Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in po-šiljajou redništvu „Mira' v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „Mira" v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXVI.
V Ljubljani, 11. maja 1907.
Štev. 20.
Volilci!
Zadnjikrat se še obračamo na Vas pred dnevom odločitve, zadnjikrat Vas opozarjamo na Vašo sveto dolžnost na-pram Vam samim, Vaši sv. veri, Vašemu narodu, zadnjikrat Vas kličemo v boj za naše skupne pravice — dan odločitve, 14. majnik, dan volitev je tu.
Trdno je stal, kakor skala, naš narod, ko so se zaganjali ob njegove junaške prsi ljuti sovragi vsega krščanskega sveta, krvoločni Turki, in s svojo krvjo, s svojim truplom, s svojim življenjem je branil — druge, tiste, ki bi dandanes najrajši z enim mahom uničili vse, kar je še našega na naših s krvjo in znojem naših pradedov prepojenih, svetih domovinskih tleh. Slovenski narod! Ali boš sedaj, ko je treba biti boj za tvoj lastni obstanek, ko se je treba boriti za najsvetejše, kar si si še rešil iz sto in stoletnega boja, ali boš sedaj manj trdno stal na braniku, ali boš sedaj, v najodločilnejšem trenotku z lastno neodločnostjo, lastno nemarnostjo sam sebe pokopal v večno smrt?!
Rešitev slovenskega	naroda na Koroškem	je odvisna od	enega samega	dneva, in ta dan je — 14. majnik!
Rešitev slovenskega	naroda na Koroškem	je odvisna od	njega samega,	od njegove lastne moči, nje-
gove lastne zavednosti, od njegove lastne odločnosti!
Rešitev slovenskega	naroda na Koroškem	je odvisna od	Vas, krščanski	slovenski volilci!
Slovenski, krščanski	volilci! Čaka Vas boj,	hud, neizprosen,	brezobziren boj,	ali brez boja ni zmage, temveč
edino le smrt, in to sramotna smrt v verigah suženjstva! Po zmagi pa — narod prost, svoboden, deležen vseh pravic, vera čista in sveta, neskaljena, gospodarski napredek zagotovljen! Kdo ne bi stopil z navdušenjem, z vso požrtvovalnostjo, z vsem moškim pogumom v boj za tako ceno!
Slovenski, krščanski volilci! Orožje neprecenljive važnosti je v Vaših rokah, orožje, s katerim Vam je zmaga zagotovljena, ako je hočete dobro uporabiti! Vaše orožje je — glasovnica!
Zmaga mora biti naša, ako volite vsi kakor en mož tiste kandidate, katere ste si sami izbrali, katerim ste na tolikih shodih izrekli svoje zaupanje!
Ti Vaši kandidati so:
Za volilni okraj: Pliberk, Železna Kapla, Dobrlavas, Borovlje
Franc Grafenauer
deželni poslanec na Brdu.
Za volilni okraj: Velikovec, Svinec, Staridvor	Za volilni okraj: celovška okolica
Florijan Ellersdorfer
župan v Grebinju.
Za volilni okraj: mesto Celovec
mnsgr. Valentin Podgorc
v Celovcu.
Za volilni okraj: Rožek, Trg, Milštat
Teodor Osana	dr. Aleksander Pupovac
kipar v Celovcu.	deželni poslanec na Dunaju.
Za volilni okraj: Podklošter, Trbiž, Šmohor, Kotiče, Paternijon
grof Alfred Khevenhtiller-Metsch
v Hochostervvitz.
S- Naročajte edini koroški slovenski list „Mir“! 35
Pripravljeni bodite, da bodo nasprotniki spravili na volišče vse svoje pristaše do zadnjega moža, ne zaostajajte torej tudi Vi za njimi! Ne iščite izgovorov, ne dajte se zadrževati, temveč pridite vsi od prvega do zadnjega na volišče! Nihče ne sme ostati doma!
Kdor voli nasprotnika, je izdajalec našega naroda, kdor iz strahopetnosti ostane doma, pa nič boljši ni! Kdor ni z nami, je proti nam!
Zato pa v torek, dne 14. majnika pridite vsi in oddajte svoje glasove zgorajšnjim kandidatom ter tako izvo-jujte njim, sebi in svojemu narodu zmago nad onim puhlim, gnilim nemškim nacionalizmom, ki je bil vedno in vselej Vaš najzagrizenejši sovražnik in tlačitelj! Bodite prepričani, da nasprotniki čutijo Vašo moč, da se boje Vašega složnega, mogočnega nastopa, zato pa le pogumno, brez strahu v boj in — sovražnik bo poražen za vselej!
Bodite možje, in zmaga mora biti naša na celi črti!
Osrednji volilni odbor.
im Današnja številka obsega 8 strani
Volilno gibanje.
Pozor! Pozor! Kdor v nedeljo pred vo-litvijo še ne bo imel legitimacije in glasovnice, mora v pondeljek iti sam po njo na tisti kraj, ki je bil zato razglašen.
Legitimacijo in glasovnico je treba k vo-litvi seboj prinesti, ker se brez legitimacije ne bo pustilo nikogar voliti.
Legitimacij po volitvi ne uničujte temveč dobro shranite, ker je mogoče, da pride do ožje volitve, za kojo se ne bo izdajalo novih legitimacij.
Kdor glasovnico izgubi ali doma pozabi, dobi v volilnem prostoru novo od volilnega komisarja.
Vsak nered pred volitvijo ali med volit-vijo naznanite telegrafično dr. Brejcu v Celovcu.
Pozor volile!! Vsak, ki je pravilno vpisan v volilnem imeniku, sprejme sedaj dve od politične gosposke (na deželi od okrajnega glavarstva v Celovcu od mestnega magistrata) izdani listi in sicer: a) volilno izkaznico (volilno „legitimacijo") in b) glasovnico. Obe ti listini se dostavita vsakemu volilcu v stanovanje. Posebej je opomniti: a) volilna izkaznica (legitimacija) izdana je od okrajnega glavarstva (v Celovcu od mestnega magistrata) in vsebuje zaporedno številko dotičnega volilnega imenika, kraj, dan in uro pričetka volitve in pa ob kateri se bode glasovanje sklenilo. Nadalje ime in bivališče volilca. Stvar zaupnikov je, paziti na to, da prejme vsak naših volilcev v resnici izkaznico. Kajti izkaznico je treba pri volitvi pokazati, in če je kdo ne pokaže, ga komisija izključi od glasovanja. Treba torej gledati, da izkaznico vsak naših volilcev dobi in jo potem dobro shrani in nikomur ne da iz rok, naj jo kdo zahteva pod katerikoli pretvezo. Izkaznica se navadno po posredovanju občinskega urada dostavi v stanovanje volilca. Če bi pa kdo najpozneje 24 ur pred dnevom volitve ne dobil še izkaznice, naj gre sam ponjo. Kam? Na ono mesto, ki je določeno v posebnem razglasu. Ko se dostavljajo izkaznice, se namreč obenem izda od gosposke poseben razglas, kje da je izkaznico dobiti, ako bi se vsaj 24 ur pred volitvijo ne dostavila. Toda volilec mora osebno iti ponjo! b) Glasovnica. Ta mora biti opremljena s pečatom tiste politične gosposke, ki je izdala izkaznico: na deželi pristojnega okrajnega glavarstva, v Celovcu pa mestnega magistrata. Drugačna kakor taka. od pristojne politične gosposke izdana glasovnica je popolnoma neveljavna. Če bi kdo glasovnice pomotoma ne dobil, ali če bi se mu glasovnica zgubila ali pokončala, naj se oglasi za glasovnico pri okrajnem glavarstvu (v Celovcu pri mestnem magistratu), na dan volitve pa pri volilnem komisarju, kjer dobi novo glasovnico. Izkaznice in glasovnice naj noben naših volilcev ne da iz rok. Ponavljamo še enkrat: Vsak volilec prinesi seboj na volišče volilno izkaznico in pravilno izpolnjeno glasovnico. Ne enega ne druzega ne sme doma pustiti. Sicer se sam pripravi ob svojo volilno pravico, Glasovnico odda volilec pri volilni komisiji, izkaznico le pokaže volilec pri volilni komisiji, potem pa zopet shrani.
Kako se napiše ime kandidata. Volilci slovenskega volilnega okraja (sodni okraji:	Pliberk, Dobrlavas, Železna
k a p 1 a in Borovlje) napišejo: Franc Grafenauer, deželni poslanec na Brdu. — Volilci velikovšega volilnega okraja napišejo: Florijan Ellersdorfer, župan v Grebinju. — Volilci volilnega okraja celovška okolica: monsignor
Valentin Podgorc, v Celovcu. Volilci v mestu Celovec: Teodor Osana, kipar v Celovcu. — Volilci ro žeškega okraja: dr. Aleksander Pupo-vac, deželni poslanec na Dunaju. —- Volilci z i ls k ega volilnega okraja: grof Alfred Khe-venhuller-Metsch v Hochostervvitz.
Prosimo takojšnjih poročil. O izidu volitev v posameznih občinah vseh volilnih okrajev, kjer bivajo Slovenci, prosimo takoj brzojavnega poročila in sicer na naslov: dr. Brejc, Celovec.
O vseh nepravilnostih, posebno pa o morebitnih slučajih podkupovanja volilcev, n a-s i 1 s t v a proti volilcu (grožnja s škodo na premoženju, dohodkih, odpovedi službe, najeinništva itd,), pačenja volitev, oviranja volitev, sleparje n ja pri volitvah in kršenja volilne tajnosti, naj se nemudoma poroča političnemu društvu, ki bo poskrbelo, da se do-tičniki kaznujejo in še oziroma vloži pritožba proti veljavnosti volitev. Za vsak slučaj pa naj se navedejo verodostojne priče, ki bodo vsak čas tudi pred oblastjo pripravljene izpuščati posamezne slučaje imenovanih pregreškov zoper volilno postavo.
Pridite pravočasno na volišče! Vsak volilec dobi legitimacijo (izkaznico) na kateri je natančno povedano, kedaj se vrši volitev: kateri dan, ob kateri uri in kedaj se konča. Volitev se začne in konča ob določeni uri, na kar je treba paziti. Postava pravi: „Oddaja glasov se zaključi ob določenem času. Vendar pa se ne smejo izključiti od glasovanja volilci, ki so bili že pred potekom določene ure v volilnem prostoru in v čakalnem prostoru, katerega je volilna komisija določila za volilce, ali neposredno pred volilnim prostorom“. S tem je rečeno, da se ne sme zabraniti volilcem oddaja glasov strogo ob določeni uri, ako so že prej bili v zgoraj omenjenih prostorih, pač pa so izključeni od volitve oni, ki bi prišli na volišče šele po določeni uri. Zato pa pridite vsi o pravem času, da ne zamudite volitev in ne oškodujete naše stranke za svoj glas!
Skupno na volišče! V slogi je moč, v neslogi pogin, pravi pregovor. Naši volilci naj pridejo kolikor mogoče skupno na volišče. Kar je volilcev v enem kraju, naj se zberejo v določenem času na gotovem kraju in potem naj odidejo skupaj na kraj volitve. Zaupniki po posameznih krajih naj v sporazumu, z volilci določijo zbirališča in naj poskrbijo, da bodo volilci ob določenem času tudi vsi zbrani. Posamezno rajši ne prihajajte na volišče, kajti nasprotni agitatorji imajo posebno „piko" na take volilce. Beseda da besedo, gre se celo potem malo v gostilno, se govori in modruje ter se nazadnje volitev —■ zamud i! Če pa prihajate na volišče trumoma, se taki zviti lisjaki ne upajo blizu. Sicer naj se pa naši volilci sploh ne pajdašijo z nasprotniki, dne 14. maja naj govorijo le glasovnice, vse drugo se lahko opravi — po volitvah!
Vsak glas šteje! Ne dajte se motiti po starem volilnem redu, ko so se volili še volilni možje in se je gledalo le nato, da se zmaga v občini. Tedaj je bila zmaga v občini zagotovljena- ako je bil le en glas čez polovico oddanih glasov za naše može. Drugače je pa sedaj. Ne gre se več za zmago v občini, temveč za zmago v celem volilnem okraju. Tisti kandidat bo zmagal, ki bo imel zase nad pojovico v celem volilnem okraju oddanih glasov. Če so bili po prejšnjem načinu volitev vsi glasovi, kar jih je bilo nad polovico, razun enega pravzaprav vsi odveč, šteje sedaj vsak glas, pa naj bo oddan v
katerikoli občini volilnega okraja. Isto je bilo že pri zadnji državnozborski dopolnilni volitvi v velikovško-celovškem volilnem okraju. Kandidat Grafenauer je propadel za 43 glasov. Volilni okraj je štel 70 občin. Ako bi bil v vsaki občini oddan le eden glas več za Grafenauerja bi bil izvoljen on ne pa Seifriz. Iz tega je razvidno, kako nujno potrebno je, da pride vsak volilec volit. Pridite to raj vsi, kajti vsak Vaš glas več šteje. In ali ne bi bila sramota, ako bi naš kandidat propadel ravno za Vaš glas! Ne, ker vsak glas šteje, naj bodo tudi vsi naši glasovi za našega kandidata!
