, ko se vsestransko delo odpre in se vrnejo domačini domov na kmete, se npaža veliko pomanjkanje delavstva. Zato se oni. ki se nameravajo podati s trebuhom za kruhom, izselijo v Belgijo šele spomladi. Pred kratkim smo dobili precej smega. ki tu redkokdaj zapade Po mnenju domačinov je gotovo prvi in zadnji v tej zimski sezoni. Nastopil je hud mraz posebno sedaj za praznike. Ker nam ni mo-coče veseliti se praznikov pri svojih dragih in iim osebno voščiti vse najboljše, iim voščimo veselo in srečno novo leto po »Jutru«. . • SV. LENART V SLOV. GORICAH. Sv. Lenart ima sedaj dnevno štirikrat avto ?•-•(,: . ;; Mariborom: lenarška avto dtuizba v o;-; trikrat na dan. a enkrat še g. Lenin-ser. Odkar nam Žuip4n-u1e naš neumorni in oožrtvcvalni žtwan g. dr Milan Oorišek. se ie pri nas marsikaj obnnilo na bolje. Naj omenimo ustanovitev avto družbe, elektrt-čn.f razsvetljavo v trgu, lepe pešpoti, nasade. novo sejmišče vrtove za delavce in najemnike, park itd. Tako Je naš trg. kar se tiče smiselnega in smotrenega gospodarstva. gotovo med prvimi na zelenem štajerskem RAČJE PRI MARIBORU. Na Štefanovo je >bliajalo Prostovoljno gasilno društvo -Oiotnivo obstoja. Najprvo se je vršila ma-sj. med katero je pelo pevsko društvo >Orač . Po maši so se podali gostje in nepregledna množica občinstva pred gasilski dom, kjer je društveni tajnik g. Ljudevit M os vhl orisal razvoi iti delovanje društva i j ustanovitve do danes. Spominja! se je rned drugimi ustanovitelja in častnega načelnika pokojnega g. ivaiia Paulška in vseh umrlih ustanovnih članov. Društvo je uspešno delovalo pri 89 požarih v domači občini in pri 78 požarih v sosednih občinah. Po prevratu si ie nabavilo za 135.000 Din raznega orodja, med drugim panio brizgaino in avtomobil, ki je tako urejen, da služi za prevoz brizgakie. moštva in obenem tudi za prevoz bolnikov ali ponesrečencev Društvo poseduje danes ročno tn parno brizgal: s o. cm avtomobil, en voz za moštvo, nad 13'' metrov cevi ter več različnih lestev. Društvo poseduje lasten gasilski dom s sta Kovanjem Z3 orodjarja. G. MSschl je tudi omeni: veliko naklonjenost vsakokrat-m-s.:i občinskega odbora in velike zasluge sr,':-,čaka in tovarnarja g. Vinka Bachlerja, :■:• i,-.t ga je društvo imenovalo svojim Ča-stnVa članom. Nato je g. okrajni glavar lz. r ji odlikovanja osmim gasilcem, in sicer zlato kolajno gg.: Franju Marčiču. Mihi Dikf.-.ičiču. Josipu Mohoriču, Aloiziiu Ster-ni;, Štefanu Š termi in Matiji Tomincu; srebrn) kolajno g. Alojziju Faleša in častno dip'omo g. Vinku Bachlerju. Zatem so govorili še v imenu Jugoslovenske gasilske "zveze g. Vengust, v imenu občine g. Štefan Km : tič ter v imenu odlikovancev g Alojz Faleš. Po defilacfji pred odlikovanci in visokimi gosti se je vršil banket v M5schlovl gostilni, kjer je imel g. Vengtrst predavanje o gasilstvu. ' Skupščina sodnikov iz cele kraljevine Beograd, 31. decembra. Dne 29. in 30. decembra t. m. se je vrši» k v Beogradu skupščina delegatov «Saveza sodniških udruženj kraljevine SHS». Glav* ni predmet razprave je tvorila debata o sodniških plačah. Iznesli so se ostri očitki proti g. ministru pravde Dušanu Subotiču, ki s svojim postopanjem v zakonodajnem odboru zavlačuje rešitev vprašanja o sod» niških plačah, in to proti soglasnim skl©» pom zakonodajnega odbora, ter na ta na» čin onemogoča uzakonitev sodniških zako« nov. Prav posebno so zamerili ministru prav» de njegovo neresno trditev, da do sedaj niti en članek ni izšel v časopisju, ki bi se zavzel za rodniško vprašanje. S tem je nam reč skušal g. minister opravičiti svoje in vladno stališče. Delegat iz Slovenije je ugo« tovil, da je samo v slovenskem časopisju — posebno tudi v «Jutru» — izšlo v zad» njih par mesecih nebroj člankov, ki so se pečali s sodniškim vprašanjem, posebno pa z vprašanjem sodniških plač, ki tvori že preko mesec dni predmet najživahnejše dis« kusije v vseh političnih krogih Zbor dele« gatov je izrazil članom zakonodajnega od* bora svoje popolno zaupanje in iskreno za* hvalo za njihovo dosedanje delo v zako» nodajnem odboru. Zanimiva je bila tudi debata o depoliti« zaciji sodnikov in sodišč, ki jo predvideva načrt zakona o sodnikih. Dočim so se de» legati iz Slovenije Dalmacije in Bosne so* glasno izrekli za depolitizacijo sodnikov in sodišč, češ, da bi s tem sodišča Ie pridobila na ugledu in avto četi so se delegati iz Sr* bije in Hrvatske izjavili proti taki depoli« tizaciji. Skupščina d 'egatov je sprejela po dolgotrajni deba i resolucijo, ki zahteva: 1. da se čim prej uzakonijo vsi sodni za» koni, ki so bili predloženi Narodni skup» ščini. Zakon o sodnikih in o organizaciji sodišč pa naj se uzakonita vsekakor še pred sprejetjem proračuna, tako da bi bila iz« vedba teh dveh zakonov omogočena že v bodočem proračunskem letu. 2. Materijahri položaj sodnikov naj se uredi obenem s sodniškim zakonom, neod* dvojno od tega in v smislu zahtev udru» ženja sodnikov, kakor jih je sprejel tudi zakonodajni odbor. 