plsSans T gotfvvtnL LXXIV., št. 238 Cena 40 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCnfLTBVA ULICA &. — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogla«« lz Kraljevine Italije In UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO naročnina 6.— L, Za 10 L. CONC1 ONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza ttaliana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. Letala torpedirala angle-fe^fiici ladjo in križarko Mncgo sovnribtlh let si sestreljenih ali uničenih — napadi prs Tcbruku — Ponovno bombardiranje Malte Cilavni stan Oboroženih MI jo objavu 14. oktobra nasJorinje vojno por*,0ilo št. 499: \" severni AfriM je bil odbit nov močni napadalni po -vi;-, proti miši posadki na bojišču pri Tehniku. V nasj dnjih operacijah j<* bii r(1 (Zeleh sovražnih ta» kov na^io prr:»^- prot tankovske- ga topništva ter s soc?e!ov::njem nemških oklopnih edlnie. Na bojišču pri Sohimn delovanje topništva. V bitkah, ki «*o si vir,:?!,* na ni bii pri Fi - ' -i-iru in Srlumii, so ncmiffcl kri ei sr t-.-'ili 1 t I :• ':.i>-k:h lvt.nl. Sovr.žna letala so ponovno bombardirala Demo, ne da bi povzročila /r*\v, in so metan bombe na infco v TrJp -lisii, ki pa so vse padle v morje. Kao izmed letal je bro sestreljeno. V vzhodni Afriki so naš; uddcUd v odseku pri jezero lana izvršili izvidniSKe preglede daleč naokoli. V vzhodnem Srrd:j7«*m!ju i*1 hla v prvih popokiaiiskih urah včeraj preseneCena m napr.;!cna od n;*.Mh terpednih letal sovraž-na ladijska f< nuncija, v kateri so bi!«1 dve bojni ladji, nekaj križark in rušilcev. Navzlic <»tri ognjeni reakciji se je našim pogumnim letalcem v>*• eč*.lo zadeti s torpedi eno bojno ladjo in ono križarko 10.000 ton. ki jo Je bilo opaziti, kako se je močno nagnila. Vsa naša letala, katerih eno je bilo močno poškodovano, venetar brez škode za posadko, so so vrnila. Oficirji, poveljniki posadk l^tal, ki so izvršila torpediran j", so bili: porotniki piloti Cesa-re Gn*zi:mi, Cario Fagirinni in (iiuseppe Cimztti. T>avi na vae Egodaj so lovski oddelki Rr. letalstva nape.dli v nizkem poletu letališče pri Micabbi na Malti in so bila 3 sovražna letala uničena na tleh, druga pa učinkovito bombardirana. Nate snremlje-valna, letala, ki so naletela na Sovražni oddelek, so sestrelila dve letali. iNooeno naših letal se ni izgubilo. Eomhar&iranje Malte Z operacijskcrra področja, 15. okt. s. Včeraj zjutraj ob 6.40 je skupina italijanskih lovskih letni v nizkem poletu napadla letališča v Miknbi na otoku Malti. Uspešno je s strojnicami obstreljevala mnogo letal, ki so bila na vzletišču in okrog njega, kakor tudi protiletalske baterije, ki so jih obstreljevale. Več letal je bilo nedvomno zadetih in hudo poškodovanih. Nadaljnja tri letala so se vnela. Med njimi sta bila tudj dva bombnika. Vsi trije aparati so zgoreli. Zaradi gostih oblakov dima. ki so ?e pričeli dvigati s področja okrog letališča, je verjetno, da so bile zadete tudi za-ioeze pogonskih sredstev. Druga skupina italijanskih lovcev se je skoraj ob istem času pojavila nad otokom in je ščitila skupino napadalcev. Ko se Je vračala nazaj na svoje oporišče, se je spopadla s sovr^žrvmj lovci. Eno sovražno letalo se je v borbi vnelo, drugo pa je bilo sestreljeno. Protiletalska obramba je bila zelo intenzivna, toda nobeno italijansko letalo ni bilo poškodovano. Napad na letalo Rdečega križa Rim, 15. okt. s. Agencija Reuter je pi^~» nekaj dnevi objavila, da je neko angleško letalo opazilo na letališču v Džibutiju italijansko letalo tipa Savoia. Angleško letalo ga je takoj napadlo in uničilo. Iz avtorizi-ranega vira je tedaj naglasila angleška agencija, da se je izvedelo, da je to bdo prvič, odkar se je praktično izvedla Chur-chillova napoved: »Kjer koli bomo naleteli na sovražnika, ga bomo napadli.« O tem junaškem dejanju angleškega letala je objavila včeraj francoska agencija ^Havas-Ofi<: naslednje podrobnosti: Dne 5. oktobra je neki angleški lovec napadel italijansko letalo, ki je pripadalo Rdečemu križu in se je ustavilo na letališču v Džibutiju. Letalo je bilo jasno označeno z znamenji Rdečega križa. Z letalom so v Džibu-ti prispeli trije vojaki in neki otrok. Malo pred napadom so letaio zapustili tako, da v njem ni bilo nikogar. Guverner Francoske Somalije je službeno protestiral pri poveljniku angleških sil v vzhodni Afriki zaradi tega napada. Sambe na nevtralno mesto Bern, 15. okt. s. Iz službenega vira se je izvedelo, da so pri preiskavi o bombardiranju Buvita dognali, da so bile bombe angleškega izvora. Pri bombardiranju tega kraja so bili trije civilisti ubiti, štirje pa ranjeni. emafkscSfs^a črta v razvoju Francije Marcel Deat c petrebi kazni za vojne krivce Pariz, 15. ckt. s. Marcel Deat, ki si je opomogel od zadnjega atentata, je v *Oeu-vreu« objavil članek, v katerem spet načenja že staro, vendarle vedno znova aktualno vprašanje odgovornosti za vojno napoved in o liazni. ki naj zadene vse krivce. Deat poudarja, da so zaman vsi manevri in intricre. s katerimi so krivci skušajo osvoboditi kazni zaradi odgovornosti za vstop Francije v vojno in njej sledečo katastrofo. V Franci "i ne bo revolucije, ki bi bila vredna tega imena, če ne bo ne- kaj smrtnih kazni, če ne bo striktne prekinitve med nekdanjimi in novimi razmerami. Ta zgodovinska demarkacijska črta v razvoju Francije po sklenitvi premirja ni bila potegnjena. Sedaj je že kasno, da bi se lahko napravila ta osvobodilna operacija, toda če se to ne bo zgodilo, Francozi ne bodo več verjeli v nobeno stvar, ker so se nad vsemi že preveč razočarali. Narodu brez vere pa se nikoli ne bo posrečil preporod. Tak narod bo nesposoben za sleherni razvoj v bodočnosti. Bsmbe na Francijo Vichj, 15. okt. s. Službeno je bilo objavljeno, da so angleška letala v ponedeljek dvakrat bombardirala Boujkjgnc sur Mct, prvič ob 13.. drugič oh 22. 15 ljudi je bilo ubitih. 57 r.'.njenih. V p: kr.i i:n: S. in t Oiner sta bila ubita dva otroka, štirje nadaljnji pa ran;eni. V neki drugi pokrajini je bil ubrt neki civilist, dva pa sta bila ranjena. Potopljene ladje Lizbona, 15. okt. s. S pamika >Carvalo Araujoc se je izkrcalo v Lizboni 18 brodo-lomcev s štirih ladij, ki so pripadale konvoju, ki so ga nemške sile napadle 100 milj daleč od Azorskih otokov. Omenjene štiri ladje so bile potopljene. Lizbona. 15. okt. s Angleški parnik ^Pe-trolr, ki je krenil iz Oporta. da bi se pridružil nekemu konvoju, ki je bil na poti v Anglijo, je bil potopljen v bližini portugalske obale. Vsa posadka, ki je štela 71 mož, je utonila. »Petrol« Je bila ena izmed ladij, ki je pripadala konvoju, ki ga je nekako pred mesecem dni nemško letalstvo razpršilo in pretežno razdejalo. Nadalje se je izvedelo, da je bila torpedirana in potopljena tudi angieška ladja »Avoceta«, ki je že pred nekaj dnevi zapustila Oporto. Praski nov'nar žrtev pcHtačnsga zločina Berlin. 15. okt. u. Listi objavljajo vest iz Prage, da je postal direktor »Češkega Slovar Karel Laznovski žrtev političnega zločina, ki so ga nad njim izvršili češki elementi v službi Lon-iona. L;sti opozarjajo, da je jasno, da gre v tem primeru za sistematično zasnovan napad na češko osebnost, ki je že ponovno jasno pokazala ljui-stvu pot. po kateri mora kreniti, da si očuva mir in zagotov; blagostanje v sporazumu z Nemčijo. Ukinjen! natpisi fcciszulati v Mandžuriji Hsingking, 15. okt. u. Mandžtirska vlada je po zgledu Japonske sklenila odrediti zaporo poljskega, konzulata v Harbrnu in vseh ostalih konzulatov bivše Poljske na mand-žurskem ozemlju. ICanđSuralrf konzulat v Varšavi je bil že svoj čas ukinjen. Irak v službi Anglije Ankara, 15. okt. u. Novi iraški ministrski predsednik Nuhri Said je objavil izjavo vlade, ki podaja njen program. Iz izjave izhaja, da se je iraška vlada postavila docela v službo angleškega vrhovnega poveljstva. Izjava posebej poudarja: 1. da hoče vlada ojačiti zveze z Anglijo v okviru angleško-iraškega pakta; 2. da hoče reorganizirati in na novo oborožiti iraško vojsko pod vodstvom angleških vojaških strokovnjakov; 3. da namerava reorganizirati in ojačiti policijo; 4. da je odločena zatreti sleherni poskus opozicije proti sodelovanju z Veliko Britanijo. Kar se tiče reorganizacije iraške vojske, se je izvedelo, da bo to prvi korak za vključitev iraških oboroženih sil v angleško vojsko na vzhodu. Kontrola industrije na Japonskem Tokio, 15. okt. s. Na osnovi zakona o organizaciji japonskih ključnih industrij je vlada odobrila nov načrt za kontrolo nad industrijskimi podjetji, ki pripadajo tem panogam. Po tem načrtu bodo polsluž-beni kontrolni organi dodeljeni vsakemu posameznemu podjetju železne, premogovne, cementne, ladjedelniške, strojne in kovinarske industrije. Taki kontrolni organi bodo dodeljeni tudi posameznim ustanovam in podjetjem za zunanjo trgovino. Načelniki kontrolnih uradov bodo imeli obsežna pooblastila za izvajanje svoje kontrolne oblasti. Angleška propaganda na Portugalskem Lizbona, 15. okt. u. Na Portugalskem so pričetkom tega tedna aretirali okrog 100 ljudi, ker so sirili alarmantne vesti Mnogo izmed aretirancev je pripadalo neki tajni angleški organizaciji, ki je delila med ljudi ileg-alne letalce. 10 izmed prijetih je priznalo, da so bili v službi angleških agentov. Inseriraj v »Slov. Nagoto* Doslej že nad 3 milijone uletnlhov Brjansku je bilo dosedaj naštetih že nad $00 o število ujetnikov se je od začetka vojne dvignilo nad tri milijone V bitkah pri Vjazmi tisoč ujetnikov — Skuf Berlin, 15. okt. