GLASILO KOLEKTIVA Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 Izvodov Izdaja gradbeno Industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Odgovorni urednik Franc Vltanc Urejuje uredniški odbor Tiska: »Paplrkonfekclja« Krško Kako dosegamo roke Gradbeništvo doživlja precejšnje spremembe, ki so odraz časa in tempa, v katerem živimo, čeprav te spremembe niso tako skokovite in revolucionarne kot v nekaterih področjih, kjer sta prisotna tekoči trak in avtomatizacija. Nova tehnologija v gradbeništvu, ki jo je možno uporabljati pri industrijskem načinu gradnje (razni prefabrici-rani elementi, polizdelki ter novi materiali, ki jih vse pogosteje u-porabljamo tudi pri klasični gradnji) povzročajo, da je čas izgradnje posameznih objektov vedno krajši. Redki so investitorji, ki pri oddajanju dela postavljajo normalne termine izgradnje. V glavnem je povsod navzoče pravilo »ČAS JE DENAR«, kar pomeni, da se mora vloženi kapital v investicijo čim hitreje vračati v obliki nove proizvodnje. S temi dejstvi, ki so danes prisotni v gradbeništvu, se nenehno srečuje tudi naše podjetje. V okviru podjetja največkrat u-gotavljamo da imamo težave z izgradnjo objektov v rokih, ki so bili prevzeti s pogodbami. To velja še posebno za objekte, ko investitorji postavljajo izredno kratke roke. Imamo pa tudi primere zakasnitve na objektih, ki jih gradimo za trg in za katere smo si sami postavili dograditvene termine. Jasno je, da si z zamujanjem ne ustvarjamo dobrega imena. Vzrokov za zamujanje je veliko. Stalni pojavi so, da dobivajo gradbišča nepopolno projektno dokumentacijo, predvsem kar zadeva detajle in da so večkrat strahotne težave pri nabavi kritičnih materialov (pomanjkanje betonskega železa, cementa, jeklenih profilov, o-preme itd.) Občutno je tudi pomanjkanje obrtnih kapacitet in ostale delovne sile ter ne nazadnje gradbene mehanizacije. Tudi nelikvidnost je še kar naprej prisotna v gospodarstvu. Stremimo za tem, da bi bolje delali in ustvarili več čistega dohodka, zato nam ne sme biti vseeno, kako gradimo In kdaj bo kakšen objekt gotov. Če podrobneje pogledamo stroške, ki nastanejo z vsakim dnem zamude (plača režijskih delavcev na gradbišču, amortizacija barak In druge opreme, penall, nezadovoljstvo Investitorjev Itd.) lahko ugotovimo, da to predstavlja veliko denarja, s katerim bi lahko vsako leto kupili nov žerjav. Kljub prizadevanju vodstva podjetja in operativnega kadra, se sta- nje glede rokov veliko ne izboljšuje. To je tudi razvidno iz številk, ki kažejo planirano realizacijo na gradbena dela dejanska realizacija 41.530 planirana realizacija 46.119 doseganje plana 90,3 % Iz prikaza je razvidno, da je posebno pri obrtnih delih zamuda že kritična in jo ne bo možno nadoknaditi do konca leta. Za tako stanje gre nedvomno iskati vzroke v pomanjkanju obrtnih kapacitet; zamujanje pri gradbenih delih, pa ta problem še poveča. Posebno pozornost smo dolžni posvetiti tudi rokom, ki smo jih sami določili za objekte, ki jih gradimo za trg. Tu bom omenil poslovno stanovanjski objekt v Laškem, stolpnico v Kocbekovi ulici, stolpič v Vrunčevi in stolpič v Šentjurju. Na vseh teh objektih namreč zelo kasnimo in to naj bi bila rdeča luč, da smo premalo energični pri ukrepanju za izboljša-nje stanja. podlagi prevzetih del in dejansko izvršeno realizacijo za prvo polovico letošnjega leta (30. 6. 1972); (v 1000 N. din) obrtna dela skupaj 19.995 61.525 27.020 73.139 74,0% 84,0 % Tako naprej ne smemo delati. Nujno moramo preprečiti večje zamude in vztrajati, da bo vsak objekt predan svojemu namenu v roku, v zadovoljstvo nas in naših investitorjev. Da pa bomo to dosegli, je potrebno, da bo investicijsko tehnična dokumentacija pravočasno in kvalitetno izdelana. Pred pričetkom gradnje mora biti vsak projekt pregledan ter dopolnjen z ugodnejšimi rešitvami. Pripravljena mora biti shema gradbišča in podrobno obdelan terminski plan na podlagi vseh izvlečkov materialov, delovne sile in ugotovljenih prostih kapacitet. Ko je vse to opravljeno, naj bi bil izdan nalog za pričetek dela. Med samo gradnjo pa je stalno zasledovati potek dela in takoj u-krepati v primeru odstopanja od projekta. Pravočasno je zagotoviti materiale, ki so kritični na tržišču. S proizvajalci materialov je skleniti dologoročne pogodbe ali pa si u-stvariti primerne deponije. Pregledati je izbor naših kooperantov za obrtna dela in izločiti tiste, ki niso sposobni izpolnjevati pogodbenih rokov, pa čeprav so njihove ponudbe cenejše. Pravilno je vrednotiti kapacitete naših obratov. Menim, da bi smeli obrati prevzeti samo za ca 30% dela več, kot so njihove zmogljivosti; ugotovitve za lansko leto namreč precej presegajo to višino. Izpolniti moramo sistem zasledovanja kapacitet ter pojačati kadre, ki bodo lahko pravočasno pripravili vso dokumentacijo in tako pomagali operativi. Naloge, ki so pred nami so zelo zahtevne, zato bo potrebno veliko volje in energije, da jih bomo izpolnili. Pri tem naj nas vodi želja, da bi gradili BOLJE, HITREJE in CENEJE! Franc Karner Direktorica posebne šole pozdravlja prisotne ob svečani otvoritvi novega objekta. Sklepi delavskega sveta V avgustu t. I. se je delavski svet drugič sestal. Na dnevnem redu je imel tri osrednje točke — polletni obračun — akcija »1.000« in samoupravni sporazum — proizvodna problematika in tržna vprašanja. Podatki polletnega obračuna so posebej obdelani, zato jih tu ne navajamo. Po pregledu polletnega obračuna je delavski svet ugotovil, da smo lahko z rezultatom zelo zadovoljni, posebej še, ker le-ta ne izhaja iz boljših prodajnih cen, ker se te v letošnjem letu niso povišale; opaziti je bilo celo malenkostno upadanje zaradi težkih tržnih razmer. Lahko trdimo, daje letošnji poslovni rezultat posledica boljšega gospodarjenja in boljše organizacije dela. Dejstvo pa je, da bi bil rezultat lahko še boljši, če bi dokončno odpravili nekatere pomanjkljivosti, ki se pri poslovanju še pojavljajo. To so predvsem: — pomanjkanje glavnih gradbenih materialov, kar je močno oviralo normalen potek proizvodi e, — nedisciplina nekaterih delavcev (neopravičeni izostanki), — nepravočasna izdelava obračunov za opravljena dela, — nepravilno ravnanje z materialom itd. Po razpravi o polletnem obračunu so bili sprejeti naslednji zaključki: — izboljšati je delovno disciplino, odpraviti neupravičene izostanke in boleznine, kolikor je mogoče. Za odpravo tega je izdelati konkretne ukrepe in zadolžitve. — Ob inventuri za leto 1971 so bile ugotovljene mnoge nepra-pravilnosti. Delavski svet je ob potrditvi inventure sprejel u-krepe za odpravo teh nepravilnosti, vendar do sedaj — čeprav je preteklo že več kot pol leta — po tem vprašanju še ni dosti napravljenega. DS je naročil, da se takoj pričnejo izvajati nerealizirani ukrepi, ki Jih je predlagala centrala inventurna komisija in jih je potrdil delavski svet. — Izvajanju rednih nalog je posvetiti večjo pozornost po organih kontrole in službah podjetja. Predvsem pa je treba dosledno upoštevati določila poslovnika. — Glede na doseženi poslovni rezultat naj podjetje 1. 