Poštnina pintami v gotovM Cena Din 1— Stcu. 207 U fHiblfanl, o petek, 11. scptembut 1936 leto 1. Nemčija napoveduje boj boljševizmu Rusija odgovarja z manevri Niirnberg, 1. sept. o. V nadaljevanju največjega dosedanjega kongresa nemške narodnosocia-listifine stranke, ki so mu nadeli ime »kongres &i6ti<, je sinoči imel velik govor o nevarnosti boljševizma, o njegovem razdirajočem delu in o potrebi obrambe Evrope pred njim minister za propagando dr Goebels. Govor so prenašale vse nemške radiopostaje. Dr. Goebels je pozival svet, naj se zave, in naj odpre oči, da ne bo svetovna buržuazija kazala tako očitnih simpatij do Sovjetske Rusije, ki njena propaganda izpodkopava vse temelje civilizacije po vseh delih sveta. Boljševizem n) to, kar si ponavadi pod tem imenom predstavljamo, marveč je zmes vseh mogočih bolestnih, zločinskih mahinacij, katere vodijo Judje in ki je njihov namen v uničenju evropske kulture ter v teni, da se vzpostavi mednarodno judovsko gospodstvo nad svetom. Boljševizem je organizacija najbolj zverinskih človeških nagonov ra uničenje vsega dobrega. To je boljševizem dokazal v ruskem viharju in dokazuje v sedanjem divjanju po Španiji. Vprašanje boljševizma je usodno, ker zadeva bodoči obstanek Evrope. Prva se je le nevarnosti zavedla Nemčija, na nemških tleh in pod vodstvom Adolfa Hitlerja se je pričel prvi boj proti boljševizmu. Ta boj jo v najpristnejsem smislu besede svetovna vojna proti judovski trojici, ki si ho*e podvreči svet. To trojico tvorijo Herschel — Jagoda, poglavar boljševiške čoke. Lazarus — Mosessohn. Kaganovič ter Finkelstein — Litvinov, ki so vsi Judje iz najbolj umazanih zakotij. Boljševizem obljublja ljudskim množicam sedemurni delavnik in 40 urni delovni teden. Toda sovjetski delavec mora biti danes suženj Staha- novega sistema. Pri vseh obljubah o delavskem raju se danes muči # in pol milijona človeških bitij po holjševiških koncentracijskih taborih, kjer vsako loto ginejo stotisoči ljudje v strahovitih razmerah. Tisti deli Rusije, ki smo jih nekdaj imenovali žitnice Evrope in katerih prebivalci so znani po svoji pridnosti, danes nimajo niti toliko pridelka, da bi prehranili domače prebivalstvo. Boljševiška Rusija velja za ženski raj, toda v nobeni državi na svetu ni prostitucija tako splošen in obsežen pojav, kakor v Rusiji. Ženska je v Rusiji popolnoma prosta igrača za judovske bolj- ševiške zajedalce. Rusija ima 14 milijonov vojakov Najbolj pa dokazuje judovske in boljševiške namene organizacija sovjetske armade. Boljševiški agitatorji neprestano govore o miru, se zavzemajo za popolno in splošno razorožitev. Toda Rusija danes lahko mobilizira 11 do 11 milijonov mož. Maršal Tuhačevskij je pred nedavuim napovedal, da se je povečala sovjetska pehota od ICO na 180 divizij, konjenica za 25 divizij, da ima sovjetska armada 2475 tankov. Zgodovinska zasluga nemškega vodje je, da je prvi opozoril Evropo na boljševizem, .pokazal njegov pravi obraz in začel boj za ohranitev evropske civilizacije. Nemčija je zato pobornik nove, boljše, odličnejše in srečnejše Evrope. Govor propagandnega ministra je vzbudi! pri vseh poslušalcih globok vtis, zlasti pa pri inozemskih udeležencih. Boljševiški odgovor: Orjaške vaje s padali Moskva. 11. sept. o. V zvezi z zaključenimi manevri sovjetske vojske, ki so se pričeli pred dvema dnevoma v Beli Rusiji, poročajo, da so pri teh manevrih zlasti polagali važnost na vaje s padali. Te vaje imajo namen, spraviti čim večje število ljudi za sovražnikovo fronto, da bodo od tam padli nasprotniku v hrbet. Tako se je pri včerajšnjih manevrih spustilo 1200 padalcev, oboroženih s puškami, številnimi strojnicami in z 18 topovi, 170 kilometrov za nasprotnikovo bojno črto. S tem je sovjetska armada dokazala, da lahko v potrebi s padali prenese znatne količine vojaštva in orožja v zaledje sovražnikovega ozemlja. Politično in gospodarsko delo dr. Stojadinoviča v Bukarešti Bukarešta. 11. septembra. Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadi-novič se je danes odpeljal iz Bukarešte v Sinajo s posebnim vlakom, da se pokloni kralju Karolu. Z istim vlakom so se odpeljali v Sinajo tudi gg. Tatafescu, predsednik romunske vlade, zunanji minister Antonescu, jugoslovanski poslanik v. Bukarešti Kasidolac, romunski poslanik v Belgradu Ou-ranescu, šela kabineta dr. Protič in dr. Gašič ter direktor agencije Avale dr. Svetislav Petrovič. Na železniški postaji v Sinaji so dr. Stojadinoviča in dr. Tataresca ter njuno spremstvo pozdravili prefekt tamkajšnjega okrožja in drugi zastopniki krajevnih oblasti. Dr. Stojadinovič se je z avtomobilom odpeljal v hotel Apolo, nato se je pa z avtomobilom, ki ga je dobil na razpolago, odpeljal h kralju v gradič Peleš, kjer ga je kralj Karel takoj sprejel v avdijenci. Avdijenca je trajala več ko eno uro. Nato je kralj Karel obdržal dr. Stojadinoviča na kosilu. Na kosilu so bili tudi "g. Tatarescu, Antonescu, Kasidolac, Guranescu, Protič in Gašič. Po kosilu se je kralj Karel ponovno razgovarjal z dr. Stojadinovičem. ki je bil predmet največje pozornosti v Sinaji, kjer je doživel kaj najprisrčnejši sprejem. Ob 17 sta se gg. Stojadinovič in Tatarescu s svojim spremstvom odpeljala z avtomobilom v Moreni. Tam sta si ogledala največje nahajališče petroleja na Romunskem. Bukarešta, 11. ^piembra. Včeraj so se nadaljevali razgovori med obema ministrskima predsednikoma. Nadaljevali se bodo še jutri dopoldne. Razpravljala sta o vseh vprašanjih mednarodne politike, ki sc tičejo naših dveh držav in drugih zavezniških držav Male in Balkanske zveze. Pri tej priložnosti je bilo govora tudi o zelo pomembnih vprašanjih, nanašajočih se na gospodarske probleme v naših dveh državah. Med temi problemi je na prvem mestu petrolejsko vprašanje. Znano je, da je Romunija ena izmed najpomembnejših držav v Evropi, kar se tiče pridobivanja petroleja. Razen tega je znano, da Jugoslavija uvaža mnogo petro- leja. Oba ministrska predsednika dr. Stojadinovič in Tatarescu sta v popolnem soglasju razpravljala o tem velikem gospodarskem problemu. Razgovori so na najboljši poti, da se najde praktična in dobra ureditev tega vprašanja. »Universul« priobčuje izjavo predsednika vlade dr. Stojadinoviča z njegovim avtogramom. V tej izjavi pravi dr. Stojadinovič pod naslovom »O enotni akciji bloka Male antante in Balkanske zveze«. Pri svojem prvem obisku v Romuniji in pri šefu njene vlade gosp. Tatarescu ter zunanjem ministru Antonescu želim izreči 6voje posebno zadovoljstvo, da me pot v Bratislavo pelje čez Bukarešto. Ta pot ni najkrajša, je pa najrazumijivejša, zlasti v sedanjih razmerah. Države, ki tvorijo blok Male in Balkanske zveze, žele v čedalje večji meri temeljiti na medsebojni podpori, in vidijo v moči svojih zvez in enotnosti svoje akcije kaj najčvrstejšo osnovo za mir in lastno varnost. V tem duhu sem prepričan, da btdo vse tri zaveznice na konferenci v Bratislavi proučile uspehe prvega razdobja v načrtu o kar najširšem sodelovanju med našimi narodi. Ta načrt smo, kakor je znano, določili v glavnih obrisih na sestanku poglavarjev treh držav Male antante. Smer naše slcupne politike je znana vsemu svelu, našim prijateljem in našim neprijateljeni. Zato želim podčrtati samo to, da nisem prišel v Bukarešto zato, da bi koga prepričeval, temveč zgolj zato. da podam roko sijajnemu romunskemu ministrskemu predsedniku in njegovim tovarišem v vladi ter da se zahvalim za ljubeznivo vabilo, ki sem ga svojčas dobil, da se seznanim z Romunijo, katere napredek in razvoj pod srečno vladavino kralja Karola poznajo tudi zunaj romunskih meja. Pripomnim še to, da mi bo to srečanje dalo priložnost, da izpolnim svojo davno željo, da utrdim svoje osebne zveze s predsednikom vlade gosp. Talarescom, zveze, ki 60 bile doslej omejene zgolj na telefonske razgovore in diplomatske note. Naše prijateljsko srečanje v Bukarešti pomeni okrepitev širokega programa jugoslovansko - romunskega razmerja, čigai; tesno prijateljstvo je staro že stoletja. Madridske zvonove prelivajo v tanke Burgos, 11. septembra. General Mola in Fran-00 sta imela dolgo konferenco o operacijah profi Madridu. Madrid, 11. septembra, španska prestolnic* se zelo živahno pripravlja za obrambo pred objavljeno ofenzivo s strani upornikov. Posadka Madrida je bila ojačena s 5000 miličniki iz Katalonije. Preiskave v hišah monarhistov se nadaljujejo. Alcazar v Toledu še zmeraj ni kapituliral. Zvonovi vseh cerkva so bili preliti v plošče, da se z njimi blin-dirajo avtomobili. Vladne čete, ki štejejo 1ZOOO vojakov, bodo vsak čas naskočile riuesco. lopništvo je odločeno spremeniti mesto v kup razvalin, če se mesto pravočasno ne preda. . »Frente popolar« poroča, da je v teku včerajšnjega dne uporniško letalstvo bombardiralo odprti mesti Hernani in Lacarte. Bilo je tudi mnogo žrtev med meščanstvom. , Vladna letala so dobila povelje, da naj vržejo več tisoč letakov na Huesco, v katerih pozivajo mesto, da naj se v 24 urah preda, ker bodo sicer vladne čete, Ki štejejo 12.000 vojakov, izvršile napad na mesto po močnem topniškem obstreljevanju. Okoli San Sebastiana vlada P°P?‘n u" stojankc se niso izpremenile v zadnjih treh dneh. Vladne čete so prodirale iz Tolose, toda železniška proga je med Armieto in Fernanijem pretrgana. Na cesti v Bilbao so ujx>rniki zavzeli postojanke, ki obvladajo železniško progo. Iz Madrida poročajo, da je ves toledski Alcazar v plamenih, vendar se je posadki posrečilo rešiti skozi r>odzemeliske hodnike. Nad Toledom so se pojavila tri letala ujx>rni-ške vojske. Vrgla so tri bombe. Po hudem obstreljevanju s strani protiletalskih topov so morala letala zbežati. Vladno topništvo močno obstreljuje Alcazar. Po mestu so se že pojavili ]>ožari. Oblegovalne če; 1e so zadnje dni močno okrepili, da bi preprečili izpad upornikov iz mesta. _ Major Roman Franco, bivši letalski odposlanec španske vlade v Washingtonu, ki ga je sedanja madridska vlada odstavila, je brzojavil svojemu bratu generalu Francu, da je pripravljen stopiti v njegovo službo, če bodo cilji sedanjega nacionalnega gibanja v skladu z njegovimi. Kakor je znano, je skušal major Fran«) leta 1930 povzročiti letalskih sil zoper kralja Alfoza XIII. upor N|. Vel. kralj Peter II. v Ljubljani Danes doj>oldne je ponovno obiskal Ljubljano Nj. Vel. kralj Peter II. Okoli pol 11 se je pripeljal na Bleivveisovo cesto, kjer je v spremstvu bana dr. Marka Natlačena ogledal ljubljanski muzej. Iz Belgrada Belgrad, 11.