Štev. 21. Poštnina v gotovini plačana. Cena edne številke dinar. 23. maja 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmürje. Uredništvo je v AL Soboti, v Tajništvi SLS, v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm-’ 75 par: 1|4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30 ■ popüst., za edno obj vö. Cena malih oglasov je ; do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol tí, Med tekstom cm2 1˙50 D., v»Poslanom« 2'50 D. Takso za Oglase plač« uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Slovenska ljüdska stranka ostane verna svojemi programi. (Govor voditela S. L. S. dr. KOROŠCA 4. maja v Ljubljani.) Vsem, šteri nas silijo v vlado: Zakonodajna Samouprava. — Varstvo vseh delavnih stanov, — Povzdignejo kmetijstva i obrti (rokodelstva). G. Pucelj nas šče spraviti v vlado! To je pozavanje, s šterim nam naši nasprotniki, že od predzadnji volitev nedajo mirü. Vsikdar toti postanejo nemimi, kda izgleda, da bi mogli v vlado i nam z za-ničevanjom v oči mečejo, da se ponüvle-mo. Vendar pa se pali i pali čüje glas: Slov. ljüdska-stranka mora iti v vlado. Njena politika je zblodjena, ar nejde v vlado! Nego v politiki moramo ločiti dvoje: ministrske stočeke pa program stranke. Ka se nanaša na ministrske stoce, pripoznano da je ne bi bilo žmetno dosegnoti Či Slov. narod nikaj drügoga od svojih poslancov ne žele, nego da si sedejo ná ministrske stoce, potom bi morali v vlado, potom je resan naši politika za-vožena, naopačna i pokvarjena. Nego kelko mi Znamo, ma naš narod vekše zahteve: da šče zakonodajno samoupravo, da šče varstvo vseh delavnih stanov, da šče povzdigo svojega kmetijstva pa industrije, kratko da šče naš národ živeti, ne pa se dati sceca-ti (Viherno potrdjavajo.) Čí je tak, te zahtevle od nas politično pošten je, da, idomo v vlado samo te, či moremo v zvezi z drügimi strankami meti zagvišno, ali konči opravičeno vüpanje, da lehko oblübo, štero smo dali ljüdstvi pri volitvaj spunimo. Politično poštenje zahtevle na dale — i tak je tüdi v vsej državni zbornicaj na sveti — da ostanemo v opoziciji, dokeč nemamo takšega vüpanja, i da sebe i svojega programa ne odavlemo za par ministerskih stolic („Tak je!“ Ploskanje.) Ne je istina, ka se guči zadnje čase v Belgradi i Zagrebi, da je žmetno z nami, ar smo „klerikalci“ nego težko je nas dobiti v vlado, ar neščemo svojega naroda odavati i vkaniti. Ne klerikalizem, nego poštenje je tisto,' zakojvolo nemremo v vsako drüžbo. (»Tak je"! Ploskanje.) I da mamo prav, -da prav delamo, za to mamo očivesno pripoznanje celega slovenskoga naroda. Že v dvoji volitvaj se jé narod v ogromnoj večini izrazo za pošteno slovensko politiko. Osvedočeni smo, da se isto zgodi tüdi pri tretji volitvaj. (Ploskanje.) Vse zaman! — Slovenski narod ostane sebi veren! V dozdajšnji volitvaj so vse napravili, da bi našo slovensko politiko vrgli na tla. Predzadnjič so srbski radikali celo s Svojim, finančnim ministrom prišli v Slovenijo kandidirat pa bilo je zaman. Demokratje so bili pri vsaki volitvaj s. penezi i nasilnjom bogato opravleni. Tüdi vse Zaman! Zdaj ščejo protivniki slovenskoga programa, da bi nas obladao Radič. Samostojneži pa republikanci so njemi Včera na. roke dali vse svoje čete, rekši či nas Srbi neso mogli, naj nas pa Hrvatje. Nego nasproti tomi novomi boji lehko póve-mo: Ne bo šlo! Vse zobston! Nikdar! (Ploskanje.) Slovenski narod ostane trden pri svojoj belo modro rdečoj zastavi. (Burkajoče pritrdjavanje i ploskanje.) Slovenski narod šče pošteno slovensko politiko. (Ponovno velko ploskanje.) V Belgradi pravijo tisti, ki velesrbsko mislijo. Či smo mogli Radiča spraviti na kolena, zakaj ne bi tüdi Slovenske ljüdske stranke? Makedonija je na tleh pred njimi, Vojvodina ravnotak, Hrvatska je prišla za Makedoniji i Vojvodinov i zdaj je pri Prišestni volitvaj Slovenija na vrsti! I Radič náj bi bio pri Prišestni volitvaj naš Atila, boži bič, da naj vkroti Slovence, Pucelj i Prepeluh pa bi njemi naj držala strmeti, da bi lehko stopo na zmagovita konja. Kda de naša stranka premagana, potom, tak mislijo, bo lehko ladati s Slovenijov. Verjemo to, da bi se te lehko ladalo. Nego Slovenci se neso Odali srbskoj gospodstvaželjnosti, pa se ne bodo tüdi Hrvatskoj. Mi ostanemo na svojem slovenskom programi. („Tak je!") Vsaka vlada mora za nas skrbeti ravnotak kak za Hrvate i Srbe! Jako Čüdno je stališče vseh teh naših prijatelov, ki nas silijo v vlado, rekši kak da Vlada ne bi mela dužnosti skrbeti za Slovence, čiravno ne štera Slovenska stranka v vsakokratnoj vladi. Či spadamo k državi, i dokeč spadamo k državi pa do- keč nas centralistično vladajo, valajo tüdi za nas zakoni i tüdi za nas se mora skrbeti, ali bi se moralo