Rubljema, nedelja, 9. decembra 1956 PROLETARCI VSEH DF.7.F.1, ZDRUŽITE SEI LETO XXII. stev. 289 GLAVNI EN ODGOVORNI UREDNIK tv AN Šinkovec ureja uredniški odbor Ll*t Uh« J a vsak dan razen Petka — cena 10 dinarjev »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA f. OKTOBRA UM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1981 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNUA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« NADALJEVANJE GOVORA TOVARIŠA EDVARDA KARDELJA V ZVEZNI LJUDSKI SKUPŠČINI Socializmu niso potrebni prazni slavospevi, marveč zdrav demokratični, kritični odnos do svojih lastnih rezultatov ter globoka želja po zmeraj boljših rešitvah glede odnosov med ljudmi M Kardinalno vprašanje sedanje k urarske ie torej prav v dejstvu, D. ^ nekaterih komunističnih Kai zdaj najodločneje zanikati!’ natnreč tisto vprašanje, o Crperem je zdaj treba govoriti: mpnfu |Jotrefr(> po temeljitih spre-ratiah v političnem sistemu, ne da Izmenjay« ljudi in za to, »PpPravijo posamezne na-fahk k- to doseženo, se tivnp* b,stveno zmanjšajo nega-vpv, •• Poledice sovjetske inter-n^ije za socializem, je Pj’9° teh predpostavk se nam Dnlir- n,ijno potrebno, da vlari ° .Podpremo Kadarjevo da U T Pričakovanju ali upanju, hotel ,v .a sposobna in da bo Vani«8 ,U .ra,ti r,avno I)ot povezo-se rirn ■ delavskim razredom, to tudi »'S Z delavskimi sveti, kakor tičnim- resnično demokrata ,soc'alističniimi pihanji ne n arfkein- vštevši tudi takš-Nagva vnt*Mz hivše vlade Imre ko postnU ^5j pogojih bi lah- izhodiščp ® i“ Janosa Kadarja tične ‘, socialistične demokra- Predv«or?ncen*racije, naslonjene tako prTvilfi klavske svete, in bi samostoin . do izoblikovanja e ln dovolj močne de- mokratične, pa tudi brezpogojno socialistične notranje sile, ki bi lahko upostavila mir in zaupanje ljudstva ter zagotovila pogoje za umik sovjetskih čet, kakor tudi prijateljske odnose s Sovjetsko zvezo. Samo s temi pogoji bi luh-ko bila vlada Janosa Kadar ja napreden subjektivni činitelj v obravnavanju notranjih družbenih protislovij na Madžarskem. V nasprotnem primeru, to se pravi, če se ta vlada izneveri takšni | — in nekateri dogodki v zadnjem času, predvsem kršitev jugoslo-vansko-madžarskega sporazuma o prenehanju azila skupine Imra Nagya in izgon te skupine v Romunijo, dajejo povod za veliko zaskrbljenost, da bi utegnile takšne težnje na Madžarskem prevladati — v tem, primeru bo ta edina možnost pokopana in socializmu na Madžarskem bo zadan'še en udarec. Takšen razvoj bi potisnil I v ospredje grob buržoazni nacionalizem kot glavno ideološko vodilno silo, delavske množice same pa bi potisnil še bolj na desno. To so torej po našem mnenju kardinalna vprašanja, ki jih je prinesla s seboj sovjetska intervencija na Madžarskem. džarskih dogodkov kot organizirane protirevolucije lahko torej koristi nekaterim kot umetno sredstvo za pomiritev sociulistič-ne vesti. Toda urediti notranjih problemov političnega sistema, ki je privedel na Madžarskem do krvave tragedije, takšna ocena ne more. Po drugi presoji madžarskih dogodkov je vse dobro in napred- nično protirevolucionarnim sicer povsem praktičnim težnjam, ki so za kulisami takšnih fraz najprej pretihotapile klasični večstrankarski sistem, potem pa tudi svoje skomine po vodilni vlogi na krmilu. Ne trdim, da velik, morda tudi največji del madžarske inteligence, ki je bila v glavnem nosilec takšnega jalovega abstraktnega delavski sveti na Madžarskem skih^lT’ ka,r 7 n®d«vnih madžar-1 Pre™«dogodkih človeka najbolj: i ?^a, je strah komunistov imi sveti. Lenin je .sv°jčas tako pogumen, da je sov P z Se8!0111 'Vso oblast imel- °m*, čeprav boljševiki'niso mar- j »v, 1. ccprav i/v/ijaL v ik.i ksist Ve^!ne v sovjetih. Kot envi P? ie Lenin po pravici pri-nm^ ■ da bodo morale delovne v0rnZlc.e’ k° bodo prevzele odgo-lastr, iZa oblast, delovati v svojo listi*« ,r‘st. to se pravi socia-d?. J!,°' In ni se zmotil. Na Ma-i n'hče n* bil tako po-?ahtp^’ nastopil s takšno niti c0’- ,^,a Poguma niso imeli Preve?mi jelayski sveti, ki so bili skih vpliwm malomeščan- gesp.1 ?T.*raktno liberalističnih Naj pa bodo kakršnikoli. so bili delavski sveti edina realna socialistična sila, ki bi se bila bržčas kaj hitro otresla tujih protisocialističnih vplivov, če bi morala prevzeti glavno odgovornost za oblast v tovarnah in samoupravnih skupnostih ter v centru. Ker se komunisti na Madžarskem niso tako pridružili in se ne pridružujejo delavskim svetoan, marveč samo venomer agitirajo, da se je treba lotiti dela, ne govore pa o oblasti, jih pravzaprav samo čedalje bolj spravljajo pod vpliv malomeščanskih in nacionalističnih, lažnih demokratičnih elementov in fraz. Takšna so dejstva. Zatiskati oči pred njimi ali molčati o njih ne koristi socializmu, ne enotnosti socialističnih sil. Torišče ma- no, kar se krasi z imenom svobode in demokracije. Na ulici in v raznih klubih izobraženstva so frazerji licitirali, kdo bo ta gesla prej spravil do anarhističnega razdiralnega nesmisla. Pozabljali pa so, da kanonada lažnih svobodomiselnih fraz v svoji praktični Konsekvenci ne pomeni nič drugega, kakor polniti glave ljudi s kaosom, potem pa nasedati res- ivahne priprave na proslavo 15-LETNICE JLA Za vodstvo priprav je imenovan poseben odbor s predsednikom Viktorjem Avbljem — Krajevne proslave bodo po vsej republiki, centralna pa 21. decembra zvečer v Ljubljani Po vsej Sloveniji se živahno pripravljajo na proslavo ki Iftn*ce Priprave vodijo okrajni pripravljalni odbori, P-« ponek°d pomagajo tudi občinski pripravljalni odbori, bd pros*avah bodo sodelovala vsa društva »Svobode«, ki t°?,° Prirejala samostojne proslave in razen tega gostovala J , v vojaških enotah. Zveza »Svobod« je v pomoč društvom »a i nat*sn*ti za to priložnost izbor jugoslovanskih partl-anskih pesmi, hkrati pa je poslala vsem tudi celoten pre-i vseh partizanskih in borbenih pesmi, ki so izšle do »etošnjega leta. Plavah *Svob°d« sodelujejo v nizije, na obmejnih področjih i izohrJt ljudske univerze graničarje, delegacije Zveze ’ f*lesnr, va'ne sekcije. Zveza za , cev in vojnih invalidov pa !*> Cgv^° »Partizan« bo, kjer..................... na„, e> organizirala samostojna I°pe’ drugod pa bo sode-^Osla, ®kupnih akademijah. V ^ele ,,obletnlce JLA bodo šole decembra samostojne ?a'a t, j?1 mladina pa bo sodelo-j ladinci na ostalih proslavah, 'laijg organizacije bodo na- olskovale posamezne gar- ^emensra napoved v nede^0> *• decembra o,° oblt>8no in predvsem v ttl>Deraff‘oven,JI neka] padavin. -&CUri med —a m +3. Na Pri-a 5 in ,„aba burja. temperature ln 10 stopinjami C. h Kow,P°RoClLO O SNEGU p?*cm. VrSlč 43, Tamar 45, Ih0*1'« 2S’ Kranjska gora S, slabo znamenje«, da bo Amerika vztrajala v kritiki anglo-francoskega napada na Egipt. Sestanki zunanjih ministrov zahodnih velesil so bili doslej v navadi pred takšnimi konferencami zahodnih organizacij. Konferenci Sveta ministrov dežel Atlantske zveze posvečajo zato največjo pozornost. Ta vojaška organizacija je namreč zabredla v globoko krizo zaradi nesoglasja glede ciljev in politike Zahoda. V letnem poročilu stalnega sekretarja, ki so ga danes dokončno pripravili, je rečeno, da so se vse dežele članice sporazumele glede tega, da je treba ohraniti atlantsko enotnost in zahodno solidarnost, da pa so globoko razdvojene glede načina in metod. A n gl o-francoski napad na Egipt je zadal tej enotnosti hud udarec. Večina članic namreč ni mogla sprejeti razlage Ix>ndona in Pari-za, da je bil pohod na Sijez v skladu z interesi zahodnega sveta. Kriza v Atlantski zvezi dejansko zrcah krizo blokovske politike, katere proklamirano nalogo o obrambi Zahodne Evrope pred morebitno agresijo je razvoj mednarodnih dogodkov po-tavil na laž. Zato so huda nesoglasja glede vseh kočljivih svetovnih vprašanj, od vprašanja Bližnjega vzhoda pa do presoje dogodkov v Vzhodni Evropi. Kar zadeva Francijo, se njeni predstavniki na primer zavzemajo za razširitev »področja dejavnosti« Zveze, tako da bi se vsa Severna Afrika včlanila v »politično področje Evrope«. Cilj te zahteve je, zagotoviti podporo atlantskih dežel francoskemu nasilju v Alžiru. Ameriški predstavniki se s temi gledišči strinjajo samo deloma. Franciji in Veliki Britaniji očitajo kolonialistične ambicije nasproti arabskemu svetu, pri čemer jih podpira večina atlantskih dežel. Ko pa preidejo od kritike anglo-francoske politike na Bližnjem vzhodu na ugotovitev, da je spričo operacije v Egiptu Atlantska zveza zamudila izredno priložnost, da bi okrepila svoje položaje v Evropi, in sicer zaradi dogodkov na Poljskem in Madžarskem, pa podpirajo ameriške predstavnike samo še Portugalska, Nemčija in Turčija. Podobna nasprotja so tudi ▼ Evropskem svetu in v Zahodnoevropski uniji glede Evroatoma in skupnega zahodnega trga. Navzlic temu pa sodijo, da bo Atlantski svet sprejel pomembne sklepe tako na vojaškem kot na političnem področju. Poglavitna vprašanja na dnevnem redu konference ,so vprašanje atomske oborožitve njenih članic, nadalje delni umik ameriških in. britanskih čet iz Evrope v zameno za atomska oporišča in radarsko omrežje v Zahodni Nemčiji, kakor tudi ustanovitev novega stalnega sveta Zveze s političnimi predstavniki na čelu. IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA DULLESA: Najpomembnejši sestanek ministrov Atlantske zveze bo zdaj v Parizu Washington, 8. dec. (AP). Ameriški zunanji minister Dulles je nocoj z letalom odpotoval v Pariz na zasedanje sveta ministrov Atlantske zveze. V izjavi, ki jo je pred odhodom dal novinarjem, je Dulles poudaril, da bo to najbrž najpomembnejši sestanek Sveta. Proučili bodo sedanji mednarodni položaj, ki po besedah ameriškega ministra »nosi pečat dogodkov na Madžarskem«. Zatem je opozoril na potrebo ponovne vzpostavitve medsebojne odvisnosti Zahodne Evrope in Bližnjega vzhoda. Dodal je, da bodo člani Sveta glede na seda- nji mednarodni položaj in vojaški razvoj imeli nalogo izdelati nove direktive za svoje vojaške predstavnike. Ko je oihenil, da se je pred odhodom v Pariz razgovarjal s predsednikom Eisenhowerjem, je Dulles izrazil prepričanje, da bo sedanji sestanek Sveta ministrov utrdil vezi med deželami članicami NATO. Na koncu je rekel Dulles, da bo v razgovorih izven sestanka Sveta, ki jih bo imel prihodnji teden z zunanjimi ministri, obravnaval tudi vprašanje ameriško pomoči Evropi, Karamanlis predsedniku Titu Djevdjelija, 8. dec. (Tanjug). Grška vladna delegacija se je davi vrnila v Grčijo. V Djevdje-liji. okrašeni z grškimi in našimi zastavami, so ji priredili slovesno slovo. Predsednik Karamandis je pregledal častno četo, nato pa se je prisrčno poslovil od naših predstavnikov. Ob odhodu iz naše dežele je poslal predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis predsedniku republike Titu naslednjo brzojavko: »Prosim Vašo ekscelenco, naj blagovoli sprejeti Izraze moje« globoke hvaležnosti za ljubeznivo gostoljubje, ki je bilo izkazano moji soprogi in meni med našim obiskom v vaši lepi deželi kakor tudi za dokaze prijateljstva. Rad bi Vam prav tako izrazil mojo globoko hvaležnost za prisrčni sprejem s strani vlade in narodov Jugoslavije, ki nas je silno ganil. Vračamo se v svojo deželo z najlepšimi spomini na naše bivanje v Beogradu. Naši razgovori so potekali v duhu tradicionalnega prijateljstva, ki veže narode obeh naših dežel, znova so izpričali našo zelo trdno voljo, da usmerimo naše napore za utrditev miru in varnosti v tem delu sveta. Prosim, da izrazite gospe Br02 moje najgloblje spoštovanje in d« sprejmeta oba izraze naše hvaležnosti za Vaše prisrčno gostoljubje.* GOVOR TOVARIŠA EDVARDA KARDELJA V ZVEZNI LJUDSKI SKUPŠČINI Treba je analizirati vzroke, ki so privedli do vstaje na Madžarskem in napraviti zaključke, ki bodo pomagali socialističnim silam, da se bodo hitreje in temeljiteje osvobodile nasilstva stalinističnega despotizma (Nadaljevanje s l. strani) 1 mune in druge podobne oblike lavske svete odmaknjene od socialističnega demokratizma, stvarne politične oblasti. Po Ma- Idejno je bilo to gibanje trhlo, džarskem je upostavljala ali pri- pravzaprav samo obrobni in de-pozna^ala vsemogočne lažne re- formirani odmev globokih gibanj volucionarne komiteje, toda v v socialistični družbeni bazi. Za- nobenem trenutku ni razglasila zahteve, da je treba oblast dati — ne skrahiranim strankam — to se je na koncu omejil na množico protislovnih liberalističnih gesel, izmed katerih so mnoga ne eni ne mnogim, marveč orga- postala fraza in utvara, druga pa nizmu, katerega steber bodo de- krinka, pod katero so se pretiho-lavski sveti in samoupravne kra- tapili razni protisocialistični pro- ievne skupnosti, socialistične grami. Nesposobni, da bi storili :omune. V splošni idejni zmedi karkoli v smeri utiranja novih madžarske inteligence ie bilo to- poti na socialističnih tlen, so ne-rej vendarle nekaj doslednosti, kateri krogi madžarske inteligen-Ta doslednost pa kaže, da ie tudi ce privlekli naposled iz zgodovin-ta madžarska inteligenca delova- ske ropotarnice (to jim je edino la pod močnim idejnim vplivom še ostalo) stari buržoazni politič-birokratizma oziroma njegovih ni stroj in stari madžarski nacio-maierialnih in socialnih koristi, nalizem. Tragedija madžarske V prvi fazi je madžarska inte- revolucije je prav v tem, da so ti ligenca zahteva svobodo od Ge- idejno jalovi elementi pod pri-roja, ki se je bil že davno od- tiskom razmer ostali njeno poli- vadil gledati na ljudi kot na tično vodstvo, k pr nobenega dru- zavestna samostojna bitja, v dru- gega vodstva ni bilo. Še bolj ka-gi fazi pa je pričakovala od ob- tastrofalno pa je, da se na Ma- novljenih meščanskih strank, ka- džarskem niso našle nobene dru- terih »demokratična tradicija< iz ge sile in središča socialistične minulosti-je tudi zelo dobro zna- zavesti, ki bi lahko ponudile ma-na. V nobeni fazi pa ni znala džarskemu delavskemu razredu opozoriti na prave družbene sile, kako drugo alternativo, ne pa saki bi res lahko bile nosilec svo- mo vrnitev nazaj, na pozicije bode in demokracije, kakor sem buržoaznega političnega sistema rekel,, na delavske svete, na ko- I ali stalinizma. Zamenjati je bilo treba politični sistem, ne pa samo funkcionarje in imena organizacij Delavski razred je deloval v ( takšnih pogojih stihijsko, vendar pa samo on socialistično in stvarno demokratično z upostavlje-njem delavskih svetov, s težnjo po njihovem združevanju v enoten državni sistem. S tem je madžarski delavski razred storil vse, kar je mogel storiti v okviru neposredne prakse. politično zmedo, s čimer ostane brez opredeljenih idejnih središč in subjektivnih činiteljev nasploh. Kjer pa prevladuje v revolucionarnih doeodkih stihija, tam je hkrati v glavah slepilo, vtem ko praktično delovanje vleče nazaj k nekaterim znanim starim, toda zdaj znova idealiziranim oblikam. Drugače povedano, ljudje, ki ne V njegovi bolj ali manj stihij- znajo v trenutku zmede najti v ni akciji pa so vendar jasno odse- gozdu poti naprej, se začno naj-vale težnje, da bi se delavski raz- PreJ ozirati nazaj, potem pa beže red v obliki delavskih svetov in nazaj ne glede na to, da vlečejo njihovega združevanja organizi ral kot država. Te težnje so sti hijno izvirale tako iz neposrednih koristi delavcev kakor tudi iz potreb madžarske družbe, sloneče na družbenih proizvajalnih sred- stvar, ki so jo začeli, s tem v katastrofo. Tako je bilo tudi na Madžarskem. Prejšnji režim Rakoszi-Gerii in sploh vladajoče stalinistične dogme so ne le nakopičile stvih. To je bif pravzaprav edini ce^° kopico družbenih protislovij, socialistični izhod iz notranje marveč so zapustile tildi praznoto v glavah borcev za socializem. V tem birokratskem sistemu je bdla ogromna množina odkritosrčnih revolucionar] ev in aoclali-etičnih borcev, vzgojena v pojmovanju, da subjektivnemu člni-telju po zmagi revolucije ne preostane nič drugega, kakor da gradi tovarne, da nenehoma investira, da zagotavlja državni odkup, da agitira za ukrepe vlade, da črpa čim več sredstev iz gospodarstva, da bi lahko čim več investiraE in dosegli čim večje planske številke. V takšnem sistemu bi moral sleherni državnik in partijski funkcionar vedeti, vsak čas na pamet vedeti najrazličnejše podatke o stanju v gospodarstvu, ki so dostikrat iz krize madžarske družbe. Za>l se ta proces ni razvil do kraja. Glavni vzrok je vsekakor v tem, da ni imel zavestne orientacije in jasnejja cilja. Ni bilo kolikor toliko izoblikovane koncepcije preporoda madžarskega socializma prek izročitve oblasti delavskim svetom, ob izključitvi reakcionarnih političnih čini-teljev, tako stalinističnih kakor tudi buržoaznih, ki so se zbrali za hrbtom malomeščanskega anarhizma im lažnega liberalizma. Razen tega so na ta zdravi socialistični mehanizem delavskega razreda hudo politično, materialno in idejno pritiskali tako nosilci buržoaznih demokratičnih utvar, ki so jih delavski sveti motili kot politična oblika, ki je zagotavljala vodilno vlogo delavskega razreda in socialističnih sil, kakor tudi stalinistični elementi in dogme, v katerih so pomenili de- deli o kokoših in vrstah krompirja kakor o ljudeh. Politika pa je tu izginila, ostala je samo razprava o planskih številkah, o proizvodnji jekla in strojev, kakor sem rekel, o krompirju in koruzi, o načinu prehrane živine itd. Seveda sem daleč od tega, da bi zanikal tudi potrebo po takšni razpravi, zlasti med strokovnjaki, toda kadar ostanemo samo pri njej, tedaj je to znamenje, da stvari niso na pravi poti. Ni in ne more biti naloga centralnih družbenih in političnih organov socialistične dežele, da ljudem predpisujejo, kako naj krmijo živino. Ti organi marajo seveda zagotoviti obstoj strokovnih organizacij, ki bodo lahko v vsakem trenutku nudile zainteresiranim ljudem vsakovrstno strokovno, tehnično in gmotno pomoč. Glavna naloga teh centralnih organov, mora biti vsekakor v tem, da prek političnega in gospodarskega organizacijskega mehanizma družbe v vsakem trenutku zagotove največjo gmotno in moralno spodbudo slehernega posameznika na njegovem socialističnem delovnem mestu, da bi proizvajal največ in najbolje, kakor tudi njegovo zadostno samostojnost, da bi lahko vsestransko razvijal svoje ustvarjalne energije in pobude. To mora biti naš glavni cilj v izgradnji družbenega mehanizma, če govorimo o socialistični izgradnji in če hočemo zagotoviti, da se bo v socialistični sistem v svojem razvoju naslonil na svobodno akcijo socialističnih delovnih ljudi, ne pa na državno silo. Mi smo zmerom poudarjali, da izgradnja socializma — kolikor ta neprecizni in propagandistični izraz Izgradnje socializma uporabljamo, da označimo določene akcije ljudi v smeri razvoja socialističnih odnosov — da izgradnja socializma v tem smislu ni isti proces kakor zgraditev hlie. To ni naloga, katero bi lahko upravljali in vodili iz birokratske pisarne. Izgradnja socializma je organski družbeni proces, v katerem se mora vodilna sila sama boriti za osvoboditev socialističnih sil in za zaSčito teh gdl pred Intervencijo raznih činiteljev. -* -•••- ---------- V tem procesu delujejo najrazličnejše družbene sile, od ostanka minulosti do prehodnih novih tvorb, kakor je n. pr. birokratizem, ki lahko postane zelo resna družbena sila. Pa tudi sam delavski razred se spreminja v procesu socialistič. razvoja. Spreminjajo se notranji odnosi, v katerih živi, spreminja se tudi njegova zavest. Pojmovanje procesa socialističnega razvoja Izključno skoz prizmo Izhodišča socialistične revolucije, to se pravi v luči spopada med proletariatom in buržoazijo Je delno nesmiselno, politično pa reakcionarno. Iz takšnega gledanja izvira nenehno in avtomatično hvaljenje vsega, kar je v deželah, kjer so na krmilu komunistične partije. Kakor da so tu vsi družbeni pro- celo kaj malo pomembni Nihče blemi za večne čase urejeni, ozl- pa ni mogel in tudi ni čutil kaj prida potrebe, da bi lahko videl ali pojasnil, kaj se dogaja med ljudmi, kakšni družbeni procesi favskf' svrta* omejite^ monopoia “ odigravajo, kakšne nove drui-vladajoče partije. bene sile s* porajajo, katere od- D . ... . . mirajo, kakšna nasprotja se po- Brez pretiravanja lahko torej jav4]ajo to v kaksV oblikah^ rečemo, da je bilo pomanjkanje kje prihajajo <*> iztaza težnje po VPIl,Vn*ef revolu.cl)°- degeneriranju, kje zahteva so- ®ra*-Sarjev. vviison ni povedal, ko- be^ Nekaj ladij za pomorska oči- S soevalna dela je ze na poti v milijard izdatkov. Za sprejem Japonske in Mongolije v OZN New York, 8. dec. (AFP). AmeriJk« vojska, ki Sfeje sedaj 2,8 milijona vojakov, se ne bo povečala. Veiji proračunski izdatki bodo i|( na račun zvišanih cen orožja in opreme. Skoda zaradi požara v NEWYORSKEM PRISTANIŠČU New York. 8. dec. (AFP). Veliki p»- V žJne.d KPCS in KPSZ.