r, i I N a j večji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve|ja xa vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 154. — ŠTEV. 15*. NEW YORK, TUESDAY, JULY 2. 1929. — TOREK, 2. JULIJA 1929. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLU ME XXXVII. — LETNIK XXXVII. ALEC SE JE SMRTNO PONESREČIL WILMER STULTZ, KI JE PRELETEL Z AMELIJO EARHART ATLANTIK, SE JE UBIL NA ROOSEVELT FIELD Zrakoplov je padel iz višine 500 čevljev in sicer z repom naprej, — Motor se je zrušil v kabine ter usmrtil pilota in njegova dva spremljevalca. — Stultz je delal drzne vaje v zraku. Kronika ameriškega zrakoplovstva je postala bogatejša za strašno katastrofo. Včeraj je znani zrakoplovec Wilmer Stultz, ki je bil poletel z M iss Amalijo Earhart iz Amerike v A nglijo, prevažal nad Roosevelt letalnim poljem svoje dva prijatelja, Edward Harwooda in Pat-ricka Castellucia. V zraku je delal drzne in vratolomne vaje, toda ker je bil priznan letalec, ni nihče slutil, da se bo končal njegov poldt s smrtjo. Ko se je nahajal njegov dvokrilnik Waco-Speed-wing sistema v višini petsto čevljev, se je naenkrat postavil navpik, z repom nizdol, ter pričel drveti proti zemlji. Ko se je dotaknil tal, se je motor sunkoma utrgal ter se zrušil v kabino, kjer so se nahajali drzni letalci. Stuizova spremljevalca sta bila na mestu mrtva, dočim je Stulz umrl par minut kazneje. Kaj je povzročilo katastrofo, ni znano, domnevajo pa, da jo je povzročila neprevidnost Stultzo-vih sopotnikov. V svoji prešenosti in razposajenosti sta najbrž odprla kako zavoro ali odvila kak ventil, kar je i-melo usodepolne posledice. RESIGNACIJA L0WMANA Njegov naslednik se ne bo posluževal tako drastičnih metod. — Prohibi-cijske žrtve niso bile zastonj žrtvovane. ROPARSKI NAPAD V ATLANTI Roparji so ubili vzgojitelja iz Georgije v At-lanti. — Pretepli so ga na smrt v b .tki v njegovem avtomobilu. ATLANTA. Ga., 30. junija. A. H. Johnsona, ravnatelja Hurt-well javne šole, so našli danes zjutraj v njegovem avtomobilu mrtvega na zunanjem delu tega mesta. Postal je očividno žrtev roparjev. Truplo je ležalo tam že celo noč. Mr. Johnson je dospel v Atlan-to včeraj popoldne, da se udeleži konvcncije Narodne vzgojne zveze. Telefoniral je svoji sestri, da ima sitnosti s svojim avtomobilom in da ga bo dal popraviti tekom popoldneva, nakar bo odšel v Atlanto. da se udeleži konvencije v City Auditoriju. Nato ji je sporočil, da bo prišel na njen dom, da tam prenoči. Jasno je bilo. da je Mr. Johnson umrl, braneč svojo lastnino. Policija je izjavila, da je bil najbrž pretepen na smrt s koncem pištole WASHINGTON, D. C.. 1. julija. Henry Virkula iz International Falls, Jacob Hanson iz Buffala in drugi niso umrli zastonj. Ustrelili so jih suhaški agenti, in njihova smrt bo do vedla do dobe v katerih bodo pripisovali malo večjo važnost človeškemu življenju. Dnevi Seymour Lowmana kot pomožnega zakladniskega tajnika so baje šteti, kljub vsem zanikanjem Bele hiše in uradnikov zakladniskega departments Najbrž mu bo sledil uradnik, ki bo zahteval neslišno in nekrvavo izvedenje prohibicije. Pred kratkim je resignirala Mrs. Mabel Wildebrandt in sedaj ji bo sledil tudi Lovvman. To bo pome-njalo konec kontrole Antisalonsk? Lige nad izvedenjem prohibicije. Lowman je bil imenovan, ko so se suhači in mokrači prepirali glede naslednika Lincolna Andrewsa.! ali pa z dolgim "wrenchem". Pre- j iskava je razkrila, da mu je počila ■ črepinja na več mestih in da je imel tudi podpludb na svojem o-brazu. Truplo je našel neki črnec, ki je obvestil policijo, da ie videl par-kan avtomobil na neobičajnem vogalu na Anguier Ave. Mr. Johnson je