FOR
Fr»«dom
AND
Justice
No. 76
Ameriška ^
.......""'ai i> Ta i f »I r
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, October 13, 1987	VOL. LXXXIX
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
George Bush uradno postal republikanski predsedniški kandidat — Jesse Jackson kandidira v demokratski stranki
HOUSTON, Tex. — Včeraj je 63 let stari podpredsednik George Bush uradno za-
svojo predsedniško kampanjo v republikanski stranki. Bush, ki služi kot podpredsednik v Reaganovi administraciji od 1981. |eta, trenutno vodi pred vsemi drugimi že deklariranimi in nedeklariranimi republikanci. Zadnje ugotovitve javnega mnenja kažejo, da Busha podpira 32% anketirancev, vodjo senatnih republikancev Roberta Dolea pa 23%.
Bush ima pa razne težave, ki jih bo mo-j"3! Premagati, ako želi zmagati na strankini °nvenciji prihodnje leto. Javnost ga smatra °t nekritičnega podpiratelja politike predsednika Reagana in radi tega gleda na Busha °t mehkega človeka, ki ni dovolj odločen Za ®e'o hišo. Včeraj je Bush dejal, da bo v Sv°ji kampanji branil Reagana in Reagano-v° Politiko. Obljubil pa je, da ne bi pristal jta nobeno splošno povišanje davkov, ako bi ' Predsednik ZDA. Do Sovjetske zveze bi J > kot je rekel, zadržan, dosledno bi pa bra-1 demokracijo in demokratične elemente v Af1^' nPr V ^’*caragv' Afganistanu ter
Pretekli teden seje demokratskim predsedniškim kandidatom pridružil še 46-!etni crnski voditelj Jesse Jackson. Jackson zago-VarJa. kot pravi, interese vseh zatiranih in S^eialno ter politično zaostalih skupin v HA. Dejansko je njegova politika skrajno ‘■beralna, v zunanji politiki pa neodločna, vendar popustljiva do nedemokratičnih elementov. Politični analitiki so mnenja, da ackson nima možnosti, da bi bil izbran za emokratskega kandidata, brez dvoma pa 0 >mel veliko delegatov na strankini kon-^enciji in bodo morali radi tega strankini llelji upoštevati njegov vpliv. Med demo-atskimi volivci ima Jackson trenutno pred-st’ n* Pa misliti, da si bo do konvencije priboril večino v stranki.
^an.ci ^dijo, da imajo ameriške protiletalske V|,Sl*e Singer — Možno povečanje vojaške °8e ZDA v Zalivu — Srditi iraški napadi
jp ^ASHINGTON, D.C. — Časopis anf* ,'nSton Post poroča, da je poveljstvo p er'5kih vojaških sil v Perzijskem zalivu Vs f' ° dovoljenje, da smejo te sile braniti bil t °t0vorno ladi° ali tanker v Zalivu, ki bi va banskega napada. Ako bi Reagano-10| j m'n*stracija pristala na to, bi pomeni-dari bl ZDA povsem opustile uradno pou-vojneno tališče nevtralitete v iraško-iranski Zaliv J^nier^ke s>le bi branile vsako ladjo v p°g . ’ k' bi prosila za tako pomoč, a le pod ,račaJern’ bili napadalci Iranci, ne pa tt,enj. '■ Politični analitiki v Washingtonu pa aine^?’ da bi taka sprememba dosedanje k°no e P°litike vodila do upora v zveznem kor neS.U’|.kar pa Predsednik Reagan nika-
je na Zadnjih dneh stopnjujejo Iračani svo-PatuH3-6 na *adJe v Zalivu, bombardirajo S° nan ^,anska mesta. Iranski patrolni čolni btamj a * neko saudsko ladjo in povzročili S° Iran • C-C*0’ ^etrti^ v zadnjem tednu pa ?e,blja-Cl 1Zstrebli veliko sovjetsko raketo ^ka po^'Ja tipa Scud proti Bagdadu. Ira-Ve*'k°ek^3 prav*j°' da je raketa, ki nosi
je bilo uhPl0Ziva’ padla blizu neke Sole in da
^ 'tih in ranjenih veliko šolarjev.
necj enta®0nu in Beli hiši so zasrkbljeni avn° ‘ransko trditvijo, da Iran sedaj
razpolaga z večjo količino zelo učinkovitih ameriških protiletalskih in protihelikopter-skih misilov tipa Stinger. Iranski predstavniki trdijo cel6, da lahko Iran sedaj te misile sam proizvaja. Nekateri vojaški strokovnjaki pa izražajo dvome glede teh iranskih trditev, predsvem o tem, da bi Iran mogel Stin-gerje proizvajati. Vendar ni izključiti, pravijo, da niso Iranci dobili nekaj teh misilov, morda od upornikov v Afganistanu, ki prejemajo Stingerje od ZDA. Stingerji so tako dobri, pravijo v Pentagonu, da afganistanski uporniki zadnji čas sestreljujejo sovjetsko letalo ali helikopter približno vsakih 36 ur. Zaradi možnosti, da Iranci razpolagajo s Stingerji, je poveljstvo ameriških sil v Zalivu povečalo stanje pripravljenosti vseh svojih enot na tem območju.
— Kratke vesti —
Stockholm, Šve. — Letošnji Nobelov nagrajenec za mir je kostariški predsednik Oscar Arias. Odbor, ki podeljuje te nagrade, je svojo odločitev utemeljil s tem, daje Arias igral veliko vlogo pri kompromisnem načrtu, po katerem bo morda zagotovljen mir v Srednji Ameriki. Po tem načrtu, do katerega je Reaganova administracija zelo zadržana, naj bi Sandinisti v Nikaragvi dovolili določeno demokratizacijo političnega sistema ter pristali na svobodne volitve, ZDA naj bi nehale podpirati kontraše, tudi v El Salvadorju naj bi končno prišlo do miru.
Colombo, Šri Lunka — Indijske vojaške enote, ki skušajo igrati mirovno vlogo med tamilskimi gverilci in šrilanškimi silami, vodijo obsežno ofenzivo zoper tamilske gverilce, ki nočejo spoštovati premirja, doseženega pod indijskim pritiskom med tamilskimi voditelji in šrilanško vlado. V Šri Lanki je sedaj od 12.000 do 15.000 indijskih vojakov, med njimi je več elitnih enot. Kot kaže, Indijci imajo precejšnje uspehe v borbah s tamilskimi skupinami.
Washington, D.C. — Predsednik Reagan želi, da bi zvezni senat kmalu glasoval o Robertu Borku za člana Vrhovnega sodišča. Dvoma ni več, da bo Bork zavrnjen, vendar želi Reagan imenovati drugega kandidata za to mesto čimprej.
Manila, Fi. — Predsednica Corazon
Aquino ima vedno več in vedno hujših političnih težav. Vojska pritiska na predsednico za odločnejše stališče zoper komunistične upornike, delavci štrajkajo zaradi nizkih plač, v njeni vladi je veliko neenotnosti. Mnogi opazovalci filipinskih razmer pričakujejo nov poskus državnega udara s strani vojske.
Seoul, J. Ko. — Včeraj je južnokorejski parlament izglasoval novo, demokratično ustavo. O ustavi bodo na posebnem referendumu 27. oktobra glasovali Južnikorejci. Vse kaže, da bo nova ustava potrjena. Po sprejetju oz. potrditvi nove ustave bodo prihodnje leto svobodne volitve, ki bodo uradno napravile konec sedanjemu avtoritarnemu vojaškemu režimu.
Miami, Fla. — Včeraj je orkan Flora prizadel južno Florido, vendar ni povzročil veliko gmotne škode ali terjal človeških žrtev. Veter je nekaj časa pihal s hitrostjo 80 milj na uro.
Topeka, Kans. — Včeraj je umrl 100 let
stari Alf Landon, ki je bil republikanski predsedniški kandidat 1. 1936 zoper predsednika Franklina D. Roosevelta. Landon je zmagal v dveh državah, Roosevelt v 46.
Iz Clevelanda in okolice
K sv. maši—
Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu vabi to nedeljo (18. okt.) k sv. maši ob pol enajsti uri, da skupno z otroci prosimo blagoslova za to šolsko leto. Pridite! Prodaja peciva ne bo—
Obveščeni smo, da prodaje peciva, ki naj bi ga imelo to soboto Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti, ne bo. Krasen koncert—
Preteklo nedeljo je Tržaški oktet osvojil rojake in rojakinje, ki so prišli na koncert v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. O koncertu poročamo na str. 2. Sinoči pa je bil v Sterletov! restavraciji lep poslovilni večer, na katerem so Oktetovci zopet peli, nekaj točk skupno z navzočimi člani Fantov na vasi. Jutri gre Tržaški oktet v Chicago. Želimo mu veliko uspeha v želji, da bi se nadarjeni in zelo prijazni pevci kdaj zopet vrnili med nas.
»Brunch« lepo obiskan—
Preteklo nedeljo je direkto-rij Slov. nar. doma na St. Clair Ave. priredil »brunch« z namenom, da zbira sredstva,
nujna za vzdrževanje tega narodnega hrama. Udeležba je bila velika, prav tako finančni uspeh.
Novi grobovi
Joseph E. Terček
V nedeljo, 11. oktobra, je umrl 72 let stari Joseph Terček, mož Molly, roj. Mervar, oče Thomasa in Barbare Reichenbach, 2-krat stari oče, brat Luke (pok.), Charlesa, Johna, Jennie Škerl, s. Mary Luke O.S.U., Molly Habjan in Josephine Reagan, vnet amaterski radijski oddajalec (N88DF). Pogreb bo iz Brick-manovega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Felicite dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Helen Ukertis
Dne 10. oktobra je po dolgi bolezni umrla 79 let stara Helen Ukertis z E. 72 St., rojena Holzheimer, vdova po pok. možu Anthonyju, sestra The-rese Hoffman ter že pok. Johna, Ann Pleshinger, Georgea, Marie Chantish, Raymorida in Roberta, lasto-vala in vodila Helen’s Delicatessen na 7013 St. Clair Ave. 30 let. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na 6502 St. Clair Ave. jutri, v cerkev sv. Filipa Nerija dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
SL Clairski upokojenci—
Redna seja Kluba upokojencev bo ta četrtek (15. okt.) ob 1.30 pop. v prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Poleg rednih društvenih zadev bodo prikazane slike, govoril pa bo predstavnik American Cancer Society. Člani in prijatelji vabljeni! Družabni večer—
Tabor DSPB Cleveland vabi na svoj družabni večer, ki bo v soboto, 17. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za rezerviranje vstopnic, pokličite (v večernem času) Filipa Oreha na 943-4681 ali pa Milana Zajca na 851-4961. Raznašalca iščemo—
Uprava A.D. išče raznašalca za sledeče ulice: Marcella, Neff, Edgerton, E. 185 St., Harland, Sabie, Reese, in Schenely. Ako se zanimate, oglasite osebno v naši pisarni ali pa pokličite tel. 431-0628. Koncert—
V	ponedeljek, 19. oktobra, ob 7.30 zv. bo v dvorani Main Classroom Bldg, univerze Cleveland State na E. 22 St. in Euclid Ave. koncert svetovno znanega Tria Lorenz. Vstopnine ni. Po koncertu bo sprejem, na katerem, kot poroča vabilo konzulata SFRJ, bo posebna gostinja ljubljanska županja Nuša Kerševan, ki bo v našem mestu na povabilo župana Voinovicha. O vsem tem bomo obširneje poročali in tudi komentirali prihodnji petek. Slomškovo kosilo—
V	nedeljo, 25. oktobra, bo letno kosilo, ki ga prireja Slomškov krožek. Kosilo bo servirano v dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 pop. Vstopnice imajo člani krožka, dobili jih boste tudi pri vhodu na dan kosila. Pridite!