« I de pravo« in drugi listi. gospodarskih vprašanj na Polj- Iranska vlada je zahtevala, naj ____________ ______ . ,~- skem. »Cenimo ravnanje vodstva se brž ko mogoče sestane Var- ž?r’,Iki 3e unifil del "ewyorškc*a pri- Z?PP. k! odkrito kaže pot, kako nostni svet bi, prouči sprejem Ja- odstraniti pomanjkljivosti, od- ponske v OZN. Sovjetska delega- ite»biio življenje 10, ranjenih pa je bilo praviti zmote in težave, prepre- cija pa zahteva sprejem LR Mon- VI IJ.udi- skodo cen‘io na n milijonov čiti vse podvige mednarodne in goli je. ° ,rJ'V' zanni »rvavu? notranje reakcije.« ! Sekretariat Varnostnega sveta ! VELIKF rritanitf Del resolucije se nanaša na je danes sporočil, da bo Svet v w.,bin*to“. dec. (AP). Finančno ministrstvo je objavilo, da bodo ZDA prihodnje leto dale Veliki Britaniji novo posojilo v zneskn 1 milijarde dolarjev, to pa zaradi finančne krize, v kateri se je znašla ta dežela. VELIKA BRITANIJA ATOMSKA CENTRALA London, 8. dec. (AFP). Vlada je skle-, da bodo v Angliji zgradili » atomskih električnih central. Centrale * močjo po 200 do 10(1 inagevatov bodo zgrajene do leta 1968. govor tovariša Tita v Pulju. V sredo, 12. t. m., razpravljal o nekaj kratkih odlomkih ponavlja sprejemu Japonske in LR Mon- *iakšni hh ------------ znane kritike o govoru tovariša golije v članstvo Združenih na- soluciil osi’* ie rečeno v re- Tita, ki so jih že prej objavili rodov. hi sz, 'm!?? moskovska »Pravda«, TASS, »Ru- Predstavnik indijske vlade rreostavniK maijsKe viaae te izjavil, da bo Indija podprla V ZVP7l >* J j, . I O AlO L!.« 1/.JČ1 v II, UCl DV lUUlja pvupna shem 1d°godki na Madžar-1 Znano je, da češkoslovaški predlog, naj bi bila Japonska ™,.„, „. ynrr, , soliria “raza resolucija bratsko časniki govora tovariša Tiita, ki sprejeta v OZN. Indijska vlada jc ail“- da *>odo v Angliji sko SShS g Socialistično delav- ga CK KPCS kritizira, sploh niso za to, da bi v OZN sprejeli »kar "'T.f'’- ----------------------------------------- ^Partijo Madžarske in njenim objavili. . največ narodov«. “»X JAPONSKA STAVKA NA ŽELEZNICAH n Tokio, 8. dec. (AP). Japonski železničarji, ki stavkajo že drugi dan, so se na vež krajih spopadli s policijo, stov. Stavka se je začela včeraj po vsej Ranjenih je bilo 10 delavcev in polici-deželi. Delavci zahtevajo višje plače in nagrade ob koncu leta. V stavki je 370.000 članov železničarskega sindikata. TANKERJI ZA AMERIČANE Tokio, 8. dec. (AP). Za Američane bodo tu leta 1958 začeli graditi tankerje z nosilnostjo po 100.00« ton. Američani so v ta namen že vzeli v zakup neko veliko ladjedelnico. V avgustu so v New Torku splovili 85.000-tonski tanker. Gradnja na Japonskem pa ie cenejša in zato bodo take ladje odslej graaili v tukajšnjih ladjedelnicah. Knjižni dar gradiščanskim Hrvatom Dunaj, 8. dec. (Tanjug). Jugoslovansko veleposlaništvo na Dunaju je danes izročilo več hrvat-skih leposlovnih in šolskih knjig Kulturnemu društvu gradiščanskih Hrvatov. Predsednik društva prof. Bela Steiner, ki je skupno s Šolskim nadzornikom Klaudosom te knjige sprejel, se ie zahvalil veleposlaniku dr. Uvaliču za darilo in izjavil, da bodo knjige koristile društvu v njegovem kulturnem delu. (Od našega posebnega dopisnika) Ker Kairo, decembra Srfnirc Tam zauPaJ° kot odkrito-na»n hrin ,d?brim prijateljem, so lotmaInni lega premišljanja in od firmo liberalizma v Jugoslaviji nihče drugi, ki trdi, da mu je bgnj ot]nosi na Madžarskem raz- obno^ile^obrike^buržoainp^emo1 socia izem pri srcu, prav.ee za- yij u v smishj tw kracHe dem°' tiska h oči pred perečimi pro- Ceb bi krac‘Je ^ *L‘ vladale težnje, ki gredo, za tem, Zaradi tehničnih ovir bomo dn^ve da obnovili stari politični si- drugi del govora tovariša Edvar- sledica tistih nekaj sto milijonov ameriških dolarjev, jx>trošenih za protikomunistično propagando. To ponavljajo in s tem se tolažijo samo tisti torijevsko konservativni ljudje v komunističnih gibanjih, ki bi radi ponovno stisnili glavo v pesek in tako počakali, da bi neprijetni dnevi odvihrali mimo. Ti ljudje se seveda varajo. Neprijetni dnevi ne bodo 'tako lahko odvihrali mimo, ker imajo svoje globoke korenine. tedaj zadeva ne bo urejena in skupščini objavili v jutrišnji šte-zgodovina in madžarsko delovno vilki našega lista. Odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev se bo sestal v torek Odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine se bo sestal v torek, 11. decembra, in nadaljeval razpravo o družbenem planu za prihodnje leto. Odbor za gospodarstvo Zveznega sveta bo proučil fradivo za družbeni plan na seji, i bo v sredo 12. decembra. Kitajski književniki odpotovali iz Jugoslavije Včeraj je odpotovala iz Beograda v Peking delegacija kitajskih kn jiževnikov, ki so bili kot gostje Zveze književnikov Jugoslavije tri tedne na obisku v naši državi. Pred odhodom iz Beograda je vodja delegacije Liu Pei Juj izjavii, da je z obiskom zadovoljen in izrazil željo po sodelovanju in stikih med jugoslovanskimi in kitajskimi književniki ter umetniki, ki naj bi bilo čim pristnejše. Poudarii je pomen prevajanja jugoslovanskih del v kitajščino in kitajskih v srbohrvaščino. Posvetovale o pravniškem študiju Odkritje doprsnega kipa Tonetu Tomšiču v novi čitalnici pravne fakultete Ljubljana, 8. decembra. V | Namen posvetovanja je bil se- je o pomenu In delu Toneta zbornični dvorani ljubljanske znani ti navzoče o rezultatih an-! Tomšiča govoril profesor Hinko . - tr j .. Univerze je bilo danes ptosveto- kete, ki jo je odbor združenja Lučovnik, ki je tudi izvršil sve- Nedvomno se bodo ponavljali, če vanje o študiju na pravni fakul- študentov prava letos marca me- j čani akt odkritja doprsnega kipa. bodo posamezne komunistične teti, ki ga je sklicalo Združenje seca začel med profesorji in Kip je delo akademskega kiparja partije še nadalje varale sume študentov pravne fakultete. Po- ; pravniki na različnih področjih Zdenka Kalina, sebe in del množic, ki jim slede, svetovanja so se jx>leg velikega o delu diplomiranih pravnikov v . Vsekakor je naša zgodovinska števila študentov udeležili tudi praksi in s tem v zvezi o učnem dolžnost, da kot marksisti brez mnogi vidnejši pravniki — prak- programu in izpitnem režimu na slehernega obotavljanja, predsod- tiki, profesorji, znanstveni in , fakulteti. V referatu je predstav- kov in ozirov pogledamo dejstvom strokovni sodelavci. Med gosti so v obraz. Potrebno je predvsem bili tudi predsednik Univerzitet-temeljito delo za globoko analizo nega sveta dr. France Hočevar, vzrokov, ki so privedli do vstaje dr. Teodor Tominšek, predsednik na Madžarskem in do podobnih fakultetnega sveta dr. Miha Po- , miranim pravnikom primanjkuje pojavov v Vzhodni Evropi, po-;točnik, zastopnik javnega tožil- j praks«. Iz teh dveh problemov trebno je delo, da povzamemo stva LRS, odvetniške zbornice , izhajajo novi predlogi za študij- I ske programe na pravni fakulteti nik študentovske, organizacije prikazal zaključke ankete, iz katerih je razvidno, da pravnikov še zelo primanjkuje in da diplo- o je sklepe, ki bodo pomagali sociali- ter mnogi drugi, stičnim silam, da se bodo hitreje temeljiteje otresle dediščine stalinističnega despotizma. Potrebno je tudi, da na podlagi dosedanjih izkušenj jiovzamemo nekatere splošne sklepe o meha- Hidrocentrala v Fužinah bo začela v kratkem poskusno obratovati Konec tega leta ali v začetku nizmu družbenega gibanja v pre- prihodnjega leta bo začela po- hodni dobi, ker so prav te določene Stalinove teorije in njihova vsiljena uporaba v raznih socialističnih deželah napravile največ škode. Konstruktivna, tovariška, socialistična razprava hi lahko samo pripomogla, da se takšni skusno obratovati hidrocentrala v Fužinah, ki ima letno zmoelji-vost okrog 20 milijonov kWh. Turbine so izdelali v »Litostroju«, transformatorje, generatorje in drugo električno opremo pa v podjetju »Rade Končar*. Sodelovanje med podjetji in večja delovna storilnost glavna tema izredne skupščine Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije Trbovlje, 8. dec. — Danes popoldne se je v okrajni dvorani v Trbovljah začela izredna skupščina Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Razen delegatov Društva inženirjev in tehnikov so se otvoritve udeležili tudi predsednik trboveljskega okraja Tihe Gosak, zastopniki večjih gospodarskih podjetij v Trbovljah ter zastopnik Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije inž. Sikič. Izredno skupščino je v imenu odsotnega predsednika prof. inž. Friderika Gerla odprl član sekre- , . . , . tariata inž. Janko Peternel, ki jel dvigu delovne storilnosti. (i) v svojem govoru jjoudaril izreden pomen posvetovanja v Trbovljah, katero je v prvi vrsti namenjeno problematiki kooperaci je med pod-jetji, zlasti industrijskimi in vprašanjem večje delovne storilnosti. Današnji del izredne skupščine so delegati posvetili svojim organizacijskim vprašanjem ter spremembi statuta Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Jutri bo po referatih inž. Grudna, dr. Tretjaka in inž. Šinkovca glavno posvetovanje o vprašanjih sodelovanja gospodarskih podjetij ter Ti predlogi imajo predvsem namen izboljšati študij, ga postaviti na bolj sodobne osnove, da bi študenti dobili več vpogleda v sodobno socialistično pozitivno zakonodajo, se pravi, da bi se omejil historizem dosedanjih študijskih programov glede na potrebe naših sodišč, upravnih in gospodarskih organov, advokature in podjetij. Posvetovanje o študiju <,na pravni fakulteti ima svoj globlji pomen zaradi pripravljanja novih študijskih programov. Sodelovanje s pravniki-praktiki, vsestranska razpirava študentov, profesorjev in politikov more roditi samo dobre sadove. Tako sodelovanje pa je pred sprejemanjem novih učnih načrtov, ki ne bodo veljali le nekaj let, tudi nujno in potrebno. V tem oziru je današnje posvetovanje tako po udeležbi in zaradi razprave povsem uspelo. Pred posvetovanjem pa je bila danes na pravni fakulteti še majhna svečanost. Odprli so novo čitalnico in v njej odkrili doprsni kip narodnega heroja Toneta Tomšiča. V nabito polni čitalnici Novo ladjo »Zemun« so splovili V reški ladjedelnici »3. maj« so včeraj svečano splovili v morje novo tovorno laajo s 1500 tonami nosilnosti, ki je last »Jadranske plovbe«. Novi ladji so dali ime »Zemun«. SEJA UNIVERZITETNE UPRAVE V BEOGRADU Strokovna praksa študentov doslej ni rodila posebnih sadov Na seji univerzitetne uprave v Beogradu so obravnavali vprašanje strokovne prakse študentov, ki doslej ni rodila posebnih sadov, ker je bila bolj ali manj slabo in nepraktično organizirana. Od nje niso imeli koristi ne študentje ne podjetja ne ustanove, ki so jih sprejemala na delo Pobuda je prišla od Zveze študentov Jugoslavije, ki je predlagala univerzitetni upravi, naj vztraja na čimprejšnji reviziji organizacije strokovne prakse ne samo na beograjski, marveč tudi na ostalih naših univerzah. Predlog je bil sprejet in sklenili so, da bodo o tem govorili na med-univerzitetni konferenci, ki bo sklicana januarja v Skoplju. Elaborat bo pripravila komisija univerzitetne uprave, v kateri bo po en predstavnik zainteresiranih fakultet in delegati Zveze študentov. Elaborat,,ki bo začrtal glavno smer bodoče organizacije strokovne prakse študentov naših univerz, bodo pomagali sestaviti dekani vseh fakultet. Analize in predlogi naj bodo pripravljeni najpozneje sredi januarja 1957. Na seji univerzitetne uprave so sprejeli predlog o novih avtorskih honorarjih za univerzitetne učbenike, ki naj bi postali v določenem smislu večja pobuda strokovnjakom, ki pišejo učbenike. Izvolili so prvostopno sodišče za profesorje s predsednikom Sretenom Sljivičem, profesorjem beograjske univerze na čelu. Izvolili so tudi predstavnike Zveze študentov v dve komisiji univerzitetne uprave, v komisijo za pre- davateljsko in znanstveno delo ter v komisijo za učbenike. Univerzitetna uprava je odobrila tipizirana pravila za študentske domove in internate ter sprejela predlog, naj se sestavi nov pravilnik o nagrajevanju študentov za uspešno učenje, kakor tudi pobudo, naj bi zbrali več denarja za razdelitev med nagrajene študente. Hladna valjarna železarne v Nikšiču poskusno obratuje Predsednik Ljudske skupščin® Črne1 gore Blažo Jovanovič se je včeraj udeležil svečanosti, ko J® začela za poskušnjo obratovati hladna valjarna nove železarn® »Boris Kidrič« v Nikšiču, ki Je tretja na j več ja tovarna jelda v naši državi. Letno bo proizvajal® 140.000 ton surovega jekla, oziroma 90.000 ton polizdelkov z® strojno in predelovalno industrij® ter za gradbeništvo. Svečanost* so razen 200 povabljencev iz vse dežele in nekaj tisoč meščanov prisostvovali član Zveznega i2' vršnega sveta Franc Leskošek ter številni politični, kulturni in javni delavci. DNEVNA KRONIKA Program tehnične pomoči ia'e organizacijsko strukturo lov-Uprave za mednarodno skih društev našemu novemu k°' sodelovanje za 1957 Odobren je program ameriške tehnične pomoči Uprave za mednarodno sodelovanje (I. C. A.) za leto 1957, po katerem se bo mudilo 7 izvedencev iz ZDA v jugoslovanskih tovarnah črne metalurgije, tekstilnih podjetij in podjetij za proizvodnjo in predelavo nafte, medtem ko bo večje število jugoslovanskih inženirjev in tehnikov odšlo na specializacijo v ZDA in nekatere evropske dežele. Prihodnje leto bo odšlo na specializacijo v ameriške tovarne kot štipendisti 93 jugoslovanskih strokovnjakov, ki delajo v elektrogospodarstvu, v barvni in črni metalurgiji, v premogovni industriji, industriji nafte, tekstilni in kemijski industriji. 62 jugoslovanskih inženirjev in tehnikov, ki bodo v nekaterih evropskih deželah proučevali najnovejše pridobitve v raznih panogah industrije, bo prav tako dobilo štipendije iz te pomoči. Skupščina Zveze lovskih društev V Skoplju je bila včeraj skupščina Zveze lovskih društev Jugoslavije. Udeležujejo se je predsednik Zveze Svetislav Stefanovič, generalpolkovnik Otmar Krea-čič in veliko število gostov in delegatov. Na skupščini so poudarili intenzivno dejavnost Zveze. Republiške zveze so aktivno delale v zvezi z reorganizacijo lovskih društev na podlagi decentralizacije in pri tem prilaga- munalnemu sistemu, družbenemu samoupravljanju in socialistični demokraciji. 2145 lovskih društev ima zdaj nad 100.000 članov. Posebej so poudarili potrebo po zveznem zakonu o lovu. Sueški prekop bo kmalu usposobljen za plovbo srednjih laaij Po najnovejših podatkih, ki jih je dobila jugoslovanska linijska plovba »Jugolinija« iz Egipta, so realne možnosti, da bodo lahko po Sueškem prekopu v kratkem že plule ladje s srednjo tonažo, t. j. pet do šest tisoč ton. V to kategorijo sodijo tudi jugoslovanske ladje »Lovčen«, »Triglav« in »Avala«, ki so vzdrževale zveze z Daljnim vzhodom. Srednjeročno kreditiranje industrijske proizvodnje V pripravi so predpisi o srednjeročnih kreditih za izdelovanje novih industrijskih proizvodov. Kredite bodo odobravali s pogojem, da bodo industrijska podjetja prej usposobila strokovne D , - '• £— j-naJ- kadre in nabavila dokumentacijo RuPel v‘*®raJ ^|b enajstih d P®fl metov za široko potrošnjo, in n® rentabilne j šo proizvodnjo za *2' voz zahteva nujno ureditev vp šanja kreditiranja oziroma fina®' siranja prototipov ter izdelave a*1 nabave orodja, potrebnega za J2' delovanje novih proizvodov. T® vprašanje je pereče v. nekateri® tovarnah strojegradnje, brodo-gradnje in elektro industrije, kateri znašajo ti stroški na de' setine in stotine milijonov din®2' jev. Ureditvi tega vprašanja Prl' pisujejo velik pomen. V Zvez®1 industrijski zbornici poudarjaj®1 da zdaj ni možnosti, da bi *® vprašanje uredili, ker morajo t°' varne večino nalog v zvezi z i*' delovanjem novih proizvodov nansirati iz lastnih investicijsk*® sredstev j>odjettj ali iz investicij' skega kredita. Številne tovar® pa ne razpolagajo s temi sre®' stvi, medtem ko so novi kred® pogosto povezani z dolgimi rok1' kar v precejšnji meri otežkoča ze tako težaven položaj. Spominska razstava . ob stoletnici rojstva Antona Aškerca V Narodni in univerzite{°! knjižici v Ljubljani je dr. MirKa Rupel včeraj ob enajstih dop® iSSHKES: ,°dPfl Aiker&v« Kredite naj bi dajala na pet let j8.2, a!°' .,kl ,P°mea! z,a tolet-z znižano obrestno mero, odpla- Aškerčevih slavnosti ob s čevall pa bi jih iz sredstev, nlci. Pesnikovega rojstva. Okus ustvarjenih z novo proizvodnjo, ’Jr?/ena razstava obsega o , če bi izdelovanje novih proizvo- dokumente, rokopise, pred „ dov z uspehom steklo. Ce pa ne Pesml> korespondenco, nJ®®w,r bi, bi ti krediti bremenili celotno de'a v različnih izdajah k®* j, proizvodnjo tovarne. I tl'dl prevode v tuje jezike. 