-septembra. A A. Snoči je v častniškem domu minister za vojsko in mornarico priredil večerjo za zastopnike vojsk Male zveze. Na večerji so bili navzoči tudi zmagovalci tekem vojsk Male zveze. Belgrad, 11. septembra. A A. Notranji minister je jH>delil iz državnega ]>roračuna varaždinski, ko-l>rivniški in senjski občini v savski banovini in šibeniški občini v primorski banovini jxxlporo 30.000 din za vzdrževanje uprave mestne policije. Avstrijska milica -enaka redni vojski Dunaj, 11. septembra. Zvezni podkancelar Ba-arenfels je izjavil, da bo štela avstrijska ljudska milica, ki bo ustanovljena iz dosedanjih organizacij Heimatschutza, vzhodnonemških napadalnih oddelkov in zveze za svobodo, kakih sto tisoč mož. Milica bo opremljena in oborožena tako, kakor redna vojska. Vse druge oborožene formacije bodo prepovedane. Poluradno poročilo pravi, da sili sedanji položaj v Evropi Avstrijo k izpopolnitvi svoje državne obrambe. Zaradi mednarodnih določb se doslej ni mogla razviti tako, kakor bi bilo potrebno. Zaradi tega bodo potrebni precejšnji novi izdatki v državnem proračunu. Del teh izdatkov bodo nosila samo upravne ustanove. Vlada pripravlja v tej zvezi zakon, s katerim bo zaradi gornjih izdatkov znižala prispevek samoupravnih ustanov in dunajskega mesta pri skupnih zveznih izdatkih za 14 milijonov šilingov. Angleški delavci proti ' pomoči za špansko vlado London, 11. septembra. Iz Plymoutha poročajo, 'Ja je kongres angleških delavskih strokovnih orga-nikacij zavrnil izpreminjevalni predlog za posredovanje demokratskim vlad na Španskem. Resolucija kongresa se zavzema za politiko nevmešavanja, vendar pa priporoča, čuječnost in zapoveduje ponovno proučevanje položaja, če bi bilo_ to potrebno. Dalje resolucija naglasa, da Trade-Unions ne bodo ▼ nobenem primeru podpirale vlade pri njeni želji, po rekrutaciji bodisi v vojne, bodisi v industrijske namene. Drobne Bukarešta, 11. sept m. Z rusko-romutiske meje jioročajo, da se sliši iz Rusije grmenje topov in regljanje strojnic. To streljanje spravljajo v zvezo s kmečko vstajo v južni Rusiji. Komunistična agitacija v Palestini zavzema vse večji obseg in so dejansko komunisti tisti, ki vodijo protiangleške boje v Palestini. Govor ministra Draglše Cvetkoviča: Pred razdoliitvijo našega kmeta Despotova«, 11. septembra. Danes dopoldne se je vršil v Despotovcu velik shod JRZ, na katerem je govoril minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Okrog 10 dopoldne so prebivalci priredili ministru izredno veličasten »prejem. Na shodu je bila navzoča ogromna množica kmetov iz vsega okraja. Po otvoritvi se je priglasil k besedi minister Cvetkovič, ki je med splošnim odobravanjem govoril o pomenu občinskih volitev in o dosedanjem in bodočem delu kr. vlade. Med drugim je opozoril na politične svoboščine. Dejal je, da se sedaj vrše shodi in politična zborovanja že po vsej državi. Politično življenje je v polnem razmahu. Ta okolnost dobro izpričuje, da so sedaj politične svoboščine v veljavi. Od jalove ix>lhike nima nihče koristi. Ce pa politika rodi dobre sadove, tedaj je ljudstvo z njo zadovoljno in ima od nje velike koristi. Ni dvoma, da ima ljudstvo od dosedanjega dela kr. vlade in od politike JRZ velike koristi. Nato je g. minister obširno pojasnil, kaj je kr. vlada storila za ljudstvo, odkar je prišla na upravo države. Med drugim je omenil, da so prejš- Sestanek Male zveze Belgrad, 11. septembra. V soboto 12. t. m. se sestane v Bratislavi stalni svet Male antante na U. redno zasedanje. Našo kraljevino bo na tem zasedanju zastopal predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. V njegovem spremstvu so Vladislav Martinac, pomočnik zunanjega ministrstva, Radovan Petrovič, šef stalnega tajništva Male antante, dr. Dragoslav Protič, šef kabineta zunanjega ministrstva in dr. Jovan Gošič, šef kabineta predsedstva vlade. Belgrad, 11. sept. m. Nase zastopstvo na konferenci Male zveze v Bratislavi tvorijo: predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, pomočnik zun. ministra Vladislav Martinac, šef stalnega se-kretarijata Male zveze Radovan Pet r o v i č, šef kabineta zun. ministrstva dr. Dragoslav Protič in šef kabineta min. predsednistva dr. Gašič. Vesti od 11. septembra Število nemških judov, je od Hitlerjevega nastopa dalje padlo od 1,900.000 na 100.000, kakor poroča judovski uradni »Almanah«. Komunistično ponarejevalnico denarja in skladišče orožja za komunistične bojne organizacije je odkrila francoska policija v Candraiu. Denar je bil ponarejen spretno, z najmodernejšimi stroji. Policija je za plenila orožja in denarja toliko, da so ga morali odpeljati z dvema tovornima avtomobiloma. Titulescu je dospel v Ženevo, toda samo mimogrede ter izjavil. Ja se prihodnjega zasedanja Sveta ZN ne udeleži. Nelojalne francoske namene v Maroku domnevajo po pisanju rimskega »Mesaggera« v italijanskih krogih, češ, da si hoče Francija s pomočjo maroškega sultana zagotoviti predpravice v španskem in neodvisnem Maroku. 10.000 angleških vojakov so cepili zdravniki pred odhodom v Palestino proti tropskim boleznim prej, kakor v enem tednu. Vatikan je protestiral proti D'Annunziju, odnosno proti njegovi drami »San Sebastiano«, češ da je poganska imperialistična. Z to je italijanska vlada prepovedala uprizoritev tega 'Jela v starorimskem gledališču na razvalinah Pompejev. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za vzpostavitev normalnega gospodarskega prometa v Rimu se ugodno nadaljujejo, saj je za Italijo to prav tako važno, kakor za nas. Generalni tajnik Zveze na narodov Avenol bo drevi zapustil italijansko prestolnico. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da je gosp. Avenol zelo zadovoljen z uspehi svojih rimskih razgovorov. Preiskavo pri Zvezi za človeške pravice je izvršila včeraj varšavska policija, prav tako tudi pri vseh članih te organizacije, ki stoji povsem svetu pod komunističnim vplivom. Policija je zaprla tri judovske književnike. Nacionalisti odklanjajo amnestijo Baskov, saj tako se glasi včerajšnji dogovor nacionalističnega generalnega štaba vodstvu baskovskih avtonomistov, ki so obljubili, da prenehajo z bojem, če jim nacionalisti zajamčijo amnestijo. Turška mornarica j’e odplula v inozemstvo prvič odkar je predsednik republike Kemal Ata-turk. Včeraj je odplula iz Dardanel križarka »Ja-vuz« na Mallo, kamor jo je povabilo angleško mornariško jjoveljslvo. Od tu bo šla v Faleron, da vrne lanski obisk grškega brodovja v Istanbulu. Križarka »Javuz« je bivša nemška bojna ladja »Goeben«. Angleškega predloga za reformo ZN ne bo, kakor je izjavil včeraj angleški zunanji minister Eden. Eden bo stališče angleške vlade do tega vprašanja razložil ustmeno Pred generalnim štrajkom tekstilnih delavcev stoji Francija zaradi komunistične agitacije proti vedenju pariške vlade v španski zadevi. Trenutno štrajka v severni Franciji 35.000 delavcev. Pet skupin angleških izletnikov v našo državo je napovedanih iz Londona. Skupaj pride okoli 200 Angležev, ki bodo |x>tovali in si ogledali naše Jadransko Primorje, nato sc bodo pa odpeljali čez Sarajevo v Belgrad, in se vrnili nazaj na Angleško. Skupine angleških izletnikov pridejo k nam ta in prihodnji mesec. Izletniški parnik »Romance« je trčil včeraj 5 milj pred Bostonom v tovorno ladjo »Newyorlc«. »Romance« se je takoj po udaru pogreznil. Na parniku je bilo 150 jx>tnikov in 50 mož j^osadke. Na kraj nesreče so takoj poslali več pomožnih parnikov, ni pa znano, ali so koga rešile. Nov svetovni rekord je včeraj dosegel ruski letalec Vladimir Kofinasci. Dvignil se je v višino 11.293 m z bremenom 2000 kg. Preiskava proti prijateljem Trockega, ki so bili osumljeni, da so sodelovali s teroristi in pristaši Leva Trockega, je ]>o poročilu iz Moskve končana. Na f>odlagi te preiskave je dognano, da so bile obtožbe, zlasti obtožbe proti Buharinu in Rikovu brez osnove. nja leta zaradi slabe trgovinske politike padle cene poljskih pridelkov zelo nizko. Sedanja vlada pa je odprla nova tržišča in poskrbela za višjo cene poljskih pridelkov. Minister Cvetkovič je nato med splošnim odobravanjem navzočih kmetov govoril obširno o raz-dolžitvi kmetov. Pojasnil je podrobno prizadevanje kr. vlade, da bi to vprašanje uredila. Med drugim je izjavil: Polnih šest let so govorili o razdolžitvi kmetovalcev. Nobena izmed dosedanjih vlad ni mogla urediti vprašanja kmečkih dolgov. Sedanja vlada pa je pripravila uredbo o rešitvi tega vprašanja. Z njo bo lo vprašanje dokončno urejeno. Zaradi velikega razumevanja predsednika kr. vlade dr. Stojadinoviča bo ta uredba izšla že te dni. Z njo bo dokončno odstavljeno z dnevnega reda vprašanje kmečkih dolgov. Lahko rečem, da bo to vprašanje urejeno še pred občinskimi volitvami. Težka nesreča pri razstreljevanju skal Kranj, 10. septembra. Tovarni »Polak« sedaj »Standart« popravlja »St-avbinska družba« iz Ljubljane jez, ki leži na koncu znane Kokrine tesni. Jez je že popravljen, lesni oporniki odstranjeni, še par dni dela, kar bi rabili za zasipanje spodnjega dela jezu, da bo jez odpornejši, pa bi se vsa dela izvršila popolnoma srečno. A danes okoli 4 popoldne se je pripetila nesreča, ki bo skoro gotovo zahtevala življenje mladega delavca. Za zasipanje jezu so rabili večjo množino več jih skal, katere so dobili s tem, da so v soteski razstreljevali večje skala. Tako so pričeli tudi danes popoldne z razstreljevanjem večje okoli 10 m visoke skale. Ko je počil prvi