bil star 41 let. Mrs. Johnson je bila takoj obveščena na njenem domu v Hartwell ter je takoj odpotovala v Atlanto. NAVDUŠEN I SPREJEM LETALCEV Španska nazdravlja angleškim reševalcem ter . pripravlja svečan sprejem rešenim zrakoplov- cem. CENZURA V MEHIKI ODPRAVLJENA KRALJEV POVRATEK Velike ljudske množice so se zbrale na cestah, po katerih se je vozil kralj v Buckingham palačo. — V Londonu ga ni bilo pet mesecev. NOVI NAČRTI PILSUDSKEGA Pilsudski namerava baje združiti Poljske z Madžarsko in Rumunsko ter ustaneviti nove vrste trializem. BUKAREŠTA. Romunska, 1. julija. Gotovo vsled inicijativt p Ijskega diktatorja Pilsudskija, ki bo kmalu prišel na Romunsko na počitnice, so se v zadnjem času vršila napol oficijelna pogajanja, da se ustanovi madžarsko-romunsko-poljski trializem. To pojasnjuje baje milino zadnje romunske protestne poslanice proti iredentističnemu govoru madžarskega ministrskega predsednika Bethlena in skoro enako spravljivi značaj madžarskega odgovora Ta predlog spaja skupaj vse tri dežele, pod vodstvom romunske dinastije. dočim bi se dovolilo po-popolno avtonomijo prejšnji madžarski provinci Transilvaniji, ki je sedaj del romunskega kraljestva. To bi nudilo ne le skupno fronto proti boljševizmu, temveč tudi pomirilo madžarske revizijo-niste, vsaj v kolikor pride vpoštev Romunska. Nežna starost romunskega kralja Mihaela dela uresničenje tega načrta skrajno težavno, vendar pa je celi načrt vreden razmisleka o-nih. ki bi radi videli, da bi se ustalile razmere v centralni Evropi v tej ali oni obliki. DOŽIVLJAJ AMERIŠKEGA BIKOBORCA Amerikanec Sid Franklin je bil poškodovan v španski areni. — Njegov ugled se je precej zmanjšal. SEVILLE. Špansko. 1. julija. — Sidneya Franklina, edinega Ame-rikanca. ki se je sploh kdaj lotil bikoborbe kot življenjskega poklica, sta v nedeljo vrgla dva bika ter ga tako poškodovala, da je potreboval zdravniške pomoči. Bik. s katerim se je najprej sestal. ga je vrgel v zrak. Drugi bik ga je vrgel dvakrat na tla, vsled česar se je moral podati v bolnico Kmalu nato se je zopet vrnil v areno ter ubil drugega bika. Gledalci so mu zelo poskali, vendar I pa možak ne ljubi več svojega posla tako kot takrat ko je vprvič nastopil. Ko so ga odnesli skozi glavna vrata, so mu podarili bikov rep. kar pomenja na Španskem veliko odilkovanje. Franklin je doma iz Brooklyna N. Y. LINDBERGH V KANS. CITY KANSAS CITY, Mo.. 1. julija. — Polkovnik Charles Lindbergh in njegova žena sta bila danes tukaj gosta mestne občine. Lindbergh je dospel semkaj včeraj zvečer iz St. Louisa v dveh urah in osemindvaj- GRAFT V WASHINGTON!! V Mexico City so razveljavili cenzuro. — Iz-premenjeno stališče vlade je bilo baje posledica urejenih -razmer. MADRID, Španska, 1. julija. — Štirje rešeni španski letalci bodo deležni triufmalnega sprejema, ko se vrnejo jutri na Špansko. Tako so pozdravljali svoj čas španske vojake, ko so se vračali iz vojn. Ce bi se poveljniku Ramonu Francu m njegovim trem tovarišem posrečilo dospeti v Združene države, bi jih ob njihovem povratku nič manj navdušeno ne sprejeli. Letalci, ki se vozijo proti obali na krovu angleške ladje, ki jih je rešila, se bodo izkrcali v Gibraltarju jutri zjutraj ob devetih. Od-tam jih bodo vodili od mesta do mesta, dokler ne bodo dospeli v Ma drid. Vsa španska mesta nameravajo prirediti velike proslave na čast rešenim zrakoplovcem. SKLADIŠČE MLADE TATICE LONDON, Anglija, 1. julija. — Kralj Jurij V„ se je vrnil danes v glavno mesto po skoro petih mesecih odsotnosti. Povratek kralja je | setih minutah, bil triumfalen. Vse ceste, po katerih se je pomikal sprevod, so bile polne nazdravljujočih množic. Kraljica Marija se je smehljala ter vsa srečna sedela poleg kralja, j ABERDEEN, Škotska, 1. julija. -ko se je peljal v Buckingham pa- j Bivši angleški ministrski predsed-lačo. j nik Stanley Baldwin je sprejel me- Kralja so odvedli iz Londona dne j sto kancelarja Andrews vseučili-9. februarja, včeraj se je pa po isti j Ušča. Službo bo nastopil dne 6. no-poti vrnil. j vembra. BALDWIN JE DOBIL NOVO SLUŽBO MEHIKA POTREBUJE ZDRAVNIKOV MEXICO CITY, Mehika. 