0 m povečanje labne, zlasti pred- „ik, pp p, je vodil Jj. fonz Gspan. Otvoritve so se ^ ^ M —- A J M A /J M ■ 1 ■ T T m i — A eenel 4 O I ni nobena skrivnost, skrivnost je, 2 PISMO IZ DANSKE Mlekarne namesto cerkva (OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA) Kjftbenham, decembra Kazalec na daljlnomeiru, malega »Volkswagna« kaže, da drvimo s hitrostjo 100 km, mi pa tega skoraj ne čutimo. Danske ceste so zelo dobre. Predmestje Kjdbenhavna je ostalo za nami. Ob cesti vidimo mnoge krčme, in »motele«, kar pomeni »hoteli za motarizirance«. Ceste se ogibljejo naseljem. Da bi videli dansko vas, smo morali zaviti z glavne na stransko cesto, ki je tudi asfaltirana. Prispeli smo v neko značilno dansko vas ob jezercu. Jezer je v tej deželi mnogo. Vas ima kakih dve sto hiš; ceste so asfaltirane. Sredi vasi stoji poslopje, podobno transformatorju, v resnici pa je to vaški hladilnik. V njem ima vsak kmet predalček, kamor spravlja blago, ki bi se utegnilo | skem je namreč delovna sila draga. » trično cedilo, skozi katero pre- v staji, ki smo si jo ogledali, cejajo mleko, potem pa ga nali- je bilo kakih sto krav. Okna so a °,.v. V(™ce I, - ^ J.7? P°~ standardne mere, tako da v stajo stavljajo ob cesti. Šoferji jih na- ne pri po^ntejo veterinarja in v ve- drzal, da lahko to »vnovči«. | ftnj primerov gre takšna karava v Odkup in prodaja mleka sta klavnico. organizirana na zadružni podla- j V vsakem okraju imajo po gi. Danska je znana kot dežela dve živinorejski j>ostaji s tremi zadružništva. Pridelovanje sloni' ali štirimi bikL Vsak dan poši- jjokvaritL Stopili smo v mlekar-' v glavnem na privatni podlagi ob | ljajo z avtomobilom seme po farno, ki je mehanizirana. V njej pomoči zadruge, prodajo pridel- j mah in vaseh. Kmetje in farmarji sta zaposlena samo dva delavca, kov pa prevzema zadruga. Za-1 namreč kar telefonlčno obveščajo Pasterizirata mleko, ga sprav ljata v steklenice, izdelujeta sir in maslo ter pošiljata vse v Kj6-benhavn in druga mesta, kar pa mleka ostane, ga predelata v prah ali pa gre v druge dežele. Precej kmetij ima po 50 do 100 krav. Skoraj vse kmetije imajo aparate za molžo in elek- družna kontrola je zelo stroga in, postajo, za koliko krav potrebu učinkovita. Pridelke je moč pro- jejo seme. dati samo prek zadruge. Sima Po običajni danski gostoljub-zemljišča okrog gospodarskih po- nosti nas je lastnik po ogledu slopij so ograjena z žico, po ka- staje povabil na kavo. Hiša je teri je naj>eljan električni tok vzorno snažna. Gospodar nikoli ne nizke napetosti Tako je ograje- vstopi v čevljih, marveč ima v nih več sto krav, da pastirjev prednji sobi zmerom pripravljene sploh ne potrebujejo. Na Dan- i copate. Tla se svetijo ko 6teklo. Malone vse je pogrnjeno s preprogami, hiša ima dva radioapa-rata, televizijo, telefon, kuhajo na plin, stene so pokrite s slika-mL Kmetijstvo je glavni vir dohodkov na Danskem in je v celoti usmerjeno na trg. V vasi nismo mogli kupiti jabolk od kmetov, ker so nas vsi napotili na vaško zadružno prodajalno, čeprav smo hodili j>od vejami, j>ol-nlmi sadežev. Dansko ljudstvo je zelo marljiivo in prijazno. V vaški kavarni nismo našli nikogar, vsi ljudje 6o bili na delu. Pred vsako hišo smo videli vsaj po eno kolo, ki je najpogostejše in najbolj praktično vozilo v tej ravni deželi Nazaj grede smo se vozili skozi več manjših vasi in naselij. V vsaki smo videli velik dimnik mlekarne, videli pa smo tudi na samem stoječe mlekarne, ki predelujejo mleko okoliških farm. Od daleč ee je razlegalo zvonjenje. Cerkve so redke, zanje je treba šteti denarce, pa tudi precej časa potrebujejo, preden Jih sezidajo, na Danskem pa je čas naj dragocenejši. Tempo dela in življenja je v tej deželi zelo nagel, bržčas tudi za Američane, kl smo jih srečali spotoma na farmi kamor smo prišli da bi se naučili, kako j« treba obdelovati zemljo. Za obdelovanje zemlje je Danska Sola, v kateri se lahko vsi narodi mnogo nauče. Revna in plitva peščena zemlja rodi povprečno 28 stotov pšenice na hektar. Kako to? Na Danskem to kako se tuji« wivunive su -3 iležili predsednik Univerzite*®®'. j sveta dr. France Hočevar, 8e .:c suši'meso’’ ne^paTkako! mini tajnik Slovenske akade* j je treba obdelovati zemljo. Vsak^dr-. M,!ko Ko« ln (lru£' kul človek vam pove, da je treba na£ avcu zemlji delati ln še enkrat delati, ž . ,v To nedvomno drži, toda to še ne^ Seminnr za boljšo organizacijo dela zadostuje. Na Danskem uporab- ž ljajo agrotehnične ukrepe, kar ž ° “ pJ največ morejo. Umetna gnojila,? V petek ie bil v Do®.ufor, globoko oranje, kolobarjenje in vse 'j Polževem zaključen prvi lD,uj. ostalo uporabljajo po vseh pred- £ mativni seminar za višje jr piših in dognanjih znanosti. Dolga ^bence naših podjetij. TecaJ njt. leta so preizkušali razne ukrepe pripravil zavod za prouče" ln kemijsko analizirali zemljo, £ organizacije dela in varnosi r zato pa že 50 let žanjejo sadove?;delu. Seminarja, ki je na ®J j. svojih dolgotrajnih naporov. Dol-? predavalo 6 predavateljev o go 60 čakali na te uspehe, napo- \ različne j šili temah, ki r.esn°jUž-ried pa so jih že dočakali. Vsa Odevajo dejavnost vodilnih u ge Danska uporablja te ukrepe in sej bencev v podjetju, posebno ravna po pravilih, ki zagotavlja- ? glede na prizadevanja za ,oril-jo največje donose. ^organzacijo dela in dvig ^:rCk- Snažne hiše, asfaltirane ceste\ nosti, se je udeležilo 20 d or. im ulice, mnogo avtomobilov in ?; tor jev in pomočnikov dn®,-uf-motociklov, televizijske antene po £ jev slovenskih tovarn. z'a fI)ii' vaseh in celo na hišah, stoječih \ nega pogovora o vtisih s _\:e-na samem, pričajo o visokem ? nar ja so se udeležili tudi s sC standardu prebivalcev te dežele/! i°r za delo in delavske ® . ki tako rekoč že dobrih so let ni LRS dr. Dular ter novi®arJ doživela nobenega vojnega pu- 'j stošenja. Danci so jjonosnl na 2 Občni zbor svoje uspehe in vsak človek vami .,,r„r\r,-u\nflTlc'f pove, da je Danska dežela brezž društva zgodovin J slehernih naravnih bogastev. Da,ž Včeraj popoldne je imelo to držL Danska nima ne rud neždovinsko društvo za SI°vl rj’ gozdov ne kamenja in celo rek? svoj redni občni zbor v nima, da morajo tudi električno? Historičnega seminarja v ‘ p, energijo uvažati iz sosednjih de- { Dnevni red je obsegal let® ^ žel. Vse, kar ima, je revna pe-Žročila odbora in P°drl!znl^’aIii ščena zemlja, Danci pa so jo iz-?sestanku so obravnavah, VP ^ premenili v najrodovitnejšo ze- £ n je sodelovanja v Zvezi 2» ^ mljo ali bolje rečeno v zemjo, ki ž vinskih društev JugoslaV}J e/, rodi kakor najboljša. ^ razpravljali o ustanovitvi F. Kovač žnega zgodovinskega časopis Središki kmetje - slovenski Švicarji Prebivalci sred iške občine so p-odstotno kmetje. Rodovitna “jttdja, katero skrbno obdelujejo, »h™.10 rcw^'' Vendar se poljedel-vj ° pogasi podrejuje živinoreji, .J® tu izredno razvita. Kmetje Pnclelujejo za prodajo in zase v ®cjm količinah le plenico, koru-®° w krompir, vsi ostali pridelki P? so namenjeni za prehrano ži-P®®* V občini redijo 1624 glav Cto/6 ž’v™c' 5107 svinj, 200 ovac, ® konja in okrog 10 tisoč glav v rUj i-e‘ Govedoreja je posebno Zadnjih letih izredno napredo-a' Skoraj polovica goveje žime jma rodovnik. Prevladuje £*cgaTOka pasma pred simental-Nedvomno je središki živino- *®jski bazen med najboljšimi v if^v®n*ji. če ni sploh najboljši. Kanič iz Središča ima kra-v r pin££avske pasme, ki je bila T,D.?Pl' ^em merilu ocenjena za Bo j v Sloveniji, sledijo pa so na raznih razstavah r(1l)lva‘a .medalje in nagrade. Iz-no je razvito kolektivno %ava-,«vine. DOZ ie samo v zadrugi Središče zava- k a«, da mlečnost srediških krav i kakSnl domači obrti ni govora. Po- nenehno rnst/> VnrHŠnnip dohrp Polnoma Je zamrla nekdaj močno raz-, ° 5“. ’ vprašanje, aoore vlta usnJarska krznarska obrt ln tkal- krme za zivmo je x" —1—------------- ■ vedno pereče, predvsem glede močnatih krmil in silaže. 15 silosov, kolikor jih je v občini, nikokar ne ustreza številu živine in v tem čaka sre-diiške živinorejce še precej dela. Vsekakor pa je živinoreja na tako zavidni stopnji, da s pravico pravijo o središkiii kmetin, d« so slovenski Švicarji. POTOMSTVO LEGENDARNEGA KOVAČA Ustno izročilo o kovaču, ki Je popravil grofovsko kočijo ln tako pnt-služll Središču grb, Je vsekakor dokaz, da Je obrt v trgu precej stara. Kovačije so od nekdaj dobro uspevale v tem kraju, ki leži ob prometni vozni cesti. Vendar SredlSče ni toliko značilno po obrtniški dejavnosti: obstajala je samo v toliko, da je zadovoljila potrebe kmečkega prebivalstva. Danes je sredlSka občina, čeprav naj mlajša v ptujskem okraju, na tretjem mestu po številu obrtnih delav- stvo. Tudi lončarjev ni več. V novih razmerah se potomstvo kovača lz legende krči., STRAH PRED STRNJENIMI SADOVNJAKI Sadjarstvo Je v občini precej razvito. Okrog 21.000 sadndh dreves pa J« v resnem stanju glede starosti ln raznih okužb. Največ Je Jabolk ln sliv. V Središču Imajo tudi strnjeni kompleks sadnega drevja, ki pa kmetom ni kaj povšeč. vzrok Je v bojazni« da bi bili tako kaj prikrajšani ln da ne bi kdo drugi živel na tuj račun. NOVE HIŠE, CESTE, KANALIZACIJA IN BOJ PROTI DRAVI Prišlec vidi, da se v Središču precej gradi. Po vojni Je bilo sezidanih 47 stanovanjskih hišic. Te hišice so gradili zasebniki s krediti banke, p& tudi občina Je dajala kredite v ta namen. Gradilo se Je samo pod nadzorstvom gradbene inšpekcije lz okraja. V Središču ne obstaja urbanistični načrt. Se vedno zidajo hJtše kar ob nie, katerih Je 35. Večje število pre- cesti, medtem ko so vmesni prostori nezazidani. Delno Je vzrok temu tudi to, da so te vmesne parcele mnogo dražje ln Jih zasebniki ne morejo odkupiti. Kljub vsem novogradnjam pa moreta samo še ptujska in ormoška občina, ki pa sta znatno večji. Kakor iu v a- .povsod drugod,‘pa Je tudi v Središču ’Vf>l 92 odstotkov živine Mleč- obrt v Precejšnjem nazadovanju. Ob- . ------- ------------------- Host srediSUVi L-,o„ j„i' x j Cina sl P°Steno beli glavo z vpraša- je stanovanjska stiska še vedno pre iških krav je daleč nad njem obrtništva. Tudi tu se pojavlja cejšnja. Občina ima tudi težave pri urejevanju 74 kilometrov občinskih cest, ki so večinoma v slabem stanju. Tudi kanalizacija bi bila nujno potrebna. Vprašanje zase pa Je tudi Drava, ki vsako leto poplavlja okrog sooha rodovitne zemlje. Tipični posnetek središkega trga pred občinskim ljudskim odborom. Novinarska razglednica Središča ali tujec v Središču Ko stopiš iz vlaka na središki | vsi poznajo, rokujejo in na veliko postati takoj občutiš, da si prišel | razpravljajo' o vsem mogočem, v nek poseben kraj. Ljudje te j čim pa se približa tujec, utihnejo. Med seboj se l Nehote imaš vtis, da ;k gledajo dobrih in vUenie j« v občini zelo razgibano. Središče je kraj vnetih telovadcev. Posnetek je 8 telovadnega nastopa središkega »Partizana« obfin^h^n ™,ee?osti ▼ dmgih rekord-- .Pos?z?ni 80 c«Io pravi leŽMi Najvišja mlečnost, zabe-ml^a ? Središču, je 5835 litrov ea ' , L®tos je središka zbiralnimi«,? odkupila 120.000 litrov več t kar J® za svojih 20.0001 lani. To je zgovoren do- ZBRAL in napisal MIHA REMIC odpovedovanje obrti zaradi starosti mojstrov, ki niso poskrbeli za naraščaj. Razen dveh državnih in dveh zadružnih obrtnih delavnic so vse ostale privatne. Cutl se precejšnja potreba po kovaških delavnicah, saj so samo Stlrl v občini, število vprežnih vozov pa je tako veliko, da bi jih Tum krojaško delavnico pogrešajo. Zadruga Je nekda-5°if , de,avnlco likvidirala zaradi deficita. Občina sedaj Tazmišifa o ustanovitvi novega obrata te stroke Včasih je bila v SredlSču zelo razvita domača obrt. Znano Je, da so sl Sre-dlščanl sami ulivali sveče. Danes o Središče — miniaturna občina Z ničimer ne moreš bolj užaliti Središčanca kot z vprašanjem, če je njihov kraj vas ali trg. Otrok na cesti ti bo ogorčeno rekel: »Kaka vas — trg!« Celo na starih hišnih številkah je napisano: Trg Središče. Nikoli ne pozabijo poudariti: trg. Ponosni so nanj. Ze iz starih časov. V starih listinah je omenjeno Središče kot trg že leta 1433. V sredini 15. stoletja so Središčani že volili 12 trških svetovalcev ali prisednikov, pozneje so vpeljali stalno starešinstvo. Občinska oblast je tu stara, da redko kje tako. Središče ima svoj grb iz preteklosti: Sčit s štirimi polji. Na spodnjih poljih so srebrni kotači, na zgornjih pa topoli in osmerokrake zvezde. Ljudsko izročilo pravi, da se je nekoč ormoškemu graščaku pokvarila v Središču kočija, središki kovač pa je kolesa tako dobro in imenitno popravil, da je graščak v zahvalo dovolil Središčancem grb. Kot tržani so imel i Središčani skozi stoletja več pravic kot uboga kmečka raja. "Za te pravice so se borili in bili v stalnih razprtijah z graščino. Pozneje So se odločno zavzeli za, slovensko besedo v občini in celo zavračali nemške dopise. Te stoletne trške pravice so prebivalce po svoje oblikovale v samostojne, napredne ljudi, ki pa so bili vedno sami zase in so na ostale gledali nekoliko zviška. V Središču žive stoletja iste rodbine. Ni čudo, da so se Središčanci dvignili kakor eden, ko so hoteli priključiti središko občino Ormožu. Prišlo je celo do prenapetosti. Potem so dobili občino, najmanjšo v ptujskem okraju, saj šteje samo okrog 2400 občanov in se razprostira no površini 3878 ha v rodovitni dravski dolini, na skrajnem vzhodu okraja ob hrvaški meji. Tako so ostali sami zase, na tradicijah svoje preteklosti živi občina neko povsem svoie življenje. :ot tujca. Med seboj se I Nehote imaš vtis, da imajo ti ljudje neko skrivnost za bregom. Skrivnost — to je njihov tradicionalni trg. V trg se pride po preoej blatni poti, ki je sedaj v jesenskih dneh posebno neprnetna. nosijo večidel škornje — njim je bolj ali manj vseeno, ubogi tujec pa presneto preklinja to blato. Prvo, kar te preseneti v Središču, so plotovi in ograje. Vsak košček zemlje je prav natančno ograjen in vsaka zasebna posest očividno obeležena. Središče je raztegnjeno brez kakšnega načrta vzdolž Spor med igralci in telovadci Telovadno ln kulturno udejstvovanje ima v Središču stare korenine. Pred leti sta obstajali dve kulturno-prosvetnl društvi. Pozneje se j? eno ;priključilo »Partizanu« In ofl tedaj nastajajo spori zaradi društvene dvorane, ki je v domu »Partizana«. Ta dvorana Je telovadnica ln dvorana za gledališke predstave. V Središču prevladujejo telovadci, v Obrežu pa so doma navdušeni Igralci, ki se udejstvujejo v dramskem krožku društva. Značilno za društveno življenje je, da so tudi društva vsako zase. Gasilci delajo zase, mladina zase, prosvetno društvo zase ln »Partizan« zase. Svet Mesto enega pevskega zbora se zbirajo pevot »Partizana«, pevci gasilcev, pevci prosvetnega društva, vendar vsak pod svojo zastavo. Seveda tako razdrobljeni ne morejo doseči kakšnih nadpovprečnih uspehov. Mnenja o majhni in veliki občini j® tud' 8rediška občina najmanjSa, straSno sam zase. Vedno s® bojijo, da bi bili kaj prikrajšani. Zdi se, da precej manjka političnega dela, da Središče kot občina in tudi vsak posameznik nima pravega odnosa do skupnosti. To je le mnenje, ki se vsili človeku, če malo vrta v to stvar. t&kln ne*zo&'bno vprašanje, ali so in r ° nJa*e °Wine sposobne za obstoj Uudsk ' ne< ljudje na občinskem Brediia* °db0rn in tudi ostali obCani »Mdl * tet>a nimajo pomisleka. Qla 'ina 8e obnese, pravijo brez Prid*1 °bčiLtt oc p *Žkov’ nadalje tistim družinskim domžalski gimnaziji. Vsa razstavlje- , ozjTOma osebnim upokojencem, ki na dela Je ustvaril Sele letos, pred- | nimajo poleg svoje minimalne povsem poleti in jeseni, le Sest del Je I kojnine nobenih drugih dohodkov, iz lanskega leta. Resneje se Je po- j partizanskim sirotam, ki žive v svetil slikarstvu Sele letos, slikati pa slabih sooialnih razmerah in dole pričel leta 1951, ko mu bolezen nij bivaj0 Gd občine že dijaške pod- Center, ni moč predvidevati. Vsekakor pa je razumljivo, da ob misli na rušenja ne smemo v nhMni Ibiti sentimentalni, saj bo do tega moralo priti prej ali slej. In končno, zakaj ne bi na lepšo podobo mesta mislili že zdaj? hy na gimnaziji. i ;n zdravstveno ogroženih družin z Čestitkam številnih obiskovalcev I veg otroki razstave se pridružujemo tudi mi. ln pri načjnu jzplačevanja je ko-želimo nadarjenemu, a skromnemu ; misija za podeljevanje podpor tovarišu Merharju še mnogo uspehov Zavz6la stališče, da se podpore pri njegovem nadaljnjem umetniškem j izplačujejo v denarju, v naTavi ustvarjanju. j. cotman pa le v primerih, ko nima zago- Z DRUGEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA SINDIKATA TRGOVSKIH, GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV OBČINE LJUBLJANA-CENTER Ali uvoženo blago v ljubljanskih trgovinah res zvišuje naš standard Ljubljana, 8. decembra Danes je bil v stekleni dvorani hotela Union drugi letni občni zbor sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev občine Lj ubij ana-Center. Zaradi izredne analitične , vrednosti letnega poročila sindikalnega dela trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev tudi za druge mestne občine in občine v ljubljanskem okraju, bomo o problemih, ki so obravnavani v poročilu, govorili v posebnem članku. Tokrat povzemamo le najvažnejše misli iz razprave delegatov sindikalnih podružnic. Več zastopnikov sindikalnih podružnic trgovske stroke je poudarilo potrebo po intenzivnejšem strokovnem izobraževanju trgovskih vajencev na delovnih mestih in v trgovskih šolah. Nova uredba o kvalifikacijah trgovskih delavcev naj bi — po pre’dlogu nekaterih delegatov — omogočila tudi tistim trgovskim uslužbencem, ki so zaposleni v manjših poslovalnicah (manj kot 5 zaposlenih) do- seči prevedbo v visokokvalificirane trgovske delavce, če izpolnjujejo druge pogoje za ta naziv. Delegati so v razpravi večkrat omenili skromno izbiro vzorcev tekstilnega blaga, ki ga trgovini prodaja industrija. Tako naj bi tekstilna industrija dobila večje obratne kredite, da bi lahko izdelala sezonska bldga pravočasno: zimski tekstil pred ok- tobrom, pomladanskega pred marcem. Ko so delegati sindikalnih podružnic primerjali delo uslužbencev v posatnezfflh vejah trgovske dejavnosti, so ugotovili, da uhajajo trgovski pomočniki zaradi težjega dela iz trgovin z železnino službovat v druge stroke trgovske dejavnosti. Predlagali so, naj bi 15% do 20% višje plače za delavce v trgovinah z železnino zaustavile ta preliv delovne sdle v sorodne veje trgovske dejavnosti in privabile v trgovine z železnino dovolj vajencev. Med razgovorom delegatov je prevladovalo prepričanje, da trgovska podjetja občine Ljubljana-Center — predvsem uvozna — prodajajo premalo takih predmetov Široke potrošnje, ki bi s svojo cenenostjo ln kakovostjo najbolj ustrezala potrebam kupcev. Delegati so ostro obsodili avkcijsko prodajo uvoženega blaga. Nekdo je vprašal, zakaj so uvozna podjetja uvozila drage inozemske kravate, mnogo gospodinjskih strojčkov, ki zaradi visokih cen niso dostopni širšemu krogu potrošnikov, ter drago tekstilno blago, saj je slabše kakovosti kot domače blago za isto ali nižjo ceno. Hkrati je navedel, da kupujejo drage uvožene standardne predmete in uvožen tekstil predvsem ljudje z visokimi dohodki, n. pr. privatni obrtniki. Delegati sindikalnih podruž- tovila, da bo denar porabljen prave namene. Pojavili so se primeri, da podpiranec tega de' nairja ni porabil v nanletie, katere ga je dobil. Pri tem nnr nastane vprašanje neke vrste kontrole nad pravilno uporabo teh podpor. To delo bi rnor*11 opraviti socialno-zdravstveni >Je,' ti. Sele potem bo funkcija *eI1 svetov v tem vprašanju uspeš?0 zaključena. Ugotovljene nepravi' nosti pa bo treba vsekakor UP?.' števati pri naslednji taki akcij1' M■ S< Cena proizvodov naj ustreza njihovi vrednosti Pred nekaj dnevi so v Izložb podjetja »Volan« v Tavčarjevi ulici