Za ožje volitve, ki se vršijo v slučaju potrebe, ako nobeden kandidat ni dosegel nadpo-lovične večine glasov, v četrtek, dne 23. majnika, se glasovnice ne dostavljajo več volilcem na dom, temveč si jih morajo volilci preskrbeti sami. Opozarjamo že sedaj volilce na to, da ne bo v slučaju ožje volitve kdo čakal, da se mu dostavi glasovnica od občine, temveč da bo takoj, ko bodo ožje volitve napovedane, sam šel po glasovnico, ali pa jo vsaj na dan ožje volitve zahteval od volilnega komisarja. Natančnejše poučilo podamo v prihodnjih številkah.
Pazite, da ne bodo sleparili. Tupata.m se bo morebiti poskušalo vzlic vsem postavnim določbam o tajnosti volitev vendarle še na kak način poizvedeti, kako je ta ali oni volil. Opozarjamo torej še enkrat na te določbe, ki se glase: „Pri glasovanju prevzame predsednik volilne komisije od vsakega volilca skupaj zganjeno glasovnico, položivsako posamezno neodprto v volilno posodo in pazi, da se ne odda namesto ene več glasovnic." Opozarjamo posebno naše zaupnike pri volilnem dejanju, da strogo pazijo nato, da ne bi se morda glasovnice na kak način za-znamenovale, po čemur bi bilo pozneje mogoče izvedeti, kako je dotičnik volil. Ravno tako naj pazi vsak volilec sam nato, da položi predsednik volilne komisije glasovnico nerazvito in nezaznamenovano v volilno posodo.
Seifricova tolovajstva — že rodijo sadove. V Železni Kapli, Beli, Žitarivasi in okolici kar vre. Sijajna naša zmaga na shodih v Železni Kapli in Žitarivasi je velike množice naših volilcev kar vzdignila, da že komaj čakajo na prihodnji torek, ko bodo z glasovnico v roki dali zadnjo brco političnim sleparjem nemškonacijo-nalne stranke. Slovensko ljudstvo se je vzbudilo in bo na dan volitve s Seifricovo gavgarijo korenito pometlo. Ljudska sodba se je začela in se bo nadaljevala, dokler ne zdrobimo zadnje trohe moči ljudskih sovražnikov. Vsak, kdor se bo našim upravičenim zahtevam upiral, bo brez usmiljenja pohojen — pa naj bo visok ali nizek, in naj se piše Peter ali Pavel. Mi gremo naprej, mi strelci!
Nova zmaga nad Seifrizom. 40 volilcev žitrajske občine^ je protestiralo, da bi bila volitev za občino Žitaravas na Seifrizovem domu pri Miklavcu, kjer bi bili Seifrizovi surovi hlapci naše volilce napadali in od volitve odvračali. Daši je okrajno glavarstvo velikovško ta protest prejelo že 1 0. a p r i 1 a t. 1., vendar do zadnje nedelje ni bilo nobenega odgovora od glavarstva. Tri tedne torej Seifrizov prijatelj glavar Klebel ni našel časa, da bi protest vsaj rešil tako ali tako. Mislil nas je grdo prekaniti in protest šele v zadnjem trenotku — zavrniti, ko bi noben re-kurz na deželno vlado nič več pomagati ne mogel, ker bi bile glasovnice že dostavljene. Toda naše politično društvo mu je še pravočasno prekrižalo čedni račun. Volitev ne bo pri Seifrizu,
ampak v šoli in Seifrizova gostilna bo med volitvijo zaprta. Za varnost bode skrbelo zadostno število žandarjev, tako da bo vsak brez skrbi in brez nevarnosti lahko volil po svojem pravem prepričanju. Na volišče tedaj vsi do zadnjega!
Prvi strel v tem volilnem boju je padel 7. majnika pri občinskih volitvah v L i b u č a h. Nemčurska trdnjava je popolnoma razdrta, vzeli so jo naši v vseh treh razredih. Dobro znamenje j to za prihodnji torek. Volilci! Pogumno in nevstrašeno naprej za vrlimi Libučani! Zmaga mora biti naša!
Na naslov okrajnega glavarstva v Velikovcu. Kakor že pri zadnjih volitvah tak tudi to oot velikovški okrajni glavar na popolnoma očiten način dela za — Seifrica. Znano nam je že več kričečih slučajev, ki to trditev podpirajo. Za danes bodi g. Klebelu in nekterim njegovih samo toliko povedano, da bomo po volitvah že v javni zbornici novega parlamenta in drugod poskrbeli — za temeljito žehto! S e i f r i c pa res ni vreden, da bi nosili uradniki zanj — svojo glavo na trg! To naj dobro premislijo vsi javni funkcijonarji!
Iz velikovškega okraja. Šternbirt zmerja in pljuva v zadnji številki „Bauernzeitunge“, da je strah. Imenuje tistega ki je prvikrat v „Miru“ o losu pisal, kakor tudi g. urednika „Mira“ laž-njivca, nesramnega obrekovalca in terja, da bi ja dotična zaradi teh „omikanih" izrazov tožila. Da g. Šternbirt vi ste kunštni, pa mi tudi nismo neumni. Vsak bralec „Mira" pričakuje, da bo Šternbirt na ta za njega grozna očitanja odgo- j voril s § 19, ali da bo tožil, ali se opravičil. On pa le z zmerjanjem odgovarja. To pa ne velja. Vsak pameten človek mu bo dal sledeči odgovor: Dokler vi Šternbirt svojega umazanega perila sami ne operete, ne morete nikogar — razžaliti. Ali razumete?!
Velikovški Šternbirt še ni ničesar dokazal, da bi ne bilo res, kar mu je „Mir" očital. Samo zmerja po nemških časopisih s „šufti", „šurki", „gavnerji", „lumpi", „goljufi", „lopovi" „faloti". To so samo najfinejše besede, kakoršne „hern-folk" tako rad izgovarja. S temi besedami g. Nagelj, niste še ničesar dokazali. Zakaj pa ne pošljete popravka, zakaj ne tožite urednika „Mirovega", če imate tako čiste roke? Toda . . .!
Nagele je tisto Vrhovnikovo srečko razložil v občinski pisarni na Djekšah, da jo lahko vsakdo vidi. Pravi, da se je bila izgubila in potem zopet našla pri g. Ringelu. Kmet Vrhovnik pa je ni hotel spoznati za svojo! Naj že bo, kakor hoče; kdo more dokazati, da je ta srečka zares tista, kojo je kupil Vrhovnik? In kako je zašla srečka od Šternbirta k Ringelu?
Nemškonacionalni kandidat Nagele je na Djekšah, ko so ga vprašali, h kateri stranki bo pristopil, odgovoril, da še ne ve. Ta je pa lepa! Ali vas ni postavila nemškonacijonalna stranka
za kandidata? Ali se vi te propadajoče stranke tako sramujete, da si pred poštenimi slovenskimi kmeti ne upate naravnost povedati, da ste pristaš stranke, za katero delujejo brezverski listi, ki vedno kličejo „P r o č o d R i m a", stranke, za katero se poteguje umazani in revolverski „Štajerc", p. d. smrdljiva „giftna krota", ki tudi v vaši gostilni visi. G. Nagele, vi niste nobeden m o ž, to ste pokazali posebno sedaj v volilnem boju. Mi pa hočemo na Dunaj poslati moža, pa ne „babe".
Za nemškonacionalnega kandidata Nagela so natisnili tudi slovenske volilne oklice, koje razpošiljajo okoli. Kako zdaj ta gospoda dobro znajo slovenski! Sicer se pa trdi, da slovenščine na Koroškem ni treba znati, koroški Slovenci vsi znajo nemško. Gospodje, kako ste nedosledni! Kakor vam prav pride, tako pa delate, da le namen dosežete. Ta volilni oklic je ves poln zavijanj in laži. Kdo je rekel, da hoče Nagele vpeljati davek na mošt? To se trdi v Nagelevem volilnem oklicu. Laž ima kratke noge, to bo marsikje dokazal 14. maj.
Bistrica pri Pliberku. V nedeljo dne 5. t. m. vršila se je neka seja „Tehme" v gostilni pri Krautu na Bistrici. Kakor znano, se dela v tej gostilni precejšnja propaganda za ateja Zajfrica. Pri tej seji se je torej agitiralo prav zvijačno za Zajfrica. Sam gospod Buči je na vse pretege hvalil cunjo „giftno kroto" iz Ptuja. Sekundiral in pomagal mu je tudi neki sem prirandrani kolar, kateri je poprej delal pri ateju Zajfricu več let. Ta ve vse dobrote ateja Zajfrica, največjo hvalo pa mu ve zato, ker so mu atej Zajfric pripustili prostost ne samo po dnevu ampak tudi ponoči. Menda je pri Zajfricu vse po paru, vstop vsakemu in vsaki prost.
Djkeše. (Volilni shod) zadnjo nedeljo se je pri nas nad vse pričakovanje izvrstno obnesel. Dočim je imel Nagele prejšnji dan okolu 40 volilcev, jih jo bilo na našem zborovanju okrog 200. Velika soba v Kramarjev! gostilni je bila natlačeno polna. Govorili so gg. Jos. Vajn-cerl iz Celovca, A. Gril iz Vovber in J. Dobrovc iz Velikovca. Govorniki so povdarjali, da ne moremo in ne smemo voliti poslancev nemške na-cijonalne stranke, ker ne znajo gospodariti z ljudskim premoženjem, ker so nam nasprotni v verskih zadevah in ker so zagrizeni sovražniki Slovencev. Kandidat g. Florijan Ellers-d o r f e r je bil zadržan, ker je imel isti dan po nemških krajih tri shode, toda na Djekše pride še ta teden. Z velikim navdušenjem za gospoda Ellersdorferjainz živio-klici na cesarja se je zaključil ta imenitni shod.
Shod v Galiciji, ki se je vršil dne 4. maja, bil je za tamošnje okoliščine prav dobro obiskan. Kerv domačih gostilnah ni bilo prostora za domačine Slovence, vršil se je shod v tamošnjem župnišču. Prišli so na shod tudi nasprotniki, med njimi dva slovenska (?) uči-
telja Kogelnik in Kranjc. Shod je otvoril g. deželni poslanec Franc Grafenauer in podal najprvo poročilo o delovanju deželnega zbora v minulih 10. letih ter dokazal na podlagi steno-grafičnih zapisnikov slabo gospodarstvo nemško-narodne stranke v narodnem, gospodarskem in verskem oziru. Povedal je zbranim volilcem kako zna ta stranka dolgove delati, plače zviševati in davke nakladati. Razpravljal je, zakaj mora sedaj kmet celo od vina in indirektno tudi od mošta davek plačevati, ker so se učiteljem zopet zvišale plače za letnih 170 tisoč kron. Temeljito je razložil tudi naš pogubni, slabi in za kmeta nepraktični šolski sistem, potrebo 6 letne vsakdanje in in 3 letne nedeljske šole, zavarovanje kmetskih poslov za starost, upeljavo dohodninskega in znižanje zemljiškega davka, razmerje med kmetom in socijaldemokratom, dosego stalnih cen živine in več drugih potrebnih reči za kmete in delavce. Njegov govor je napravil jako dober vtis na poslušalce razun učiteljev in enega kmeta. Prvi od strani nasprotnikov se je oglasil nadučitelj Ko-geljnik, kateri je prebiral in prestavljal obenem „frčanko" (Flugblatt) nemškonarodne stranke, omenjal „bogatstvo" katoliške cerkve, zvišanje plač duhovnikom (kongrua), da vrbska cesta pospešuje „Fremdenverkehr", od katerega kmet živi, da kmetske občine ne plačajo veliko distrikt-nim zdravnikom. Drugi govornik nadučitelj Kranjc je omenjal, da so sedajne šole za kmeta dobre, da se slovenski otroci slovenski poučujejo (kdo verjame?), da mora kmet biti napreden in da bi slovenski učitelji s slovenskimi otroci ne znali slovenski govoriti, ker otroci, če stopijo v šolo, ne znajo slovenski. (To je pedagog!) Da mora učitelj imeti v nedeljo pokoj (O joj!) in da naša katoliška stranka meče ljudstvu pesek v oči. Temu sta pritrjevala samo dva kmeta. Ko pa je g. poslanec oba učitelja v izvrstnem govoru pošteno zavrnil, tudi ta dva volilca nista več mogla ugovarjati, vsi drugi poslušalci pa so burno g. Grafenauerju pritrjevali. Na shodu je bilo tudi nekaj žen, od katerih ena je po zborovanju se sledeče izrazila: „Hlače denem gor, pa grem dne 14. maja Grafenauerja volit, vi pa ja nimate hlač, če tega ne storite". G. Grafenauer se je zahvalil vsem, osobito nasprotnikom, da so prišli na shod, ter izrazil željo, da bi učitelji večkrat počastili njegova zborovanja, nakar je g. nadučitelj Kogelnik odgovoril: „Ja, da bi nas zopet pošteno zmerjali". Ljudstvo pri nas v političnih rečeh ni še poučeno, na tem shodu pa so se marsikateremu poštenemu kmetu oči odprle. Sajfric in njegov Linhart nas ne bodeta več „farbala". Naš možje Grafenauer!