strel, so delavci šli pod skalo in pričeli s čiščenjem in odvažanjem nastrelenih skal. Tu so bili zaposleni štirje delavci. Nekako pol ure po strelu se je naenkrat pod njimi kakšne 3 m visoko odtrgala skala, ki je že prej precej sumljivo visela navzdol. Vsi štirje delavci so skočili kakor je kdo mogel. Skala je pa pri tem že padla, se na tleh zasukala in pritisnila k drugi skali 27 letnega delavca Rejca Lojzeta, doma iz Strahinja pri Naklem. Delavca Gregorca Janeza, doma iz Klanca, pa je tudi nekoliko oplazila, vendar le toliko, da se bo zdravil v domači oskrbi. Rejca je skala tako močno stisnila, da mu je eno nogo v kolku skoro oddrobila in mu poleg tega povzročila težje notranje poškodbe. Delavci so Rejca le s težavo rešili izpod skale, nakar ga je rešilni avtomobil odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Kljub tako težki poškodbi se je Rejc vseskozi zavedel in prosil delavce, naj hite. Da se je utrgala skala, je vzrok le to. da je morala skala pri strelu dobiti razpoko, vendar je do padca pomagal kak pretres skale, ki so ga povzročili bodisi delavci ki so delali spodaj ali pa oni, ki so na 6kali vrtali za nov strel. Javna dela v novomeškem okraju Novo mesto, 10. septembra. Iz bednostnega ionda: Že izvršena dela v tekočem letu: Novogradnja obč. ceste I. reda Žužemberk—Gradenc, 40.000 Din. Trasa je Sla deloma tudi po območju občine Hinje. Novogradnja obč. ceste I. reda Toplice—Gor. Polje, 23.000 Din; gradnja obč. ceste Mirna—Gor. vas—Sevnica, 2000 Din; rekonstrukcija obč. ceste Marinča vas—Vel. Globoko, 3000 Din; rekonstr. obč, ceste Sela— Vrtača—Volčja jama, 1000 Din; rekonstr. obč. ceste Ratje—Prevole, 34.000 Din; rekonstr. obč. ceste Žužemberk—Zafara, 1500 Din; rekonstr. obč. ceste Žužemberk—Reber 1000 Din; rekonstr. obč. ceste Vel. Lipovec—Soteska 2000 Din; rekonstr. obč. ceste Črmošnjice—Topli vrh—Stale—Ribnik— Travnik, 1000 Din; rekonstr. obč. ceste Vel. Škr-janče—M. Skrjanče—Roričevo—Petane, 2500 Din; rekonstr. obč. ceste Valta vas-—Drganja sela, 4000 Din; rekonstr. obč. ceste v Novem mestu za starim pokopališčem, 2000 Din; rekonstr. obč. ceste Brusnice—Dol. in Got. Suhadol, 1000 Din; rekonstr. obč. ceste Zaloviče—Šmarj. Toplice, 1000 Din; rekonstr. obč. ceste Mačkovec—Trška gora, 5000 Din; rekonstr. obč. ceste Trebnje—-Račje selo, 35.000 Din (v to vsoto je všteta tudi naprava opornega zidu). Dela v teku: Novogradnja obč. ceste I. reda Žužemberk—Radohova vas, 60.000 Din; novogradnja obč. cesite Šmihel—Klečet, 33.000 Din; rekonstrukcija občin. ceiste Potok—Vrh—Petane—Vel. Podljuben, 19.500 Din; rekonstr. obč. ceste Potok— Dol. in Gor. Mraševo—Vel. Podljuben, 5000 Din; rekonstr. obč. ceste I. reda St. Peter—Sela, 20.000 Din; reko/istr. obč. ceste Prečna—Žabjek, 5000 Din; novogradnja obč. ceste II. reda Mirna peč— Globodol, 90.000 Din. Predvidena dela: Rekonstrukcija občin- ceste Vel. Reberce—Valična vajs—Sv. Martin—M. Be-berce, 9500 Din; rekonstr. obč. ceste II. reda Vrhovo—Dol. in Gor. Križi—Vrh, 2000 Din; rekonstr. obč. ceste II. reda Vrhovo—Prapreče, 4000 Din, katera vsota pa še ni nakazana; poleg tega je predvidena preložitev klancev na dveh mestih. Iz banovinskega ionda za javna dela je v teku; Gradnja obč. ccste I. reda Novo mesto—Hmeljnik, 48.500 Din; predvidena je tudi gradnja obč, ceste I. reda Žužemberk—Radohova vas iz tega fonda v skupnem znesku 100.000 Din, katera vsota pa še ni -nakazana. Iz tega je dovolj razvidno, kako skrb polaga banovina delom tistih pokrajin, ki so zaslužka res potrebni. Pet vagonov sliv - zastonj Brčko, 11. sept. Na prav drzen način je dunajska firma Laura Bernada prevarila nekega trgovca iz Brčkega za lepo vsoto 54.000 Din. Ta brčki trgovec je v z,ačetku tega meseca prodal omenjeni dunajski firmi pet vagonov sliv. Ko so v Brčkem te slive nakladali na vagone, je bila poleg trgovca Laura Bernada navzoča tudi žena njegovega kompanjano dr. Hahnerjeva, ki je zastopala svojega moža pri kupčiji. Dogovorjeno je bilo, da prodajalec dobi nakazilo za pošiljko z Dunaja preko Prve hrvatske posojilnice. Ko so bili vagoni natovorjeni, je Bernado dejal, da mora nazaj na Dunaj, Hahnerjeva žena pa da bo ostala še nekaj časa v Brčkem, da tani sklone še nove kupčije; z Dunaja da bo on prinesel nakazila. Ko so vagoni s slivami odšli za Bernadom, je drugega dne izginila tudi Hahnerjeva žena iz Brčkega. V hotelu je pustila samo kovčeg s perilom in je v hotelu dejala, da se bo vrnila v dveh dneh. Prodajalec sliv je res nekaj časa čakal, ker mu niti na misel ni prišlo, da bi se moglo pripetiti kaj nepoštenega od strani njegovega kupca. Na vse zadnje pa se je le moral sprijazniti z mislijo, da le ni vse tako v redu in da je precej občutno nasedel čisto navadnemu goljufu. Z Dunaja se ni nihče javil, čeprav je hitel telegram za telegramom tja. Neki slivarski posredovalec iz Brčkega pa je lzvox jabolk v Nemčijo Belgrad, 10. septembra AA. Privilegirana izvozna družba obvešča, da je Nemčija definitivno dovolila te-le kontingente za jabolka v razsutem stanju: 60.000 metrskih stotov za uvoz vštetega do •24. t. m. s carino 4.50 nemške marke, in 100.000 metrskih stotov za uvoz od 25. septembra do 31. decembra t. 1. s carino 2 marki. Od kontingenta 60.000 metrskih stotov je treba čim več izkoristiti, zato bo PrizaJ izvoz v tem razdobju nagradil s premijo 25 din za 100 kg, tako da se bo ta izvoz vršil po že prej objavljenih določbah. Uvoz v Nemčijo se bo vršil tudi nadalje čez obmejne postaje. Podmokly, Liebau, Mittelvvalde, Passau Oberberg in Salzburg. Izvozniki si morajo sami nabaviti fitopatološko izkazilo, nemški uvozniki pa devizno dovoljenje, ker uvozno dovoljenje ni več potrebno. V Nemčiji je zlasti povpraševanje po industrijskih jabolkah, zato Prizad priporoča izvoznikom, da ponudijo tudi to vrsto jabolk. Stara kranjska garda JNS odhaja Kranj, 10. sept. Kranjska občinska uprava se je na sinočni seji odpovedala nadaljnemu vodstvu občine. Vzrok temu je zakon o občinah. Do tega je prišlo, ker sta bila že pred meseci prva dva člana razrešena, tretji član, sedajni občinski predsednik g. Tajnik pa je odstopil. Vzrok njegovega odstopa je izkati v tem, kakor je prečital g. Bezjak ki je sejo vodil, v njegovem slabem zdravju, družinskih razmerah in privatni službi, kar mu vzame toliko časa. da se ne more posvetiti vodstvu občine tako, kakor bi bilo potrebno. Tako se je sinoči žalostno zaključila zadnja seja kranjske občinske JNS večine. V par dneh bodo imenovani začasni upravniki občine, ki jo bodo vodili ,do prihodnjih volitev. Turški časnikarji na Bledu Bled, 1, septembra. Včeraj okrog pete ure je prispel na Bled pet turških časnikarjev, ki potujejo po Jugoslaviji. Na stanili so se v hotelu »Toplice«, kjer so tudi prenočili. Danes zjutraj so si ogledali še ostali del Bleda, popoldne pa bodo predvidoma napravili še kak avtomobilski izlet proti Bohinju, dočim se zvečer odpeljejo v Dalmacijo. Turški časnikarji so polni hvale tako nad sprejemom v Ljubljani, kakor tudi nad lepoto naše države. Da pri tem ne morejo prehvaliti Gorenjske, je razumljivo samo po sebi. Verjetno je, da bodo odnesli turški časnikarji iz naše države samo najboljše vtise, kar bo gotovo znatno pripomoglo k utrjevanju stikov med nami in turškim narodom, s katerim nas veže toliko spominov, naenkrat dobil iz Tinkovcev povabilo od Bernada, naj gre z njim v Srbijo na kupčevanje. Ker pa je bil temu trgovskemu posredovalcu znan primer z ogoljufanim brčkim trgovcem, je tega hitro obvestil, kje se trenutno nahaja Bernado. Trgovec je hitel v Vinkovce in v resnici v tamkajšnjem hotelu naletel na Bernada. To srečanje pa ni bilo niti malo prijateljsko. Trgovec iz Brčkega je enostavno zahteval od Bernada, da mu pri priči plača vso vsoto, ki mu jo je dolžan, v nasprotnem primeru pa da bo takoj poklical policijo. Bernado mu je zatrjeval, da je vse v redu in naj se nikar nič ne boji. Povabil ga je, naj gre z njim na pošto, kjer bo pred njegovimi očmi poslal telegram za dunajsko firmo, od katere .bo zahteval, da takoj nakaže potom Prve hrvatske štedionice vso vsoto. Ko pa sta prišla pred pošto, je dunajski goljuf zaprosil brčkega trgovca, naj gre sam na pošto in odda telegram. Dal mu je tudi denarja, kolikor ga je bilo treba za oddajo telegrama. Brčki trgovec še ni spregledal in je ubogal Dunajčana. Ko pa se je vrnil s pošte, je na svoje veliko začudenje videl, da jo je dunajski trgovec popihal in da ni o njem ne duha ne sluha. Dunajčan je baje takoj najel neki avtomobil in se z njim odpeljal iz Vin-kovcev proti Zagrebu. Brčki trgovec pa je dosedaj še zaman čakal na denar za svoje slive, ki so že bogve kje. V nedeljo na Krvavec Ljubljana, 11. septembra. Deset let je minulo, odkar je SPI) z velikimi težkočami zgradilo dom na Krvavcu. Lepo je bilo število onih, ki so prisostvovali tej lepi slavnosti, ko je bil dom otvorjen, sigurno pa bo še večje število onih, ki bodo prišli v nedeljo, da dostojno proslave desetletnico doma, ki je odprt turistom vse leto. Kadarkoli kdo pohiti na Krvavec, mu te poti gotovo ni žal, saj mu gore ves trud bogato poplačajo. Spomladi vabi lepo cvetje, poleti lep in užitka poln razgled na Julijske Alpe in Polhograjske Dolomite, jeseni lep pogled na Kamniško polje, pozimi pa je tu ugodna smuka. V nedeljo 13. septembra bo SPD proslavilo desetletnico doma na Krvavcu in bo ob tej priliki aranžiralo skupni izlet planincev na Krvavec, l/let bo v dveh skupinah. Prva skupina odide iz Ljubljane v soboto popoldne z avtobusom do Cerkelj, druga pa v nedeljo zjutraj. Ob pol 11. je zbor planincev s slavnostnim govorom, ob 11. pa spominska služba božja, ki jo Ijo opravil gosp. V. Zor v lejpi kapeli Popoldne pa planinska zabava. Kdor zeli obiskati Krvavec v skupini, naj so javi v pisarni SPD, Aleksandrova cesta. Stroški za vožnjo z avtobusi bodo znižani od običajne cene. Planinci, pohitimo v nedeljo na Krvavec! Tujski promet v Ptuju Statistika tujskega prometa za letošnjo sezono v