9. izplača gibljivi del osebnih dohodkov v višini 20% na obračunsko postavko pomnoženo s 182 urami. — Uvesti je ustrezno obliko sankcioniranja za neopravičene izostanke. Predvsem pa naj odgovorni delavci podjetja redno prijavljajo vsak primer neopravičenega izostanka, kot tudi kršitve delovne discipline pravni službi podjetja v postopek. bračunske postavke vsem, ki so ob normalnem delovnem času in ob normalni stalnosti dosegli mesečno manj kot 1.000 din osebnega dohodka. Izračun je pokazal, da bo za ta ukrep uporabljenih letno 508.500 din in prav vsi člani naše delovne skupnosti so se strinjali, da je akcija potrebna in pravična, ne glede na to, da zaradi nje družbeni dogovor in samoupravni sporazum sploh nista bila popravljena. Torej so podjetja — tudi naše — ta sredstva izločila iz tistega dela OD, ki so namenjena za stimulacijo; to pa pomeni zmanjšanje neobdavčene kvote. Ob istem času je Biro gradbeništva sprožil akcijo za popravek samoupravnega sporazuma v gradbeništvu, v podjetju pa je bilo dogovorjeno, da bodo po korekturi družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma popravljena razmerja in višine obračunskih postavk še za ostale kvalifikacije. Izvršni svet SRS je to zahtevo zavrnil. Ne glede na to pa je 10 sindikata Ingrad postavil zahtevo po splošnem povečanju obračunskih postavk z utemeljitvijo, da smo z akcijo 1.000 porušili razmerja iz samoupravnega sporazuma v škodo kvalificiranih delavcev. Ob tem pa bi se bilo treba zamisliti — ali naj bodo vsa sredstva za OD izplačana samo v obliki obračunskih postavk, ker za druge oblike ne bo kritja iz dohodka (učinek, dodatek za stalnost, gibljivi del), — ali sredstva dohodka, ki so u-stvarjena, sploh zadoščajo za uresničevanje zahteve. Za pokritje zahteve po poveča- nju vseh obračunskih postavk za šest mesecev bi potrebovali din 6,437.500, to pa je več kot znaša doslej doseženi ostanek dohodka (skladi). Dosežena razmerja doseganja plana kažejo, da bomo do konca leta dosegli komaj planirano vsoto skladov ali le malo več. Če bi upoštevali povečanje vseh obračunskih postavk, bi bila razdelitev dohodka ob koncu leta naslednja: lavskemu svetu posredovana problematika po posameznih objektih in stanje prevzetih del. Iz pregleda prevzetih del je bilo razvidno, da je podjetje zelo zasedeno z deli. Težava se pojavlja v tem, da zahtevajo investitorji zelo kratke izdelavne roke, katerih pa vedno ni mogoče doseči, posebno letos, ko je normalen potek dela oviralo pomanjkanje cementa in kvalificirane delovne sile. Na tržišču se srečujemo z vedno o-strejšo konkurenco, kar zahteva popuščanje pri cenah. Spričo tako ostrih tržnih pogojev bi še posebej morali paziti na doseganje rokov, ker s tem dosežemo dvojno dohodek za razdelitev osebni dohodki (52.178 + 6.437) ostanek dohodka (9.500 — 6.437) din 61.678.000 din 58,615.000 din 3.063.000 Ta vsota ostanka ne bi zadostovala niti za minimalne sklade, zahtevane po samoupravnem sporazumu, niti ne bi bile pokrite potrebe po razširjeni reprodukciji (osnovna in še posebno obratna sredstva). Na podlagi teh dejstev je delavski svet ugotovil, da dejansko ni mogoče povišati obračunskih postavk tudi drugim kvalifikacijam. Sklenil je, da ostane akcija »1.000» taka, kot jo je sprejel DS na seji dne 10. 4. 1972. Namesto splošnega povišanja obračunskih postavk je v bodočih mesecih predvideno izplačevanje gibljivega dela sproti vsak mesec. To pa bo mogoče le, če obdržimo sedanji trend ustvarjanja rezultata oziroma rezultat še izboljšamo. Zato bodo službe in enote sproti mesečno z vso doslednostjo ugotavljale vzroke za morebitne pomanjkljivosti ter jih sproti odpravljale. Pod točko proizvodna problematika in tržna vprašanja je bila de- korist: zadovoljstvo investitorjev in boljši poslovni uspeh. Pod točko razno je delavski svet odobril plačilo prispevka za obnovo in izgradnjo šol na območju občine Žalec v višini 0,85 % od ustvarjenega dohodka na področju sektorja Žalec. Dalje je delavski svet odobril oziroma sklenil, da bo znašala pomoč članov našega kolektiva prizadetim v Pomurju v višini 2% od neto osebnih dohodkov zaposlenih pri podjetju Pri tem je DS pripomnil, da se posveča premalo pozornosti za preprečevanje podobnih elementarnih nesreč. Prepričan je, da do te nesreče ne bi prišlo, če bi pravočasno ukrepali. V Sloveniji je še več poplavnih področij, med njimi tudi Celje, ki nujno terjajo ustrezno ureditev, da se preprečijo podobne nesreče. Odobrena je bila tudi finančna pomoč Splošni bolnici Celje — urološkemu oddelku, za nabavo aparatur. Prispevek našega podjetja bo znašal 2.000 DM. AKCIJA »1.000« IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM V prvih mesecih letošnjega leta je bila na zahtevo zveze sindikatov gradbenih delavcev izvedena tako imenovana »akcija 1000« in to tako, da so bile povečane o-JEEjlC.7.233 Most Čopova — mehanizacija deluje, betoniranje se je pričelo. DELAVSKA NASELJA ... IN PROBLEMI Sama narava dejavnosti, s katero se ukvarja naše podjetje, zahteva posebne pogoje za delo. Ekonomska nuja zaslužka, naše potrebe in padec ponudbe delovne sile za gradbeno operativo pripelje do zaposlovanja delavcev iz drugih republik in iz oddaljenih, manj razvitih predelov naše republike. Vzporedno s kadrovanjem se nujno pojavi vprašanje stalne ali začasne nastanitve delavcev. V ta namen ima podjetje v svojem sestavu delavskega naselja obrat družbene prehrane, ki skrbi za celodnevno prehrano delavcev v njih. PREDSTAVITEV NASELIJ — LOKACIJA IN ZMOGLJIVOST Vzporedno s širjenjem in razvojem osnovne dejavnosti podjetja, se razvijajo tudi naselja za delavce. Naselja so locirana v krajih, kjer delujejo enote — sektorji podjetja in posamezna gradbišča, in sicer: v Celju, Slovenskih Konjicah, Štorah, Žalcu in Ljubljani. Za posamezne dislocirane objekte v različnih in oddaljenih krajih, kjer na stalna gradbišča ni moč računati, najemamo privatna in tudi družbena stanovanja, oziroma obstoječa naselja (barake), ki so last nam sorodnih in drugih podjetij. Taka naselja imamo: v Laškem, Radečah, na Polzeli, delno v Šempetru in Nazarju. Naselje v Teharju je vzeto v najem od investitorja Železarne Štore. Kjer je možno in ni druge rešitve, gradbišče samo postavi barake in uredi začasna bivališča za delavce. Trenutna zmogljivost vseh de- lavskih naselij je 987 ležišč, zasedenih pa je 864 ležišč. V nadaljnjem sestavku je opisano stanje razpoložljivih zmogljivosti in dejanska izkoriščenost posameznih naselij. Naselje v Celju obsega naslednje objekte, ki naj bi služili namenu delavskih stanovanj: samski dom, mladinski dom in šest zidanih provizorijev. Skupno ima naselje v Celju 574 ležišč, zasedenih pa je 474 ležišč. Sektor Konjice ima za nastanitev delavcev leseno barako z zmogljivostjo 32 ležišč, delno pa temu namenu služijo tudi prostori poslovne stavbe sektorja. Razpoložljivi prostori in ležišča niso povsem izkoriščeni. Trenutno delavci koristijo le 11 ležišč v baraki. Naselje v Teharju ima za potrebe sektorja Štore 96 ležišč, ki pa so skoraj v celoti izkoriščena. Gradbišče Laško koristi za nastanitev delavcev najemne prostore zidane stavbe v Laškem, najemno enodružinsko stanovanjsko hišo pri Rudniku rjavega premoga Laško in leseno barako, ki je last podjetja v Radečah. Skupna zmogljivost naselja je 66 ležišč, medtem ko koristi naselje 95 stanovalcev. Sektor Žalec koristi za nastanitev delavcev prostore poslovne stavbe, bivše prostore hmeljske sušilnice v ozadju poslovne stavbe in najeto leseno barako. Od kapacitete 30 ležišč, je izkoriščenih 23. Stalno naselje sektorja Ljubljana je na Prulah v zidanem provizori-ju in v leseni baraki Koseze. Skupna zmogljivost obeh objektov je 179 ležišč, ki so skoraj v celoti izkoriščena. KAKŠNI SO POGOJI IN KATERI PROBLEMI SE POJAVLJAJO V NASELJIH? Delovni človek, ki ga ekonomska nuja prisili iskati zaslužek v oddaljenem kraju, je prisiljen v tem kraju prebiti tudi večji del svojega življenja. V kolikor ni drugih možnosti, prebiva v naselju podjetja. Tako postaja naselje drugi dom tistim, ki so morali zapustiti družino in si poiskati delo drugje. Naša dolžnost je, da tem delavcem omogočimo najnujnejše pogoje za življenje (primerne spalne prostore, dnevne prostore za koristno porabo prostega časa, u-strezno prehrano, rekreacijo, prostorne in higienično opremljene sanitarije ...). Prostori bi naj bili dobro vzdrževani, čisti, zračni, dovolj viliki in primerno opremljeni. Koliko teh pogojev izpolnjujejo naša naselja? Na splošno je stanje srednje dobro. Najboljše pogoje nudi naselje v Celju, ki je po urejenosti še najbližje željenim rezultatom. Sobe so opremljene povečini z dvema posteljama, kar izključuje prenatrpanost prostorov. Sem lahko uvrščamo tudi naselje v Slovenskih Konjicah in v Štorah. Slabi sanitarni prostori in natr-panost v nekaterih naseljih znatno poslabša razmere v naseljih. Tak primer je v Laškem, kjer v zidani zgradbi stanuje 39 delavcev, maksimalna kapaciteta teh prostorov pa je le 20 ležišč, oziroma stanovalcev. Še slabše je stanje na gradbišču Rudnika, kjer stanujejo delavci v podstrešnih prostorih enodružinske stanovanjske hiše. Struktura