skrbeti kak za Srbe i Hrvate. Dajte nam našo samoravnanje, našo autonomijo, osli bodite nas te grozne Centralistične voze, pa bomo sami skrbeli za sebe, i od Vas ne bomo več vnogo zahtevali. Zdaj pa smo prisiljeni, da moramo davati že več kak mamo. Zato mamo tüdi pravico, da zahtevlemo od vsako-kratne vlade svoj pravičen deo, naj že te bomo v vladi ali pa ne! (Ploskanje.) To pa . nejde, da bi ešče mi sami sebe pomagali žmikati. Čálarno i noro je, kak nam tüdi' zainerjavlejo, či Slovenska ljüdska stranka i njeni poslanci pri tom neščejo pomagali A neprimerno bole noro je, či čüjemo tüdi med Slovencami Podobne glase. Tüdi pamet je potrebna v politiki. (»Tak jel") Ešče edna šiba boža. Ešče od edne šibe bože bi lehko gučao, štero nam je Bog poslao i štera nas vse Slovence bije, dokeč je Atila Radič namenjeni samo za našo stranko. Ta Vseslovenska šiba boža je g. finančni de legat. Nego od davčnoga stiskavanja bodo | drügi gučali. Moj čas je pretekeo i mo-ram dokončati'. Pred volitvami. Jako je Verjetno, da bo zdajšnja velka bojna, štero vodimo proti korupciji, laži i nepoštenosti, tak pretrosila parlament, Brezi matere. Lepo spomladansko jütro je bilo. Mapšik se je veselo smijao med cvetečim drevjom, radostno je skakao po žamatno mejki trataj i lovio srebrno roso. Visiko nad vsem tem so se rivali beli oblački kak ovce na širnoj planjavi. Med gingavimi vejami edne vrbe, stoječe poleg bistroga potoka, se je skrivala gnjezdica, v njoj pa je mérno počivao ešče mali ftiček. O ti nedužno siroče, zdaj ešče ne veš, ka te čaka. Li spi, li počivli kak nájduže ! Tvoja skrbna mati je zaran stanola, da bi ti poiskala jesti, pa jo je nesmileni lovec strelo. Zato pa li spi, nedužni ftiček, li spi na veke ! Ka ti hasni se zbuditi ? Ptiček brezi matere ne ve leteli, ne spevati ! Na drügoj strani bistroga potoka stoji priprosta hišica. Sunce se zaman mantra, ka bi posijalo skoz zaprtoga okna v sobico, gde v čistoj mehkoj zibelki spi malo dete. Zaprte zimice njemi zakrivio oči kak žmetne polke okna. Vüstnice, rdeče kak cvetoči ščipek, se na smeh držijo. Najbrž se njemi senja od zlatih zvezdic, od nebeskih angelov ! Detece moje nedužno, ti ne veš za svojo nesrečo. Pa ka bi ti hasnilo, či bi jo poznalo ? Razmilo je itak nebi. Znalo bi samo to, ka več nega maminoga smeha, nega njenoga pogleda i poljüba. Kak ftiček na vrhi tak si tüdi ti brezi matere ! Den se nagible, sunce je obrnolo svoje lice proti Zahodi, zarja že razprestero svoj krvavi plašč Večerni tetriček na rahlo gible vrbovo veje ž njimi pa se zible gnjezdica. Ptiček je odpro oči, zvao mater in probao zdignoti perotike pa zaman, zadrevene^ so. Tedaj žalosten vrže glavico doli i sen njemi pride lejšat bridko živlenje. V sobi se je tüdi dete obüdilo i kak po navadi tak zdaj vtegnolo rokice, rekoč : mama I Vse naokrog je tišina. Siroče se prestraši, zove bole močno. Njegov zvoneči glašek se odbija po velkoj sobi, njegov močen krik se razlega deleč doli po ogračeki i Prihaja nazaj odmev ; mama ! Ne je bilo odgovora od tistoga tak miloga glasa, ne toploga materinoga poljuba. Prestrašeno dete se pokrije z mehkov odejov, ne vüpa školaj dihati ne se gibati. Kak se nebi bojalo dete, Štero, nema matere ? Noč lega na zemlo. Med globokim grmenjom se večkrat zasveti, rahel delček šumi, potem vsikdar bole in bole, celo noč. Na vrbovih vejicah spi ftiček, v mehkoj zibelki senja detece. Sirotike male, što de čuvao nad vama ? Sto de vaj brano ? Tebe, Ptiček, pred jaslrbom, tebe, detece, pred ragojicov sveta ? Što de vodo tvojo mlado ladjico po razburkom morji živlenja ? Prideš srečao v svoje pristojnišče ? Oh, bole bi bilo, či bi naprej spalo i senjalo od nebes Znabiti bi se te tvoj angel usmilo, ti prerezao nit, tvojega čistoga živlenja i te odpelno v nebesa k materi ! Tvoj konec, moj mili ftiček, pa je te, ka zdreveneš, zmrzneš ali te pa jastreb odnese. Sirotike male, deca pa ftički, brezi matere, kak se Človik nebi jokao nad vami ? (r-) 2 NOVINE 23. maja 1926. da niti nede zmóžen za kakši dugši delaven čas. Razpadanje v državnoj zbornici se je začelo i se je ešče ne končalo, i nihče dnes ne ve kak velke bodo poškodbe, rüšine i razdrobleni ostánki. Samo to slutimo, da bodo režki tak velki, da bo zbornični mlin žmetno dale delao. Za to je preci razširjeno, da neso več daleč volitve, bržčas bodo že v jesen, skoro zagvišno pa na zimo. Kda lastavice priletijo, je sprotoletje. Kda pa Pucelj začne zvršavati svoje strankarske spremembe v Sloveniji, so blüzi volitve. Slovenska Ijüd. stranka se ne boji dela v državnoj zbornici, či jo vugodne razmere zovejo k tomi deli, najmenje pa se boji volitev. Sloven-ski narod i Slov. ljüdska stranka sta n era zlotli ví va. Mi gledamo