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je snoči objavilo naslednje posebno vojno poročilo: Sovražne sile, ki so bile obkoljene na odseku pri Vjazmi, so sedaj že popolnoma uničene, rudi v iepih okrog Brjanska se nezadržno nadaljuje razsulo sovražnih čet. Število ujetnikov iz teh dveh orjaških bilk se je med tem povzpelo preko 500.000 in od ure do ure narašča. Skupno število ujetnikov se je od pričet ka borb na vzhodni fronti dvignilo že daleč nad 3 milijone. Memško vojno poročile Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodu se razvijajo operacije po določenem načrtu. Na področju pri Brjansku obkoljene čete nasprotnika so bile razbite v več skupin. Njihovo uničevanje na težavnem gozdnatem ozemlju se neprestano nadaljuje. Že včeraj je naraslo število doslej v dvojni bitki pri Brjansku in Vjazmi ujetih sovjetskih vojakov nad 350.000, vendar pa še vedno narašča. Bojna letala so bombardirala v noči na 11. oktobra z dobrim učinkom vojaško važne naprave v Petrogradu. Brzi čolni so prodrli v noči na 13. oktobra proti angleški obali in so napadli sovražni konvoj, ki je bil močno zavarovan od rušilcev, brzih čolnov in letal. Kljub močni obrambi in ponovnim spopadom e zaščitnimi silami, ki so bile v premoči, so potopili brzi čolni oborožene sovražne trgovske ladje s skupaj 18.000 br. reg. tonami. Brzi čolni so se vrnili brez lastnih izgub. V poslednji noči so bili usmerjeni letalski napadi proti več angleškim letališčem. Fri poletu angleških letal nad zasedeno ozemlje ob Rokavskem prelivu je utrpel sovražnik včeraj hude izgube. Lovska letala, protiletalsko in mornariško topništvo so sestrelili 31 sovražnih letal. Izgubili smo eno samo letalo. Angleški bombniki so metali v poslednji noči rušilne in zažiga I ne bombe na razne kraje v zapadni Nemčiji in na sevemonem-škem obalnem področju. Nočni lovci, bojna letala in protiletalski topovi so sestrelili pet sovražnih letal. Boj za Petrograd Helsinki, 15. okt. s. Poslednje vesti s pe-trograjske fronte kažejo, da si sovjetske čete vedno znova zaman prizadevajo, da bi se prebile skozi nemški obroč in se z 1 ružile z ostalimi sovjetskimi silami na jugovzhodu. Nasprotno se obroč okrog mesta zmerom bolj zožuje- NemSke čete so zavzele spet nekaj važnih postojank ob morski obali in so prodrle v južnozapadni okraj mesta Urizka, kjer je prišlo do krvavih spopadov na nož. Pri tem so imeli Rusi izredno velike izgube. Urizk pripada Petro-gradu in predstavlja sedaj enega izmed obrambnih stebrov petrograjske obrambe. Rusi so zgradili v Urizku tri vrste trdnjavic. Ta obrambna črta je sedaj predrta. Helsinki, 15. okt. s. Silno razdejanje, ki ga povzročajo nemške letalske sile pri bombardiranju vojaških objektov in letališč v Petrogradu in okolici, je povzročilo, da se je število letal., ki ga imajo v Pe-trogradu obkoljene sovjetske sile Se na razpolago, znatno zmanjšale. Po skrbno zbranih podatkih je sedaj na 34 petro-grajskih letališčih le še okrog 150 letal. Le ena četrtina med njimi odpade na bombnike tipa Martin. Ostale tri četrtine so lovci in starejši izvidniski aparati. Berlin, 15. okt. s. Nemško težko topništvo je tudi včeraj z uspehom obstreljevalo ladje in razne naprave v petrograjski m kronštandski lukl. Berlin, 15. okt. s. Sovjetske s Me v Pet pogradu skuaajo vedno znena z izpednimi sunki prebiti obroč oJcrog mesta. Pri tem se ne ozirajo ne na človeške žrtve, ne na izgube vojnih potrebščin. Nemško težko topništvo nenehoma obstreljuje vojaške in indusitrijsike naprave v Petrogradu V eni izmed poslednjih noči so nemški topovi bruhali tako intenzivno, da je mesto zadelo več tisoč granat. Uničevanje obkoljenih 2et Berlin, 15. okt. s. Sovjetske čete, ki so obtičale v žepih pri Vjazmi in Brjansku, so tudi še včeraj skušale prebiti se skozi nemški obroč, a zaman. Nasprotno se je njihov položaj še nadalje poslabšal. Vedno več ruskih oddelkov se predaja nemškim silam. Berlin, 15. okt. s. Na osrednjem sektorju vzhodne fronte je uspelo eni sami nemški pehotni diviziji 12. oktobra ujeti 10.300 ruskih vojakov in oficirjev. Med njimi je bil tudi en divizijski general. Te nemške čete so se nadalje polastile 54 ruskih topov in nekaj še nedotaknjenih tovornih vlakov. Vjazma v razvalinah Berlin, 15. okt. s. Sovjeti so Vjazmo, preden so se umaknili iz nje, zažgali. Nekaj poslopij so vrgli v zrak. Mnogo ljudi je pri tem izgubilo življenje. Na mnogih cestah v Vjazmi se iz razdejanih in na* žganih poslopij Se dvigajo Oblaki dima. Mnogo ljudi je izgubilo življenje tudi na minah, ki so jih Sovjeti razpostavili po cestah. Finski odsek Helsinki, 15. okt. s. Finske čete so izvedle novo uspešno operacijo na področju severnovzhodno od reke Svira na črti Vo-ronje-Suzerujsk. Na ta način si je hotelo finsko vrhovno poveljstvo omogočiti stalno kontrolo nad prometnimi zvezami med juž-nozapadnim predelom ob jezeru Onegi in važnirr oskrbovalnim centrom V:tegro. Vi-tegra je bila popolnoma izolirana .n ruski klin v južnozapadnem kotu oneškega jezera je bil presekan. Finske Čete, ki prodirajo proti vzhodu v centralni Kareliji, so v zaletu zavzele štiri vasi okrog Maent:-selkae in Munijervija ter so pregnale sovjetske oddelke, še preden jim je uspelo kakor običajno razde jati naselje. Na južnem predelu Karelske ožine je finsko obalno topništvo uspešno odgovarjalo na ogenj sovjetskih topov in je prisililo k molku več baterij, ki so bile razmeščene na pontonih okrog nekaterih čeri severno od Kronštata. Priznanje romunskim četam Bukarešta, 15. okt. s. Rumunsko vrhovno poveljstvo je objavilo naslednji komunike: Ob zaključku operacij v bližini Azov-skega morja, ki so se končale po 8 dneh hudih borb z uničenjem 9. in 13. ruske armije, je poveljnik zmagovitih nemških in rumunskih sil olrjavil: Posebej je treba opozoriti na rumunsko armijo pod poveljstvom generala Petra Dimicesca, ki je opravila izredne napore. Bila je na pohodu noč in dan. Nasproti napadom sovražnega letalstva je pokazala veliko vztrajnost in junaštvo. Pokazala pa je tudi visok borbeni duh v napadalnih operacijah. Spričo takega zadržanja, s katerim so si poveljniki, oficirji, podoficir j i in vojaki 3. armije zaslužili spoštovanje vseh, izraža vrhovno poveljstvo rumunskih oboroženih sil, pripadnikom te armije zahvalo domovine. Letalske akcije Berlin, 15. okt. s. V ponedeljek so večje skupine nemških letalskih sil močno posegale v borbo na osrednjem sektorju bojišča. Bombe so hudo poškodovale in deloma razdejale !6 železniških postaj. 4 vlaki in 8 strojev je bilo uničenih, nadaljnjih 19 vlakov poškodovanih. Uničenih je bilo nadalje nad 3.000 motornih vozil. Mnogo drugih je bilo poškodovanih. Z bombami so letala pognala v zrak tudi neko sovjetsko skladišče municije. Nemško letalo zašlo na Švedsko Stockholm, 15. okt. s. Včeraj se je neko nemško letalo izgubilo v megli in je popoldne ob 16. pristalo na letališču blizu Kal-marja v Skaniji. Posadka je ostala nepo- ško lovana. Poostrena kontrola v švedskih lukah Stcckhohn, 15. okt. s. S 1. novembrom bodo uvedli v stockhcilmskem pristanišču zelo strogo kontrolo nad vsem pronvotom. Doslej je bilo 24.000 ljudem dovoljeno s-A-obodno krožiti mod pristaniškimi napravami. V bodoče se bo to število znatno zman j'alo. ZsFiet padalci v Bolgariji Sofija, 15. okt. s. Sovjetske letalske snle so spet prekršile nevtralnost Bolgarije. V noči od 12. na 13. oktober se je spustila na bolgarsko ozemlje spet sikupina padalcev. Pojavili so se na obmejnem področju Grške Tracijc. Padalci pa so biili obkoljeni in uničeni. Vse večja negotovost v Londonu Stockholm, 15. okt. s. ^Dagens Nvheter« poroča, da je nastala v londonskih političnih krogih precejšnja desorijentacija in negotovost glede na poslednje vojne dogodke. Zadnji g^ovor lorda Beaverbroocka, ki je skušal vliti angleški javnosti nekoliko optimizma v zvezi s problemom pomoči Sovjetski Rusiji, je nasprotno povzročil se večjo zmešnjavo v razpoloženju in nazorih Angležev. Zato se je z nekoliko nestrpnostjo pričakoval Churchillov govor, s katerim naj bi se situacija razčistila. Pomembno je, da je del londonskih listov, ki so se de do zadnjih dni zavzemali za angleško invazijo na kontinent, nenadno opustil to idejo. »Daily Herald« pravi, da bo Anglija le stežka v doglednem času v stanju izvesti tako invazijo, ker je sedaj nastopil trenutek, ko je treba v večji meri misliti na lastno obrambo. Napori angleške in ruske propagande, da bi se svet prepričal, da se Timošcnkove vojske še lahko upirajo, niso dosegli nikakega uspeha v angleški javnosti, ki spričo dosedanjih izkušenj n« more več dvomiti o resničnosti nemških vojnih poročil. Sovjetska misija pride v Lsndon Curih, 15. okt. u. Iz Londona poročajo, da bo v kratkem prispela v angledko prestolnico posebna sovjetska misija, ki jo bo verjetno vodil sam komisar za zunanje zadeve Molotov. V misij bo kot prvi svetovalec Molotova tudi Litvinov. Misija bo imela nalogo, da na licu mesta prouči konkretno pomoč, ki jo lahko Anglija da Sovjetski zvezi. Churchill se izmotava in noče govoriti o položaju v Rwrij i Rim, 15. akt. s. Churchill je podal včeraj v spodnji zbornici nekaj izjav. Na vprašanje iUburisitičnega posilanca Shinwella vfle-de položaja na vzhodni fronti ni hotel dati nikakega odgovora. Omejil se je le na to, da je dejal, da je treba to očitno prepustiti ruskemu vrhovnemu poveljstvo, da povede do kraja sivojo veliko bitko. Jaz sri ne bi domišljal, da bi lahko karkoli dodal v sedanjih okoliščinah njegovim komunikejem, je Churchill izjavil. Shmwell je tedaj vpra-šafl, ali mu je znano, da vflada v deželi precejšen nemir glede na splošni soinžaj in še posebej glede na počasnost, s katero se pošiljajo vojne potrebščine v Rusijo. Ministrski predsednik je odgovoril, da Shinwe!il ne bi smel domnevati, da ima monopol na vznemirjenost v teh vprrrša-njih. Churchill je še dejal, da ne bi pris-tal na razpravo o takih vprašanjih v sedanjem trenutku, pa čeprav bi bila seja tajna. Laburist Ameurin Be*wan je tedaj vprašal Churchilla, ali meni, da je oportuno, da kak član vojnega kabineta da sovražniku zagotovila, da ne bo nikjer napaden. Be-wan je opozoril na zadnjo izjavo Hali-faxa v tem smislu in ga }e kritiziral. Pri tem pa ga je Churchill zavrnil, češ da obžaluje, da je Bc\van prevzel nalogo Silabo govoriti o angleškem poslaniku v Wasning-tonu. Vojna produkcija v Ameriki nezadovoljiva Delavstvo zahteva v nasprotju z namerami vlade skraj Sanje delovnega časa New Tork, 15. okt. s. AmertSki tisk posebej opozarja na napoved Roosevelta, da se bodo vojne potrebščine odslej v večji meri in hitreje pošiljale v Sovjetsko Rusijo. Ameriški listi opozarjajo, da je to največji poizkus, da bi se Rusft ohrabrili k nadaljnji obrambi. Listi pa opozarjajo, da se vojna produkcija v Zedlnjenih državah se nadalje le počasi razvija in zastopniki vlade že groze s primernimi ukrepi in celo s tem, da bo država prevzela tovarne, v katerih gre delo prepočasi od rok. Da bi se kakorkoli izvedh programi za oborožitev ln produkcija vojnih potrebščin povečala, je vlada Izdala že celo vrsto pozivov na delavske organizacije. S svoje strani pa delavci zahtevajo, da se jim zmanjšajo tedenski urniki dela. Tako je n. pr. »American Federation of Labour< na svojem zborovanju v Seattleu soglasno sprejela predlog, naj se določi za delavce po 5 dni dela na teden in da se jim tudi ostala dva dneva plačata. Tajna razprava o Rooseveltovih predlogah Washlngton, 15. okt. u. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je včeraj na tajni seji pričel razpravljati o Rooseveltovi poslanici, v kateri je prelsednik zahteval oborožitev trgovinskih ladij. Izolacionisti in republikanci so na seji ostro protestirali proti tajnemu značaju seje in omejtvi razprav na dva dni. Na ta način jim je bilo onemogočeno, da bi se zvrstili vsi njihovi govorniki. Nekaj izolacionistov je zapustilo sejno dvorano. Ameriški poslanik iz Rima odpotoval v Washington New York, 15. okt. u. Ameriški poslanik v Rimu Phillipps je včeraj z letalom preko Lizbone prispel v Nevv York. Izjavil je, da se bo v New yorku mudil le nekaj dni. Nadalje je dejal, da sta italijanska vlada in narod postopala z njim nadvse ljubez-njivo. Phillipps potuje v Washington, da poda predsedniku Rooseveltu poročilo o svojem delovanju. Prisostvoval bo tudi poroki svojega sina, nakar se bo vrnil v Rim. Lizbona, 15. okt s. V Londonn je bflo objavljeno, da je sedaj v Angliji nadaljnjih 144.000 ljudi brezposelnih zaradi zapore tekstilnih, obutvenih in kemičnih tovarn ter rafinerij olja. Velesejmski razstavljala pri Visokem Komisarju Darovali so večji znesek za ljubljanske reveže Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj zjutraj je Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine sprejel zastopstvo raz-stavljalcev z velesejma. ki so mu izročili nakazilo z zneskom 8.120 lir. S tem zneskom so hoteli Ekselenci Grazioliju izraziti svojo zahvalo za veliko pomoć, ki im jo je izkazal ob priliki velike ljubljanske prireditve. Visoki Komisar je znesek določil za podporne akcije v Ljubljani. Zastopnik družbe Berkel g. Bottai, ki je izročil Visokemu Komisarju omenjeni prispevek razstavljalcev. je izrazil v imenu vseh prisotnih, kakor tudi vseh onih, ki so se udeležili velesejma. zahvalo za delo. ki ga je opravil Visoki Komisar in za izjave, ki jih je podal preteklo nedeljo. G. Bottai je v imenu razstav.jalcev naglasu, kako sijajno je uspela vsa prireditev in mu je iz- razil zahvalo vseh za pozornost, točno in dobrovoljno delo organizacije. Izrazil je željo, da bi se prisrčna gesta razstavljalcev v prilog revežev tolmačila po svoji pravi vrednosti in je nazadnje zagotovil, da se bodo prihodnje leto letošnjim razstav-ljalcem pridružili še drugi, ki letos niso imeli prmke in časti sodelovati na prvi gospodarski manifestaciji v Ljubljani, tej novi pokrajini Italije. V imenu razstavljalcev iz nove pokrajine je nato izrazil njihovo hvaležnost neki razstavljalec, ki je posebej naglasil sijajni uspeh velesejma in pomen velikega napora, ki je bil pri tem dovršen. Visoki Komisar je vsem prisotnim izrazil svoje zadovoljstvo in se jim je zahvalil za velikodušni dar. Naredbe Visokega Komisarja Predpisi o oddajanju nepremičnin v najem Visoki komisar za Ljubljansko pokra ii-no glede na uredbo z dne 17. oktobra 1940., M. s. št. 13S7, bivše jugoslovanske vlade, s katero se omejuje raboprodavčeva pravica, odpoved->vati najem stanovanj in poslovnih prostorov, glede na to. da navedena uredba preneha veljati dne 19. oktobra 1941-X1X, smatrajoč pa za umestno, da se glede na vojno stanje poda!j a njena veljavnost s primemo spremembo in na podstavi čL*na 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št- 291. odreja: Cl-en 1. Veljavnost uredbe b:v:c jugoslovanske vlade z dne 17. oktobra 1940., M-*u št. 1387. objavljene v Službenem listu banske uprave dravske banovine z dne 26. oktobra 19401, št. 572 86, ki obsega predpise o oddajanju nepremičnin v najem, se podaljšuje do 31. decembra 1942-XIX. Člen 2. Točka 6. člena 1. uredbe iz prednjega člena se spreminja takole: »6. če ra-bokupnik ali njegov- rodbinski čian Stori kaznivo dejanje na škodo ra bop roda v ca ali njegovega rodbinskega člana, razen če gre za žaljenje časti ali za telesno poškodbe, izzvano po enakem nastopu raboproJavca samega ali njegovega rodbinskega člana.« O!en 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za L j ubijanje pokrajino. YixS. ki komisar za Ljubljansko pokrajino: L milio Grazioli Predpisi o ureditvi porabe jedil v gostinskih obratovalnicah in določitvi njih cen Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X št 291 in smatrajoč za potrebno urediti porabo jedil v gostinskih obratih in tioiociti cene obedov v njih odreja: Cien 1. Ves čas, dokler traja vojno stanje, se pri postrežbi občinstva z obedom v restavracijah, gostilnah, krčmah s kuhinjo, kolodvorskih kavarniških restavracijah in ostalih gostinskih obratih ali podobnih obratih oddaja obed po stalni ceni, s čimer se nadomestujejo vsi doslej veljavni načini Člen 2. Obed s stalno ceno je sestavljen takole: Juha, jed s prilogo, sadje. Jed Bestojj ;z obroka mesa ali ribe ali jajc ali nčrezka, s prilogo; ali pa iz obroka sočivja in zelenjave. Namesto juhe. jedi s prilogo ali sadja se lahko vzame obrok sira. S posebno odredbo se omeji število priredb bodisi juhe bodisi jedi, ki so navedene v »jedilnem listu«. Člen 3. Prepovedano je oddajati: a) predjedi ali dodatne obroke ali druge jedi, razen določenih; b) z jajci zakuhane juhe, kakor vlivanci, »paves:« in podobno; c) olje in surovo maslo ter druge maščobe posebej; d) močnate jedi kakršne koli vrste; e) ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih juhe s testeninami ali rižem ali z drugimi raeioniranimi hranili za zakuho. V veljav; ostanejo sedanji predpisi o kakovosti in količini živil, katerih poraba je dovoljena. Člen 4. Za obed po stalni ceni se določi v vsaki občini cena za vsako kategorijo gostinskih obratov, po razporeditvi Visokega komisariata oziroma, kjer je ni. kakor je kategorija določena v obrtnem listu. To ceno, v kateri nista všteta znesek za pijačo in pribitek za postrežbo, določijo pristojni organi. Člen 5. Gostu je na izvoli?, da ?e odpove eni ali več jedem obeda po stalni cenL V takem primeru se cena zniža za ceno jedila ali jedil, k; jih ni vzel. Cien 6. V obratih četrte kategorije se lahko oddaja tudi juha sama. r>ri čemer se sme cena zvišati za največ 30 stotink. Cien 7. Po želji gosta se lahko dovoli abonma za najmanj trdeset zaporednih obedov. V tem primeru se mora dovoliti na stalno ceno po kraju določen popust vsaj 10%. Cien 8. Vsak gostinski obrat je dolžen dati na uporabo »jedilni list«. Ta list mora obsegati tele podatke* a) priimek in ime obratovalca; b) kategorijo obrata: c) stalno ceno. določano za obed: d) pribitek za postrežbo: e) spisek jedil z navedbo posameznih enotnih cen. Cien 9. Od dneva b*l»t* te naredbe sc za vso dobo vojnega stanja prepoveduje prestop go*tinsk:h v višje katego- rije, dovoljen je samo prestop v nižje kategorije. Cien 10. Te določbe veftaio tudi za men-ze »Dopolavorov ki so oddane v zakup in ki se raznnredMo ustrezna kakor drue: podobni gostinski obr?*4 v^Vor tudi za obede v restavracijah hotelov, penzij ir> gostišč. Cene za »potniško brašno«, ki ga prodajajo kolodvorske kavarne-restnvracije, so določene z veljajočimj tarifami. Cien 11. Kdor se hrani v penziji ali v abonmaju na obed. mora izročiti obrato-valcu hotela, penzije oziroma gostišča svoje živilske nakaznice ali njih ustrezne o d rezke. Cien 12. P, se izdajo pristojnim krajevnim organom navodila za določitev pokrajinskih cen in praktično ureditev tvarine tudi v podrobnostih. Cien 13. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev. Cien 14. Določbe prednjih č'enov 2. in 3. stopijo v veljavo na dan objave te naredbe v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino; vse druge določbe pa stopijo v veljavo 15. oktobra tekočega leta. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Predpisi za poslovanje Pokrajinske delavske zveze Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon z dne 28. februarja 1(>22. o zaščiti delavcev in poznejše spremembe, elede na svojo naredbo z dne 8. julija 1941-XiX št. 61 o preureditvi strokovnih organizacij, iz katerih sesteji, sesta-trajoč za umestno, da se Pokrajinska delavska zveza ustrezno svojemu novemu poslovanju preuredi in da dobi potrebna sreds-tva za poslovanje, odreja : Cien 1. Predsednik Pokrajinske delavske zveze se pooblašča, da predloži nova pravila Zveze, ki morajo med drugim obujati predpise o preureditvi pokrajinskih strokovnih organizacij, iz katerih sestoji, sestavo in pos-lo-vno področje upravnega odbora skladno z določbami zakona o zaščiti delavcev in naredbe o preureditvi strokovnih onjan'zacij delojemalcev. Pravila, sprejeta po upravnem odboru Pokrajinske delavske zveze, mera odobriti Visoki komisar in se nato objavijo v Službenem Usta za Ljubljansko pokrajino. Cien 2. Pravil---m se mora dodati službeni pravilnik za nameščence Zveze in podrejenih strokovnih organizacij. Od dneva, ko stopa ta naredba v moč. veljajo za preklicane de!41-XTX št. 2^1 in sunatraj-oc za potrebno, da se racionira poraba izdeflkov tckst;lne industrije, oblačil in obutve, od r e i i: Cien 1 Od dne, ko stopi ta naredba v veljavo se ustavlja vsaka prodaja ali oddaja občinstvu m nnn fakture, tz tekstilnih tvarin izdelanih predmetov, drugih oMaČil-nh predmetov in obutve vsake vrste. Podjetja, ki prodajajo občinstvu izdelke iz prednjega odstavka, morajo sestaviti inventar blatja. ki je v njih skladiščih in trgovinah. Podatki mventamega poptaa se morajo vnesti v poseben vpisnik, ki ga dobija pod-!etja pri pristojnih odsekih Zveze delodajalcev LjubTjanske pokrajine, m postanejo začetne pertavke o obratnih zaflogah vsakega podjetja. Te podatke je treba poslati tud: Zbornici za trgovino in industrijo v LJubljani. Cien 2 Od dne, ko »topi ta naredba v veljavo, tudi industrijci. obrtniki in trgovci na debelo z izdelki, navedenimi v prednjem členu, teh izdelkov ne smejo prodajati. Sestaviti morajo poleg tega inventar o blagu, ki ga imajo v svojih podjetjih ah' skladiščih in poslati prepis Zbornici za trgovino in industrijo v Ljubljanu Izdelke, poslane obrtnikom in trgovcem na debelo in na. drobno pred dnem, ko stopi ta naredba v veljavo, si morajo prejemniki vpisati v breme in jih prevzeti v svoj inventar. Člen 3. Izdelki, na katere se nanaša ta naredba, se oddajajo porabnikom na posebno oblačilno nakaznico, glasečo se na osebo. Visoki komisar določi dan, cd katerega dalje bodo smeli proizvajalci, obrtniki in trgovci, bodisi na debelo ali na drobno ali potujoči, zopet prodajati izdelke iz čl. 1. te naredbe in predpiše navodila, po katerih se bodo morali pri prodaji ravnati. Člen 4. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 !ir. v hujšh primerih pa z zaporom do šestih mesecev. Člen 5. Ta naredba stepi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pok raii no. V is~ k i komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Prerfmsl o prodaii oblačilnih izdelkov in drucrih porabnik predmetov Visoki komisar za Ljubljanske pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X št. 201 in smatrajoč za potrebno urediti prodajo oblačilnih izdelkov in drugih porabnih predmetov, odreja: Čien 1. B'a£o z člena 4. te naredbe se sme prodajati porabnikom samo. če pokažejo osebne* izkazn;co, ki jo izdajo pristojna oblastva po določbah, ki se izdajo kasneje Začasno nadomestujejo osebno izkaznico tile izkazi o istovetnosti: članska izkaznica Nacionalne fašistične stranke: železniška legitimacija: osebna legitimacija, ki jih imajo državni civilni in vojaški uradniki: pokojninska knjižica teh uradnikov in njih dedičev: legitimac.jska knjižica častnikov na razpoloženju: izkaznica, ki jo izdajajo millična povelj ni štva svojim podrejen;m; izkaznica rezervnih častnikov; orožni list; šoferska izkaznica, ki jo imajo vozači potniških avtomobilov; potni list, izdan italijanskim državljanom za potovanje v inozemstvo; potna dovolila, izdana po kvesturah Kraljevine italijanskim državljanom ali državljanom iz Ljubljanske pokrajine: poslovne knjižice; živilska nakaznica; začasna osebna izkaznica, izdana od občin. Člen 2. Prodajalec mora vpisati v posebne vpisnike imenske po.latke in naslov kupca, vrsto, kakovost in prodajno ceno bla^a, ki ga proda vsaki stranki, z navedbo dneva nabave in številke osebne izkaznice ali drugega začasno pripuščenega izkaza o istovetnosti. Za nabave do skupnega zneska lir 20 tak vpis ni potreben. Člen 3. Določbe prednjih členov se kakor za prodajalce na drobno uporabljajo tudi na proizvajalce in trgovce na debelo pri neposredni prodaji porabnikom. Člen 4. Blago, ki se nanje nanaša obveznost iz člena 1.. je sledeče: oblačilni predmeti; tkanine \>vh vrst in kakovosti, vštevši tkanine za hi.:no opravo; obutev in usnjeni ter kožni Izdelki; mila in snaži i na sredstva vobče; starinske umetnine; stroji in kovinski predmeti. Člen 5. Kršitelji določb te naredbe seka znu je j o v denarju do 5000 lir, v hujših pnmerh pa z zaporom do šestih mesecev. Člen 6. Ta nredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljanske pokrajine* Vis jki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Ofiređba o rokih zatemnitve Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na osnovi svojih odredb z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 in 23. septembra 1941-XIX št. 109, spričo potrebe, da se določi nov urnik za izvajanje zatemnitve odreja: Cl. 1. Do novih odredb se morajo ukrepi o zatemnitvi izvajati v času od 19 30 do 6 30 ure Kako se budi živilski trg Prve pridejo v mesto mlekarice — Življenje začenja ob 7* na trgu se Opozorilo trgDveem Visoki Komisar opozarja trgovce, naj vestno izpolnjujejo odredbe o začasni prepovedi tekstilnega m obče oblačilnega blaga. Obenem jih opozarja, da zaradi slehernega prekrška ne bedo samo kaznovani, kakor to določajo veljavni zakr.nl. marveč jim bodo odvzeti tudi njihovi obrtni listi. Visoki Komisar Emilio Grazioli Poslednja nagrada I. N. A. Ljubljana, 14. oktobra. Davi je bila v paviljonu italijanskega zavarovalnega zaveda INA izžrebana poslednja nagrada za obiskovalce velesejma, ki je pripadla srečki št. 12.444 na ime Mafalda Vertei iz Ljubljane. Nagrajena naj sr» r.sin-s| v paviljonu zavoda na velesejmu. da dvigne pri sojeno ji nagrado 500 lir. V petek, 17. oktobra 1941-XIX, ob 15.30 uri se bo vršil v tovarni papirja v Vevčah »Tovarniški koncert«, ki ga organizira Pokrajinski Dopolovaro za delavce. Koncert bo izvajal orkester in komorni zbor italijanske radiofonične družbe, ljubljanskega E. I. A. R-, dirigiral bo Drago Marij Šijanec. S posebno zvezo bo ob 16. uri prenašal ta isti koncert Radio-Ljubljana. Iz Trebnjega — Proti tatovom grozdja. Zadnji čas se množe pritožbe, da posamezni brezvestne-ži ne morejo krotiti svojega poželienja po grozdju. Vsakdo mora uvideti, da vinogradniki ne morejo po vsem letu str-^kov in dela dopustiti, da se iim tako uničuje njih pridelek in bo vsakdo, ki bo nepovabljen zasačen v tujem vinogradu nosil vse posledice. Ljubljana, 15. oktobra. Gospodinje so se letos navadile zgodaj vstajati; tudi zdaj. čeprav je že mnogo krajši dan, prihajajo na živilski trg zelo zgodaj, nekatere celo prej kakor večina prodajalk. Trg se zdaj ob 7. šele začenja dramiti. Ob dneh pa, ko so odprte stojnice mestnega preskrbovalnega urada na trgu. kupovale! tekmujejo, kdo bo prišel prej, da bi mu ne bilo treba čakati v vrsti. Stojnice še vedno odpirajo ob 7., čeprav je tedaj še mračno. Zalagale! našega trga se odpravljajo zdaj pozneje na trg; zelenjadarji odhajajo z blagom proti trgu, ko se začne daniti. Mnogo prej pa prihajajo v mesto mlekarice. Nekatere kmetice, ki dovažajo mleko v mesto iz oddaljenih krajev, odhajajo od doma še v trdi noči. Tako pripeljejo prve mlekarice mleko na mitnico na Ižanski cesti že pred 6. Na živilskem trgu branjevci začno urejati svojo sadno »razstavo« ob 7. Po predpisih o odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov vrnejo začeti prodajati svoje blago že ob 6.30, a tedaj še ne prihaja nihče kupovat sadja. Gospodinje kupujejo sadje navadno nazadnje, ko nakupijo že vse drugo. Branjevci, ki prodajajo svoje blago na polodprtih prostorih, morajo sadje razložiti, prebrati ter pregledati vsak dan posebej. To razstavljanje sadja je posebna aranžerska umetnost, ki so na njo naši prodajalci lahko ponosni. Sadje imajo razstavljeno vedno vabljivo, nakupičeno v visokih stožcih, nekakšnih babilonskih stolpih. Kdor prihaja zgodaj na trg, lahko občuduje, kako nastaja takšna razstava, četudi imajo prodajalci nekaterih vrst sadja malo. ga vendar prav tako skrbno razstavljajo. Zjutraj razlagajo sadje cele ure. preden se začne pravo kupčijsko življenje. Zvečer je pa treba vse te lepe razstave razdreti in blago dobro shraniti, da se ponoči ne pokvari in ne zgnije. Nobenih posebnih problemov pa nI s razstavljanjem blaga na kmečkem sadnem in zelenjadnem trgu. Edino Trnovčanke, ki dovažajo povrtnino na trg na svojih značilnih samotežnlh vozovih, »cizah«, ki so hkrati prodajalne mize, urede svoje blago v številnih košarah po posebnem sistemu, tako da je na trgu »razstava« kmalu gotova ter da se pokažejo vse dobrote v svoji privlačnosti. Druge prodajalke pa samo razlože svoje jerbase in košare po tržnih mizah, ne da bi jim bilo treba razmišljati o zakonih simetrije in zlatem rezu. Zdaj začno dovažati zelenjavo in drugo povrtnino na trg šele po sedmi, med tem ko je bil trg prejšnje mesece ob 7. že povsem zaseden. Najprej prihajajo stalni prodajalci, predvsem branjevci, ki prodajajo sadje ob zelenjadnem trgu. Kmetje pripeljejo sadje na trg pozneje, tako da ga pred 8. navadno ni še naprodaj. Nekoliko živahneje postane na trgu sele po 8. Danes so na stojnicah mestnega preskrbovalnega urada prodajali krompir, čebulo in jabolka. Za jabolka ni bilo posebnega zanimanja. Trg je slabše založen z gobami, odkar je postalo hladno, će bodo noči še nadalje tako mrzle, bodo jesenske gobe, razen mraznic, prenehale rasti. Vsekakor je treba računati, da je glavna gobarska sezona že minila. Kljub temu je bilo včeraj in danes na trgu naprodaj precej lepih sl-rovk. ene najboljših gob. ki jih je prinesla nabiralka iz borovniških gozdov. V višjih legah sirovke še ra.sto. Dovolj je še vedno štorovk, ker vseh nI mogla uničiti slana. Pred slano so varne gobe, ki ras t o v grmovju in pod listjem, dobro pokrite, tako da tudi solnce zjutraj takoj ne more posijati po njih. Ce bi se zopet ogrelo In bi trajalo južno vreme dalje časa, bi gobe šo rasle. Za prvenstvo ljubljanske univerze V soboto bodo na stadionu Planine nastopili akademiki lahkoatleti Ljubljana, 15. oktobra Akademska mladina se pridno udeležuje športnega dela na naših igriščih, čeprav kljub vsem dosedanjim poskusom ni uspelo na univerzi oživiti kluba, ki bi pritegnil v svoje vrste vse akademike športnike. Kluba, ki sedaj delujeta na univerzi se posvečata predvsem gojitvi zimskega sporta, lani sta pa priredila tudi lahko-atletski dvoboj. Sedaj, ko je Slovenska lahkoatletska zve^a odpravila že vse svoje vidnejše in prvenstvene prireditve, se bodo v soboto na stadionu Planine pomerili še akademiki med seboj. Prireditev bo na precejšnji športni višini, saj štejejo naši lah-koatletski klubi veliko število mladih pripadnikov, ki so obenem še tudi člani našega vseučilišča. Na startu bodo med drugimi tudi Kajfež, Kosec, Rigler, Ivanuš, Smolej, Slanina, Lončarič. Bačnik, Luši-cky, Polak, Lončarič. Sodnik, Vilar, Luž-nik, Pleničar. Oberšek, Košir. Mravlje in Magušar. Vsi so atleti, ki jih srečujemo na vseh lahkoatlet^kih prireditvah med najboljšimi ter bo že zato sobotna prireditev tudi kakovostno zanimiva. Spored letošnjega akademskega prvenstva bo obsegal predvidoma naslednje discipline: Tek na 400 m. na 1000 m in 1500 m, tek na 110 m čez zapreke in štafeto 4 X 100 m, skok v daljino, višino in troskok, met diska, kopja in krogle. Prireditev se bo začela ob 15.30. Nedeljski nogomet v Nemčiji V Ostmarki so v nedeljo nadaljevali lokalno nogometno prvenstvo. Spored pa ni bil popoln, ker je Admira nastopila v Dra- ždanih v tekmovanju za Tschammerjev pokal. Velik športni užitek je Dunajčanom nudila tekma med Rapidom in Austrio, ki se e končala neodločeno 2:2 (0:0). Wacker je premagal Post SG. 4:0 (2:0), FC Wien pa graški Sturm 3:0, (0:0). Po odigranih tekmah vodi v tabeli Austrla. Tekmovanje za Tschammerjev pokal je preteklo nedeljo prispelo do polfinala. Na sporedu sta bili dve tekmi, ki sta dali pričakovana rezultata. V Draždaruh je domači klub DSC premagal dunajsko Admiro 4:2 (3:1). Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev. V drugi tekmi je berlinski klub Schalke 0:4 premagal Hohlstein Kiel 6:0 (2:0). Teniška zmaga Nemčije v Zagrebu Konec preteklega tedna in v nedeljo jo nastopilo v Zagrebu nemško reprezentativno teniško moštvo proti Hrvatom v borbi za donavski pokal. Tekmovanje so že v soboto Nemci odločili v svojo korist, ko jim je uspelo zmagati v treh igrah, medtem ko so v nedeljo Hrvati zmanjšali rezultat na 3:2. O izidu posameznih iger je treba omeniti, da je Henkel premagal Mi-tiča 6:4, 6:3, 5:7, 6:3, Koch Punčeca 4:6, 6:1, 2:6, 6:2, 6:4. Dvojica Henkel—Gies je z lahkoto premagala hrvatsko dvojico, Punčec—Palada v treh setlh 6:4, 7:5, 7:5. Izredno dramatična je bila nedeljska igra med Mitičem in Kochom. V petih setih je Mitiču uspelo premagati Kocha 3:6, 6:4, 4:6, 11:9, 6:4. Kot zadnja bi se morala odigrati igra med Henkelom in Punčecem, vendar je nemško vodstvo bre^ |v>t*vi ^r<»-pustilo točko Hrvatom. Naurje in poplave na Dolenjskem Trebnje, 13. oktobra. V noči od sobote na nedeljo je po vsej Dolenjski divjalo neurje z grmtnjem in treskanjem. Deževalo je vso noč in so močni nalivi napolnili strugo Temenice, ki je prestopila bregove in pcplavi'La ozemlje. Največ padavin je bilo v okolici Št. Lovrenca. Poplavljeni so travniki in polja med Radohcvo vasjo ter Št. Lovrencem. Neurje ni napravilo škode ker je večina poljskih pridelkov že pod streho. Nasprotno, osTi^ena zemlja se je s»pet namočila in bode po-zni pridelki, ki so še v zemlji — korenje, pesa in repa — bolj in laže dozoreli. Dež pa je bil potrcben rudi radi izsušenih vodnjakov, ki so spet napolnjeni, da kmetom ni potreba dovažati vede Iz Temenice v hribovske vasi. Tudi po vinogradih ni škode in je bil v splošnem ta dež potreben in koristen. Glavno je, da se je napravilo spet lepo vreme. Kaže, da se bo že ta teden začela trgatev. Potrgali bodo najprej maloštevilni, ki goje ponekod še i^imorodnicc nato pa bo splošna trgatev žlahtnine. ki bo trajala deset dni. Včerajšnje nedelja na Dolenjskem Je bila sončna in topla. Prišlo je spet mnogo izletnikov in so oživele zlasti vinske gorice, kjer so bili številni meščani na gurmanski pc izkušnji Naše gledališče DRAMA Sreda, 15.: Dva bregova. Red A. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.30. Četrtek, 16.: Hamlet. Red četrtek. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Petek, 17.: zaprto. Uprizoritev Shakcepearjeve tragedije »Hamlet« ne predstavlja samo velikega Janovega igralskega uspeha, temveč uspeh celokupnega ansambla z režiserjem, insce-natorjem in komponistom scenske glasbe vred. VeliKo spoštovanja do te Shakecpear-jeve umetnine je tako s strani gledališča, kakor s strani občinstva in kritike ustvarilo iz Igre izjemen dogodek, s katerim se naša drama lahko ponaša. V glavnih vlogah: Jan. Le var, Mira Danilova, Vida Ju-vanova. Stupica, Cesar, VI. Skrbinšek, Lipah, Nakrst in Gregorin. Režiser dr. Kreft inscenator inž. Pranz, komponist scenske glasbe D. Zebre. OPERA Sreda, 15.: Netopir. Red sreda. Začetek ob 18.15. Konec ob 21. četrtek, 16.: La boheme. Premiera. Red premierski. Začetek ob 18.15. Konec ob 21. Petek, 17.: Alda. Red B. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Straussova opereta »Netopir« spada po svoji glasbi in libretu v vrsto tistih operet, ki so se ohranile spričo muzikalne vrednosti in odrsko učinkovitega libreta do danes na repertoarju. Zgodba o veseljačenju članov rodbine Eisenstein, je oblikovana z ljubeznivim humorjem in neprisiljeno ko-miko, s finim okusom in šegavostjo, ki ustvarjajo pri gledalcu najboljše razpoloženje. (Se/ eznico ROLEDAK Danes: Sreda, 15. oktobra: Terezija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Salome. Kino Sloga: 2elezna pest in Sokol zapada. Kino Union: Dekle iz Portici. Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici. Razstava »Lada« v Jakopičevem paviljonu. Razstava slik Franca Pavlovca v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gospofvetska cesto 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. ŠAH Šahovski turnir v Varšavi. Pretekli teden se je začel v Varšavi večji šahovski turnir, katerega se udeležujejo številni šahovski mojstri. Po poročilih, ki so nam na razpolago, je bilo doslej odigranih že pet kol. V petem kolu je vzbudila največje zanimanje partija med svetovnim prvakom Aljehinom in letošnjim nemškim prvakom mladim Klausom Jungom. Borba je bila izredno ostra in po štirih urah prekinjena v položaju, ki je za mladega zastopnika Hamburga precej težaven, čeprav je materialno enako vreden onemu Aljehina. Bogoljubov je premagal Blilmlcha, Schmidt Regerja. Lok vene Mrossa in Novarra Kie-ningerja. Partija med Hahnom in Carlsom je bila po štiriurnem boju prekinjena. Po petem kolu vodi Schmidt s 4 točkami, sledi mu Aljehin s 3 točkami, in eno visečo partijo. Blilmlch In Lokvenc imata tri točke, Bogoljubov 2%, Carls 2 (1), Mross, Novarra in Reger 2. Hahn 1 (1) in Kle-ninger 1. Med malimi živalmi je skoro 60 % križancev Podatki, ki jih je zbralo društvo »Mali gospodar44 kažejo, da bo treba ie precej naporov za izboljšanje reje kuncev in kokoši Ljub!uma. 15 oktobra. Vprašanje rej« malih živali kot izvrstnega nadomestila in izpopolnitve druge mesne prehrane je zadnje mesece vse važnejše. Kapaciteta tovrstne proizvodnje se je pomnožila nedvornno za tehtne ko! čine m tega bi morali bit- v brv/ pr^iržka, ko bi zadevo motrili samo » stalila kcn-sumenta. Vendar pa »krava pri gobcu mtA ze« in kokošjereja in kunccreja boMa usipe-vaii le, dokler bo na razpo'a^o zadostne piče. Ne kunca ne kokoši ni mogoče rediti vsestransko koristno tamo z navadnimi odpadki aLi malovrt-Jn«- travo. Tudi mala žival potrebuje spremembe, pogosto ji zlasti moramo polagati žita. ali pa potrebujemo za pripravljan je otrobov, krornp-irja m «lni2e*ja podane tja živeža. Jasno ie torej. 'o/iiivih krmil. Čeprav važnosti take akcije ne bi bilo potreba Sc posebej poKiarjari vendar pa se ie rejci mno1ož!jivih krm:l r»redh<:-.lno izvedlo po-p>s malih /-ivali, ki jih redijo člani. Ta popis. Id je bil ie pred štirinajstima dnevi zaključen in potem tudi vsakemu rcicu oddaljena pripadajoča količina ovsa je zanimiv z-Lasiti. ker trenutno na rta razpolago točnejših podatkov gdede števila malih živali, ki jih redijo ljubi »ansJci meščani aLi pc celo rejci v Ljubljanski pokrajini. Prevod je »ker lani izvedel popis perutniive za biv^o dravsko banovino in se da na podlagih zbranih pod-tkov ugotoviti, da so takrat redili v krajih, ki spadajo sedaj v območje LjubManske pokrajine 1855 gosi. 37^ rac. 21^7 puranov in 261 148 kokoši Skupno bi torej bdo v Ljubljanski pokrajini 268.948 glav perutnine. Vendar pa je mogoče iz tehtnih vzrokov dvomiti da bi brle te Številke še danes veljavne. Zelo ie verjetno, kar velja z'asti za mestne okoliše, da se je število precej zvišclo. Ljubljanski rejci, č'anj društva »Mati go-sp^ar* *o na porvisni dan redi'i skupno 16.m Na izpod-budo s^edn ;cga je M M gosnotlarsko usmeritev reje kuncev izde'an poseben pravilnik, ki -'riporoča zlasti rejo sledeČ'h na-«■ i m: he'ega anrjorea belega in sivega ov-nača, belega in sivega oriaka, čmčilca. sre-breca ter belega in modrega duna"čana. Statistika kaze. da uživa io največjo pri-Ljtibljeaoat m~d rejci orjaki, ki so jih prijavili 1198. Na tretjem mestu so ovnači 985, za njimi pa še v znatnejšem številu an gorci, ki jih je bilo popiaaaSi 865 Dunai čanev je zautorđnih le 287. srebrecev 186. činčileev 71 in havancev 94. Med kokošmi, ki so jih rejci skupno prijavili 6745. spet prevladujejo domaČe križanke, saj s:? jih popisali 3973 ali dobrih 53%. Mod pa&emskimi vrstami je največji jerk 1645. stlede jim rodej-andke 871 VTse druge so zastopane le v neznatnem številu: plvmctke 142. leghom 92, susseks 20 in orpington 2. V perutninsko družino spadajo tudi race. gosi in pure Teh ie bi!lo prijavljenih razmeroma malo: rac 154. gosi 149 in pur 124. Končno spadajo v vrsto malih živali še koze, za rejo katerih je sedaj tudi večje zanimanje. Skupno je bilo prijavljenih 145 koz in so rudi mod njimi prevladovale domače, ki jih je bilo 92. Koz sanske pasme je bilo popisanih 53. Ta statistika nam sicer nedvomno ne more dati niti mailo opore, da b-i mogli vsaj pri Klizno izračunati, v kakšnem obsegu se redilo sedaj v Ljubljani male živali. To ni bil rv: t i i tj namen. Zanimiva pa je vsekat •-. itrij*ki pomen Milj. Italijanski službeni Ust je objavil poseben ministrski dekret, v katerem se občini Miljam v tržaški pokrajini priznava poseben industrijski pomen, tako da bodo občini priznane tudi davčne in druge olajšave za industrijske investicije kakor jih določa zakon iz leta 1939. Prefekt tržaške pokrajine in miljski župan sta prejela nalogo, da izvedeta ta dekret, ki se uveljavil že 28. oktobra. — Poroke in smrti v Trstn. Umrla sta v Trstu te dni Peter Komar star 57 let, in 78 let stara Antonija Perš!čeva. poročil pa se je med drugimi elektromehanik Josip Krešič z gdč. Vido Scheinerjevo. — Razdeljevanje krompirja v goriški pokrajinu Goriška pokrajinska trgovska zveza je pozvala vse tržne prodajalke in druge trgovce z zelenjavo v Gorici, da ne-mudno prijavijo njenemu uradu približno Število svojih odjemalcev, predvsem onih. ki pri njih kupujejo krompir. Na tej osnovi bo mogoče poskrbeti za primerno razdelitev zalog krompirja na posamezne trgovce na drobno In branjevke. — Bolniško zavarovanje na GoriSkem. Pokrajinska bolniška blagajna je objavila te dni podatke o bolniških zavarovancih v tednu od 28. septembra do 4. oktobra. Povprečno je bilo zavarovanih v Goriški pokrajini 17.046 moških in 2.731 žensk. V istem tednu preteklega leta je bilo zavarovanih 17.889 moških in 3 848 žensk V primerjavi s tem tednom je sedaj število bolniških zavarovancev padlo za 1 959 število bolnikov je bilo lani v omenjenem tednu "445, letos 401. Od 1. januarJa do 4. oktobra t. 1. je bolniška blagajna izplačala nad en milijon Ur subvencij in podpor. — Nov praznik na Hrvatskem. S posebnim odlokom hrvatskega prosvetnega ministra dr. M. Budaka je določeno, da bodo 11. oktober odslej redno vsako leto slavili v vseh hrvatskih šolah kot šolski praznik. 11. oktobra 1871 je bila namreč z velikimi žrtvami zadušena vstaja Evgena Kvaterriika v Rakovici, ki je že tedaj hotel ustanoviti neodvisno hrvatsko državo. Šolske svečanosti se bodo vsako leto začele z mašo zadušnico za rakoviške mu-Čence, sledila pa jim bo svečana akademija, ki morajo v njej učitelji in profesorji s posebnimi predavanji slaviti spomin na Evgena Kvaterriika, ustanovitelja neodvisne hrvatske države in poglavnika dr. Pavelića. — Proslava polletniee hrvatskega državnega življenja. Zagrebški Usti posvečajo zadnje dni posebno pozornost prvi polletni ci neodvisnega hrvatskega državnega življenja V glavnem poudarjajo zasluge poglavnika dr. Pavelića za ustanovitev države in hkrati prinašajo obširna poročila o njegovem življenju v dolgoletnem izgnanstvu, ko je snoval in pripravljal razpad Jugoslavije. u— Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni prično 16. oktobra Največja strojepisni ca, 60 pisalnih strojev. Šolnina zmerna. Posebni tečaji tudi za italijanščino, knjigovodstvo, korespondenco itd. Podrobne informacije in prospekte daje ravnateljstvo. — Trgovsko učil išče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82.) — Rudarstvo neodvisne hrvatske države. Zagrebški »Hrvatski Narod« je te dni objavil obširno poročilo o rudarskih razmerah v neodvisni hrvatski državi, ki iz njega posnemamo, da pridobi Hrvatska letno nad 3 milijone 200.000 ton premoga, od katerega odpade na lignit 840.000 ton. Dalje pridela letno 554 milijonov ton železne rude. nad 1 milijon ton zemeljskega olja, 187 ton asfalta, nad 5 milijonov hI slane vode, 3300 ton manganove rude, 63.800 ton kromove rude, 45 ton arsenove rude in 86.000 živosrebrne rude. Skupna vrednost lani pridobljenih rud na področju neodvisne hrvatske države je znašala nad 600 milijonov kun. — Tednik za hrvatske delavee v Nemčiji. V Berlinu je te dni začel izhajati nov tednik »Domovina Hrvatska«, ki je namenjen velikemu številu hrvatskih delavcev, zaposlenih po raznih nemških industrijah. Tednik ureja novinar Božidar Sinkovic. objavlja pa zlasti poročila o najnovejših dogodkih v domovini Hrvatski de^vci bodo Dotom tednika »Domovina Hrvatska« naihitreie obveščani o dogodkih v domovini in bodo potom njega z njo rudi v stalnem stiku. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave: dknes ob 16. in 19. ari: KINO MATICA TELEFON 2S-41 Odlična plesalka m igralka očarljive lepote Conrhita Montenepro v prekrasnem filmu orientalske ro- antike ln humorja V ostalih vlogah: Arm^ndo Falconl. naj bolJSi karakterni Igralec v državi. Luts Pena. Prlmo Kamera Itd. KINO UNION TELEFON 22-2) "jlrmek iz burne srednjeveške zgodovine Plim IJubame raerantike ter ranljive ln Dekle Iz Port ci Luisa Fenda Carlu Nmchi, Knberto Villa KINO SLOGA TELKFON 13-Sit Danes dvojni spored! ŽELEZNA PEST in SOKOL ZAPADA Ptpminjale na bivšo Jugoslavijo ter na Tyrša in Masaryka. Dobile so nova imena, ki spominjajo na slavne dni hrvatske zgodovine oziroma na posamezne hrvatske veimože. Zagrebški »Hrvatski Narod« je poročilo o tem preimenovanju zaključil z izrazi zadovoljstva, da so rudi iz Varaždina izginili poslednji sledovi in spomini na bivšo Jugoslavijo. — Pri železniški konferenci v Zagrebu, ki smo o njej že poročali, sodelujejo predstavniki Italije. Madžarske, Srbije. Nemčije in Hrvatske. Konferenca bo trajala več dni in bo na njej določena dokončna razdJeLitev železniškega voznega parka bivše Jugoslavije. — Vpisovanje na zagrebško vseučilišče. Rok za vpisovanje na zagrebško vseučilišče je bil te dni podaljšan do 18. oktobra. Iz načrta predavanj je razvidno, da na nobeni fakulteti v primeru s prejšnjimi leti ne bo važnejših izprememb, pač pa so bile bistvene izpremembe izvršene na modrost ovni fakulteti. — Ix »Službenega lista«. > Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 82 z dne 11. oktobra 1941-XTX EF objavlja Duce-jev razglas z dne 3. oktobra 1941-XXX o kazenskih določbah za ozemlja priključena Kraljevini Italiji s kr. ukazoma z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 ln 18. maja 1941-XXX št. 452. Ducejev razglas z dne 1. oktobra 1941-XIX. — določbe o poslovanju vojaških vojnih sodišč ter naredbe Visokega Komisarja: Predpise za potovanje Pokrajinske delavske zveze, predpise o oddajanju nepremičnin v najem, predpise o po-razdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov, predpise o prodaji oblači lnih izdelkov in drugih porabnih predmetov in predpise o ureditvi porabe jedil v gostinskih obratovalnicah in o določitvi njih cen ter popravek v naredbi o času za odpiranje in zapiranje obratovalnic. — Dva nova sodna tolmača italijanščine. Predsedništvo apelacfijskega sodišča v Ljubljani je imenovalo za stalnega zapriseženega sodnega tolmača za italijanski jezik pri okrajnem sodišču v Ložu odvetnika v Ložu dr. Slavka Fornazariča, za stalno zapriseženega sodnega tolmača za italijanski jezik na sedežu okrožnega sodišča v Ljubljani pa prokurlsta Zadružne gospodarske banke v Ljubljani Franca Miklavčiča. — Nezaposlenost na Hrvatskem nazaduje. Od avgusta do septembra je število nezaposlenih v Zagrebu zopet znatno nazadovalo. Ob koncu septembra je znašalo 2019, v avgustu pa Se 5000. — Amnestija na Hrvatskem. Poglavnik dr. Pavelič je v proslavo polletniee obstoja neodvisne hrvatske države pomilostil vse, ki so bili sodno obsojeni na denarno globo ali zapor do 12 mesecev odnosno 10.000 kun, drugim je bila pa kazen znižana. Izvzete so samo kazni, izrečene zaradi kršitve predpisov o cenah in prehrani. Razen tega je poglavnik ustavil vse disciplinske preiskave zaradi političnega delovanja javnih nameščencev pred ustanovitvijo samostojne hrvatske države. — Nesreče. Včeraj so bili v ljubljansko bolnico sprejeti številni ponesrečenci. Jera Sircelj, 161etna delavka v tovarni >Satur-nus«, je pri delu po nesreči udarila z desnico po šipi ter se močno obrezala ob komolcu. — Marija Govekar, 481etna žena upokojenega telovadnega uč-.elja, si je pri padcu s kolesa zlomila levico. — Frančiška Modi c, 54 let na žena posestnika iz To-mišlja, se je po nesreči zbodla z vilami v levico. — Karolina Debeljak, 481etna žena delavca is Ljubljane, si je pri sekanju drv odsekala palec levice. — Alojz 2ibert. 23-letni hlapec prt Javnih skladiščih, se je včeraj peljal po Bleiweisovl cesti; padel je pod voz in dobil hude notranje poškodbe — Fr. BoStjančič. 19 letni sin posetnika Iz Grosuplja, je bil obstreljen na nogL — Za potovanje v Zagreb je potrobno dovoljenje. Hrvatsko notranje ministrstvo je odredilo, da od 20. oktobra dalje ne bo več dovoljeno potovanje v Zagreb brez posebnega dovoljenja okrajine odnosno policijske oblasti. Bivanje v Zagrebu bo omejeno na 10 dni. Izvzeti bodo bolniki, ki se pridejo v Zagreb zdravit. Ta ukrep se pa ne nanaša na neposredno zagrebško okolico. Poleg tega bodo oblasti ugotovile kdo se je zadnje čase naselil v Zagrebu brez potrebe. V Zagrebu je namreč začelo primanjkovati stanovanj. — Zagrebško sinagogo podirajo. Zagrebški župan je odredil, naj se židovska sinagoga v Zagrebu poruši. Sinagogo so že začeli podirati. — Hrvatski pt»vci v Nemci j1. Na povabilo nemškega državnega organizacijskega vodje dr. Leva odpotuje hrvatsko pevsko društvo sKolo« v NemCijo, kjer se bo mudilo od 26. oktobra do 4. novembra ter priredilo pod vodstvom dirigenta Papandopola koncerte v Manchenu, Stuttgartu, Lud-vvigshafnu. Frankfurtu. Hannovru. Berlinu, Vratislavi in na Dunaju. Pevke bodo v hrvatskih narodnih nošah. — Nemški in hrvatski športniki pr> nemškem poslaniku. Nemški teniški prvaki Henkel. Koch in Dies. ki so se udeležili teniške tekme proti Hrvatski, so bili skupaj s hrvatskimi prvaki Punčecem, Miti-čem m Palado sprejeti pri nemškem poslaniku v Zagrebu Kaschu. Iz LJubljane —lj Skladateljski večer gospe Mirce Sancinove bo v ponedeljek, 20. t m. v Mali Fi'harmonični dvorani. Skladateljica, ki se v zadnjem času močno uveljavlja v našem kulturnem življenju je dobila pobudo za kompozicijsko delo v komorni šoli njenega soproga Karla Sancina. bivšega člana svetovnoznanega Zikovega kvarteta in priznanega našega glasbenega pedagoga, ki bo sodeloval kot violinist na tem večeru. Poleg njega bo sodelovala tudi operna pevka gdč. Valerija Hevbalova, ki bo zapela več samospevov ugledne naše avtorice Natančni spored bomo objavili jutri, danes pa že opozarjamo na večer slovenske ustvariaioče umetnice. Začetek koncerta bo ob 20 uri. Koncert se vrši pod okriljem Glasbene Matice in je predpro-daja vstopnic na Kongresnem trgu. 475 n Sreda, četrtek, soboto in nedelja ob 19. (7.) uri VESELI TEATER Predprodaja vstopnic vsak dan pri dnevni blagajni od 10. do pol 18. in od 17. do 19. —lj Akcija za meSo in mast. Sporoča io nam: Socialni gospodarski odbor za rejo orešičev v Ljubljani javlja vsem tistim članom, ki so pri vpisu plačali 5 lir in dobili redne številke, da prispe prvi transport mladih prešičkov v Ljubljano v petek 19. t. m. Kdor si želi kupiti prešička za rejo, naj se zglasi v sredo 15. In četrtek 16. t. m. med 9. in 12. uro ter med 14. in 17. uro v dvorani delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Od šest do deset tednov star prešiček velja s prevozom 200 lir. Od deset tednov do treh mesecev star velja s prevozom 250 lir. Prehranjevalni in oskrbovalni stroški bodo mesečno 25 lir na glavo. Da ne bo nepotrebnega čakanja, naj se člani javljajo po številkah in sicer od 1—200 v sredo dopoldne, od 200—400 v sredo popoldne, od 400—700 pa v četrtek dopoldne, v četrtek popoldne pa oni, ki bi bili preje kakorkoli zadržani. Vsak prešiček bo dobil na hrbet številko, radi reda in evidence. Kupnino za prešička je treba takoj plačati, prehranjevalne in oskrbovalne stroške pa vsakega prvega v mesecu. Lastniki si bodo lahko ogledali svoje pre-šičke prihodnji teden v hlevih veterinarskega instituta v Trnovem, ki nam jih je velikodušno odstopil v uporabo. —lj Tretje cepljenje zoper davico bo jutrišnjo sredo 15. t. m. v šoli za Bežigradom, v četrtek 16. t. m. v ljudski šoli v Most?Ci. v petek v ljudski šoli na Viču, v soboto ob 16.30 pa v Mestnem domu. Starši morajo k tretjemu cepljenju pripeljati v šolo za Bežigrad vse otroke, ki so bili že dvakrat cepljeni v šoli za Bežigradom. Enako morajo starši pripeljati samo tiste otroke v šolo v Mostah ali v šolo na Vič, ki so bili že dvakrat cepljeni v tisti šoli. —lj Enosmerni vozni promet po Lipice vi ulici. Do nadaljnjega je po Lipičevi ulici dovoljen vozni promet samo v smeri od Zaloške ceste proti Vrazovemu trgu, v nasprotni smeri pa morajo vozila uporabljati Vrazov trg, škof jo ulico in Sv. Petra cesto. MODROCE, otomane, kauče, fotele itd. vam napravim nove ali stare popravim najceneje, — po želji grem tudi na dom. — Tapetnik J. Habjan, Igriška 10. 57 T PRODAM porcelanast umivalnik za kopalnico in školjko za kloset (že rabljeno), dobro ohranjeno otomano, skoraj nov moški Hubertus, starinski (Antikvarijat) lestenec in mala železna vrata za podstrešje. — Ogleda se: Vodnikova cesta 12/1. 1671 STROJEPISNI POUK Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 16. oktobra. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82). 1579 mm t hi O *N V|ČB AP V Hi J U G O f i R A F I K'A —lj Obvestilo. Avtotaksiji so se pi lili iz Ulice 3. maja (Aleksandrove) v Verdijevo nI. (Gajeva ul.), telefon št 33—66. (—) —lj Združenje trgovcev v LJubljani sporoča, da se bodo vpisovali učenci v L letnik grem. trgovske šole izjemoma še de 31. t. m. Istočasno se obveščajo trgovci z živili (špeceristi), da velja čas odpiranja in zapiranja trgovin od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. (—) —lj Izredno zanimiv koncert bomo imeli v ponedeljek, dne 20. t. m v mali Filhar-monični dvorani. Ves koncertni večer bodo izpolnile skladbe, ki jih je napisala celjska skladateljica ga. Mirca Sancinova. Izvajala se bodo njena dela za klavir solo, pesmi za sopran solo s spremi j evan jem klavirja ter dela za violino in klavir. Začetek koncerta bo ob 20. uri. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice 471 n —lj Maša zadušnica za umrlo Gusto Ja-nežičevo bo jutri ob osmih v stolnici, nakar opozarjamo vse, ki so blago pokojnico poznali. —lj Poljska cesta zaprta. Od Četrtka, 16. t m. bo Poljska cesta, ki jo tamošnje prebivalstvo imenuje kar »Ob železnicrt«, zaprta za vozni promet od tovarne Saturntis pa do podvoza kraj Predovičeve ulice. Iz Spodnje štajerske — Regulacija potokov. V Slovensko Bistrico je prispelo v sviho obsežne regulacije potokov 700 nemških delavcev. Vsa močvirja v okolici mosta bodo izsušena in zavarovana pred poplavami. —Nemški novinarji na Spod. Štajerskem* Na povabilo državnega propagandnega mada v Gradcu je prispelo na Štajersko več nemških novinarjev, da se seznanijo z on-dotnimi razmerami. V Maiiboiu je sprejel goste župan Knaus, ki j.m je v pozdravnem nagovoru pre ločil položaj mesta ob prevzemu in do sedaj storjeno delo ter probleme, ki jih bo treba še rešiti. Iz Maribora so odpotovali nemški novinarji na Celje in dalje preko Rimskih toplic in dalje v Rogaško Slatino ter preko Ptuja. Ljutomera in Slatine Radencev v Gornjo Radgono. — Moderno športno Igrišče v Slovenski Bistrici. Poleg nedavno otvorjenega mestnega kopališča na prostem dobi Slovenska Bistrica tudi moderno športno igrišče, župan Arsenscheg organizira na novem igrišču velike športne prireditve. — Krava vrgla tri teličke. Posestnik Avgust šlahtič v Framu ima 5 letno p:nc-gavsko kravo Lucijo, ki se je 2. oktobra že četrtič otelila. Doslej je vedno vrgla po 2 letička, zdaj pa celo tri, in sicer enega telička in dve telički. Vsi trije mlaliči so zdravi in tehtali so okrog 107 kg. Zelo redko se zgodi, da vrže krava tri zdrave in normalne teličke. Radio Lf^Mjana ČETRTEK, 16. OKTOBRA 10-U-XIX. 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Operetna glasba, v odmoru napoved časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 12.15: Karakteristična italijanska glasba pod vodstvom mojstra Prata, 12.40: Pesmi in melodije, 13: Napoved časa, poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Radijski orkester pod vodstvom D. M. sijanca: lahka glasba, 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Morellia, 14.45: Poročilo v slovenščini, 17.15: Godni ni orkester pod vodstvom mojstra Manna, 17.4f>: Zbor lepih glasov pod vodstvom mojstra Bruna Ernunera, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.15: Pestra glasba, 20: Napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Koncert zbora ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom Mirka Poliča, 21: Koncert so-pranlstke Valerije Heybalove in tenorista Ivana Prancla. pri klavirju prof. Marijan Ldpovšek, 21.30: Mali orkester pod vodstvom Bojana Adamiča, 22.10: Koncert violinista Riccarda Brengole, 22 45: Poročila v italijanščini. TORINO • 1835 AMARO CORA col letu ottifno operiHv« Kscioi •ffcace digeirlvo s todavicot najboljši aperitiv sam, br«i soda vic« i salo učinkujoč za dobro prebavo. N A L i OGLASI PStHOGRAFOLOG Globočnik Feliks, LJubljana, Sv. Petra cesta (hotel »Lloyd«), — sprejema stranke dnevno od 10.—12. in 13.—19. — Svetuje v vseh življenskih vpra-Sanjih. Strogo znanstveno delo, diskrecija zajamčena. U659 PARKETNE ODPADKE za kurivo, suha drva, premog ima na zalogi Vertačnik Franc, Jenkova ulica 7. Telefon St. 29-16. 1646 '!::'"?TOajfl?ro!flM scm&Kg GEROLAMO PAGLIANO DE P UR ATI VO I čisti kri DEL SANGUE [ a Lubiaiu presso d. «L SaHas | r Ljubljani prt dd iHiiJlBiliaVamVHBaaaaal IZREDNO SLADEK SICILIJANSKI VINSKI MOST SE TOČI V RESTAVRACIJI IN KAVARNI HOTELA METROPOL * Ljubljana se naglo širi in razvija Važna dejstva v dc slopij, prometa in bodočega razvoja razvoju mesta glede Števila prebivalstva, javnih m gradbenih možnosti, ki so osnova projektantom regulacije Ljubljana, 15. oktobra. V zvez: z raz^t.ivo regulačnih projektov v Jakopičevem paviljonu smo že v dailjšem Članku na podlagi »Navodrl in smernic« za ta tećaj objavili nekaj splošno zanimivih podatkov, ki so biii obenem tudi »mermce projektantom pr nj:hovcm dciu. Vpra^inje bo. i vrja razvoja Ljubljane pa jc karakterzirano 5e po mnogih drugih važnih in zanimivih dej&tvifa ki j;h vsebujejo omenjen.- »Smernice« in so za-miniva za šrršo javnost. Kako je in kako bo naraščalo število prebivalstva Širjenje Ljubljane in razvoj mesta sta neposredno pogojena '»-d naraščanja števila prebiva lati a. (>" o na 10 let. Leta 1880. je štela Ljubljana 31.395 prebivalcev, leta 1990. že 36.760, Ieta 1900. 43.113. leta l°lo 56-947, !cta 1021. 66.327 in leta 1031 70.030 prebivalcev. Te iaeviflcc kažejo. ta vi j a jo smernice na t «no\"i poročila nadsvetnika ing. .T. M.ičk v^ka. da bo Ljubljani štela le M 1941. 04.860 preb;val-cev, leta 1951. 113.832. leta 1061. 136.306. leta 1971. 163.920 in leta 1981, I9&700. V devetem desetici ju tcj:i sta (et »a bo tcrrcj L. TU bi jana verjetno /c ti v :noremst\-u reševati to važno dctavalco socialno vprašanje. V ljubljanski okolici mora biti zaradi tega predvideno redko naselje, v katerem bo imelo ljubljansko delavstvo možnost še nadalje graditi si sveje hišice. V Ljubljani je 27 cerkev, 31 šol in 11 bolnic Za regulacijo je pomembno rudi število obstoječih javn;h zgradb »Smernice« ugotavljajo, da je ti a n e s v upravni občini ljubljanski 27 cerkev, med katerimi so razen evan^olske in pravoslavne vse katoliške. Šolskih poaacav-j je v Ljubljani 31 ter štejejo sem razen univerze, gimm'zij, trgovskih šol. ljudskih šol turžavnih. poldržavnih in nokrajmskih poslopij za urade je skupno 18. Mod pol-državna poslopja je šteti zgradbi OUZD in Pokojninskega zavoda za name^ence. Končno je še pet zasebnih poslopij za urade n sicer TOI, Delavska itajficn. Trgovski dom. TPD in VelcJ-eicm Ljubljana ima tudi 16 najrazličnejših domov. 4 muzejske zgradbe ter 3 gledaH'ča. kamor je prišteti tudi pos'opie Krna Mat;ce. Osnove za bodoči razvoj prometa so že dane Izredno važno jc za pravilno reas-tev, kako naj se bodoča Ljubljana razvija tudi vprašanje cestnega prometa. Glede tega ugotavljajo oSmernice« da leži Ljub Ijana na mestu, kjer se stikata d\e važn1 cesti, in sice- 'z zapadne smen Tržaška in scverozapadre Celovška. Ti d\e ceMi vodita na rc naprej, na jug< obodnih krilnih cc>tah. Za avtomobiKsk: promet v jedni mesta ni mogoče predvideti čistih avtomobilskih cest. Treba je le poskrbeti, da so obodne, tranzitne ceste urejene tako. da je mogoč najhitrejši avtomobilski promet. Projektanti morajo rešiti tudi vpra:anje avtobusnega kolodvora, bodisi v bi'zini glavnega kolodvora, bodisi na Ajd'-vščini. Najtežje \7>rašanje je ureditev železniškega omrežja in v tem pogledu smernice na podlag4 peročila inž. Mačkov^ka v glavnem osvajajo načrt poglobitve sedanje proge. Vsa s tem v zvezi obstoječa vprašanja so bila v preteklih letih v našem časopisju do potankosti obravnavana in so nedvomno javnosti še v spominu. Omenimo naj le, da »Smernice« predvidevajo zvezo kamniške in gorenjske proge pod prvo savsko ježo od ovinka pri Savijah do Mednega zaradi eventualne opustitve obstoječe gorenjske proge odnosno možnega industrijskega predela na savskem produ. Potrebni bodo novi vodni rezervoarji Vprašanje preskrbe z vodo je danes rešeno. Vodovod v Klečah črpa talno vodo iz globine približno 24 m iz petih vodnjakov. Glavni vodni rezervoar je na Rožniku. Problenv. ki se postavljajo projektantom so predvsem preprečen je možnosti onečišćenja talne vode, oz emiogočenje naprave nrvih vodnjakov, ki bodo potrebni v bodočno-sti. Misliti je treba tudi že na povečavo obst. ječega rezervoarja m napravo novih na Rožniku. Golovcu in na griču nad št. Vidom. Iz pre\idnosti in varnosti je treba preprečit** vsako onesnaženje Save, ker je dokazano, da teče Siva preko podzemnega ti 'ka. ki ga črpa kot talino vodo ljubljanska vodarna in ni torej izključeno pomicanje savske vode v ta podzemni tok. Glavne podatke glede kanalizacije smo navedli že včeraj. Velja še omemti, da so morali projektanti predvideti za kanalizacijo severno ležečih naselij potrebn-" zbi-rartarj kanal vzdolž desnega brega Save Kakšeu gradbeni materijal nam je na razpolago Za bodočo izgradnjo Ljubljane je seveda zelo velike važnosti tudi gradbeni materijal, ki nam je v mestu samem. njegov; ■ \ "Ci in s cenenim dovozom z oddaljenejših krajih na razpolago. Na mestnem tL-ritori iu nro-zvajajo v glavnem le opeko, zidno in strešno, glino za pečarske in keramične namene ter gramoz, pesek in nasipni prodec v oblik- savske naplavine. Ljubljano zalagajo z opeko in gramozom tudi številne opekarne in gramozne jame v bližnji in daljn' okolici, ki popolnoma krijejo vse potrebe. Za specia'na dela se dovaža potrebna opeka iz inozemstva. Obratujočih kamnolomov v Ljubljani ni, ves za z/clanje potrebni Kamen dovaža jo sedaj iz kamnoloma pri Podpcei pod r mom. Prej so gradbeni kamen dobivali tudi iz kamnoloma v Škof ji Lolr. Za posipanje cest potrebni pesek in kamen dovaža jo iz kamnolomov pri Podutilru. Škofljici, Kamn;ku, Vcniu, mivko pa pridobivajo iz bregov Jvave. Potrebno apno SO do nedavna dovažali za ljubljanske potrebe iz okolice Kamnika. Zagorja, Tržiča in Cu-:pvrka. C j men t smo dobival1" iz cementarn TPD v Trbovljah, Zidanem mostu in Podsusedu ter v tm-arnah v Dalmaciji. \-z Dalmacije se dovaža jo tudi razni azbestno cementni izde-'k'. Ostalo umetno gradivo za lahke vmesne stene, toplotne in zvočne izolacije, sredstva za izolacijo proti vlagi Hd se dovaža j o iz drugih kr-.ijev, velika večina celo iz ino-zemstva. Lesa v mestu ni. dovaža jo ga :z bližnje in daljne okolice in se demo predelava v delavnicah. tr.varnaJi in ža-gah v mestu. Tudi veČino instalacijskega materi-j.-r -amo v Ljubljano dovažati, zlasti večino strojev. V celoti uvažajo potrebno steklo. V me^tu je le nekaj brusilnic Stekla. Ti prdatJc5 kažejo*, da je rrmožana in vrsta v Ljubljani sami rnidobivanega gradbenega materijala znatno premajhna, da ga pa precej moremo dobiti v blržnji m od-daljencjši t;.ko»iici. Skoro ves kakoA-ostni materija! je treba uvozit4 iz inozemstva- Iz naše ramstiiostruS zgodBvlae Te dni je izšla nova š*3^rka , ZtcrsiLIca za umetnostno Ljubljana. 