mimoidoči lahko videli m0" j torno kolo znamke »Panoni®*’ Poleg njega je pisalo: 250 cflij cena ca 320.000 din. Gledalci, K* jih pred izložbo ni manjkalo, 80 menili, da je motorno kolo P°" vršno izdelano, da ima prevelik3 koleba, neroden tank za goriv0 itd., predvsem pa, da je njegov3 cena glede na vse naštete P0” manj kij lvosti mnogo previsok®' Slišali so se glasovi: zakaj P°“' jetja ne uvažajo raje motorjev priznanih znamk »Puch«, »DR«*1 »BMV«, »NSUf ali »Triumph*-Zakaj organi, ki skrbijo za uvo* motornih koles, ne vprašajo n*' šega potrošnika — kupca, kak5' nih vozil si želi? Od podjetij »Volan« in »Sl?' venija-avto« smo dobili na t8 vprašanja precej june odgovore' Motorna kolesa »Panonia« — Vj’ delali so jih v industrijske" kombinatu Csepel pri Budinti*' šti — so prišla v našo drž®'' kot pošiljka na račun reparacij’ ki jih Madžarska dolguje Jug°' slaviji. Na avkcijskem mestu Beogradu pa 14. novembra nj* prodali nobenega motornega lesa te znamke, kajti zastopa1* trgovskih podjetij, ki so se tS’ kcije udeležili, so menili, da njihova cena (295.000 din za ^ ,torje z odprto verigo in 3l00Jf din za one z zaprto verigo) ločno previsoka. Tako čaka daj v skladišču podjetja »Slov®' nija-avto« v Ljubljani- 287 ni°' tornih koles cenejše >rtte in dražje vrste (vsi znamke »Pan°' nia«) novega razpisa avkcije nižjo izklicno ceno. ,j Ob tej priložnosti smo tu,, izvedeli, da bosta imeli podj »Volan« in »Slovenija-avto« IZ NOVEGA DELAVSKEGA DOMA V TRBOVLJAH Dobro opravljena »Matura« ,, t------ »vuiau« m »cuuveruja-av , nic gostinske stroke šo v razpravi , nakup motornih koles v prih°f9 našteli vzroke, zakfcj zapuščajo njem letu na razpolago devizj. absolventi gostinske šole v Ljub- sredstva samo vzhodnoevropsK^ liani svoj poklic: mnoga gostin- držav. Prav bi bilo> da naSi P0' ska podjetja nočejo sprejemati trošniki povedo, katerih - zna«? izučene gostince v službo, a mnogo deklet — absolventk gostinske šole — se poroči. povedo, katerih motorje bodo kupovali S. Na koncu občnega zbora je govoril o turistični podobi Ljubljane še zastopnik Turistične Več za štipendije Kulturno umetniško mena« pri Gregorju je želo lepe. l,sppo- ♦51^ druS,voufpf V smehu in solzah je Fodor-jeva »Matura« v zadnjih dveh desetletjih preromala malone vse odre po Sloveniji. Po njej je segla zdaj tudi dramska družina >Svo-boda-Zasavje« in z njo dobro opravila svojo »maturo« na odru novega Delavskega doma. Ce sodimo po tem, kako jo je sprejela polno zasedena dvorana, povejmo, da bi niti najstrožji profesor ne mogel nikogar vreči. Eden, dva popravljalna izpita, to velja še veano za dobro maturo, pravijo. Ce si je dramska družina izbrala »Maturo« za svoj prvi prispevek v novem domu, je storila prav, ker je s .tem realno ocenila svojo zmogljivost v režiji, igri in sceni. Razen tega pa' je sama zgodba v »Maturi«, kljub svoji lahkotnosti, po čustvenem registru smeha in solz človeško tako pristna, da si z njo ni težko pridobiti hvaležnih gledalcev in poslušalcev. Režiser Silvo Kuster jo ie postavil na oder brez posebnin, novotarij v igri in sceni, preprosto, človeško, kakor so to storili mnogi režiserji na slovenskih odrih. Tisto mlado, v ves svet zaljubljeno Katjo Slaparjevo, okoli katere se pravzaprav suče vsa ta »Matura«, je režiser naložil Olgi Ojsterškovi. Mlada amaterka je v celoti ustvarila prikupno Katjo, ki je mestoma talco pristno zaživela, da ji ni moč odreči očitnega igralskega talenta. Za prizore z ravnateljem dekliške gimnazije in prof. Mozoljčevo zasluži — odlično. Izkušena Sabina Kajnihova, ta steber dramske družine, je tudi s prof Ano Matejevo ustvarila od konca do kraja najbolj izdelan in podoživlien lik. Ob njej je bil ravnatelj (A. Praunseis) očitno prešibak v igri in govoru, čeprav prikupnB pojava. Za reprize ga bo treba izpiliti, da bo vzdržal ravnovesje z nosilci glavnih vlog. Prof Mozoljčeva (Stefi Mervič) in prof. Vrtačnik (Igor Mervič) sta polnila dvorano s smehom, mesto- ma pa sta nemara le nekolikanj prehudo karikirala. Vendar gre prof. Mozoljčevi za zadnji prizor s Katjo najlepša Ocena. Prav lepo oceno si zasluži tudi prof. Čebula (Silvo Kuster), moti le njegova zapečkarska odmaknjenost za samotno mizo. Z lahkoto in eleganco je Ančka Ogorevčeva odigrala Emo, profesorico telovadbe. Vsi trije profesorji (Dane Potočan, Zvone Kršlin, G. Miklavčič) so bili dobri v svojih manjših vlogah. Prav tako tudi dijakinji Vo- . _________________ ____ glarjeva in Sirkova (Nada Praun-1 terske gledališke družine. (i) Za vsakogar nekaj Razen s Kranjčevo dramo »Pot do I družine, ki so prav dobro prikazale od* zločina«, ki jo ie na odrti novega De- lomek iz spevoigre »Neopravičena ura«. doma dramska družina »Svobode V tem prosvetnem večeru na katerem oljivo uprizorila ▼ režiji Rada so vse sekcije prispevke vsaka po svoje Čelno var j a, so ^ vse sekcije nastopile *e | prav lep delež, b\ posebej omenili pre- oki ---------------- #r zboru so se temeljito pogovorili 0 -jr1 sedanjem delu, napravili so tudi^ sc Kot uvod v se: £°%! zveze Slovenije: izložbe ljubljan- PaS* Skih trgovskih lokalov so tudi za za svoje delOj ki BO ga naredili., razvajeno oko inozemskega tu- društvo obstoji le dve leti. Zgrajen' rista privlačno urejene, le pre- liino "£eje"a dvorana »ta p"”0' ju«' j is Sxx-i - j. i. « -t , kraja. Posebno pohvalo 7AMU2U0Jlk'31 deli zaščitene stare baročne Ljub- tega kraja, ker delajo m^d ljane so še zanemarjeni (Zavod p,rebivai«tvom. Na nedavnem seis, M. Frankovič) ter šolski slu- za spomeniško varstvo nesnage ga Tom (Stane Avsec). • • gotovo ni zaščitil!), čeprav zane- K na splošno dobro opravljeni sejo tujega turista ob slučajnih »Maturi« za konec samo še oceno I srečanjih z Ljubljano noge naj-iz slovenskega jezika. Neenotnost | raje tja na sprehod. V. B. izgovarjave in naglasa precej j moti ubranost uprizoritve. Za to : pa ni druge poti: že s prvo bralno I vajo pa do generalke je treba posvetiti jeziku in izgovarjavi ter naglašanju največjo skrb. Zakaj kultura jezika je odločilni element vsake dobre predstave, pa najsi bo to tudi predstava ama- za bodoče delo. uprizorili igro »Dobravo«, ki *fl uspela. Pevski zbor je priredil K-jjU domačih in narodnih pesmi. Tudi sekcije so bile delavne. šno zvrst kulturno-prosvetnega udejstvovanja goji »Svoboaa II« že nekaj časa s prav lepim uspehom ob znatnem **■ nimanju občinstva. Celoten spored ie lažjega značaja, prepletajoč se z glasbenimi, pevskimi in reeftativnimi nastopi. Vse nastope prikupno povezuje napovedovalec z bolj ali manj šegavoresnimi komentarji. Po- senetljiv napredek, ki ga je pokazala mladinska godba s kapelnikom Adom laušičem. četvero skladb, med njimi zlasti . zahtevni " motivov, so ko odlično, __________ ________ bodo s to mladinsko godbo dobile Tr-Tv i • v kratkem času svojo drugo najboljšo godbo na pihala. Icl se bo mogla uveljaviti v najširših mejah. Ita- ».eivero skibod, meo njuni htevni venček jugoslovanskih so mladi podbenfki Izvajali taci. da lahko mirno sodimo, da BRALCI NAM PIŠEJO (.ebno mikavna pa je Iznajdba tako ime- kor se je uveljavila priznana delivsk novane »leteče zasedbe«, ki pred zastrto godba »Svobode-Center*. (ž) odrsko zaveso izpolnjuje menjavo glav- nih nastopov na odru. Ta »leteča zasedba« prijetno $ode in poje lahke stvari ter v kupletih nekoliko podebatira * razigrano publiko, dokler se spet ne razgrne zastor za nastop te ali druge sekcije. Kolikor je sicer ta zamisel prikupna in poživlja celoten spored prosvetnega večera, bi bilo pa nemara le Erav, če bi se »leteča zasedba« izogi-ala kabaretnega pretiravanja. V sporedu tokratnega prosvetnega večera. Ki so ga pripravili Franci Princ, Ado Taušič, Stane Ponikvar in Ivan Gračner, so nastopili mešani pevski zbor, tamburaški zbor, mladinska godba na pihala ter nekaj članic ‘dramske HOKEJ NA LEDU Partizan : Crvena zvezda 2:1 NOGOMET Radnički : Colchester 6:2 (2:1) Vsaj enakopravnost lahk o zahtevamo l)ne 15. novembra s<) vzpostavili novo redno avtobusno progo med Gorico in Ljubljano. Na tej progi prevaža z avtobusom prevozniško podjetje »Ribbi« iz Gorice. Ukrep je vsekakor koristen in bo potujočim na tej progi omogočil udobno potovanje. Če pogledamo na vozni red, ki ga je izobesilo na avtobusnih postajah omenjeno podjetje, dobimo kaj čudno sliko. Izobešeni vozni red je natisnjen v italijanščini in slovenščini. V prvi vrsti je r velikimi črkami natisnjeno v italijanskem jeziku, spodaj pa . z manjšimi črkami v slovenščini. Menim, da bi takih voznih redov ne smeli dovoliti izobesiti, ne samo zaradi prednosti italijanskega jezika, pač pa tudi zato, ker so slovenska imena pisana po Italijan- Ivan Stegnar petdesetletnik Ob jubilejni obletnici roistva Andre- žiču tudi delal. Kot' skojovec in pozne ^egnarja ~ človeka, ki dosledno j kot član Komunistične partije Ju slavije je aktivno politično deloval, 'kil je zvest borec za delavske pravice, vsled vztraja v vrstah neumornih borcev za lepše in srečnejše dni -- je nrav, da na tem mestu zabeležimo nekaj vrstic ter da mu hkrati tudi iskreno čestitamo k prazniku. Stegnarja pozna ves Šoštanj, pa »tudi širom po našj domovini ga poznajo kot sposobnega gospodar«kega organizatorja. 2e več let je kot predsednik na čelu Združenja usnjarslfe industrije FLRJ, kot direktor Tovarne usnja v Šoštanju pa je Že od leta 1950. naprej. Pod njfr-govim vodstvom je marljiv delovni kolektiv Tovarne usnja dosegel velike proizvodne uspehe. Ro^il se |e v decembrskih dneh 1906. v Tržiču. 7t v zgodnji mladosti je kovan tfosilee je spomenice 1941 Poleg izgubil starše in tako na lastni koži za-. > vseh ostalih dolžnosti, ki jih zvesto Čutil življenje ln njegove krutosti. Po* opravlja, je tov. Stegnar tudi repbli se je čevljarstvu in pozneje v Tr- 1 ški ” 1 česar so ga preganjali in večkrat zaprli. Nemška okupacija go je zatekla v mariborskih zaporih. Nemci so ga z drugimi trpini vred odpeljal v taboriče, vendar mu je med potjo uspelo pobegniti in oditi med oartizane. Trda življenjska pot ga Je prekalila v klenega borca. Po končani vojni je Andrej Stegnar opravljal več političnih in gospodarskih funkcij. Bil je tudi direktor Tovarne usnja v Kamniku. Za vztrajno in požrtvovalno delo na ra?nih področjih je-bil doslej že večkrat nagrajen in odi» sko. Na primer: Vipaoo, Postuffl1*' jr gatico, Verconiko itd., šele P0**®', to .z majhnimi črkami, venskimi imeni. Grča Pes v hotelu _ * klimatskega zdravili” v Gozdu Mrtuljku pr« *ocialni zavarovanec 8 Kot ( mesec dni na klimatskem *^r*v v Gozdu Martuljku v domu ^r,nC(f0 k0' man. Vse je bilo v najlepšem re .^jll1' udobnost in tudi postrežba. 0\>e moram tudi to, da je v vsaki šen svetil se je čevljarstvu in pozneje v Tr- ljudski poslanec. kal okvirju »hišni red«. L« nC p0pol je neprijetno Iznenadilo. Nekefr* dne po kosilu sem se vlegel 1° ^ Toda zbudil me je na moje veH °^t» senečenje v sobi velik pes ovfij* je iz »svoje« sobe preskočil tri ^0jo ske ograje in • terase pri*®* sobo. Skozi vrata moje *e moral odgnati v hotelski hodni . ni hotel vrniti po poti, po ^a*erl 0 pf1'/ šel. Prav tako je naslednjega le! drug oblskovaleo-pes v i0^° soseda, loda ko smo o tem ® ^ medicinsko sestro, ki je la9tn.Cj je le-ta rekla: »Dobro, da ni Šega napravil.« f Volčjaki se svobodno spre a . ^ hotelu ves dan v spremstvu jjjsj0 spodarice, pogosto pa tudi ■ain * tudi svojo sobo (Itev. 48). .Čudno, da uprava zdravili* ® p da imajo njihovi uslužbenci £ j t vali v hotelskih sobah. Vsa o ^ jasno, da je to z medicinske * dopusti |i vt. Morda *e bodo organi nad tem le »anaUlM* . Branislav Stoj.««*' POMENIMO SE SE O TEM Kako nastane nosečnost Z DVEMA PLODOVOMA Dvojčki so v 80°/o- primerov p^vod oploditve dven zrelih lajcec. Takoj po oploditvi se jaj-vsako zase prilepita k mater-kjer se postopoma razvijata, i« j pk>d ima posebno posteljico „ docela ločen krvni obtok, ki ar njej. Pri takšnih dvojčkih je ga jajčeca dva plodova, v sami krvni obtok medsebojno povezan, usmeritvi oplojenega jajčeca, ko Dvojčka imata skupno posteljico, se prime maternice, in da so zgodnjega poroda, zlasti če rodi žena prvič. Po statistiki istega avtorja se tako da se neenako in včasih tudi nepravilno razvijata, da se rode ________________________ ___ spački. Takšni dvojčki so zmerom Mtiogoča, da se vsak razvija ne-1 istega spola in drug drugemu zelo ‘JPvisno od drguega. Ta neodvis- j podobni ne samo telesno, marveč P®8* je tolikšna, da bi sploh ne 1 tudi duhovno, tako da jih starši Uo ogroženo življenje drugega, težko razločujejo, n« ?\Plod odmrL Spol ie lahko V7nnt-. F1 ^eh plodovih isti ali razli- ... Tvv, S,ITTr, T1 en< Ob rojstvu se dvojčka močno V1LIVM ClNITELJl azlikujeta med seboj. Na 100 pri- Po statistiki profesorja Weita, odpade 50 primerov raz- sloneči na 13 milijonih porodov, ok?6®? *P°ia' v 25 primerih sta plodova ženskega, v 25 pri-•SF.Pa moškega spola, val' ° zbližan je dveh jajčec ia dV med*c*n' za normalen po-[ v’ “o mnenju prof. Rumpeja je 2» nnjpogostejše pri ženskah med (A.ljn 31. letom, ki so že večkrat jvmle. Najbolj zanimivo pa je, da nnjno, da se jajčeci hkrati OhWr ’ marve* lahko nastane Pioditey prej ali pozneje, zmeni pa mora nastati prej, preden Dlr5nv oplojeno jajčece razvije v L,{!: Zato pride večkrat do zani-bji sodnih obravnav, kakor je ie * ?! ^r’ pr* nas obravnava, ko Li n?aa žena zahtevala alimente j.Jeh,. moških, češ da je vsak . med njiju oče enega dvojčka, ki zodila. Njena trditev je bila i .. ^ (lolcB7an o 4n^i 0 lom rl o io votnega spočetja. NOSEČNOST Z VEC PLODOVI Nosečnost s tremi plodovi je redkejša. Po Weitovi statistiki se primeri enkrat na 8000 običajnih porodov, razmerje pa se v tem primeru menja po rasah. Vplivni činitelji so malone isti, kakor pri nosečnosti z dvema plodovoma. Trojčki so največkrat proizvod oploditve dveh jajčec, redkeje dru ^ °*Tok podoben enemu, SvJ> Pa drugemu obtožencu, ni tisk je o takšnih prime-J>OK>čal že neštetokrat. laJilr °^?ioikih primerov pa se ® razvijeta dvojčka iz enega no 7i5a-0p!°ienega jajčeca. Takš-„anJe s« primeri pri ženah Veli? 'n na<^ 50. letom in javi I"e,dicini za patološki po- zirano,*; i za znamenje degene-da . r niso redki primeri, kuii,„ n izmed roditeljev tuber-da n«,*' aihoholik ali sifilitik. in zanositvi^ takšnP zbližan je pred 'jo zunaj maternice ali po toda pogosto neenako razdeljeno, dvojčki proizvod razdvojitve pr- j primeri nosečnost s štirimi plo- *„.i— 1.» *..j: —*------- —“-1!- dovi enkrat na 317.126 običajnih porodov (v Franciji 1:2,074.306). Takšna nosečnost se največkrat konča s splavom, nekaj pa je bilo tudi primerov, ko so se rodili živi vsi štirje plodovi. Nosečnost s petimi plodovi je zelo redka in petorčki skoraj nikoli ne žive nad pet mesecev. Leta 1933 je neka kmetica v bu-dimpeštanški bolnišnici rodila žive petorčke, same deklice. Vse pa! so kmalu po rojstvu umrle. Žnan pa je primer kanadskih pe-torčk, ki so odrasle in bile še nedavno žive. Nedavno pa je ena izmed njih umrla. Leta 1888 je italijanski zdravnik Francesco Basalli zabeležil primer nosečnosti s šestimi plodovi pri neki ženi, stari 36 let. Ta nosečnost se je končala s splavom. Enak primer je zabeležil leta 1903 dr. Fortič pri neki afriški zamorki, ki je tudi splavila. Gornje podatke bi lahko povzeli s formulo znanstvenika Gu-zonija. Po tej formuli je razmerje med zbližanjem in običajnimi porodi naslednje: z dvema plodovoma 1 :87, s 3 plodovi 1 : 7103, s štirimi plodovi 1 : 757.000. s petimi plodovi pa 1 : 41,600.000. Dr. L. P. Pulover za sestri 2ivopisana puloverja za hčerko ali sina spletemo iz srednje debele volne, in sicer pletemo patent eno desno, eno levo pentljo, medtem ko pletemo osnovni vzorec na lice desne pentlje, na narobni strani pa leve pentlje. Zanimiva je samo kombinacija barv. Zato bi govorili samo o tem. Naenujete z rdečo volno in naredite 8 vrst, nato 4 bele vrste in 14 vrst iz sive barve, in sicer je to rob, ki ga pletemo eno desno in eno levo pentljo. Nato začnete plesti osnovni vzorec, in si- cer menjate barve takole: 2 vrsti sive,.l vrsto belo, 1 rdečo in spet s sivo začnete. To petkrat ponovite, šestič pa namesto rdeče vrste napletete eno vrsto z modro, tudi z njo ponovite vzorec petkrat. Nato pa spet petkrat vzorec z rdečo volno, potem pa pletete pulover do konca v modri barvi. Rokavi pa so sivi. Morda imate doma tudi kakšne druge primerne barve. Pulover je praktičen zato, ker lahko porabite marsikak klobčič, ki vam že več let leži med volno. tl Ali se nam končno res obeta serijska proizvodnja PRAKTIČNE KUHINJSKE OMARE ITI se rode dvojčki povprečno v 89 treh in zelo redko enega. Poste-primerih rojstva enega otroka. To ljica je lahko ena, dve ali tri, ko-razmerie se spreminja po državah likor je bilo pač oplojenih jajčec. in rasah. V Rusiji znaša 1 : 50, na Irskem 1 : 64, na Norveškem 1 : 82, v Franciji 1 :99 itd. Največ dvoič-kov se rodi v skandinavskih de. Spol je največkrat različen z večjim številom moških. Redki so primeri, da se takšna nosečnost obdrži do normalnega roka, naj- Komplet za zimo Zbirt želah in na Finskem, na Madžar- večkrat pride do splava ali pre-skem in pri narodih germanske rase. Manj se jih: rodi pri slovanskih narodih, najmanj pa pri narodih latinske rase (Belgija, Francija, Italija. Španija in Romunija). Ameriški raziskovalec dednosti Davenport trdi, da se rodi pa severu več dvojčkov kakor drugje. Bim bolj severno leži dežela, tem večje je število dvojčkov, proti jugu pa jih je čedalje manj. Na Norveškem odpade na 37 rojstev 1 primer dvojčkov, na Švedskem na 66, v Nemčiji na 80, v Avstriji na 100, v Braziliji na 130, na otoku Ceylonu pa na 200. Vse kaže, da ostro podnebje, dolga zima in kratko poletje na severu in nasprotno na jugu povzročajo nekatere biološke spremembe. Tudi starost žene ima pri tem važno vlogo. Največ dvojčkov rode ženske med 25. in 29. letom. amo ZBIRAJTE ZA NAS žalivf£enko moramo med pečenjem veaX i 8 v*pkom. Vendar mnogi ne Vro?« mJramo za to uporabljati le k aokn 111 ]0 nMPreJ prilijemo Ce SUJ *ele nato polivamo po mesu. ftioivi. ? Polivamo kar po mesu ln tr<^ ** kar z mrzlo, bo pečenka na kuhale, ne postavite kozice bui. JJJnlk, če Se niste sesekljali če-toerti._e!5a11 mesa ln sl vse pripravili, te tč« ko sekljamo, se mast lahko PMamodi. ne damo kuhati jajca, večkrat nost da Je počeno. To nevšeč- ie tu. mo Sele tedaj, ko v kropu bo iUiUS, beljakovina. To se nam ne hočiS? °’ ie dodamo vodi, v kateri m° skuhati JaJie, žličko kisa. Pu,J?®deže od potu odstranimo, če Jih »n tntu nekaJ ur v kaši lz boraksa Mak?,. v°de. Nato Jih i*> dobro lz-ltn*mo. M. x. I*binnamke' ki smo Jih pomotoma na-Vročt~ razglednico odstranimo z nik, ., hkalnlkom. Ce vročega likal-tharnJU . mo Pri roki, položimo na kar i. ,košček vlažnega papirje, na-®*Plmo ° Pp nekaj minutah «VetYSazane *amlce vzamejo mnogo kflal r?; jato Jih Je treba kdaj pa Uta ~ 8tltl * nekaj kapljicami špl-* m»U_va,to Jih zbrišemo ln natremo cina Pomešano z malo ben- k zbrišemo do suhega. Umt-'>08iedlce ° Z v°d° lma lahko slabe he nfiiJi.