Shodi v Št. Lipšu in Doberlivesi vršili so se v popolnem miru uprav veličastno. Ljudstva bilo je na prvem do 150, na drugem do 500 volilcev, kateri so izvajanjem govornikov gosp. dr. Brejca in gosp. Grafenauerja burno pritrjevali. Oba gosp. govornika pa sta v resnici govorila
PODLISTEK.
Povest o klobuku.
(Češki spisal Vitezslav Halek. Preložil Danimir.)
IV.	(Dalje.)
„Kaj to pomaga" pravil je večkrat izvošček, in spoznal sem še le pozneje, kako globokega pomena so bile te njegove besede zame.
Ako je bila doba moje ljubezni k glavi ministrovi zlata doba, in bivanje pri profesorju srebrna doba, bilo je moje dosedanje stanje železna doba.
Naspal sem se pri svojem novem gospodarju navadno prav dobro, četudi sem navadno sel spat šele proti jutru, zvečer pa sem moral bdeti dolgo, do globoke noči, včasih celo do jutra. Sicer je reš, da sem zadremal pogostoma na vozu, kedar mi je moj gospodar bral zaspanost iz oci. Al. ne mogel ',bi reči, da so bili to blaženi trenutki, kedar sem spal na glavi izvo-ščkovi. Včasih se mi je tako zastudila, da sem rajši padel raz njo na zemljo, kakor pa da bi še dalje delil ž njo postelj. Toda napravil sem to le nekterokrat, kedar se je prebudil moj gospodar in me je zopet dvignil, postavil me je tako ne-neusmiljeno trdo zopet na glavo, da sem se pretresel na celem telesu.
„Kaj pomaga"! sem pomislil sam pri sebi, in tedaj sem spoznal prvokrat, kakšnega pomena je zame ta prislovica izvoščkova.
Dragi moj oče! koliko sem se mora[ potepati po svetu okrog! Nič ni pomagalo, če je bil dež, razsajala burja in padal sneg, če je bilo vroče ali mrzlo, to je bilo mojemu gospodarju vseeno, tu ni pomagalo nobeno protivljenje. »Kaj pomaga," je rekel, in moral sem ž njim.
Najboljše je bilo še to, da sem se vedno le vozil. Niti koraka nisem napravil peš. In kedar sem tako ponosno sedel na kozlu in kakor blisk dirjal po mestnih ulicah, ob takih trenutkih sem pozabil čestokrat na svojo bridko usodo.
Kar me je bolelo v začetku najbolj, je bilo to, da me živa duša ni pozdravila. Na profesorjevi glavi so se mi odkrivali vsaj učenci, sedaj pa se ni brigal zame nikdo več, kakor bi to ne bil več jaz! — Take sramote pač nisem pričakoval nikoli. Zato sem se protivil tudi jaz z vsemi silami, in nisem hotel več z glave dol.
„Le počakaj," dejal je izvošček, „pomagam ti," in strgal me je raz glavo ter me na kolenu raztegnil tako neusmiljeno, da sem izgubil svojo prvotno podobo, v kateri sem bil ustvarjen. „Kaj pomaga!" sem si moral misliti iznova. Ker je šlo izpočetka le z največjo silo, je šlo pozneje kar samo ob sebi, in odkrival sem se že pred onimi ki so se mi sicer klanjali že na sto korakov. — Iz tega je razvidno, da se konečno tudi klobuk privadi sramote.
Moje srce je bilo same bolesti skoro čisto raztrgano in ranjeno. Kajti taka usoda bi morala ganiti tudi mrtvo soho, ko sem n. pr. moral stati pred glediščem, v koje sem zahajal poprej za mojih zlatih dni tolikokrat in kjer sem sedel na najprvem mestu. A sedaj čakati zunaj, da bode konec! In to še navadno tedaj, kedar je deževalo. Lahko bi bili zvezdoslovci po meni napravili novo vrsto barometrov; kajti vsakokrat, ko sem stal pred glediščem, je deževalo. In k temu še ti ljudje vedno čakajo, da je konec predstave. Oj, kje je moj minister!
Iz početka tega nisem mogel umeti, zakaj si moj sedanji gospodar vedno le želi slabega vremena. Ako je bilo lepo, je vedno preklinjal, dokler se nebeški obok ni zatemnil. Ko pa je
začelo deževati, zjasnilo se je lice njegovo, in radost njegova je rastla z rastočim dežjem. Tako sta si bili lici izvoščekovo in nebeško vedno nasprotni in ko bi bil moj bivši profesor proučeval glavo mojega sedanjega gospodarja, lahko bi v „regula de tri" pripovedoval svojim učencem v dokaz nasprotnega sorazmerja to: Čim temnejše je nebo, tem veselejše je lico izvoščekovo in nasprotno.
A vkljub temu, da sem izkusil na ulici več kakor pes, vkljub temu, pravim, bil sem vendar rajši na ulici kakor pod streho. Kajti vsakokrat, ko sem prišel domu, vrgel me je kam v kak kot ali pod mizo, vrhu tega me je še prav pošteno ozmerjal, da mu na cesti ne dam miru in se protivim, kedar me hoče potegniti z glave. Ta nehvaležnost me je v začetku res zabolela globoko v srce in mi iztisnila marsikatero bridko solzo. Nisem mogel umeti trmoglavosti in trdosti človeškega srca. Sčasoma sem imel priložnost prav do dna spoznati neusmiljenost svojega sedanjega gospodarja. Ob večerih je hodil večkrat mimo našega doma mladenič in psiček izvošče-kov je lajal nanj. Enkrat pa, ko mu je prišel že preblizu, ga je sunil z nogo in ga tako zapodil proč. Ko bi slišali, kako je oštel in preklinjal tega ubogega mladeniča, ki ni storil nič hujšega kakor se varoval, da bi ga pes ne ugriznil. Ob koncu svoje nesramne kletve je še celo pridejal: „Moj Cukerle — tako je namreč nazival svojega psička —mi je ljubši kakor vsak pošten človek,,1 Povsem narobe svet, kaj, ko je tako žival vredna več kakor človek.
Morebiti ste se čudili, zakaj Vam še dose-daj nisem nič povedal o svoji novi glavi. Da v istini nisem dozdaj nič govoril o svoji glavi, naj bo v dokaz, da z njo nisem prav nič zadovoljen in da je moje sedanje stanje res brezupno. Ko
uprav mojstrsko. Posebno navdušeno je bilo občinstvo zaradi^ zadnjih — rekel bi zgodovinskih -— shodov v Železni Kapli in v Žitarivasi. Novo, čilo življenje se začenja v starodavnem slovenskem Korotanu ! Katoliško slovensko ljudstvo nestrpno pričakuje 14. maj. Burni „Živio“-klici zadoneli so ob koncu vsakega govora, posebno pa ploskanja in „Živio"-klicev ni bilo konca, ko je dr. Brejc naznanil, da so pri občinskih volitvah v Libučah zmagali v vseh treh razredih Slovenci. Slovenski volilci, kmetje in delavci, podajte se vsi v boj dne 14. maja in rešite čast Vaše slavne domovine.
Občina Bekštanj. (Trije politični shodi.) Pri zadnjih občinskih volitvah se je po naši popustljivosti pri nas spremenilo politično vreme, a upamo le za nekaj časa. Od novega župana, ki je zastopen mož, pričakujemo, ker je dobil tudi le e n glas večine, da se ne bo dal vpreči popolnoma v voz onih, kateri pri nas umirajo. Naj se drži domačinov, in ne posluša ljudi iz Beljaka, ki tam sami nič ne veljajo. Da je naša krščansko-narodna stranka pri nas še jako močna, so pokazali trije shodi zadnjo nedeljo. Zagotovimo pa, da bomo skrbeli zato, da bo s časoma naša stranka postala reka, ki bo podrla vsakega, kateri se ji bo vstavil. Shodi so se vršili v Ločah, Maloščah, in na B r n c i!
Shod v Ločah. V Ločah se je zbralo pri Gromaterju nad 200 volilcev, nekaj tudi nasprotnikov od strani dveh nemških strank in nekaj rdečkarjev. Pod predsestvom g. Aichholzerja p. d. Sklederja je trajala govorniška vojska nad tri ure. Naš kršč. soc. kandidat g. P. Wiegele je razvijal svoj gospodarski program, ki vstreza kmetom-trpinom, ne pa gosposkim kmetom za katerega je dosedaj večinoma delala gospodujoča nemška stranka. Govor je bil preprost, jasen, od srca in v srce, kar je kazalo glasno pritrjevanje. Nato je g. Saybald razvil politični načrt krščanske stranke, posebno z ozirom na Ogrsko. To je bila prava toča za nemško-nacijonalno in vsenemško stranko ; udarec je sledil udarcu in naši (deutsch-gesinte". Slovenci, katerih je bilo tudi nekaj, so jih slišali iz ust Nemca, da jim bo še dolgo cinglalo v ušesih. Oglasil se je na to vsenemec, znani uradnik Rossler; naši tega kričača spočetka niso hoteli poslušati, a končno so ga pustili, da je malo strgal katoliško cerkev, papeža in „farje". Mi smo se mu le smejali, posebno ko je hotel oprati „prosto šolo", in pripeljati je moral gospod nekaj ,,’ajlovcev" iz Beljaka, da so mu „za’ajlali" in tako rešili vsenemško reč na slovenskih tleh. Prav rad je nas imel kandidat nemške „ljudske stranke", ki pa nima ljudstvo, ampak le nekaj županov za seboj, dr. Aichelberg. Cel dan je capljal za nami od jutra do večera. Kako mu je pač moralo biti pri srcu, ko je videl toliko volilcev zbranih pri nas, a sam je prej, ko je že
bi le mogel, bi najrajši ušel! „Ali kaj to pomaga!" Izvolil sem si jo sam, živa duša me k temu koraku ni silila, prostovoljno sem sklenil to pogodbo. Sedaj mi ne more pomagati več niti najboljši zagovornik. Na mojo minulo slavo mi lahko veruje vsakdo, da govorim le radi popolnosti svojih zapiskov o glavi svojega „fijakerja". Sicer bi tega ne storil, in če bi vedel, da pridem zato v nebesa na mesto v vice. Kajti ta moja nova glava vidi le tupatam v nedeljo glavnik; smetja se nahaja na njej več kakor zunaj v lesu; pot teče po njej, kakor kapljice po skali, če je v njej vrelec. Lasje so razmršeni kakor žitni klasi, polomljeni od toče in vetra. A ob vsem tem je ta glava tudi stara kakor Peca, da je ni mogoče vzljubiti niti z iskrico ljubezni. Ako moj gospodar ne skrbi za svojo glavo, koliko manj bo skrbel potem zame. Samo enkrat me je malo pogladil in to s tako trdo in žuljavo roko, da sem čutil to v vseh kosteh.
Ali vse to je še igrača proti temu, kedar pride zima in z zimo pust. To ropota voz za vozom že od šeste ure zvečer in to ropotanje utihne včasih šele proti 6. uri v jutru. In k temu še ta hudi mraz! Pod vozom ti sika kakor bi se hodilo po samih gadih, in le čudno je, da ne postane iz vsakega diha led. Vse se odeva z gorkimi kožuhi. Celo mačka zleze za peč, da bi se ogrela; Le jaz moram ostati na glavi nag in zdrkavati z enega ušeša na drugo, kakor bi mi kdo zato plačal. In k temu imam ušesa zmrzla kakor kos ledu, za nohti pa me je ujedal mraz, da so mi sploh prsti že povsem otrpnili. Celo Cukerle me je pomiloval, ko sem moral danes s svojim gospodarjem zopet vun v ta neznosno ostri mraz. Seveda kedar ima človek doma prijetno gorko in če sedi celi dan za pečjo, tedaj je lahko pomilovati druge. Toda biti Klobuk na glavi izvošče-
vse obletel, navadno gledal razun nekaj liberalnih velikašev le stole in klopi! Pot mu je lil z obraza, da se je nam prav smilil revček, ko je reševal sebe in svojo stranko, katere še v Beljaku ne marajo, kakor je pokazal shod v soboto zvečer. Kmet I. iz Bač mu je hotel sicer nekoliko pomagati, a kar je hin, je hin. Žalostno je, da se še najdejo ljudi, ki radi par judeževih grošev, katere so prejeli v podporo, kakor kak občinski revež, prodajajo tem ljudem vero in narodnost. Če doma molite in greste v cerkev, zakaj pa držite s stranko, ki pozna „vero" samo le o volitvah, drugače je pa ima toliko kakor pes pod mizo, namreč — nič?