Ptuju izkazuje sledeče podatke: Tuzemcev je bilo v Ptuju 386 oseh z 819 nočninami, inozem-cev pa 278 oseb z 2949 nočninami. Od teh so bili iz Avstrije 197 oseb, Nemčije 29 oseb, Čeho-slovaške 15 oseb, iz Italije 12 oseb, ostali pa iz drugih evropskih držav. Onih tujcev, ki so se mudili v Ptuju le čez dan in si ogledali namenitosti Ptuja, je po cenitv; najmanj trikrat toliko. Večina teh obiskovalcev je bila iz Nemčije in tudi iz Francije. Obisk tujcev v našem mestu se je v tej sezoni (junij, julij in avgust) znatno pomnožil in nad-kriljuje visoko lansko sezono. Gol moški na ulici. Istovetnost slaboumn ega moškega, ki je. kakor smo poročali hodil gol po ptujskih ulicah, je ugotovljena. Piše se Alojz Šam-perl, star 29 let,' in posestnice iz Sv. Lovrenc v Slov. gor. Na sled so prišli, da so ga v Ptuju prijeli in dali v oskrbo v bolnišnico — polom časopisov. Od 'ioma je izginil v trenutku, ko je bil nekoliko časa brez nadzorstva. Visoki gostje v Ptuju. Na povratku iz Velike Nedelje, kjer so se vršile te dni velike slovesnosti in so praznovali 700 letnico Križniškega reda odn. tamkajšnje župnije, sta se zglasila v Ptuju visoka gosta in sicer knezoškof lavantinski dr. Tomažič in ljubljanski vladika knezoškof dr. Rožman. Prevzvi-šena gospoda sta si ogledala cerkev sv. Petra in Pavla in minoritski samostan, ter se dalie časa mudila pri oo. minoritih. II Predelovalnica ukradenih koles" Ljubljana, 11. septembra. V Oplotnici živita dva brata, o katerih so že dalj časa krožile govorice, da imata nekako dolge prste, kadar prideta v bližino koles. Končno je prišla zadeva na uho tudi orožnikom, ki so od te- daj naprej burno pazili na tozadevno udejstvovanje omenjenih bratov. Ugotovili so, da sta brata kradla širom naše lepe domovine lepa kolesa, jih prepleskavala, jim zamenjavala posamezne dele, jih lepo posnažila in prodajala za cenen denar naprej. Posli so rasli in brata sta si »prislužila« že kar nek obratni kapital v obliki velike zaloge koles. V primernem trenutku so orožniki napravili preiskavo ter prišli do izrednega plena: 18 ukradenih koles V skritih prostorih so orožniki od Sv. Duha (Loče) našli nič več in nič manj, kakor 18 koles. Večinoma so to moška kolesa, ki se jim vidi, da so popolnoma predelana in da so posamezni deli medsebojno zamenjani. Oba ptička so orožniki spravili na varno v zapore celjskega okrožnega sodišča, kolesa pa hrani orožniška postaja pri Sv. Duhu. Ker so kolesa popolnoma predelana, bo težko najti lastnike Merodajne bi bile tovarniške številke, toda ponekod so tudi te zdrgnjene, kakor tudi znamke koles. Ce bodo hoteli torej lastniki kolesa spoznati, si jih bodo morali večinoma sami ogledati. Med ukradenimi kolesi so: črnopleskano moško kolo, rjavi obroči s črnimi črtami po sredi kolo s številko 7950, sedež ima napis »Bal«; moško kolo »Columbia« s tovarniško številko 125.537; moško kolo »Stvria« črno pleskano tov. št. 4952; moško kolo »Kosmos« št. 5,217.520; žensko kolo št. 21.715; moško kolo »Kosmos«, nov sedež z napisom »Hamock«, št. 10.097; moško kolo »West-talen«, št. 3515; moško kolo št. 315.570, blatniki z modrimi črtami; črno pleskano moško kolo št. 752.413; moško kolo »llerkules« št. 525.7"v4; moško kolo brez znamke in številke, plašči znamke Pirroli; moško kolo »Torpedo« št. 223.137; moško kolo »Perfekt« št. 25.308; moško kolo »Ideal« št. 257.327; moško kolo črno pleskano brez znamke štev. 551.139; moško kolo brez znamke št. 1,036.704, črno pleskano; moško kolo brez znamke št. 212.357. Lastniki koles naj se obrnejo na orožniško postajo pri Sv. Duhu. Teden Rdeče&a križa Vesti iz BeHgrada Ljubljana, 11. sept. Manistrstvo za pošto, telegraf in telefon je na podlagi zakona o Društvu Rdečega križa odredilo, da se mora v času od 20. do 26. septembra t. 1. plačati za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pakete ter za telegraipe v tuzemskem prometu obvezno posebna pristojbina za Rdeči križ v znesku 50 par. Za ostale poštne pošiljke, kakor tudi za one pošiljke, ki so po zakonu poštnine proste, se ta pristojbina ne plača. Za pošiljke v inozemstvo plačilo pristojbine ni obvezno. Pristojbina za Rdeči križ se plača s posebnimi znamkami Rdečega križa. Za frankiranje dopisnic in pisem v tuzemstvu v času tedna Rdečega križa so izjane tudi posebne poštne znamke po 0.75 din in 1.50 din s poviškom 50 par v korist Društvu Rdečega križa. S temi znamkami frankirane dopisnice in pisma ni treba frankirati še s posebnimi znamkami Rdečega križa po 50 par. Karambol na Krekovem trgu Ljubljana, 11. septembra. Danes zjutraj je prišlo na Krekovem trgu do nezgode, ki ima • razmeroma dokaj težke posledice. Po Poljanski cesti jo pripeljal mesarski pomočnik Javornik na mesarskem vozu in je hotel peljati očividno na živilski trg Na vognlu nn Krekovem trgu se je pripeljal na kolesu v smeri pioti Kopitarjevi ulici leta 1010 rojeni delavec Stanislav Gorta, ki je zaposlen pri ljubljanskem slikarskem mojstru Vrhovniku. Oba vozača sta «e srečala tako iznenada, da je kolesar padel pod konja, ki mu je stopil na levo nogo, čez telo pa mu je peljal voz. Razumljivo, da je kolesar obležal na tleh in reševalci, ki so prizor opazili iz svoje postaje, so ponesrečenega delavca takoj prepeljali v bolnišnico. Gorta ima pri členku, kamor mu je stopil konj, nogo čisto črno. O vzroku nesreče pravijo, da mesarski konj no teče nikdar dovolj hitro ... Novo mesto Novo mesto, 9. septembra. Žegnanje na Trški gori. 8. septembra, na Marijin praznik, se vrši vsako leto žegnanje na Trški gori. Letos je biilo izredno mnogo obiskovalcev. Vreme je bilo sicer nekoliko megleno, vendar to ljudi ni zadržalo. Kmalu po 4 popoldne pa se je vlila ploha in tako to lepo žegnanje spremenila v pravo paniko. Ljudje so se trumoma spustili po pešpotih z gore ali pa se porazgubili po zidanicah, kjer so jim nudili dobro kapljo. Seveda brez pretepa to žegnanje tudi ni ostalo. V Ločni so se precej pijani fantje spoprijeli in si potipali kosti. K sreči hujših posledic ni bilo pri pretepu. Popravilo ceste. Banovinska cesta proti Dol. Toplicam jc hila na svojem začetku v Kandiji pred trgovino Kastelic že precej potrebna popravila. Zato so navozili apnenčev tolčenec in 9. septembra je lep 12 tonski valjar tukajšnjega okrajnega cestnega odbora počasi spolzel preko državnega mosta in začel valjati to cesto. Ta gesta cestnega odbora je naredila na ljudi zelo ugoden vtis in mnogi bodo hvaležni za to popravilo, ker je bila cesta že v resnici vsa razjedena od dežja zaradi velikega strmca. Slovenski tabor v Novem mestu še en dan nas loči od dne, ko bo naša Dolenjska manifestirala na lepem glavnem trgu novomeškem za narodno skupnost, za močno in na zdravih temeljih zgrajeno Jugoslavijo ter za voditelja dr. Korošca. Zanimanje za ta talx>r je silno veliko. Spored je že kolikor toliko znan, vendar ne škoduje, če ga še enkrat objavimo, da ne bo kakih nejasnosti. Zjutraj: 1. Budnica. 2. Zbirali se bomo na Grmu in pri Košaku od 8 do pol 9. Sv. maše opravite po možnosti že prej, tisti, ki pridete od daleč in z vlakom, boste pa imeli priliko, da se je udeležite pri frančiškanih ob 7 111 ob 8 uri in v kapitlju ob 7 in pol 8. 3. Vlaki, ki pridejo za tabor v poštev, vozijo takole: Iz smeri Ljubljana, od koder odhaja vlak ob 5.25 in gre mimo Grosupljega ob 6.6, pripelje v Novo mesto ob 7.52. Belokranjec odhaja iz Metlike ob 4:.55, gre mimo Črnomlja ob 5.20 in pride v Novo mesto ob 6.18. Voznina je polovična, zato vzemite na odhodni postaji nedeljske povratne karte. 4. Reditelje prosimo, da se zberejo ’že ob 7 v Prosvetnem domu. 5. Ob pol 9 se prične sprevod in ob 9 zborovanje, ki bo trajalo predvidoma do 12 ure, da bo mogoč vsem najprikladnejši povratek, Ljubljančanom ob 12.37 in belokranjcem ob 13.20. Glede discipline riaj se udeleženci v vsem pokoravajo na-redbam rediteljev. • V primeru slabega vremena se vrši celotno zborovanje v veliki dvorani Prosvetnega doma. Taborske znake boste dobili še v nedeljo zjutraj od 7—8 ure v Prosvetnem domu. Če jih kakšne krajevne organizacije dosedaj niso prejel, jih prejmejo tamkaj. Za večji tujjski promet Belgrad, 11. septembra, m. Da bi se odpravile razne formalnosti pri carinjenju in dale večje olajšave izletnikom, ki prihajajo začasno 1. motornimi vozili v našo državo, se ta motorna vozila v bodoče pri nas ne bodo več plombirala. Kavno tako sc tudi ukinejo manipulacije s ootrdili Belgrad, 11. septembra, m. Z odlokom prometnega ministra je odobren popust 57% na železnicah in ladjah vsem udeležencem proslave 60 letnice Rdečega križa, ki bo 20. sept. v Belgradu. Belgrad, 11. septembra, m. Te dni pride v Belgrad večja skupina nemških gospodarstvenikov. Z njimi vred pride tudi okoli sto nemških izletnikov. Belgrad, 11. septembra, m. Sofijska policija je odkrila pred dnevi tajno skladišče orožja pri komunistu Hte.fanu Račevu. Račev je izjavil, da ima to orožje še iz leta 1922., ko je bila Sofija razdeljena na šest vojaških komunističnih sektorjev. Orožje jc služilo za oboroževanje komunistov. Belgrad, 11. septembra. A A. Z odlokom prometnega ministra je dovoljen 75% popust na državnih železnicah in ladjah udeležencem proslave 60 letnice Rdečega križa, ki se bo vršila v Belgradu v nedeljo 20. t. m. Popust velja za odhod od 17. do 20. in za vrnitev od 20. do 23. t. m. Belgrad, 11. septembra. AA. Finančni minister je na podlagi člena 273. carinskega zakona in po zaslišanju carinskega sveta izdal odlok, da so v svrho oprostitve carinskih formalnosti in čim večjih olajšav tujcem, ki prihajajo kot izletniki v našo državo z motornimi in drugimi vozili, v bodoče ukine pripenjanje carinskega svinca na vozila in ukinejo ekspedicije s podrobnimi potrdili. V svrho potrebne kontrole in evidence o prihodu in odhodu vozil iz naše države bodo carinarnico skrbele za točno vodstvo registrov za triptike, kolesarske legitimacije itd. Ta odlok je stopil danes v veljavo. Belgrad, 11. septembra. A A. Ker je kakovost