*’ ki so že tako stare, da Jih dllo ve* razrezati, položi v ee- hekai 2., J 8 pokrovko ln Jih drži Postal« ut nad soparo. Tako bodo Za r«i* mehke ln prožne, primerne 'zanje. m l vržemUerVe za žepne svetilke ne za-**grei»~. ? ve* ne sveti. aVnpak Jo mo in bo še nekaj časa svetila ‘Pranu® vrata, pri katerih so Pribil««’ pred zimo pripravi tako, da lobu«., ,na razpoke gumijast ali pa ha>na»i mast trak Škripajoča vrata 01Jem , na tečajih z grafitom alt z Jaioiit« šivalni stroj. Pod preproge 1*. d« dčkaj pol časopisnega paplr-8 bodo Ua toplejša. K. i. Strokovnjaki različno razlagajo zbližanje, katerega poreklo je eno oplojeno jajčece (monoovu-larno zbližanje). Eni mislijo, da je vzrok v tem, da sta jajčeci oplodila dva spennatozoida (moška spolna elementa) ali sperma-tozoid z dvema jedroma, drugi dopuščajo, da sta v samem jajčecu v trenutku oploditve dva me-' hurčka spočetja, tretji pa mislijo, da je vzrok, da nastaneta iz ene- Krompirjev puding Tričetrt kilograma kuhanega krompirja pretlačimo, ponebej pa mešamo 9 dkg masla, dodamo 3 rumenjake, 3—4 žlice moke, soli po okusu, nekoliko naribanega muškatnega oreška in sneg treh beljakov. Vse skupaj zmešamo s krompiriem in stresemo v dobro z maščobo namazan model za pudinge, in ga kuhamo približno pol ure v vroči vodi. Lahko pa, če nimate modela za puding, namažete z mastjo čist prtič, denite v sredino krompirjevo testo, zavežite, obesite na kuhalnico in potopite v vrelo vodo. Kuhanje v servieti traja približno 20 minut. Ko stresete kuhan puding na krožnik, ga lahko zabelite z drobtinami in nanj naribate trdega sira. Na mizo ga postavite z zeleno solato ali rdečo peso. Sladek krompirjev • puding Zanj potrebujemo pol kg ku- hanega pretlačenega krompirja, 7 dkg masla, 15 dkg aladkorja, sol. 5 dkg naribanih orehov, 4 jajca, 5 žlic kruhovlh drobtln ln nastrgano limono. Prav tako vmešamo maslo, rumenjake ln •sladkor ln nato dodamo vse dodatke, ne porabite na sneg. Prav tako ga kuhamo v modelu za pudinge ali v prtiču. Servlrite ga __n«L_____ r vinskim šatojem Lani sem obiskal zagrebški velesejem ter se zaman med razstavljenim pohištvom oziral po sodobni kuhinjski opremi Namesto te Je bilo povsod nešteto staromodnih kuhinjskih kredenc in druge opreme. Tik pred odhodom iz Zagreba pa sem obiskal sredi mesta še posebno razstavo, ki Jo Je priredil Zavod za napredek gospodarstva Hrvatske. Tu je bila razstavljena stara kuhinja z mizo sredi kuhinje ter z orisom nepraktičnega, razporeda pohištva Itd. V drugih kojah je bilo nameščenih nekaj primerov sodobnega kuhlnlskejga pohištva, navzoča zastopnica Zavoda za Je na neštetih praktičnih primerih prikazovala prednosti sodobnega kuhinjskega pohištva. Zlasti Je vzbujala zanimanje ln pohvale kuhinjska omara. V tej omari so bili vdelani električni štedilnik, pomivalna miza in hladilnik. Nad temi pa so bile police za krožnike, posodo ln druge potrebščine ter seveda električni bojler, ki Je dajal hladno ln toplo vodo. Kako Idealen kos pohištva za vse, ki morajo Imeti v enem prostoru dnevno sobo ln kuhinjo, za vse, ki jim ob sedanji stanovanjski stiski niso mogli dodeliti lastne kuhinje ter se sedaj prerivajo s sostanovalci ob edinem štedilniku v skupni kuhinji. Ob pomladanski ljubljanski razstavi »Stanovanje za naše razmere« sem med drugim ponovno opazil to praktično kuhinjsko omaro. Zanimalo me je. če Jo že serijsko Izdelujejo. Zastopnica hrvatskega Zavoda za napredek gospodinjstva pa mi Je ponovno raztolmačila, da Je to le prototip ln da se še nobeno mizarsko podjetje ni odločilo za serijsko Izdelavo take kuhinjske omare, ki Je odprta kaj praktična kuhinja (tudi za 4-člansko družino), a zaprta lep kos pohištva v dnevni sobi. Tudi na ljubljanski razstavi so se mnogi obiskovalci zlasti zanimali za ceno te omare, toda zvedeli so to kot jaz. Kadar je moški doma serijska proizvodnja take omare pocenila proizvodne stroške, medtem ko bi sl lahko potrošniki tudi pozneje sami dokupovali posamezne dražje notranje sestavne dele (električni štedilnik, bojler, hladilnik Itd.) ter bi se v začetku zadovoljili le z večjim kuhalnikom v taki omari. Na vsak način bi bilo koristno, če bi kdaj pa kdaj le malo kritično analizirali, v koliko in kako smo že začeli serijsko Izdelovati razne prototipe, ki Jih vidimo pogosto razstavljene ob raznih sejmih ln razstavah, a nato ni — nič več. Skrb za dejansko proizvodnjo takih predmetov bi morala biti prav tako važen sestavni del borbe za dvig življenjskega standarda, kajti samo izdelovanje ln razstavljanje prototipov nima nobenega pomena, če ne preidemo zatem tudi k serijskemu proizvajanju ter omogočanju, da si lahko tudi široke množice po dostopnih cenah te proizvode nabavijo. Vsekakor pa se moramo čuditi našim mizarskim podjetjem da tako odločno vztrajajo pri izdelovanju .zastarelih kuhinjskih kredenc ln podobnega ter da nimajo skoraj nobenega razume-i vanJa za sodobno in praktično pohištvo. P. 8. POZIMI JE ČAS da zboljšamo zemljo i Zemlja Je zelo občutljiva mate- zemljo rahlejšo z dodatkom peska, rija, ki se v rokah nevednega človeka vendar tega skorajda nikjer ne izva-hltro skvari. Zaradi tega Je že danes Jajo, ker bi bilo dovažanje velikih na svetu nešteto ustanov, ki prouču-' količin materiala predrago. Kompost, jejo zemljo ln na osnovi zaključkov apno, pravilno izbrana umetna gno-dajejo pridelovalcem praktične na- JUa ln rastline nam v nekaj letih svete za ohranitev njene rodnosti. Nedavno sem slučajno zvedel, da ; Rodna zemlJa Je zdrava ln 1e prlJetn0 namerava lesno ^Industrijsko podjetje ; rastišče vrtnim rastlinam Ako Je ..............zemlja zaklsana in zbita ni od nje dosti koristi, ker so pridelki kljub »ZALES« v Litiji baje začeti serijsko proizvodnjo te, tako praktične ln koristne kuhinjske omare. Nedvomno bi NCVE KNJIGE Iz nove številke Biltena V deseti številki Biltena Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, ki je pravkar i?šla, sta med drugim objavljena zanimiva članka o gospodinjskem izobraževanju na Nizozemskem in o gospodinjski ekonomiki na Finskem, ki bosta zanimala predvsem naše prosvetne delavce. Avtorica prvega članka, tov. Vilma Pirkovičeva, je na drobno opisala teoretično in praktično izobraževanje na nizozemskih gr/spodinjsklh učiteljiščih in nižjih gor^ooi/jjikfh šolah, ki vzgajajo UČ&£ >aočl ae gwjodinjski pouk v času obvaznegr I Nič ;nanj zanimiv ni izvleček Jz razgovora naših gospodinjskih učiteljic z go. Kaninen, priznano finsko strokovnjakinjo za gospodinjstvo o njihovi go^ spodinjski ekonomiki. Snov je tembolj zanimiva, ker nas seznanja z razmerami na Finskem in v Ameriki, kjer se ie gostja strokovno usposabljala. N željo prisotnih je nizaciji gospodinjskega razvidno tuai iz članka. Zvezek zaključuje Informativni članek knjižnih novostih Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva in opozorilo, da spet posluje Zavodova gospodinjska posvetovalnica, ki bo odgovarjala na ustna in pismena vprašanja. Dieta pri želodčnih boleznih Pri zdravljenju Želodčnih bolezni ima pravilna prehrana zelo pomembno vlogo. Zato da zdravnik slehernemu bolniku točna navodila, kai naj uživa in Čemu naj se odpove, da bo čimnrej zdrav. Tistim, ki želodčnim bolnikom zdravnik, ni lahko sestaviti pestrih jedilnikov, če se posebej ne potrudijo. Centralni zavod za napredek gospodinjstva je torej želodčno bolnim in dietičnim kuharicam storil veliko uslu- govorila tudi o orga-skega šolstva, kar je o, ko je lani izdal brošuro >Dieta pri ’ h...................... .. .J je 132). boleznih«, ki vsebuje pi ’ ^gostejše želodi leztil ln vse recepte zanje eelodčnih jedilnikov za najpog o deset želodčne božanje (skupno jih Prva naklada je hitro pošla. Zato je Zavod brošuro ponatisnil. Kakor v prvi, naidete tudi v drugi izdaji splošna navodila glede prehrane, posebej pa navodila za prehrano pri najbolj razširjenih želodčnih boleznih (akutni in kronični katar, razširjen ali povešen želodec čir, na želodcu ali na dvanajstniku). V uvodnem delu so omenjeni tudi znaki bolezni. V tem splošnem, uvodnem delu so naštete tudi vse jedi, ki , naj jih uži-i vajo bolniki, posebej pa vse strogo za-branjene jedi. Na večji tabeli je prikazana kemična sestava posameznih živil in njihova kalorična vrednost. Le-ta jc uavedena tudi poleg receptov skupno z biološko vrednostjo. »Koline« Nedvomno pri nas ne manjka veščih klavcev in prizadevnih gospodinj, ki skušajo storiti vse, da bi bilo meso, ma- i Žici boste našli vse potrebne nasvete za ravnanje s prašičem pred zakolom ln ob samem klanju in za pripravljanje in predelavo svinjskega mesa. Razen splošnih navodil je objavljenih 32 re^ ceptov za konserviranje maščobe, mesnin ščoba in mesni izdelki doma zaklanih in zb izdelavo raznih mesnih Izdelkov, rašišev Čim boljši. Vzlic temu pa se • od klobas in jetrnih paštet do, najbclj- Craš •i - olj r_ _ j rado zgodi, da se to ln ono pokvari ali pa ni tako okusno, kakor bi si želeli. Razen tega marsikje zaradi neznanja in nepoučenosti ne izkoristijo najbolje mesa niti drobovine. Šib salam in peršuta. Knjižnico zaključuje 31 receptov za jedi iz presne svinjine, ki ne zahtevajo veliko truda, so pa zelo okusne. Brošura »Koline« stane samo 150 di- oripravljajo hrano, seveda trudi ni lah- I to, zakaj la ŽItIi, ki jih priporoči 1 V 'bodoie ie bost« lahko Izognili I n«rj«T. Lahko jo tudi pismeno naro-neprijetnostim, te boste pozorno (ite pri Centralnem zavodu za napredek rebrali broJuro »Koline«, ki jo je prav- gospodinjstva, Ljubljana, MlkloHičeva skrbni negi nizki. Zato si moramo nenehno prizadevati, da bo naža vrtna zemlja ostala zdrava ln v dobri modi. Predvsem moramo zemlji vračati hranilne snovi, ki so se kakorkoli lz nje Izgubile. Razen hranilnih snovi, ki bi Jih lahko popolnoma nadomestili z umetnimi gnojili, pa nujno moramo zemlji dovajati toliko opevani humus, ki žele napravi zemljo godno ln delavno. Največ humusa vsebuje hlevski gnoj In kompost, ki naj bi bil v vsakem vrtu. Kompost Ima malo hranilnih snovi, pač pa mnogo organskih snovi (humusa), ki napravijo težko zemljo rahlejšo, peščeno pa zvezneJSo. Obe ti dve vrsti zemlje bi zaman Izboljševali z umetnimi gnojili, ker v njih ni zraka ne talnih drobnoživk. ki ustvarjajo pogoje za sprejemanje teh hranil po rastlinah. Zelo važno izbolJSevalno sredstvo za težke zemlje Je apno Kot rastlinska hrana Ima apno podrejen pomen, mnogo važnejše pa Je njegovo posredovalno delovanje. Apno razklsa kislo zemljo, težko zemljo rahlja ln pomaga rastlini pri luženju hrane lz zemeljskih delcev. Tudi zimski mraz (srež) rahlja zemljo, gotovo pa ste že sami opazili, da takSno zemljo že prvi dež močne zapere, če ni v njej dovolj apna ln humusa. Brez humusa torej tudi apno tn mraz ne moreta biti učinkovita. Apno trosimo zdaj pozimi l do 3 kg na 10 kv. metrov, pa tudi kom- vsako zemljo odlično popravijo. Vendar pa dosledno popravljajo zemljo le tiste rastline, ki Jih zaseje narava. Za razmere na vrtu Je tore) odgovoren vrtičkar, ki Izbere rastline za posamezne gredice. Zato ne moremo nikdar dovolj poudariti važnosti vrtnega kolobarja, ki je načrtno vrstenje rastlin, ki zemljo izboljšujejo (stročnice) ln rastlin, ki Jo kvarijo (korenovke). Prav tako moramo pravilno izbirati umetna gnojila. Gnojila, ki vsebujejo apno, bodo uporabljali predvsem na zaklsanih tleh ln narobe. Na vse to moramo misliti seda), ko vrt počiva, da bomo spomladi laže ln uspešneje opravljali vrtna dela. Pognojimo in poapnimo gredice ter pravočasno sestavimo vrtni kolobar za prihodnje leto. Miha Ogorevc Pri pripravljanju rib Morske ribe naglo očistite, če J4h zdrgnete s krpo. Poskusite Jih enkrat za neka) sekund potopiti v vrelo vodo, luskine potem z lahkoto odstranite. Ce kupite morsko mačko ali ribo, ki JI morate odstraniti kožo, Jo potopite v vrelo vodo za dalj časa (eno do dve minuti). Tako kožo kar slečete. Pravkar nalovljene ribe laže čistite kakor stare. Pri odpiranju trebuha uporabljajte oster tenek nož, najboljši Je žepni nožlček Ko ste ribe očistili. Jih tako) nasolite in odcedite nanje nekaj kapljic limoninega soka. Ribe pečete na masti ali olju, to Je odvisno od okusa. Veliko manj pa bo v kuhinji neprijetnega vonja, če daste v ponvico košček Jabolka. Riba post in hlevski gnoj spravimo v Je- bo med peeen1em manj ra2,padlai g. seni pod zemljo. Res Je, da lahko 1o boste najprej dobro zapekli na eni .ar izdal Centralni zavod z« napredek ŽT^k^orfud, r^tkom'^ S°lC nato obrnilt ter dokond- gospodinjstva. V lično opremljeni knji-1 lodčnlh boleznih«. 1* dodatkom gline, ali pa glinasto n0 »ceicll. KVt Olimpijske. 22. NOVEMBRA — A DECEMBRA KONČANO Finalna nogometna tekma med SZ in Jugoslavijo se je končala z rezultatom 1:0 (0:0) — SZ je osvojila zlato, Jugoslavija pa je obdržala srebrno medaljo — Tri srebrne medalje — lep uspeli naSih športnikov Melbourne, 8. dec. — XVI. olimpijske igre so končane. K tekmi med SZ in Jugoslavijo in slovesnemu zaključku na stadionu »Cricket Oround« se je zbralo nekaj več kot 100.000 ljudi, ki so z zanimanjem spremljali ne preveč dobro igro obeh moStev. Na stadionu je odmevalo od navijanja za Jugoslavijo pa tudi ruski tekmovalci so bili nagrajeni s ploskanjem za lepe poteze. Pred zaključnim ceremonialom so podelili zadnje medalje na teh Igrah. Zlato nogometni reprezentanci SZ, srebrno — reprezentanci Jugoslavije, bronasto pa nogometni reprezentanci Bolgarije. Jugoslavija je tako osvojila tri srebrne medalje, kar je nedvomno lep uspeh našega športa. Jugoslavija: SZ 0:1 (0:0) Povprečna igra v nogometnem finalu 500 kg je dvignil Argentinec Umberto Selvetti J® osvojil srebrno medaljo v tež*1 kategoriji dviganja uteži. P®8'! oliko kot Selvetti je dvignil tud* svetovni rekorder Anderson rz= ajpomembnejša stvar na olimpijskih tfrah m zmaga, ampak udeležba." Tekmi na glavnem olimpijskem stadionu »Cricket Gronnd« jo prisostvovalo 100.000 gledalcev, željnih videti kvalitetno evropsko šolo nogometa. Toda to niti eno niti drugo moštvo ni prikazalo. Sovjetska reprezentanca je v povpreini igri premagala jugoslovansko z 1:0 (0:0). Reprezentanci sta nastopili z naslednjimi igralci; SZi Jošin, Kuznecov, O gon j kov, Ma-•Icnkin, BaSa&kln, Neto (kapetan), Ta- Nemec Bana je v vajah na konju skupaj z Rusom Muratovom osvojil zlato medaljo. Na sliki ga vidimo pri izvedbi parteme vaje tušin, Isajev, Simonijan, Salmikov, lljin. Jugoslavija: Radenkovič Koščak, Radovič, šantek. Spajič, Krstič. Sekufarac, Papec, Antič, Veselinovič, Mujič. Strelec: lljin v 48. min. Sodil je avatralski sodnik Wright. Tako prvi kot drugi polčas j© bila igra enakovredna. Obe moštvi sta imeli enake možnosti, da bi dosegli pole, č® pa je že eno izmed moštev dobilo premoč, je lc-ta trajala kratek čas. Zmaga sovjetskega moštva, ki je bila težko izbojevana, podobno kot na preteklih tekmah olimpijskega turnirja, ni navdušila sto tisoč gledalcev. Le od časa do časa je bilo nekai lepih akcij obeh moštev, sicer pa je nila igra na srednjem nivoju. igra je bila ostra in celo groba, tako da tudi s te plati ni bila na ravni finalne tekme olimpijskega turnirja. Vendar se ne more reči, da tesna zmaga izkušene sovjetske reprezentance nad pomlajeno ekipo Jugoslavija ni bila zaslužena. Prednost sovjetskih nogometašev ie bila predvsem v večji povezanosti, -borbenosti in vztrajnosti v akcijah, ki so iih Izvajali. Zlasti pa v tem, ker so znali izvesti odlično obrambno taktiko, ki so z njo pravzaprav tudi odločili tekmo v stojo korist. Tudi sovjetski napad je bil bolj konstruktiven kot pa jugoslovanski. Jugoslovani pa so bili boljši od svojega nasprotnika v igri s žogo. razen tega pa so izvedli več zelo lepin kombinacij sredi terena, lepše so podajali in od časa do časa bodj čvrsto »držali« igro v svojih rokah. Toda premoč Jugoslovanov se je prenehala pri kazenskem prostoru sovjetske ekipe. V začetku drugega polčasa so postali napadi sovjetskega moštva zelo nevarni. 2e po treh minutah igre je moštvo SZ zabilo zmagoviti gol. Desno krilo Tatu« šin je steklo ob aut liniji in z manj kot deset metrov od kornerske zastavice podalo žogo v višini enajstmetrovke Iaa-jevu. Le-ta jo je podal Iljinu, ki je z glavo zadel spodnji levi vogal mreže. Radcnkovič je skušal preprečiti žogi pot z akrobatskim skokom, toda v svoji Intervenciji je malo zakasnil. Tudi Jugoslovani so dosegli gol v 22. minuti po Papecu, toda sodnik ga je razveljavil, češ da je bil offside. Občinstvo je pri tem viharno protestiralo. Po tem dogodku so igralci obeh moštev postali nervozni. Jugoslovani so z vsemi silami poskušali izenačiti rezultat, sovjetski nogometaši pa obdržati doseženo vodstvo. Zaradi tega je moral sodnik večkrat prekiniti igro. V 75. minuti je Kuznecov grobo s tar tal na Sekularen, malo pozneje pa ie Santek fauliral Ta-tušina. V tem defu igre so Jugoslovani izvedli šest kotov, toda sovjetske obrambe niso mogli zlomiti. V sovjetskem moštvu so najbolje igrali lljin, Simonijan, Jašin, Salmikov in Bašaškin. V jugoslovanski reprezentanci pa se je s svojo igro predvsem od« likoval Spajič, nato pa Krstič in Antič. Kar zadeva tehniko igre sta bila Sekularne In Veselinovič najboljša Igralca na terenu. Ko so jugoslovanski reprezentanci podelili »rebrno medaljo, ie ves stadion s Jrrupnim aplavzom pozdravil jugoslovansko moštvo, Čeprav je tekmo izgubilo. Svečan zaključek Tako) po končanem nogometnem srečanju Jugoslavija : SZ se Je na stadionu začel ceremonial, ki so z njim zaključili XVI. olimpijske Igre modeme dofce. Najprej so na stadion prikorakali nosilci zastav 68 držav, ki bo sodelovale na igrah. Nato so ob zvokih fanfar in godbe prikorakali športniki, ki so v krogu obšli stadion in se razvili pred glavno tribuno, ki so bili na njej predsednik mednarodnega | olimpijskega, komiteja, predstavniki avstralske vlade in drugi visoki l gostje. Športniki pa niso bili razvrščeni | glede na nacionalno oziroma državno | pripadnost, kot ob otvoritveni sveča- nosti, marveč so bili pomešani, ne glede na enotna oblačila neke države. To novost, neobičajno na sode-danjih olimpijskih Igrah, je občinstvo prisrčno pozdravilo. Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage (ZDA) Je nato sporočil 100.000-glavl množici, da so igr« končane, zahvalil se Je organizatorjem za gostoljubnost. Nato so sneli s častnega droga olimpijsko zastavo in ugasnili olimpijski ogenj. Stadion so najprej zapustili športniki, ki so mahali v pozdrav občinstvu, le-to pa Jim Je vihamo odzdravi) alo. V desetih minutah se Je veliki stadion izpraznil, ostal Je tih, vendar veličasten v svoji mogočnosti. Bačič in Grkinič o waterpolo srečanju med Jugoslavijo in Madžarsko Predsednik plavalne zveze Jugoslavije Joža Bačič Je takoj po končani tekmi Madžarska : Jugoslavija v waterpolu izjavil pred mikrofonom radia Avstralije naslednje: »Čeprav so Madžari osvojili prvo mesto, menim, da Je naša ekipa v finalnem srečanju pokazala več, tako da lahko trdim, da Madžari niso več najboljša waterpolo ekipa na svetu, ne glede na to, da so osvojili prvo mesto. Politični člnltelji so močno vplivali na igro to sojenje. V celoti so Madžari na prejšnjih olimpijskih igrah pokazali boljšo igro to lepši waterpolo. Niz dobrih sodnikov, ki so se prej odlikovali kot objektivni, niso upravičili upanj in pričakovanj na teh igrah. Naši igralci so se od prvega do zadnjega dne moško, ostro in požrtvovalno borili to so popolnoma zasluženo osvojili drugo mesto. Vsi naši igralci so se odlikovali s požrtvovalnostjo in borbenostjo.. Božo Grklnlč, trener naše weter-polo ekipe, pa Je dejal: »Finalna tekma Je dala zelo dobro igro tako z ene kot z druge plati. Zmagala Je ekipa, ki Je pokazala več iznajdljivosti, čeprav smo imeli priložnost, da izenačimo in pridemo v vodstvo, so Madžari v toliko boljši, ker so v srečanju v nasprotniki, ki so bili tudi naši, izbojevali večje zmage kot ml.