delavcev, ki bivajo v naseljih, je dokaj pestra. Precej je stalnih, starejših in discipliniranih delavcev, ki so toliko navezani na podjetje, da varujejo opremo in spoštujejo pravila hišnega reda. Poleg teh pa se stalno menjujejo sezonci, ki le kratek čas ostanejo v podjetju in naselju. Ti povečini ne pazijo na imovino. Na novo prebeljeni zidovi so kaj hitro popisani, umazani in okrušeni. Za zaključek bi lahko dejali, da dejansko stanje delavskih naselij ni zadovoljivo. Kot takšno ne u-streza standardom samoupravnega sporazuma, kar terja nujen pristop k izdelavi sanacijskih načrtov in njihovemu izvajanju. Rok za popolno sanacijo obstoječega stanja je do leta 1974. Po predvidevanjih sporazuma, katerega podpisnica je tudi naša delovna organizacija, bi naj vsako naselje imelo urejene sanitarije, umivalnice s toplo in hladno vodo, spalne prostore z največ 4 posteljami, čistilne garderobe, sušilnice za obleko in čevlje, družabne prostore in čistilne prostore z balkonom. Vsem normativom povsod ne bo mogoče zadostiti. Gotovo ne bo rentabilna investicija v najemne objekte in v objekte na občasnih gradbiščih. Vsekakor pa je potrebno urediti v skladu z normativi stalna naselja. Ob obisku naselij, ki ga je opravila odgovorna služba, je bilo u-gotovljeno, da sl delavci v posameznih primerih kuhajo manjše obroke hrane v spalnih prostorih. Zaradi higienskih in varnostnih razlogov bi morali to kar najhitreje odpravili, delavcem pa urediti poseben prostor za kuhanje —čajno kuhinjo. Za dislocirana gradbišča predlagamo premične bivalne prikolice, ki so higienične in ekonomične ter Imajo prav gotovo prednost pred lesenimi barakami. Želimo in prizadevamo si, da bi razmere izboljšali, da bi se delavec, ki opravlja pretežno fizično delo, po vrnitvi z dela lahko dobro odpočil, in našel v naselju med njemu enakimi vsaj del tistega, za kar je prikrajšan. SEMINAR ZA STROKOVNE IZPITE Tudi v jesenskem delu organizira Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Ljubljana dva pripravljalna seminarja za kandidate za strokovne izpite. Prvi seminar bo 13. novembra v Trebiji. Inženirje in tehnike, ki so pridobili pogoje za opravljanje strokovnega izpita, prosimo, da se prijavijo pravočasno v pripravljalni seminar pri kadrovsko splošni službi podjetja. Železokrlvcl so hiteli z vezanjem armature proti desnemu bregu, medtem ko so z levega brega že pričeli z betoniranjem. Šef sektorja Jože Jaraša Sektor »Izobraževalnih obratov« Šola Gomilsko po adaptaciji ★ ★ ★ Rajvojna pot sektorja izobraževalnih obratov sega nazaj v leto 1967, ko se le-ta organizira kot remontna skupina in s tem v zvezi dobi ime »Remont.« V tem letu in v letu 1968 le delno zaposluje vajence na lastnih objektih. S svojo delovno kapaciteto pa se pojavi v Kraljeviči, na ljubljanskem in celjskem sektorju, pod katerega tudi organizacijsko spada kot samostojna enota (gradbišče). V letu 1969, na podlagi močnejše iniciative izobraževalnega centra GIF »Ingrad« Celje, dobi sek- tor glede na večje potrebe po organizirani vzgoji svojih lastnih kadrov nalogo, da v svoji, sedaj že samostojni enoti »Vzdrževalni o-brati«, deluje kot delovna enota, v kateri se zidarski in tesarski vajenci s praktičnim delom izučijo v KV zidarje in tesarje. S tem v zvezi se že organizirajo skupine vajencev, ki pod vodstvom treh inštruktorjev vajencev in enega delovodje pričnejo svojo pot organiziranega izobraževanja. V vsaki skupini, bolje rečeno na vsakem delovišču, kjer so vajenci zaposle- „ y/A Vodstveni kader sektorja izobraževalnih obratov. ___l 4M .... *mtr* mm BT7.7, ^ .13ZTŽ7 :T"7' J 20 stanovanjski stolpič Žalec. Zgrajen kvalitetno v celoti z vajenci do dokončne faze. ni, so v te skupine vključeni že KV zidarji in KV tesar kot voditelji dela teh skupin. V tem letu se že pojavijo intenzivne gradnje individualnih hiš, predvsem za člane kolektiva, razna adaptacijska dela za »Stanovanjsko podjetje« Celje in za nekatere druge delovne organizacije v Celju, kakor tudi vzdrževalna dela na objektih lastnega podjetja, a prav tako dela nekvalitetno izvršenih del v garancijskem roku na objektih, zgrajenih po drugih sektorjih. Kmalu se delovno področje razširi že tudi v sosedne občine. V tem letu je do tretje faze zgrajenih 6 individualnih stanovanjskih hiš, poleg omenjenih adaptacij pa še vikend naselje v Pulju. Leto 1970 ne prinaša organizacijskih sprememb, le da obrat svoje delovne kapacitete poveča, v delo prevzame 7 individualnih stanovanjskih hiš do lil. faze in poleg adaptacij prvi večji objekt, to je 20 stanovanjski stolpič v Žalcu. Delo na tem objektu je organizirano v dveh izmenah: vsaka izmena po 30 vajencev. Delo poteka časovno v redu ves čas, dokler objekt ne izgubi vse prioritete pri dobavi kritičnih materialov. Dela bi napredovala lepo, saj smo bili v stanju zgraditi eno etažo v osmih dneh. Dograditev stolpiča je pokazala, da je možno z vajenci kvalitetno zgraditi tudi tak objekt, s povdarkom, da se vajenci na takem objektu seznanijo in priučijo z deli, ki jih pozneje izvajajo kot KV zidarji in tesarji na gradbiščih ostalih sektorjev našega podjetja, ko opravijo strokovni izpit. Koncentracija večjega števila vajencev na takem objektu zagotavlja boljšo strokovno vzgojo, delovno disciplino in kvantiteto dela ter daje možnost temeljitejše skupinske organizacije dela. V tem letu se vključi v delo sektorja Vzdrževalnih obratov tudi stroj za omete, ki z novo organizirano skupino doživi svoj prvi delovni krst, prav na omenjenem stolpiču v Žalcu. Sprva so bili delovni rezultati strojnih ometov slabi. Vendar z veliko truda od naše strani in od strani sektorja za mehanizacijo smo uspeli, da je delo le steklo gladko. V letu 1971 nastopi sektor Vzdrževalni obrati z novim imenom in sicer, sektor »Izobraževalnih obratov«, katerega ime nosi še sedaj. Glede na število povečanja vajencev in težnje po njihovi boljši in doslednejši strokovni vzgoji se organizacijsko okrepijo skupine z instruktorsko vodstvenim kadrom. Sodelovanje med Izobraževalnim oddelkom podjetja in sektorjem se utrdi in poveča s programskim delom. V tem letu sektor zgradi: 10 individualnih stanovanjskih hiš in izvrši 19 večjih adaptacijskih del, od katerih je vsekakor vredno omeniti adaptacijo osnovne šole Gomilške, ki je v postavljenem, zelo kratkem roku, solidno zgrajena in predana investitorju. Zaradi prostih kapacitet z vajenci naš sektor uspešno pomaga na raznih gradbiščih ostalim sektorjem, npr. sektorju Žalec (hala »Juteks«, knjižnica Velenje, Kamnolom Pirešica, menza TGO Velenje). Prav tako smo naše usluge z vajenci nudili sektorju Celje in sicer na gradbiščih: Posebna šola, Cinkarna itd. ter prav tako gradbiščem sektorja Slovenske Konjice. Vse posojene skupine vajencev so vodili instruk-torski kadri. Delo strojnih ometov dobi širši razmah, saj izvrši vse notranje o-mete na objektih sektorja montažne gradnje v Celju in Štorah, na objektu ŽTP Celje ter v hali »Juteks« v Žalcu. V tem letu se sektor izobraževalnih obratov vključi v zimski ciklus izobraževanja tečajnikov v učnih prostorih izobraževalnega oddelka ter tako izkoristiti mrtvo zimsko obdobje, saj so v tem času pretežno vsi vajenci v šoli v Mariboru. Leto 1972 se je za sektor pričelo dokaj ugodno, saj smo do konca meseca junija, že dokončali dela na 10. individualnih stanovanjskih hišah ter dela na 19. adaptacijah. Zaradi pomanjkanja lastnih de I pa smo bili primorani skupinsko posoditi vajence na razna gradbišča sektorja Celje in sicer: avto hala za Avto Celje, mostova Čapova ul. in Polule, Posebna šola, Tehniška šola, Dom upokojencev ter Cinkarna. Na sektorju Štore smo sodelovali nekaj časa pri gradnji skoraj na vseh novih objektih Železarne, ki Jih gradi ta sektor, na sektorju Slovenske Ko- njice pa pri gradnji objekta v Oplotnici in pri adaptaciji osnovne šole v Slovenskih Konjicah. Skupina strojnih ometov je izvršila omete na Zdravstvenem domu v Šentjurju, v hali Tovarne no-ravic na Polzeli, notranje in zunanje omete na RTP Trnovlje ter notranje omete na Posebni šoli v Celju. V mesecu juliju pa se je skupina strojnih ometov zaradi