naše pšenice v primeri s pšenico drugih dežel precej slabša, zlasti glede čistosti, vrste in tipa in zato komaj prenaša konkurenco na svetovnem tržišču, je sklenil ministrski svet na predlog kmetijskega ministra, da tudi letos podpre nakup semenske pšenice »Bankut« v količini 200 vagonov, ki naj se razdele za letošnjo jesensko setev v krajih dunavske, drinske in vardarske banovine, odkoder pšenico največ izvažajo. Od te pšenice dobi dunav-ska banovina 180 vagonov, drinska banovina 10 vagonov in vardarska banovina 10 vagonov. Za nabavo te pšenice je podeljenih kr. banski upravi v Novem Sadu 800.000 din. Zagrebški pometači zopet delajo Že včeraj smo poročali, da je zagrebška občina ustregla zahtevam mestnih pometačev in smetarjev in jim povišala plače za povprečno 10%. Občina se je tudi zavezala, da ne bo odpustila nobenega delavca, ki je bil v stavki in pristala na 8 urni delavni čas. O vseh ostalih delavskih zahtevali pa bodo razpravljali še nadalje. Občina jo ponudila te ugodnosti delavcem, zraven pa jim stavila rok za premislek do včeraj opoldne. Pometači in smetarji so sprejeli te izboljšave, nakar je bila podpisana tozadevna pogodba. Popoldne pa so sc pometači že spravili na delo in začeli čistiti mestne ulice, na katerih se je nabralo v času stavke že na kupe smeti. Vihar nad Jadranom Predvčerajšnjem je divjala na severnem delu Jadrana strašna nevihta. Vlekel je veter z brzino preko 100 kilometrov. Prav ta čas je bilo na odprtem morju mnogo ribjških ladij, ki se niso mogle zateči pravočasno v kako zavetje. Najhujšo je vihar divjal okrog Zadra in bližnjih otokov ter je zahteval tudi eno človeško žrtev. Pri otoku Istu je ribarilo nekaj ribiških ladij. Ko so opazili grozečo nevihto, so se začeli naglo pripravljati na povratek k obali. Še preden pa so mogli pri-pluti do nje, so jih začeli premetavati velikanski valovi in jih odganjati spel nazaj na odprto morje. Ena ladja jc pri tem izgubila enega ribiča, ki je utonil. Dve drugi ladji sta najbrže postali žrtev razbesnelega morja, ker luška kapetanija ne vo nič o njih. Na obeh je bilo dvanajst ribičev, žo dva dni pa ni o njih nobenega glasu. Oblasti so poslale na pomoč ladje, vendar je bilo iskanje brez vsakega uspeha. Najhujša nevihta pa je zalotila tudi italijansko jadrnico »Fabioncello«, ki je vozila zelenjavo proti Zadru. Čeprav je bila prav blizu obale, ni mogla vreči sidra, ker so jo valovi premetavali sem in tja. Vihar ji je odtrgal vrvi jader in jih pometal v vodo. Nazadnje jo jo vihar vrgel na^ pečine, kjer se je razbila, le posadka se je rešila. Enaka usoda bi skoro doletela neko jugoslovansko jadrnico, ki je nasedla in so preklala, pa ji je pravočasno prihitela na pomoč druga jadrnica in rešila posadko . Krvav zakijuček konjske dirke V bližini Siska, v vasi Čigoču, imajo kmetje konjerejsko zadrugo, ki prireja vsako leto na Mali Šmaren konjske dirke in razstavo konj. Letošnje dirke pa so se končale krvavo. Kakor je običaj, se zaključijo te dirke z veselico pri enem od zadružnikov. Vsak zadrugar daruje za to priliko nekaj litrov vina. Na veselici sta bila tudi dva kmeta, ki sta se ves čas prepirala. Eden od njiju je sprevidel, da bo ta spor utegnil roditi še kaj hujšega in se je zato hotel na tihem umakniti domov. Ko pa je stopal proti svojemu domu, ga je nasprotnik že čakal v zasedi. Žena je še pravočasno opazila svojega moža, kako preži na svojo žrtev in ga hotela pregovoriti in odvrniti od zločina. Ta čas pa se je že približal kmet Miletič, a Stanič je planil nanj kakor zver in mu s sekiro presekal prsa. Miletič je obležal na mestu mrtev. Stanič pa je zajahal konja in se prijavil sisačkemu sodišču. dancs i Kraljevič T omislav igra „ $v. roč ss Koledar Danes, petek, 11. septembra: Prot in Hiacint, 1 mučenca. ( Jutri, sobota, 12. septembra: Ime Marijino. * i Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuslek, , Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Kotnolar, Vič, Tržaška cesta. * Umetnostna razstava slik in kipov Franceta < Kralja v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno nd 9- 19. Dobi se tudi lepo ilustriran katalog. Dosedaj je obiskalo razstavo več tujcev zlasti Nemcev in Bolgarov, ki so se prav simpatično izražali o razstavljenih umetninah. Belokranjski dan bo v nedeljo, dne 13. t. m. v Ljubljani. Naši bratje in sestre iz Črnomlja in Metlike pridejo te dni v Ljubljano m bodo izvajali v nedeljo opoldne na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju svoje tradicijonelne narodne plese, igre in običaje. Vse spremlja tipično belokranjsko narodno petje, morda nase najstarejše narodne popevke, zunanja slika vsega pa so njihove bele noše. Ljubljančane, predvsem pa člane društva Bela Krajina in druge Belokranjce opozarjamo že danes, da se pripeljejo rojak, v Ljubljano v soboto popoldne ob 15. Ljubljančani jih sprejtno in pozdravijo na glavnem kolodvoru z iskreno dobrodošlico. Vse prijatelje in znance vabimo ob tej uri na kolodvor, sicer pa jih prosimo, da si ,v Matični knjigarni omislijo sedeže in stojišča za nedeljsko popoldansko prireditev. Lepa bo, zanimiva bo, videli bomo običaje, katerih dosedaj po večini še nismo imeli prilike videti. Zato vsi na Belokranjski dan. * Davčne zavezance, zavezane zgradarini opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani na razpored o zgradarini za leto 1936, ki je razgrnjen na vpogled pri davčni upravi za mesto, Vodnikov trg št. 5, II. nadstr., soba št. 13. Medklubske kolesarske dirke SK Vrhnika so pred vrati. Sekcija katera se je ponovno ‘ in včlanila v podzvezo na pobudo vrhniških ko^- sarjev se lepo razvija pod„ ?gl TUno zastonana gosp. Kočevarjem in je vedno častno J na vseh medklubskih in državnih dirkah po svojih znanih vozačih. Za izvršitev dirk sekcija je pre skrbela krasne pokale, ki sojih i^mr Ho&var "s cij Hren, župan mesta Vrhnike in mr. Hočevar S., narodni poslanec in znan. kolesa^k. organ.zato kolesarske koroške župe gosp. Cajnko Vinko iz Slovenjgradca. — Dirka, kakor je bilo ze objav je-no potom časopisov in razpisa se vrst v treh skupi na 1 in bodo nagrajena v vsaki skupim prva 3 odn. 4 mesta. Zmagovalec vsake skupine prejme krasni pokal, ostala mesta pa krasna darila, ki so jih darovale znane športu naklonjene tvrdke: gg. Jernejčič, Obak J., Šuštaršič F. in Bata — Vrhnika, Batjel, Spelčtrum, Unitas za pokromanje, Žerjal O., Remec O. — Ljubljana in Neuman —• Zagreb. — Sekcija za izvršitev dirk je imela polno dela in bo to sploh ena največjih dirk Notranjske. Sekcija vljudno vabi vse verificirane vozače in prijatelje kolesarskega športa za čimvečjo udeležbo. Startali bodo tudi znani zagrebška vozači in slovenska olimpijca gg. Gartner in Valant. Dirka se vrši v vsakem vremenu. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Opera. Začetek ob 20. uri. Petek, 11. septembra: Zaprto. Sobota. 12. septembra: Lucia di Lamermoor«. Gostovanje tenorista gosp. Josipa Rijavca. Izven. Nedelja, 13. septembra: Pod to goro zeleno... Opereta. Izven. OPERA , .. , Tenorist gosp. Josip Rijavec, je nastopil, pred nedavnim v Leningradu na petih ko"“rtih, je da se fr el s svojim umetniškim podajanjem navdušena prfznanja in laskave ponudbe za nada jne koncert^ Sodeloval bo tudi na Švedskem v Oo eborgu ini v Mozartovih slavnostnih igrah. V soboto bo pel parlijo Edgarja v »Luciji di Lamermoor«. Naslovno partijo bo pela naša odlična koloraturka gdc. Zupevčeva. Vsa ostala zasedba je običajna. V Griinovi opereti »Dvojno knjigovodstvo« je zgrajen zabaven konflikt in vsakršne zmešnjave na zamenjavi oseb. Godba operete je vedra in ljubka, žanr dela dunajski, tako da bodo ljubitelj! tovrstne lahke umetnost, našli nekaj prijetne zabave in pev-ne, prijetne glasbe. DRAMA y . Otvoritvena predstava v drami bo Cankarjeva igra »Za narodov blagor« v režiji g- m£,.ar. jana Stupice. V glavnih vlogah so zaposleni „g--Cesar, Skrbinšek, Gregorin, Debevec in dame: sever jeva in Vida Juvanova. Shakespearjev »Kralj Lear« v režiji g- Cirila Debevca bo druga predstava, ki bo prišla v bodoči sezoni na vrsto. Naslovno vlogo bo kreiral gosp. Ivan Levar. V važnih vlogah bodo nastopili gg. Gregorin, Lipah, Skrbinšek, Jan in Debevec. Glav ne zenske vlage bodo igrale dame: Saričeva, Mira Danilova in Doltarjeva. na orgljjah SjubSganske stolnice Ljubljana, 11. septembra. Včeraj okrog petih popoldne je nenadoma prispel pred ljubljansko stolnico dvorski avtomobil. Začudeni pasanti so opazili, da »ta iz avtomobila izstopila kraljevič Tomislav v spremstvu gospoda, o katerem se je takoj zvedelo, da je kraljevičev angleški vzgojitelj, učitelj angleščine in glasbe. Oba sta takoj stopila proti vhodu v cerkev. Tu je kraljeviča pozdravil stolni prošt Ignac Nadrah s stolnim dekanom dr. Kimovcem, stolnim župnikom dr. Klinarjem in stolnim kapelnikom msgr. Premrlom. Kraljeviču so najprej razkazovali cerkev, pri čemer je pokazal veliko zanimanje za nekatere predmete. Nato pa je v spremstvu odšel na kor ter takoj začel preizkušati orgle. Igral je različne skladbe v vseh mogočih barvah, odpiral in zapiral je registre ter temeljito preizkusil orgle. Najbolj pa so ga zanimala pedalni jezički, ki jih z nogami sicer ni dosegel, a je napol stoje pritiskal po bobnečih padalih. Med skladbami, ki jih je igral po- polnoma čisto in gladko, je začudila poslušalce zlasti »Sveta noč«, ki jo je zaigral prav občuteno. V splošnem je kraljevič pokazal svojo odlično glasbeno šolo. Saj orgelj ni prav nič vajen, pa je kljub temu igral skladbe čisto in gladko. Očividno pa so mu orgije zelo ugajale, saj se je mudil ob njih celo uro, njegov učitelj pa je obljubil, da se ob priliki še vrneta. Ko je kraljevič stopil od orgelj, je mojstrsko zaigral nekaj skladb msgr. Premrl. Njegovo igranje je spremljal kraljevič z veliko pozornostjo in dopadenjem. Medtem se je zbralo v cerkvi veliko občinstva, ki je radovedno poslušalo orglanje, ki je vedelo, da igra nanje kraljevič Tomislav. Po enournem