« Novi svetovni rekordi Na XVI. olimpijskih igrah so športniki dosegli 11 svetovnih rekordov in 31 novih olimpijskih rekordov. Novi svetovni rekordi: 4 X 100 m — moški ZDA 39,5; kopje — moški: Da-nielson (Norveška) 85,71 m; 4 X 100 m — ženske: (Avstralija) 44,5; skok v višino — žeske Mc Daniel (ZDA) 1,76 m. Dviganje uteži: Bantam-kategorija — Vinci ZDA 342.5 kg, peresna — Berger (ZDA) 352,5 kg, srednja — Bogdanovski (SZ) 420 kg, poltežka — Konno (ZDA) 447.5 kg. Plavanje: 4 X 200 m — Avstralija 8:23,6; 1500 m prosto — Breen (ZDA) 17:52,9; 4 X 100 m ženske — Avstralija 4:17,1. AMATERJI IN PROFESIONALCI »Sodobno«tolmačenje NOGOMETNI POKAL 2ELEZNICARJEV Danes »Ljubljana«; Rabotnički Ljubljančani bodo imeli priložnost videti nogometaše Rabotničkega i* Skopijo. Nogometaši »Ljubljana« «o bodo z njimi pomerili v prvenstveni tekmi ta Pokal železničarjev. V tem telundvaniu tekmujejo najboljši železničarski klubi iz posameznih republik. Na koncu jesenskega dela prvenstva v IV. conski ligi je Rabotnički zasedel 5. mesto, z istim številom točk kot drugoplasirani Radnič-ki iz Niša, toda s slabšo razliko golov. Prvo mesto v IV. conski ligi je zasedla Sloga Iz Ranko-vičevega z 18 točkami. V počastitev Dneva republike ie Rabotnički premagal v prijateljski tekmi mestnega rivala in elana I. zvezne lige Vardarja s rezultatom 1:0 (1:0). Tri dni kasneje pa je v prvenstveni tekmi za Pokal železničarjev premagal lanskoletnega Člana I. zvezne UgO Železničarja lz Sarajeva z rezultatom 2:0 (2:0). Vse kaže. da je Rabotnički v dobri formi in da bodo ljubitelji nogometa prišli na svoj račun, saj je tudi Ljubljana uredila svoie vrete, kar potrjujeta zma- ri nad Oaredom in članom J. zvezne Ige Lokomotivo iz Zagreba. Za Pokal železničarjev je že odigranih 5 tekem, in sicer: Spartak — Lokomotiva 2:2 (0:0) Lokomotiva — Spartak 2:2 (1:2) Spartak — Železničar 6:3 (5i2) Ljubljana — Lokomotiva 3:1 (3:0) Rabotnički — Železničar 2:0 (2:0) Spartak Rabotnički Ljubljana Lokomotiva želježničar Lestvica: 3 12 0 10:7 4 1 1 0 0 2:0 2 1 1 0 0 3:1 2 3 0 2 1 5:7 2 2 0 0 2 3:8 0 Koledar nožih meddržavnih srečanj Beograd, a. dec. — Na sestanku upravnega zbora NZJ niso sprejeli program meddržavnih srečanj za prihodnje leto zato, ker niso predvideli tudi termine za pripravo državne reprezentance. Spored tekem Je predvideval naslednja mednarodna srečanja: Grčija : Jugoslavija 14. aprila. Jugoslavija : Italija in Luxemburg : Jugoslavija B 12. maja CSR : Jugoslavija 19. maja. Jugoslavija : Avstrija 18. sept. • “ SZ 22. septembra. Jugoslavija 13. okt. Grčija 27. oktobra. . Romunija 17. nov. Državno prvenstvo (pomladanski del) bo. od 3. marca do 23. junija. Jugoslavija Romunija : Jugoslavija Jugoslavija mmSŠ mšmL '■ iflf £ i W •;< ii- J:b:'U^iinkn Finec Linnosouo, najboljši strelec s pištolo In naalednje tekme Ljubljane? 16. decembra z Željezničarjem v Ljubljani, 23. decembra z Rabotničkim v Skopiiu, 10. februarja 1957 j Železničarjem v Sarajevu, 24. februarja 1957 s Spartakom v Subotici, 19. ‘marca 1957 s Spartakom v Ljubljani, medtem ko bo povratna tejema z Lokomotivo določena pozneje, ker Lokomotiva odhaja na turnejo po inozemstvu. Prav gotovo ie, da bo to tekmovanje pomagalo »Ljubljani« k dobrim pri« pravom za spomladanski del prvenstva v I. conski ligi. T. Smučarji Fužinarja že smučajo Smučarski delavci »Fužinarja« so med prazniki organizirali smučarski tečaj za mlajše tekmovalce-alplnce, tekače in skakalce. Tečaj pod vod- | stvom domačih smučarskih učiteljev 1 in inštruktorjev Je bil na smučarski i koči pod Uršljo goro. Tečaja se Je udeležilo kar 38 tekmovalcev v starosti od 13 do 18 let, ki so bili razdeljeni na posamezne discipline in katerih delo Je kontroliralo 8 agilnih smučarskih delavcev »Fužinarja« pod vodstvom neumornega tehničnega vodje Karla Fanedla. Snežne razmere so bile ugodne, le snežilo je pogosto, kar pa ni motilo mlade smučarje, da bi pridno vadili. 8. J. i Če bi ne bilo v zgodbi o ameriškem metalcu kladiva Cliffordu Fredericu Blairu nekai podrobnosti, ki so več kot suha kronika o dogodku, ki bomo o njem spregovorili, bi ne bilo vredno več govoriti o Blairovem propadlem izletu v Melbourne. Te podrobnosti so značilne za vrednotenje modernega športa. Cliff Blair je drugi najboljši metalec kladiva v ZDA. Ne bi mu mogli točno dodeliti mesta v lestvici metalcev na olimpiadi, ker je letos neredno treniral. Vseeno pa je postavil letos julija svetovni rekord v metu kladiva. 26 letni študent bostonske univerze meče kladivo od leta 1951. Da bi si zaslužil mesto v ameriški olimpijski reprezentanci se je uklonil vsem neprijetnostim priprav. Toda Cliffordu Fredericu Blairu niso dovolili startati na XVI. olimpijskih igrah. Svojemu prijatelju novinarju je pisal iz Melbourna običajno pismo z vtisi. Le-ta ie v Bostonu njegovo pismo objavil in posledica tega ie bila izključitev, ukrep, ki je bil mnogim nerazumljiv in nepravičen. Blair bi moral takoj pospraviti kovčke in odpotovati domov v Massachussett. Vrniti je moral celo olimpijsko obleko. Blair pa se ni čutil krivega in ni hotel odpotovati. Tekmovanju, iz katerega so ga izključili, je prisostvoval kot eden izmed številnih gledalcev. Pravijo, da je navdušeno ploskal zmagi svojega rojaka Harolda Connolvja. Za Blaira to ni nič nenavadnega. To je bil le izraz njegovega visokega športnega čuta, ki so mu ga vodje ameriškega olimpijskega moštva (preobremenjeni z amaterskimi tezami Amerikanca Brundagea) odrekli. Blair je prišel na stadion le tako, da mu je 13 letni John Forst iz usmiljenja odstopil svojo vstopnico. Dečkovo dejanje, njegova odpoved in razumevanje nas silita k razmišljanju. Mar bi ga ne V0-hvalili bolj, če bi spremil slep®* čez cesto ali obdaril siromaka ® pennyjem? Toda, s tem, da je d« dragoceno in nedosegljivo vstop; nico izobčencu Blairu, je 13 lefD' John Forst pokazal, da zna lju' biti in razumeti olimpijske jSte bolj kot ljudje, ki so prišli že v leta, ko lahko mislijo s svoj® glavo. SLOVENCI - ZMAGA V FLORETI) Ljubljana, 8. decembra. — dopoldne je predsednik Sabliaške *vC* Slovenije na Taboru otvoril državno P. venstvo I. razreda v sabljanju. Na movonju sodeluje 25 tekmovalcev i* venije, Hrvatske in Srnlje. Po otvof14? se je takoj priSelo finalno tekmovanj, žensk v floretu. Ob koncu so imele tekmovalke enako število zmag. šel® P, medsebojni baraži je velika borben0* prinesla zmago Jeftimidesovi (JU#*'(J medtem ko ie za tehnično zelo doP špelakovo (TvD Tabor) drugo mesto f lik uspeh. V istem Času so bila predkola Škfh tekmovalcev v meču. PopoldanV finale v tej disciplini je pomenil P°P^. no zmago srbskin tekmovalcev. Pr*P°ns niti pa je treba, da Slovenci sploh trenirajo te discipline, ker nimajo. to potrebnih električnih aparatov. Jr f poraza je zmagal Tisa (Jug.) in tu« tej disciplini osvojil prvo mesto za h grajski sabljaški klub »Jugoslavijo** 4 Današnje tekmovanje ie 0Da®rjj| borbe moških v floretu. Presenečaj predstavlja prvo mesto Klopčiča (Ob-jj se je včeraj, resda brez treninga, h'u. zelo slabo in zasodel osmo mesto v Nesporno pa je zelo velik uspeh typ drugo mesto mladega Simunitija (* :e, | Tabor), ki šele tri leta goji sablj*J,JjJ, a ie bil po tehnični dovršenosti borbenosti vidno pred drugimi. Rezultati: Floret — ženske: des (Jug.) 7 zmag, I poraz, špelak *j{ Partizan) ?, 1; Loknar (Lok.) 7, (TVD Tabor) 4. 4; Oti« (O) 3, 5; (O) 2, 6; Markovič (Jug.) 2, 6; Pf® (O) 1, 7; Grahor (O) t, 7. Moški - me«: Tiaa (Jug.) 1 brez poraza; Gardenin (Crv. zvezdajyp 1; Vitorovič (Jug.) 5, 2: Simuniti (J Tabor) 4, 3; Petrovič (Crv. zvezda) *r) obseg*1 Perčevič (Jug.) 2, 5; Stegu (TVD 1. 6; Klopčič. (O) 7, 0. Moški - floret: lUopčičJO) 7 1 poraz; Simuutti (TVD Tabor) ); 1'tsa (Jug.) 6, 2; Krajaniger (Mlad.) 7’,.l Mezgulits (O) 4. 4; Gunbinger (CrTf„hei 3, 5; Zajec (TVD Tabor) 2, 6; 14 p n n lir 1 O A. RiivlinntrlŠ /P p «r /V.l miimiiniiiatinmiiimim PATRICK OUINTIN SAMEGA SEBE 2 Napor me je izčrpal. Ležal sem nepremično. Zunaj Je bilo sonce tal sem ga, skoraj videl skozi priprte veke. Tudi vonj je bil tu, la to ni bil vonj po etru, marveč sladak, spomladanski: vonj po etlicah. Ležal sem vznak. Le to sem vedel in še to, da sem v hudo prijetnem položaju. Poskusil sem se obrniti na bok, a mi ni pelo. Desno roko sem čutil kakor ogromno, težko zapreko, taknil sem se kože, a nisem čutil njene mehke toplote, marveč kaj hladnega, trdega, česar nisem mogel doumeti. Pa sem to roj pozabil in sem se poskusil obrniti na drugo stran. A tudi em ni bilo nič: tokrat mi je bila napoti leva noga. Dotlpal sem do nje in začutil, da je hrapava in trda kakor roka. Neznosno ml postalo. Na ves glas sem zastokal: Saj je dvakrat večja od molzne krave! Prav od blizu mi je tedaj neko šuštenje prišlo na uho: bilo je iv tako, kakor če bi kdo brskal po škatli bonbonov, da bi si ega odbral. Občutek nevarnosti me je pripravil, da sem raz-I oči . Pogled mi je obtičal na ženski ki je sedela kraj. mojega zglavja, sončni žarki so jo vso obsijali Motrila me je. Na mizici zraven nje je stala posoda, polna svetloocumenih rož. V naročju je ženska imela škatlo z bonboni prav takd, kakor sem al to predstavljal spričo šuštenja, in Je spokojno, skoraj svečano jedla. — Kaj sl mislil: dvakrat Ja večja od molzne krave? — me je vprašala — ali govoriš morda o meni? Za gotovo sem vedel, da so bile to moje besede, a sem tudi vedel, da se ne tičejo nje. Ali pa morda se? Natanko sem žensko premerih Bila je visoka in obilna, sveže polit in bujnih las nekake mahagonijeve barve, spetih vrh temena. Ni bila mlada. Morala je biti čez petdeset, a bila je še zmeraj nekam lepa. Bila Je to bogata lepota, čeprav že odcvela. Prav tako, kakor bodo izgledale tudi tiste biedorumene rože, tik predan bodo cvetni listi odpadli z njih. Bila je oblečena v črno, tesno prilegajočo se obleko, ki ni nič kaj pristajala njeni dozoreli ženskosti. V svoji zemegleni zavesti sem sklepal, da je bila ta ženska na vsak način vdova. Za trenutek je ta preudarek ublažil mojo zmedenost. Potem se mi je zazdelo, da me je ženska nekaj vprašala. Vedel sem, da ni dostojno, če človek na vprašanje ne odgovori. Toda nič več se nisem spomnil, kaj me je pravzaprav vprašala. Za. žensko je široko okno, ki so ga obdajale brokatne zavese, gledalo na vrt, ves od sonca zalit, ki ga prej še nikoli nisem videl. Zenska sl je odbirala že drugo čokolado. Ali mi je ni morda ponudila? Nemara mi jo je. Res mi jo je ponudila. — Ne, hvala, — sem dejal. — Ne, hvala? Zakaj hvala, moj mali? — me Je pomirljivo vprašala. Jasno so se njene rjave oči ozirale vame. Mezg 3, 5; (Branik) 2, 6; Buržinovifi (Crv. MifliniiginniiiiuPiiM — Dragi moj tanit, nisem mislila, da boš kaj želel po vsem ^ etru, ki si se ga nadihal. — Stegnila je drobno, nežno roko ih 1,1 pogladila, pa pristavila: — Kako ti je? Hudo slabo? — Hudo slabo, — sem takoj pritrdil. — Razumem. A nič ne skrbi! Kmalu bo spet vse dobro. Roka ji Je znova segla po bonbonu, a je obvisela v zraku- — Ali te vznemirja, ko me vidiš, da jem? Bom takoj ne če hočeš, čeprav eo tile polnjeni izvrstni Selena jih je kupil® ^ na Bulvaru de la Costa v tisti bonbonieri, ki so jo šele ned®v11^ odprli Salenlna misel! Kakor da bi ti bili mar bonboni ko ^ takem stanju. . Razgovor je bil prehudo zapleten. Gledal sem žensko, i'x v ušesih tiho brnenje letalskih vijakov in čakal, da bo P05^ glasnejše. Niti od daleč nisem mogel uganiti, kdo bi bila ta' žen® ’ a prav mi je le bilo, da sem jo gledal. Bil mi je ljub njen šop h1® ' kih, bleščečih las, bile eo mi drage njene obilne prsi ki dala slutiti njena pojava. Imelo me je, da bi naslonil glavo n® njene prsi in da bi zaspal. Kakor v megli sem iskal odgovor na vprašanje, kdo bi biiti ta ženska. Mislil sem, da bi Jo vprašal, a se mi je zazdelo, to ne bo olikano. Odlomki njenih besed so se brez zveze motali V1 labirintu mojih misli Eter. — Eter? — sem vprašal. — Kaj se mi je zgodilo? ^ Zenska je odložila škatlo z bonboni kraj rož, se okrenil® vzela mojo roko v svojo. ^ —» Nič ne maraj, dragi! Kmalu ti bo dobro in se boš spomnil. Začutil sem, da sem nesrečen, ponižan. — A le česa? S kvaliteto svojih izdelkov in zmernimi cenami se slikarsko-pleskarsko podjetje C SLIKARSTVO »DOM« E že deseto leto trudi, da bi zadovoljilo svoje naročnike T Preslikalo in prepleskalo je toliko stanovanj, kot jih ima majhno mesto P Desetletnica podjetja je le takšen jubilej, da je ob tej priložnosti treba pregledati njegovo zgodovino. V teh letih je šlo »SLIKARSTVO DOM« v Celju skozi različne faze svojega razvoja. Po večini ljudje ne vedo, da podjetje ni bilo nacionalizirano, temveč je zraslo iz skromnih sredstev, predvsem po zaslugi nekaterih posameznikov in moralne pomoči, ki so jo nudili nadrejeni forumi. V teku let je podjetje menjalo več nazivov, ostalo pa je prej kakor slej državno podjetje. Z januarjem mesecem 1947 so postavili na noge slikarsko-pleskarsko-črkoslikarski obrat. Ta je bil najprej v sklopu Pomožnih stavbnih obratov. V začetku je štelo podjetje samo Prva razstava obrtnih obratov v Celju, pri kateri Je sodelovalo sedanje podjetje »Slikarstvo Dom« dva kvalificirana delavca in dva vajenca. Že med prvim letom se je to število dvignilo na 20. Med njimi je bilo tudi nekaj vojnih ujetnikov, ki pa jih je obrat že po nekaj mesecih izgubil. Kljub temu, da so le-ti imeli podpovprečno strokovno izobrazbo, je doživel mladi obrat po njihovem odhodu precejšen pretres. To je bil prvi opomin, naj vodstvo posveti več pozornosti vzgoji mladega kadra. Le na tak način je bilo možno nadoknaditi izgube in izpopolniti vrzeli v vrstah visokokvalificiranega kadra, ki ga je vojna ravno v tem poklicu močno pri zadela. Tako se je podjetje nekako prebijalo do leta 1949. V tem letu je število delavcev naraslo na 25. Naslednje UPRAVNI ODBOR, DELAVSKI SVET IN UPRAVA PODJETJA ČESTITAJO OB POMEMBNEM JUBILEJU vsem Članom kolektiva ter vsem tistim, ki so SODELOVALI PRI RAZVOJU PODJETJA TER JIM ZE-y1J°’ DA bi s SVOJIMI MOCM1 SE NADALJE PRISPE-ALI 2A RAST IN PROCVIT PODJETJA leto je bil obrat priključen uslužnostnemu podjetju. Pod novim vodstvom je kolektiv zašel v finančno stisko. Na koncu leta je namreč bilanca pokazala poldrug milijon dinarjev primanjkljaja. Le-ta je nastal zaradi ponesrečene reorganizacije. Leto za tem je prevzel podjetje državni obrtni mojster. Leta 1953 je bilo ustanovljeno samostojno podjetje Mestnega ljudskega odbora z imenom »SLIKARSTVO DOM« — Celje. Poučno je pogledati, kako se je dvigalo število zaposlenih. 1950 jih je bilo 22, 1951 — 33, 1952 — 48, 1953 — 54, 1954 — 49, 1955 — 48. Letos imajo predvidenih 47 zaposlenih. Toda te številke, ki same zase sicer dovolj zgovorno govore o rasti podjetja, ne dajejo popolne slike o njegovem razvoju. Potrebno je pogledati tudi promet, ki ga je kolektiv dosegel v teh letih. V letu 1947 so imeli vsega skupaj za 2.152.000 dinarjev prometa, 1948 za 2,763.000, 1949 za 8.254.000 (5 milijonov tržnega dobička), 1950 za 3,724.000 (poldrug milijon Izgube), 1951 za 5,373.000, 1952 za 11,127.000, 1953 za 19,778.000, 1954 za Vajenka 2e spretno pomaga pomofniku-specialistu za imitacijo lesa Črkoslikarji in pleskarji pri delu kolektiva pa delajo na v lesni delavnlcL Ostali člani raznih drugih deloviščih 22,024.000 in leta 1955 za 19.841.000. Za letos predvidevajo za 22,000.000 dinarjev prometa. V teh letih se je v podjetju izučilo 18 delavcev, priučilo pa 11. Od ustanovitve obrata do danes je kolektiv opravil 586.624 delovnih ur. .Alt z drugimi besedami: preslikali »o 4831, prepleskali pa 2234 stanovanj. Svoja dela opravlja SLIKARSTVO DOM« — Celje v celotnem celjskem bazenu. Slikali in pleskali so pa tudi že v Sarajevu. Vendar opravijo najmanj 60°/t vseh del v samem Celju, tako da ne more nihče očitati podjetju, da ni več celjsko. Posebno pozornost posvečajo kvaliteti svojega dela. Na žalost pa le-ta ni vselej odvisna samo od njih, marveč tudi od materiala, ki jim ga dobavljajo različne tovarne, pa tudi od zidarskih in mizarskih del (nesuh les in zid). Material so v glavnem barve, laki, fimeži, razredčila itd., katerih kako- vost se stalno izpreminja. Včasih je zadovoljiva, drugič spet zelo slaba — pač tudi odvisna od surovin, katera tovarne dobijo. Vse delo je « podjetju nor^ mirano. Imajo tako imenovane grupne norme. Sestavili so jih po daljših opazovanjih na izkušnjah več let. Zdaj so že do take mere dognane, da odstopajo kvečjemu za % 10 '/*. Vsako odstopanje pa takoj analizirajo in poiščejo vzroke. Pri tem jim pomaga sistem delovnih nalogov in posebnih obrazcev, ki so jih vpeljali pri svojem poslovanju. Podjetje ima svoj delavski svet in upravni odbor. Ko je vodil podjetje še državni obrtni mojster, je sindikalna organizacija imela vlogo delavskega sveta in upravnega odbora. Pri delavskem upravljanju imajo svoje težave — zaradi raztresenih delovišč namreč s težavo skličejo zasedanje DS. Upravni odbor zaseda redno, o svojih sklepih pa obvešča delovišča tako, da so vsi člani kolektiva seznanjeni z vsemi problemi podjetja. DNEVNE NOVICE i ’° *® T LJubllanis Mehanik Str iJr?, Jec In »ervirka Justina Jovan, iiloznf V Anton Kogovšek in Študent iui.i . KsJaverija Pavčič, mizar Lojze Rado,!,1" -d-e‘aT* "" " V iti Pr©dm. -aao.1 Albina Bizjak, delavec bar Si?j ^enafi in delavka Marija Mo-Predm Prava KreSimer Petrofčlč in •estnik Vi [ ? Zdenka Steiner, po- UršiiU m 0 PetkovJek in posestnica in ji*. "UiiJ, idravnik Jože Baričevič diSiniV T^1* AIU Mar|J* Seme' skl»- ^ariin ./“Ujan Trpin in prodajalka in Ueni mehanik Karol Perovjek vi ? * Morija Fortuna, name- Lj>‘ika )!®nieni denarnici, konček svinč-?• Iti * katerem Je vrezan monogram *ico i’ ®etrtlitrskl lonček in steklenl-P*tl * 10 »Streptomicln« ter raz- 1? ženskl dežnik. Kdor bi trup- «Hl Poznal po opisu, predmetih ali S°stati t , to javi nemudoma najbllžjl fačli, ^Jndske milice ali na poljuben yubn.