z velkim zavüpanjom v bodočnost. (Burkajoče pobüdjavanje, ploskanje i ovacije govorniki). (Konec). NEDELA. Evangelij sv. Janoša v 14. poglávji od 23. do 31. vrste. »Či me što ljübi, bo moje reči spunjavao, i moj Oča ga bo ljubo, i pridemo k njemi pa bomo pri njem prebivali." Kristus govori od ljübezni, štera naj bi človeki bila začetek vseh njegovih dejanj. Vsa naša dela toti mora voditi razum, znotrašnja vrednost pa deli človekovomi dejanji ljübezen. Ljübezen nam tüdi olejšavle trüde. Či što žmetno zvršavle dužnosti krščanskoga živlenja, njemi krščanska ljübezen do Boga olejša to spunjavanje, davle moč voli, da ne peša i ne obnemore. Ljübezen de morala vsikdar biti na sveti. So ljüdje, ki pravijo, da je za človečanstvo zadosta, či med ljüdmi kraljüje pravičnost. Istina je toti, da mora biti tüdi pravičnost, nikdar pa ne sama. Pravičnost pravi: kelko ti meni, telko jaz tebi; tak daleč je moje, tak daleč pa tvoje. Zgodi se pa, da Vnogi nemajo nikaj svojega, niti zdravja pa telovhi moči, da bi si mogli krűh pripraviti, potrebčine pa majo, ja ešče več kak zdrav človek. Što njim naj pomore, da do mogli živeti ? Tisti, ki neščejo spoznati velko vrednost krščanske ljübezni, pravijo, da pravičnost terja od države, naj ona pomaga. — Ka pa, či je koga naglo dosegnola nesreča, državna pomoč pa pride bog-zne kda. Potom pa tüdi, ali bo držáva mogla vsakokrat spoznati pravično mero ? Što pa deli državno pravico? Alí ne ljüdje? Ali se nemrejo tej kda moliti, ali pa postransko soditi? O, jaj siromakom, či bi mogli samo'čakati na državno podporo; jaj invalidom, či bi morali samo s tistoga živeti, ka njim tak zvana »pravica« deli, jaj betežnikom, či bi čakali samo na plačano podvorbe po bolnišnicaj! Kristus pa pravi, da bomo siromake vsikdar meli na sveti, zato bo morala krščansko ljubezen tudi biti. K kem več bo te ljübezni, ki pravi : tak daleč je toti moje, pa ar si istinsko potreben i si mi brat v Kristusi, zato naj bo od mojega nekaj tvoje, kem več bo takše ljubezni na sveti, tam lepše bo, tem bole bo srečno človečanstvo. Dela kršč. ljübezni, najmre ne osrečijo samo tistoga, komi je skažemo, nego i tistoga, ki opravla dela krščanske ljübezni. To je najem na tom sveti, na ovom sveti pa čaka tiste, ki spunjavlejo Kristusovo zapoved kršč. ljubezni tisto plačilo, od šteroga v denešnjem evangeliji guči Kristus, najmre da pridemo k nebeskomi Oči i bomo tam prebivali. Mladika. Najlepši .drüžinski list med vsemi listi, ki shajajo na slovenskom jugi; je brez dvojbe naša Slovenska ..Mladika". Izhaja že 7 leto; Zaprvice je shajala v Gorici, Odked se je pred par letmi preselila na Prevalje k drüžbi sv. .Mohora. Vrejüje jo Znani slovenski pisateo — prvak Franc S. Finžgar. Njegov velki Zgodovinski roman »Pod svobodnim solncem« bi morao prečteti vsaki Slovenec. .Mladika se od leta do leta lepša po svojoj zvünešnjoj formi i po pisano! znotrašnjoj vsebini. V letošnjem letniki pa je v njoj prav posebno nekaj za nas Slovene. Glavna pripovest štera shaja v tom lepom listi, je najmre vzeta iz živlenja naše »Slovenske Krajine.« Pripovest nosi ime »Kruh" i jo piše Znani slovenski pisateo Matija Malešič, šteri je že duže časa bio v slüžbi v M. Soboti. Te pisateo je že pred tov pripovestjo objavo v najodličnejšem Ieposlov-nom listi »Dom in Svet«, vekšo pripovest z našega živlenja. Velka zaslüga g. Malešiča je, da je začeo s svojimi spisi iz narodnoga živlenja naše Slov. Krajine seznanjati najširše plasti Slov. naroda z našimi kraji i našim ljüdstvom. Grenka istina je, da smo se med bojnov pa ešče tüdi zdaj ne poznamo zadosta. G. Máleši-či smo za njegdvo prepotrebno delo globoko zahvalni. Vredništvo Novin pa bo tüdi prosilo za dovoljenje, da šteroga med njegovimi krači-šimi spisi ponatisnemo v naši Novinaj. Nemremo zadosta priporočiti našim ljüdem, da naj si, či njim je le količkaj mogoče, naročijo te krasen list. Izhaja redno vsaki mesec prvoga na 40 velki stranej, ma lepe slike (kepe) med šterimi je dostakrat kakša s Prekmurja. Letna naročnina znese 84 Din. Mladika pa ma ešče nekaj prav posebnoga, najmre prilogo za Zazavanje ženskoga obleča. S tov prilo-gov vküp košta 100 Din. Küpite včasi dopisnico (karto) i jo pošlite Drüžbi sv. Mohorja na Prevaljah z naročilom, naj Vam itaki pošlejo .Mladiko". Nikdar Vam nede Žao zato. G LA S I. Slovenska Krajina. Popravila je svoj krivi stopaj žena ruskoga begunca Štefana Gorlov, šteri je granični Stražnik na Cankovi. Pred par letmi je zavolo zakona z rusom prestopila v pravoslavno vero Julijana Žilavec iz Korovec. Srečna pa je ne bila. Zbetežala je i v betegi spoznala svojo zmoto. Dne 14. maja je bila sprejeta nazaj v rimskokatoličansko Cerkev. Sprejeli so jo z dovoljenjom