Ob 75-letnici—
Cerkveni pevski zbor Lira pri Sv. Vidu bo praznoval svojo 75-letnico dne 18. okt. s koncertom ob treh pop. v cerkvi sv. Vida.
Srebrni jubilej—
Slovenski dom za ostarele praznuje svojo 25-letnico v soboto, 31. oktobra. Večerja bo v Slov. nar. domu na St. Clair-ju, bara bo odprta, igral bo Vadnjalov orkester. Vstopnice so po $25. Ves prebitek bo darovan temu zavetišču. Za vstopnice, pokličite: 481-7763, 531-5627, ali pa 486-0268.
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 56° F. Sončno iudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 66° F. V četrtek spremenljivo oblačno, zopet z najvišjo temperaturo v srednjih 60-ih.
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik. Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Aye., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday cxccpiThc first 2 weeks in "July ami the week after Christmas.
No. 76 Tuesday, October 13, 1987	®a^jg3£|£j83/
Družina — zibelka narodne zavesti
Kakor je družina zibelka življenja, tako je tudi zibelka sleherne narodne zavesti. Človek, ki ni dobil ljubezni do svojega naroda v družini, je ne bo dobil nikjer.
Otrok čeblja prve besede, kot jih je slišal od svoje matere. A ni samo to: svojo mater doživlja z vsemi čuti in z vsem svojim bitjem kot osebo s takšnimi in takšnimi lastnostmi, ki jih je podedovala od svojih staršev, pa si prisvojila tudi od svoje širše okolice, od svojega naroda.
Po psihologu Trstenjaku so značilne slovenske lastnosti poštenost in pridnost, odgovornost in zanesljivost, vestnost in natančnost. Te duševne vrednote naj bi dajala skupaj z materinščino in narodno zavestjo slovenska družina svojim otrokom tudi v tujini. Pravzaprav še posebno v tujini, ker le-ta ponuja svoje poteze, ki pogosto zaostajajo za slovenskimi. Prizanesla pa naj bi jim — če je mogoče — z našimi značilnimi slabostmi, kot so zavrtost, malodušnost, prepirljivost, vtapljanje v druge narode.
Celotni slog življenja naše družine na tujem naj bi bil slovenski. Sem spadajo slovenski časniki in revije, ki naj bi bili redni gostje družin, družinska knjižnica, slovensko sveto pismo in molitvenik, pesmarica s slovenskimi pesmimi in zvočne kasete, videokasete z utripi življenja v Sloveniji ali slovenskimi filmi. Koliko prelepega in zanimivega, pa tudi oblikovno odličnega verskega branja za mladino je izdalo samč koprsko Ognjišče! Seveda naj bi bili pri zbiranju družinske knjižnice izbirčni: nobene plaže, ne vsebinske ne ideološke!
Stara slovenska navada je bila, da se je družina dobivala skupaj ob večerih. Pozimi so bili ti večeri zaradi zgodnje teme daljši. In tedaj se je družina pogovarjala, potem ko je zmolila rožni venec. Danes je novi slog življenja, zlasti pa televizija to družinsko romantiko uničila. In je velika škoda! Vsekakor bi bila za sleherno družino velika korist, ko bi vsaj nekaj tega še imela: če več ne, vsaj ob koncih tedna, pa za velike praznike, kot sta božič in velika noč.
Brez nič ni nič. To je staro pravilo. Tudi pri ohranjanju slovenstva v tujini je to železni zakon. Da bo kaj, je pač treba tudi kaj storiti.
br f/Vafa /uč, okt. 1987)
Bralci že dobro vedo — tisti, ki se dovolj zanimajo, da berejo uvodniške in druge članke v tem listu —, da je »Naša luč« mesečnik za Slovence na tujem, predvsem v Evropi. Njeni uvodniški in drugi članki so napisani iz tega vidika. Vendar so razmere pri nas v Ameriki kot, mislim, v Kanadi, drugačne. Pri nas, ki živimo na severnoameriški celini, smo dejansko vsi, ki smo rojeni tu, že pravi Američani ali Kanadčani. Nikakor ne mislimo, da bomo kdaj šli v Slovenijo živeti, da si bomo tam ustvarili družino in življenje — tudi če bi Slovenija dobila povsem demokratično ureditev. Mislim, da se moramo vsi s tem osnovnim dejstvom soočati v vsakem oziru. Osebno sem prepričan, da se morajo tisti, ki so bili rojeni v Sloveniji in so
G. profesor Janez Sever!
Za Vašo 90-letnico naše iskrene čestitke, in naj Vam Bog nakloni še mnogo zdravja in zadovoljstva. Hvaležni smo Vam za vso Vašo naklonjenost, bodrila, dobrodušne nasvete in priznanja pri našem delu. Bog živi!
Oramatsko društvo LILIJA
Prenova trebanjske farne cerkve Marijinega vnebovzetja
TORONTO, Ont. — »Spoštovani in dragi trebanjski rojaki!«
Tako naglasa č.g. župnik Janez Gerčar v svojem pismu rojakom in prijateljem trebanjske župnije.
Pismo je predolgo, da bi ga objavili v celoti, vendar bom kopijo poslal vsakemu, za katerega imam naslov oz. se zanj zanima. V pismu razlaga župnik, kako prenovijo trebanjsko farno cerkev, ki je z leti postajala vedno bolj potrebna prenove tako znotraj kot zunaj. Predstavnik za varstvo kulturne dediščine, ki spremlja delo, pa je originalne načrte zelo spremenil. A sedaj kaže, piše župnik, da je bila to pametna rešitev, vendar so se stroški s tem tudi ogromno povečali. Posredujem vam le zadnji odstavek župnikovega pisma in pa kratko priporočilno pismo ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja:
Ker vseh sredstev za potrebno obnovo naši verniki ne bodo mogli zbrati, se po dogovoru z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem, trebanjskim rojakom, z velikim zaupanjem obračam na Trebanjce, ki živite po svetu, s prošnjo za pomoč pri prenovi naše farne cerkve. V upanju, da nam boste mogli pomagati in morda še koga pridobiti za to, se vam toplo priporočam in se vam za vsak dar vnaprej prisrčno zahvaljujem. Denar lahko nakažete z bančnim čekom na naslov: Alojzij Šuštar, nadškof, p. p. 121 /III, YU-61001 Ljubljana.
Z velikim spoštovanjem vas v Gospodu lepo pozdravljam
Dragi trebanjski rojaki,
pridružujem se trebanjskemu župniku Janezu Gerčarju, ki vam poroča o prenovi trebanjske farne cerkve Marijinega vnebovzetja — in to ravno v Marijinem letu — in vas prosi pomoči. Z veliko požrtvovalnostjo se je župnik ob izredno lepem sodelovanju domačinov zavzel za prenovo. Z zanimanjem spremljam delo in po svojih močeh tudi sam pomagam. Prepričan sem, da boste tudi vi prispevali, kar vam je mogoče. Vnaprej prisrčna hvala in Bog plačaj za vsak dar!
Ljubljana, na praznik Žalostne Matere božje,
1 5. septembra 1987

A1°j-
vm nadšl
P.s. — Darove lahko pošljete, ako je bolj priročno, tudi na enega sledečih naslovov: Leopold Zupančič, 20851 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, USA, ali pa: Ivan Zakrajšek, 11 Minstrel Dr., Toronto, Ont. M8Y 3G3. Vsi darovi bodo kasneje objavljeni v Ameriški Domovini.
I.Z.
sem prišli iz političnega razloga, temu dejstvu prilagoditi, ako Želijo, da bo njihovo delo ostalo živo in aktualno po njihovem fizičnem odhodu. Ni misliti na to, da se bodo v Ameriki in Kanadi rojeni ljudje, ki se zavedajo svojega slovenskega porekla, v več kot izjemnih slučajih pridružili političnim in drugim organizacijam, ki imajo svoj specifičen izvor v pred- in medvojni Sloveniji. Ce tega do danes še ni bilo opaziti, vsaj ne pri nas v Ameriki, menim, se ne bo pričelo jutri ati pojutrišnjem, ko bodo razmere za kaj takega še manj ugodne, kot so bile pred leti, ati pa so danes.
Pisat sem že, da ne gre za to, da bi razne slovenske politične organizacije in osebnosti v Ameriki in drugod opustile svoje delo ati ideale, kazati pa morajo več razumevanja za današnje dejansko stanje v naši širši skupnosti, četudi jim je to stanje neprijetno. Brez tega, vsaj tako gledam jaz, bo povojna slovenska politična emigracija z njenimi ideali vred enogeneracij-ski fenomen.
Rudolph M. Susel
Nepozaben večer pristne slovenske pevske umetnosti
CLEVELAND, O. - Preteklo nedeljo popoldne in zvečer je bila dvorana Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. polno zasedena od rojakov in rojakinj, ki so prišli poslušat pevce Tržaškega okteta-Gotovo ni moglo biti nobenemu od navzočih žal, da se je temu koncertu prisostvoval-Kajti slišali smo pevce, ki s0 na zelo visoki umetniški ravni, pevce, ki so že s svojo Prv0 pesmijo — Aljažev Oj Triglav moj dom — očarili občinstvo tako globoko, da je v popoln' zbranosti sledilo pesmim ^ vsako nagradilo z navdušeniif aplavzom. Izredna poslušno*1 v dvorani je pričala, da so prl' šli na ta koncert tisti naši rojaki in rojakinje, ki res Iju^i0 slovensko pesem.