£aJnHtvu za notranje zadeve, *U 0J S| Prešernova 18, telelon 51-790 Predavanje. Akcijski odbor psihiatrov ln duševnih higienikov psihiatrične klinike Medicinske fakultete ln Bolnišnice za duševne ln živčne bolezni, LJublJana-Polje, vabi tovariše zdravnike ln mediclnce višjih semestrov kot tudi ostalo Zainteresirano akademsko Javnost na predavanje prof. dr. Janeza Kanonija: O znanstveni plati ln praktični dejavnosti duševne higiene pri nas* (nadaljevanje). Predavanje bo v petek, 14. decembra ob 19.30 v predavalnici Interne klinike. Prirodoslovno druStvo v Ljubljani vabi na poljudno-znanstveno predavanje docenta dr. ing. Aleša Strojnika: Betatron ln zdravljenje raka. I. Rentgenski žarki ln batotron. Predavanje, spremljano z diapozitivi, bo v torek, 11. decembra ob 20 v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice. KONCERTI jutri koncert sa zeleni abonma. Solist violinistka Ida HMndel lz Londona, dirigent Samo Hubad. Spored: Beethoven: Corlolan; Bruch: Koncert za violino ln orkester; Škerl: Koncert za orkester (prva Izvedba); Roussel: Bakhui ln Arladna. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 9. decembra ob IB: Mollčr«: »Sola za može«, »Izsiljena ženitev«. Izven ln za podeželje; ob 20: Cankar: »Hlapci«. Gostovanje ljubljanske Drame v okviru jubilejnih slovesnosti ob 200-letniol rojstva Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Ponedeljek, 10. decembra; Zaprto. Torek, 11. decembra ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjan-»kl«. Predstava v počastitev Cankarjevega spominskega dneva. Abonma T. (Jactnta — Duša Počkajeva.) Sreda, 12. decembra ob 20: Shakespeare: »Henrik iv.« (II. del.) Abonma A. (Falstaff — Pavle Kovič.) Četrtek, 13. decembra ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«, »Pogled z mostu«. Abonma D. Petek, 14. decembra ob 15.30: Moll*r»: »Sola za može«, »Izsiljena ženitev«. Abonma Petek I. popoldanski. Sobota, 15. decembra ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«, »Pogled z mostu«. Izven ln za podež. Nedelja, 16. decembra ob 15: Golla: »Jurček«. Predstava za mladino ln otroke. Izven ln za podeželje; ob 20: Mollčre: »Sola za može«, »Izsiljena ženitev«. Izven ln za podel. OPERA Nedelja, 9. decembra ob 19.10; Smetana: »Prodana nevesta«. Gostovanje Jožeta Gostlča. Izven ln za podeželje. Ponedeljek, 10. decembra: Zaprto. Torek, 11. decembra ob 19.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Sreda, 12. decembra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma K. Četrtek, 13. decembra ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Abonma H. Petek, 14. decembra: Zaprto. Naš dragi mož, oče ln stari oče Ing. Tihomir st. Djurdjevlč le umrl dne 7. decembra 195* v 77. letu 1 življenja. Pogreb bo danes, v nedeljo, dne 9. decembra ob 12 iz kapele na novem pokopališču v Beogradu. \ Žalujoča družina Slovenski knjižni zavod poslovalnica WOLFOVA 5 (nasproti slašči&arne Pelicon) Vam nudi pisalne ln računske r’ -oje znamke EVEREST m OLIVETTI Obiščite našo poslovalnico, kjer boste solidno postreženi 4588 MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasata Nedelja, g. decembra ob 20; Cankar: »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. izven. (Jactnta — Mira Sardo-čeva.) Breda, 12. decembra ob 20: M. Gorki: »Malomeščanl«. Premiera. Izven. Četrtek, 13. decembra ob 20.30: Remec: »Magda«. Abonma GSS. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 14. decembra ob 20: M. Gorki: »Malomeščanl«. Abonma LMS I. Sobota, 15. decembra ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven. (Jacinta — Mira Sardo-čeva.) Nedelja, 1«. decembra ob 15: Remec: »Magda«. Izven. Popoldanska predstava; ob 20: M. Gorki: »Malomeščanl«. izven. V sredo, 12. decembra, bo v Mestnem gledališču peta premiera v letošnji sezoni. Uprizorili bodo dramo M. •Gorkega »Malomeščanl«. Delo Je zrežiral Igor Pretnar. Igrajo: France Presetnik, Pugljeva, Miklavc, Hahno-va, Janez Presetnik, Kopač. Svetelo-va. Zupančičeva, Albreht, Juvanova, Bojčeva, Bučarjeva, Bezlaj. Sceno Je Izdelal Milan Butina, kostumer pa je Mija JarSeva. V tednu novoletne Jelke bo Mestno gledališče uprizarjalo naročene predstave mladinske igre »Srce Igračk«. Skupine, ki vzamejo celo dvorano, Imajo 50 •/« popust. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČI Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 9, decembra ob 15: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. popoldanska predstava. Izven; ob 20: Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska Igra. Večerna predstava. Izven. Sreda, 12. decembra ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Izven. Petek, 14. decembra ob 18: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska Igra. Zaključena predstava. Sobota, 15. decembra ob SO: Wllde: »Idealni soprog«. Igra. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon St. 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALISCB Ljubljana Sobota, 8. decembra ob H: Fodor: »Matura«. Nedelja, 9. decembra ob II: Fodor: »Matura«. Prodaja vstopnic 1 uri pred pričetkom predstave ln v nedeljo od 10 do 12. Rezervacijo vstopnic na telefon M. 22-633. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Nedelja. 9. decembra ob 11: Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«; ob 15: Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 9. decembra ob 17: Papler: »Hudobni graščak«. Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalje (razen nedelje) od 10 do 12 v Upravi, Resljeva cesta 28, tel. št. 92-020, ln pol ure pred vsako predstavo (tudi ob nedeljah) pri gledališki blagajni. Društvo prijateljev mladine, množične organizacije in upravitelj st va osnovnih šol ha področju Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana obveščamo, da bo Mestno lutkovno gledališče — Ljubljana v času Novoletne jelka od dne 20. do vključno 30. decembra, fostovalo z ročnimi lutkami po de-eli. Prijave za gostovanje sprejemamo aamo do 12. decembra 195«. informacije dobite v upravi gledališča Resljeva cesta 2S, tel. 32-020. Milili KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Italijanski film Kruh, ljubezen in ljubosumje II. del. Nadaljevanje filma: »Kruh, ljubezen ln fantazija«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 18 ln 21. — Ob 10 matineja istega filma, v glavni vlogi Gina Lollobriglda ln Vittorio de Sica. Prodaja vstopnic od 9—U in od 14 dalje. ♦ KINO »komuna« Italijanski barvni film Carosello Napoletano Tednik: Filmske novosti št. 48. — Predstave ob 18, 18.30 in 21. Ob 10 matineja istega filma. — Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. KINO »TRIGLAV« Ameriški tlim »Fant iz Oklahome« Tednik. V glavni vlogi Will Rodgers ln Nancy Olson. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. RADIO LJUBLJANA Spored za nedeljo, 9. decembra Poročila: 8.05. 7.00, 13.00, 15.00, 19.00, 22.00 ln 22.56. 8.00—7.00 Vesele ln poskočne za prijetno nedeljsko Jutro — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva — 7.35 Zabavne melodije — 8.30 Otroška predstava: Andre Maurols; Dežela 38.000 želja (ponovitev) — 9.10 Spominska oddaja ob 20-letnlci smrti Emila Adamiča (glasbena oddaja s komentarjem) — 9.45 Se pomnite, tovarišu. . . Franc Levin-Rado: Partizansko shajališče Bor — 10.15 Nedeljski simfonični koncert — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 11.35 Lahek glasbeni spored — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Opoldanski glasbeni,spored — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Za našo vas — 14.00—16.00 Želeli ste, poslušajte — vmes ob 16.00 Zvone Kržišnik: Semenj ničevosti (reportaža) — 16.30 Promenadni koncert — 17.30 Radijska Igra: Cošič: Daleč Je sonce (ponovitev) — 18.05 V zabavnem ritmu — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Večerni operni spored — 21.00 Kulturni razgledi: Andrej Budal: O tržaških kulturnih problemih — 21.15 Glasba lz filmov — I 22.15 Nočni koncert — 22.15—23.00 UKV program: Zaplešimo — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). KINO »SISKA« Ameriški barvni film »HONDO« V glavni vlogi John Wayne ln Ge-raldine Page. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes ln Jutri. KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: »Kvartopirec z Mississippija«. Brez tednika. Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja istega filma. KINO »VIC«: Ameriški film: »Tarzan brani džunglo«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. KINO »SOCA«: Ameriški film: »Tarzan brani džunglo«. Predstave ob 16, 18 In 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8. predvaja za mladino slovenski film: • »Dolina miru«. Predstave ob 10, 15 In 17. KINO »LITOSTROJ«: Sovjetski barvni film: »Vesele zgodbe vojaka Brov-kina«. Predstave ob 16, 18 ln 20. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Danes zadnjič. MARIBORSKE VESTI /WWVWWWWWWWWW* Dežurno lekarna V nedeljo: Lekarna »Planinkac, Glavni trg 20. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 9. decembra ob 19.30: Puccini: >La Brheme«. Izven. — Ob 15: Patrick: »Vroča kri«. Izven. Gostovanje ▼ Mežici. KINO »PARTIZAN«: Ameriški barvni film »Gola džungla«. »UDARNIK«: italijanskf film »Kruh, £*nbezen in fantazija«. Za Hovo leto je pripravila JUGOSLOVANSKA LOTERIJA posebno loterijo • NOVOLETNO LOTERIJO Vrednost dobitkov 112,000.000 dinarjev Glavna premija 2,000.000 din CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Kedelja, 9. decembra ob 15.30: Golla: »Uboga Ančka, Izven. KINO »UNION«: Ameriški barvni film: »Dvoriščno okno«. Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi Grace Kelly in James Stewart. »METROPOL«: Češki barvni film: »Jan Hus«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Zdenek Stepanek. IZ 2ALCA Ameriški barvni film: »Pesmi zlatega zapada«. Predstave ob 15, 17 in 19.30. V glavni vlogi Mitzi Gaynor in Dale Robertson. IZ ROGAŠKE SLATINE Italijanski film: »Filumena Martu-rano«. Predstavi ob 16 in 19. IZ PTUJA Z RLEDA IZ DOMŽAL RAZPISUJEMO MESTO medicinske sestre za takojšen nastop v Mariboru ali po dogovoru. Železniški zdravstveni dom MARIBOR M 382 KOBILARNA LIPICA pri Sežani železniška postaja Sežana bo dne 14. decembra ob 10. uri dopoldne razprodala na JAVNI LICITACIJI 8 čistokrvnih lipicanskih konj (žrebcev, kobil in žrebet). 4604 Avtobusni promet Maribor obvešča vse potnike, da bo 10. decembra 1956, to je v ponedeljek, uvedena nova avtobusna proga MURSKA SOBOTA—RADENCI—GOR. RADGONA— LENART—MARIBOR—LJUBLJANA Avtobus bo vozil po tem voznem redu: 5.30 odhod 5.50 6.00 6.45 7.15 8.35 10.15 prihod MURSKA SOBOTA Radenci Gornja Radgona Lenart Maribor Celje LJUBLJANA Cene: Murska Sobota—Ljubljana . Gornja Radgona—Ljubljana . Lenart—Ljubljana .... prihod 20.50 20.30 20.20 19.35 19.10 17.40 odhod 16.00 890 din 810 din 710 din Poslužujte se ugodne zveze! ogrevanem avtobusu! Potovali boste udobno v M 381 OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 9. decembra ob 15: Moliere: »Tartuffe«. Gostovanje v Križevcih pri Ljutomeru. Francoski barvni film: »Avanture seviljskega brivca«. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«: Indijski barvni film: •Mangala, hči Indije«. VESTI IZ TRBOVELJ »SVOBODA-TRBOVLJE II.«: Ame-rlSkl film: »Tarzanova jeza«. »DELAVSKI DOM«: Amer. barvni film: »Nocoj bomo peli«. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedelja. 9. deoembra ob 16: A T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Izven ln za podeželje Torek, 11. decembra ob 18: SofokleJ« »Kralj Edlp«. Zaključena predstava za tovarno »Iskra«, Kranj, detrtek, 13. decembra ob 16 zaključena predstava za gimnazijo ln strokovne šole, ob 20 Izven: Delder-fleld: »Visok je zid«. Gostovanj« v Škofji Loki. Medelja, 16 decembra ob 16: Delder-fleld: »Visok je zid«. Izven in za podeželje. KINO »STORZlC«: Ob 9.30 in 14 ameriški [llm: »Francis v velemestu«. Ob 18 ln 20: francoski barvni film: »Lucrezla Borgia«. V glavni vlogi Martine Carol, Pedro Armendariz in Massimo Serato. Danes zadnjikrat. Za mladino do 16 let film ni primeren. Predstava ob 1« odpade. »TRIGLAV« - Primskovo; Ameriški barvni film: »Cas obračuna«. Predstave ob 15, 17 in 19. UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA »SLOVENIJASPORT« LJUBLJANA, TITOVA C. 26 razpisuje naslednji delovni mesti za: ŠEFA KOMERCIALE Pogoji: ekonomska fakulteta in 10 let prakse, z znanjem vsaj enega tujega jezika (nemški, angleški) ali srednješolska izobrazba in 15 let prakse v komercialnih poslih. POSLOVODJO POSLOVALNICE Ljubljana, Titova cesta Z6 Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba z najmanj 10 let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe s 1. Januarjem 1957. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite UPRAVI PODJETJA. 4605 AmeriSki barvni film: »Ljubimca divjega zapada«. Predstave ob 14, 16, 18 ln 20. V glavni vlogi Doris Day, Howard Keel, AUyn Mc Lerie, Dick Wesson ln Gale Roblns. Lesno industrijsko podjetje Nazarje proda STROJ ZA ŠIVANJE ZAB0JNIH ELEMENTOV zrfamke FISCHER-SIEFERT-BOSS, malo rabljen in v brezhibnem stanju. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v upravi LIP NAZARJE kupi VEČLISTN0 KR02N0 2AG0 (AMERIKANER) delovne širine 500—600 mm Ponudbe s tehničnimi podatki in navedbo cene pošljite na upravo LIP NAZARJE do konca meseca decembra 1956. C 299 Ruski barvni film: »Obad«. Predstave ob 15, 17 ln 19. Z TESENJC IN OKOLICE MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 9 decembra ob 19.30: Roussln; »Otroci prihajajo«. Režija ln scena Bojan Čebulj. Brivsko dežurno službo Ima v nedeljo, 9. decembra Marija Konc, brivski salon Gosposvetska cesta. Zdravniško dežurno službo na Jesenicah Ima dr. Milan Ceh. Cesta marfiala Tita. ZARADI TIPIZACIJE PROIZVODNJE prodajamo ZA NAS NEPOTREBNA OSNOVNA SREDSTVA: 4 vprežne pluge 6 izruvačev za krompir 5 osipalnike — okopalnike 3 sejalnice za žito 3 sejalnice za koruzo 1 trOsilec umetnega gnoja 45 vozov navadnih težkih, srednjih in lahkih 2 osebnih sani 13 brzoparilnikov 2 kotla za žganjekuho 5 sodov hrastovih, velikih 1 škropilnico 1 kultivator, vprežni 1 samovezalko »Fela« 1 hidravlično stiskalnico 2 stiskalnici za sadje 1 stiskalnico za seno 1 trier za žito 3 drobilce za žito 1 šrotar, mlinski 1 robkač za koruzo 1 motor, bencinski 1 omara 1 sadni mlin 4 tehtnice 2 pisalna stroja Za državna in zadružna podjetja bo licitacija od 8. do 15. decembra 1956Č Po tem datumu bomo prodajali tudi privatnikom v smislu obstoječih tozadevnih zakonskih predpisov. Državna in zadružna posestva opozarjamo na možnost prepisa osnovnih sredstev. Kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje 4587 »CINKARNA« metalurško kemična industrija, Celje sprejme FINANČNEGA KNJIGOVODJO z večletno prakso STEN0DAKTIL0GRAFK0 2 VISOKOKVALIFICIRANA STROJNIKA za parni »troj 500 ks Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe pošljite na »CINKARNO« metalurško kemična industrija, Celje C 302 »E L E K T R 0 N A B A V A« Podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala LJUBLJANA • RESLJEVA 14a/II • prejme moško ali žensko moč s pasivnim znanjem nemškega jezika za delo v deviznem odseku. — Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 4606 | »LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA« PARMOVA ULICA 37/1 | sprejme: izučenega strojnika za upravljanje parne lokomobile WOLF dva kurjača za kurjenje parne lokomobile WOLF s potrebnim izpitom mojstra mehanične delavnice absolvent delovodske šole z v§aj 5-letno prakso na takem delovnem mestu, po možnosti v lesno predelovalni industriji. Obvladati mora dobro lesno-obdelovalne stroje. — Delovno mesto je pri lesno industrijskem obratu Radomlje, ž. p. Jarše pri Domžalah, p. Radomlje. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja vložite ali se osebno zglasite pri upravi v Ljubljani ali pa direktno pri LESNO INDUSTRIJSKEM OBRATU V RADOMLJAH. 4584 OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CEUU RAZPISUJE DELOVNO MESTO nadzornega zdravnika POGOJI: zdravnik splošne prakse z večletno prakso. Komfortno stonovanje zagotovljeno jeseni 1957, osnovna in dopolnilna plača po uredbi, ostali pogoji po dogovoru. 4591 RAZPIS Zavod za organizacijo poslov*' nja gospodarskih organizacij Ljubljani razpisuje naslednja «1*“ bena mesta; 1. Načelnika splošnega oddelM- 2. Načelnika organizacijskega uddelka. 3. Računovodje. 4. Sefa servisnega odseka. 8. Sefa študljsko-organlzacij* skega odseka. 6. Sefa strojnega odseka. 7. Sefa prlpravljalno-obračun* skega odseka. 8. Tajnice direktorja. 9. Snažilke ln kurirja. Pogoji: Pod točko 1 pravna fakultet ln najmanj’ 5 let prakse n« voa nem položaju. Pod točko 2 ekonomska fakutt£ ta z najmanj 5 let prakse na ročju organizacije knjigovodstva Pod točko 3 visoka ali srednJ* strokovna izobrazba z najmf™ oziroma 10 let prakse v računo* vodstvu. Pod točko 4 visoka ali srednl* strokovna Izobrazba z najmanj oziroma 10 let prakse v računj: vodstvu, po možnosti računovoaJ* bllancist. Pod točko 5 visoka ali s redni? strokovna izobrazba z najmanj let prakse na področju organiz* cije knjigovodstva. Pod točko 6 visoka ali srednj* strokovna izobrazba z najmanj leta prakse na vodilnem mestu strojni obdelavi s stroji sistem luknjanih kartic. Pod točko 7 visoka ali srednJ* strokovna Izobrazba z najmanj let prakse v organizaciji dela knjigovodstvu. Pod točko 8 srednja strokovn* Izobrazba z znanjem strojeplsa “ stenografije ter enega tujih ” zlkov. Plače po posebnem praviln**? o plačah In napredovanju oseBJ* Nastop službe takoj ali po voru. ProSnje Je vložiti v oglasne® oddelku na naslov »Organizator z življenjepisom, dokazili o So1** izobrazbi ln opisom dosedanje poslitve najkasneje do 20. t. n>' Podjetje »SVILANIT« KAMNIK sprejme šefa komerciale Pogoj: večletna praksa v tf* govski stroki — tekstilni. Plača po dogovoru, stanova* nje v kratkem vseljivo. P°*' ljite pismene ponudbe, ali P3 se osebno zglasite v podjeti'*' Nastop službe takoj. 4S8” 2ELEZNISKO r1t PROJEKTIVNO PODJETJA Ljubljana, Kolodvorska ul- 3 sprejme gradbenega inženirju* statika Pogoji: tehniška fakulte^ zaželeno nekaj let prakse-Plača po tarifnem praviln^ J Prošnje predložite do 20. ? cembra 1956. — Nastop slu* takoj ali po dogovoru. ng Tovarna kovinske embalaž »SATURNUS« t6 LJUBLJANA, Ob železnici 1 sprejme vodjo odpreme (ekspedita) Potrebna je daljša Pra*o tarifnem pravil®*"L Reflektanti naj se javijo 03 j, no ali pošljejo pismene Pon y be s potrebnimi podatki UP vi podjetja. ,«5 RAZPIS ISKRA TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FIN0MEHA-NICNIH IZDELKOV • KRANJ RAZPISUJE SLEDEČA DELOVNA MESTA ZA: ISKRA INŽENIRJA KEMUE KEMIKA s srednjo tehnično šolo VEČ INŽENIRJEV strojne in elektrostroke VEČ TEHNIKOV strojne in elektrostroke VEČ ABSOLVENTOV ekonomske fakultete VEČ ABSOLVENTOV srednje ekonomske Sole Nastop takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe z dokumenti (kratek življenjepis, prepis diplome), pošljite presonalnemu oddelku. tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov * KRANJ 4600 Tovarna industrijske opreme • »TIO« • Lesce razpisuj e mesto obratnega knjigovodje Pogoji: srednja strokovna izobrazba. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Prošnje pošljite na pravo podjetja ali jih osebno predložite v podjetju. 