3. Plače sodnikov se morajo primerno povišati tako, da bodo dosegale vsaj eksi« stenčni minimum, ker bi sicer tudi izena^ čenje zakonov ne rodilo zaželjenih in pri* čakovanih rezultatov, dokler sodniki niso materij elno popolnoma neodvisni. 4. Sodniki niso proti depolitizaciji sodni« kov in sodišč, smatrajo pa, da bi odvzem vseh političnih pravic ne bil na mestu. Sod* nikom naj se zato zabrani politično udej= stvovanje le v področju njihovega službe« nega okoliša. Končno izjavljajo sodniki, da bodo pri* siJjeni sklepati o nadaijnih korakih, da bra* nijo svoje stališče za slučaj, da bi vlada od» klonila te utemeljene in upravičene zahte« ve, ki bodo ie v korist našemu pravosodju. Ta resolucija je bila poslana ministru pravde in predsedniku zakonodajnega od* bora. Pred zaključkom skupščine delegatov se je zaznalo, da namerava viada predložiti nov načrt o regulaciji sodniških plač. Ta načrt določa: 1. predsednik kasačijskega sodišča se iz* enači z drž. podtajnikom in bo dobival let* no 66.000 Din plače, dočim bi po prvotnem načrtu vlade moral dobiti 96.000 Din. 2. Podpredsedniki kasacij pridejo v I/l. 48.000 Din, po prvotnem načrtu 66.000 Din. 3. Sodniki kasaoije pridejo v 1/2. (42.000, prej 48.000 Din). 4. Apelacijski sodniki pridejo po petih letih službovanja v 1/3. 5. Predsedniki okrožnih in predstojniki sreskih sodišč so popolnoma enaki z ostali* mi podrejenimi sodniki. 6. Sodniki napredujejo po dovršenem sedmem letu sodniške (ne sodne) službe v 1/5., po desetih letih v 1/4. in po petnajstih letih do upokojitve v 1*3. 7. Vse do sedaj pridobljene pravice se ne upoštevajo. 8. Glede sodniških doklad predvideva vladni načrt sledeče: okrožni in okrajni sod niki mesečno 800 Din, predstojniki sreskih sodišč 1000, predsedniki okrožnih 1500, ape* Iaeijski sodnika 120^ Din, predsedniki ape« lacij in kasacijski sodniki 2000, podpredsed« nik kasacije 2500 in predsednik kasacije 3000 Din mesečno. Ko so zbrani delegati zaznali za ta na« črt vlade, je nastalo med njimi veliko ogor« čenje, ker je iz njega razvidno, da skuša vlada izigrati zahteve sodnikov in predlo* ge zakonodajnega odbora, ker v ničemer ne vpošteva funkcij, ki jih zavzemajo posa* mezne skupine sodnikov in je zaradi tega že a pirori obsojen na smrt. Sklenjeno je bilo, da se delegati obrnejo do članov zakonodajnega odbora, da pre« prečijo nakane vlade privesti vse delo v zakonodajnem odboru ad absurdum De* legati so obiskali gg člane zakonodajnega odbora, ki so se nahajali v Beogradu, po« sebno tudi g. poslanca dr. Kramerja in ga naprosili, da vzame njih želje na znanje in iih še v naprej podpre z isto vztrajnostjo kot do sedaj. Odločilna seja sekcije zakonodajnega od* bora se vrši prihodnji torek Kriza mariborskega gledališča v odločilnem stadiju Maribor, 2. Januarja Sklep finančnega odbora Narodne skupščine, da se zniža subvencija mariborskemu gledališču za 320.000 Din je vplival na vse ljubitelje gledališke umetnosti v Mariboru naravnost konsterniraioče, saj se navzlic neiprestanim finančnim težavam mariborsko gledališče zlasti v zadnjem časti prav lepo "azvija. Ako se prosvetni program sedanje vladne večine dejansko uresniči, potem lahko z mirno vestjo trdimo, da lahko naš Tafdin hram zapre svoja vrata ( Skoraj izključeno ie, da b! mogla mariborska občina prispevati znesek 200.000 dinarjev, kar zahteva vlada kot predpogoj nadaljni obstoj gledališča v Mariboru". V|ada zahteva pač pretežke žrtve od Ma- ribora. L. 1926 je imelo mariborsko' gledališče 900.000 Din podpore. Letos je padla podipora na 720.0O0, za prihodnje leto pa je določena le še pišla podpora 320.000 Din. Kriza mariborskega gledališča je sedaj vsekakor na vrhuncu. Snoči je odpotoval upravnik gledališča g. Brenčič v Beograd, da intervenira pri merodajnih faktorjih, kako bi se sploh še dalo kaj reš.tl. Samo še nekaj dni lahko kupite srečke velike dobrodelne lo« terije Jugoslpvenskega Novinarskega udru« žena. Pošljite dopisnico na naslov: Jugoslo* vensko Novinarsko udruženje v Sarajevo. Srečke so po 10 Din. Razprodajalci dobe 10 odst. provizije t. j. 1 Din od prodane srečke. Razpečevale! torej lahko v par dneh lepo zaslužijo. Premija novinarske loterije znaša 250 ti« soč Din, a glavni dobitek predstavlja vilo, v kateremkoli kraju države, kakor si to do* loči sam dobitnik. Vredna bo 150 000 Din. Poleg tega je nad 13.000 dragocenih dobit« kov. Nabavite si torej srečke takoj 1 S tem podprete humanitarno akcijo novinarjev, obenem pa lahko za 10 Din dobite pravcato premoženje. Vsi oni, ki imajo polagati ob« račun za novinarske srečke, se naprošajo, da to store najkasneje do 5. t, m. Iz policijske kronike Francelj, ki se je v treznem stanju smejal svojim samomorilnim namenom. — Nova razkritja o pustolovščinah dr. Indeflnitltlsa. Ljubljana. 