1. julija. — Mehiški department za trgovino in delo je predlagal zdravnikom v Mexico City, naj se preselijo v druge kraje dežele, kjer jih bolj nujno potrebujejo. Department WASHINGTON, D. C., 30. junija/| izjavlja, da trpe gotovi deli deže-Včeraj je bil tukaj aretiran H. C. j le vsled pomanjkanja zdravnikov Johnson, državni bančni superin- | dočim jih je v mestih preveč, tendent. Dolže ga, da je sprejel za ! ^ 3200 dolarjev grafta. Bankirji iz I aikan | PARAGVAJSKA VLADA Ki. so dvignili obtožbo. ; OPROSTILA BOLIVIJANCE ASSUNCION, Paraguay, 1. julija. Danes je bilo oficijelno objavljeno, da so bili danes izpuščeni bo-livijski vojaki, ki so bili ujeti od paragvajskih čet tekom oh Mejnih bojev pretekle jeseni. Izpušče- MEHIKANCI SE ZBIRAJO V CERKVAH Ljudi je bil toliko, da je morala policija delati red pri prvih mašah. — Več žensk »e je onesvestile . MEXICO CITY. Mehika, 1. julija. — Najbolj mrzlično navdušenje, ki je včasi ogrožalo življenja vernikov, je označevalo prvo nedeljo po treh letih, ko so mehiški katoličani zopet smeli moliti v svojih cerkvah. Na tisoče ljudi se je zbralo v cerkvah, v katere so se vrnili duhovniki po odsotnosti treh let. Prisostvovali so prvi maši in božji službi, ki je sledila. Gneča je bila tako velika, da je bila poklicana policija, da vzdrži red. Več žensk se je onesvestilo v baziliki v Guadelupe in v cerkvah v Mexico City, kjer je postala vročina naravnost neznosna. Nadškof Diaz je čital v GucIpIu-pe veliko mašo ter zapel zahvalno pesem. Verniki so se pričeli zbirati dosti pred določenim časom. Do šestih zjutraj je bila glavna cesta tako polna ljudi, da je bil vsak promet onemogočen. Nadškof iz Guadalahare, ki se je skrival cela tri leta, je bil deležen velike ovacije. Ljudje so mu klicali: — Živel junak, ker si vztrajal pri svojih načelih. OGROMNA PRODUKCIJA FORDOVIH TOVARN DETROIT, Mich., 30. junija. — Fordove tovarne so izdelale v enem dnevu 9100 avtomobilov modela A. S tem je bil dosežen v sredo rekord. Povprečno izdelajo sedaj po 7600 avtomobilov na dan. RUDARJEM SO ZNIŽALI MEZDE SOUTH LAKE CITY, Utah, 30. junija. — Rudarjem, ki so zaposleni v rudnikih za srebro in svinec. so skrčili mezdo. Od jutrišnjega dne naprej, bodo dobivali po 25 centov manj na šiht. DEVET LINCARJEV V-JEČI MOSKVA, Rusija, 1. julija. Devet voditeljev drhali. ki je linčaia nekega postajnega stražnika v Poni vojaki bodo izročeni bolivijskim ! dolsku. je bilo spoznanih krivini uradnikom v Curumbi. i ter obsojenih na sedem let ječe. MEXICO CITY, Mehika, 1. julija. Razlogi, ki so dovedli do cenzure tekom zadnjih par dni, so očividno izginili, kajti včeraj zjutraj je bila cenzura odpravljena. Odredba, ki je imela povsem jasno namen preprečiti konflikte v zvezi z obnovljenjem katoliške službe božje, se je izkazala povsem nepotrebno radi splošne rednosti ter pomanjkanja vsake nepremišljene akcije od strani katolikov ali njih nasprotnikov. Glavno mesto je bilo včeraj skrajno mirno in duhovniki so prisostvovali službi božji v vseh cerkvah, katere jim je že vrnila vlada. ! V ofieijelnih krogih se razmišljali o trgovskem moratoriju radi splošne depresije v trgovini. Trgovina pa bo brez dvoma zopet oži- i