Za nekatere, ki so bili nav zoči, je bil koncert že drugaa' celo tretja prireditev pretok0 nedeljo. Prepričan pa sem> i bi vsi soglašali z mnenjem r° jakinje, ki je dejala, dajeve^ la, ker se je zadnji hip odlov' za udeležbo. Rojaki v drug* mestih, v katerih bo v nasl®' njih tednih gostoval TrŽa 1 oktet, v Chicagu, Milwauk^, ju, Torontu in Hamiltonu. 1 res storili veliko napako, 3 bi se nastopa v njihovem ^ stu zamudili.
Po prihodu v Cleveland Pf0 tekli četrtek zvečer, so bili P6 ci sprejeti od župana Voib0 vicha v mestni hiši v Pete ' popoldne pa so prišli v SloveIj. ski dom za ostarele in ^ nekaj narodnih za stanova ' nato si pa ogledali to zave šče.
Preteklo soboto so Pe*' ^ banketu, ki ga imajo vSj’ leto ob prazniku Kolum dan clevelandski Pevci so namreč z moma italijanski Naredili so zelo lep vtis-
dvema /iržavlja^'
e\
reteklo nedeljo je pol enajsti maši v ce^j|3 ije Vnebovzete in -ie^aj. ev polno zaseden3- ,jit se je marsikateri <,|0. »o prišel na koncert v ki narodni dom P° f0 u okteta pri sv. maši-čeraj dopoldne so 035 . z miški Domovini počaS pe, kom. Lastnik ^alT!e?arnO c jim je pokazal tis |j Tremo. Nato so si °® prostore Barag0 a in Slovenske pisarn ^e. igi Jožeta Melaherja- vj večer pa je bil v Ste^j0-ivraciji na E. 55 |ežil°
večer, ki se gaje ude jn
lepo število roja* ie tovih novih ter l0 nih prijateljev.
'anje v CJevelan^.
»riral Slovensk ]oVali ulturni svet, sode je Primorski klub, i in Korotan. evciv i zjutraj odietijo P 0.
o Ob odhodu Ji" da
- najboljše v upaJJ^j fll
rvo srečanje z
j
1
«■
r
r
'i
r
/
s
i
S
n
F
k
N
lj
v
ri
d
o
V|
n
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!
Skuhal \23 J*11 pogrel
MEGAN
VISOKO V ZRAKU
V letalu med ostalimi potniki so bili tudi neki Rus, Ame-ICar>, Francoz in pa Afganec. Kar naenkrat se pojavi pilot in [!azr*ani potnikom, da vsled neke okvare v motorju, izgub-10 višino. Trije prostovoljci bodo morali skočiti ven, da rešijo druge.
Nekaj trenutkov je vladala mučna tišina, nato vstane ^rneričan, zavpije NAJ ŽIVI SVOBODNA AMERIKA in °ci skozi okno. Kmalu nato vstane Francoz, zavpije NAJ I SVOBODNA FRANCIJA in skoči za Američanom. Ko Seie že zdelo, da ne bo tretjega prostovoljca, vstane Afga-pec- zavpije NAJ ŽIVI SVOBODNI AFGANISTAN in vrže *Usa skozi okno.
,| ^asih kadar greva iz cerkve se mi zdi, kot če bi ženin °“uk zasilno pristal na njeni glavi.
katere ilustracije, ki jih najdete v tej KUHINJI, so iz Ijub-^nske revije KIH (križanke in humor). V desetih letih reše-rg!1*8 SLIKOVNIH križank, ki so najlažje, sem kompletno d ' k°maj pol ducata le-teh. Nekateri pa se v pismih ure-1 u Pritožujejo, da se jim zdijo prelahke...
on
7
‘■ona ga ves dan jezi s svojim čvekanjem in zbadanjem, Pa se ji ponoči maščuje s svojim smrčanjem.
Strašno sta bila oba zaljubljena: on vase in ona vase.
“•••in potem sem mu rekla, da ga nočem več videti.« »Pravilno. Pa je šel?«
»Ne. Luč je ugasnil.«
Vratu
Vse kar on rabi je dober zdravniški pregled. Recimo, od
navzgor...
“Ata, zakaj pa ne znaš nobenega tujega jezika?«
»Za to so potrebne šole, jaz pa v šole nisem hodil.« “Zakaj nimaš vozniškega dovoljenja?« niR to je treba hoditi na poseben tečaj, jaz pa nanj
erTl hodil.«
“Zakaj si se pa oženil?«
“ker sem neumen.«
ceJ*st® b' vzel, ampak ne pozabite odstraniti listka s ’ ker gre za darilo!
Hlg ;^e Vse rečeno in storjeno, je navadno ona tista, ki je 0n tisti, ki je storil.
Sj Pr' ^otematike je vprašal Hermana v šoli: »Če en ahk0 eteče eno miljo poti v eni minuti in pol, in drugi konj PfVi ko^6^6 ’st° razdaljo v dveh minutah, kako daleč bo He?(( * pred drugim, če sta skupaj začela in sta tekla tri
“čos
^Ur,jSP0d učitelj,« reče Herman odločno, »ko je moj /kdar ; sem mu na smrtni postelji moral obljubiti, da r0r|ji, 2 2'v'jenju ne bom imel kakršnih koli opravkov s at° bi prosil, da koga drugega sprašujete take


Alojz Rebula
Slomškova duhovnost
Morda bi bilo krivično reči, da Anton Martin Slomšek ni zaživel v zavesti Slovencev sorazmerno s tem, kar je za slovenski narod naredil. Morda se lahko celo pohvalimo, da vsaj tega svojega preroka nismo kamenjali. Prizanesli smo mu celo s posmrtnim kamenjanjem, ki se mu pravi pozabljenje. Saj se k temu voditelju z zmeraj novimi pristopi vrača naša kulturna zgodovina. Temu kristjanu pa slovensko krščanstvo hoče izbojevati naslov svetnika vesoljne Cerkve. Skratka, reči smemo, da se je Slomšek že vrasel v narodno kulturno zavest Slovencev, in sicer z globinskostjo, s katero so se vanjo vrasli največji zidarji naše narodne hiše.
Bralci, ki živite v Clevelandu in okolici, ne pozabite, da bo tukajšnji Slomškov krožek priredil tradicionalno Slomškovo kosilo v nedeljo, 25. oktobra, v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje bo od 11.30 do 1.30. S sicer precej zahtevnim predavanjem znanega primorskega pisatelja Alojza Rebule boste dobili širši vpogled v Slomškovo veliko delo.
Postavlja pa se vprašanje, mar ta zavest dojema tega kulturnika in škofa v njegovi dejanski razsežnosti. Ali pa se Slomškov lik ni fiksiral v nekakšno polfolklorno, polhagi-ografsko konvencionalnost, takole med melodijo »En hribček bom kupil« in med znanim Prešernovim epigramom. Mar ne gledamo nanj z nekaj tiste sočutne samozadostnosti, s katero gledamo na naše vrle, a tako ganljivo provincialne romantične aratarje naše njive.
Slomšek provincialec. Na to vprašanje je odgovor lahko nedvoumen. Slomškovo duhovno obzorje je preveč esha-tološko, preveč usmerjeno v poslednjo usodo človeka, da bi bilo provincialno. Onkraj njegovih ljubljenih štajerskih gričev, onkraj marčne revolucije, onkraj italijanske in krimske vojne, onkraj epidemij in nacionalizmov, se temu sodobniku Baraga in Vianeya razmika v evangeljski silovitosti še eno obzorje; zadnje, odločilno, v bistvu edino zanimivo.
Obzorje novega poveličanega planeta v soncu Jagnjeta. Takšen večnostni timber začutiš pri Slomšku npr., če samo odpreš katerokoli stran njegovih Pastirskih listov. Pač Baragov unum necessarium — edino potrebno, kakor se je glasilo geslo na Baragovem škofovskem grbu, preveden v malo bolj domačijsko kretnjo, a na isti višinski kvoti poslednjih reči.
Znotraj takšnega, večnost-nega obzorja se razteza njegova duhovna pokrajina. Sredi nje gora granita, zapisana neuničljivosti, katoliška Cerkev. Cerkev njegovega avstrijskega in evropskega časa, Cerkev blagega in nesrečnega, politič-
no nesrečnega Pija IX., Cerkev grozljivo rušeče se papeške države, Cerkev dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju, ki jo je, kot veste, čez nekaj let potrdil Lurd, Cerkev navzkrižnem ognju racionalizma Ernesta Renana in utopizma Karla Marxa, Cerkev sredi mogoče najhujšega viharja v zadnjih sto letih.
Reči, da je Slomšek to navidez potapljajočo se rimsko Cerkev ljubil, je reči premalo. Ta Slovenec, ki je kot bogoslovec napisal odo, budnico slovenstvu, je živel in dihal od Cerkve, od te edinstvene prisotnosti sredi zgodovine. V njegovih spisih praktično ne boste našli golega izraza Cerkev, običajna sintagma se v njem glasi: sveta katoliška rimska Cerkev. Prav tako skoraj ne boste našli Cerkve omenjene, ne da bi bila omemba povezana s pojmom materinstva. Cerkev Slomšku ni toliko ustanova, še manj zakladnica dogem, kolikor mati. Ta materinski poudarek pri človeku, ki je, kot veste, zgodaj osirotel, daje njegovi duhovni kretnji posebno ljubeznivost.
Prav tako se vera njemu praviloma zapiše v sintagmi sveta katoliška vera. Največja bogatija, najdražji zaklad, najlepša čast... tako začenja pravcati slavospev katoliškemu »credu« v pastirskem listu ob nastopu škofovske službe. To je pač granitna tridentinska vera v svoji nedotakljivi integriteti, v svoji nadnaravni veličastnosti, še daleč ne zamenljiva s še tako visokim humanizmom. A vendar prav tako daleč od janzenistične mrkosti, pionirsko odprti ekumenski perspektivi, ožarjena s toplino štajerskega temperamenta, odprta človeku, odprta kulturi. Tako se eshatološka poluta njegovega sveta idealno sklada z njegovo zemeljsko, tostransko poluto.