pomanjkanja dela razšla in so delavci te skupine pretežno posojeni na gradbišča sektorja Celje. Z nalogom, da posojene delavce in posojene vajence ne smemo obračunati in zaračunati delodajalcu,^ je finančni fond in z njim finančni uspeh sektorja močno padel, saj u-gotavljamo, da skoraj niti ne pokrivamo lastnih režijskih stroškov. Sektor Izobraževalnih obratov trenutno zaposluje 2 tehnika, 7 delovodij in inštruktorjev, 1 skladiščnika, 2 VK zidarja, 9 KV zidarjev, 2 KV tesarja, 9 PK zidarjev, 2 PK strojnika lahke gradbene mehanizacije, 4 PU delavce ter 99 vajencev zidarske in tesarske stroke. To je skupno 140 zaposlenih —■ torej: majhni, a vendar veliki! S podano razvojno potjo sektorja Izobraževalnih obratov in z nalogo, da je le-ta organiziran zato, da predvsem s praktičnim delom vajence izobražuje, si je sektor osvojil lastne in tuje izkušnje, kako organizirati delo z vajenci, da bodo pridobili čimveč znanja, ki je potrebno in se tako kot dobra kvalificirana delovna sila vključijo v zahtevne delovne naloge podjetja. Na podlagi teh ugotovitev je sektor v mesecu avgustu pripravil novo organizacijsko shemo sektorja Izobraževalnih obratov, ki temelji na naslednjih določilih: 1. osnovna naloga sektorja je izobraževanje, zato se ga naj ne Oporni zid za betonarno v Žičah. Učilnice Ingradovega izobraževalnega centra. Zimski teoretični del pouka tečajnikov — velika prizadevnost predavatelja-instruktorja v besedi in sliki treti ra kot pridobitveno organizacijo; 2. razdrobljenost dela in formiranje majhnih delovnih skupin (manj kot 6 vajencev) ni ustrezna; 3. stremeti je za tem, da ima sektor zagotovljena dela za vajence na večjih in samostojnih objektih v okviru lastnega sektorja (u-strezni šolski objekti), 4. posojanje vajencev na gradbišča drugih sektorjev je lahko samo le skupinsko pod vodstvom skupinovodje oziroma inštruktorja, ki vodi skupino; 5. skupina vajencev naj ima v svojem sestavu šest vajencev in sicer: 2 vajenca I. letnika, 2 va- ene tesarske (po 18 vajencev) za posojanje kot pomoč na gradbišča drugih sektorjev, iz stalne skupine za strojne omete ter iz remontne skupine. Z novo organizacijo sektorja se pojavlja tudi nujna potreba po političnem delovanju in delu. Izhajajoč prav iz tega, smo sklenili ustanoviti svojo lastno sindikalno organizacijo, podobno takšnim, kot jih imajo že dalj časa vsi ostali sektorji. Sektor zaposluje 140 ljudi, od tega je 41 zaposlenih starejših od 18 let, a 99 zaposlenih je vejencev zidarske in tesarske stroke. Namen sindikalne organizacije Franc Bukovšek, KV zidar, vodja zidarske grupe pri praktičnem pouku zidanja jenca II. letnika ter 2 vajenca III. letnika. Takšno skupino vodi sku-pinovodja KV zidar ali tesar, odvisno od tega, ali je skupina zidarska ali tesarska; 6. tri take skupine, od katerih sta dve zidarski in ena tesarska, vodi delovodja — inštruktor vajencev in tečajnikov; 7. skupina strojnih ometov je stalna in mora biti stalno oskrbovana s kontinuiranim delom, vodi jo neposredno delovodja — Inštruktor; 8. skupina za remontna dela je prav tako stalna in jo vodi delovodja — inštruktor s posebnim pooblastilom. Na podlagi tega se organizacijska shema sektorja sestoji iz 4. skupin (po 18 vajencev zidarske in tesarske stroke) za dela organizirana na večjih objektih, nadalje iz vajenskih skupin ene zidarske in vajenci. bi bil združevanje in tesnejše medsebojno sodelovanje med vajenci samimi, a najpomembnejše je sodelovanje vajencev s svojimi neposrednimi voditelji. Vedno imamo pred seboj osnovno nalogo in ta je — izobraževanje, se pravi, neposredno strokovno izobraževanje našega bodočega mladega kadra, mladih zidarjev, in tesarjev, predvsem vejencev kot tudi tečajnikov iste stroke. Sindikalna organizacija bo tista, ki bo neposredno na svojih zborih reševala probleme prav teh mladih ljudi, ki jih nikoli ne manjka. Cilj take organiziranosti v sindikatu naj bi bil da vsaj delno pomagamo mladinski organizaciji v podjetju, katere delo je zelo zahtevno in pestro. Dejstvo, je namreč, da so v mladinsko organizacijo vključeni predvsem tisti vajenci, ki stanujejo v mladinskem domu, tisti pa, ki se Nekatere od dvaindvajsetih individualnih hiš, ki jih je zgradil sektor Gradnja Golo Rebro Žiče, vajenec Svečak mora takole trikrat na dan po obroke hrane. vozijo domov, so zelo redko vključeni v tako delo. Znano je tudi, da je vsak vajenec, takoj ko je pristopil k triletnemu učenju svojega poklica, postal tudi član sindikalne organizacije in zakaj ne bi imel nekaj od nje! Vsakdo ima pravico povedati tisto, kar misli. Zato bi z določenimi predlogi, o katerih bi se pogovorili že na teh sestankih sindikalne organizacije, in ki izhajajo iz vsakdanjih problemov mladih ljudi, prihajali na sestanke in delovne konference mladinskega aktiva. Na podlagi teh predlogov bi veliko laže skristalizirali zaključke, ki bi jih pozneje izpolnjevali v življenju pri praktičnem delu, v šoli in tudi v vsakdanjem privatnem izvendelovnem življenju, ki je za delavskega naselja Golo Rebro — Delovodja-instruktor Franc Kokličje vodja skupine za strojne omete. mladega človeka, ki trezno misli, polno problemov. Nikakor pa ni osnovna sindikalna organizacija vezana zgolj le in samo na delo mladih ljudi na sektorju, temveč bo prav tako povezovala tudi delo vseh ostalih — starejših članov tega sektorja, ki so neposredno vezani na delo z mladimi. Menimo, da se bodo tudi odnosi med mladimi in starejšimi v skupnem, političnem delu izboljšali, z medsebojno izmenjavo mnenj, z lepo in poučno bosedo. Starejši bodo tako čutili večjo odgovornost pri delu z mladimi, saj je to zelo težko in svojevrstno, in se bodo tako še bolj navezali na probleme mladih ter jim nudili vsestransko pomoč — ne samo strokovno, ampak tudi etično. Na tak način bodo starejši člani lahko u-veljavljali tudi svoje pravice in se počutili popolnejše, ko bodo lahko delovali v svoji sindikalni organizaciji. Vse to govorimo namreč Iz dosedanjih izkušenj, ko smo ugotavljali, da praktično naš sektor do sedaj ni bil nikjer soudeležen, niti se ni mogel na tem področju uveljaviti. Dokazati pa hočemo z delom in voljo, da smo tudi ml spo- Žice. sobni ustvarjati in nekaj doseči k dobrobiti skupnih interesov in rezultatom celotnega podjetja. Tudi mi smo Ingradovi! (Nadaljevanje na 8. strani) t J ,w Hu+i ' Delovodja-instruktor Ernest Lampret se nikoli ne brani terenskega in najtežjega dela. Skladiščni delavec sektorja Drago Bozanovič je vedno na mestu; vedno pripravljen prijeti za vsako delo. Naprava dimnika centralne kurjave na centralnih obratih. Delo remontne skupine obrata. (Nadaljevanje iz 7. strani) Vsekakor računamo na popolno podporo predsedstva in konference sindikalne organizacije v podjetju, da nam bo po ustanovitvi in formiranju naše osnovne sindikalne organizacije dala vso podporo in priznanje. Prav tako računamo na vse ostale politične organizacije, kot tudi na samoupravne organe, da nam bodo dali prav, ker se dejansko počutimo nemočne, čeprav moramo opravljati nehvaležno delo, a vendar v današnjem času zelo važno, pomembno in zahtevno, saj vendar izobražujemo mlade ljudi — naš bodoči, toliko iskani, dober kvalificirani kader. Nekaj besed še o notranjem življenju sektorja. 198 mladih, skoraj še otroških rok dela v okviru sektorja na vseh straneh celjskega bazena, v bližini matičnega naselja ali pa so oddaljeni kje zunaj na terenu. S tem se va- jenci v treh letih učenja privajajo na usodo gradbenega delavca »danes tukaj — jutri tam«. Delo gradbenega delavca ni lahko, to dejstvo spoznajo vajenci že takoj na začetku, zato je prav takrat tudi nekaj osipa. Prav tako ni lahko delo vodstvenega kadra, ker je vzgoja mladega človeka zelo težka naloga. Koliko dobre volje je potrebno, da se pripelje vajenca do zadnjega zaželjenega in uspešnega cilja! Koliko »strun je treba ubrati«, da se to doseže glede na mentaliteto vsakega posameznega vajenca. Pri vzgoji in uku se prepletata dobra in ostra beseda. Koliko samozatajevanja in inciative je potrebno — to vam vedo najbolje povedati inštruktorji — delovodje. Razdrobljenost gradbišč in potreba po majhnih količinah materialov različnih vrst zahtevata dobro skladiščno službo in to tako zelo vpliva na prevozne stroške. 