2. januarja V nedeljo popoldne so napravili trije ši-. šenski dijaki, Fran P., Josip P in Fran A., sprehod skozi šišenski gozd po poti proti hotelu Bellevue. Ko so se okrog 14.45 približali neki kloplci, so nenadoma opazili negibno ležati na snegu ne daleč od klopi neznanega moškega. Stopili so bližje In takoj uvideli, da je moža pahnil v globoko spanje demon alkohol in da si utegne možakar, speč na snegu, nakopati ne samo nahod, marveč tudi vizitko za oni svet. Dijaki so neznanca nekaj časa budili, ker ga pa nikakor niso mogli predramiti, so ga hoteli dvigniti in preložiti vsaj na leseno klop. V tem trenutku pa Je neznanec odprl zaspane oči, posegel' naglo' v notranji žep hi Izvlekel velik revolver. Z njim je pričel hantirati, kakor da hoče izvršiti samomor. Videč njegov namen, so dijaki takoj ponovno priskočili in mn v naglici iztrgali nevarno orožje iz rok Neznanec pa jih je pričel nato tako milo prositi, nai mu orožie vrnejo, da so res storili, vendar so prej odstranili vse naboje. Končno se jim je posrečilo, da so ga zvabili s seboj na Celovško cesto, kjer so ga predstavili stražniku. Na stražnici so v samomorilnem kandidatu sipoznali pivovarniškega delavca S. Uredili so tako, da se je možakar nekaj ur prespal, nakar so ga zaslišali. France pa jih je dolgo začudeno gledal. Ko pa so mu pravili, da je v pijanosti hotel izvršiti samomor, je prasnil v smeh s pripombo, da je moral biti to kdo drugi. Ker pa bo moral France sedaj plačati globo zaradi nošnje orožja, ga bodo bržkone na ta način prepričali, da ostane Francelj. kadar je natreskan, vseeno le Francelj O znamenitem »zdravniku« in pustolovcu dr. Indefinititisu, pravilno Gusteljnu Ro-potarju, s katerim se pečajo že celo tudi inozemski listi, prihajajo na. ljubljansko policijo še vedno nove drobne vesti in obtožbe. Ker se je Ropotar zadrževal v drugih poklicih tudi v mariborski okolici, so ga na podlagi slike v »Jutru« spoznali skoro vsi osleparjenci, ki sedaj v dopisih opisujejo, kako jih je ogoljufal kot trgovski potnik, zastopnik, inženier itd. Kakor čujemo, Gusteij ni ordinirai samo v svojem stanovanju v Škofji ulici te po Svetovno znane original EMAJLIRANE &rave Lutzove oeci prvovrsten fabrikat tvornice Wwe LUTZ & SOHNE BLUDEMZ IN EMAJL TABLICE Z NAPISOM ima v Jugoslaviji » zalogi samo inž. MATE GUZELJ Ljubljana Šiška Jernejeva cesta štev 5 (blizu cerkve Sv Jerneja), oa dvori* I šču pnd hišo Celovški« ce^t-? 58 tujih stanovanjih, marveč je uganjal sle-parstva celo v nekem objektu., ki je v neposredni zvezi z bolnico Ko se stvar razčisti. bomo imeli bržkone priliko poročati o delovanju drznega pustolovca še lepše reči. kakor doslej. Zahvala. Vsem, ki so nam stali ob strani ob težki izgubi naše NELI ŠUBIC tej. izrazili svoje sočutje, se najtop-leje zahvaljujemo. Školja loka, 2. januarja 1928. Ivan Šubic, soprog, in sorodniki. V L il**^1 V ran\ predsedn ica ; aria 1928 v dvorani ojeo^ s S E R-dne 6. in \fSse S- 3UU3A t Btex posebnega naznanila. V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša ljubljena žena, inama, stara mama in tašča, gospa li Tn mi. soproga davč. upravitelja v pok. danes ob 1. uri popoldne, v 78. letu starosti, previdena s tolažili ev. vere, za vedno zapustila. Prosimo tihega sožaljai Pogreb predrage pokojne se bo vršil v torek, 3. januarja ob pol 4. uri popoldne. V Krškem, dne 1. januarja 1928. Žalujoči ostali. ^ /a; .--\"V :," Marof Srebrniče Kandija, Novo mesto odda za več let Klemene v Ljubljani, Sv. Petra cesta 79. i 4290/27-24 Srečno novo leto želi KARL JARC trgovec t delikatesami pri »Turistu«, Ljubljana, Dunajska ter se cenj. občinstvu priproča. 9««nMBgraRniaiMHiaasBaa»aHssB&ssafiKi^i? 8 Se »Mnostajersiia hranilnici! v Ceiiu" razpisuje mesto dilnege uradniku. Dražbeni oklic. i Dne 27. februarja 1928 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Prepole vi. št. 80, 383. eenilna vrednost 69.853 Din 55 p, najmanjši ponudek 46.600 Din; 2.)zemljiška knjiga štrihovec, polovica vlož. št. 14, eenilna vrednost 54.839 Din 90 p, najmanjši ponudek 36.600 Din; 3.) zemljiška knjiga Grušova, polovica vlož. St. 32, 11 83, in 4.) zemljiška knjiga Ruperče, polovica, vL St 61 in 177, eenilna vrednost 58.819 Din 50 p, najmanjši ponudek 39.250 Din. • OKRAJNO SODIŠČE V MARIBORU, dne 27. dec. 1927. ■■■■■■■■■■■■■■■■■bbbmhbbh! Pismene prošn e do 15. januarja 1928. ahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne mamice in soproge, gospe Regine Obereignerjeve -e vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena priinariju ženske bolnice g. dr. Zalokarju in drugemu zdravniškemu »sobju, kakor usmiljenim sestram za požrtvovalno «krb v bolezni, darovalcem vencev in cvetja, končno vsem onim, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 2. janr rja 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Posebni parte se ne bodo izdali. h Moj nad vse ljubljeni soprog oziroma oče in brat itd. nton Dorrer pod načelnik postaje Ljubljana gl. k. nas je včeraj ob 6. uri, previden s tolažili sv. vere, za vedno ostavil. Iz hiše žalosti Dolenjski kolodvor ga spremimo v torek dne 3. janurja 1928 ob 14. uri v prezgodnji grob na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. januarja 1928. Ida Dorrer, soproga. — Marjan, in