vila v kratkem času, radi uravnave verskega spora. Moratorij je bil Brooklynska policija je našla v zamišljen kot drastični korak, da domu Mary Siedel za deset tisoč i se olajša finančni položaj, ki je po- ODKRITJE SPOMENIKA NEZNANEMU VOJAKU dolarjev draguljev, platna, kožuhov in drugih dragocenosti. Vse to Je bila nakradeno v Brooklynu tekom zadnjih par mesecev. Mary Siedel ao aretirali, ko jo iskala službo, ter v njeni odsotnosti preiskali stanovanje. stal zmeden vsled zadnje revolucije. FRANCOZI BODO ODŠLI IZ PORENJA HOJAKl, NAROČAJTE SB NA "QLA8 NARODANAJVEČ JI m8LOVBN8KJ V AMERIKI. BERLIN, Nemčija, 1. julija. — "Koelnisehe Zeitung" je sporočila DNEVNIK danes, da so pričeli Fnancozi od-i hajati iz druge porenske zone. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 600 ........ f t.50 1,000 ........ % 18.40 J,500 ........ $ 45.75 5,000 ........ $ 90.50 M 10,000 ........ $180.00 v Italijo Lir ioe 200 300 500 1000 I ».7» $11.90 $16.80 $27.40 $54.21 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo- • ear jamo, da smo vsled sporazuma § naiim evetam « štorem j kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 1%. I Sledeč vzgledu drugih narodov, so pred kratkim tudi Madžari odkrili spomenik Nepoznanemu vojaku. NavsoČa je bila večinoma v sa madžarska gospoda. Z leve na desno sede: pa peški nuncij Or-seilizo, ministrski predsednik Bethlen, župan Sipocz in predse dnik senata baron Wlasics. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; : za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih meakov kot gonj navedeno, bodici ▼ dinarji* ■ lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfte pogoje. Pri velikih naka rilih priporočamo, da se poprej z nam ep or amine te glede na^ia* > nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI BO REDNO IZVRŠENA V DVEH OO TREH TEDNIH 8 NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLM LETTER ZA % PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK « COBTLANDT 8TBEET, NKW 70KK, H, X. | Telephone: Barelof 0380 • w ■ ipy • Mfi L AS NA It O l> A" NEW YORK, TUESDAY, JULY 2, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY ta U. S. A. •m ff Glus Naroda KuMMMftaiflHiKiiKdp - sw^iSttsaw: hs3bBP wbbhubbk Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j "GLAS NARODA (Voice of the People) Novice iz Slovenije. Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado ......................-......$6.00 Za pol leta ........„..........................$3.00 Za Četrt leta ................................$1.50 Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in prednikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-Rovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 BfflfflHir'-r ., IfflKREBHie'lflBHii:« liiMIlfRffiMWUiiM;! allHg^lLJBllHllllliiil^ USPEHI IN NEUSPEHI Novi komandant mesta. Te dni je prispel v Maribor ge-neralštabni brigadni general Živ-ko Stanisavljevič, ki je takoj po svojem prihodu prevzel funkcije komandanta mesta Maribora. Novi komandant mesta je bil rojen leta 1883 v Valjevu in je tekom vojaškega službovanja postal odlična osebnost v jug. vojaških krogih. Absolviral je beograjsko vojno akademijo, višjo vojno akademijo in generalštabno šolo. V času svetovne voine je bil vrhovni komandni načelnik štaba brigade. Bil je tudi komandam bataljona in načelnik štaba šuma-dijske divizije, ki je s sodelovanjem francoske divizije prebila solunsko fronto. Po svetovni vojni je bil imenovan za načelnika bosanske. kasneje pa vrbske divizije. Nato je bil delegiran kot vojaški odposlanec na Madžarsko. Po po-vratku je bil načelnik štaba 4. armijske oblasti v