62 investitorjev v letu 1971/72 številčno presega meje ostalih sektorjev. Zato se ne smemo čuditi, če smo deležni občasnih kritik, ki so pogosto neumestne, saj največkrat pridejo iz ust nestrokovnjakov, včasih so pa tudi stvarne, saj drži »kdor dela, ta greši!« V odnosih do ostalih sektorjev skušamo biti vedno korektni, in smo, kolikor smo le lahko. Ustregli smo vsakomur od njih, kljub objektivnim težavam, s katerimi smo se srečavali vsak dan. Pričakujemo pa in želimo, da bi nas ostali sektorji jemali take, kot smo in nas bolje razumeli in bolje obravnavali kot dosedaj. Izkoriščamo to priliko, da vsem 22. lastnikom individualnih stanovanjskih hiš, ki so jih zgradile največ drobne roke naših vajencev, zaželimo v njih dobro počutje in topel dom. USTAVNA DOPOLNILA in naš kolektiv Čeprav bi lahko bilo na področju uresničevanja ustavnih dopolnil v našem kolektivu napravljenega več, je delo vendarle steklo in dobilo svoj natanko določen spored. O njem so člani odbora za uresničevanje ustavnih dopolnil razpravljali tudi na svoji tretji seji, ki je bila značilna zlasti po tem, da so sprejeli program dela s časovnimi roki in osebnimi zadolžitvami. Delo je zdaj zastavljeno tako, da bi naj bilo končano do 1. aprila prihodnje leto. Sicer pa je razdeljeno v pet faz. Prve naloge so na poti reševanja, nekatere izmed njih pa so tudi že opravljene. Tako je formiran poseben odbor za realizacijo ustavnih dopolnil, ki mu predseduje Franjo Čevnik, v njegovi odsotnosti pa ga zamenjuje Franc Vitanc. Vrh tega je odbor že sprejel program dela. V prvo fazo nalog sodi tudi informiranje kolektiva o ustavnih dopolnilih, predvsem pa o tistih, ki zadevajo naše notranje življenje. Izredno zahtevna bo druga faza, to tudi zaradi razmeroma kratkega roka, saj bi naj bile vse njene naloge opravljene do konca letošnjega leta. V ta okvir dela je zajet posnetek sedanjega organigrama podjetja, zatem sestava predloga za formiranje temeljnih organizacij združenega dela, predlogi za novo samoupravno shemo in ne nazadnje razgovori z nekaterimi občinskimi družbeno političnimi pa tudi drugimi delovnimi organizacijami. Po delovnem programu, ki ga je sprejela komisija na svoji zadnji seji bo tretja faza zajela razpravo o ustavnih dopolnilih v kolektivu pa tudi razgovor o predlogih za temeljne organizacije združenega dela. V četrti fazi bo sprejem splošnih aktov, v zaključni, peti, pa konstituiranje. Tak je okvirni delovni program za uresničitev ustavnih dopolnil v našem kolektivu. V njem se skriva veliko odgovornega dela in dosti zavzetosti ne samo članov odbora, marveč članov celotnega kolektiva. Gre za delo, ki bo zahtevalo največjo mero odgovornosti, zato člani odbora že zdaj opozarjajo na aktivnost v razpravi. Predsednik Skupščine občine Celje ing. Dušan Burnik med pionirji po otvoritvi posebne šole. Posebna šola - tudi naš ponos Z novim šolskim letom so se odprla vrata posebne šole, nove šole za Glazijo oziroma blizu naše uprave. Novo pridobitev niso pozdravili samo tisti duševno prizadeti otroci, ki se bodo poslej šolali v neprimerno boljših pogojih In okoliščinah, ne samo celjska javnost, ki je tako vnovič Izkazala svojo skrb za vzgojo in izobraževanje mladih ljudi, marveč tudi naš kolektiv. Da, tudi naš kolektiv. Z dograditvijo šole v predvidenem roku, z organizacijo in kvaliteto dela smo dokazali, da smo sposobni premagati tudi tiste težave, ki se v gradbeništvu najčešče javljajo. Kljub težavam, kljub kroničnemu pomanjkanju nekaterih materialov, smo vsa dela opravili v pravem času. Lahko rečemo, da Je kolektiv gradbišča posebne šole opravil pomemben Izpit, ki ni ostal brez odmeva tudi v javnosti, med tistimi, ki so njegova prizadevanja spremljali In nazadnje ocenili. Nova celjska posebna šola je prva tovrstna pri nas. Ima vse pogoje za sodoben pouk. V njenem okviru Je tudi majhen plavalni bazen. Otvoritev posebne šole — gradbena dela so stala več kot 1 milijardo starih dinarjev — je bila tudi naš praznik. PRIDRUŽITE SE IMAM! Kolektivno varčevanje v podjetjih zavzema čedalje večji obseg. V tem ko se je v mnogih drugih državah že povsem udomačilo, si pri nas šele utira pot. In vendar že prvi uspehi nakazovanja dela ali celotnega osebnega dohodka na hranilno knjižico, v našem primeru celjske podružnice Ljubljanske banke, prinaša takšne prednosti, ki jih mnogi niso niti pričakovali. Pri tem ne gre samo za prednosti, ki jih prinaša varčevanje na sploh, za prednosti, ki jih spoznava varčevalec, član kolektiva, marveč tudi za koristi, ki jih Ima kolektiv. Celjska podružnica Ljubljanske banke namreč v primerih, ko je kolektiv vključen v takšno varčevanje, o- mogoča podjetju najem tako imenovanih premostitvenih kreditov ob določenih težavah. V našem podjetju se je za kolektivno varčevanje odločil kolektiv uprave. Rezultati so presenetljivi. Od tistega dela osebnega dohodka, ki ga pristojna služba nakaže na hranilno knjižico posameznika, kar lep delež ostane tudi na njej. In tako so začrtani pomembni uspehi varčevanja. Denar se troši bolj preudarno, bolj gospodarno. Ljudje so zadovoljni. In ne samo to — zdaj vabijo še druge člane kolektiva, člane drugih enot kot zlasti mehanizacije in proizvodnih obratov, da se vključijo v kolektivno varčevanje In tako sami spoznajo prednosti, ki jih prinaša ta način varčevanja pri celjski podružnici Ljubljanske banke. Jubilanti 1972 Seznam letošnjih jubilantov z 10., 15., 20. in 25-letno delovno dobo pri podjetju objavljamo z namenom, da ga pregledajo vsi člani kolektiva in opozorijo na morebitne napake. Če je morda pomotoma kdo izpuščen ali pa meni, da bi moral biti v seznamu, naj se osebno ali pismeno zglasi v oddelku za delovna razmerja najkasneje v 15 dneh po izidu časopisa. V seznamu jubilantov so naslednji člani kolektiva: JUBILANTI — 10 let (1962 — 1972) _____ ________________ Rojstni Datum Popile — Sektor datum nastopa del. mesto 1. Antolinc Sranc 31. 1. 40 15. 11. 62 tesar Štore 2. Breznik Matevž 24. 10. 31 27. 7. 62 delovodja Celje 3. Borštder Konrad 16. 4. 40 12. 8. 62 mizar Proizv. o. 4. Cizelj Ignac 2. 1. 36 18. 8. 62 skladiščnik Proiz. o. 5. Debeljak Ivan 6. 10. 39 23. 8. 62 zidar Celje 6. Dodlek Stjepan 5. 11. 30 3. 8. 57 tesar GmbH 7. Drofenik Alojz 14. 6. 38 7. 8. 62 zidar Izobr. obr. 8. Felicijan Vinko 16. 1. 40 5. 3. 62 tesar Proizv. o. 9. Javornik Emil 2. 6. 41 7. 3. 62 zidar Štore 10. Kolar Djuro 18. 4. 25 28. 2. 62 strojnik Celje 11. Komerički Franc 8. 3. 41 15. 3. 62 elektrikar PGM 12. Konjevič Muharem 1938 6. 4. 62 gr. delavec Ljublj. 13. Kos Anton 18. 10. 1930 1. 3. 57 šef sektorja GmbH 14. Kostanjšek Ludvik 14. 8. 32 9. 3. 62 strojnik Izobr. obr. 15. Krklec Vinko 11. 5. 37 6. 9. 62 železokrivec PGM 16. Krnjovšek Ivan 8. 12. 34 1. 3. 62 strojnik PGM 17. Lubej Martin 5. 10. 22 1. 3. 62 zidar Štore 18. Majer Josip 24. 2. 40 20. 2. 62 zidar Izobr. obr. 19. Marzidovšek Rudi 7. 3. 36 12. 11. 62 gr. delavec zidar Štore 20. Mezga Martin 19. 10. 40 17. 3. 62 Celje 21. Omerzel Silvester 31. 12. 36 19. 2. 62 vodov. inšt. Proizv. o. 22. Pavlin ing. Peter 18. 4. 33 1. 10. 62 šef sektorja Verd 23. Pofuk Franjo 27. 5. 38 2. 3. 62 strojnik Sl. Konjice 24. Pesjak Dominik 29. 7. 40 17. 4. 68 strojnik PGM 25. Petek Ivan 26. 8. 38 1. 3. 62 betonerec PGM 26. Radakovič Božo 15. 7. 40 12. 11. 62 zidar Celje 27. Rihtarišič ing. Polde 5. 7. 35 1. 3. 62 šef sektorja Sl. Konj. 28. Rogan Andrej 28. 11. 31 1. 10. 62 zidar Ljublj. 29. Ropoša Anton 10. 7. 36 24. 8. 62 zidar Ljublj. 30. Strašek Franc 30. 4. 36 16. 4. 62 delovodja Celje 31. Škrobar Franc 19. 11. 39 23. 2. 62 zidar Celje 32. Šmarčan Jože 3. 1. 39 20. 2. 62 tesar Celje 33. Štolekar Franc 27. 9. 33 17. 10. 62 tesar I Sl. Konjice 34. Turnšek Ivan 29. 8. 39 8. 3. 62 zidar Skup. sl. 35. Ulamec Anton 12. 11. 38 1. 3. 62 bagerist Mehaniz. 36. Vodlak Vinko 12. 7. 40 15. 8. 62 mizar Proizv. o. 37. Vodovnik Marjan 21. 11. 36 2. 3. 62 strojnik PGM 38. Zajc Julij 24. 2. 34 11. 9. 62 tesar Proizv. o. 39. Zanjko Anton 22. 