Tonček, sinova. _ Helena Kadune, roj. Dorrer, sestra. * i ■ Zane Grey: 18 ■v Železna cesta Roman. Ko sta ua povratku stopala ob regu, jo malo govoril; tesnobno je odlašal naznanilo, da se mora vrniti v tabor, kjer ga čaka jutri važno delo. Šele tik pred kladaro se je odločil, da izpolni to dolžnost. Molče je sprejela vest in kakor hitro sta bila v koči, je izginila v svojo sobo. Neale je pomagal Larryju in Siingerlandu pripravljati večerjo; vsi trije so se nadejali, da bo Allie jedla z njimi. Ko pa je Slingerland kliknil njeno ime, ni dobil odgovora. Neale jo je našel potopljeno v staro brezupno mrkobo. S potrpljenjem in dobroto jo je izkušal pregovoriti, da bi šla z njim, toda zaman. Večerjali so brez nje. Šele nato jo je Neale malone prisilil, da je nekaj použila. Čutil je, kako mu spet upada pogum. Čas je bil naglo, prenaglo minil; že se je bližal Larry s konjema in solnce se je spuščalo za hribe. Neale je pomislil, da utegne trajati nekaj tednov, nemara celo mesecev, preden jo bo spet videl. »Allie, ali boste kdaj pozabili svojo bol?« »Ne — nikoli ne,« je vzdihnila. Prijel jo je za podbradek, privzdignil ji glavo in ji resnobno pogledal v obraz. Napete črte, blede, brezkrvne in vpadle, ohlapne ustnice in žalostne oči — ne, to lice ni bilo lepo, niti zalo ne. Zastrte, turobne oči se niso umaknile njegovemu pogledu; z brez- upnim, globokim koprnenjem po smrti so strmele vanj. Če bi se mu vsaj posrečilo reči in storiti ono, kar bi premagalo to globoko otožnost! Iznenada je začutil željo, da bi jo poljubil. Njene ustnice so bile tako blizu. Toda ni je smel poljubiti. Morda ga vzljubi nekega dne; a zdaj —. »Tedaj nočete prestati žalovati?« »Ne — ne.« »A tam doli, ob potoku, ste bili tako čisto drugačni.« Ni mu odgovorila. Zastor v njenih očeh je postal še bolj senčnat in teman. Neale je zaslutil topo otrplost njene duše. »Odhajam,« je rekel ostro. »Da.« »In vam ni nič do tega?« je nadaljeval s krepkejšim pu..-arkom. Molčala je in strmela vanj. »Moralo bi vam biti mar!« »Zakaj?« je vprašala topo. »Zakaj? . . . Zato — zato ker —« je zajecljal, togoteč se sam nase. Zakaj pa, nu res, zakaj naj bi ji bilo mar? »Pustite me — dajte mi — da umrem!« je zaječala. »Oh, Allie, Allie,« je začel Neale ves obupan. Nato je dojel iz-premenjeni zvok njenega glasu: začenjala je čutiti, začenjala je misliti. Zaklel se je, da hoče premagati njeno bolezen; ta sklep ga je podžgal, poostril mu razum in ojačil njegovo premetenost. Nekaj časa jo je opazoval; nato ji je položil roke na ramena in jo je rahlo potegnil k sebi. Zdrknila je s svojega ležišča iz bivoljih kož ter obklečala pred njim. In ta trenutek je prvič opazil v njenem vedenju sled nekakšne plahosti. Morda je bil to strah. Vsekako je napol odvračala obraz, tako da je bil skrit pod razpuščenimi lasmi. »Allie, Allie! Poslušajte me! Ali ni ničesar, za kar bi hoteli živeti?« »Ne.« »Pač, Allie, o, pač!« »Kaj?« ' »Nu, jaz — stvar je taka — Allie — da imate mene!« Njegov glas je bil malone hripav. Nato se je zasmejal. Kako čudno je zvenel ta smeh! Zdelo se mu je, da bo do smrti pomnil to surovo stesano izbo s stenami iz hlodov in odejami iz živalskih kož — in devojko, ki je v sivem somraku klečala pred njim. »Vas!« Še nikoli ni bila prišla iz njenih ust osupla beseda — a zdaj se mu je posrečilo, da je ubral pravo struno. Bilo je, kakor da drži v rokah živo stvar in kakor da je zvok tega edinega zloga na vekomaj pregnal vso topo omamljenost in strašno brezčutnost. Nekaj ga je stisnilo za grlo in jezik mu je postal težak kakor svinec. »Ali me zdaj razumete, Allie? Da, imate nekaj, za kar živite! . . . Slišite?« Ko je njegovo uho začulo njen tihi »da«, je bil mahoma ves vesel in močan, zakaj čutil je, da je izvojeval zmago, zmago nad nienim obupom iti njeno boljo. »Poslušajte. Zdaj se vrnem na svoje delo. Več tednov me ne bo nazaj — morda še delj ne. Toda vrnem se! . . . Zgodaj v jeseni. In ostanem vso zimo pri vas. Imel bom posel tu na prelazu . . . Težak posel; a potlej bom nekega dne velik mož — glavni inženier ali vodja progovnega nadzorstva . . . Kadar bo vse opravljeno — in bom imel imenitno službo — ali hočete — hočete li tedaj postati moja žena?« NaroaJLa* uu ur«. dopisu,, LL6oU,jv malih* ogLasoo, jt,poslati, na. Oglasno od-cUltk -Jutra,' JLudrfjarui,. PrtJtriuriML4~TaL it. z^gt irurcojbuiA vpada? h, obuvam, z ajaročthmu,^u~ oglasu a* prtobaM.y. Čikovru. račun, po/bu. Ura,-tulruc* £fubtyaiia,st rtS/x. ... . - , , — I d&punnrtuua. uu oglcuru trttoufiuaa,ah. a* ruuruut* ob&utoa,. vsatui bestda, fopar-.-N nJilaf^ga. iMČcfei vsa&rbu€d*75i*VZ-Maj-nuuyse, rjuusak Vut, 5-. Pruelojbuia, za, lufro Vuvf I MJtjst vusik Via, to^ Vrjjtojbuia, ta, Šifro Dut, JUdu oglasi, ki, služujo v poj-r-vcLcnjalru^ in, foci^aL Vuikaniziram tm vrste •▼togem« ter galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam koissa ln motorje. P. Škafar, LJubljana, Kira.-ka eesta 11. 12 Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo samo tvrdka S. Trebar — Sv. Petra cesta štev. 6. 