15. olctobra. >Zl>ornik za umetnostno zgodovino*. ga ureja dr. France Štele s Fodeiovanje v dr. Franceta Mesesnela in dr. Rojka Lazarja in ki izhaja že 17 let. Je res drago-cen prispevek k spoznavanju umetno L:i zgodo\-ine naših krajev in umetniškega življenja naših ljudi. Te dni je izšla prvn in edina letošnja številka — Zborni\ Z3 umetnostno zg-odovino^ izhaja žal same enkrat letno — in v njej sta objn.v!jeno dva dragocena prispevka, ki je r.d njij1 prvi tudi bogato ilustriran. Na uvodnem mestu nove števi'kr* -»Zbornika za umetnostno zgodovino < ro objavljene pripombe k zgodovinskim oo ođkoni ki smo jih letošnjega aprfa dofriv?1! Slovenci. Tem pripombam sledi nad ^00 ~tr i-ni obsegajoča razprava Franca K. Kosr-o omamentiki lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem, ki ie donese* k povezanosti visoke in preproste lur'-ske umetnosti. Najprej ie bistvo razprave objavljeno v italijanščini, nato pa sled< posamezna poglavja obsežne studie, ki \ njih avtor razpravlja o ^Problematik ljudske umetnosti«. * Razvoju lesenih strj-pov«, »Razdelitvi stropne ploskve«. ?Or-namentalnih motivih«, »Položaju s;oven- Fke [jodalce um^tno^t: . Poslikanih stropih na prehodu med visoko in ljudske umetnostjo« in o > Narodnostnem vprašanj-: . Izčrpni razpravi sledi opis ravnih poslikanih stropov v raznih cerkvah na sloven-skem ozemlju, ki pri vsakem navaja, kai je bistveno najvažnejše in tudi letnico nastanka, v kolikor je razvidna iz zabeležk na samih slikah. Opis cbr^ga 52 cerkva iz najrjMdičnejših krajev slovenske zemlj? Na štirih polah boljšega papirja je nate objavljenih 30 slik kornih ograj in stropov raznih cerkva, ki zgovorno piičajo na kako visoki umetniški stopnii je bik že v davrini slikanje lesenih cerkvenit stropov v naših krajih. Zanimivi razpravi Franca K. Kost sled v novi številki »Zbornika za umetnostne zgodovino-* razprava Raika Ložarja poc nar.lovom ^Razvoj in problemi slov^nslie arheološke vedo«, ki je prav tako kakoi prva zelo obsežna, obravnava pa v glavnem zgodovinski razvoj arheolo.'kh študij na Slovenskem ter sedanje stanje Ir probleme slovenske arheologiji- Prvi del razprave govori o prvih zaoinih arheoloških spomenikov na Slovenskem, o slovstvu iz 17. in 18. stoletja, o arheoleškerr Bologna: Ranjenci navdušeno pozdravljajo Duceja slovstvu 19. stoletja, o razdobju med prvimi arheološkimi najdbami in prvimi izkopavanji ter o sedanjem stoletju, drugi del razprave pa obravnava znanstvene rezultate in probleme raziskavanj. Za zaključek številke je tudi o tem zanimiveir članku sestavljen kratek izvleček v italijanščini. Vsebina letošnje številke »Zbornika za umetnostno zgodovino« ponovno izpričuje da je ta naša znanstvena publikacija res na dostojni višini, hkrati pa postavlja vprašanje, kako bi se njeno izhajanje dale preurediti tako, da bi izhajala vsaj četrt- letno ter naše znanstveno artovstvo pogosteje bogatila z enakov-nxtnlml razpravami kakor so letošnje. »Zbornika za umetnostno zgodovino« bi ne smeli imeti naročenega samo tteLi. fc se z umetnostno zgodovino pečajo stroge znanstveno, ampak tuđi vsd drugi. Id jhn je umetnost pri srcu m ki Jtra sredstva dopuščajo, da zbornik z naročnino podpro. Njegovo upravo, ki je v šentjakobskem župnišču v Ljubljani, vodi msgr. V. Steska, letna naročnina pa znaša kjjnt obsežni ter lepo urejeni tn fltustrtranl bini samo 30. Ur. Jan Kubelik in dekleta Nekoč ga je obkolilo in obsulo z rožami 18 lepotic Glasba dela včasih čudeže. Zdravniki poznajo njen vpliv na bolnike, tako da jo večkrat uporabljajo kot zdravilno sredstvo. Pred pičlimi 50 leti je glasba pogosto vplivala na občinstvo demonsko. Zdaj ljudje ne vedo več, v kakšno ekstazo je prišlo občinstvo, če je nastopil mlad virtuoz, skromen mladenič lepe postave in povrhu še tak čarovnik na violino, kakor je bil takrat 191etni Jan Kubelik. Ob 301etnici njegovega umetniškega delovanja leta 1930 je izdal o Janu Kubeliku nekaj diskretnih prigod njegov bivši koncertni ravnatelj v Budimpešti Norbert Dunkel, ki mu je preskrbel prvo turnejo po inozemstvu. Obudil je spomine na prvi Kubelikov koncertni uspeh. Takrat je bilo Kubeliku šele dobrih 19 let. V njegov sa-lonček sta prišli dve mladi dami, lepi tako, da sta človeka očarali na prvi pogled. Bili sta mat: in hči, toda mnogo bolj sta bili podobni sestrama. Bili sta tako očarani in navdušeni, da sta jecljali, ko sta prosili mladega virtuoza, naj se jima podpiše v spominsko knjigo in priloži svojo fotografijo. Kubelik ni razumel njunega jezika, oni pa njega nista razumeli in tako je nastala splošna zadrega. Kubelik je našel izhod iz nje tako, da je damama poljubil roki, dami sta pa potem tudi izgubil: tremo Cez nekaj dni je pa prišel mladi virtuoz v še večjo zadrego, iz katere se je pa vendarle nekako izmotal. Po koncertu je bil namreč povabljen v neki zavod rva. većeis- jo. Lahko si mislimo njegovo presenečenje, ko ga je hipoma obkolilo kakih 18 deklet, ena lepša od druge, in vse so ga prosile, naj jim kaj zaigra. Da bi se jih od-križak jim je Kubelik res zaigral, dekleta so ga pa doslovno zasula z rožami. Največjo zadrego je pa doživel Kubelik, Ko ga je nekoč neka mlada dama po koncertu prosila za podpis in pri tem zatrjevala, da ima že mnogo podpisov slavnih glasbenikov, med njimi tudi Stradivarije-vega. To je bilo tudi taktnemu in plahemu Kubeliku že preveč in tako jo je zavrnil: »Potem takem morate biti pa res že stari.« Kako se je končalo to srečanje, Dunkel ni hotel po veda tL Dve noči v operi Spoštovanje tradicij, ta značilna poteza Skandinavcev, pri vsej njihovi duševni čilosti preveč konzervativnih, je zopet tri-umfirala na rojstni dan danskega kralja ob koncu septembra Vsako leto na jesen prevzame Kodanj zmes nervoznosti in re-signacije. Vzrok je predprodaja vstopnic za slavnostno predstavo v Kraljevski operi. 2e dva dni prej so prišli prvi ljudje j pred blagajno in potrpežljivo so čakali na ! stopnišču opere, da bi se odprla blagajna j Ko je prišla prva nočna straža, je bilo j zbranih že 78 vztrajnežev. Sedeli so na pivskih zabojih ali zložljivih stolčkih in igrali za zabavo karte, nekateri so pa polegli kar po tleh. Ker pa nihče noče prečuli dveh noči, če ni prisiljen k temu, je bilo drugo jutro končno urejeno vprašanje čakanja in sicer na pravni podlagi- Ce je kdo zapustil svoje mesto v vrsti čakajc»čih, je izgubil pravico do njega. Cez noč je lahko dobil dovoljenje samo za eno uro, čez dan pa za pol ure. Prodati številko v vrsti je bilo prepovedano, pač je pa lahko vsak čakajoči prodal največ dve priborjeni vstopnici na osebo kot nagrado za čakanje. Določena je bila tudi cena čakanja za vsako uro. Jedi so prinašali čakajočim bodisi iz bb'žnje restavracije ali pa od doma. Po dveh dneh čakanja se je gnetlo v gledališki veži 174 čakajočih že 12 ur pred začetkom predpro-daje. Na črni borzi gledaliških vstoprric so potem prodajali vstopnice po desetkratni ceni. Bitka čebel V neki vasi v severnem Slezvtku ao doživeli edinstven dogodek. Velik roj eebel se je nenadoma vrgel proti sosednemu par-nju, napadel čebele v njem tn se skuSal polastiti medu. Ko so po končani bitki preštevali žrtve, so ugotovili, da je grozna bitka zahtevala 15.000 mrtvih. 51 DENANTA Roman. Edita je še vedno spala. Skozi zastor na vratih umivalnice sem slišal njeno pravilno in tiho iihaaje. Potem sem ugasnil električno luč in se vrnil v sobo. Po prstih sem prišel do vrat in stopil na stopnice, držeč v roki pipo. Ko sem prispel pred vrata salona miss Mellisove, sem obstal. Skozi steklo v vratih sem zagledal svojo gospodinjo. Sedela je pred pisalno mizo. Prvi hip sem mislil, da čita, kmalu sem pa opazil, da dremlje. Tiho sem odprl vrata in se po prstih približal gospodinji. V iztegnjeni roki sem držal pipo, kakor da imam na strel pripravljen samokres. Miss Mellisova se je zdramila. Čim me je zagledala, je hotela krikniti, toda beseda ji je zastala v grlu. Vstala je, zakrilila z rokami po zraku in se zgrudila onesveščena nazaj v naslanjač. Ne da bi izgubljal čas. sem odprl predalček pisalne mize, vzel iz njega pleteno vrečico, v kateri sem videl nekaj ur prej spravljen njen denar, potlej sem se pa mimo vrnil v svojo sobo. Edita je še vedno spala. Odšel sem v umivalnico, odprl okno, vrgel skozenj svojo lasuljo in brke. se dobro umil in odstranil zadnje sledove svoje strašne našemljenosti. Ko sem spravil za silo v red svojo zunanjost, sem brž pogledal, koliko denarja je v vrečici miss Mellisove. V vrečici je bilo osemdeset funtov v bankovcih, deset kron in petindvajset šilingov. Moja ekspedicija torej ni bila zaman. Prvi hip mi je šinila v glavo misel, da bi vrgel skozi okno tudi vrečico, pa sem si premislil, ker se mi je zdelo previdneje sežgati jo v peči, kjer je plapolal ogenj. — Kaj pa počenjaš? — je vpra^a^a Edita. ki se je bila ta čas napol prebudila. — Zakaj ne ležeš k počitku? Mojega odgovora očividno ni slišala, ker je takoj zopet zaspala. Oblekel sem pižamo in v hipu, ko sem hotel poniti malo žganja, so se začuli s stopnišča grozni kriki. V naslednjem trenutku je planila Edita pokonci. — Bože moj, — je vzkliknila. — Kaj se je pa zgodilo ?___Kaj je izbruhnil v hiši požar ? Pogumno sem skočil k vratom. — Oh, Edgar, kam pa greš? — Na pomoč tistemu, ki kliče. Zdi se mi. da sem spoznal glas miss Mellisove. Će je v nevarnosti, mar morem dovoliti, da jo umore? In navzlic rotenju svoje ljubice sem planil na stopnice. Miss Mellisonovo sem našel na stopnicah, vodečih v prvo nadstropje. Pri nji je bila njena služkinja Marv. Obe sta se stresli od strahu in obupno kričali. Cim sta me opazili, sta se mi vrgli v naročje. V njunih očeh sem bil rešitelj. Miss Mellisova je prišla prej do sape, kakor Mary. — Oh, gospod! Če bi vedeli! To je grozno! Jaz — Jaz... Kar je obmolknila in lovila nekaj časa sapo. potem je pa nadaljevala vsa prestrašena: — Prepričana sem. da je še vedno tu . .. Da, prepričana sem o tem, saj sem slišala korake v kuhinji. Da bi jo pomiril, sem šel pregledat shrambo, kuhi rt io in pralnico, kamor se je prišlo s stopnišča. Toda zločinca tam nisem našel. — Treba je obvestiti policijo, — je dejala služkinja z drhtečim glasom. — Storite to vi, gospod. Iz pritličja se je pa začul v naslednjem trenutku močan glas: — Policija je že obveščena . . . Bodite brez skrbi. In mož, ki je prihajal počasi po stopnicah gori, se je kmalu ustavil pred nami. xxn. Odločim se hitro Bil je mož srednje pCstave. lepo raščen in elegantno oblečen. Njegov pogled ie bil tako oster, da je ostalo še nekaj te prodornosti tudi, ko človeka ni več gledal. Takoj sem spoznal tega moža. Srečal sem ga bil tistega dne na policijskem komisariatu. Takrat se mi je zdelo, da se zame živo zanima. — ATIan Dickson, detektiv, — se je predstavil. Cim sem zaslišal to ime, sem začutil, kako so mi zadrhtele noge in kako me je mraz spreletel po vsem telesu. To je bil torej on, čigar ime je bilo objavljeno v vseh listih, tisti strašni mož, ki se mu je posrečilo zasačiti toliko zločincev. K sreči ga nisem bil še nikoli v življenju srečal. Čeprav je bil izredno spreten, me še ni bil nikoli zasačil. Če bi bil slutil, da ima pred seboj »maskiranega vlomilcca iz Euston-Roa-da« »nevidnega potnika iz Gravesenda« »lažnega uradnika iz Winchestra« »postopača iz Ramsgatea« in »lastnika Regenta«! V obratni smeri so bili njegovi uspehi enaki mojim. Bila sva nasprotnika, vredna drug drugega. Zdaj je bilo treba paziti na vsako kretnjo in na vsako besedo. Najmanjša neprevidnost bi me bila namreč lahko razkrinkala in AUan Dickson bi bil slavil novo zmago. Miss Mellisova si je bila ta čas nekoliko opomogla od strahu. Povabila je bila detektiva v salon in mu je pripovedovati, kaj se je bilo zgodilo. Ko sem pa hotel diskretno oditi, me je Allan Dickson zadržal. — Ne... ne... ostanite tu — je dejal. — Vi stanujete v tej hiši in lahko mi boste dali nekaj dragocenih informacij. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za inseratni del lista: Oton Christof — Vsi v Ljubljani