višešeje cerkevne oblasti domači g, kaplan. Naskori po povrnenji je mrla. Naj v miri poči le, i Bog njej bodi smileni I Polodelski delavci za Francozko, «Ge-neralno fráncosko drüštvo za imigracijo" v Zagrebi išče jezero Poljski delavcov za Francijo. Delavci, ki želejo iti na deló v Francijo, naj se obrnejo za tanač na Borzo dela v Murski Soboti. Tam se njim pove, kelko do slüžili i kakši do pogoji; pove se njim pa lüdi kda do šli iz Sobote, oziroma iz Zagreba. Črensovci. Na risalski nedelo i pondelek priredi »Prostovoljno gasilsko drüštvo v Črensovci tri žaloigre; najmre „Čarodejna brivnica" ,,Ljubosumnost“ i „Zaklad“. Vstopnina je Prostovoljna, da se lehko vsaki vdeleži. Kde bo i ob šteroj vüri bo, to že zvedite doma. Občni zbor Hranilnice i posojilnice v Beltincih r. z. z. n. z. se vrši dne 6. junija 1926. po večernice ob 3 vüri popoldne v posojilnični prostoraj s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika kupne pogodbe, 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925., B. Slučajnosti. Či sklicani občnt zbor ne bi bio sklepčen ob 3. vüri, se vrši drügi občni zbor pol vüre kesnej z istini sporedom pri vsakoj udeležbi. NEŽIMAH BALAŽIC ŠTEFAN. Dari na novi oltar v novo cerkev Sv. Jürij v Prekmurji. Nabrala sta vu Pittsburghi v Ameriki Bertalanič Jožef i Šinko Franc 83 dolarov. Darüvali so sledeči: Šinko Aloiz Rogaševci 10 d. Šinko Emilia Rogaševci, Šinko Franc Rogaševci, Bertalanič Jožef Nuskova, Gaber Emma Serdica. Kisilak Miha Dolič, Mihalič Štefan Sv. Jurij, Va-lec Franc Nuskova, Gaber Štefan Serdica, Ružič Jožef i žena Nuskova, Šinko Imre Rogaševci 5—5 dol,; Speigel Karol Rogašovci, Šinko Rosalia Rogašovci, Gaber Franc Serdica, Krenos Alojz Gor nji Slaveči, Bertalanič Anton Nuskova 3—3 dol.; Rogan Franc Sotina, Valce Janez Sotina 2 2 dol.; WeberMiha Gor. Sinik, Fütl Miha Dol. Sinik, Tork Jurij Gor. Sinik, Rajbar Jožef Gornja Lendava 1 — I dol.; Kozar Janoš Martinje, Sukič Štefan Martinje, Šebjanič Janez Martinje, Horvath Imre Gor. Sinik, Simon Štefan Moranovci, Kozar Aloiz Boreča 50—50 cent. Vsem srčna hvala v imeni farnikov. Čarič Jožef, župnik. Borza dela v M. Soboti se je iz občinske pisarne preselila v Malo Kanižo št. 126. Uradne vüre za stranke so od 8 do 12 vüre. V nedelo i svetke nega uradni vür. Vojni invalidi i vdovice! Dne 30. maja 1926. ob 10 vüri predpoldne se vrši v gostilni Flisar izredni občni zbor Podružnice Udruženja vojnih invalidov, vdov i sirot v M. Soboti z navadnim sporedom. Opominjamo vse člane, da se obč. zbora gvišno vdeležijo. Titan Franc tajnik. (Naj pa gledajo vsi člani, da zadostijo svojoj nedelskoj verskoj dužnosti i bodo prle pri božoj slüžbi. Vr.) Cankova. V Gerlinci je edna oseba naročila .Novine«. Cankovski pismonoša pa jo je dolzgučao i pravo, da njoj on naroči bole „no-bel‘ novine. Prineseo njoj je zamazano »Domovino«. To gorečnost pismonošovo, ki tüdi v svojoj slüžbi agitira za brezverske liste si Cankovčar prav dobro zapomnimo i njemi že naprej Povemo, da de njemi ešče to na pot kodilo! Za 7 let vse prav pride. Smileni dijak!. Vnogi starišje bi radi dali svoje dete v gimnazijo potom pa naprej, liki kak, či nega penez. Penez pa trbe za gvant, za knige, za stanovanje itd. Dijaki to vse dobro znajo zato so pa v svojem smilenom srci sklenoli, ka do te risalske svetke šli okoli i pomagali z tem, ka do odavali srečke po 5 din. Či stariš küpi srečko pa ž njov zadene automobil, za šteroga dobi 40.000 din., i to šumo da na intereš, lejko pošle svoje dete v šole, ar je s tov šumov lejko šola 12 let pa ešče duže. Se razmi, ka dijaki to srečo želejo tüdi drügim. Zato naj si te dni vsaki küpi bar edno srečko. Novice v sükali so se prle imenüvale "Domoljubove podobe" to pa zato, ar so bile priložena najbole razširjenomi slovenskomi tje-denskomi listi Domoljubi. Od tistimao, ka so priložene ne samo Domoljubi, nego tüdi našim Novinam i »Slov. Gospodari" je prvo ime postalo neprimerno. "Novice v slikali« se tiskajo v najvekšoj Slovenskoj tiskarni, to je v jugoslovanskoj tiskarni v Ljubljani, štera edina Ina priprave, da kaj takšega tiska. — Pri toj priliki pa dvoje prosimo naše naročnike 1. Vsakokrat, da vsi že prečtete i preglednete »Novice v sükali" je lepo shranite, kda bote pa meli več vküp, je lehko date zvezati, ali si je pa sadü Zrežite. Pri vsakšoj priliki te z zanimanjom i veseljom listah po toj knigi. 