Nihče, kakor Slomšek, ni tako blesteče demantiral krilatico o alienativnosti vere, saj je ta župnik in spiritual, opat in vizitator, prevajalec in pisec, cerkveni in kulturni organizator zaživel eno najbolj angažiranih usod v naši slovenski zgodovini. Poglejmo, ta njegova celostna vera mu ne brani, da ne bi npr. kot bogoslovec prevajal Schillerjevih pesmi, da si kot celovški spiritual ne bi zaželel maševati na vrhu, tedaj še težko dostopne Uršlje gore, da ne bi iskal po Hrvaškem rojstnega Stridona sv. Hieronima in v Franciji domnevnega legendarnega groba Poncija Pilata. Da ne bi pripo-
Škof Anton Martin Slomšek
ročal v tistem janzenističnem času pogostnega obhajila, da ne bi na obisku pri poročenem prijatelju zibal njegovega otroka, da ne bi spodbujal k veselemu darovanju. Vesel je namreč eden od Slomškovih pridevnikov, kakor je mil eden od Prešernovih pridevnikov.
A predvsem mu ta spozna-valska vera, še tako neznansko vdana Petrovem nasledniku, ne brani, da ne bi slišal angela Slovenije, ki kliče njegov ponižani, razžaljeni in odrinjeni narod k dostojanstvu svobode, državnosti in kulture. Vsi vemo, kako se je Slomšek temu klicu odzval: od Drobtinic do Mohorjeve družbe in do preselitve škofijskega sedeža v Maribor. Odzval se je tako, da mu je predhitlerjanski šovinizem opljuval še sveži grob.
To je vera, ki se takorekoč cedi od zgodovine, tako je vsa umesena v njegov čas, vera, ki vodi Blažeta in Nežico v nedeljsko šolo, vera, ki zbere na edinstven simpozij štajerske berače, vera, ki trka na vest krčmarjem in kliče k razsodnosti žganjepivce, vera škofa, ki ga v pastirskih listih skrbi ne samo za bolezni duha, ampak tudi za trtno bolezen, kužni plesnivec, jo imenuje, ki ga v teh listih ne skrbi samo za pridelek milosti, ampak tudi za pridelek »ljubega«, tudi to je eden njegovih pridevnikov, koruna, kakor menda po koroško imenuje slovenski krompir.
S kakšno pojmovano poplavo bi nas zagrnil danes kakšen moderni teolog, če bi mu rekli, naj nakaže kristjanu njegovo perspektivo. Kakšna naj bo perspektiva kristjana? To bi bile vertikale in horizontale, inkarnacije in hominizacije itd. itd. Toda, ali bi vsa ta uče-(dalje na str. 5)
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
— V družinski lasti že 82 let. —
_4______________________________AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 13, 1987
FRANC BUČAR:
ALI OSTATI UJETA S SVOJO ROKO V STEKLENICI?
m.
Če se te hipoteke znebi, ni več ustrezno kvalificirana za to sistemsko vlogo. Zato je treba to zaznamovano preteklost stalno oživljati, stalno izpostavljati stare grehe. Še več, treba je vzpostaviti neposredno funkcionalno povezanost med zgrešeno preteklostjo in sedanjimi težavami:	kakor
smo nekoč premagali največje težave kljub odporu in izdajstvu naših nasprotnikov, tako jih bomo tudi sedaj, kljub odporu istega sovražnika — ki se v svojem bistvu ni spremenil. Spremenil je sicer taktiko zaradi spremenjenih okoliščin, od svojega temeljno odklonilnega stališča do sedanje družbene ureditve pa ni odstopil. Kvečjemu so se mu v njegovem nasprotovanju pridružili še novi odpadniki.
Na taki filozofiji se gradi strategija s pogubnimi posledicami. V bistvu gre za nesposobnost prilagajanja novim razmeram. Za zaverovanost v model, ki se je izkazal za zelo uspešnega v preteklosti. Treba je bilo na vsak način dobiti protagonista v boju za prevzem oblasti. Protagonista, ki bo utelešal vse tisto, proti čemur naj se obrne ost revolucije: silo, ki se bori za ohranitev starega družbenega reda, ki je v bistvu kriva za nesrečo, ki je zadela narod s tujo zasedbo in mu grozi celo s fizičnim uničenjem, in ki je za ohranitev svojega družbenega položaja pripravljena spajdašiti celo s tem istim smrtnim narodnim sovražnikom.
Čim je partiji uspelo na takih osnovah pridobiti zase tisti del javnosti, ki je bila sposobna največje aktivnosti in ki si je bila najbolj na jasnem glede vzroke narodne katastrofe, je bila njena zmaga oz. zmaga sil, ki jih je bila ona sposobna organizirati in obvladovati, zagotovljena.
Zato oživljanje preteklosti z izpostavljanjem grehov svojih nasprotnikov — grehov, kakor jih je partija uspela naprtiti svojim nasprotnikom — pomeni samo nadaljevanje strategije, ki je bila za partijo uspešna kot osnova za prevzem oblasti, ki pa ne more biti uspešna za preživetje družbe kot sistema.
Dileme, s katerimi se naša družba sooča, in ki so v bistvu tudi dileme političnega sistema samega, ker politični sistem kot družbeni podsistem stoji in pade tudi sam z obstojem ali propadom družbe, so prav vprašanja njene sposobnosti, da preživi v svoji istovetnosti tudi v bodočnosti, ki stoji pred nami. Nad to bodočnost je politični sistem v dosedanji svoji vladi nakopal družbi že zastrašujoče hipoteke, ki bodo bremenile ne samo naše neposredne potomce ampak še naše vnuke in pravnuke. Te hipoteke seveda niso samo v zunanjih finančnih dolgovih.
Skratka, jasno se je pokazalo, da enopartijski sistem upravljanja družbe ni ustrezna oblika upravljanja visoko razvite družbe. Enopartijski sistem predpostavlja nizko družbeno strukturiranost, hierarhični-birokratski sistem upravljanja in s tem sedež vse vednosti na organizacijskem vrhu. Povratne informacije, kolikor jih sistem potrebuje, imajo samo funkcijo nadzora: koliko so nižje ravni v sistemu točno izpolnjevale odredbe in navodila, ki prihajajo od zgoraj navzdol.
V sociološkem pogledu temu modelu še najbolj ustreza absolutistična prosvetljenska država z izrazitimi fevdalnimi primesmi. Zato je tudi cela vrsta podobnosti med našo sedanjo družbeno ureditvijo in ne-. katerimi fevdalnimi institucijami, zlasti pa elementi absolutistične države. Vse pa delujejo anahronistično in antisi-stemsko. Ustavljajo in onemogočajo nas v sposobnosti prilagajanja sodobnim razmeram in zahtevam ter zato delujejo kot element stagnacije, ki je očividna. Na takih osnovah nismo sposobni hoditi v korak s sodobnim razvitim svetom.
Izzivi, s katerimi se sooča sodobna družba, so tako mnogoštevilni, tako raznovrstni, prihajajoči iz tako različnih sistemskih okolij, da nanje nikakor ni mogoče odgovarjati samo iz enega središča. Sistem mora biti usposobljen, da oblikuje odgovore na vseh sistemskih ravneh, za najrazličnejše položaje, predvsem pa, da ima v sebi vgrajen kontrolni mehanizem, ki stalno preverja pravilnost vseh odgovorov na vseh ravneh in za vse položaje in da neposredno opravlja korektivno dejavnost, kolikor odgovori niso ustrezni.
To pa pomeni, da družba ne more biti ukrojena po enem enovitem modelu, pač pa mora v svoji notranjosti odražati raznovrstnost in razčlenjenost raznovrstnega okolja, kateremu se s svojimi odgovori prilagaja in odgovarja na njegove izzive. Sodobna družba mora biti torej po svojem bistvu demokratična in pluralistična, če naj bo sploh sposobna preživeti. Enopartijska družba pa ne more biti niti demokratična niti pluralistična, predvsem pa nima v sebi vgrajenega korektivnega mehanizma, ki bi jo opozarjal na nepravilnost njenih odločitev.
Zahteve sodobne družbe glede njenega notranjega u-stroja in glede načina upravljanja prihajajo na ta način v neposredno nasprotje z modelom, na katerem temelji enopartijski sistem svojo oblast. Naj ne bo žaljiva primerjava njegovega položaja s položajem, v katerem se je znašla opica, ki je iz steklenice hotela potegniti banano. Če je hotela iz nje potegniti banano, se je
njena pest zataknila v grlu steklenice. Ali ostati ujeta s svojo roko v steklenici ali pustiti banano in brez pesti izvleči roko ter se na ta način rešiti, je njena dilema, ki je večinoma ni znala rešiti sebi v korist.
Ali se odpovedati leninističnemu modelu upravljanja družbe in preiti na pluralizem, se razume, da predvsem politični, v katerem ima lahko tudi sam pomembno mesto, ter se podvreči družbeni aprobaciji svojih odločitev, ali pa ostati sam na oblasti ter zapadati vse globlje v družbeno krizo, je dilema, pred katero stoji danes sleherni enopartijski sistem, ukrojen po leninističnem modelu.
Naš politični režim te dileme tako ne pojmuje in je zato tudi ne sprejema. Tu je jedro problema. In tudi njegova zgodovinska napaka. Zato tudi odklanja sleherno misel na kakršnokoli narodno spravo. Kakršnakoli slika o njegovih nasprotnikih, ki bi bila drugačna od tiste, kakor jo je s svojih položajev oblasti uspel naslikati kot objektivno in splošno sprejemljivo, po njegovi presoji ogroža absolutnost njegove oblasti in njeno popolno nedotakljivost.
Njegova strategija preživetja se tako izloča iz strategije preživetja družbe kot celovitega sistema. S tem pa v bistvu v še veliko bolj kritičnem položaju današnje stopnje razvitosti ponavlja svojo odločitev, ki je bila v bistvu napaka že takrat, ko je prevzel absolutno oblast, da bo vladal sam, brez kakršnihkoli soudeležencev. Ne samo, razumljivo, brez svojih nasprotnikov, ampak tudi brez svojih zaveznikov in soborcev v NOB.
V tem je tudi njegova tragika. Pot, kako je prišel na oblast, ki naj bi bila absolutna in nedeljena s komerkoli, je terjala, da je svoje nasprotnike moralno tako izničil, da bi bili za vse večne čase nesposobni kot partnerji na oblasti. Njihova fizična likvidacija se je kazala kot skoraj logična zahteva — če naj bi bil njihov moralni propad in narodno izdajstvo res takšno, kakor ga je uspel prikazati.
Vsekakor pa politična. Ob takem stališču je razlika med njegovimi nasprotniki in zavezniki v bistvu samo časovna, odvisno od tega, v kakršnem časovnem zaporedju so prihajali pod njegov udarec. Oziroma, kakor še vedno prihajajo. Po logiki take strategije je namreč sovražnik vsak tisti, ki se brezpogojno in brezprizivno ne podreja njegovi oblasti.