Zagrebu, končno pa je bil načelnik poročevalskega oddelka v glavnem generalšta-bu v Beogradu. Konj ga je ugriznil. Ko se je peljal poštni uslužbenec Kari Kocjančič po poti mimo gostilne "Pri mestičku" v Rožni dolini, kjer je stal v voz vpreženi konj nekega premogarja, je nenadoma začutil v boku hudo bolečino. Istočasno je Kocjančič padel s kolesa in obležal tik pred konjem, ki mu je preje zasadil zobe v meso. Pri padcu sir je Kocjančič raztrgal hlače. srajco in spodnje hlače, tako da ima nad 300 Din. škode. Uboj zaradi dekleta na vasi. 16. junija je bil izvršen v vasi Rojstni dan Združenih držav. (4. JULIJ A.) Poskus španskega majorja Ramona Franca in njegovi h treh tovarišev, da prelete Atlantik v zapadni smeri, se je popolnoma izjalovil. S svojim Iiidroplanom so se morali spustiti na morje in v njem'so se nahajali vee kot teden dni. Nehote so podvrgli hidroplan izredno težki preizkušnji, katero je izborno prestal. Dokler ne bodo aeroplani tako konstruirani, da bo vsaka nesreča nemogoča ali skoraj nemogoča, ne kaže prirejati poletov na dolge razdalje ali preko oceanov. Da sedanji aeroplani uriso zato, se je poovno izkazalo.; Brnici, ki leži med Libojami m ce- j "J , , .. , t • • • i iij-i' ijem, surov uboj, ki je živo pretre-1 _ * . . Da .m hidroplan dosti boli primeren, je pokazalo letalo yse prebivalstvo, zlasti ker lju ^man^k: i'aniona Franca. ! dje niso več vajeni na krvave zlo- ! čine, ki so leto za letom v Savin j - ko -e je odpravljal Lindbergh proti Parizu, je prav i ski dolini vedno redkejši. Kakor • bro vedel, da tvega svoje življenje. večinoma, je bila tudi v tem pri- meru vzrok strašnega dejanja, ki skr.ro istočasno, ko so majorja Franca in njegove to- je zahtevalo mlado življenje jedva riše rešili, je završil Frank M. Hawks nalogo, ki bo to-! 28-ietnega rudarja, ljubosumnost ..' lil lii iai I mladega in nepremišljenega vaške- ko časa velikega pomena, dokler ga kak drzen letalec nejya prenapeteža prekosi. 1 V Brnici prebiva koncem vasi Dvignil se je z Roosevelt letalnega polja ter poletel v lastni hiši neka mladenka, okrog v Los Angeles v devetnajstih urah in desetih minutah. Preskrbel se je z gazolinom, pregledal aeroplan, sedel vanj ter se po sedemnajstih urah in štiriinštiridesetili minutah vrnil nazaj v New York. Tekom obeh poletov je posekal vse dosedanje rekorde. Dasi neprestano čitaino o novih uspehih, se moramo kljub temu zadiviti ob misli, da je mogoče dvakrat prelete-ti ocean v poldrugem dnevu; da človek lahko večerja prvi večer v New Yorku, duifgi večer v Los Angeles in tretji večer zopet v New Yorku. vse tekom manj kot oseminštiri-desetili ur. Ko je pristal, je imel kapitan Hawks malo nezgodo. Zaletel se je namreč v žičnato ograjo, kar je bila posledica utrujenosti in nepazljivosti. Žalostna poročila spremljajo vesti o rešitvi španskih letalcev in o uspehu kapitana Hawksa. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se nesreče vrše v primernem odstotnem razmerju s številom letal, ki so v rabi. katere se že dalje časa smuka zaljubljeni tovarniški delavec Miha Čerenjak, star 25 let in doma iz tamkajšnje okolice. Dekle pa Če-renjaku ni bilo nič kaj dosti naklonjeno in je Čerenjak sklenil pred tedni, da bo dekle v družbi svojega polbrata Borlaka, poljskega delavca pri tamkajšnjih kmetih, neprestano varoval, ker je baje slutil, da izkazuje vsakomur več naklonjenosti in ljubezni kakor pa njemu. Čerenjak je v zadnjem času noč za nočjo prebil v dekletovi hiši o-ziroma v njeni bližini in je vsakomur prepovedal uporabo pešpoti, ki vodi mimo hiše. 16. junija zvečer okog j.ol 22. | je prišla po pešpoti mimo hiše družba petih rudarjev iz Uboj, Tragedija kmečkega dekleta. Že več dni je prebivalstvo Tiz-ne, občine St. Lampert, pod vtisom krute usode dekleta, zapeljanega od brezvestnega moškega. Kristina. 