40731 Ponikianje in splošno galvaraziranje raznih delov ter brušenja korin ia jekla. Se priporoča Vid Aberšek, Ljub-Ijama, Kariovska cesta 2. 410*9 Snežne čevlje in galoše dajte t popravilo fi ,1 ra u strokovnjaku Avg. Skof-n, čevljarju, Borštnikov trg št. 1 (za dramskim gledališčem). 40831 Pek. pomočnika 'veščega tudi pri peči, poštenega, ki bi tudi razna-šal pecivo, vzamem takoj v 6talno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pek«. 41140 Postrežnico snažno ia zdravo takoj sprejmem z a. popoldanske ure. Naslov pove oglasni oddelek. »Jutra*. 130 Izurjena prodajalka! Motvoz V- . *_____\ (_______■ želi premeniti službo. Na Blov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41174 Kot oskrbnik ali pa kot hišni mizar telim službe. Sem zanesljiv trezen in z večletnimi spričevali. Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 41035 Pridno postrežnico sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 134 Dekle za vse perfc-ktuo in samostojno, z letnimi spričeval, sprejme s 15. jan. Leon, Zagreb. Frani o Danska ul. S. 120 Kuharica pridna in poštena, želi takoj službe k majhni družini — za vse skupaj. Naslov poslati na oglasni oddelek cJutra» pod »Marija« 175 Paznašaica paketov, fanta 14—10 lot starega, krepkega, spre'-inemo takoj. Naslov po' a oglasni oddelek »Jutra*. 171 Avtomobil «Opel» nov- lansko leto, zelo dobro ohranjen, štirisedežni, z novo pnevmatiko prodam, event. na obroke, proti garanciji. Ponudbe na oglasni oddelek * Jutra* pod šifro «30.000». IS 'Si G'J Saldafcontistko začetnico 6 zadostno pred-izobrazbo s^ejmesno v tehnično pvsaxno. Znanje nemščine prednost. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo študija na oglasni oddelek »Jutra« pod značko. »Saldo-kontistka«. 95 Sodavičarskega pomočnika iiveJbanega in treznega »prejme takoj v stalno službo K. More, sodaviiiar v Ljubljani, Kette- Murnova res ta 11. 41178 Zastopnika »a celjski in mariborski okraj s Prekmurjem, ki ftalno potuje, sprejme proti proviziji tovarna keksov in vafeljnov. Ponudbe t navedbo zahtev in referenc na oglasni oddelek »Jutra» pod »Dobro vpeljan«. 182 Izurjeno kuharico M ja vajena večje kuhe iu je le služila v kaki bolj-ii restavraciji ali hotelu in služkinjo za vsa pomožna dela sprejme slovenski pensijon v Beogradu. Nastop službe ln plača po dogovoru. — Ponudbe s sliko, navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače poslati na «l>ension Central*, Beograd — Kralja Milana ulica 44. 197 Opek ar. mojstra sprejmem za manjšo opekarno z elektr. pogonom. Vajen mora Mtf žganja »!>eke na odprto peč. Con], ponudbo na: V. Mflll«r, Zanesljiva moč z dobro prakso v lesni trgovini, želi prevzeti mesto ca kup. skladiš. itd. Prevzame tudi vodstvo cele lesne trg., ker je vodil trg. Ze več let na lastno roko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiva moč*. S8 Absoiventinja meščanske šole, z znanjem strojepisja, vajena že pisarniškega posla, išče primernega nameščenja. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Uspešna*. 41273 Manofakturist Is prima referencami in večletno prakso želi nre-meniti svojo sedanjo službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poj šifro »Agiien 60». 41260 Prodajalka ki je že delj časa samostojno vodila trgovino me-Sanega blaga in špecerije, z dobrimi spričevali, agilna in zanesljiva, želi službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dobr* postrežba«. 40292 Knjigovodja prvovrsten bilancist, z dolgoletno prakso v Industr. .podjetjih, želi nameščenja. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro ■cVeščak*. 142 Gospodična stara 18 let, z dobrim spričevalom, Seli službo sobar ric« ali 3: otrokom. Zna tudi Šivati. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 321 Zagorje ob Savi. ifi Pranje in likanje perila sprejmem. Grem tudi na tlom". Naslov pave ogl. oddelek »Jutra*. 1X3 Hišnika fi—nfm tre. slugo, z dobrimi spričervali, kateri se r -turne tudi na sadjarstvo ali vrtarstvo, sprejmem na ;.-.wtvo — četrt ure od Ljubljane. Soba la kuhinja ter nakaj sveta za pridelo-vanje živeža. Predstaviti je osebno na naslov, ki je r oglasnem oddelku »Jutra*. 40920 Angleščina The Pernot Method Novi tečaji. 60 Din mesečno. Natančneje sluga, gimnazije na Vrtači. 194 Učitelja ali učiteljico želim za francoski, italijanski in rušiti jezk. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 66«. 166 Drva hrastova, parketni odpadke od žage ter mehka drva po oizki cent dostavlja na dom Cirna žag* V Scagnetti -juhljana, ca gorenjskim kolodvorom Premog, drva, koks in oglje nudi družba »Ilirija*. Dunajska cesta 40 (poleg Iv Zakotnika). Telefon 2820. T" Službo hišnika £eli zakonski par z 2 otrokoma v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vešč hišnik*. 115 Dekle pridno, 20 let staro, izuče-na prodajalka t špecerijski trgovini, lell službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. . 