Shod v Maloščah. Iz Loč smo šli v Malo š č e, naši nasprotniki pa za nami. Tudi tukaj je bila huda toča za nemške podrepnike. Shodu je presedoval g. Vilč, prejšnji župan, ko je g. Oraž, katerega je hotel imeti „en" glas, milostno odklonil. Naš kandidat je govoril tukaj prav izvrstno. Najboljše je bilo, ko je govoril o mlekarnah, in je nekdo napravil medklic, da je šla tukajšnja mlekarna rakom žvižgat ker je bila „črna". Kaj bota pač g. Drzovec in g. učitelj Modi, ki sta nekdaj mlekarno vodila, k temu rekla, da sta prišla med „črne". Hvala, da nista že mrtva, ker bi se gotovo v grobu obrnila. Prej so bili kolovodje mlekarne „fortšritlih", in zdaj ko je mlekarna skoraj „f u č — ritlih", bi bili pa „črni" krivi. G. Wiegele je pa dokazal iz lastne skušnje in statistično, da je ravno v najbolj črnih deželah največ belega mleka in največ mlekarn. To so jih dobili po zobeh! Najimenitnejše je pa bilo, ko je znani petelinček Kollman, menda geometer, parkrat stegnil svoj dolgi jezik. Dvakrat si je moral ta vroči nemčurček od nemških gospodov pustiti povedati, da ima veliko „einbil-dung," a nobene „bildung". To je bil smeh pri naših, da je gospodič postal rdeč kot rak!
Od treh do sedmih je trajala vojska. Y čast g. deželnega poslanca moramo reči, da se je tokrat obnašal jako pravično. Le na staro struno „o miru in o hecarjih" je malo udaril, pa mu ne zamerimo, ker se je že tako privadil. Mir, pravi mir groba, bo prišel kmalu tudi za Vas, g. Oraž, a mi vstajamo! Dr. Aichelberg se je zopet začel „potiti" in govoriti, a naši kmetje so mu povedali nekaj gorkih, daje začel skakati, kakor sršen; pomagalo pa ni nič, ker naš kmet danes že ve, pri čem da je.
Shod na Brnel. Iz Malošč odrinemo na B r n c o, kjer so nas že težko čakali naši vojaki, ker Brnca je prava trdnjava naše stranke. Nasprotniki so samo pri durih malo pokrkucali, in z jako „duhovitimi" medklici hoteli delati zgago. G. nadučitelj Mortl se je blamiral do smrti, ko je edini hotel za predsednika nekega uradnika. Ne g. nadučitelj, časi, ko ste vi samo namignili, in so se pred vami tresli kmetje, so minuli, danes smo mi sami svoji, in če se ne spametujete
kovi o pustu, to je slabše in žalostneje, kakor biti najslabši pes.
Ustavila sva se s kočijažem pred hišo. Dve dami ste vstopili v kočijo — zahrepenel sem v tem trenutku zopet vroče po glavi ministrovi! Ta vzduh, to šuštenje Židanih kril in ta prekrasna klobuka, gotovo brata iz tovarne mojega očeta
—	ah, gotovo ne slutita, kakšna usoda vaju še čaka? — Izvošček kolne, da se mu kadi iz ust, ker stari mrhi nečete vleči hitreje, meni pa je to prav po volji. Z enim očesom sem se tajno oziral po krasnih damah, ki sta se ravnokar vsedli,
—	po lepih kitah, spletenih na njunih dišečih glavah. Naenkrat ta krasna pomlad sredi velike zime! In jutri? Ko bi vsaj ne ostal noben drug izvošček, sicer je ta sreča za me izgubljena! Dospeli smo pred veliko poslopje. Koliko ubogih je stalo tam okrog, da bi vedeli, kako srečni so bogataši! In jaz? Samo za trenutek, in še to samo mimogrede, mi je bilo dano, ozreti se v to prekrasno dvorano. Velika bol mi je legla na srce, ko sem se spomnil onih zlatih časov, ko sem igral še z glavo ministrovo na tem mestu prvo ulogo. V tem trenutku je ^zaigrala godba. Ko bi se ne bil že navadil izvoščekovih kletvic, bi se morebiti v tem hipu razjokal, da še ne morem vrteti več v teh prekrasno razsvetljenih dvoranah . . .
„Nič ne pomaga"! rekel je moj gospodar, in odšla sva zopet svojo pot. Bil sem še kakor očaran od te človeške razkošnosti, vse se je vrtelo okrog mene, in le čudim se, da se nisem zvalil s svoje glave. Toda, da ne pozabim, danes ni bila nedelja, ali glava izvoščekova je bila po-česljana.
Venomer so drdrali vozovi k plesni dvorani kakor bi tam prodajali srečo. Moj gospodar je mlaskal danes bolj kakor sicer, kedar je deže-
v svojih starih dneh, se bote še vi tresli pred nami. Mi smo izvolili za predsednika vrlega narodnjaka p. d. M a 1 i j a, ki je parkrat kričačem pokazal svoje pesti, da so kmalu izginili v krtovo deželo. Govorim g. kandidata, župnika Trunka in g. Saybolda so naši pritrjevali z velikim navdušenjem. Dr. Aichelberg se od nas ni mogel ločiti in se čenčal še pozno v noč, tako da so mu nekateri pokazali hrbet. Več še drugokrat. Ti trije shodi so pokazali, da se naša stranka v Bekštajnski občini jako močna, in skrbeli bomo, da pride do zmage. Dne 14. maja pa vsi na volišče, da naši nasprotniki vidijo, koliko nas je! Mi vstajamo in vas je strah!
Koroške novice.
„Freie Stimmen in resnica." Zadnje „Freie Stimmen" poročajo o shodu v Guštanju in trdijo, da je Grafenauer v svojem govoru trdil, da je deželni zbor zidal za mesto Celovec „T e a t e r“ in „muzikalne sobane". Vsak, ki je bil na shodu, ve, da je g. Grafenauer omenjal podpore, katere dobiva „Turn-verein" in „muzikalno društvo" v Celovcu od deželnega zbora, od katerih društev nimata ne kmet ne delavec na deželi nobenega dobička, in da bi bilo pametneje in bolj potrebno, ako bi se te podpore dajale vsako leto kaki občini v pokritja njenih občinskih potreb. Tako je govoril in tako bi res v resnici bilo prav! Dalje trdijo „Fr. St.“, da se je g. dr. Brejc izrazil, da v slučaju ožje volitve damo Slovenci rajši svoje glasove socijalnim demokratom, da bi le ne bil izvoljen — Nemec. Kje se bo to zgodilo, je naša reč; a veseli nas izjava — da je S a j f r i t z Nemec. Vemo to raj za gotovo, da nam hočejo nemškonarodovci obesiti Nemca za poslanca. V slovenskem volilnem okraju naj slovenski kmet in delavec volita Nemca za poslanca? Nikdar! Torej dne 14. maja vsi na volišče za našega kandidata Fr. Grafenauerja!
Košičev Pepček je „reinrassig" nemškutar; to je znano. Košičev Pepček je protektor pretepačev; to vemo. Košičev Pepček hoče biti kmet
—	to pravi sam. Košičev Pepček je naprosil Sajfrica, da naj kandidira „Gliha vkup štriha".
—	Ko bi bil Sajfric v resnici značajen mož in previden gospodar, bi še dvanajst ur ne pustil spati take ubojniške druhali, kakor so njegovi hlapci, pod svojo streho. „Kakoršen hlapec, tak gospodar". In tak človek naj bi bil potem državni poslanec za poštene Slovence? Sramovati ^ bi se morali takega poslanca! Na shodu v Železni Kapli zavpil je Košičev Pepček, ko je omenjal dr. Brejc davek na vino in mošt, z vsem glasom; „P r a v je, da plača kmet ta davek!" Kdor
valo. Kedar je on začel mlaskati, bil je gotovo zadovoljen in srečen, kajti mlaskanje je bilo izraz največje njegove sreče. In danes bi bil mlaskal z jezikom celi čas, samo da bi mu ne bilo treba vedno kričati „hio!“
Končno smo dovedli vse goste na ples, kar je bilo v naših močeh, in sedaj je napočila za nas doba počitka, a obenem tudi doba naj večjega mraza. Kajti kedar se hodi, se tudi klobuk malo zagreje. A stati pred dvorano in čakati, da se vzljubi kteremu izmed naših slavnih gostov zakričati na nas, da bi prišli ponj, tojpač ni igrača.
Pripoznavam, da sem v dobi svoje sreče prav rad plesal; in sedaj stati pred dvorano, v kteri se pleše in gode, da je veselja, in ne smeti plesati — to je hujše, kakor stati v kuhinji in požirati samo duh jedil. In ta mraz! Zobje mi šklepetajo kakor mlinsko kolo, jezik se mi zapleta kakor bi bil izpil celo vedro vina, sploh celo telo mi je otrpnelo in je kakor kos ledu. Kdo bi tu ne zaklical s polnim grlom:	„O Bog, zakaj si
me vendar vstvaril!" Toda niti tega ne morem zaklicati, kajti beseda mi je zmrznila v ustih. Na celem telesu trepetam, kakor bi se bil ravnokar kopal pod ledom; jedva, da vem še toliko da živim.
Tu zazveni naenkrat: „Fiaker!"
Bodi hvaljen, človeški jezik, da nisi zmrznil danes povsod!
Končno se bodemo vendar začelj zopet gibati, in dan, mislim, tudi kmalu napoči, da bi se mogel odpočiti.
In za vse to, kaka zahvala! Jedva sem prišel domu, že me je vrgel moj gospodar zopet pod mizo. Sem sicer že trd kakor kost, toda kaj bode z menoj, če padem pod mizo kakor kost in Cukerle misli, da je padla res kost pod mizo? Bodi mi Bog milostiv!
pije, naj plača"! To je torej kmet, ki hoče kmetom pomagati. Tak kmet je torej tudi Sajfric, saj Košičev Pepček, , dr. Krassnig in Sajfričeva druhal na shodih v Železni Kapli in v Žitarivasi ni nič drugega hotela kakor slovenske volilce prestrašiti in jim Sajfrica kot poslanca s surovo silo na hrbet obesiti. Sajfric, ali te ni nič sram ? Tvoja tovaršija te je obsodila. Obsojen boš tudi od nas.
Iz Št. Vida v Podjunski dolini. (C. kr.
finančni uslužbenec Štuk — Z a j-f r i c o v agitator.) Te dni je imenovani c. kr. finančni uslužbenec opravljal v tukajšnjem okraju svoje stanovske dolžnosti. Pri tej priložnosti je v gostilni pri Voglu v Št. Primožu navzočim kmetom priporočal pri volitvah kandidata Zajfrica, s tem da je njegovo splošno delovanje jako hvalil. Očital je kmetom, da imajo „Mir", izpraševal jih je, ali je bil tu g. Grafenauer itd. Predrznost tega c. kr. uslužbenca presega že vse meje. Opozarjamo na ta slučaj c. kr. vlado in zahtevamo odločno, naj zaradi tega slučaja potrebno ukrene.
Vrba. (Pozorvolilci!) Naš župan sam — zakaj pa sam — nosi g 1 a -sovniceod hiše do hiše, priporoča kandidata Kirchmayerja, ih deli tistim, ki izrecno ne upajo terjati neizpolnjenih glasovnic, take, n a katerih je že vpisano ime zgoraj imenovanega kandidata. Odvisni volilci, kakor obrtniki, hišniki in delavci se nad tem postopanjem sicer jezijo, ali vendar v svoji boječnosti te glasovnice sprejemajo. Tem naj bo jasno povedano, da je po postavi volitev tajna! Naj sami prečrtajo vpisano ime in zapišejo ime tistega kandidata, ki ga oni hočejo voliti. Nikomur ni dovoljeno pogledati v njih glasovnice, in nihče ne bo vedel, koga so volili. Dalje vprašamo gospoda župana: zakaj se v eni vasi vrbske občine še do danes (7. maja) izkaznice niso razdelile, v drugih treh vaseh pa so bile že pred enim tednom volilcem izročene ? — Obenem pa opozarjamo slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Beljaku na zgoraj navedeno postopanje vrbskega župana U 1 b i n g a, ter odločno zahtevamo, da c. kr. okrajno glavarstvo nemudoma poizveduje, katerim volilcem je župan Ul-bing vsilil glasovnice z že n a p i sani m i m e n o m kandidata! Opozarjamo c. kr. okr. glavarstvo na določbo postave o varstvu volilne svobode § 8., odst. 2., po kateri je župan Ulbing kaznjiv od enega do treh mesecev!
Dobrlavas. Seifrizeva otroka, deček in dekle, ki hodita v Dobrlovas v šolo, prinašata ob petkih slaninov šolo in jo jesta v vehko pohujšanje drugih otrok. „Kakoršen oče, takšen sin." Tukaj pa narobe lahko sklepamo: „Ka-koršna otroka, takšni so starši," ker otroka to delata gotovo le s privoljenjem ali pravzaprav
Ali ko bi to bilo pri kraju vsaj z današnjim dnem. Toda kar je bilo danes, se ponavlja vsak dan, dokler traja pust. Res, da so mi prihajale tupatam že misli na samoumor, ali vendar še tega do sedaj nisem storil, to pa kedar se bodem res pred zgražal in jezil nad svetom, tedaj naj gleda, kako komedijo mu zaigram.