2. Za »Novice v slikah" nam pošljite slike (kepe). Zapomniti je samo to, da morajo biti to slike samo fotografije, jako ostro i fino zdelane, ar le s takši je mogoče lepo sliko napraviti. Veselilo bi nás, či bi v vsakoj številki prišlo konči nekaj šlik z naše Slov. Krajine. Pošljite teda na naslov: Uredništvo »Novin«, M. Sobota. Samo na edno nesmete pri tom pozobiti najmre napisati na zadnjo stran fotografije ali pa na poseben listek, ka fotográfija pomeni. To ešče tüdi omenimo, dabi v Novicah v slikah radi videli naše amerikanske brate i sestre. Zato naj nam lüdi oni kaj pošlejo. Razglas. Evangeličanska verska občina v Dolnji Lendavi nameni povekšati. svojo molit-varnico i stolp (törem) zidati, zato goripozové tiste zidarske podjetnike, šteri na to delo reflek-tirajo naj svoj proračun notripošljejo do 6. junija, na naslov Evang. Župni urad v Dolnji Lendavi. Načrt (plan) se lehko pogledne v ev. župnem uradi. Ponüdbe se naj v dvojno m koverti pošljejo. Komi se da delo, to odloči 6. junija ob 11 vöri verska občina. Proračun i ponüdbe se samo naj na celo delo pošljejo. Dol. Lendava, 18. maja 1926. V imenu ev. cerkvene občine : Hári Leopold ev. administrator. Vukan Ludvik inšpektor. V svojoj najlepšoj mladosti se je od nas ločo Martin Žalig 21 let star mladenec. Spoštüvalo ga je vse zavolo njegovoga lepoga obnašanja. Čiravno je dežčüvalo, kda je bio sprevod, ga je sprevajalo na stotine poznancov i njemi skazalo zadnjo čast. Počivaj v miri ! 23. maja 1926. NOVINE 3 Pozdrave pošilajo i želejo vesele risalske svetke svojim starišom, vsem prijatelom i znancom naši vojaki v Bitolji: Alojz Puhan i Stevan Kühar iz Tešanovec, Fr. Šiftar iz Sebeborec, Kelner Karol iz Vaneča, Lud. Horvat i Mikloš Jančarič z Noršinec, Vincenc Kutašy iz Košarovec, Jožef Rajzar z Rakičana, Lud. Kühar z Püconec, Viktor Lebar z Dolinec, Fr, Černela iz Filovec. — Z Novoga Sada pa pošilajo pozdrave. Kalman Katančič z Veščice, Anton Lebar s Kroga, Viktor Bratkovič iz Satahovec. — Od orož. čete v Sv. Nikolu (Makedonija) pošilajo pozdrave: Martin Ferčak in Št. Koren z Renkovec, Št. Prša s Čentibe, Št. Bagari z Bakovec, Doriat Balažic z G. Bistrice. Novine In Marijin list so plačali pri Tompa Franci v Chicagi sledeči naročniki: Radoha Janoš, Radoha Štefan, Cipot Matjaš, Kramár Jožef, Markoja Jožef, Kustec Matjaš, Ciglar Jožef, Hozjan Ignac, Kramar Janoš, Kreslin, Jožef, Maučec Ivan. Gjörek Anton, Kozlar Štefan, Frank Janoš, Martin Rajtar i Sobočan Štefan. Penez smo prejeli 3240 dinarov. Či šlo Novin redno no bi dobivao, naj to javi Tompa Ivani 208 W. Chestimt Str. Najlepše se zahvalimo širiteli i naročnikom, da so nam poslali naročnino t še posebno širifeli za vse trüde. Vse Vas toplo pozdravlamo. Črensovci. Izredno dosta ljüdi je obiskalo senje, štero se je prí nas vršilo 11. t m. Živine so Prignali 657 glav, odani pa je bilo 254. Srečko za loterljo se dobijo: v Tropovci pri Žilavec Jožefi, Rajbar Trezi, Seršen Števani, Varga Alojziji, Klanjšček Štefani ; na Tišini prt veleč. g. plivanoši, Žökš Aleksandri, Srdi Franci, Horvat Matjaši, Horvat Jožefi ; v Gederovci pri Šinko Leopoldi, Gibičar Štefani, Edšidt Štefani ; na Petancih pri Gabor N. ; v' M. Petrovcih pri Martinec Antoni, Bakan Štefani ; v Küpšincih pri Ščančari i Nemci ; v Ižakovcih pri Žižek -Mihaali ; na G. Bistrici prí Sabo Ignaci, Krampač Štefani, Kustec Števani, Perša Štefani, Horvat Štefani ; v Sodišincih pri Šoštarec Jožefi, Hegedüš Matjaši; na Sr. Bistrici pri Cigan Iva-ni; na D. Bistrici pri Godini i Bedernjak Janoši . v Trnji pri Horvat Janoši; Magdič Ivani, Horvat Štefani; v Črensovcih pri Žalig Antoni, Zelko- Štefani, Horvat Jožefi, Ritlop Martini ; v Bakovcih prí Činč Franci, Ščap Antoni, Horvat Janoši, Horvat Štefani, Lukač Jožefi ; v Lipovcih pri Jakob Jožefi, Slavic M., Maučec M, Forjan Štefani, Bobovec Martini ; v Bükovnici pri Glavač Jožefi ; v Bogojini pri dijaki Maučec ; v Brezovici pri Čolig Štefani, Špilak Jožefi, Raščan Štefani ; v Rankovcih pri Majceni ; v Vančavesi pri Bežani ; v Gumilicah pri Ferenčak Jožefi, Raj Štefani, Maroša Štefani, Kolenc Ivani, Kranj-ščovom Miški ; na Ivancih pri Vogrin Matjaši, Jerebic Jožefi; v Turnišči pri g. kaplani, Skledar Štefani, Vojkovič Jožefi, Bakan Štefani, Ritlop Štefani ; v Nedelici prí Denša Štefani, Režonja Jožefi, Kovač Jožefi, Bakan Štefani, Raj Marki ; v Renkovcih pri Pücko Štefani, Horvat Štefani, Toplak Štefani, Koren Ivani ; pod Lipov pri Matjašec Matjaši, Matjašec Štefani, Matjašec Ivani, Zadravec N. ; v Gančanih pri Pücko Martini, g. nadvučiteli Neržimi, Cigan Ivani, Bakan Jožefi ; v Tešanovcih pri g. vučiteli Poredoši, Nemeš Franci, Puhan Alojziji ; v Filovcih pri Jagérič Jožefi, Lovrenčič Ivani, Rous Panci, Horvat Magdi. Drügi tjeden pošlemo ešče na drüge občine. Vsakši se naj popašči kupiti ar znajo sfaliti pá de vnogomi preveč Žao, ka zamudi tak velko srečo. Med najvekše Slovenske vučenjake računamo i z nami vred ves vučeni svet dr. Pranca Miklošiča. Od njegovoga živlenja bomo v prihodnjič več pisali. Za dnes