Cerkev je morala nujno biti med prvimi. Zavezniki, predvsem krščanski socialisti, so prišli na vrsto pozneje, in tudi ne »en bloc«, ker je pretežno večino uspel likvidirati tako, da jih je prisilil v partijo. Zaradi narave stvari postaja mehanizem likvidacije bolj selektiven, a še vedno po svojem bistvu enak.
In v čem naj bi bila to njegova tragika in ne uspešnost, kako ohranjati absolutno oblast?
V tem, da ne more imeti ne sodelavcev in ne nasprotnikov. Prenese samo podrejene. Za pluralistično družbo pa so potrebni ne samo sodelavci ampak tudi nasprotniki, saj opravljajo pomembno sistemsko funkcijo korektivnega mehanizma. Tako globoko onemogočiti svojega nasprotnika, da zgubi sleherno sposobnost sodelovanja v upravljanju družbe, čeprav samo v negativni funkciji opozarjanja na napake, je sistemsko protislovno. To pomeni ustavarjati nemogoče, če govorimo o upravljanju. To je palica samo z enim koncem. S tem je samega sebe oropal sposobnosti, gledano s kibernetskega krmiljenja. Ni izgubil samo enega očesa, pač pa se je oslepil. Ko pa je enkrat slep, z lastno močjo ni več sposoben, da bi se izmotal iz svoje slepote in da bi deloval tako, kakor bi bilo tudi njemu samega v korist. In ne more se prenavljati z dotokom novih, svežih sil, ki bi dotekale iz njegovega okolja, pač pa se hrani samo s tem, kar že ima ali kar je uspel asimilirati. Novosti ne prenese.
Izhod iz krize terja zato razmislek o pravilnosti potez, ki so bile potegnjene pri samem začetku naše sedanje družbeno-ureditvene partije. Več ko razumljivo je, da se pri taki analizi ne moremo nasloniti na metodo, ki jo v prikazovanju preteklosti uporablja obstoječi režim oblasti, in ki je tako zapeljiva tudi za njegove premagane nasprotnike, metodo črno-bele taktike: položaj, nastal z zasedbo okupatorskih sil, je bil več ko jasen. Na eni strani narod, ki so ga obsodili na smrt, ki se je smrti uprl, pri tem pa mu je pokazala pot in ga v njegovi borbi vodila komunistična partija kot najbolj zaveden narodni element.
Ta mu ni pokazala le poti do narodne osvoboditve, ampak mu je odprla tudi nove zarje socialne osvoboditve. Na drugi strani so se znašli vsi tisti, ki so doslej živeli na račun zatiranja tega ubogega naroda, ki jim je bil prvi in glavni cilj ohraniti dotedanjo družbeno ureditev, pa čeprav s pomočjo okupatorja, čeprav za cena narodnega izdajstva.
To je v bistvu kliše, ki služi za obravnavo zgodovine NOB, nastanek sedanje oblasti, socialne revolucije itd. od vsega začetka do danes in ki se še kar naprej uporablja. Tudi v citiranem prikazu »resnične podobe škofa Rožmana«, ki je izhajal v nadaljevanjih v sobotni prilogi Dela. Služi pa ne samo zgodovinarjem, pač pa tudi političnim analitikom, pravnikom, v pretežni meri celo literatom, da ne govorimo o Karl-Mayjevskih podvigih na področju partizanstva kot pomembnem vzvodu za vzgojo najmlajših — kar seveda vse vodi v papirnato in brezkrvno zgodovinopisje, brezdušne in formalistične sodbe z dvomljivo pravno in etično podlago, slabo in prazno literaturo in v vzgojo, ki mlade prej odbija ko priteguje, vsekakor pa po-
neumlja.
Seveda ni nič bolje na drugi nasprotni strani. Kjer je bilo prav tako vnaprej vse jasno: na eni strani krvi željni komunisti, ki jim ni nič mar za narod in njegov blagor, ki vidijo samo svetovno revolucijo, kj bi samo pobijali in poteptali najbolj osnovne narodne in moralne vrednote, na drugi strani pa ubogi narod, ki seje v obupu, v katerega so ga spravili komunisti, zatekel k samoobrambi in sprejel orožje pač od kogarkoli, kjer ga Je lahko dobil, tudi od okupatorja, če ni šlo drugače. In ker so vojno zgubili, je za njihovo tragedijo krivo vse drugo, samo oni sami ničesar. Objektivno so žrtev, ki za vedno kliče po maščevanju, po zadoščenju.
Napake pa so delali. Naj' večja je bila v tem, da so državljansko vojno zgubili- To je nesporno dejstvo, ki ga nl moč zanikati, ker je tu. K0’1' kor gre v državljanski vojni za premaganje nasprotnika in za osvojitev oblasti, je gotov0 najmanj napak naredi^ komunistična partija. Dokaz-prišla je na oblast, svoje na sprotnike je premagala.
Drugo je vprašanje njene kardinalne napake, ki je tem, da je hotela svoje na sprotnike totalno uničiti, da J ostala zgoj sama na oblas i> brez zaveznikov in brez na sprotnikov. Toda ta napaka ne izvira iz njene taktike in strat6 gije, pač pa iz njene ujetost' dogme leninistične doktrin®' Če bi delala drugače, ne bi h'3 več to, kar je, in kar je osvojitvi oblasti posebej P01! darjala, da je namreč komun1 stična partija leninsko bolj8® viškega značaja.
Vendar tudi njena zmag3 jjj samo zasluga njene taktike strategije, pač pa tudi n«^
mnosti in nesposobnosti J .
nih nasprotnikov. Če bi nje^ nasprotniki pokazali več sp sobnosti za zrelo presojo P° žaja, če bi bili manj ujeti vs^. je politične dogme, če *>' ^ sposobni vsaj nekaj . elastičnosti, bi tudi oni mo ^ dostikrat vleči drugačne P ze. Vsaka poteza ene st®an* 0. pogojena in izzvana tudi s ^ tezo druge, ne samo od zu ^ njih okoliščin, na kater® j more vplivati. Tako je 0, izid nujno rezultanta deja
sti obeh'	,7 rudi
Ali tudi odgovornost-
odgovornost. Ne sicer v ^ porazdelitvi kakor jo us^c ^ liti premagancu zmagova ^ če je to leninistična PartlJ jar-porazdelitev 1:0 — Pa 'JC Tudi zreli premaganec ^
prevzeti svoj ddež. Če je ^ p{i čno zrel. Še posebej,	^e-
svojem nasprotniku ta
losti ne more pričakova^ ^ Napake so delali, in * vjte
dne, tudi zavezniki zm g ^
strani. Tudi oni s°	vse-
zgubili. Zgubili so v 1	.. j (jjli
Tudi za njihov poraz n J krivi samo drugi-(Konec)
>
Ti
vi
če
bi
ne
se
Št
tn
le)
br
le:
sn
de
nt
sk
ca
st;
sir
Sv
sk
tv
dr
Pc
Pc
0|
Pa
»ji
ci
ie
‘ij
'rr
vel
ba
Pn
Ca
Pel
'al
'ki
8r;
Pr<
Sle
de;
ski
foi
Po
Kanadska Domovina
Oktoberfest Slovenskega lovskega •n ribiškega kluba pri Allistonu, Ont.
S*0NTO, Ont. — Na leto-‘Sču Slovenskih lovcev in ribi-ev Pn Allistonu v Ontariu je
10 °b letošnjem tradicional-X ^roberfestu izredno ve-°'	nas je rekordno
(r^V| 0 Prijateljev od vseh ve-I v' Velik obisk je privabilo I, ° P°letno vreme in naš iz-an program. Saj je bila ude-sm a ^resenetljiva, da niti ni-0 mogli, bit j dovolj pozorni vseh gostov.
v soboto 5. septembra so sltn razvese*i*i s svojim obi-cara Člani 'n Prijateiji Balin-stave^3 Slovenske pri-tin,6 12 Ohia, pod vodstvom
ClCnih Zakoncev 8- in 8e-
sku 12 ^0r0nta pa vesela 2VoPlna društva »Večerni
dru^k ^n' ’n ^ru8i 50 tako Poln* n*’ c*a se Je vesel° raz-Polri pr'^e*° že kmalu po-0);, ?e pred »oficielnem« Pa er^estom. Proti večeru
njeRovVeSel0 Zaigrali g‘ Konje> cj D Sln ter naši domači lov-
ieve ,0Čne polke in valčke in cjjjkg6 Je traJalo do tkim. poli-
I vrnj|ne^e*j° Pa so se isti gostje !Veijk’ Pr'clružila se jim je še
\ ^tncžica oddiha in za-;to-
r... "‘Uba »Lipa park« iz St. athe •
1	" »Ul
ave željnih Paiki klu
med njimi zasto-
Pe|- ler'nesa, Ont. Le-ti so pri-Seboj ljubke mlade ple-skih’ so v belokranj-
&amn°Jah 0*30gat‘*' na^ pr0'
Pre s Prelepim plesom ob Sledi]Vanju jesenske pesmi. Hlef -ie skupina brhkih
uPih(
‘n postavnih fantov
e »Mladi glas« iz To-"^ah Y g0renjsk‘l1 narodnih ’ s Predvajanjem folklo-
t0llta, v
re. »Fantje na vasi« pa so zapeli slovenske pesmi.
Vse to nas je povedlo v mislih v domači kraj, kanadskim gostom pa predstavilo del naše lepe slovenske kulture. Navzoči so bili tudi predstavniki občine Tosorontio, kjer se naše letovišče nahaja.
Naši lovci se se spet pomerjali v klicanju »musa«. Posebno presunljivo in prepričljivo je lose vabil naš član Nick Majcen in odnesel prvo nagrado.
Na sporedu je bilo tudi tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, v katerem sa naši lovci premagali goste kluba »Toronto International«. Na štirih stezah so se pomerjali balinarji, dočim so se strelci-amaterji zabavali na strelišču s streljanjem z zračnimi puškami. Bilo pa je tako toplo vreme, da je oživel celd plavalni bazen z mladimi tekmovalci. Pa tudi mladi bici-klisti so prišli na svoj račun. Eni kot drugi so bili nagrajeni za prva mesta z lepimi trofejami.
Kot vsako leto, pa je bila spet ena najzanimivejših točk sporeda volitev Miss Oktoberfest. Med štirinajstimi lepimi in nadarjenimi dekleti v pisani slovenskih narodnih nošah tudi tokrat odločitev ni bila lahka: saj ne veš, katera je lepša! Zato je vsaka prejela veliko točk volilne komisije. Toda kot pri vsakih volitvah mora nekdo zmagati, in je to čast doletela gdč. Helen Jankovič iz Allistona. Novi Miss Okto-
nja ^agi rojaki, potujete v Evropo?