Danes je bila nedelja, toda tak mraz, kakor bi delal pri ljudeh skušnjo kar vse premore. Moj gospodar se je zato, da bi se vsaj malo ubranil mrazu, ogrel z rujnim vincem, toda tako, da se ga je, četudi morebiti proti svoji volji, precej nalezel. Glava njegova je bila vroča kakor peč, zato mi je bilo danes precej topleje kot sicer. Ali kar morda usoda ni hotela — neki „fijaker" se nama ni hotel izogniti, - moj gospodar je zaklel, vedno bolj ostre besede so začele letati, iz-voščeka sta se dala celo z bičem, in predno sem se nadejal, sem ležal na vseh štirih v snegu. Ubogi klobuk! kaj vse sem skusil tedaj!
Moj gospodar me ni dvignil več, in tako sem ostal tam, krvaveč iz sedem ran, do belega jutra. Mnogo ljudi je hodilo okolu mene; ali kaj! ko je imel vsakdo lepši klobuk kakor sem bil jaz — kdo bi se bil mene ubožca usmilil? Moj glas je bil glas vpijočega v puščavi.
Šele dopoldne enkrat, ko sem bil že napol zmrzel, je šel okolu mene Samaritanec in se me usmilil. Položil je na moje mesto svoj klobuk, mene pa si je prilastil.
Morem li mu biti zato hvaležen?
Kako sem se imel pri njem in kaka je bila moja končna usoda, o tem vam povem v petem in zadnjem poglavju.
(Dalje sledi.)
nahujskana od staršev. Krščanski volilci! samo to že vam pove, kaj storite 14. maja.
Priblavas pri Dobrlivasi. Zadnjič po pomoti izpuščeno, naj se zdaj pove, da je tudi me-tlovska brizgalnica pri požaru vrlo delovala. Vse pohvale vredno je naše dobro ljudstvo, ki je ob tej nesreči prav lepo pokazalo svojo ljubezen do bližnjega. Od vseh strani so pripeljali sosedje živeža in obleke. Nad vse ganljiv pa je gotovo sledeči slučaj: Kmet St. iz Mokrij je pripeljal voz živeža in obleke, izpregel konja in ga zajahal in pustil tudi voz ubogim pogorelcem. Seveda se vsaka pomoč le malo pozna, ker je toliko prizadetih. Tudi naš vrli k a n d i -d a t Grafenauer je daroval 100 kron.
Iz Miklavčevega. Ljubi Mir! Ne morem si kaj, da ne bi se hudo pritožil zoper tebe in tvoje pisanje. Jaz sem sicer mirna duša in prenesem marsikaj, ali kar je preveč, je preveč, in pravijo, da celo s kruhom ni dobro. In ti, ljubi „Mir", ti za našega dobrega ateja Frica tudi s kruhom nisi več dober. Zadnjič so se te tako najedli, da si jim najbrž obležal v želodcu in jim delaš hude bolečine. Poklicali so takoj dva padarja, dr. Grasslna iz Dobrlevasi in pa dr. Krassnigga iz Železne Kaple, ali oba sta spoznala, da je zelo nevarno. Ker so pa naš atej zelo „fortšritlih" in ne dajo dosti na take padarje, ki se ne za-stopijo na „te boljši" arcnije, so pa rajši še poslali po babico v Št. Vid, češ ona jim bo še najbolj znala povedati, kaj jim fali. In res babica je takoj spoznala, kaj je. Rekla je sicer, da je že hudi „Mir" nekaj kriv, ali le na „ta dobro" stran, zato, ker „dol žene", in je dejala, da je že hudo zadnji čas. Ta 14. majnika, je rekla, pa bo. Atej niso bili nič kaj veseli, ko so izvedeli to novico, pa so dejali, da bi bilo boljše, če ne bi bilo nič, zakaj da se boje, da ne bi bil kakšen spaček. Po tem so se pa obrnili v steno in so nekoliko zasmrčali. V spanju so delali grozno čudne obraze in z rokami in nogami so bili okolu sebe, da jim je kar pot tekel po obrazu. Ko so se pa zbudili, so prestrašeno pogledali okrog sebe, in ker nič niso videli, so se pa globoko oddahnili in povedali, da so imeli grozne sanje: Bilo je 14. majnika in oni bi bili morali s pomočjo Linharta, Grasslna, Krassnigga in pa šentvidske babice poroditi — državnega poslanca. Hudo jih je matralo in že so mislili, da jih bo konec, kar je le nekaj prišlo na svet. Bilo je povito v — „giftno kroto", in ko je babica povoj odvila, je skočil vun — prav fleten — hudiček s prav prijaznimi rožički in nazaj zavihanim repkom. Pa je skočil hudiček ateju na kolena, pa jim je pokazal rdeč jeziček in pa — osle. Potem so se pa zbudili. Atej Fric so rekli, da bodo v prihodnjem „Štajercu" razpisali nagrado deset faslijov frajpira za tistega, kdor bi jim znal še pred 14. majem razložiti te hude sanje.
Iz Globasnice. Miklavčev Fricej imajo svojega največjega agitatorja pri nas v osebi P a a -rovega Guština, ki je „Mirovim" bralcem že jako dobro znan. Hočemo si pa tega Guština bolj natanko ogledati, da bodo Miklavčev gospod, ki menda tudi „Mir" berejo, vsaj površno vedeli, kako imeniten, ugleden in lju-beznjiv do svojega bližnjega je ta Gustl. Hlinil se je do reklamacijske dobe kot prijatelj Slovencev, in se vedno vrival v našo druščino. Ob istem času pa se je drznil nekdo vložiti reklamacijo tudi zoper velikaša Guština. Takoj je sumil nekega Šimna Marica, kateremu je napravil, kakor se je sam izrazil, kakih 15 do 20 gld. stroškov. Kakor hitro pa je izvedel, da je dotič-nik nedolžen, pa je vso krivdo zvrnil na Slovence, češ takšno ljubezen imajo Slovenci do bližnjega, da bo Maric moral toliko stroškov plačati. Nadalje je nameraval ta ljubeznjivi Gustl kupiti neki mali dolg, katerega je imel našinec pri nekem kovaču (nasprotniku). Tudi temu se je hotel izkazati dobrotljivega s tem, da bi ga notarju zanesel. Takih slučajev bi se dalo še veliko navesti, kateri bi pričali o Gustlnovi ljubeznivosti. Pa tudi imeniten in ugleden je ta naš Gustl. Govori se pri nas, da je tako mogočen, da celo kandidata stavi nemškim načinom. Kaj je na tem resnice, pričajo njegove besede, ki jih je rekel zdaj, ko je uvidel, da bo zmagal Grafenauer, da ne bo on kriv, če. Miklavc propade, saj je on Pristova priporočal. Tudi ima ta naš Gustl veliko žlahto, kakor sam pravi, po celi Globasnici in v Dobrlivasi celo med najvišjimi krogi, kar ga dela jako uglednega. (Radovedni smo kakšno žlahto?) To je samo majhen utrinek lepih čednosti tega Guština, Miklavčevega podrepnika, kateri stoji na čelu globasniške, ma-lavaške in večnovaške nemškutarije. Pa tudLdober kristjan je ta Gustl. Za danes samo toliko, da se
človeku, kateri gre vsak dan skozi celo leto v cerkev, ne posreči, ga tam videti. V tej stvari se jako dobro zastopita z nekim J. Delejem, ki je ravno takšen. Pa resnici na ljubo bodi povedano, da se celo nasprotniki, ki imajo kaj poštenja v sebi, Guština oziroma njegovih dejanj sramujejo. Gospod Fric, za vas seveda je čisto dober, saj gliha vkup štriha. Sicer pa, Gustlček, ako ne boš bolj miren, bomo odmaknili nekoliko zastor od tvoje senčne strani in takrat bo puhnilo, da se te bodo celo Fricej ustrašili.
Strpnavas pri Šmihelu nad Pliberkom.
Kvartet ali četvorka modrijanov, ki so se nasr-kali iz „giftne krote" modrosti, žalujejo. Premalo so preštudirali, ali pa imajo slab posluh, kako krote regljajo. Posebno prvi in drugi tenor kakor tudi prvi bas bi radi volili gospoda ateja Zajfrica, pa ne bo nič menda, drugemu basu, ki že precej smrči, je prinesla enaka volilna pravica veselje, da bo volil menda Zajfrica.
Libuče pri Pliberku. (Zmaga pri občinskih volitvah.) Dan plačila je bil 7. majnik za našo nemčursko občinsko komando. Na celi črti smo zmagali pri občinskih volitvah mi slovenski krščanski kmetje in sicer z res ogromno večino. Tretji razred, ki so ga nam nasprotniki pred tremi leti ugrabili, smo si priborili sijajno nazaj; in tudi v prvem, ki nikoli ni bil naš, so prodrli naši možje z 8 oziroma 9 glasovi, medtem ko so imeli nasprotniki le 3 do 4. Laž in goljufija imata pač kratke noge! No kaj dobro si je „naletel" nekdo, ki je menda mnogo „obletel", da bi si postavil županov sto-lec, in upamo, da bo zdaj kmalu sploh za vselej „odletel". Slovenski kmetje! Vsa čast Vam! Pokazali ste, da res kri ni voda, še manj pa — šnops! Pa delo še ni končano: 14. majnika vsi na volišče in vse seboj, ki imajo pravico voliti državnega poslanca, da ne bo le občina naša, ampak da bo naš tudi Grafenauer!
Društveno gibanje.
Pevsko in izbraževalno društvo „Zvezda" v Hodišah napravi v nedeljo dne 12. maja 1907 pri Kramarju v Hodišah ob 3. uri popoldne dve igri s petjem in sicer: 1. Igra „Ne kliči vraga". 2. igra „Kmet in fotograf". 3. Petje in prosta zabava.	Odbor.
Dopisi.
Izpod belega plaza. Skoraj sem bil nekoliko nevoljen, ko je bilo zadnjič moje ime tako skaženo. Pa sem si mislil, če je Martinček Marinček, se lahko naredi iz cesarja tesar, ali kakor se piše moj sosed Saifric, se tudi lahko predela v Saufric, kar pa tudi on seveda ni, četudi bi se mu večkrat prilegalo. N. pr. kadar goni šolske svetovalce od seje, kadar meče župnike od volitve, kadar klofuta hlapce, da ga potem rajši volijo za državnega poslanca, češ, imajo vsaj tedaj mir pred njim, kadar je na Dunaju itd. Pa tudi kot županu bi tako ime večkrat ne bilo odveč. Da omenim le eno. Tedaj, kadar je kako slovensko zborovanje, ko bi imel skrbeti za mir, pa šele „frajpir" napravlja in svoje sinove in hlapce na pretep. Pa dovolj tega. Zadnjič sem obljubil, da bodem poročal novice, in tako vam danes sporočim, kar sem videl in slišal ta čas. Bilo je proti koncu prejšnjega tedna, ko je bilo nabitih v Žitarivasi nekaj plakatov. In kaj je bilo na njih? Nekateri so rekli, da vabilo na volilni shod, ki se bo vršil dne 5. majnika v Žitarivasi, a drugi so zatrjevali, da je to „mobiliziringa" liberalnega „landšturma". In glejte, pomenilo je oboje. Slovenski kmetje in delavci so šli od popoldanske službe božje k Merklnu na shod poslušat g. Grafenauerja in dr. Brejca. Ali tudi naš „landšturm" se je zbral pri Miklavcu pod pokroviteljstvom dveh Krasnigov, enega iz Kaple in drugega iz Svetnevasi, in udarili so jo proti Žitarivasi. Govorili so sicer v več jezikih, vendar sem precej razumel^ Rekel je prvi: „No, danes bodo pa že videli v Žitarivasi, kaj se pravi „fortšrit". Drugi pravi: „Pred takimi ljudmi, kakor smo danes tu, naj se umakne celi svet." Tretji se zopet oglasi: „Tako imenitno pa še nobenega zborovanja nismo razbili, kakor bomo to." Tako so modrovali drug za drugim, in sedaj sem šele prav vedel, za kaj se gre. Ker'pa na zborovanju nisem bil, ne vem kako je tam bilo. Hitro pa zapazim, da se „Iandšturmovci" že vra-i čajo, pa čisto pokjevkani. In tedaj reče prvi: „O
ti uboga naša banda, še celo v domači občini Sajfricovi so nas tako dali.“ Drugi zopet pravi: „Prekleto, koliko jih je bilo. Ko bi taki bili, kakor pa mi, naš bi ja lahko vse pobili." In tretji zopet de: „No, s tako dolgim nosom pa še od nikoder nismo šli. Pa kje so se vendar ti žan-darji vzeli, ki so nam čisto štreno zmešali". Taki in enaki so bili njih pogovori, dokler se končno niso poizgubili. Le nekaj jih je še ostalo v sosednji krčmi, ki so se na glas drli celo popoldne zaradi doživele blamaže. V nekaterih urah pa so se tudi kmetje začeli razhajati in tedaj sem slišal take pogovore: „Do danes sem bil z Miklavcem, zdaj pa nikoli več. Jaz sem koj tako iz radovednosti šel tja, danes sem pa izvedel, kak je.“ Drugi pravi:	„Jaz sem pa vedel, da liberalci
pridni niso, ali da so take s..., tega pa tudi
nisem mislil." Tretji zopet reče: „Poglejte, to palico sem priboril. Dvakrat sem dobil ž njo po glavi, ali tretjikrat mi je bila sreča mila; iztrgal sem jo naprednjaku iz rok in mu jo pošteno plačal. Sedaj jo bom pa hranil za spomin poznejšim rodovom, kako se sedaj razširja „fort-šrit". Tedaj pa se oglasi eden in pravi: „Je že tako, kadar zaide ljudstvo v tako temo, kakor je bilo zdaj. Tedaj je poslal Bog vselej koga, ki je ljudstvo rešil, in tak je sedaj Grafenaue r.“ Po enakih pogovorih so se razšli. In jaz pravim: „Škoda, da v Žitarivasi ni prej volitev, kakor drugod, da bi drugje že prej vedeli, kako malo glasov bo dobil Sajfric v domači občini. Torej le vsi na volišče!" Meni pa še ne pustijo. Pravijo, da sem še premajhen. Bom pa gledal, kako boste volili, potem bom pa zopet poročal.