povemo samo to. da se je osnovno poseben odbor, šteri dela na tom, da se odkrije na njegovoj rojstnoj hiši v Radomerščaki spominske tabla i postavi spomenik v Ljutomeri, kde je te velki vučenjak preživo svoja mlada leta i hodo v začetno šolo. V odbori, šteri na te način šče prestaviti njegov spomin, je Ljubljansko Vseučilišče, Zgodovinsko drüštvo v Maribori i ljutomerska občina. Podpirajte prekmurske dijake, küpite si srečke po 5 Din, komad. Država. Nekaj iz našega časa. Negda so lüdje radi pomnili vse, — znamkar zato, ar ne bilo dosta knjig — zdaj pa radi pozabijo, ar je preveč knjig. Začnimo od glave, kak riba ! Radič rad pozabi, ka je gučao včeraj, zato dnes demantira rekoč, ka on toga nigdar ne pravo. Pašič je pa ravno naopak. On nikdar neve, ka ma povedati. Zato rad jecla ino pravi onaj . . . ovaj . . . hm (se skašlja) pa modro povej onaj Korošec je pa Korošec. Krüšni oča Pucelja, Žerjav nepomni kelko zlatnikov je zmeno, neve pa tüdi kelko drobiža ma v žepi. Slabostojni Pucelj neve kama, na šteri klin bi Obeso turbo i gde bi djao na počinek svoje trüdne kotrige. Prekmuci so pa v resnoj brigi, ar nevejo, kama do šli po sol, či njim demokratje vtégnejo prejti z Prekmurja. (D. mo-kratje so sol Prekmurja). Znanje človeka. Bili so lüdje na sveti, šteri či so kaj samo ednok čüli, so tüdi včssi na pamet znali. Tak na priliko. Glasoviti Vojvoda Cyros pa tüdi casar Hadrian sta poznala po imeni vsakoga vojaka v svojem šeregi. Modrijaš Seneca ednok čüječ 2000 reči je znao nje ponoviti od kraja do konca ali tüdi názdrt. Tüdi negdašnji krao v máloj Ažiji Mithridates ne zaostane, on je gučao 22 raznih jezikov, kardinal Mezzofanti je pa samo 70 jezikov sveta znao. Lord Calde-rot je znao od reči do reči na pamet celo sveto pismo nove zaveze, Jožef Scali-ger se 21 dnevaj navčo celi Homeros; v štiraj dnevaj pa vse grške pesnike. No, to je pa samo človeško znanje; ka je to proti znanji vseznajočega Boga. „Brezalkoholna produkcija", Ljubljana, Poljanski nasip 10/54 pošle vsakomi naročniki »Novin" zanimivi cenik brezplačno. Pišite itaki po njega, ne bo Vam Žao! Beli Zagreb. Zagreb je bio vsigdar Znani. Kak Čisto mesto, ar se pa v zadnjem časi ne pazi zadosta ne to, je 15. IV. poglavarstvo mesta izdalo glas, v šterom se pozava občinstvo, naj drži čistočo tüdi na vulicaj. Ar so pa dozdajšnja opo-minanja po novinaj ostala brezplodna, se je poglavarstvo popretilo, ka se ma poberat kazen 2 dinnra od vsakšega ki na kakšišteč način smeti po vulicaj, talüča zogriske, lüpinje, papire ali plüje ceIo Tekla po vulicaj. Za plačano kazen dobi od stražara potrdijo na mesti, gde ga je zgrabo. To je do toga mao vredi, radovedni smo samo či Stražarje lejko sterjajo od vsakšega, ki sméti 2 dinara? Svet. Konec je kšefti. Nešterne mrcine so na to cilale, da so si spravile fačuke (fotive) i te krvile ne pravoga krivca, či je boi siromak, nego nedužnoga ki je meo peneze. Tomi nesram-nomí kšefti bo zdaj konec. Pred kratkim je najmre edna takša mrcina obtožila pri sodniji nedužnoga človeka. Te se je brano i dokažüvao svojo nedužnost, pa Sodnija je po zakoni vervala lažlivoj mrcina. Nedužno obsojeni se obrne do zdravnika i zahteva preiskavo krvi. Preiskava je najšla, da v deteti nega krvi od toga obto-ženca. Sodnija ga je na to itaki oslobodila. S preiskavov krvi deteta i obtoženca, de se od-semao stalno znalo dógnati, što je kriv i što ne i konec bo vnogomi kšefti. Pohüjšlivi knig Amerikanci neščejo. V Newyorki so pred kratkim meli zborovanje tisti, ki jemlejo od pisatelov knige v Štampanje. Vsi so bili v tom edini, da je pohüjšlive knige vödavati, kvár tüdi v gospodarskom pogledi. Takše knige ne vlečejo dugo küpcov. Ljüdstvo najraj küpüje knjige, štere ne žalijo poštenosti. Bogat nočni čuvar. V Chicagi je mro nočni čuvar, šteri je zapüsto Drüštvi za razširjenje vere 30 jezer dolarov, to je okoli poldrügi miljon dinarov. Sestre i Prostozidarje. V Londoni so nüne sv. Jožefa, štere zdržavlejo bolnišnico sv. Jožefa, sklenole pogodbo z vodstvom varaša, da postavijo ešče dve novivi bolnici. Proti pričakali so lüdi Prostozidarje oblübili svojo pomoč, štero ščejo nabrali s prostovolnimi dari. Istinsko tüdi najhüjši sovražniki krščanstva morajo pripoznati plemenito dele krščanske lübezni sester, štere so po bolnišnicaj. Domača politika. Franc Števani: ali si kaj čüo od naše domače politike.' Števan: Čüo sam, ešče preveč. Najprle ti morem to povedati, da so Pašičovoga sinü obsodil.na 15 mesecov voze pa preci mora plačati Pa ne samo to, te Človik ti je naredo ešče vnoge kšefte na rovaš države. Protivniki vlade, ali kak njim pravijo opozicija so v državnoj zbornici nastopili proti tistim, ki si na račun države delajo dobičke i pri