5. 39 4. 4. 62 strojnik PGM 40. Žlender Franc 25. 2. 40 12. 3. 62 železokrivec PGM 41. Žohar Rudolf 1. 11. 39 22. 2. 62 gradb. teh. Skup. sl. 42. Žvegler Jože 3. 9. 40 22. 8. 62 stavb, ključ. Proiz. o. 43. Zupanič Vjekoslav 5. 9. 39 17. 2. 62 zidar Štore Jubilanti — 15 let (1957 — 1972) 1. Antolič Martin 8. 11. 32 10. 6. 57 cementninar PGM 2. Bandič Jerko 4. 8. 30 1. 1. 57 šef sektor. Montaža 3. Bec Jože 12. 3. 36 1. 5. 57 mizar Proizv. o. 4. Berghaus Ivan 11. 4. 35 26. 9. 57 stavb, ključ. Pro. o. 5. Bezlaj Ivica 17. 5. 41 3. 5. 57 tajnica Skup. sl. 6. Boj Stjepan 4. 8. 29 30. 5. 57 zidar Žalec 7. Bratina Leon 1. 7. 32 6. 5. 57 delovodja PGM 8. Cerovšek Bogomir 6. 12. 29 14. 6. 57 pleskar Proizv. o. 9. Cizelj Mirko 1. 11. 32 6. 4. 57 železokrivec PGM 10. Cvetič Rudolf 8. 4. 24 30. 9. 57 tesar PGM 11. Čelik Anton 27. 11. 23 22. 12. 57 šofer Mehaniz. 12. čosič Ivana 2. 5. 26 26. 11. 57 snažilka Skup. sl. 13. Drame Leopold 8. 11. 21 1. 8. 57 zidar Štore 14. Dregarič Franjo 9. 9. 35 6. 11. 57 zidar Celje 15. Fevžer Marko 5. 4. 27 1. 8. 57 skladiščnik PGM 16. Fidler Franc 27. 3. 25 27. 2. 57 tesar Celje 17. Golež Hedvika 25. 9. 23 19. 6. 57 snažilka Skup. sl. Žalec 18. Gorupič Jože 24. 2. 26 18. 11. 57 zidar 19. Hindel Vinko 28. 1. 30 18. 10. 57 mizar Proizv. o. 20. Ikeljič Osman 6. 1. 30 7. 3. 57 bagerist Mehaniz. 21. Javeršek Silvester 27. 11. 27 1. 11. 57 tehnolog Skup. sl. 22. Jazbec Franc 7. 10. 33 23. 1. 57 cementninar PGM 23. Jerša Pavla 8. 11. 29 1. 4. 57 tehnolog PGM 24. Kapun Viktor 5. 11. 13 27. 5. 57 zidar Celje 25. Kovačič Anton 16. 6. 26 23. 7. 57 mizar Proizv. o. 26. Kunc Ela 29. 7. 31 1. 12. 57 kniigovodla Skup. sl. 27. Kuzman ing. Vinko 17. 11. 30 1. 11. 57 dipl. gr. ing. Skup .sl. 28. Lazar Stanko 26. 10. 31 1. 4. 57 mizar Proizv. o. 29. Ledi Hugo 25. 11. 25 11. 10. 57 skladiščnik Celje 30. Lupret Vilim 29. 1. 27 8. 5. 57 strojnik Štore 31. Markušek Avgust 15. 8. 26 27. 2. 57 skladiščnik Verd 32. Mulej Marjan 5. 8. 33 13. 2. 57 sklad. del. Skup. sl. 33. Novak Milan 26. 3. 30 6. 5. 57 gr. delavec PGM 34. Olenšek Viljem 14. 6. 37 20. 8. 57 referent Skup. sl. 35. Perovič Zvonka 18. 4. 30 1. 6. 57 tajnica sekt. Celje 36. Pesjak Anton 4. 6. 29 19. 9. 57 zidar Žalec 37. Račečič Robert 26. 9. 37 1. 1. 57 skladiščnik Celje 38. Roškarič Josip 22. 2. 31 7. 5. 57 žerjavist Mehaniz. 39. Salobir Stanko 15. 1. 35 6. 5. 57 mojster Proizv. o. 40. Šestanj Ivan 16. 3. 23 10. 5. 57 gr. delavec Žalec 41. Šmarčan Martin 10. 10. 34 1. 4. 57 tesar Žalec 42. Težački Djuro 6. 4. 29 7. 4. 57 strojnik Žalec 43. Uranič Ivan 30. 5. 30 8. 3. 57 gr. delavec Celje 44. Verbovšek Alojz 16. 6. 35 1. 4. 57 buldožer. Mehaniz. 45. Videnšek Franc 30. 9. 34 13. 9. 57 tesar Izobr. o. 46. Vodovnik Rudolf 6. 4. 32 1. 8. 57 zidar Celje 47. Zorinič Rudolf 25. 5. 29 6. 5. 57 zidar Celje Jubilanti — 20 let (1952 — 1972) 1. Artiček Martin 21. 10. 27 10. 3. 52 inštr. vajen. Izobr. obr. 2. Božič Ivo 13. 11. 29 22. 9. 52 nabavljač Proizv. o. 3. Bratina Franc 14. 6. 29 22. 9. 52 delovodja PGM 4. Dregarič Franjo 27. 12. 22 7. 1. 52 bagerist Mehaniz. 5. Gorišek Matija 9. 2. 30 1. 10. 52 zidar Izobr. o. 6. Jalšovec Vinko 13. 6. 28 25. 3. 52 žerjavist Mehaniz. 7. Jarnec Mijo 10. 6. 20 17. 6. 52 zidar Sl. Konjice 8. Jecl Karel 31. 8. 19 2. 1. 52 zidar Štore 9. Juraj Stanko 5. 8. 32 26. 6. 52 valjarist Mehaniz. 10. Kajba Robert 3. 7. 26 10. 5. 52 zidar Celje 11. Klanjšek Peter 27. 6. 29 26. 5. 52 gr. delavec Štore 12. Kovač Jože 3. 3. 14 27. 5. 52 gr delavec Montaža 13. Lipovšek Danijel 16. 6. 30 1. 10. 52 zidar Celje 14. Lobe Hermina 29. 11. 28 19. 11. 52 knjigovodja Skup. sl. 15. Lupret Radoslav 10. 8. 26 1. 7. 52 železokrivec Štore 16. Mumlek Ivan 6. 8. 16 10. 5. 52 zidar Žalec 17. Njegovec Vjekoslav 19. 3. 30 14. 10. 52 delovodja Ljublj. 18. Oberžan Jože 7. 1. 26 19. 11. 52 mojster Mehaniz. 19. Ograjšek Anton 16. 12. 28 1. 10. 52 zidar Izobr. o. 20. Omerzu Ladislav 5. 5. 29 1. 10. 52 skladiščnik Štore 21. Petrej Anton 4. 1. 27 1. 10. 52 tesar Celje 22. Pilih Anton 15. 1. 22 1. 7. 52 zidar Celje 23. Pungeršek Franc 19. 1. 29 21. 10. 52 tesar Štore 24. Radič Zdravko 4. 10. 30 27. 10. 52 transp. ref. Skup. sl. 25. Rajh Vlado 17. 5. 29 18. 11. 52 vodja Sip-a Mehaniz. 26. Rotar Karel 10. 10. 30 23. 9. 52 tesar Celje 27. Rupnik Alojz 1. 6. 27 3. 12. 52 zidar Sl. Konjice 28. Sabol Drago 2. 11. 26 25. 3. 52 strojnik Žalec 29. Šistek Ramiz 15. 10. 30 1. 2. 52 buldožer. Mehaniz. 30. Škoflek Milan 29. 1. 30 29. 9. 52 vodja avtop. Mehan. 31. Štefko Milan 7. 8. 29 22. 8. 52 strojnik Celje 32. Turšak Štefan 22. 8. 26 28. 7. 52 železokrivec PGM 33. Videnšek Dominik 25. 7. 30 17. 9. 52 zidar Štore 34. Vončina Ivan 15. 1. 29 15. 11. 52 cementninar PGM 35. Vorina Janez 27. 11. 20 23. 10. 52 kovač Mehaniz. 36. Zavec Franc 30. 7. 23 6. 9. 52 zidar Montaža 37. Žager Tilčka 25. 10. 27 7. 9. 52 analitik Skup. sl. 38. Žohar Evgen 25. 11. 22 21. 11. 52 delovodja Celje Jubilanti — 25 let (1947 — 1972) 1. Čmak Lea 28. 10. 31 19. 9. 47 knjigovodja Skup. sl. 2. Hlačar Ivan 28. 6. 16 29. 5. 47 delovodja Verd 3. Hržica Ljudevit 16. 10. 14 12. 5. 47 zidar Žalec 4. Jerneje Franc 19. 9. 13 1. 1. 47 delovodja PGM 5. Moderc Nežika 21. 1. 31 15. 10. 47 knjigovodja Skup. sl. Kaj je novega v sindikalni organizaciji? Zadnje seje predsedstva sindikalne organizacije GIP »Ingrad« Celje so bile zelo živahne. Prisotna je bila splošna ugotovitev, da se delo sindikata v podjetju premalo občuti, to poprav zaradi tega, ker je aktivno samo predsedstvo, delo navzdol, med kolektivom, pa zaradi slabe povezanosti in slabega delovanja izvoljenih sindikalnih delavcev ni dobro. Zopet se pojavlja star problem — informiranost, ki ga bo predsedstvo skušalo v najkrajšem času rešiti s pomočjo odbora za informiranost. Vse premalo kontroliramo izvajanje sprejetih nalog in sklepov. Žal nam ob takem delu prav malo koristijo akcijski programi in sodelovanje z ostalimi družbeno političnimi organizacijami). To ugotovitev je sprejela tudi zadnja konferenca OOZK — OOZK in sindikat sta zelo ak- tivna in uspešna v svojih predstavniških organih — konkretnejših uspehov in aktivnosti pa v bazi, med proizvajalci, ni čutiti, manjka določena zveza, prav zaradi tega pa se uspehi ene ali druge organizacije in prizadevanja ter aktivnosti posameznikov ne vidijo. V oktobru bodo občni zbori osnovnih organizacij, kjer bodo med drugim obravnavane tudi gornje ugotovitve. Na občnih zborih ne bo dovolj govoriti samo o uspehih, potrebno bo spregovoriti o pomanjkljivostih in napakah ter pripraviti učinkovite predloge in programe dela, da bodo naši delavci svoj sindikat tudi občutili. Po končanih občnih zborih se bodo pričele priprave za konferenco sindikalne organizacije, na kateri bodo poleg ostalega izvoljeni tudi novi predstavniki sindikalnih organov. Darinka Kodrin Ali znamo dovolj ? Vedno znova ugotavljamo, da se člani našega podjetja premalo poslužujejo strokovne literature, ki je na voljo slehernemu članu našega podjetja v interni tehniški knjižnici. Da vložena sredstva za to obliko izobraževanja ne bi bila le mrtev kapital, znova opozarjamo na knjižnico in njen fond. Prepričani smo, da vsak na svojem delovnem mestu vedno znova naleti na probleme,s katerimi se doslej še ni srečal. To je posledica hitrega razvoja znanosti, ki ga ne čutimo le pri nas. Povsod po svetu je postala nenehna dopolnilna izobrazba nujnost ne le za napredek, temveč za obstoj na določenem delovnem mestu. Problemi, s katerimi se srečujemo v vsakdanji praksi in ki jih ni malo, bi nas morali sami privesti do tega, da bi iskali rešitve s pomočjo izpopolnjenih informativnih sredstev. Zato nas tembolj preseneča, da v našem podjetju, pri takem obsegu del, ni želje po izpopolnje- vanju znanj in to celo pri strokovnem kadru. Čeprav je knjižnica založena pretežno z literaturo s področja gradbeništva in arhitekture, (ker je to pač osnovna dejavnost), je del knjižnega fonda posvečen ekonomiki ter organizaciji poslovanja. Članom našega podjetja pa ni na razpolago le knjižni fond, temveč imamo pooblastilo podjetja tudi za