Martinček.
Kako prijateljčka „Štajerc" in Seifriz trepetata pred Grafenauerjem. Dne 5. maja bil je v Žitarivasi volilni shod, na katerem sta med viharnim odobravanjem mnogoštevilnih volilcev govorila dr. Brejc in kandidat Franc Grafenauer. Grafenauer, to je naš mož, s tem prepričanjem so se razšli zborovalci. Na tem shodu smo pa imeli tudi priliko na lastne oči opazovati podivjanost in surovost nasprotne nenapredne stranke. Prepričali smo se, da so ti ljudje še daleč za nami. Pridivjali so na volilni shod Miklavčevi hlapci in podrepniki. Vodili so jih Seifrizov sin Kori, dr. Krasnik iz Železnekaple in Košičev Pepček. Pepček se je pa bolj klavrno držal, ker jo je že pred-poldnem v Železnikapli pošteno skupil, in ker je moral v svojo žalost spoznati, da ga v razbijanju dr. Krasnik, Miklavčevi hlapci in Miklavčevih hlapcev hlapci še daleč presegajo in se bode moral še precej učiti, da doseže doktorat v razbijanju. Ravno smo z največjo pazljivostjo poslušali dr. Brejca, ko plane z velikim krikom in ropotom ta tolpa divjakov — okoli 40 po številu
—	od zadaj na mirne zborovalce. Pri vratih stal je star mož, poštenjak skoz in skoz. Tega je najprej zgrabila ta druhal, eni so ga držali, drugi pa bili po njem, da je bil starec naenkrat krvav. Gotovo bi ga bili pobili, če bi ga našinci ne iztrgali iz krempljev teh zveri. Najbolj se je odlikoval Miklavčev prajer, kateri je bil šele pred kratkim zaradi surovega obnašanja pri občinski volitvi, kaznovan. Cela druhal je začela biti po naših mirnih možeh z okovanimi palicami in z drugim orodjem. Le razsodnosti naših mož in prihitelim orožnikom se je zahvaliti, da ni bilo več ubojev. Sramotno je, morala zapustiti ta fa-kinaža zborovalni prostor. Z divjim tuljenjem so potem dajali duška svoji jezi, mi smo pa mirno dalje zborovali. In v tej čedni druščini nikakor ni zaostajal učitelj Ferdinand Kogel-n i k. Izkazal se je dobrega učenca „giftne krote". Če se v šoli tako ravna po naukih iz pripravnice, kot se je tu po liberalnem receptu, potem častitamo Žitarivasi, da ima tako dobrega odgo-jitelja otrok. No, tako precej dobro so naredili
—	pa ne za se, ampak za našo pravo stvar. Ne le naši možje, celo nasprotnikov prijatelji se zgražajo, obsojajo jih. Mi smo pa zdaj do dobra spoznali, kakšni so liberalci, kakšen je Seifriz, ki je to druhal komandiral na naš shod. Videli smo, da si hoče Seifriz v zadnjih zdihljejih kar zgrda ohraniti življenje in vplivati na ljudi, kakor je bil to vajen delati pri občinskih volitvah. Mi pa vemo, zakaj se gre, in se ne damo strahovati od nobenega, najmanj pa še od Seifrizov in njegovih hlapcev. Mi vemo, da spada Seifriz med tiste, ki hočejo razdreti krščanski zakon in vreči vero iz šol. Da bi takega volili, nam še na misel ne pride. Njega naj le volijo tisti, ki imajo v tem svoje veselje, da nasprotujejo veri. In ta Seifriz, ki pošilja take divjake shode razbijat, je župan v žitarski občini. Bodemo morali ga že v ausštelengo poslati. Nizko je padel, odkar ga goljuf Linhart vodi okolu, kakor komedijant medveda. Ko sta dr. Brejc in
gosp. Grafenauer se podala na vlak, je priletel dr. Krasnik in je na cesti napadel dr. Brejca. Kako se pravi takim ljudem, ki iz svojih skrivališč napadajo ljudi na cesti, veste. Morali so zopet posredovati orožniki. Potem je cela druhal spremljala dr. Brejca in Grafenauerja na vlak. Tam na postajici je bilo njuno življenje v resni nevarnosti, tako da je moral orožnik oba gospoda braniti z nasajenim bajonetom. Ni čudo, s a j se je izdalo povelje, da mora biti saj eden od teh dveh gospodov še ta dan na drobne kosce razsekan. Fej! takim barabam! Veliki hudomušnež je djal, da naši nenaprednjaki zdaj obhajajo svoje križne procesije, ker se pravih procesij tako nikoli ne udeležijo. Zato, kdor ni padel na glavo, bo 14. maja oddal svoj glas Grafenauerju, „Štajer-čevega" kandidata pa bodo volili le taki razbojniki, kakor smo jih videli na lastne oči v nedeljo v Železnikapli in Žitarivasi. Veliko takih pa med nami mirnimi in vernimi Slovenci ne bo!
Št. Lipš. Dragi „Mir" ! Moram ti sporočiti nekaj zanimivosti iz našega političnega življenja. Dalj časa se je govorilo, da pride Linhart tudi k nam. 21. aprila so prišli štirje Miklavčevi, oba učitelja iz Žitarevasi, učiteljica Rihter iz Železne Kaple, naša dva učitelja in nekaj drugih pri Železniku vkup. Gospa Rihter (nadučiteljeva) je pomagala spravljati ljudi skupaj. Linharta pa ni bilo in tudi nobenega govora. Šli so kmalu v drugo gostilno k Škofu, kjer so naši domači nasprotniki še dolgo zmerjali in izpuščali svojo jezo. 28. aprila pa se je vršil shod kmetijske družbe. Soba pri Železniku, sedaj našem hudem nasprotniku, je bila sicer polna, toda gostje so bili od drugod, iz Podjune, Bilovč itd., domačih le prav malo. Prvi govornik je govoril o čebelah, drugi, gospod Šumi, o gospodarskih rečeh. Toda Šumi se ni mogel zdržati, da ne bi spregovoril o politiki in o volitvah. Zapel je (s kakim glasom, ne vem) staro znano pesem, katero znajo vsi liberalci in nemškutarji že dolgo na pamet, namreč o spoštovanja vrednih miroljubnih duhovnikih, ki oznanjujejo ljubezen in ne kalijo (njim!) miru, ne delajo sovraštva. Pritoževal se je, da duhovniki vlačijo politiko v cerkev in vero v politiko, hvalil pa, da on in njegova stranka verujejo, kar je Kristus učil, in nimajo nič zoper vero. Par takih trepov je že še na celem svetu, da se dajo Šumiju naplavšati. Tretji govornik, Plešivčnik-Tempohar pa je kvasil tako, da so se mu njegovi prijatelji muzali in smejali, naših eden pa je ušel. Razžalil je celo kmete s svojim čenčanjem, da so šole take prave, kakoršne so, da smo Slovenci še premalo šolani (torej morajo otroci še več ko 8 let v šolo hoditi??), da so Nemci bolj šolani in mi za 100 let zadaj. Prav neumno je čenčal o Grafenauerju, da ga v deželnem zboru že nihče ne posluša, da samo meša v enomer in delo zadržuje. Nad našega vrlega kandidata se je spravil še nekdo drugi (mislijo eni, da je bil učitelj Martinjak; če ni res, pa radi prekličemo), češ, da ima le eno kozo, da mora z duhovniki držati, ker orgije dela in popravlja, da dobi kaj dela. Trdil je isti tudi, da Nemci nimajo nič od Slovencev, Slovenci pa vse od Nemcev. Zanimivo je, da nam nasprotna stranka ne more poslati boljših agitatorjev, ko se toliko baha in nas toliko zaničuje. Zanimivo je, da so „Nemci", ko so bili sami skupaj, govorili samo slovensko. Tempohar je rekel sam, da bi še povedal več, ako bi nemško govoril. Torej nam hvalijo nemščino, kako je potrebna, koristna, dobra, pa ravno tista „nemška" stranka se ne poslužuje nemške, ampak le slovenske besede. Tu naj bi nastopili nemški učitelji, ko so naši nemškutarji tako zadovoljni z nemško šolo, nemškimi učitelji! So pač norci ti posili—nemci. Ženske in otroci se jim smejijo. Še za „nemško" agitacijo in „nemške" shode potrebujejo le slovenski jezik. Kakšni reveži bi šele mi bili, če ne bi znali brati slovensko ! Zanimivo je dalje, da se Seifric sam ne upa priti k nam, pa tudi Linhart ne; da se niso upali naznaniti shoda in so še s kmetijskim shodom delali take sKrivnosti, da nihče nič ni vedel (ali hotel vedeti) o njem. To je pač jasen dokaz, kako slaba, gnila je ta bahata stranka. Samo z lažmi in hujskanjem, pijačo si še pomaga. Nihče ne posluša pristašev te stranke, za Seifriza so samo od njega napajani in jogri njegovi, pa revčki, pasje nature, kateri so vsi srečni, če tak gospod hoče marnovati ž njimi. Zanimivo je, kako se bojijo Grafenauerja. Seveda, če bo on izvoljen, se nemški nacijonalci ne bodo več lagali črez nas na Dunaju, potem pride vsa resnica, pridejo vse krivice in lumparije na dan. Zanimivo je, da je „Štajerc" priporočal nam neodvisnega kandidata, njegovi so pa samo odvisne ponižne duše, razbijajo nam s surovo silo prosta zborovanja; za svobodno volitev so navdušeni
tako, da dva njegova tu grozita svojim hlapcem, eden pa dela obljube. Zanimivo je, da so ti stranki, ki se hvali, da spoštuje duhovnike in nima nič zoper vero, ravno duhovniki in vera pri volitvah tako na potu, da kričijo venomer: Duhovniki in vera nimajo nič opraviti s politiko. Bolnim očem je svetla luč na potu. Ropar in tat se bojita, da ne bi žandar ali policaj posvetil v njuno stanovanje. Pošten kristjan se pač ne boji vere in duhovnikov tudi v politiki ne. Edinole stranka z nepošteno, nekrščansko politiko se more bati. Zanimivo je slednjič jako, kako hočejo pokazati naši nasprotniki svojo ljubezen do nas, kako je Seifriz prijazen in dober človek, kako hočejo skrbeti za nas, kako so Slovenci še, kakor je rekel Tempohar za 100 let zadaj za Nemci, kako so Slovenci neumni, neolikani, Nemci pa bolj šolani, modri, olikani s tem, da nas roparsko napadajo, potem pa hočejo, da natepeni iz hvaležnosti ž njimi volimo kandidata „Štajerče-vega". Ne tega pa ne! Naš kandidat je Franc Grafenauer!
Iz Zilske doline. Bilo je v nedeljo popoldne. Solnce je sijalo prav prijetno in ljubeznivo. Jaz sem šel na ribji lov, medtem ko so bili drugi fantje razgnani tupatam. Dasiravno je bila voda bolj motna, sem imel veliko veselje, kako so plavale ribice po vodi in kako so se zaletale na črva, kateri bi jim utegnil vzeti življenje. Prav dolgo sem se že skrival po grmičju, kar naenkrat se strese nit — in potegnil sem prav lepo postrvico. Z veseljem sem si ogledal stvarco in nadaljeval lov. Naenkrat sem začul govorico, katera se mi je bolj in bolj bližala. Skril sem se v bolj gosto grmičje in vlegel na tla. Zagledam tri možake.
„Totale vrbe me „grenca" od mojega „nah-barja", reče mož krepke postave. Da, mož, že brke ima take, da bi se kitajski cesar bahal ž: njimi.
Mož velike postave „non plus ultra", obraz, pa ima kot lisica, se oglasi drugi in reče : „Je prav lep kos, pa v spodnjem kraju so večjidei samo jelše, zahtevaš pač malo preveč."
Vsi trije so govorili z največjo gorečnostjo-in seveda prav nemškutarsko.
„Secn mir uns a pisl nider. (Vsedimo se malo!) Danes je prav lep dan," reče „Kolman". „Pa že imej ti prav," nadaljuje „non plus". Vsi trije se vsedejo k veliki vrbi, kjer je bilo bolj suho.