tom se ie gučalo od težkih miljonov. Viš, najhüši med temi je Pašičov šin. Preveč se je vüpao, ar je oča duga leta minister bio zato je tak delao. Korošec pa drügi protivniki vlade so šteli, ka bi se vsi tej, ki d: lajo dobičke s penezi, Štere mi žmetno plačamo, postavili pred sodišče, i kaštigali. Tüdi so zahtevali, naj se sklene proti takšim stalen i oster zakon, da se ednok ta gniloba pošteno strehi z naše države. Pa vse zaman. Franc: Pa so te proj vlado vrgli : Števan: To je resan, ka je večina poslancov bila za to, pa vej znaš, kak delajo. Na Radiča so pritisnoli i se njim je podpüsto. Vse je obečao : da naj se ne dela proti tistim nikaj, bi državo norijo, da more Paveo Radič, dozdajšnji minister za agrarno reformo z vlade, celo to je podpüsto, da on dva meseca nikaj nede gučao proti vladi. I novine pišejo, da bo za toga volo šo z države. Svetovna politika. Velki Štrajk v Angliji. V prvoj polovici toga meseca se je v Angliji vršila najvekša gospodarska bojna, kak je pomni zgodovina; zato je nede čütilo samo angleško, nego i vse evropsko gospodárstvo. Po krivici trdokornih kapitalistov i zavolo nebrižnosti vlade, je angleški premog (Šteinkol) zgübo vekši deo svoji küpcov. Delavci v rudaj so že davao opominali ! dokažüvali svojim gospodarom i vladi kama pripelajo angluško pre-mogovno pridelavanje zastarane priprave (šker) i razbita trgovina s premogom. Angleška delavska stranka je zahtevala, da mora vse rüdnike za premog prevzeti držáva, ne samo za to, da pride na mesto kapitalistov držáva, nego za to tüdi, ar je samo državna moč zmožna vpelati vse prenovite, da se reši angleško gospodárstvo. Vsi opomini so bili zaman. Zato pa je zdaj prišla nesreča. Kapitalisti so zahtevali od delavstva takše reči, Štere je nikak ne moglo sprijeti. Po staroj kapitalističnoj navadi, bi moraii delavci nositi, vso teškočo nesreče na svoji ramaj 5 miljonov angl. delavcov je stopilo v obvüpani boj i so 3.t. m. oponoči razglasili občni Štrajk, vse delo je bilo stavleno. Vlada je razglasila več zvünredni naredb da občuva mír in red. Red so povprek ne motili. Ves svet občüdiije, s kakšim dostojanstvo so angleški delavci vodili svojo bojno proti kapitalistom. Mednarodna Strokovna (delavska) zveza je včasi povedala, da angleškim delavcom pomaga z vsemi svojimi močmi. Ta pomoč bi znašala 200 miljonov holandskih goldinarov, Delavci vsej držav so povedali, da so edini z stradajočimi i so začeli nabirati peneze v pomoč. Angleški delavci bi se lehko s sredstvami svojih drüštev zdržali do 6 tjednov. Vlada je posredüvala i delavci so sprevideli, zato je prišlo že tak daleč, da je bio Štrajk 12. toga meseca ob popoldne stavleni. Delavci v riidaj ešče počivlejo, dokeč se ne vredno niihove plače. Te miljonski angleški strajk je pali pokazao kak potrebno je, da se ne samo rüdarstvo za premog, nego i drügo narodovo gospodárstvo mora prenoviti v novom dühi, v dühi poštenoga sodela med delavci i kapitalom. To pa je mogoče le, či edno i drügo stran vodi düh velke krščanske ljübezni. 4 NOVINE 23. maja 1926. Pošta upravništva. Narodni poslanec g Klekl Jožef naznanjajo sledeče: K. I. V. Dolenci. Tak daleč smo prišli, da se bo razpisala razprava i patron se bo obsodo na stroške. — Pogajanja z Madjarskov gda se dokončajo se ti stroški izterjajo. Ministerstvo posodim nemore, samo podpore lehko da. A teliko, kak stroški znašajo ne more dati, ar je premali proračun. — Končni odgovor dobiš še po ednoj intervencij. Agrarni interesenti, Dokležovje—Ižakovci. Vašo prošnjo izročo pod brojom 17,288 na ministerstvi. Ministerstvo bo pozvalo agrarni urad v Maribori, kak sem proso v svojoj vlogi, da vas revizijska komisija na lici mesta opita i Vašim želam ugodi. Ižakovčarje prosijo samo pašnik. Za njega naj se zglasijo pri komisiji. Vüpanje mejte, krivice se bodo popravile. Agrarni interesenji z Dokležovja pa moraje edno prošnjo vložiti še na ministerstvo poljeprivrede. Naj se v Črenšovcih zglasijo i tam dobijo pojasnilo, v kakšo formo je morajo sklenoti. Gda zvedite, ka bom doma, pridite. — Agrarni interesenti Kupšinci. Vašo pritožbo sem istotak izročo pod gornjim brojom. Okrožni Agrarni urad bo stvar preiskao i če se dožene, ka je istinska, te de veleposestvo kaštigano i pride pa pod sekvester. Ne dajte se pa zapelati i prestrašiti, zakon je zakon, šteroga ne izvršavajo fiškališje, nego ministeri agrarni urad. Zakon pravi, da neste dužni zemlje küpiti i je ne zgübite, če je ne küpite. Toga se držite i ne toga, ka vam mašetarje pravijo. Agrarni interesenti Žižki-Crensovci. V ministerstvi so pravili, da dr. Némethy penez vaših ne je prekdao v Ljubljani na direkciji. Mogoče je položo samo kak kauci-jo za stroške revizije. Pa to nikaj