25-letna hči posestnika Movka, je imela z nekim sosednjim fantom ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ko je vsa vas vedela, da je že nad 7 mesecev noseča, je bilo to domačim še prikrito. Pred 14. dnevi pa je dekle od doma izginilo, ker je neka soseda opozorila domače na njeno stanje ter celo izrazila sum. da je dekle novorojenčka umorilo. Oče je hči trdo prijel, kaj je na teh govoricah. Dekle je vse tajilo, a je takoj po razgovoru odšlo in se še do danes ni povrnilo. Oče je vse prijavil orožnikom, katerih iskanje za nesrečnim dekletom je bilo doslej brez uspeha. Najbrž je dekle izvršilo samomor. Preseljevanje ciganov. V Italiji so napovedali boj inozemskim ciganom. Oblasti so uvedle strogo perlustracijo vseh ciganov in jih po končnih uradnih u-getovitvah odpremljalo v državo, kamor spodajo. Med cigani samimi je treba razločevati cigane-ti-pične nomade, ki se ne lotijo nobenega posla, in cigane-kotlarje ki slove kot izurjeni izdelovalci kotlov. Te dni so bili iz Italije izgnani mnogoštevilni cigani-kotlarji- Med kotlarje spadajo v prvi vrsti člani velike družine Goman. Ti cigani so razmeroma premožni. Govore več jezikov, tako francoski, italijanski, nemški in nekateri celo angleški. So drugače dostojno oblečeni, a prebrisani ko sam vrag. Kma-prevratu so se člani družine ki so doma večinoma iz okolice Ludbrega in Varaždina. s pravilnimi potnimi listi selili v Italijo, katero so prebredli od Trsta do Napulja. Na glavnem kolodvoru je zadnje dni opažati zadaj za ku-riinico v tovornih vagonih več ciganskih družin. Tako je tudi družina cigana Miloša Gomana, ki je bila v Napulju. 17. junija je prispela v Ljubljano iz Radovljice družine cigana Avrama Gomana, 68-letnega očaka. Iz Rateč je italijanska patrulja pripeljala njegovo mnogoštevilno družino v Kranjsko goro, odkoder so jih odpremili v Ljubljano. Avram Goman je razmeroma premožen cigan. Zaradi nadaljne ekstradicije v domovinsko občino pri Ludbregu morajo vsi cigani čakati na kolodvoru ter prenočujejo v vagonih. Čakajo tudi na dovoljenje carinarnice, da jih oprosti carine na kotle, ki so jih prepeljali s seboj. Strašna nevihta in požar. 15. junija je pred polnočjo vladalo v kranjskem srezu neurje, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje Po deveti uri so se pričeli valiti z gorenjskega kota črni obla- Pred 153 leti, dne 4. julija 1776. so Združene države proglasile svojo neodvisnost od Anglije in ustanovitev nove republike. Že preko leta dni so bile kolonije v uporu proti zlorabam preko-oceanske vlade. Mnogi pa so bili mnenja, da pride končno do nekake poravnave. Ali konijalni kongres je podrl za seboj vse mostove s sprejemom Izjave Neodvisnosti in tako odklonil vsako mogočnost Sporazuma. Izjavo je sestavil odbor petorice, katerega načelnik je bil Thomas Jefferson kasnejši tretji predsednik Združenih držav. Roger Sherman, Robert Livingstone, John Adams in Benjamin Franklin so bili ostali člani tega odbora. Odbor je poveril Thomas Jeffersonu. ki je bil tedaj le 33 let star, naj pripravi načrt. Izjave. Odbor je odobril načrt z manjšim spremembam in ga predložil "drugemu kontinentalnemu kongresu" dne 28. junija 1776. Bilo je precej ugovorov proti nekaterim točkam, od kojih so bile nekatere izbrisane. Georgia in South Carolina sta se protivili stavku, ki ie obsojal suženjstvo, in tako je bil ta izpuščen. Drugi so obsojali kritiko proti angleškemu narodu in hoteli, naj se obsodi le kralj. Končno je bila