„I wer mar obar ans ansto’fn" (Jaz pa si bom eno nabasal), in izvleče pipo in tobak iz žepa. Ona dva pa storita enako za njim. Zopet se oglasi oni modrijan, katerega hočemo zana-prej „Kolman" imenovati: „Daj ga še en šluk (požirek), da si ugasim malo žejo!" obrnivši se k svojemu sosedu in prižge pipo. Na to izvleče „Non plus ultra" flaško z žganjem. Vsi trije ga pokusijo drug za drugim prav močno. Modro so začeli sedaj kovati politiko.
Kolman, kateri se šteje za boljšega in dela, kakor je v resnici, reče : „Časi volitve so že pred durmi, in mi še nismo v pravem redu za boj. 14. maj bo zopet hud. Klerikalci dobro stoje pripravljeni, da udarijo po nas „liberalah". Zopet bomo vse zgubili, kakor je nam šlo zadnjič pri občinski volitvi."
Oni puklasti lisjak, kateri je dobro vedel, zakaj se gre, pripomni: „Eh, was kann den a’ sain, auh mir vvis’mr uns’re pfliht. (E, kaj pa more tudi biti, tudi mi vemo svojo dolžnost. Naš ,Wald’nar‘ je ja profezar und ferstets mit di lajt."
„Pa žganje dobro teče med politiko," reče „Non plus" ali pa „lisjak" in da steklenico naprej. Pogovori so zelo hitro rastli na „Modrosti". Zopet začne prvi:
„Ti ta črni ,farji1 in ta prekleti B 1 i c z njegovimi „Jogri" delajo ja vse pod klobukom, vse na tihem. Pa naši ljudje poznajo njihove švindlarije. Sicer pa ima B 1 i c spet le prav, samo tako hud Slovenc bi naj ne bil."
Kolman, katerega prav nič ne veselijo Slovenci, obrne govor na drugo stran in pravi: ,
„Zares, zares, pri nas je jako slabo. Če nam „Walnar“ pade, je vsa naša čast, naš trud in postopanje proti cerkvi uničeno in mi bodemo strašansko zasramovani. Kadar pride enkrat re-kurz od prvega „wolkerperja“ nazaj zaradi občinske volitve, pač bomo gotovo propadli, vse je tedaj hin. Če bi ta presneti Blic ne bil prišel v
prvi razred, gotovo bi--------Pa največji zlodej
je to. Frajla nam je šla, katera je naša in ima pravico v prvem razredu voliti; je pač že tako
slabo, da-------• Vsega tega kriv je oni falot, ki
je tako postopal proti „prosti šoli". Če enkrat tega „fagabunta" spravimo iz naše „gemajnde", tedaj bo že šlo bolj lahko."
Kolman, kateremu je pipa ugasnila, zopet prižiga z žveplenimi šibicami, pa mu jih zmanjka. Sedaj se obrne k svojemu sosedu „Non plus“ in ga prosi za ogenj, medtem pa si zopet poišče „flaško" z žganjem, katera je bila naslonjena k veliki vrbi.
„Tukaj imaš „cintlne", reče „ultra" malo zamišljeno; „pa so le ta „Ciril in Metodovi", sicer pa najboljše gorijo."
„Ti neumnež", mu seže drugi v besedo, „še nisi moder! Tem prekletim Slovencem nosiš denar, wasts nit (ne veš), da to „ferajno veliko nese.^ Ce zanaprej kupiš kake „švediš cintlne", moraš kupiti samo „siidmarkziinder". Samo tedaj je pri nas „fortšritt".
On pa se zagovarja s tem, da mu le otroci te kupujejo: „Pa sem jim že večkrat prepovedal pa nič-------in vselej pa se tudi ne morem je-
ziti s svojo ženo, saj sam dobro veš, kake so. Tudi tebi je vrgla tvoja baba siidmarkkalendar v peč in rekla, da si „satanu" podpisan."
Najrajši bi jo bil zdaj popihal naprej, ker nisem imel več veselja poslušati njihovih pogovorov in tudi solnce je stalo že prav nizko. Pa bal sem se, da bi me ne opazili. Zopet so si napalili svoje pipe, prižigali s slovenskimi užiga-licami, in se jezili na neumnosti lastnih pristašev, da se ne zavedajo svojih dolžnosti. Žganče, katero so med tem časom izpili, je spravilo na čudovit način njihovo pamet in modrost zopet v pravi red. Pozabili so svoje dolžnosti in začeli mlatiti pu — učiteljih. Jezili so se tudi na nekega „ W a 1 n a r j a “, da morajo zdaj še od vina plačati davek in da je kmetu, kateri ima količkaj družine, v poletnem času zelo hudo, skoraj nemogoče biti brez vina. Jako kislega obraza so gledali prazno steklenico, misleč si: zdaj pa pij žganje! Tedaj se mi je posrečilo neopaženo odriniti.
Razne stvari.
Uradnik, ki se sam kaznuje. Radenski minister notranjih del pl. Bodmann je znan iz svojega prejšnjega uradovanja kot neizprosno natančen mož. Nekoč je prišel k policiji ter zahteval, naj ga kaznujejo za pet mark, ker ni svoje služkinje prijavil. Policijski uradnik je smatral to za šalo ter ni izdal plačilnega naloga. Toda Bodmann si je izposloval nalog pri višji inštanci, plačal kazen ter dal s tem dober zgled vsem, ki se ne drže predpisov.
Ne bo še šla v Ameriko. Ko bi M. L u k -š i č , katero so zadnjič v Ljubljani prijeli, takrat vedela, da bo treba zaradi tistih 250 krone, ki jih je namesto svoje mačehe pri novomeški pošti dvignila, sedeti tri mesece v ječi, bi bila danes gotovo že blizo Amerike. Ali njej se v Ljubljani jako dopade, zato je pozabila na Ameriko. Te dni so pa gospodje pri novomeškem okrožnem sodišču sklenili, da to nikakor ne gre, v e d o m a drug denar dvigati pri poštnem uradu, čeprav se je nakaznica glasila na njeno ime. Stanovala ni v Jurni vasi, kakor njena mačeha, pač pa v Kan-diji, v jurni vasi je ob priliki le izvedela, da njena mačeha pričakuje ta denar iz Amerike. Od vsega veselja preostaja ji edina tolažba, da zaradi sličnih „pomot" to pot ne bo prvič „sedela" in pa, da je za Ameriko tudi še pozneje časa dovolj.
Iz Tončkove domače naloge. V šoli so dobil) nalogo, naj popišejo doma „Rodbina". Tonček je svojo nalogo sledeče napisal: „Mojo rodbino tvorijo : jaz, moj oče, moja mati, moja sestra in Marica, ki je naša dekla. Poglavar je oče, ker je moški močnejši. Potem bi moral priti jaz,^ toda temu ni tako, temuč pride mati, ki je močnejša. Pa sem vendar jaz glavna oseba, ker mi oče čestokrat pravi, da sem tepec od glave do pet, ki bi^ se mi moral večkrat zaplesti v lase. Toda tega oče ne stori, temuč nekaj drugega česar pa nočem povedati. Moja mati je ženska’ Imamo jo pri hiši, da kuha, a pri tem ji pomada Marica. Zato imam rad obe. Moja mati tudi šiva in plete nogavice, česar se nam moškim ni treba učiti. To je zelo pametno urejeno. K Marici pripada tudi neki vojak, toda k rodbini ne pripada, ker prihaja v hišo le tedaj, kadar ni očeta in matere doma. Svoji sestri nisem prav nič podoben, ker je ona deklica. Mlajša je od mene ter se ne hodi v šolo. Sploh mislim, da se bo težko učila pisati. No, deklicam tega niti treba ni, ker So v splošnem neumnejše kot mi. Pozneje se omožijo in mož piše in računa ter služi denar, ki ga žene zopet potrošijo. Sedaj še ne mislim ženitev. Toda pozneje se oženim najbrže z Marico. In to je konec rodbine."
Dohodki ruskega carja. Ruski car z 68 osebami svoje rodbine ima večje dohodke kot
vsak drugi evropski vladar. Zase ima civilno listo, ki mu donaša na leto 67,500.000 frankov. Od te dobiva carica 1 milijon, carica-vdova
500.000,	vsak otrok od rojstva do 24. leta po
100.000,	pri možitvi pa dobi vsaka hči 2,500.000 frankov. Državne domene mu donašajo na leto 50 milijonov frankov. Carski dvor ima končno v Sibiriji 50 mil. ha zemlje, ki je polna platine, zlata in srebra.
Kralj Edvard v Madridu. Pretekli teden se je srečala v neapolskem pristanišču ladja „Kar-pathia", ki je vozila ogrske izselnike v Ameriko, z ladjo angleškega kralja. Madžari so pozdravili kralja z viharnimi „eljen“-klici. Kralj Edvard je prišel na krov svoje ladje ter se zahvalil za ovacije z mahanjem z roko. Ladji sta ostali ves dan skupno vsidrani. Opoldne je dal kralj svirati na svoji ladji Rakoczyjevo koračnico in Kossuthovo himno. Ta ljubeznivost je ogrske izseljence zelo ganila, začeli so zopet burno klicati kralju. Kapetan „Karpathie" je zapovedal svoji godbi, naj brž vadi angleško himno. In ko je pol ure pozneje zasvirala godba „God save the King", prišel je kralj s celo rodbino na krov ter ljubeznivo pozdravljal.
Velik požar je bil v bremenskem pristanišču. Ta požar je največji požar, kar so jih imeli v Bremenu. Zgorelo je poleg 7000 bombaževih ovojev tudi 10 javnih in mnogo zasebnih skladišč, v katerih je bilo 10.000 bombaževih ovojev in 400 oljnatih sodov. Požar se je naglo širil. Požarne hrambe niso mnogo opravile zaradi vetra. Škodo cenijo približno na 6 in pol milijona mark. Ranjenih je več gasilcev in drugih oseb. ■—
Narodni svet za Štajersko. Vsled soglasnega sklepa zaupnega shoda v Mariboru dne 7. febr. t. 1. se je ustanovil „Narodni svet za Štajersko", najviša narodna naprava štajerskih Slovencev, v kateri naj sodelujejo vse obstoječe politične stranke glede važnih splošnonarodnih stvari, ki se ne tikajo njih političnega delokroga. V prvi seji dne 20. m. m. bili so soglasno izvoljeni dr. Jurij Hrašovec (v Celju) kakor predsednik, dr. Anton Korošec (v Mariboru) kakor tajnik in dr. Vekoslav Kukovec (v Celju) kakor blagajnik. V oni seji so se storili važni sklepi glede enotnega postopanja v splošnonarodnih stvareh, glede dobave denarnih sredstev in konkretnih nalog v bližnji bodočnosti.
Posledice kmečkega upora v Rumuniji. Časopisi poročajo o grozovitostih, ki so se dogodile po nemirih v Rumuniji. V Viatu, v bližini Turn-Severina, so kmetje zažgali in oplenili jako veliko posestev. Šele vojaštvo je naredilo konec temu počenjanju. Boječ se kazni, ubežali so kmetje v gozde in pustili v vasi samo starčke, ki bi jih bili sicer na begu ovirali. Vojaštvo je pogasilo ogenj in vojaški poveljnik, sklicujoč se na pravo^ obležnega stanja, je začel preiskavo zoper zločince. Ker so pa bili v vasi samo starčki, so jih 25 izmed njih aretirali, med njimi tudi župana Constantinescu, starega že 82 let. Ujetnike so peljali v Putablo, kjer jih je polkovnik He-rescu obsodil na smrt. Obsojence so postrelili in 141etni vnuk župana je moral biti navzoč pri usmrčenju svojega deda. Drugi dan so ustrelili še 12 kmetov, ki so jih med tem vjeli. V Cor-covi je častnik, vodeč preiskavo zoper uporne kmete, ustrelil župnika in župana, ki sta odločno odklanjala vsako krivdo na uporu. V vaseh Opi-sor, Balacita, Gvardnica je bilo tudi mnogo kmetov ustreljenih, dasiravno so bili bolni. V Cim-palmare sta nadduhovnik Maracine in njegov tajnik Ruptureanu bila po naglem sodu usmrčena, ž njima pa še več kmetov. Štrogi nastop vojaštva je jako prestrašil kmete, ki beže v gozde, da se tam skrijejo in počakajo, dokler se ne konča obsedno stanje.
Umoril ga radi 40 stotink. V Anstenu je izvršil doslej še neznani zlikovec velik zločin. Umoril je 18 letnega mladeniča, misleč, da ima mladenič pri sebi denarja. Preje je ta svoj denar v krčmi zapravil in se vračal domov s 40 stotinkami. Nekdo ga je na ulici napal in umoril, nakar mu je ugrabil — 40 stotink. Zločinca niso še našli.
Grofica Lonyay aretirana. V Celju so na zahtevo orožništva ustavili avtomobil, v katerem se je peljala soproga umrlega prestolonaslednika Rudolfa, grofica Lonyay z dvema spremljevalkama. Oblasti se je iz Rake na Dolenjskem brzojavilo, da je grofica povozila nekega moža. Vendar druga došla poročila trdijo, da je dotičnega moža povozil neki drug avtomobil.