ne pomaga. On Vam peneze more nazaj dati, ar pogodbe z nami ne je sklepao. Ták bo rešo minister Vašo prošnjo, kda jo do rok dobi. To je odgovor iz ministerstva. Prekmurski dijak. Dijaško pismo. V 5. številki letošnje ,,Socialne misli" je napisal g. dr. J. Jeraj članek »Naše mladinsko gibanje«. Komur je prišla do rok ta lepa naša kršč. socialna revija, ga je brezdvomno čital z zanimanjom, zlasti pa ga je moral čitati z velikim zanimanjom Vsakdo izmed nas dijakov, katerim je bil članek v prvi vrsti namenjen. G. člankar, ki velja za idejnega voditelja našega kršč. mla-dinskega gibanja, se j'e v svojem članku dotaknil solnčnih iz senčnih plati v današnjem sloven, mladinskem zlasti dijaškem pokretu. Brezdvomno je, da njegove besede niso padle na peščena tla. Naše mladinsko' gibanje ! Tesno, ali tudi toplo nam je vselej v duši kader slišimo ali čita-mo te besede. Tesuo zato, ker nas obide neki opravičen sram, da naša Slovenska krajína, zlasti pa naše dijaške vrste ne čutijo oziroma ne pokažejo svojih mladih sil ; toplo pa nam postane zato, ker vemo, da smo prav mi dolžni, da vzbu-dimo in razmahnemo sile, ki so v nas in v naših bratih. Te sile čutimo v sebi, gore v nas, buk-niti hočejo z vso silo na plan. Razrnaha, silnega in močnega, si Želimo ! Bratje, tovarišil Kaj piše g. Jeraj v svojem članku ? Naroča vam : ne izgubite slika z ljudstvom, čigar sinovi ste. Ako ga je kdo že izgubil, naj brž poišče zopet pot nazaj — k njemu. — Dasi ne veljajo tudi za nas. Tovariši ! Zavedajmo se, da naše ljudstvo čaka na nas. Težko nas čaka in veliko pričakuje od nas- Ako pazno poslüšate utripe src našega ljudstva, boste videli, da je res tako. Bratje ! Naši Očetje, - naše matere, naša Slovenska Krajina ne sme biti v tem, svojem velikem upu prevarjena. Ta zavest naj nas spremla pri vsem našem delu, naj nas bodri, da se bomo v vseh-smereh temeljito pripravili za delo med ljudstvom, iz katerega izhajamo. Te misli so se mi porodile ko sem čital članek g. dr. Jeraja. Sporočam jih tudi Vam, tovariši, ki ste prvi dijaki naše sobočke gimnazije, naše ,,almae matris", Vam, ki ste dolžni, da uveljavite vse zdrave klice naše lepe prekmurske duše Bogu v slavo, ljudstvu v dobro iz sebi v ponos. Z Bogom za narod ! ......c GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 295 Din., , ,, žita 210 f „ ,, ovsa 175 „ , „ kukorice 155 ,, ,, ,, ječmena 185 ,, ,, „ hajdine 260 h „ „ prosa 210 „ „ „ pš. Otrobi 125 ,, 2. Živina. govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 9—1 O D. 12 13 D. 15—17 Din v Ljubljani „ 9—10-D. 12 13 D. 15—17 Din. 3. Krma Sena m. 60—70 D., slame rn. 40—60 D. Zagrebečka borza, dne 12. maja 1926,' Amerikanski dolar, 1 dolar D 56*70 Schiling, D 802 Čeho-Slov. krona, 1 K D l-68 Nemška zlata marka D 13*53 Francoski frank, 1 frank D 1-77 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0 079 Švic. fran., fr. D 1095 Talijanske lire, 1 lira D 2‘00 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 912. Mali oglasi. S R E Č A! K odaji so malo nücani, dobro ohranjen! kumpi za mlin na Müri, Što Šče küpiti naj se zglasi na Upravništvu Sprime se Vajenec (inaš) za kolarsko obrt iz poštene, drüžine. Pozvedi se pri Tajništvi Slov. ljud. stranke v M. Soboti. K ODAJI so pri GUTMANI, trgovci na Cankovi vsake vrste štelaže i pulti za drobno i manufakturno blago. Podpirajte "NOVINE"! Samostalno podporno drüštvo ,,SVETI KRIŽ" v Chicagi ili. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo V meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so : predsed.: Štefan Ros, prödpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih: Mihael Gjörek, računovodja: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva: Štefan Vučko, vratar: Ivan Černjavič. Posestvo se proda! Lepi vinograd se proda v bližnji okolici Gornja Radgona, 12 oralov je vsega skupaj. — V vinogradu sta 2 poslopji in gostilna, zraven lepi sadonosnik, lep bükov les in lepe dobro noseče gorice. Cena se povej- v TRGOVINI Anton Korošec v GORNJI RADGONI pri Murskem mostu. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ Pri g HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. SENO, Supèrfosfát, Portland-Cement, Papir za zid, Papir za pokriv, Karbolineum, Ter Kovačko vogelje, Steinkol, Drva, Les — se dobi pri VIKTOR CZIPOT trgovci v MURSKI SOBOTI. NAZNANILO. Naznanjam poštüvanomi občinstvi, da sem v M. Soboti Lendavska cesta 63. (v hiži gosp. Hartnerja) odpro novo trgovino Vsefelé glažovina, porcelansko posodo, lampaše, kepe, réme, šajbe, glédala itd. vsikdar po fal ceni na skladišči. Prevzame tüdi glažüvanje za nove hiže. DONOŠA JOŽEF VELKO SKLADISČE ! FAL CENE! Zá PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.