4580 RAZPIS Sekretariat Izvršnega sveta za promet LJUBLJANA, GREGORČIČEVA 23 razpisuje delovna mesta za: REFERENTA ZA PROMET REFERENTA ZA OSNOVNA SREDSTVA STROJEPISKO Referenta morata imeti dovršeno vsaj srednjo šolo. — Prošnje s kratkim življenjepisom vložite do 25. dec. 1956. 4593 RAZPIS OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE GORICA razpisuje delovni mesti za: referenta za pokojninski oddelek Pogoji: pravna fakulteta in najmanj 5 let prakse v uprav- 1 službi ali srednja strokovna izobrazba z 10 let prakse v upravni službi Plača po uredbi in dopolnilna plača, 'možna po dogovoru. mesto administratorke Pogoji: popolna srednja oziroma administrativna šola ali Pr OfP°Pblna srednja šola z vsaj petletno prakso v pisarniški 2 znaniom strojepisja. Plača po uredbi. drvclSav^.no kolkovane prošnje z življenjepisom in navedbo -Pf,onjih zaposlitev pošljite na Okrajni zavoii za socialno varovanje Gorica do 20. decembra 1956. 4577 Na podlagi čl. 54 pravil podjetja in sklepa seje Uprav-Sa odbora — razpisuje Vegrad« uzr)^e 28 P°stavljanje, rekonstrukcijo tn investicijsko arievanje tt-naprav, Ljubljana, Cigaletova 0 vodilno delovno mesto ; 9 vodje komercialne službe knu!'OG?iI: dfV8rla .P°P°lna srednja šola z dovršenim Knjigovodskim tečajem in najmanj 10-letno prakso, ali dovršena ekonomska srednja šola z najmanj 5-letno prakso. vodilno delovno mesto tehničnega vodje POGOJI: inženir elektrozvez z najmanj 2-letno prakso v stroki elektrozvez, ali tehnik elektrozvez s položenimi strokovnimi izpiti in najmanj 5-letno prakso v stroki elektro-inZ’ Popolna srednja šola s položenimi strokovnimi izpiti * j uajmanj 10-letno prakso v stroki elektrozvez, ali nižja v ^°la s strokovnimi izpiti in najmanj 15-letno prakso v stroki elektrozvez. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. T vložite na Upravni odbor podjetja TEGRAD, Ljubljana, Cigaletova 6. 4594 »HELIOS« TOVARNA LAKOV D0M2ALE SPREJME tehničnega vodjo podjetja POGOJI: dovršena fakulteta — kemični oddelek — in 10 let prakse, oziroma 5 let vodilnega dela v podjetju kemične ali sorodne stroke. • v inženirja kemije POGOJI: dovršena fakulteta — kemični oddelek — dva laboranta DROBNI OGLASI ZAPOSLITEV ELEKTRICARSKEGA vajenca sprejmemo. Naslov Je v oglasnem oddelku LP. z 2151 STROKOVNJAK za propagando in reklamo, Inteligenten ln zanesljiv ter zelo razgledan Išče primerno zaposlitev. Ponudbo z navedbo pogojev pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Propaganda«. z 2152 CEMENTNINARSKEGA vajenca sprejmemo. Naslov je v oglasnem oddelku LP. z 2153 ČEVLJARSKEGA vajenca sprejmemo. Naslov je v ogl. oddelku Ljudske pravice. z!2154 NAMEŠČENEC, srednjih let z večletno prakso v administraciji Išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Pisarniška moč«. z 2155 VAJENCA ZA GRAVERSKO OBRT sprejmemo. V poštev pridejo le dobri risarji, ki so uspešno dokončali nižjo srednjo šolo. Naslov je v oglasnem oddelku LP. z 2156 KROJAČ, spreten, z večletno prakso, Išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Krojač«. z 2157 NATAKAR, srednjih let ln v svojem poslu zelo spreten, išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Natakar 1«. z 2159 VAJENCA ZA VODOVODNO INSTALACIJSKO OBRT sprejmemo. Naslov Je v ogl. oddelku LP. z 2160 SOBOSLIKARSKEGA vajenca sprejmemo. Naslov Je v oglasnem oddelku LP. ■ z 2161 TRGOVSKI POMOČNIK, srednjih let ln z večletno prakso, Išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Služba v Ljubljani«. z 2162 DIMNIKARSKEGA vajenca sprejmemo. Naslov je v oglasnem oddelku Ljudske pravice. z 2163 NAMEŠČENEC, srednjih let, vešč dela v administraciji, išče primerno zaposlitev v Ljubljani. Ponudbo na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Nameščenec«. z 2164 POLKVALIFICIRANA NATAKARICA Išče zaposlitev v gostinstvu, v službi Je marljiva ln spretna. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Gostinstvo«. z 2130 REZBARKA, srednjih let ln s prakso, Išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Rezbarka«. z 2165 KLEPARSKEGA VAJENCA sprejmemo. Naslov Je v oglasnem oddelku Ljudske pravice. " z 2166 ADMINISTRATOR, starejši, Išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani. Ponudbo pošljite na ogl. oddelek LP pod geslom »Vesten«. z 2167 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmemo. Naslov Je v ogl. oddelku LP. z 2170 PLETILJA, spretna ln vestna, Išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Dobra delavka«. z 2169 KAMNOSEŠKEGA VAJENCA sprejmemo. Naslov Je v oglasnem oddelku LP. z 2168 RAZPIS. Zdravstveni dom Državnega sekretariata za notr. zadeve LRS, Ljubljana, Vodnikova 62, razpisuje mesto bolničarke. Plača po uredbi, dopolnilna plača po tarifnem pravilniku. 4611 z PRODAM SLAMOREZNICO, skoraj novo, ugodno prodam. Ostale podatke dobite v podružnici LP v Kranju. p 3025 PEC, sobno, emajlirano ln dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov dobite v podr. LP v Kranju. p 8026 MOŠKO KOLO »Bianchi«, staro, manjši format, ugodno prodam. Ponudbe pod šifro »13.000« v podružnico LP Kranj. p 3017 SOBNO IN KUHINJSKO POHIŠTVO poceni prodam. Interesenti dobe naslov v podr. LP v Kranju. p 3027 VODNO ČRPALKO na motorni pogon, brez motorja, prodam za 9000 din. »Sistem gasilski«, poizve se v podr. LP Kranj. p 3016 CIKLOSTIL — stroj za razmnoževanje poceni prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek LP pod geslom »Ciklostil«. p 3028 TRI FOTELJE, baročne ln dobro ohranjene prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek LP pod geslom »Fotelji«. p 3029 ZRCALO, pokončno, veliko, zelo primerno za salon, ugodno prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Zrcalo«, p 3030 URO, žepno, srebrno, znamke »Tula«, izredno točno, ugodno prodam. Interesenti naj puste svoj naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice pod geslom »Tula«. p 3031 FOTOGRAFSKI APARAT, Faxeta, optika 1/2/6 na 4Š posnetkov velikosti 1,5 X 3 cm ugodno prodam. Naslov Je v oglasnem oddelku LP. p 3032 POLJSKO KOVAČNICO, popolnoma novo, prodam za 9000 dinarjev. Poizve se v podružnici Ljudske pravice v Kranju. p 3019 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na dve plošči za kuhanje ln pekačo, ugodno prodam. Naslov Je v oglasnem oddelku LP. p 3033 MOŠKO KOLO, staro, znamke »Steyer« ugodno prodam. Poizve se v podružnici LP Kranj. p 3018 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Društvena ul. 4. 322 p POZOR TESARJI-MIZARJI! Prodam tračno (band) žago, železno, večje zmogljivosti, v zelo dobrem stanlu. Naslov: Joško Kocmut, Ljubljana, Veselova 17. 4608 p DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom, na Jesenicah, takoj vseljivo, prodam. Naslov v podružnici LP na Jesenicah. J 190 p KUPIM STANOVANJE, komfortno, dvosobno ali trisobno kupim. Stanovanje mora biti takoj vseljivo, za kar nudim svoje stanovanje za zamenjavo. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Plačam takoj«. k 450 VIOLINO, tričetrtinsko, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Violina«. k 451 VOZIČEK, ročni, na Itlrl kolesa, za bremena do približno 200 kg, kupim. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Voziček«. k 452 REZAN LES za stavbe, nov ali že rabljen, kupim. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Stavbni les«. k 453 HARMONIKO, manjšo, klavirsko ln brezhibno, kupim. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Harmonika«. k 454 STREŠNO OPEKO, staro, kupim. Ponudbo z navedbo cene pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Strešna opeka«. k 455 HlSO, ki Jo bo treba porušiti, kupim. Material bom uporabil za graditev svojega doma. Rušitev bom Izvršil sam. Ponudbo z navedbo cene pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Gradbeni material«. k 458 ČEBULO, rdečo, »kranjsko«, kupim. V poštev pridejo le količine po 50 kg. Ponudniki naj puste svoj naslov v oglasnem oddelku LP pod geslom »Čebula«. k 459 Razpisujemo mesto VEC STARIH VRAT za notranje prostore ln vežna vrata kupim. Ponudbo z navedbo cene ln tehničnimi podatki pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Vrata«, k 458 OKNA, stara, trokrllna ln dobro ohranjena, kupim. Ponudbo z navedbo cene pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Okna«. k 457 RAZNO 80*/. INVALID, VDOVE, oče treh nepreskrbljenih otrok je izgubil včeraj na Troinostovju denarnico z 250 din ln nekaj drobiža. Poštenega najditelja prosim, naj Izroči znesek oglasnemu oddelku »Ljudske pravice« no naslov »Izgubljeno«. SOBICO Iščem: grem tudi za sostanovalca. Plačam mesečno 2000 din. — Naslov v upravi LP, Titova 11. 50« r SOBO. opremljeno, s kopalnico, oddam. Naslov v upravi LP. 4610 r VDOVA srednjih let, osamljena, želi poznanstva ln prijateljstva s solidnim možem, starim do 45 let. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Lastno stanovanje«. r 815 ŠTUDENT medicine Išče sobo v Ljubljani. Je miren ln soliden. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Miren stanovalec«. r814 STANOVANJE v bližnji okolici Ljubljane zamenjam za stanovanje v mestu. V poštev pridejo le dvosobna stanovanja. Ponudbo pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Zamenjava«. r 819 Splošno kmetijska zadruga Ravna Gora (GORSKI KOTAH) sprejme za avto »UNIM0G« s 4-tonsko prikolico Pogoji: Šofer drugega razreda — avtomehanik — najmanj enoletna praksa kot šofer »Unimoga« Plača Je stalna in dodatek za tonski kilometer. — Interesenti naj se javijo pismeno. 4690 oziroma INDUSTRUSKA TRPNIKA kemične stroke POGOJI: dokončana TSS ali kemolaborantska šola v Rušah. ■ po dogovoru. Priglasiitveni rok do 1. januarja 1957. ^top službe po dogovoru, možen takoj. Prijave pošljite na upravo podjetja. 4592 CARINARNICA V LJUBLJANI bo 22. decembra 1956 ob 9. uri v svojih prostorih na Ma-6arykovi cesti 17 PRODALA NA JAVNI DRA2BI RABLJENI KAMION znamke »0M TITAN0 137« 10 ton nosilnosti, v voznem stanju Izklicna vrednost 2,300.000 din. Kamion je na ogled 20. in 21. t. m. med uradnimi urami na dvorišču Carinarnice. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo državne ustanove in gospodarske, zadružne ter družbene organizacije. Pred začetkom javne prodaje so udeleženci dolžni predložiti pismeno pooblastilo, kavcijo v znesku 200.000 din v ba-riranem čeku ter potrdilo Narodne banke, da imajo denarna sredstva na razpolago v ta namen. Kupljeni kamion je plačljiv z virmanom. 4596 RUDNIKI NEKOVINSKIH RUDNIN NOVO MESTO rubrik"*8 tiska Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«. 058 Nazorjeva ulica 10/11. telefon 21-687 — Uprava: Kopitarjeva 250 din. m tuilno 600 din — tekoči •prejmejo v službo industrijskega tehnika rudarskega tehnika dva rudarska nadzornika (po možnosti praksa v separacijah) POGOJ: Odslužen vojaški rok. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti z ustrezajočo kvalifikacijo in prakso naj takoj pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom. ____________________________________________________ N 97 vodje avtomehanične delavnice z večletno prakso na podobnem položaju, z mojstrskim izpitom avtomehanične stroke ter šoferskim spričevalom kategorije C — D. Komfortno dvosobno družinsko stanovanje takoj na razpolago. Gozdno gospodarstvo BLED 4599 Zavod za stanovanjsko Izgradnjo 0L0 Ljubljana KIDRIČEVA ULICA 7/VII, gradi v Igriški ulici stanovanjsko zgradbo, v kateri sta v pritličju predvidena dva lokala v čisti izmeri 48 in 70 m*. Po načrtu je predviden lokal s skladiščem, pisarno in sanitarijami. Za ta dva lokala išče Zavod soinvestitorja = Interesenti naj se javijo oziroma pošljejo svoje ponudbe na H ZAVOD, kjer lahko dobe tudi podrobne informacije. 1___________________________________________________________________ 4598 BOLNIŠNICA ZA TUBERKULOZO V SEŽANI razpisuje mesto medicinskega laboranta in mesto pomožnega medicinskega laborantu Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku bolnišnice. Hrana in samsko stanovanje v bolnišnici. — Nastop službe takoj. — Prošnje z navedbo dosedanjih služb pošljite najkasneje do 20. decembra 1956 na upravo bolnišnice. 4597 DELOVNI KOLEKTIV Tovarne ključavnic in kovinske galanterije »LAMA« — DEKANI razpisuje NASLEDNJA DELOVNA MESTA ZA: sekretarja podjetja Pogoj: pravna fakulteta s 3-letno prakso ali pa popolna srednja šola z 10-letno prakso. šefa komerciale Pogoji: ekonomska fakulteta s 3-letno prakso ali pa popolna srednja šola z 10-letno prakso. šefa računovodstva Pogoji: ekonomska fakulteta s 3-letno prakso ali pa popolna srednja šola z 10-letno prakso. tehničnega vodjo Pogoji: strojni inženir s 3-letno prakso ali pa strojni tehnik z 10-letno prakso. Interesenti naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom na upravo podjetja najkasneje do 15. decembra 1956. 4617 i^ubljana, Kopltorj«ra ulica t, telefon 89-181 - Notranjepolitična . gospodarska rubrika Tomšičeva l/lll, telefon 20-507 - Kulturna fin KFLfuz isoa Pnš^i oj? ?8 ? i ~ Telefon Poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina račun 60-KB-6-Z-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini — Rokonlsi se ne vračalo NEDELJA, 9. DECEMBRA lifODSKA PRAVIC« PROMET in slepa pega človeško oko ie manj zanesljivo kot optični instrumenti pirja, ki je tisti trenutek pred j nja barv. To so spoznali šele tari j itn, ne opazi na njem nikakr- | krat, ko so uredili vsa tehničn* šne temne lise, ki bi dejansko vprašanja v zvezi z barvno foto* pomenila slepo pego. V tem pri- grafijo in torej rešili problem meru človekova zavest popolni ki ga je narava uredila pred sto tisto, česar dejansko he vidi. Za tisoči let, že takrat, ko so se na človeka, ki miruje, nima ta igra zemlji pojavili ljudje, narave nikakršnih slabih posle- Biologi so ugotovili, da se* dic, vse skupaj pa se spremeni, stavljajo mrežnico elementi dveh če ima človek tisti trenutek v vrst, tako imenovane paličice, W rokah letalsko ali avtomobilsko so razporejene v glavnem na krmilo. Ce se gibljete v prostoru, bovih in so občutljive za slabo imate na obeh straneh svoje poti svetlobo, ter drugi delci, v sred' tako imenovane mrtve dele, ki njem delu mrežnice; ti delujejo jih opažate z enim samim oče- ob dnevni svetlobi in so občut-som. Zato predmeti, ki jih vidite ljivi za barve. V teh drugih del' v teh prostorih, niso plastični, cih so odkrili fiziologi tri občut* ker jih zaznava mimogrede eno ijive živčne točke, pokrite * samo oko. Številne prometne ne- drobcenimi prozornimi plastni sreče je torej mogoče razložiti modre, rumene in rdeče barv* s tem, da pade na primer slika Ob kombinaciji treh različn® pešca na slepo pego. obarvanih slik istega predmeta Sele nedavno so znanstveniki dobi človek vtis naravne barv® razvozlali skrivnost razpoznava- predmeta, ki ga opazuje. Golobi ne najdejo več nazaj Plešoče mačke so glavne igralke v novi glasbeni komediji »Muce v zrcalu«, ki so jo pred kratkim prvič uprizorili v nekem miinchenskem gledališču. Komedijo so pripravili po povesti Gottfrieda Kellerja, glasbo pa je napisal Paul Burk-hard Rasna diskriminacija v športu V ameriški državi Louisiana je začel pred kratkim veljati zakon, ki razširja rasno diskriminacijo tudi na športno dejavnost. Po tem novem zakonu se ne bodo smeli več pojaviti na športnih prireditvah in tekmovanjih skupaj beli in barvasti športniki. Zakon pa se ne nanaša le na amaterske in poklicne športnike, matr-več tudi na gledalce. Kdor se bo pregrešil zoper ta zakon, bo kaznovan z denarno globo do 1000 dolarjev ali z zaporom do enega leta. Zakon je soglasno sprejela zakonodajna skupščina države Louisiane. Na osnovi tega zakona so morali odpovedati več rugby tekem, ki so bile že prej dogovorjene. Prva podvedna policija raHpPr. ^ JgJj Podvodni ribolov je postal v HM zndnjem času po vsem svetu ne- BK navadno priljubljen. Na obalah vseh morskih kopališč in letovišč H po svetu je mogoče videti šport-nike, kako se oboroženi s pod-vodnimi puškami, plavutmi in steklenicami za kisik potapljajo Vse življenje se ukvarja švedski v morske globine in se tam po- delavec Hilding Svensson s steno-dijo za ribami. Zadnje čase pa se grafskimi sistemi. Nedavno je ti nenavadni ribiči na francoski razvozlal 300 let stare državne rivieri ne ukvarjajo več s svojim protokolne zapiske, ki jim niso športom neovirano. Francoski mogli »do živega« priznani stro-klubi za podvodni ribolov opo- kovnjaki za skrajšano pisavo, zarjajo člane, da morajo pri pod- Švedski državni arhiv je predla-votinem ribolovu nositi na vid- gal vladi, naj zagotovi upokojenem mestu dovoljenje za ribolov, nemn Svenssonu poseben položaj, ker so oblasti ustanovile podvod- da bo lahko razvozlal vseh 100 no policijo, ki bo od časa do časa protokolov iz Svanhielmsa, ki pod vodo pregledovala lovska bodo velikega pomena za pro-dovoljenjal učevanje švedske zgodovine »Kaj pa je? Naročila sem v* da bi popravili prho!* — jo ie, gospa, mar ne vidite?* H v' iZena, poznaš neznanca, rad vedel, ali me nocoj sPet bo doma?* NEUKROČENO MESTO l RADO KRAGELJ MILAN MAVER V Zahodni Nemčiji se je predstavil Peter Kraus kot l?-!etni »dvojnik« ameriškega plesalca in igralca Elvisa Presleya. Po nekaj njegovih nastopih je novi plesni popadek »Rock and Roli« zajel tuai že zahodnonemško mladino. Zbiralec zvonov Ljudje zbirajo iz najrazličnejših nagibov prav presenetljive stvari, v zagovor svojega početja pa pravijo, da je mogoče zbirati prav vse od starih palač do navadnega kamenja. Tako se je Berlinčan Johanries Lisie v svoji zbiralski vnemi lotil zbiranja zvonov. Pri tem sicer res ni posegel po cerkvenih zvonovih, vendar je njegova zbirka najraz-Učne|ših zvonov že kair številna. Svoje ljubezni do zvonov pa ni omejil le na zbiranje in ureditev nekakšnega muzeja zvonov v svojem stanovanju, marveč je celo zložil posebno opero, ki jo }• mogoče izvajati le z zvonovi le zvonci ti 1 »Priznam, malce majhn*, tale ribica, zato pa je postrv 109. Marko je segel v svojo vrečo po Škarje za rezanje žice in planil k podrtemu drogu. Se preden so drugi trije drogovi, ki jib je bil potegnil za seboj Bliskov drog, udarili po tleh, je Marko že stal ob njem in mrzlično rezal žice. Janez in Stane sta mu. pomagala — Blisk pa si ie vedno ni opomogel od dvojnega presenečenja. Stal je ob požaganem Štoru in žalostno gledal podrti drog. 110. Kvesturin je bil ob trušču podirajočih se drogov ustavil avto in planil iz njega, ampak preden se je znaSel, so fantje že prerezali žice in stekli proti sadovnjaku, ki so ga že prej določili za umik. Tam so sl oddahnili, dobro skrili med grmovje in opazovali Italijane, ki so postopali okrog podrtih drogov, jih dolgo ogledovali in razburjeno vreSčall, potem pa drogove zastražilL 111. »Zakaj neki jih stražijo zdaj, ko neuporabni ležijo na tleh?« se je zasmejal Marko. Potem pa so pobrali svoje vreče s travo, srpi in orodjem ter odšli. Po poti domov so se pogovarjali o bodočih akcijah. »Italijani nekaj pripravljajo,« je dejal Marko, »ne vem kaj, ampak gre za nekaj velikega. Naši menda že nekaj vedo, pa zaradi konspiracije nisem mogel nič točnega izvedeti. Tokrat bo zares vroče.« ■ >tal nama je, deklica zima prihaja in klopi J® _rj-shraniti. Morda pride ienin v hodnjo pomlad.. .*