125 Deklet izučena prodajalka, z dobrimi spričevali, zdrava, in marljiva, ZeU služb«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 126 Kletar popolnoma samostojen, trezen in zaneeiljiv, z večletno prakso. Zeli službe pri reSji vinski trgovini. Nastopi takoj ali pozneje. — Cenjene ponudb« na ogl. oddeiek »Jutra* pod šifro »Kletar*. 147 Dekle nekoliko verzi ran o tudi v kuhinji, želi elužbe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 155 Štiri zrcala poižaste stopnice, železna kompletna stojala in več obešal najceneje prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 109 Recepte za izdelave kreme aa čevlje, muholovce, vazeline, kolomaza, črnila itd proda Leban, Hoče pri Mariboru. 14 Šivalni stroj čevljarski »Singer*, prvovrsten, levoročen, po nizki ceni naprodaj. — Istotam naprodaj pisalni stroj »Remington*. Anton B u r g e r, Bimske toplice. 41231 Fino čajno maslo Din 40 kg oddaja po povzetju franko od 4 kg dalje Franc, Kolleritsch, Aoače pri Gornji Radgoni. 39883 Trdih drv 180 m1 prodam tri četrt ure od kolodvor;,, na lepem prostoru. — Cena po dogovoru. Severin Rozman, Zg. Otok, Radovljica. 40848 Novo spalnico kompletnoj iz češnjevega lesa, politirano, poceni prodam v Mariboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. £00 2 kopalni peči v najboljšem stanju — na plin, takoj prodam na Blei-vreisovi cegti 27/11. 185 Štedilnik z zelo lepim železjean, v najboljšem stanju, 2*4 plošči, ceno prodam na Biei-■n-eirovi cesti štev. 27/n. 186 Znamk celo zbirko, lepo urejeno prodam po ugodni ceni. Le resni filatelisti naj se zglase med 12. in 2. uro na Poljanski c. 13/11, levo, 80-a (špago) kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje. 261 Prostovoljna javna dražba pohištva in kuhinjskega orodja se vrši v torek, dne 3. januarja na Dunajski cesti 15 — dvorišče kavarne Evropa, 41166 Pohištvo naprodaj na Sv. Petra e. št. 75/1. 187 Bukovih hlodov lepih, 3000-4000 m» ter okroglo 2000 m' borovih, 200—300 m« hrastovih, vse na panju v Hotenežu pri Zidanem mostu, naprodaj. Ponudbe do 8. t. m. na naslov Jos. Maček v Radečah pri Zidanem mostu Kupljen les mora biti plačan v 14 dneh. 12T Bidermayer pisalno mizo, češnjevo — vloženo, prodam na Gallusovem nabrežju štev. 33 148 Kredenco ali kompletno jedilnico dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Jedilnica*. 40680 Spalnico dobro ohranjeno kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod šifro »Za Ljubljano* na oglasni oddelek »Jutra* 173 I Stanovanje 8—4 sob s pritiklinami, v sredini mesta, najraje v šentjakobskem okraju išče s 1. majem ali 1. avgustom priv. uradnik, z majhno draZino (4 osebe). Cenjene ponudbe z navedbo najemnine pod šifro »Stanovanje 8—4* na oglasni oddelek »Jutra*. Si Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. februarjem v Si&i, Aleievteva štev. 36. 153 Pisalni stroj »Ideal* ugodno prodam. — Na ogled med 13. in 15. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 159 Orehovo spalnico po izredno nizki ceni proda Ig. Repše, Ljubljana, Poljanska 21. 178 Kuhinjsko kredenco novo, moderno, belo emaj-lirano, tridelno, prodam, Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 176 Pohištvo spalnico in jedilnico, so, lidno, iz trdega lesa, proda Anton Pogačnik, Ljubljana VII, Celovška c. S4. 172 Mizarji Vezane plošče (Sperrplat-ten) lepe, suhe ima vedno v zalogi Ig. Repše, Ljubljana, Tesarska ulica št. 3. 41316 Pohištvo svetlo spalnico in temno gosposko sobo, popolnoma novo, zelo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 167 Medu surovega, prodam 1500 kg. Interesenti naj se obrnejo na tvrdko Gustav M u r n, Nov0 mesto. 19 Ajdovo moko » 5 Din, koruzni zdrob po )in 8.50, prvovrstne izdelke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko 40596 Pristni prošek vino iz suhega grozdja pre-šan, razpošilja od 20 1 naprej po 22 Din. Drž trošarina na liter 8 Din plačana, kupec ne plača nobene trošarine in nobenih doklad. D. Pačnik, veletrgovina z vinom, Laško. 40608 Kupirn Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir LJubljana, \Volfov« ulica 3 38 Briijante in zlato kupi F Čuden, Ljubljana. Prešernova 1. 209-11 Vrtalni stroj za kovače ter rezalo za enocolne vijake (Schneid-klupii«) • snllori in čeljusti kupim. Ponudbe na ogliisrd oddelek »Jutra* pod šifro Kovaško orodje*. 41303 Dražba 11. januarja ob 10. url bo aodnijskim potom v Mariboru prodano ▼ sobi št. 26 krasno posestvo s koncesijo, gostilno in trgovino. Vsa poslopja zidana in v najboljšem stanju. Okrog 10 oralov gozda In polja. Kavcija 8152 Dn. Občina Sv. Marjeta na Dravskem polju, postaja Kačje. 198 Javna dražba Dne 5. januarja ob 10. uri dopoldne se bo prodajala na javni dražbi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, hiša z vrtno parcelo, centrum Ljubljane Cenilna vrednost 69.021'50 Din, eklicna cena 29.51075 Din. 203 Posestvo na Gorenjskem, s 6 orali dobro zaraščenega gosda, 15 minut od postaje, event. tudi sam gozd prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40465 Sobo s posebnim vboaom oddam 2 gospodičnama v bližini Zmajskega mostu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41282 Gosposko sobo (Herrenzimmer) dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gosposka soba*. 