'frevo^14 domovine, v središču stare Gorice na lepem corso Italija, vas pričakujemo v PALACE te|ef0 u; naiboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, r3dijskim sprejemnikom, barvno televizijo, Ug0(j ?^0rri' klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo s°t>a $oCena^: enoP°steljna soba $28.00, dvoposteljna konfer	Cenjenim gostom so na razpolago hale,
racjja an^na dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-bHosk2aČaSn° l°^enern poslovanju. V PALACE HOTELU za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico 0 osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
■“ . .
^ >7o(;uf.^'^ALAClt, HOTEL, Corso llalia 63
r,l|a-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAI. GO I
KONCERT Tržaškega okteta
Tržaški oktet, ta odlična sestava pevcev evropskega slovesa, bo glasnik in posredovalec slovenske narodne in umetne pesmi v soboto 24. oktobra ob 7.30 zvečer v cerkveni dvorani pri Brezmadežni na Brown's Line, Toronto.
Pridite, da skupaj doživimo barvni čar slovenske pesmi!
I’npravljalni odbor
berfest iskreno čestitamo! Enako tudi ostalim lepim kandidatkam!
Na sporedu smo imeli še nekaj zabavnih točk, ki pa zaradi pestrosti niso mogle priti na vrsto. Bodo pa prihodnjič. Saj se je bilo potrebno tudi zasukati na poskočne melodije orkestra »Veseli Pomurci«, katerega že vrsto let uspešno vodi g. Tone Ferko.
Upamo, da so se naši gostje zares dobro počutili. Pravkar pa smo prejeli prijazno pismo iz Ohia, ki to potrjuje.
Zdaj pa so slovenski lovci odrinili visoko na sever po nove trofeje losov in njihovo okusno meso. Pojedine pa bodo zopet na banketih, ki so razpisani v našem Lovskem vestniku, na katere je seveda vsakdo vljudno vabljen. Saj bo zabave, dobre hrane in dobre kapljice na razpolago za vsak okus.
Pri tej priliki, naj še omenim, da je Slovenian Hunters & Anglers Club sprejet v »Intercounty Trap Shooting League«, kar je dokaz, da je naš klub na poti napredka z voljo in željo, prijateljsko sodelovati z vsemi ostalimi klubi.
Za S.H. & A.C.
Janez Weibl
Simon Jenko
Slovenska zgodovina
Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane.
V zlatih črkah v zgodovini se bero narodov čini; le od našega ni glasa s prejšnjega ne zadnj’ga časa.
Kdo spominja se nekdanjih v revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka čez grob borega očaka.
In ko ura nam odbije, črna zemlja nas pokrije, kdo bo še po nas poprašal? Kdo se z nami bo ponašal?
Kako rod za rodom gine, to povest je domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane.
Ameriška Domovina je Vaš list!
SLOMŠKOVA DUHOVNOST
(Nadaljevanje s str. 3)
nost znala povedati kaj več kot to, kar je povedal v lapidarni preprostosti Slomšek v pastirskem pismu iz leta 1851. Takole je zapisal: »Živimo tako, da bomo na tem svetu zdravi in veseli, na onem svetu pa vedno srečno živeli!«
In tu nikakor ne gre za kakšno intelektualno preproščino. Sploh je ta škof s trojezično korespondenco, nemško, slovensko in latinsko, intelektual-nejši kakor se nam v svojem ljudskem profilu zdi. Pri pastirskih listih npr. preseneča njegova pastirična izobrazba, saj takorekoč stresa iz rokava stare krščanske pisatelje: Avguština in Krizostoma, Bazili-ja, Ambroža, Ciprijana, poleg poznejših klasikov krščanske duhovnosti. Govor, ki ga je imel v nemščini ob otvoritvi bogoslovnega učilišča v Mariboru leta 1859, pa je že intelektualni dokument na akademski višini z oceno cerkvenih disciplin, katerim naj se posvečajo študenti teologije.
Skratka, pred nami se zarisuje osebnost, ki jo odlikuje neka žlahtna uravnovešenost med umom in srcem. Lahko rečemo celo, neka srečna harmoničnost, tem presenetljivej-ša, če jo primerjamo s tragično življenjsko odčaranostjo avtorja Sonetov nesreče.
Če je psihološka uravnovešenost- značilna za heroje duha, ki jih imenujemo svetnike, in to je več ali manj že ugotovljeno psihološko dejstvo, potem ima Slomšek tudi po tej plati marsikaj zase. Kakšen primer: pri vsej svoji pobožnosti do Matere božje in ko proglasitev Pijeve dogme pozdravi z navdušenim pastirskim listom, ne samo, da ne nasede domnevnim prikazovanjem v Vitanju, ampak tudi prepove vsakršno romanje k tisti problematični smreki.
Dalje, pri vsej svoji vdanosti slovenstvu odločno odklanja vsak šovinizem. V šovinizmu preroško vidi prekletstvo prihajajočih časov. In po vrnitvi iz Rima leta 1862 zapiše, lahko rečemo fenomenalne besede, fenomenalne vsaj za zamejskega Slovenca, posebej fenomenalne za tržaškega Slovenca z določeno episkopalno preteklostjo. Te besede se glasijo: ni razločka med Nemci in Slovenci v božjem kraljestvu.
In še. Pri vsej osnovni vedrini svojega temperamenta ostaja realist. In glede politične in verske prihodnosti lahko rečemo celo pesimist, saj pastirski list iz leta 1857 podnaslovi z dramatičnim, čeprav za današnje krščansko uho kar zabavnim stavkom: sveta katoliška vera med nami umira. Lahko ugotovimo takšno svetniško uravnovešenost tudi v njegovem političnem gledanju.
Tu utegne obiti današnjega kristjana, obremenjenega s kompleksom manjvrednosti, ob binomu reakcija-progres, nazadnjaštvo — napredek, določen občutek sramežljivosti. Toda spotikati se ob domnevni konzervativnosti tega katoli-
škega škofa, ki je živel takorekoč sredi jurišanja scientistič-nega stoletja na rimsko Cerkev, je nezgodovinsko. Še več. Takšno spotikanje je greh proti resnici. Dovolj je, če se vprašamo onkraj vsakega demago-škega etiketiranja, katero slovensko življenje je bilo dejansko v svojih učinkih bolj pro-gresistično, bolj napredno kot Slomškovo za slovenski narod, za njegovo civilno, kulturno in moralno rast.
Sicer pa je njegova vdanost Habsburgu neprimerno bolj zadržana kakor je bila npr. tedaj pri uradni slovenski literaturi, ki seveda ni bila takrat Prešernova, ampak Veselova, literatura Jovana Vesela Koseskega. Berite njegove ode habsburški hiši in jih primerjajte s tistimi skrajno umirjenimi stavki, ki jih najdete pri Slomšku. In slovenski narod je takrat bolj ploskal Veselemu Koseskemu kot pa Antonu Martinu Slomšku.
Njegova odklonitev revolucije je nedvomna. A odklonil jo je v skoraj dobesedno isti formulaciji, s katero jo je pred desetletjem odklonil ne ravno reakcionarni papež Pavel VI. To je pač konstanta v nekem svetovnem nazoru, ki si ne dela iluzij o dejanskih prerodi-tvenih možnostih našega ubogega planeta. Zgodovina od Kambodže do Poljske menda ne demantira Slomška, ne glede na to, da je proti revoluciji bil sam filozof Hegel.
Sicer pa je isti Slomšek zapisal tudi: duhovnik sledi Kristusovemu zgledu in bodi daleč od moderne politike! Slomškova politika kakor Baragova, kakor Vianneyeva, kakor don Boskova, kakor politika njegovih svetniških sodobnikov in svetnikov vseh časov je bila pač, da uporabim Pavlovo besedo, v nebesih. Bila je nebeška politika.
Takšen, se pravi, zanosno zagledan v večnostni cilj, pa vendar ves doživetno zgodovinski, takšen, tako katoliško univerzalen, a istočasno tako nezamenljivo slovenski, se nam Anton Martin Slomšek zarisuje v enega najvišjih moralnih vrhov našega naroda. In danes tako Slovenci kot vsi drugi potrebujemo neprimerno bolj moralnih vrhov, kakor političnih, ekonomskih, znanstvenih in literarnih. To, kar danes svet do konca potrebuje, ni tehnika, ampak svetost. In ko danes gledamo ta vrh iz naše razkrojene človeške doline, naj nam bo v kažipot in v tolažbo.
(Predavanje v mariborski stolnici) Duhovno življenje
Complete Works of IVAN CANKAR
Collectors’ item. - Hard to come by. Best offer over $150. Write to: 639 Broadway, New York City, 100)2 or call (212) 475-0450.
(x)
Mirenski Grad vabi
Že v davnem letu 1914 je o Mirenskem gradu v verskem mesečniku Bogoljubu zapisano, da »je ena najlepših točk na slovenski zemlji«, leta 1916 pa »Krasen kraj to je, eden najlepših na slovenski zemlji...« »Družina« pa piše o »vrhu lepote in molitve«, dekle iz Miinstra dodaja: »Na Mirenskem Gradu sem skusila Boga.«
Nič presenetljivega torej, da so naši predniki na tem kraju postavili božjepotno svetišče, nič čudnega, da nas ta kraj vedno znova vabi k sebi. Kot bi se hoteli dvigniti nad nezadostnost vsakdanjika, premagati potrošniško osiromaše-nost, potešiti duhovne globine in se približati prvinski pristnosti. Na griču nas sprejme žlahtnost božjega stvarstva, ki se razodeva tu v razkošnem razgledu tja do našega naj višjega očaka Triglava. Božjim navdihom je verno prisluhnil človek: izbrani kraj je pozidal z veličastnim svetiščem, naselil s stalnim občestvom delavcev v Gospodovem vinogradu, odprl številnim gostom in obiskovalcem.
Misijonar z Grada Anton Pust v brošuri Mirenski Grad pri Gorici sedanje življenje takole opisuje: »Prava duhovna oaza je postal Mirenski Grad z Domom duhovnih vaj in Marijinem svetiščem. Mnogi najdejo tukaj zopet notranji mir, poglobijo vero, dobijo novih moči za svoje poslanstvo v družini, v Cerkvi in na delovnem mestu. Mladi spoznavajo smisel življenja in pravo življenjsko usmeritev.«
Grad nekoč
Pet sto let bo prihodnje leto minilo od prve omembe cerkve na Gradu. Kratek pregled zgodovine griča od leta 1488 naprej pokaže še nekaj pomembnih mejnikov, katerih važni nosilci so bili mirenski župniki Ivan Marušič, Janez Eleršič, Ivan Rojec in Oskar Pahor.