Nov komisni kruh hočejo uvesti pri vojakih. Dosedaj so rabili za komisni kruh čisto rženo moko, odslej pa hočejo rabiti zmesno moko, sestoječo iz enakih delov ržene in pšenične moke ter pridevati 20 odstotkov otrobov. Ker bo novi kruh bolj redilen, bo dobival vsak vojak na dan mesto dosedanjih 850 le 700 gramov kruha. S 1. majem so za poskus uvedli ta kruh na Dunaju in v Zloczovu na Gališkem; ako se poskus obnese, uvedejo še letos novi kruh po vseh posadkah.
Amerikanske železnice. Neki amerikanskih časnikov je priobčil statistiko o ameriških železnicah ter pričel to z nastopnimi besedami: Kaj bi rekel senat v Washingtonu, ako bi vsako leto šlo v vojsko 20 polkov stalne vojske, pa' bi bili postreljeni ? In vendar poginja toliko ljudi na leto v popolnoma mirnih časih na ameriških železnicah. Leta 1905—1906 je povprečno vsaki dan vsled nesreč poginilo 25 oseb, a ranjenih bilo 237. V istem času poginilo je 3718 železniških uradnikov, a 49.266 jih je bilo ranjenih. Leta 1846 pripetila se je v Pensilvaniji prva železniška nesreča, na kateri je našlo smrt 6 oseb. Tedaj so se dvignili glasovi, da je treba železnico odpraviti. Danes ne prihaja to nobenemu več na pamet. Danes imajo ameriške železnice 216.973 milj proge, vredne 65 milijard, nosijo na leto petkrat več, nego iznašajo prihodi Nemške; uradnikov na teh železnicah je več, nego ima Norveška, Danska ali Grška prebivalcev. Te železnice posedujejo polovico vseh vozov in lokomotiv na svetu in — v zadnjih petih letih so usmrtile 41.000 oseb, ranile pa 200.000. Tem železnicam nasproti se zamorejo postaviti angleške železnice, ki so leta 1903 prevozile nad 1 milijardo potnikov, a niso ubile ni ene edine osebe.
Vzrok ločenja zakona. Neki amerikanski sodnik je prišel do prepričanja, da je glavni vrok razporok ne srce, ampak — želodec. Po njegovem mnenju bi bilo mnogo manj ločitev, ako bi žene pazile ha to, da mož dobi vsak dan jed, ki jo posebno rad je. — Prav amerikansko naziranje.
Blaznost bavarskega kralja Otona postaja vedno večja. Neprestano ga čuvajo štirje zdravniki in nekaj dvornikov. Niti njegova družina ne sme k njemu, ker ga to silno vznemiri. Nedavno je praznoval petdesetletnico svojega rojstva.
Atentat na kralja Edvarda. Predno je privozil posebni vlak z angleškim kraljem Edvardom v Simplonski predor, so opazili, da je nekdo odstranil iz nad koles škatljo z mažo ter so bili tudi vsi žeblji iz osi odstranjeni. Ako bi se zločinstvo ne opazilo, bi se bil v predoru dotični voz zrušil ali pa užgal.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Sinčivasi reg. zadruga z neomejeno zavezo, napravi na bin-koštni pondeljek dne 20. maja t. 1., ob 3. uri popoldne, svoj
redni letni občni zbor
v posojilnični pisarni po sledečem vsporedu:
1.	Potrjenje letnega računa.
2.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Razgovor o razdelitvi pravil.
5.	Slučajnosti in razni nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Opomba: Ako bi se ob določeni uri ne sešlo zadostno število udov, se ob 4. uri popoldne istega dne vrši drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih udov.
VOUITEV!
Najnižje cene! Covori se slovenski!
iftnton Renko
na Novem trgu ali na voglu Kramerjevih ulic št. 1 v Celovcu.
Pri nakupovanju modnega in oblačilnega blaga, kakor sploh vsega v to stroko spadajočega blaga, si izvolite največjo tvrdko: =4=
Pred važno izbiro
stoji mlada mati, če ji je zabranjeno, da sama doji novorojenčka. Kako težko je pri tem — posebno če ni sredstev za dojko — najti primerno nadomestilo za materino mleko. To vprašanje pa je že zdavnaj rešeno prav srečno in sicer s Kufeke-jevo otroško moko, prav izbornim izdelkom, ki ga zdravniki povsod priporočajo prav toplo. Ta izdelek je rumena moka lahko sladkobnega okusa in ne obsega samo tiste redilnosti kakor materino
mleko, nego tudi lahko prebavno beljakovino, kar dela to moko izredno redilno. Cenjena poglavitna lastnost Kufeke-jeve moke je pa obenem, da daje bolezenskim kalem za razvijanje slaba tla, zatorej v obolelem črevesu bolezni sami dela zapreke. Otrokom naj se daje Kufeke-je-va moka kot pridatek h kravjemu mleku v natančno določeni množini, kakor jo je iznajditelj tega dragocenega izdelka po dolgoletnih poizkusih in z zdravniško pomočjo prav natančno odmeril, nakar se kmalu pokažejo dobrodejni nasledki tega načina prehranitve, na prav zado-
voljiv način. Črevesni katar, ki nežnega otročiča neskončno slabi in ga vidno hujša, izgine, otrok se začne rediti in zopet uspevati. Tudi razvijanje mišic in kosti v otrokovem telesu Kufeke-jeva moka pospešuje prav ugodno. Tem obilim dragocenim lastnostim Kufeke-jeve moke se pa pridružuje še važno dejstvo, da je to sredstvo docela nepokvarljivo, za pripravljanje pa ni treba nikakršnih ne-priličnosti, da se zatorej otroku, če si ga poželi, lahko v največji naglici pripravi krepko toplo kosilce.
Schid""
milo
je najboljše
Kak sveti se, kak čisto je Perilo — ko oprano je.
Če b’ mila ne imela še,
Ki zove Schicht z jelenom se Tedaj bi b’lo perilo to Popolnoma uničeno.
Vsem, ki se čutijo
opešane in oslabele,
so nervozni in brez energije, daje
mz: Sanatogen -
nov življenski pogum in življensko moč. Več kot 5000 profesorjev ga sijajno priporoča. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošurice razpošilja zastonj in poštnine prosto Bauer & Cie, Berolin SW 48, in glavno zastopstvo
G. Brady, Dunaj I.
JU a s ti n
doktorja pl.Trnkoczyja krmilno varstveno sredstvo, se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom MASTIN. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkoczy, Ljubljana.
Jfaj [qci mtjfiMtfMrmic!
9a /Mm hupo dMih. ho. Jn, ta, /mi h, mZo d/)hiL. Jfov /m. Jđkmujm Jzam pit.
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava sama se je obnesla za najokusnejšo primes, ki lahko
prebavna, .. v_____...
redilna in
krvotvorna	\"
speši zdravje.	'
LoVsl<e pušk^
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernigr,
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
m
1
Kolomaz Karbolinej Olje za stroje Mast za usnje Strešni klej Strešni lak
dobiti
najceneje
Ferdinandu Schellander,
trgovcu z oljnatimi barvami, lakom in klejem
v Celovcu, Šolske ulice št. 1.
„Pluvius" je najboljše in najcenejši
ročni gasilec ognja nove dobe!
Vedno gotov za uporabo.
Uporabljati ga more vsakdo, celo otroci in pohabljenci.
Močen udarec z dlanjo na gumb pod ročajem, in aparat brizga sam okrog 15 metrov daleč.
Gasi petrolej, katran, špirit, kakor tudi vse druge lahko gorljive tvarine.
Po uporabi ga more vsak lajik v teku par sekund znova napolniti.
Glavna zaloga in samoprodaja za Avstro-Ogrsko:
JULIJ FISCHL,
Dunaj, II., Lichtenauergasse štev. 1. Zastopnik za Koroško:
Laure in dr., Celovec.
Naznanilo
Zaradi prezidanja hiše, Živinski trg št. 9. sem preselil svojo podobarsko in pozlatarsko delavnico v PARAD EISERGASSE št. 20. Zahvaljujoč se obenem za dosedanja naročila, prosim preč. duhovščino, me tudi v naprej pri mojem podjetju podpirati. Nove oltarje, prižnice in podobe, ter prenovljenje vsega cerkvenega dela hvaležno sprejemam, zagotavljajo fino delo, ter primerno nizke cene.
Se priporoča
JANEZ GOLEŠ,
podobar in pozlatar
v Celovcu, Paradeisergasse 20.
5teckenpferd-Lilijsko mlečno milo
izdelek
Bergmanna in dr., Draždane in Dečin ob L.,
je in ostane, kakor kažejo vsak dan prihajajoča priznanja, najboljše učinkujoče lečilno milo za pegavost ter pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in rožičaste polti. — Dobiva se komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in brivnicah.
Postavno zavarovano!
[j C H DI EnI
Allein echter Balsam
aus djx Schutzenctl-Apctheke deš
A.Thierry in Pregrada
fcei Rohlbsch-Ssutrtaim.
Vsako ponarejanje kaznivo!
Edino pristen je Thierry-jev balzam
z zeleno znamko „redovnica". Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5*—.
Thierry-jevo centifolijsko mazilo
proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinami vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3*60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši.
Naročila se naslavljajo na:
Lekarnar A. Thierry v Pregradi
pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah.
Prof Patvlotv je dokazal
da je zdrav tek prvi in najmočnejši pro-bujevalec razločujočih želodčnih živcev. Zelo želodec krepeče in tek vzbujajoče delujejo pristne
Brady-jev^
ieliliii. h|ljlse
Priznano sredstvo pri slabem teku, na-petju, gorečici, preveliki tvorbi kislin, glavobolu in želodčnih bolečinah, slabi prebavi in njenih posledicah. — Dobivajo sevlekarnah. C. Brady, lekarnar, Dunaj I., Fleischmarlct 1-385, razpošilja 6 steklenic za K 5-—, 3 dvojnate steklenice za K 4-50 poštnine prosto.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Kolodvorska cesta št. 27.
Akcijski kapital K 2,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu-
Denarne vloge sprejema po
II o 2
in obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
4
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Peter Košak. — Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.
Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in po-šiljajou redništvu „Mira" v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „Mira" v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Štev. 21.
Priloga „Mira“ št. 20.
Političen umor — so nameravali!
Zdaj šele smo izvedeli, da so Seifriz-ovi rokovnjači na nedeljskem shodu v Železni Kapli nameravali napraviti pretep in med pretepom našega kandidata Franceta Grafenauerja in dr. Brejca vreči v dvajset metrov globok vodnjak (šterno), ki je na Kušejevem dvorišču. Zato so vodnjak, katerega pokrov je bil pred shodom nalašč radi varnosti pribit z močnimi žreblji, nekaj minut pred zborovanjem s silo odprli. K sreči pa se je ta hudodelski naklep še o pravem času zapazilo in vodnjak zopet zabilo.
Tako so se mislili Seifrizovi plačani agenti in podrepniki iznebiti našega slovenskega in krščanskega kandidata Grafenauerja — za zmiraj, ker so že popolnoma na psu in si drugače že več pomagati ne morejo,
Dosegli pa so ti Seifrizovi tolovaji samo nasprotno: čutili so v Železni Kapli in v Žitarivesi pesti naših vrlih in neustrašenih fantov in mož, in sedaj se jih sramujejo celo Nemci sami, ki pravijo:
Kdor bi še sedaj Seifriza volil, bi s tem pokazal, da sam ni nič boljši in da odobrava tako lumparijo.
Vsi pošteni ljudje obračajo Seifrizu hrbet, ker se sramujejo take družbe.
Veliko Seifrizovih pristašev je že izjavilo, da v torek ne bodo več volili Seifriza, ampak dičnega našega Grafenauerja.
Tudi c. kr. vlada je zavrgla Seifriza ter odredila, da se volilci za občino Žitaravas ne bo več vršila pri Miklavu, ampak v šoli v Žitarivesi, kakor so slovenski volilci zahtevali.
Po vsem volilnem okraju se sliši samo en glas:
Proč z Seifrizom, živio Grafenauer! Vsi pošteni volilci na noge za Grafenauerja! Nobeden ne sme ostati doma! Niti enega glasu ne smemo izgubiti!
v j, j f •.
Ne bojte se nikogar razun svoje vesti in Boga!
Za varnost na dan volitve smo že poskrbeli: vlada pošlje toliko žandarjev, da se nobenemu volilen niti las ne bo skrivil — za zmago poskrbite Vi!
da po teh dogodkih nobeden pošten človek Seifriza voliti ne more!
Ijen!
i, Dobrlavas in Borovlje
)vi, dočim je dobil Seifriz
sestranski pritisk: zmagala
)ška ostane koroškim Fenauer!
)v; nemški nacijonalec
ijonalec Kirschner 1899; isom.
in nemškim nacijonal-r. Angerer 1412; nemški '48; socijalni demokrat anski socialec Scherian 2656; socialni demokrat
socialni demokrat Pressien
;r 3078; socialni demokrat
HE Naročajte edini koroški slovenski list „Mir“!