zadržanju v cerkvi s« je kraljevič poslovil ter odšel pred cerkev k svojemu avtomobilu. Ko mu je ljudstvo prirejalo prisrčne ovacije, je ljubko odstravijal z roko. Mariborsko gledališče v novi sezoni »Uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje abonma za 6ezono 1936-37, ki se olvori 1. oktobra t. 1. in se zaključi koncem maja 1937. Podpis abonmaja upravičuje do obiska 22 raznih uprizoritev, to je do 14 dramskih, 7 glasbenih predstav ter do enega koncerta. Razen tega se bodo vršila gostovanja ljubljanske opere, predvsem s Puccinijevo opero »Madame Butterfiy« z gospo Gjungjenčevo v naslovni vlogi. Abonenti ter lastniki blokov si lahko enkrat ogledajo tako gostovanje in dobe 50 odstotni popust. — Abonma pomeni v razmerju proti večernim cenam velik popust ter se plačuje v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih petih dneh vsakega meseca. Cene za vsak obrok (plačati je torej treba sedem takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži 60 po 53, 38, 31 in 19 Din (za uradnike 45, 32, 27, 14); parterni sedeži so po 48, 38, 31 Din (za uradnike 41, 32, 29); balkonski sedeči po 48, 38, 29, 22 Din (za uradnike 41, 32, 24, 18); galerijski sedeži po 24, 19, 13 Din (za uradnike 19, 14, 9). Dobe se tudi bloki, k iupravičujejo obisk gledališča pri poljubnih 14 dramskih in 7 glasbenih predstavah ter pri enem koncertu. (Izvzete so one predstave, ki imajo na lepakih označbo »izven«, — Cene teh blokov so nekoliko višje, kot pri običajnem abonmaju. Priglase sprejema gledališča blagajna, ki je odprta vsak dan od 9. do pol 13. ure ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah od 10. do pol 13. ure). Za dosedanje abonente ostanejo lanski sedeži rezervirani do petka, 18. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da to store čimprej. Opozarja »e, da je abonma med sezono nepreuOsljiv ter neodpovedljiv. Repertoarni načrt, iz katerega se bodo črpala dela za sezono 1936-37. A. Drama: Slovenska dela: Bevk. Krivda; Cankar, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski; Pregel, Salve, virgo Catbarina; Žigon, Kadar se utrga oblak. Srbohrvaiska dela: Begovič, Božji človek; Nu-šič, Miister Dolar ali BelgTad nekdaj in sedaj. Ruska dela: Ostrovskij: Gozd; II j in, Cesarica brez dežele; Tolstoj, Živi mrtvec. Češka dela: Langer, Konjeniška patrulja; Mi-narik, Zorka; Scheinpflugova, Hladna luč. Angleška in amerikanska dela: Lavery, Prva legija; 0'Neill, Ana Christie; Shakespeare, Zimska pravljica ali Ukročena trmoglavka; Shaw, Can-dida ali Sveta Ivana. Nemška dela: Arx, Sveti junak; Klabund, Praznik cvetočih češenj; Hofmannsthal: Slehernik; Ort-ner, Čevljar Hit. Francosko delo: Deval, Tovariš. Španski deli: Caldcron, Sodnik Zalamejski; Serriez, Uspavanka. — Razen tega nekaj veseloiger, otroških iger ter eventuelno drugod uspele domače novitete. B. Opera: Albini, Baron Trcnk; Ascher, Visokost pleše valček; Bcnatzky,Trije mušketirji; Beneš, Pod to goro zeleno; Eysler, Brat Straubinger; Jamo, Logarjeva Krista; Kalman. Ciganski primaš; Parma. Nečak; Rasberger, Rdeči nageljni. Dramaturške posle bo vršiJ dr. Ivan Dornik. — Novi člani ansambla so Jelka IgUčeva, Josip Borbo, Ljudevit Crnohori in Peter Malec. — Gostovanja se bodo vršila predvsem v opereti ter bosia stalno gostovali Pavla Udovičeva ter Ma rica Lubejeva, verjetno pa Uidi Ančica Mitroviče va in E. Druzovičeva. Celjske novice Radio Programi Radio Ljubljana Pekk, It. »eptcmrba: 12.01) Po naših lngih in Rajih (pJo86c) 12.45 Vrem«, poročila 13.00 0n*. spored, Obvostila 18-1S Radijski orkester 14.00 Vreme, borz« 18.00 Nl»larbah sla prišla v finale Italijan Palmieri in Piinčec. V zelo napeti igri je zmagal Punčec in tako postal prvak turnirja. V sredo so se pričele na igrišču ftalati v Zagrebu tekme za mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, ki naj odločijo ali je naša država mednarodni prvak ali ne. Na turnirju sodelujejo skoro isti igralci kakor v Benetkah, tekem se celo udeležuje kitajski prvak Ko-Sin-Ki, nastopijo tudi Grki s svojim prvakom Saliosom. V okviru tega turnirja se bo tekmovalo obenem še za prvenstvo Hrvatske. Na turnirju so zastopani Nemci, Francozi, Čehoslovaki, Avstrijci, Grki, Kitajci in Jugoslovani. Prvi dan turnirja: Milič premaga prvaka Avstrije Metaxa z 9:7 in 6:4, Časka (f'SH) — Ci-koš (Jug.) 7:5, 2:6, 5:4; Ko-Sin-Ki — Kovač (Jug.) 0:2, 6:2; Lesier (Franc.) — Hedlinger (Jug.) 6:3, 6:2; Donker (Nem.) — Radovič (Jug.) 6:3, 7:5; double Henkel-Denker (Nem.) : Blati-Hediinger (Jug.) 6:0, 6:1. Grafika : &&ka lom celjskega okrožnega sodišča raz.prava proti 23 letnemu pos. simu Alojziju Debeljaku s Križan-vrha pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, ker je dne 28. julija letos zvečer v Polakovem vinogradu z lovsko puško ustrelil 17 letno posestnikovo hčerko Kristino Polaikovo, in sicer iz ljubosumnosti. Dva sta si zlomila roko, eden nogo. Sl-uga Marija, 54 letna dninarica z Lave 4, je v sredo doma padla in si zlomila desno roko, — Vaš Ivan, sin posestnika z Gomiljskega, star 5 let, je 8. t. m. doma padel in si zlomil desno roko. — Leskovšek Ivan, sin posestnika iz Šibenika pri Sv. Juriju ob j. ž., je padel v sredo doma pred hišo in si zlomil desno nogo. Cvetoča jablana v septembru. V Slovenčevo podružnico v Celju je prinesla gospa Helena Klun cvet jablane, ki je vzcvetela sedaj v mesecu septembru v Čmolici pri Sv. Juriju ob j. ž. Romarski shod na gori Oljki. V četrtek, dne 17. septembra bo na gori Oljki romarski shod. Ob 9. bo sv. maša in pridiga, nato darovanje za cerkev. Vljudno so vabljeni vsi darovalci in prijatelji gore Oljke. podsavezne skupščine, da se kvalificira v prvi razred ono moštvo, ki doseže v teh dveh tekmah boljši rezultat. Reka, kakor tudi Grafika igrata lep kombinacijski itogomet, ter je izid vnaprej težko prerokovati. Dosedanja srečanja so prinesla vedno tesne rezultate v prid tega ali onega kluba. Zato se nam obetajo lepe in zanimive borbe in sicer; V soboto, 12. t. m. ob 16. 30 na igrižču Hermesa v Šiški. V nedeljo, 13. t. m. ot> 10. dopoldne na igrišču Reke na Viču. Prijatelji obeh klubov in ljubitelji nogometa vabljeni, V soboto 12. in v nedeljo 13. t. m. se bo odlo-* čilo, kateri od teh dveh klubov bo igral bodočo sezono v p.odsavczni ligi. Tak je namreč skiep SK Jugoslaviji® v Ljubljani Za nogometni šport navdušeni Ljubljančani sc lelos prav za prav ne moremo pohvaliti, da smo videli kakšno [>ošteno borbo za pike. Tozadevno smo zelo slabo odrezali in če nam ne bi agilno vodstvo SK Ljubljane postreglo s tremi tekmami mednarodnega značaja, bi sploh pozabili na zanimive tekme. Postajali smo že pesimisti, še posebno z ozirom na znani manever Zagrebčanov, ki so hoteli že ob rojstvu SK Ljubljane slaviti tudi njen pogreb. Toda koncem koncev je pravica le zmagala in zvezna skupščina je ŠK Ljubljano uvrstila med ligaše. Tekmovanje je določeno za čas od 15. avgusta t. 1. do 15. junija 1937. Izjemoma je določen kot prvi termin šele 13. september, to je v nedeljo, ko se bodo pomerili prvi pari v boju za državno prvenstvo. V Ljubljani bo naš nasprotnik renomirani SK Jugoslavija iz Belgrada, ki je trenutno v odlični formi. Pred kratkim je s skoro istim moštvom, ki bo v nedeljo nastopilo proli našemu ligašu, odpravila državnega prvaka BSK z občutnim izrazom in vse časopisne kritike so bile enodušne v ocenjevanju lepe igre, ki jo je pokazal SK Jugoslavija. Res je sicer, da v Ljubljani ne bosta nastopila dva odlična igralca SK Jugoslavije, to sta vratar Spasič in srednji krilec Radovanovič, ki imata prei>oved igranja, vendar imata v moštvu skoro enakovredna nadomestnika. Zato bo morala Ljubljana napeti vse sile, če bo hotela doseči časten rezultat in zadovoljiti ljubljansko nogometno občinstvo. SK Jugoslavija bo nastopil predvidoma v na- Maribor SSK Maraton obvešča člane šahovske sekcije, da prične prirejati šahovske večere v klubovem lokalu, Sodna ulica 9, pritličje, ki s« vršijo od 14. t. m. dalje vsak večer od 16 do 21. Prijaviti se je v klubovi pisarni, šahovske deske morajo člani sami prinesti. Od doma je pobegnil. Josip Fornazarič, stanujoč na Tržaški cesti, je prijavil policiji, da je njegov 16 letni sin Josip 5. t. m. odšel od doma ter se baje z nekim fantom klati po mariborski okolici. Slomškova družina v Mariboru ima drevi ob pol 6 v Cirilovi tiskarni svojo sejo. Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši 18. in 19. sept. na banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter traja vsak dan dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 14 do 18. Tečaj je brezplačen. Prijave je pravočasno poslati na ravnateljstvo šoli'. Steklenici je zamenjala. Elizabeta Kelinger, 22 letna delavka na Pobrežju je pomotoma segla po steklenici, ker je mislila, da je v njej smrekin sok. Pomotoma pa je segla po steklenici, v kateri je imela ocetno kislino, katere je precej zavžila. liadi hudih krčev so jo takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Karamhol. Na Frankopanovi cesti sta trčila kolesar Gadler Anton, delavec v Hutterjevi tovarni, in tovorni avto tvrdke Sluga, (iadlerjn se je kolo popolnoma polomilo, sam pa je dobil hude poškodbe, radi kalerih so ga prepeljali v bolnišnico. lj?ra narave. Posestnik Jožef Maličic v Šobru pod Sv. Urbanom ima svojevrstno hruško. Sedaj v jeseni, ko je drevo polno sadja, je popolnoma razcvela, kar je gotovo redek primer v naravi. Lahkoatletski dvoboj Bclgrad : Ljubljana Včeraj so nastopili ljubljanski lahkoatleti proti belgrajeki reprezentanci in bili poraženi t. razliko šestih točk. Tekmo so odločili Belgrajčani v svojo korist z rezultatom 59:53. S to zmago si je Belgrad osvojil že tretjič in letos končnoveljavno pokal »Politike«, za- katerega so se vsako leto borili ljubljanski in bclgrajski lahkoatleti. Tekmovanje je prineslo naslednje rezultate: Tek 10« m: 1. Bauer (L) 10.9, 2. Kovačič (L), 3. Stevanovič (B). Tek 400 m: 1. Pleteršek (L) 52.3, 2. Banščak (B), 3. Gaberšek (L). Skok v daljavo: 1. Mikič (B) 6.45, 2. Jovičevič (B), 3. Pleteršek (L) 6.26. Disk: 1. Kleut (B) 45.53 (nov jugosl. rekord), 2. Stepišnik (L) 42.24, 3. Kajfež (L). Tek 5000m: 1. Bručan (L) 16.17, 2. Srakar (L), 3. Šporn (B). Tek 800 m: Gaberšek (L) 2:06.8, 2. Skušek (L) 2:06, 3. Deči (B) 2:00.4. Met krogle: 1. Kleut (B) 13.65, 2. inž. Stepišnik (L) 12.38, 3. Marek (B). Met kopja: 1. Smejda (B) 56.54), 2. Nikolič (B) 55.89, 3. Slapar (L) 51.55. Troskok: 1. Mikič (B) 13.90, 2. Jovičič (B) 13.