V letih 1753-56 je bila pod vodstvom Marušiča postavljena druga znana cerkev na Gradu, Eleršič pa je leta 1862 pričel z gradnjo novega mogočnega svetišča. Cerkev s tremi ladjami in dvema zvonikoma je bila dograjena šele po njegovi smrti, posveti! pa jo je na angelsko nedGjo 1886 gori-ški nadškof dr. Alojz Zorn.
Med prvo svetovno vojno je bila cer k . porušena, na njenih i ueljih pa po vojni zgrajeno novo, spet mogočno svetišče. Glavno težo skrbi zanj je nosil priljubljeni dekan Oskar Pahor. Zgodovinski dogodki so se razvijali tako, da je bila ta cerkev, ki jo štejemo za Četrto po vrsti, ppsvečena šele pozneje. Med drugo vojno je bilo deloma poškodovana, potem pa veličastno obnovljena.
Novo življenje je na Grad prinesel neutrudni jgarač misijonar Alojzij *tror))tSlj. Po njegovi zaslugi je popularni mojster Tone Kralj cerkev odel v pravo umetniško lepoto. So-bratje lazaristi zelo prizadevno nadaljujejo Tronteljevo delo.
Po lanskoletni obsežni prenovi je cerkev slovesno posvetil koprski škof dr. Janez Jenko 13. julija 1986 (ob stoletnici posvetitve Eleršičeve cerkve).
Kroniki cerkve je dodati še tri spremljajoče mejnike: prihod usmiljenih sester (1960 in v naslednjih letih), izgradnja doma duhovnih vaj (1970), pa tudi njegovega prizidka (1981).
Grad danes
Cerkev na Gradu je posvečena Žalostni Materi božji. Ob njej se zbirajo verniki od vsepovsod, posamično in v občestvih, ob delavnikih in praznikih. Največ jih pride na tradicionalno kvatrnico in na vsakoletno božičnico pevskih zborov Goriškega pastoralnega področja. Ee-to prireja na Gradu tudi letno srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih, kakor tudi srečanje ministrantov. Večja shoda sta na Gradu še v ranem velikonočnem jutru ob vstajenjskem slavju ter na nedeljo po prazniku sv. Reš-njega telesa (obakrat s procesijo).
Skoraj vsako leto se zvrsti tudi ena ali več izrednih slovesnosti. Tako je starosta slovenskih lazaristov Alojzij Mlakar obhajal srebrno, zlato in biserno mašo. Na Gradu je bilo tudi več domačih novih maš, obiščejo pa ga tudi drugi novomašniki iz vrst misijonske družbe. Lani so se vrstile po-svetilne slovesnosti, letošnje leto pa je v znamenju zvonov. Tudi orgelski in zborovski koncerti imajo na Gradu bogato tradicijo.
Sicer pa sta ob nedeljah redni božji službi zjutraj in popoldne. Domačemu občestvu se pridružijo nedeljniki iz različnih drugih župnij, zlasti ob sončnih popoldnevih ali tudi v poletnih jutrih jih pride kar lepo število. Posebej ob praznikih je v cerkvi tudi veliko spovedovanja.
Organizirane skupine z avtobusi prihajajo največ ob sobotah, včasih tudi ob nedeljah. Pogostejši so spontani obiskovalci, večkrat tudi izletniki, ki jih privabi že sama lepota narave na prijaznem griču.
Na Gradu delujeta dve samostanski skupnosti, pet duhovnikov in dva brata v lazaristovski skupnosti, blizu petdeset sester pa pri usmiljenkah. Sestre so pri Mariji zveste molivke, pa tudi skrbnice vzorno snažnega in okrašenega svetišča. Duhovniki so stalno na voljo za duhovno oskrbo, redno delo nekaterih pa so tudi ljudski misijoni, tridnev-nice in druga pastoralna pomoč po župnijah.
Ob poti na Grad so postaje križevega pota z novimi umetniškimi podobami akademskega slikarja Lojzeta Čemazarja iz leta 1985. Sredi poti je tudi stara obnovljena kapelica, sedaj posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, upodobljenima na freski istega umetnika (1986). Še bolj je znan Kraljev križev pot iz let 1957 in
1958 v sami cerkvi. Ob čudovitem razgledu pritegnejo pozornost na vrhu griča poleg že opisanega tudi Svete stopnice, Kalvarija — trije kamniti križi in pokopališče.
Novi zvonovi
V	veliko veselje številnega občestva je bilo na letošnjo veliko noč oznanjeno pomenljivo sporočilo: svetišče bo dobilo nove zvonove. Nihče ni takrat niti pomislil, da bodo že po štirih mesecih zvonovi na Gradu. Pa vendar: ljudje so se takoj odzvali z velikodušnimi darovi, kar je dalo poguma k takojšnjemu naročilu. Takšno navdušenje daje upanje, da bo darežljivost prijateljev zvonov in Grada izplačala tudi preostali dolg in nemajhne stroške za opremo.
Zvonove je ulija tovarna Ferrolit v Žalcu. Največji tehta 1300 kg in je posvečen Mariji, drugi ima 540 kg in je posvečen Križu, tretji pa tehta 286 kg in je posvečen sv. Vincenciju Pavelskemu. Z obstoječim zvonom v zvoniku, ki bo drugi v skupni četverici, se bodo ujeli v enotno melodijo D, F, G. B, zaradi prilagoditve sedanjemu zvonu vsi rahlo znižani.
V	Miren je zvonove pripeljal domači prevoznik in jih dva
MALI OGLASI
General Office Accounting Co. Full-time. Bookkeeping, typing, filing, 10-key adding machine. Must speak Slovenian or Croatian. 881-5158.
(x)
FOR SALE
Euclid, 4 bdrm one owner home. 2 blocks from St. Robert Church. Walk to ail shopping. 5 rooms dn. and 2 up, plus Ige rm w/fireplace. Owner broker. 731-3322.
FOR RENT
2 bdrm bungalow. Attached garage. Off E. 1 85 St. Adults only. No pets. Call 951-9487.
FOR SALE
Kirtland — on Billings Rd. 48.42 acres. Residential development — $230,000. 216-228-1743
(75-78)
Dental Assistant Needed 4 days a week. Ability t0 speak Slovene or Croatian preferred, but not necessary For interview, call 431-6644
(x!
V NAJEM
4 sobe, spodaj. E. 66 St. čite 481-2341.
(74-811
dni hranil kar doma. Že na njegovem dvorišču so bili zvonovi deležni velikega občudovanja, svečano okrašeni in ob radostnem zvončkljanju otrok pa so se v nedeljo 23. avgusta podali na Grad. Sprejelo jih je navdušeno ploskanje, nagovor, molitev, pesem. Med slovesno mašo je pobudnik tega zadnjega podviga g. Anton Pust obširno predstavil poslanstvo zvonov, domači možje pa so potem nove zvonove popeljali v cerkev, kjer jih obiskujejo vedno novi občudovalci. Čas posvetitve še ni določen. l (Kat g/asj 17. sep/. 1987
NEGOVALKO OTROK Odraslo žensko za negoval® dveh otrok v mojem don11 iščem. Od ponedeljka do ^ trtka, od 1 1. dop. do 5-pop. Priporočila potrebna-
531-7654 ,74-811
Hiše barvamo zunaj in zn°
traj. Tapeciramo. (We
wall-
paper). Popravljamo in d®3 mo nove kuhinje in kopalnlC^ ter tudi druga zidarska 1 mizarska dela.	.i.
Lastnik TONY KRISTAVN Pokličite 423-4444	^
3. FREQUENCY OF ISSUE
Semi-Weekly except first in July after Xmas
U S Postal S«»vl> e
STATEMENT OF OWNERSHIP, MANAGEMENT AND CIRCULATION
KiyuiicJ hy JV US C J/tSS)	_________
2. DATE OF FILING
10-13-87
3B. ANNUAL SUBSCR|P
'Hi« trf
1 A. TITLE OF PUBLICATION	IB, PUBLICATION NO.						
AMERIŠKA DOMOVINA	o| 2	4	-	1	0	0	
1 week
3A. NO OF ISSUES PUBLISHED ANNUALLY
9S
4. COMPLETE MAILING ADDRESS OF KNOWN OFFICE OF PUBLICATION /Street. City. County. State and /JP+4 Code) /Not printers)
6117 St. Clair Ave,, Cleveland, Ohio 44103	( Cuyahoga County )
5. COMPLETE MAILING ADDRESS OF THE HEADQUARTERS OF GENERAL BUSINESS OFFICES OF THE PUBLISHER (Not printer)
6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
6 FULL NAMES AND COMPLETE MAILING ADDRESS OF PUBLISHER, EDITOR, AND MANAGING EDITOR (This item MUST NOT he
PL,0LISHER (Name and Complete MaUiny Address)	AMERICAN HOME PUBLISHING CO., INC.
James V. Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
EDITOR (Nameand Complete Mailing Address)
ENGLISH - James V. Debevec. 6117 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio 44103 SLOVENIAN - Dr. Rudolph M. Susel, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
MANAGING EDITOR (Name and Complete Mailing Address)
Jamec V. Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
7. OWNER (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and addresses °f	itiU*1
owning or holding I percent or more of total amount of stoi k. If not owned by a corporation, the names and addresses of the individual o*** be given If owned by a partnership or other unincorporated firm, its name and address, as well as that of each individual must be given. If t"e tion is published by a nonprofit organization, its name and address must be stated.) (Item must be completed.)