41261 Dvoje sob aH sobo in predsobo, strogo separirano, event. tudi opremljeni, lelim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Doktor*. 41088 Opremljeno sobo lepo, tudi z 2 posteljama oddam gospodoma aH gospodičnama. Naslov v ogl. oddelku »Jutra>. 19: Opremljeno sobo s posebnim vhodom želi gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Stalen*. 117 Sobo oddam 2 goapodoma z vso oskrbo, v sredini mesta, s 15. Jan. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 118 Sobo ibnjm vhodom, event. s brano želim s 15. jan. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Cel dan odsoten*. 131 2 priprosta gospoda sprejmem kot sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 132 Lepo, prazno sobo takoj oddam v Trnovem, Koseekega ulica 20. 150 Dijaka ali dijakinjo sprejme na hrano ln stanovanje boljša družina. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 152 Sobo oddam za 100 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 161 Opremljeno sobo oddam zakonskemu paru ali 2 gospodoma v Jonkovi ulici 13/1. desno. 137 Sobo v sredini mesta želim za takoj, pri boljši rodbini — najraje z vso oskrbo. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Centrum*. 162 Hiša zidana, dvostanovmjska, davka prosta, z 2 vrtoma in vsemi pritiklinami, četrt ure od mesta Maribora, pri kolodvoru in šoli, na prodaj za 115.000 Din. Plačati je takoj 80.000 Din, ostanek po dogovoru. Takojšnja vselitev. Pojasnila daje Franjo špes, Maribor, Linhartova ul. 18. 40937 Nova hiša naprodaj 10 minut od postaje D. M. v Polju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 145 Hišo s trgovino in stanovanjem v Ljubljani prodam. Pismene ponudbe pod značko »Sigurna sreča 1250* na oglasni oddelek »Jutra*. 71 Majhno vilo na periferiji, skoraj dozi dano, zelo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41041 Lokal oilr. veliko prazno sobo v sredini mesta želi s 1. februarjem »Strojno pletenje* Pred škofijo štev. l/I 119 Gostilno v Mariboru dobro idofo, oddam takoj v najem. Naslov -pove ogl. oddelek »Jutra*. . 199 Gostilno vzamem začasno na račun, z osebno pravico, ca prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Delavna*. 146 Stanovanje zastonj Najraje vpokojencu. Naslov pove ogla?ni oddelek »Jutra*. 63 Opremljeno stanovanje *ol>e in kuhinje takoj oddam Pa Krekovem trgu [ oglasni oddelek št. 10/11. Sostanovalca (tudi dijaka) ter več oseb na dobro domačo hrano sprejme Marija Velkavrh, verilja, Kolodvorska ulica št. 11 (H- veža). 195 Lepo sobo na novo urejeno, z 2 posteljama in vsem: udobnostmi oddam. Naslov pove oglssni oddelek »Jutra*. 196 Dijaka takoj sprejmem kot sostanovalca. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 202 Železniški uradnik mlad in soliden, Zeli sta. novanje s hrano. — Event. e tudi kot sostanovalec, onudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Februar*. 189 Fo Kabinet z elektr. lučjo in posebnim vhodom takoj oddam stalnemu gospodu v Knaf-ljevi ulici št. 13 (nasproti muzeja). 184 Lepo sobo parketirano, »• posebnim vhodom in elektr. lučjo takoj oddam na Bleiweiso-vi cesti 27 (aeproti muzeja) H. nadstr. — Tivoli. 183 Opremljeno sobo elegantno, s posebnim vhodom želim v sredini mesta Ponudbe r.? oglas, oddelek »Jutra* pod »Gospod*. 165 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam na Kodeljevem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 181 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom takoj oddam. 1 soba v I. nadstr. 260 Din, druga z dvema posteljama 300 Din. Prednost imajo stalno zaposleni gospodje. Pojasnila daje M. Orehek, trg. v Kolodvorski ulici 26. 170 20.000 Din ali tudi več vloži v kako solidno podjetje trgovec. Ponudbe pod »Sodelovanje 17* na oglasni oddelek »Jutra*. 122 Družabnika (co) s kapitalom, sprejmem za pričetek gostilne ali trgovine. Koncesije ca razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 127 Družabnika agilnega in dobro situira-nega sprejme mehanično podjetje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »55.555*. 149 D&piti Dobro situirana dama Zeli znanja z železniškim uradnikom. — Prometniki imajo prednost. Dopise na ogl. odd. »Jutra* pod »Ljubezen 1928*. 41201 Bridko ob misli besedo zagrenila zadnjo dni. Iskrenost predrli — to boli! Prizanesite! 180 Banja Luka 333 Iskrena hvala za nad vse dragi znak opominjanja. Mislim od slovesa in ie danes le eno: Skoda. Bodi Vam dosti, dojti sreče sedaj ln vedno. 179 Nemški ovčjak mlad, se je zatekel. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 160 Zastopstvo «Apna» želim sprejeti za 1928. — Možnost razpečave do 900 vagonov, linam kamnolom in velke peči po zelo ugodni ceni za odkup na razpolago — premog t neposredni bližini. Interesenti za prvo in drugo naj izvolijo pisati pod »Apno* na Aloma Companv, LjubHana 41196 Sopotnika za avto sprejme stara, renomiraca tovarna za potovanje po vsej Sloveniji. Prekmurju in Medjimurju. V poštev pridejo ie stroke z enim predmetom in ki bi potovale stalno skozi vse leto (ca. 300 dni). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Avto 1928*. 41090 llajMjli Ml strti u ,JURIJA" Nadomestni deli in vse orodje za šivalne stroje. Generalno zastopstvo: Em. Fischer, Zagreb, Sudnička ulica 3/11 Zahtevajte ponudbo 1 2 idealna srčka si želita prečarobnih idealov. Dopise pod »Cmo-laska — Biondinia* na oglasni oddelek »Jutra*. 164 Gospodičnam v starosti od 17—28 let, se nudi ugodna prilika za ženitev v Franciji, z dobro Bituiranima Slovencema. Biti morajo lepe postave. Ponudbe s sliko in kratkim življenjepisom na oglasni oddelek »Jutra* pod »Redka priložnost 137*. 137 Opremljeno sobo parketirano in z električno razsvetljavo, z vhodopj direktno iz 6topnic, v sredini mesta takoj oddam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Mesečno 500* 174 Lepo sobo elegantno, nasproti sodišča, s posebnim vhodom takoj oddam dvema boljšima gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 168 Prazno sobo separirano. oddam Bethovnovi ulici 9,11. 169 Sobo strogo separirano, solnčno, z elektr. razsvetljavo, v pritličju aTl I. nadstr., v sredii mesta želim za 1. februar. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Uradnik T. P. D.» 191 Sostanovalko sprejmem r.a stanovanje in hrano na Ptarem trgu 15, I. naidptr. desno. 137 Krasno sobo za 1 ali 2 osebi, oddam 15. jan. ali 1. februarja v Zar-nikovj ulici 9/TI — levo. 140 Sobo oddam gospodu. Pojasnila oglasctm «ddelku Jutra 116 Sobo elegantno opremljeno, * posebnim vhodom in elektriko, v 1. n.idstr., event. kopalnico odrlain takoj Mizn muzeja. Naslov pove .»..oglasni oddelek »Jutra«. 1631 124 Sostanovalko sprejmem takoj v lepo in zračno sobo z električno razsvetljavo — obenem na dobro domačo hrano. Na razpolago event. tudi klavir. Naslov pove ogla/sni oddelek »Jutra*. 41216 Domačo hrano izvrstno, dajem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 141 DobičkanoSno idejo prodam samo serioznemu reflektantu z gotovino. — Podjetje je razen male državne dajatve davka prosto. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Milijonska ideja«. — Ponudbi je priložiti znamko za odgovor. :®872 trr Izboren klavir s ko vin as ti m ogrodjem poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 201 Za jugoslovenski patent It. 3122 od 1. julija 1924 na: »Peč za direktno redukcijo kovinskih rud t (»Ofen fiir direkte Reduktion von Metall-erzenc) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šnklje. Ljubljana, Šelenburgova ulica. 11. JANUARJA STE LAHKO ML I JON AR? Poskusite Vašo srečo in kupite 1 srečko Državne razredne loterje 1'4 — Din 25.— 1/2 — Din 50.— l'"l — Din 100,— pri Zambulovič, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. !ai v malem, srednjem in velikem oddaja surovine, kleje itd. po najnižjih cenah in ugodnih plačilnih pogojih, proti takojšnji nabavi: »Chemiseho Fabrik B. Miinkner, Zeitz-Avlsdorl (Deutschland). Citre (Harfea) nove, ceno proda Furlan, Vilharjeva — objekt L 190 Luksus-gremsfoi) skoraj nov, poceni pi »Posredovalec«, Ljnblj; Sv. Petra cesta 18. roda jana. 138 Foxterier čistokrven, kratkodlak — jako Ifip. prikupljiv, dresi-ran, 2 leti star, ugodno naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Foks«. 136 Perutnino in divjačino kupuje mesnica Jager v Ljubljani. 144 Svežen ključev malih, sem izgubila pri poštnih predalih na glavni pošii ali v bližini glavne pošte. — Ključe naj izroči pošten najditelj proti primerni nagradi v trgovini M. Tičar, Šelenburgova ul. 193 Našega srčnoljubljenega sincka-edjnčka BERTI nam je neizprosna smrt ugrabila v četrtem letu starosti, po kratki mučni bolezni. Pogreb nepozabnega nam gincka bo v torek, dne 3. januarja 1928 ob pol 4 uri popoldne iz mrtvašnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Globoko žalujoči starisi: Albert in Marija Tu Sar. Družabnika (co) s kapitalom od 200.000 do 250.000 Din želim za ust.-i-novtev večje trgovin* in pane žage za mesto Maribor. Ponudbe na podružnico .Jutra« v Mariboru pol »Parna žaga v Mariboru«. 409:56 Psička majhna, belorjavo lisasta, dolgodlaka, z znamko »ko-tar Zagreb« in sliši na ime cKra«, se je zatekla. Najditelja vljudno naprošam, da jo blagovoli proti na-zradi vrniti na naslov: Rok Pcselj, Selo-Mosie 29. 133 Denarja sem izgubil srednjo vsoto. Najditelja naprošam, da ga odda proti primerni nagradi v ogla.-nem oddelku I »Jutra*. 1771 Naznanjamo pretužno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, sva» kinja, teta in nečakinja, gospodična Zora Zurlini dne 29. decembra 1927. nenadoma preminula. Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Bled*Ljubljana=Divaoa, 29. XII. 1927 ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Ribnik ar. Za Narodno tiskamo dd. kot tUkaroarj« Fran Jezeriek. Za inseratnl del Je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani ► f