&5, 3. Zerpar (L) 12.67. Skok v višino: 1., 2. in 3. Mikič, Mohr (B) in Martini (L) 176, 4. Marek (L) 171. Tek 1500m: 1. Goršek (L) 4.17, 2. £zui$a (L) 4:31.2, 3. Pačenka (B) 4:42. Štafeta 4X100 m: 1. Belgrad 45.2, 2. Ljubljana 45.5. li Danes so Ljubljančani odpotovati naprej v Sofijo, kjer se bodo udeležili mednarodnih lahkoatletskih tekem, ki se pričnejo v nedeljo. Velesejem Stalna strokovna vodstva po velesejemskih razstavah bodo odslej vsak dan dopoldne in popoldne. 2e dosedaij smo imeli vsak dan vodstva po oddelku za kemijo na lesni razstavi in tudi po vrtnarski razstavi, od danes dalje so pa redna vodstva tudi po oddelku za stavbarstvo v paviljonu »N« in po oddelku za produkcijo lesa v paviljonu »I«. Danes ob 11. uri vodi inženjer arhitekt Kregar, ob 15.30 pa spet ing. arch. Fatur. V soboto ob 11 vodi arch. Mesar, prav tako pa arch. Mesar vodi v tem paviljonu ob 15.30, naposled pa še v nedeljo ob 11 razlaga razstavljene predmete ing .arch. Kregar. V paviljonu »J« vodi tajnik razstave ing. Šušteršič vsak dan trikrat, in sicer ob 11, 15.30 in 17. Strokovnjaki obiskovalcem šele odkrijejo, kako bogate in vsakomur koristne so le razstave, da si bodo obiskovalci gotovo razširili obzorje. Spet nova razstava na vrtnarski razstavi bo otvorjena jutri zjutraj, ker drfevi dosedanje, že uvele dalije zamenjajo z najraznovrstnejšimi cvetlicami, zlasti pa s traljnicaimi, ki ob tem času cveto. Obiskovalci bodo spoznali mnogo novih vret in sort in videli stvari, ki bi jih gotovo radi imeli na svojih vrtovih. Tudi nove vrtnice bodo spet razstavljene in mnogo takega, da bo tudi ta razstava tako krasna, kakor so bile razstave vrtnic, begonij in dalij. Na snočnji plenarni seji delovnega odbor a ve-lesejmske razstave »Za naš les« je bilo na predlog dr. Knafliča soglasno sklenjeno, da se ta odbor, zlasti še s pritegnitvijo faktorjev, ki ustanavljajo umetnoobrtni muzej, spremeni v »talen pripravljalni odbor za ustanovitev obrtnega in tehnološkega muzeja v Ljubljani. Vsii objekti razstave »Za naš les« pridejo v last novega odbora in je s tem zagotovljeno, da ostane ta prevazna razstava ohranjena, Slovenija pa dobi nov, velik ter vsem »lojem koristen muzej. Tudi večina industrijcev in obrtniko-v je že svoje sedaj razstavljene predmete poklonila odboru v ta namen, gotovo pa to store tudi še vsi drugi razstavljale!. Preverjeni smo, da bo novi odbor našel razumevanje tudi v ministrstvu glede prebogatega materijala, ki ga je zbral za sedanjo velesejmsko razstavo. slednji postavi, ki daje popolno jamstvo, da bomo v nedeljo gledali v Ljubljani gosla, ki ga že danes lahko imenujemo najnevarnejega kandidata za državnega prvaka v letu 1936-37, in sicer: Plalz, Stokič, Lukič, Paunovič, Balok, Gjokič, Rer-lič, Šijačič, Lojančič, Petrovič in Zečevič. Torej suma znana imeria, posebno še novi državni reprezentant Perlič, ki je s svojini nastopom na tekmi proti reprezentanci Poljske naravnost briljiral. Postave SK Ljubljane zaenkrat e ni mogoče objavili, zaupamo pa njenemu izvrstnemu trenerju, da bo v nedeljo postavil na zeleno polje najboljše razpoložljive moči. Zanimivo tekmo, ki bo golovo deležna vse pozornosti ljubljanskega nogometnega občinstva, bo vodil priznani nogometni sodnik g. Podubsky. Deček: »Gospa, tukaj sem vam prinesel mačko. Ali bom dobil deset dinarjev, ki ste jih obljubili najditelju vašega ubeglega kanarčka?« Gospa: »Ampak to je mačka, ne pa kanarček!« Deček: Kes, toda mačka ima-vašega kanar- čka v želodcu.« V« j3$\ 47 Zeleni pekel Bili smo precej nebogljeni in brez moči, kajti brž ko smo sneli sedla, so se uboge živali v mukah valjale po hrbtu ter druga drugo grizle v tvore, da bi si olajšale bolečine. Storili smo, kar smo mogli. Sneli smo jim slamnata pregrinjala, dokler se ni znoj posušil. Toda edino zanesljivo olajšujoče sredstvo je bila sol in voda. To zdravljenje smo si privoščili v predelu rek po dvakrat na dan, zdaj ga pa ni bilo mogoče izvesti. 2ivali so nudile žalosten pogled. Zdaj pa zdaj se je kak pobesnel mezeg med potjo s prtljago vred vrgel na tla in se valjal po zemlji, da bi si olajšal bolečine. Popoldne je Tigrovec sklenil, da bo jezdil naprej iskat vode. S seboj je vzel mene, ker sem želel, da bi okusil vsako podrobnost našega tako spremenljivega življenja. Sekire sva pustila v taboru in si vrezala dolge palice, zakaj jezdec lahko srobotje s palico odbija na stran kakor borilec nasprotnikovo sabljo. Polagoma je trušč sprevoda mezgov zamrl za najinim hrbtom, sramotno in molče sva jezdila naravnost proti sončnemu očesu. Nikdar ne bom pozabil vtisa, katerega je naredil name pri tej priliki Zeleni pekel. Gozd je bil ena sama simfonija zelenja, ki se je začenjala s temnim robom grmičevja. Od tu pa je v vseh odtenkih, katere si more človek misliti, vstajala do blagega zelenila v vrhovih. Ognjeno rdeče orhideje so visele z vejastih rogovilic in z orjaških debel. Sinji metulji so nama švigali pred očmi. Kuščarji so naju radovedno in brez slehernega strahu ogledovali, j Človeku se je nehote vsiljevalo čudno čuv- : stvo. Bilo je, kakor je dejal Urrio svojčas na reki, podobno, kot da je gozd živo bitje. Vsaka podrobnost se je človeku zdela do- , mača in znana. Vsak trenutek je pričakoval, i da bo videl, kako se dviga dim iz ognjišča. Zdelo se mi je, kakor da se nama ne more pod vsemogočnim varstvom listja dogoditi ničesar hudega. Le z največjim naporom domišljije sem si lahko razjasnil, da bi tukaj lahko poginila cela velika vojska in bi sonce belilo njene kosti, ne da bi v stoletjih kdaj kdo kaj izvedel o tem. Tisoči milj džungle, ki se širi čez neskončna obzorja, ure in ure neprodirnega gozda, ki na vsakih 20 metrov obljubljajo konec, ta neusmiljeni, neukrotljivi duh Zelenega pekla, ki z mučnim nasmehom čepi med vejami — vse to vabi potnika kakor zmotna luč, naprej in naprej. Čisto razločno si lahko predstavljam popotnika, ki te igre še ni navajen, ki ga vsa ta lepota zazibava v pozabljenje, da koraka naprej in naprej, čas pa brzi nevidno in neslišno kakor oblak. Vse je tako zeleno in bujno, nikdar ne pride popotniku na misel, da bi utegnil težko najti vodo. Ko mu žeja rase in rase, podviza svoj korak v trdnem sklepu, da se bo okopal in odpočil. Toda ure teko in sonce zaide. Med nočnim bedenjem se priplazi v njegovo dušo neprijeten občutek negotovosti. Naslednji dan se odpravi spet na pot, brado je drzno iztegnil naprej in naglo premika noge med drevjem. Toda gozd ga kar naprej zasmehuje. Tako preteko dnevi. Popotniku se usta spremene v rano, katero pokrivajo mehurji. Nazadnje se mu zmeša. Pozabi se ravnati po soncu, tava v širokem krogu naokoli, pri drugem obhodu pa obupan in blazen v zadnjih zdihljajih pade na svojo lastno sled. Med ježo sem natančno ogledoval Tigrovcev obraz in se zahvaljeval Stvarniku, da smo | Tigrovca dobili. Zdelo se je, da ni niti malo v skrbeh. Niti sence kakega dvoma ni bilo v njegovih svetlih sinjih očeh, ki so oprezovale po 1 gozdu za kakim sledom vode. Vsa njegova oseba je kazala nekaj preširnega, drznega in ven-; dar opreznega. Zdelo se je, da se naravnost f smeje v obraz. Življenje, katero je živel zad-| njih štirinajst dni, ga je dvigalo visoko nad nas meščane. Zdelo se je, da je v tem času sam postal del in sestavina gozda. Njegova koža, njegova brada, njegova obleka, vse to se je tako docela spajalo z ozadjem, kakor da je tiger. Mirna sila živali roparice je napeljala njegove ude. Noge je držal prosto pod stremeni, potisnil si je klobuk v zatilnik in se obrnil v sedlu. »Vam se mora to vse zdeti kaj čudno,« je menil prijazno. Med nadaljevanjem najine ekspedicije sem odkrito priznal, da mi ni bilo prav posebno ugodno pri srcu. Tisti trenutek pa sem silil svoje misli in si nisem upal niti omeniti, da bi najino iskanje za vodo utegnilo morda spodleteti. Vedel sem, da sem v Tigrovčevih očeh še novinec. Zato sem v napenjanjočem se ponosu izjavil, da sem vse to pričakoval in da se mi to življenje zdi dosti prijetnejše, kakor pa če bi moral sedeti v Londonu v kaki pisarni. Resno in brez sledu kakega zasmeha mi je pritrdil, zakaj Tigrovec je bil najdovršenejši gentleman, kar sem jih kdaj v življenju dobil, O polšestih, ko je sonce stalo že v isti višini, kakor najine oči, še nisva odkrila nobene vodne žile. Ptiči so bili redki, samo nekaj jastrebov je po nebu risalo svoje mračne kroge. Na tleh, ki so bila do trdega sežgana ni bilo mogoče prepoznati nobenega sledu jaguarja ali tapirja. Med Tigrovčevimi obrvmi se je pokazala lahna brazda. »Mi lahko vzdržimo nekaj dni dalje, kakor živali,« je dejal. »Če poginejo nam ostane na izbiro samo, da rinemo peš dalje ali pa da se obrnemo.