I certify that the statements made by me above are correct and complete
SIGiy^TURE AND TITL£OF_EDITOR, PUBLISHER. BUSINESS MAN
publl«h*r
G NATURE AND TITLE OFEDITC
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
American Slovenian Catholic Union
Društvo SV. VIDA št. 25 ^Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-
DreH Preds': '*oseph Baškovič; pod-n, doseP^ Hočevar; taj.: Albir ®k' 18144 Lake Shore Blvd., »I .	\'l481;' blag.: John Turek
Deb2°rn'^' MarV Hodnik, James Fra e|[VeC ^'an Martinc'c'' vratar: „,1 ^ ^urek. Vodja atletike in var 7 'h aktivnosti: Joseph Hoče-stv 3 ^re9ledovanje novega član-Da vsi slovenski zdravniki.
nerili- tV° zt,oruie vsako drugo kviir,10 °13 1	1 8 dopoldne pod cer-
w	Mesečni asesment se
iann e.po^irati Pted sejo in tudi 25. tveč f)a 'n 25, iuliia °d 6. do 7. ure Sv \! V dru^tven' s°di avditorija pri bolnik'dU' V s,učaiu bolezni naj se list jn ^avi tainiku, da dobi zdravniški
j^ušlvo sv- LOVRENCA št. 63 bo|.aJ10vn' vodja: Rev. Anthony Re-Pre^sreds,: Joseph L. Fortuna; pod-G0tj ' sabelle Godec; taj.: Ralph 52oiC’ 847 E' Hillsdale, tel. 524-
J®niev t8?18'! Marv Ann Sray; blag' H/|aD, ' ^oir, 1 5052 Rochelle Dr.,
An,k! HtS- 0H 441 37; nadzorniki: ginia Fnv B- Lausche, Olga Sray, Vir-E, 8o0cUna' zast°Pnlka za SND na Sode JosePb Fortuna, Ralph Hts . j zastopnika za SND na Maple dac. 0SePh Fortuna in Ralph Go-ster,,iL|St0pn'ka za atletiko in »boo-6oc(ec U7b: J°seph Fortuna in Ralph dr c ' Javnika: Dr. Wm. Jeric in Se-' Jalercic.
Slo * S° na 35.-ega v mesecu v 1 ^ nar. domu na E. 80 St. ob stv zv. Novi člani sprejeti od roj-aSe9 do 60. leta starosti. Bolniški Natiy ent *e centov na mesec in der) *e ^7 bolniške podpore na te-floja^6 ie ^lan bolan 5 dni ali več. ž,v0 ' V bJevburgu, pristopite v dru-Sv- Lovrencal
D Dru5tvo SV. ANE št. 150 bo|; °Vn' vodja: Rev. Anthor Angela Winter; Winw ^elen Krofi; taj.: Jose
'a Bordvrv55 E- 80- St-; bla9-'6r,	bladzornice: Anna
z%..®resa Zupančič, Helen
8Nd a,tlerine Zabak; zastc
L,as,0Pnirna E' 80': Laura Bel • 6,1 Kr nZa na Maple ‘0: AnQ!, ; zast°Pnici za Fed Ser a a Winter in Jose , ,|j^nskj ravn'Ki: Vsi sloven m esecu!leie 80 vsaka Prva VDrar|i šni	popoldne v
6 Pri Sv. Lovrencu.
tv°Sv-Marije mage
Duk.	s‘- 162
S: p^s°diFa: Rev- J0S 3,^ .s" Frances Ne
f V ,Anna Zakrajše
S 0uMott' 760 E 2 S 0reHh' .tel- 531-4556 Hacizn6^’ zaP's-: Frani lSl>hin6 :n,ce: Frances 5 cNica- n°rencic in MarV
^k!" °hio S1! Pa'CiC; 2
Lkr%k p Kj Federaciji ,!>nich'. rances Novak, ^iki.' 2dravniki: vsi sl
i>SeobrS;i0-V8ako P"
^Orija
H>U0M1O3V0S' S:-Ja3p?svp:vv
S^^-Z-kra, na
\ ir8«V VH 25 iU,ij'
S6n ie Jc drUStveni 81 ^N v n6’ dan diesec 6pPb>lek- C« jen
v Ponedeljek.
Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243
Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243
Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec
Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129
Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma
Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki
Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Maria Kokal Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo od 7. uri naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak tretji mesec (jan., april, julij, okt.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek.
Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $50,000.
Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172
Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Ludmila Glavan
Podpreds.: Frank Kuhel
Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119. tel. 531-5678
Blagajnik: Joseph Melaher
Zapisnikarica: Tanja Gostič
Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml.
Vratar: Štefan Marolt
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 13307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje.
Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255
Spiritual Adviser:	Rev. John
Kumse
President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Womens & Youth Activities: Maureen Furlich
Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264.
Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area.
Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306
Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Semen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler
Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344
Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan
Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube
Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler
Vratar: Antonia Šega
Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 641 7 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji.
KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva.
Slovenska Ženska Zveza
Slovenian Women’s Union
PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Predsednica: Mary Kokal Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635.
Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy
Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce Lenassi
Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december.
PODRUŽNICA št. 14
Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.; Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc
Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv.'Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje.
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914
Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod
Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod
Meetings the 3rd Tuesday in March, June, September and November at the Slovenian Workman's Home on Waterloo Road.
PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja:	Rev. Anthony
Rebol
Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič
Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Helen Petsche
Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome.
Ameriška Dobrodelna Zveza
American Mutual Life Association
Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic
Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti:	Nettie
Malnar
Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki
Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5
Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ.
L i T. i
Društvo SLOVENSKI DOM št. 6
President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124
Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech
Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika.
Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje; Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437
Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski
Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki
Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop.
Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, 0. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gila llacqua Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Gina llacqua Seje v 1987 bodo ob 2. pop. 26. aprila, 19. julija, 18. oktobra in 20. decembra, na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, O. 44094.
Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom — John Cendol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. — Gina llacqua, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele — Louis Šilc, Frances Modic, Carole Czeck; Slov. Čitalnica — Frances Tavzel.
(Dalje na str. 8)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
(Nadaljevanje s str. 7)
Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.; Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave.
Društvo KRALJICA MIRU št. 24
Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St.
Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna šile, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida.
Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38
President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Ann Krajc, Rosemary Kozar
Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce.
Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.)

Oltarna društva Altar Societies
OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Ma rinko; preds.: Amalija Košnik, pod preds.: Frances Novak; taj.-blag. Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel 391-6545; zapisnikarica v sloven ščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarl ca v angleščini: Mary Turk; redite Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici Frances Kotnik in Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete
Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društvo Najsv. Imena Holy Name Society
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar
Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši.
Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish
Spiritual Director: Rev. John Kumse
President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga
Program Chairman: Frank Zernic
Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic
Catholic Order of Foresters
BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Chief Ranger: Rudolph A. Massera
Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech
Past Chief Ranger: John J. Hočevar
Recording Secretary: Alphonse A Germ
Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031
Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig
Visitor of Sick: Joseph C. Saver
Field Representative - Frank J Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m.
ST. MARY’S COURT No. 1640
Spiritual Director: Rev. John M. Kumse
Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Virginia Trepal Past Chief Ranger: Hank Skarbez Recording Secretary: Joe Sterle Jr.
Financial Secretary: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Vicki Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, te. 951-9775
Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club Room.
Slovenski narodni domovi
Slovenian National Homes
FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES
President: Joe Petrie Jr.
1st Vice Pres.: Tom Meljac 2nd Vice Pres.: Helen Urbas Secretary-Treasurer: Rudy Pivik, 15570 Humphrey Rd., Middleburgh Hts., OH 44130
Corresponding Secy.: Anna Mae Mannion
Recording Secy.: Helen Konkoy Executive Secy.: Charles Ipavec Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec
SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue
President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec'y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee:
Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee:
Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank.
Ways and Means Committee:
Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Genevieve Drobnič Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m.
Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue
President: Ed Kocin Vice Pres.: Leroy Koeth Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle, 40 Waban Dr., Timberlake, OH 44090 Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, Chuck Femec, Jim Krann Clubroom Mgrs.: John and Alba Plutt
Federation Reps.: Chuck Femec, Frank Ferra, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Marn, John Primo, John Habat, Frank Podlogar, Bob Ryan 1st alternate: Jack Videtich 2nd alternate: John Kolovich Meetings for Directors every 4th Monday of the month at 7:30 p.m.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Vicic, Johi> Mauric, Ann Kristoff, Al Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk.
Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH
President: Max Kobal Vice Pres.: Frank Cesen Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (ChJ, Harry Yanchar, Josephine Trunk, Ed Koren (Alt.)
House Comm.: Ed Koren (Ch.), Ed Novak, Max Kobal Membership: Bill Janša, Ed Marinčič, Al Novinc, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms: Joe Petrie
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts,, O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888
Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikvar Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan
Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731
Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak
in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.
Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617
SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann
I.	podpreds.: Frank Lovšin
II.	podpreds.: Lojze Mohar Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 943-1442
Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče:	Inž. Ivan Berlec,
Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek
Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi
S.N.P.J. FARM, Heath Rosil Ladies Auxiliary
Acting President: Wilma Tibjasl1 Recording Sec.: Jennie ^aPe!, Financial Sec.: Vida Zak, 18 Sagamore Dr., Euclid, OH 441 Tel. 481-6247
Auditors: Betty Rotar, R03 Mary Toth, Karen Alich
Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs
FEDERATION OF AMERICA^. SLOVENIAN PENSIONERS CL President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr-Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak Kersman, Frank Fabec	.|
Meetings every three m°n ^ alternate Slovenian homeSr
Heifl
o'clock, the months June, September and Deo
M3,cl1
e^nt>e,,
KLUB SLOVENSKIH Up°K®f CEV za St. Clairsko okroJjc
Predsednica: Margaret Kad5
I.	podpreds.: John Škrab®®
II.	podpreds.: Frances Kot Tajnik-blagajnik: Stanley q
5919 Prosser Ave., Cleveland' 44103, tel. 391-9761
Zapisnikarica: Janet Kriva®' Nadzorni odbor: Jewel Ka .
ski, Hattie Gorgan, Nettie Odbor za potovanja: War® KaUS
Sestanki se vrše vsak tre I z tek v mesecu ob 1.30 p h1'v J 51, nji dvorani Slov. nar. doma Clairju.
SLOVENIAN PENSIONERS of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kau 2nd Vice-Pres.: Ann Mra Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.. Ray Bradač Treasurer:	Emma Cesen
Auditors:	Mae Fabec,
iLokar, Josephine Trunk jirsl Meetings	are held on	p«
Wednesday	of every rr'	510V6'
ginning at 1 o’clock, at nian Society Home on Re

CLUB OF RETIRED SLO^
OF HOLMES AVENE
Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Peteimk Vice Pres.: John Haba Rec. Secy.: Louise u ggO Fin. Secy.: Mary LaV'^'23, 16 232 St., Euclid, OH 732-7529	|den, ^
Auditors: Christine Gornik, Ann Grzybowsk	inM
Federation Reps.: Gu®	^
Frank Fabec, Mae ^item" Kersman, Emily Kersma Frank Urankar	strd"3
Sergeant-at-Arms:	k
Reporter: Joseph G	yol®
Sunshine Chairlady-	,
sek, Tel. 531-8697	^	>
Meetings are nnth at 1 Wednesday of the m e 0n
at the Slovenian Hom
Ave.
Ali je tudi Vašej
zastopano v na*
Imeniku druSW ^
ameriška vo*°