izposojanje literature iz centralne tehniške knjižnice v Ljubljani ter iz dokumentacijskega centra GCJ, od koder dobivamo mesečno bilten dokumentacije nove literature s področja gradbeništva in ekonomije. To je gotovo dovolj bogat izbor tudi za zahtevnejše strokovne probleme. Potrebno je le spoznanje, da brez znanja ne bomo mogli slediti, kaj šele konkurirati na gradbenem tržišču. Mnoga, celo manjša podjetja, se zavedajo tega osnovnega pogoja uspešnega poslovanja in uspeh ni izostal. Elza črepinšek, dipl. ing. arh. Kadrovske vesti Negotovost pri planiranju potreb, oziroma možnosti zaposlovanja večjega števila novih delavcev v letu 1972, nam ob koncu leta 1971 ni dovoljevala sklepanja pogodb za posredovanje nekvalificiranih in priučnih delavcev, kot smo to prakticirali prejšnja leta. Ugotovitve v začetku gradbene sezone 1972 in vse do konca maja pa kažejo, da smo ravnali pravilno. S proizvodnim planom smo namreč izkazali razmerola nizko število potrebnih novih proizvodnih delavcev, tako da v primeru že prej sklenjenih pogodb delavcev dejansko ne bi mogli zaposliti. Ponudba NK in PK gradbenih delavcev je bila letos ob začetku gradbene sezone nenavadno visoka, zato smo planirane in zaradi odhodov nastale potrebe lahko v celoti zadovoljevali. Ob koncu meseca maja je ponudba hitro padla, kar je običajno. Del nezaposlenih si je namreč že spomladi našel v gradbeništvu in ostalih panogah industrije, preostali pa se v poletnih mesecih usmerjajo na sezonska dela v kmetijstvo. Kadrovanje delavcev je zaradi tega poleti In jeseni težje, zato tudi v juniju in juliju nismo mogli sproti zadovoljevati izkazanih potreb po novih delavcih. Omejene možnosti zaposlovanja NK in PK delavcev v začetku gradbene sezone 1972 pa niso vplivale na povpraševanje po KV in VK gradbenih delavcih. Zaradi tega imajo KV In VK delavci vseskozi ugodne možnosti za prilagajanje položaju, zlahka se vsi zaposlijo in tudi Izbirajo, to je usmerjajo se tja, kjer se jim nudijo boljši pogoji. Nam se je ponudilo več posameznikov pa tudi skupin KV gradbenih delavcev, vendar je le redko prišlo do sklenitve delovnega razmerja. Izkazalo se Je namreč, da so bili to v večini primerov že zaposleni delavci, ki so samo Is- kali boljše pogoje — predvsem višje osebne dohodke. Število delavcev, ki smo Jih uspeli kadrovati, ne zadošča, vendar ni upov, da bi se stanje izboljšalo. Tudi kadrovanje vajencev je letos slabo. V glavnem so zasedena le učna desta za zidarski poklic, medtem ko je še dovolj prostih mest za tesarje in železokrivce ter za poklice v kovinski stroki. Kljub slabemu začetku predvidevamo, da bomo kadrovali manjkajoče število vajencev, ker se kandidati še vedno prijavljajo. Strokovnih delavcev (uslužbencev z visoko in višjo izobrazbo nam letos ni uspelo pridobiti dovolj. Prejeli smo sicer nekaj ponudb, ki pa so bile nekatere neustrezne, pri ustreznih pa smo morda preveč zahtevali in premalo ponudili. Nekoliko uspešnejše je bilo kadrovanje srednje strokovnega kadra. Novi člani kolektiva so postali mlajši gradbeni tehniki in administrativni tehniki. V času od 1. 1. do 31. 7. 1972 je bilo na novo sprejetih 407 delavcev, kar je za 203 delavcev manj kot v istem obdobju lani. Ta razlika je nastala zaradi manjših potreb po delavcih in pa zaradi redkejših odhodov delavcev, saj je bilo, letos v odstavku citiranem obdobju 107 odhodov manj kot lani. Skupno je v obdobju januar — julij 1972 prenehalo delati 378 delavcev, lani 485 delavcev. Razlika 107 delavcev kaže na rahlo upadanje odhodov. Ta pojav pripisujejo nekoliko manjšemu povpraševanju po NK In PK delavcih — kjer Je fluktuacija največja — predvsem pa izvajanju samoupravnega sporazuma In družbenega dogovora, ki zaradi neznatnih razlik v osebnih dohodkih omejujeta Izbiro In •sprehajanje« Iz podjetja v podjetje. Stanovanjska stolpnica v centru mesta je končno v zaključni fazi. V obračunih nismo ažurni Poleg delovnih in tehničnih pogojev uspešnega poslovanja podjetja je vsekakor tudi točno in pravočasno obračunavanje izvršenih del. O nelikvidnosti in o prekomernih zalogah je bilo že mnogo pisanega in izrečenega. Premalo pa je opozoril, da moramo imeti obračune z investitorji redno in sproti izvršene, ter podpisane od investitorja. Na podlagi gradbene knjige oziroma obračunskih izmer, ki so priznane, je izvršena dela zaračunati z začasno situacijo. V času gradnje je možno takoj ugotoviti dodatna in več dela, če se vršijo izmere sproti in zasleduje pogodbeni predračun. Za dodatna dela je pred pričetkom izvedbe izposlovati ceno za enoto predvidenih del, katero potrdi nadzorni organ. Če nastopajo tudi več dela, moramo posebej obvestiti investitorja zaradi zasiguranja dodatnih finančnih sredstev. Pogosto se dogaja, da gradbišče ne zaključi obračunske situacije v roku 40 dni po tehničnem pregledu. Navaja se, da te ni možno zaključiti in oddati, ker obrtniki niso dostavili faktur. Gradbišče je dolžno z izvajalcem obrtnoinstalacijskih del in z nadzorno službo vrši sproti izmere količin izvršenega dela in ugotavljati odstopanja od pogodbenega obračuna. Po končanem delu, ki je hkrati tudi pogodbeni rok dokončanja del, še prej, ko obrtnik zapusti gradbišče, se mora napraviti zapisnik o kvalitetnem in kvantitetnem prevzemu izvršenih del. V takem primeru seveda ni potrebno čakati na končni račun izvajalca obrtnoinstalacijskih del, saj se pri prevzemu ugotovijo tudi dodatna in več dela, za katera je cena že prej odobrena. Uspešnost poslovanja je vsekakor pogojena z ažurnim obračunom. S tekočim poslovanjem pa smo likvidnejšl, solldnejšl In Imamo dobre poslovne odnose z investitorji. Drago Skubic Ing. org. dela PIŠE DR. ANTON KOS ZDRAVNIK OBRATNE AMBULANTE ALI SEM ALKOHOLIK? Vsak šesti moški pri nas je alkoholik. Ali sem jaz med njimi? Ali sem član bratovščine alkoholikov, ki v Jugoslaviji šteje 900,000 neregistriranih članov. Ali sem bolan za boleznijo, ki danes pomori v Jugoslaviji več ljudi kot tuberko-loza? Ni čudno, če bi se vprašali: ali imam reumatizem, sladkorno bolezen, ali sem n. pr. bolan na srcu, ali imam raka, ali imam al-koholijem? Ali torej imam alkoholizem, bolezen, ki v poprečju skrajša pričakovano življenjsko dobo za 10 let bolniku alkoholiku? Panični postanejo ljudje, ko jim zdravnik ugotovi, da imajo n. pr. kronično levkemijo, kroničen krvni rak, ki se, z zdravljenjem vleče 20 in več let in bolnik umre z njim tudi od starosti, ravnodušni pa smo, ko nam ugotove diagnozo alkoholik, bolezen alkoholizem, ki skrajšuje življenje za najmanj 10 let. Življenje? Včasih to, kar zanemarjen alkoholik živi ni nikakršno življenje, vsaj ne življenje človeka. Meni ni vseeno, kako bom svoj vek preživel: kot človek ali kot žival. Ali bom zapustil, ko me več ne bo, okolici za sabo lep ali žaltav spomin. Torej: ali sem alkoholik? Pijem, da, pijem, pa mislim, da alkoholik nisem. Ali pa morda le sem? Zaradi enega kozarca vina, enega piva dnevno? Ne bojte se razmišljanja o tem! Ni vsak alkoholik, ki popije dnevno kozarec. Res pa je človeška lastnost, da sleherni šteje tisto količino alkohola, ki jo dnevno popije on sam, za normalno, neglede na to, kakšna je. Meje med normalno in nenormalno potrošnjo ni: alkohol namreč ne spada med normalna živila. Nobena druga živalska vrsta ga nima na svojem jedilniku. Pitje alkohola je torej več ali manj nenormalno in večinoma škodljivo. Če sem ali nisem alkoholik po količini popite pijače ni mogoče z gotovostjo presoditi. Primeri iz ambulante: 1. primer: »Jaz alkoholik, kje pa! koliko pa popijem? Malenkost, tako za potrebo.« »Kakšna pa je tvoja potreba?« »Zjutraj brez Šilca konjaka že ne morem. Veš, imam težko delo. Če ne spijem, sem slab, se tresem. Pijan nisem pravzaprav nikoli.« 2. primer: »Jaz nisem alkoholik.« To trdi tudi njegova žena, saj vzdrži ves mesec brez pijače. Ko pa se napije, se napije do onemoglosti. Ko takrat popije najmanjšo količino, izgubi mero in kontrolo. Po iztreznitvi spet abstinira ves mesec ali več. 3. primer: »V življenju še nikoli nisem bil pijan a tudi nikoli povsem trezen. Alkoholik pa nisem, to vem zatrdno.