« Misel na stavo pet proti eni, ki si jo je prebivalec iz Gaibe dovolil na naš račun, mi ni pripravljala prav nobenega veselja. Nenadno je nad najinimi glavami med glasnim plahutanjem peruti in med oglušujočim vreščanjem šinilo četvero papig iz vrste ara. Metali so velike in dolge sence čez stezo. Tigrovčec mezeg je vrgel glavo nazaj in žviž-gaje zarezgetal, da je glasno odmevalo med drevjem. Bil je žalosten glas, nekje v sredi med kontraaltom starega konja in med oslovim sopranom. Tigrovec je naglo vtaknil noge v stremena in se zasmejal. Železniški predor, speljan po dolini ob Mont Ceniš-u v Alpah, ki varuje pro-go pred snežnimi zameti. tudi pod poštnimi znamkami. Vendar se je na ta način dalo kaj malo napisati in so zato to kmalu opustili. Prav gotovo je, da bodo špijoni tudi v bodoči vojni uporabljali tajno pisalno sredstvo, ker je to eno najbolj nevarnih in doslej najbolj uspešnih sredstev. Učinek booib, ki so padle na Irun. Po olimpijadi Kakor poroča »Deutsche Allgm. Zeitung« so se zaključile berlinske olimpijske tekme z velikim moralnim, toda slabim denarnim uspehom. Menda je vplivala na prireditev splošna politična napetost ali pomanjkanje denarja, toda prireditelji so pričakovali boljšega obiska iz inozemstva. Od treh tisočev za uradne goste pripravljenih hotelskih sob je bil zaseden samo en tisoč. Od 350 tisoč turistom namenjenih sob je bilo zasedenih samo 60 tisoč, t. j. do 17 odstotkov. To je zadostovalo za vse nemške in tuje gosto. Pretežna večina nemških obiskovalcev z dežele je prihajala v Berlin samo za en dan, da bi se potem umaknila novim skupinam izletnikov. Še največ je zaslužil zraven zmagovalec v teku, zamorec Ovvens, ki bo dobil 40 tisoč dolarjev za nastope v različnih ameriških mestih v teku dveh in pol mesecih. Vsi nemški listi enoglasno poročajo, da je vladalo med sto-tisočno množico gledalcev največje navdušenje na prvi dan plavalnih tekem, ko je poljubila vpričo vseh mistress Wries iz Kalifornije Hitlerja. Slednji je v družbi generala Mackensena in notranjega ministra gledal plavalce, ko se je nenadno prerila skozi oboroženo stražo priletna gospa v beli obleki, z rdečim peresom na širokem klobuku in mu pomolila pero s polo papirja. Čim se je hotel Hitler podpisati, se mu je Američanka nenadno obesila na vrat. Fiihrer se je branil, a ni uspel in naposled dobil doneč poljub na lice. Menda ni vajen slične nežnosti, ker je hudo zardel in gledal v tla. Gledalci tega izrednega prizora so izbruhnili v glasen groliot. Američanka s podpisom v dvignjeni desnici se je zmagoslavno povrnila k soprogu. Čakala je nad eno uro, da bi presenetila Hitlerja. Ljubitelji podpisov so jo takoj pričeli oblegati in jim je prav rada ustregla. Zakaj nosijo Japonci platinaste prstane V Tokiu so letošnjo spomlad ustanovili novo družbo, katere člani se zavežejo, da bodo oni in udje njihovih družin nosili samo platinaste prstane in platinasto nakilje. Ta zaveza ni samo modna zadeva, (udi je ne moremo smatrati za eno izmed številnih japonskih vojaških kapric. V tej novi modi, ki jo pridigajo in pospešujejo predvsem vojaški krogi, je združena novotarija z domoljubjem. Japonci se krčevito naglo modernizirajo, pa samo v tistih panogah življenja, kjer je to potrebno za uspešno konkurenco z belimi ljudmi. Novo pla-tinovo modo so si izmislili v ministrstvu za narodno obrambo. Znano je, da je za posebno natančne dele v mehanizmih najmodernejšega orožja treba platine, ker je edina izmed kovin toliko od-jiorna in trda, da kljubuje vsakemu pritisku in da se kmalu ne izrabi. Ce izbruhne vojna, računa japonsko obrambno ministrstvo, da bo Japan razpolagal z zadosti te dragocene kovine, ki je je na svetu le malo, če bodo udje te zveze vsi nosili platinaste prstane. V potrebi jih bodo dali na razpolago domovini, prostovoljno ali prisiljeno. Ustanovitelji te zveze računajo, da bodo imeli 120 ton platina v prstanih, če se v zvezo vpiše samo desetina vsakega jaf>onskega prebivalstva, kar je najmanj, kar pričakujejo. Kakor vidimo, računajo japonski militaristi prav na vse. Bogati boksarji Ameriški dnevniki, ki veliko pišejo o olimpijskih igrah, ugotavljajo, da je boks najbolj do-bičkanosna športna panoga. Nekdanji svetovni prvak Jack Dempsey je zaključil svojo pot z 90 milijoni dinarji v banki naloženega premoženja, razen tega je lastnik velikih hotelov v Newyorku, Bostonu, Chicagu ter ima večino delnic newyor-škega kopališča Madison Square. Dobro se je odrezal tudi drugi nekdanji svetovni prvak Tun-ney, ki ima nad 100 milijonov dinarjev premoženja. Zato je zapravil tretji bokser Carpentier svojih 50 mil. prihrankov in ima zdaj samo znan dragi bar na pariški Avenue de l’0pera. Fric: >Vidiš, Morlc, zdaj se bom poročil s tvojo sestro in kmalu bo za vedno poslovila od tebe. Ti ne bo hudo?« Moric: >Če ne bo hudo tobi, prav gotovo ne bo tudi meni.« Vsak zaveden Slovenec rabi samo najnovejši SLOVENSKI PRAVOPIS priredila dr. A. BREZNIK Dr. F. RAMOVŠ Cena vezani knjigi Din 60’— Naklada pri JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI v Ljubljani Tajne poročevalske službe na vzhodnji fronti: Ne¥idna pisalna sredstva Nedavno je v Nemčiji izšla knjiga, katere pisec je nemški poročnik Bauermeister, svoj čas šef nemške poročevalske službe na vzhodni fronti za časa svetovne vojne. V njej opisuje delavnost poročevalskih agentov. Poročnik Bauermeisiter je namenoma pTed vojno nekaj let živel v Petrogradu, kjer je delal za nemški generalni štab. Široka ruska javnost je to spoznala šele iz procesa proti Mjaso-jedovu, ko je neki ruski časopis začel odgrinjati zavese s tega tajinstvenega človeka. Bauermeister je imel namreč prav dobre zveze z ruskim načelnikom poročevalske službe v deseti armadi Mjaso-jedovim, katerega so nato obtožili veleizdaje in tudi obsodili na smrt. 18. februarja 1915 je bil Mjasojedov obešen. Bauermeister pa je bil v odsotnosti obsojen na smrt, ker se mu je posrečilo pravočasno pobegniti. Pisec knjige popisuje načine in trike vojnih špijonov in njih usodo. O njih pravi, da so skoraj vsi končali z nasilno smrtjo. Nevidna „črnila" Nevidna črnila so igrala v vojni špijonaži največjo vlogo. Bila so tudi najnevarnejša sredstva, proti katerim se je bilo težko boriti. Najenostavnejša so nevidljiva črnila iz limoninega soka in vlage. S takim sredstvom napisane besede se dajo prebrati, če se segreje papir. Vendar se ta način v vojni ni uporabljal. Spijoni so takoj v začetku svetovne vojne poznali in imeli posebna svoja nevidna pisalna sredstva. Čim dalj je trajala vojna, tem ostrejša je postajala vzajemna borba za to, da se eden kot drugi branijo tega nevarnega sredstva. Toda proti temu se nisio borili vojaki, temveč kemiki. Ti so si belili glave, kako bi našli zopet novo sredstvo, prav enako »o se trudili na nasprotni strani, da na eni strani naredijo to »črnilo« vidno, na drugi strani pa spet sami iznajdejo novo. Neposredno na fronti so ta tajna »črnila« igrala posebno važno vlogo. Njih torišče je bilo prvo zaledje, odkoder so prihajale potrebne vesti o sestavljanju novih vojaških oddelkov, o novih iznajdbah na polju artilerije in kemije. V čiisto zasebnem pismu, ki je bilo poslano v kako nevtralno deželo v inozemstvu, so bile med običajnimi vrstami napisane tudi vrste z nevidnim »črnilom«. Kontrašpijonaža seveda ni mogla povsem točno pregledovati take pošte, niti pregledovati vsakega časopisa, ki je bil poslan v inozemstvo, ker bi bilo vse to preveč zamudno. Ko so Nemci od svoje strani pripravljali kak napad, so zadržali vso pošto, ki so jo ali pisali vojaki domov, ali njih svojci na fronto. Da pa vojaki tega ne bi opazili, so jim pošto razdelili takoj, čim je bil tisti napad izvršen. Tak ukrep se je med vojno pokazal kot zelo umesten. Ne samo navadni vojaki, tudi častniki niso slutili, kako veliko škodo utegnejo prizadeti s tem, če svojim domačim poročajo mimogrede kaj o pripravah. Njih svojci so to pripovedovali brez kake zle namere dalje, s tem se je seveda širilo, dokler tega ni slišal kak špijon. Fotografska kamera čita ... V času vojne je prihajalo z obeh strani mnogo vesti, ki so bile napisane z nevidnim »črnilom«, ne da bi bili agenti prijeti. Če so katerega od njih prijeli, se prav lahko trdi, da je bila kriva njegova nepazljivost. Tako navaja Bauermeister v svoji knjigi, da je neki profesor pogosto oddajal na pošti v Frankfurtu ob Meni časopis za nekega človeka v Švici. Poštni uradnik je to opazil. Časopis so vtaknili v fotografski razvijalec in že po nekaj minutah se je pojavil na robu tekst, ki je postajal vedno bolj črn. Ta neprevidni profesor je moral biti zraven še zelo pedanten človek, ker je vsako svoje poročilo zaznamoval s tekočo številko. Časopis, s katerim so ga odkrili, je nosil tekočo številko 71. Oblasti so bile iznenadene, kajti 70 poročil je šlo v Švico, ne da bi oblasti mogle to dognati. Profesorja so aretirali in ga ustrelili, ker je bil tako nepreviden, da je prepogosto in vedno na isti naslov pošiljal časopise . . . Gotovo je, da je šlo takih pošilk neštevilno preko meje, ne da bi mogle postati oblasti nanje sploh pozorne. Agentom, ki delajo daleč za zaledjem, je bilo treba pošiljati obvestila, pisana z nevidno pisavo, preko zelo zaupnega in zanesljivega človeka. Bauermeister je imel take ljudi v Petrogradu, Moskvi in Kijevu, ti so svoja obvestila pošiliali preko Stockholma, Kopenhagna in Osle. Tamkaj so bili posebni posredniki, ki so ta pisma pošiljali v Berlin na razne fingirane naslove. Najnevarnejše, a najuspešnejše sredstvo Ko so se sestavljali novi oddelki za fronto, ali kadaT je šlo za kake novosti na polju vojne tehnike, je bila ta dolga pot obvestil seveda brez koristi. Pot je namreč trajala običajno deset dni. Bauermeister jih je vedno zasledoval in dognal, da od 80 le dve nista prišli na pravi naslov. Došla pisma je potem kopiral na fotografske plošče, da je že po nekaj minutah izstopil tajni napis med vrstami nedolžnega pisma. Če je bil agent oprezen, je mogel na ta način delati ves čas vojne, ne da bi se izpostavljal nevarnosti. Najtežje je bilo agenta preskrbeti s takim nevidnim »črnilom«. Če so kakega človeka zalotili, da je imel pri sebi tako pisalno sredstvo, ga je seveda čakala smrt na ve-šalih. Zato je moral biti tisti, ki je poročevalce oskrboval s takim sredstvom, še bolj vešč, kakor pa oni sami. Pisati pa je bilo treba s kar najbolj mehkim peresom, da se papir pri tem ni odrgnil. Papir, ki je imel kako prasko, je bil takoj sumljiv in so ga oblasti takoj preizkušale v fotografski kopeli. V začetku vojne oo pisali taka obvestila »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992 Za Jucroslovansko tiskarno v Ljubljani: EL Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.