« Zdravnik je pri vseh treh primerih po osebnem pregledu ugotovil alkoholizem. Socialni delavec pa bi po tem, kako vsak od opisanih primerov živi doma, v svojem o-kolju in v službi, ugotovil isto. Za vse tri bi omenjena strokovnjaka rekla, da so alkoholiki in da jim je potrebno takojšnje zdravljenje, sicer bo bolezen napredovala in puščala na zdravju vedno hujše in nepopravljive posledice. Posameznik, alkoholik, redkokdaj prizna sam, da je potreben zdravljenja, zato je zdravljenje v večini zelo zakasnelo. ALI SEM ALKOHOLIK? Za alkoholika velja, kdor trajno in čezmerno uživa alkoholne pijače in komur je odvisnost od alkoholizma tolikšna, da ga privede do dušenih motenj ali okvar njegovega lastnega psihičnega ali fizičnega zdravja, do težav v odnosu z drugimi in do škode v socialnem in ekonomskem pogledu. Med alkoholike štejejo, tudi tisti, ki kažejo že začetne okvare v tem smislu. Ta definicija Svetovne zdravstvene organizacije služi pri ugotavljanju alkoholizma pri posameznikih. Torej: za alkoholika štejemo tistega, ki pije redno in čez mero ter postane odvisen od alkohola, pa trpi zaradi tega tudi njegovo zdravje, blaginja, njegov ugled in ugled njegove družine. Ali sem torej alkoholik? Poskusi se vzdržati pitja. Če vzdržiš brez kaplje brez težav vsaj pol leta, po vsej verjetnosti nisi. Torej: pol leta brez kaplje? V naslednjih številkah Glasila bomo v nadaljevanjih objavljali nekaj člankov o alkoholizmu. To je potrebno, ker je kot kažejo izkušnje v obratni ambulanti, kroničen alkoholizem najbolj razširjena so-cialnomedicinska bolezen med našimi pacienti. To je bolezen, ki je krinka za mnogoštevilne »bolezni« mislim, za bolezenske težave, zaradi, katerih se alkoholiki oglašajo zdravniku, ne da bi se zavedali, da so težave od alkohola in da so alkoholiki. 1. Veliko je ljudi, ki prihajajo v ambulanto, ker so »živčni«, jih bolijo noge, imajo krče v mišicah, imajo želodčne težave, bruhajo na tešče, imajo prebavne motnje z občasno drisko, dobijo »razpad jeter«, so splošno oslabeli, so spolno nemočni, se jim tresejo roke pri delu, imajo okvarjeno srce; večina ima spočetka le po eno ali par od navedenih težav, nekateri pa celo kakšno drugo. Zaradi kroničnega alkoholizma smo tudi že letos invalidsko upokojili nekaj naših koblnikov, ker so postali nesposobni za delo. Redki so bili pacienti z opisanimi težavami ki bi se zavedali, da je vzrok njihovim težavam v čezmernem pitju. Nekateri še danes tega ne priznajo oziroma si niso svestni, kar zdravljenje seveda o-nemogoča. O posledicah, kakršne alkohol povzroča na duševnosti bomo govorili drugič. 2. Veliko je primerov, ki zaposlujejo občinsko socijalno službo, k nam v ambulanto pa prihajajo žene tožit svoje može, pa tudi, redkeje možje svoje žene, kako jih je domači alkoholik prikrajšal za pred zakonom, lepo in neuresničeno predstavo o zakonskem življenju, za boljši standard in otroke, za srečno mladost. Tak je P. J., ki je, nekoč dober in vpliven delavec pri Ingradu, sedaj le še za doživljenski azil (prepeljan bo v Hrastovec za vse življenje). 3. Večina ljudi, ki je pri nas bila v staležu zaradi poškodb v prometu, na poti iz službe ali na delo in celo med delom je bolo-vala pravzaprav zaradi alkohola. Vsakemu bi morali ob nezgodi, ne samo v prometu, odvzeti kri na preikavo. Alkoholik, po podatkih zagrebškega inštituta, izgubi letno 2-3 mesece in v svojem delovnem obdobju vsaj 10 delovnih let! Za podjetje je to vsekakor ogromen strošek in zaposlovanje alkoholikov velikanski luksus. 4. Ne da bi se danes čudili, so časi šoferskih mamic za vekomaj minili. Vsem ze zdi prav, da velja zakon o treznosti za volanom. Le trezen človek lahko vlada tako hitrim vozilom in v taki gneči, kakršne so na slovenskih cestah. Tisti, ki tako ne mislijo, jo je že ali pa jo bo še skupil. In koliko voznikov, amaterjev in poklicnih je pri našem podjetju?! 5. Delo v gradbeništvu je pretežno težaško. Dober delovni uspeh in uspeh podjetja v konkurenčnem boju na trgu je možen le z delavci, telesno in duševno sposobnimi za napor. Če uprava kluba za športne dosežke zahteva abstinenco, naj to tudi uprava podjetja zahteva od svojih delavcev, 6. In končno; tudi v gradbeništvu je na pohodu mehanizacija in automatizacija. To kmalu ne bo več zaposlovalo ljudi, ki niso za drugo rabo, kot za lopato in kramp. Kot v avtomobilizmu, bo kmalu tudi v gradbeništvu potrebna absolutna treznost, zdrav razum in telesna gibčnost. Vzporedno s po-sodobljanjem tehnologije je treba misliti enakovredno na zdrave kadre. Obstoječe bolnike bo treba zdraviti, vzdrževati borbo proti alkoholizmu ter preprečevati nova obolenja, v vrste kolektiva pa sprejemati le absolutno zdrave ljudi, nealkoholike. PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE Program izobraževanja za naslednjo sezono je zelo pester ih nudi razne oblike izobraževanja delavcem v proizvodnji. Da uspeh vključevanja ne bi izostal, obveščamo o tem vodstva sektorjev, da zberejo pravočasno interesente. Peti celjski V ^ organizaciji poslovnega zduženja Formator, prej Agens, bo od 28. septembra do 8. oktobra v Celju peti sejem obrti in turizma ter šesta zlatarska razstava. Gre torej za tradicionalno manifestacijo obrtnikov, ki je že od vsega začetka dobila pomembno mednarodno obeležje. Celjski obrtni sejmi namreč niso le srečanje obrtnikov širšega celjskega območja, marveč so prireditve, na katerih nastopajo tudi obrtniki iz drugih predelov naše republike in države, da in celo iz tujine. Tako bo tudi letos, in še več! Kljub ponovni improvizaciji v prostorski rešitvi sejemskih prireditev, bo letošnji sejem neprimerno večji in pomembnejši od dosedanjih. Na njem bo sodelovalo nad 250 domačih in tujih razstavljalcev. Obrtni sejem bo znova urejen sejem obrti na atletskem stadionu Kladi-varja ob ulici M. Pijade. Tu bodo vsak dan tudi modne revije. Posebna privlačnost tega sejma pa bo prav gotovo prodaja blaga po znatno znižanih cenah. Sejemski popust bo uveljavljen tudi letos. To si velja zapomniti in zato marsikateri nakup odložiti za konec septembra oz. za prve dni oktobra. Novost v letošnjem sejmu bo turistična razstava. Uredili jo bodo v prostorih slovenskega ljudskega gledališča. Gre za izredno pomembno pobudo, saj bodo na njej opozorili zlasti na zimski in zdraviliški turizem, torej na tisti panogi skupnega turističnega gospodarstva, ki dobivata pri nas čedalje večjo veljavo. In končno gre v ta okvir še šesta zlatarska razstava. Letos bo urejena v prostorih Muzeja revolucije na Trgu petega kongresa. To bo izredno močna mednarodna prireditev, saj bo na njej sodelovalo kar 64 proizvajalcev zlatega nakita in drugih izdelkov. Mem njimi bo kar 52 tujih razstavljalcev iz petnajstih držav. Sicer pa bo prav ta razstava nudila prerez nad celotno jugoslovansko in mednarodno zlatarsko dejavnostjo. Tako bo letošnji sejem na treh mestih. Ta ugotovitev pa V dneh 21. in 22. oktobra bodo v Skopju športne igre gradbincev Jugoslavije. Že drugič (prve 1971) se bodo srečale ekipe iz posameznih republik, ki so se plasirale najboljše na republiških športnih igrah gradbincev. hkrati opozarja, da bo treba čimprej uresničiti načrt o graditvi novih sejemskih prostorov v okviru bodočega rekreacijskega središča pod Golovcem, saj si Celje tudi s to prireditvijo u-tira pot v svet in končno bo Celje prihodnje leto v okviru obrtnega sejma organizator tradicionalnega srečanja obrtnikov in turističnih delavcev Slovenije, Julijske Krajine ter Koroške. Od naših športnikov bodo v Skopje potovali samo kegljači. Ženska namiznoteniška ekipa je nekompletna, medtem ko ženske odbojke sploh ni v programu. Kegljačem želimo najmanj toliko sreče kot v Ljubljani. NAŠI KEGLJAČI BODO TEKMOVALI V SKOPJU Nagradna križanka Za nagradno križanko v številki 6-8 je prišlo 19 pravilnih rešitev. Žreb je izbral: 1. nagrado v višini 50.- din prejme Bojan Lazar, Šmatevž 31, Go-milsko; 2. nagrado v višini 30.- din prej- me Irena Šentjurc, sektor Štore in 3. nagrado v višini 20.- din prejme Nevenka Kučer, Skupne službe. Rešitve za nagradno križanko v tej številki pošljite do 10. oktobra na uredništvo glasila.