Izjava (Declaration of Independence) enoglasno sprejeta dne 4. julija 1776 z raz-merno malimi spremembami originalnega Jeffersonovega načrta. Ta velepomembni zgodovinski dokument obstoja iz štirih delov: predgovora i preamble), izjave o temeljnih človečanskih pravicah, obtožbe proti vladi angleškega kralja in proglasa neodvisnosti. Filozofične ideje, izražene v Iz-jevi, so idealisti naglašali tekom vekov. Izjava Neodvisnosti jih ta-ko-le izraža: "Smatramo kot same ob sebi umevne resnice, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da jih je Stvo-ritelj nadaril z nekaterimi neodtujljivimi pravicami in da med te spada življenje, svoboda in težnja za srečo. Da v svr-ho zasiguranja teh pravic so bile ustvarjene vlade med ljudmi, ki dobivajo svojo pravično moč od privoljenja viadancev; da, kadarkoli kaka oblika vlade postane nevarna za ta načela, ima ljudstvo pravico spremeniti ali odpraviti jo in ustanoviti novo vladavino, ki naj se osnuje na teh načelih in organizirati svojo oblast na tak način, ki ga ljudstvo smatra najbolj primernim za dosego svoje varnosti in sreče. Modrost seveda narekuje, naj se davno osnovane vladavine ne zamenijo radi malenkostnih ali začasnih vzrokov; saj izkušnja nas uči, da ljudstvo rajši trpi krivice, dokler jih je mo- goče trpeti, kot da bi uveljavilo svoje pravice potom odprave oblik, na katere se je privadilo. Ali, kadar dolga vrsta zlorab in samovolje, težeča neprestano za istim ciljem, pokazuje namen podjarmiti ga pod popolen de-spotizem, je njihova pravica in dolžnost ljudstva da zavrže tako vlado in postavi boljše čuvaje svoje bodoče sigurnosti Tako je bilo potrpežljivo t:pljc-nje teh kolonij in taka je sedaj potreba, ki jih sili k spremembi prejšnjih sistemov vlade". med katerimi sta hodila nekaj ko- ki> ki 50 se usmerili proti jugo- Ze starogrški filozofi so naglašali teorijo, da vlada počiva na privoljenju viadancev in da vsi ljudje tvorijo eno bratstvo. Rimski govornik in največji mojster latinske proze, Cicero i rojen 106 let pred Kristusom) je izjavil, da ljudje v naravnem stanju imajo nekatere nekake pravice. Tekom srednjega veka so razni filozofi ponavljali te ideje. Francoski filozofi osemnajstega stoletja so jih izražali in njihove ideje so doprinesle k francoski revoluciji. Na Angleškem so enake ideje izražali Hoboes, Hooker in mnogi drugi. Jelferson dolguje mnogo velikemu angleškemu filozofu John Locke <1632—1704» in celo vpotre-bil mnogo njegovih fraz. Podpisniki Izjave Neodvisnosti. Amerika je tedaj na svojo srečo imela nekoliko velmož. Mnoge izmed teh je najti podpisane pod to Izjavo. Benjamin Franklin, znanstvenik diplomat, trgovec in pisatelj. je bil tedaj smatrali od mno- ! gili za največjega živečega člove-! ka na svetu. John Adams, ki je b:l kasneje izvoljen drugim predsed- ' nikom Združenih držav, je bil globok učenjak. Robert R. Livingston eden izmed članov pripravljalnega odseka za sestavo Izjave, je bil odličen pravnik. On je bil tudi tovariš Fultona v izumu parobroda. Bil je izboren vrtnar in podpira,-telj umetnosti. Jefferson je bil vse- j stranski ženij. Vsi ti ljudje so bili prežeti z idejami izraženimi v Izjavi. Od 56 podpisnikov, sedem jih i je bilo tujerodcev. Dva izmed teh sta bila iz Irske, dva iz Anglije dva iz Škotske in eden iz Walesa. FLTS. Z A II V A L A. Cenjena tvrdka Sakser State Bank! Tem potom se Vam javno zahvalim za točno in vestno poslovanje Vašega denarnega zavoda, ker ste mi točno in pošteno izposlovali denar iz stare domovine in za tako male stroške kot ste jih Vi računali. Prepričan sem. da bi imel drugje več sitnosti in da bi več računali kot ste pa Vi. Torej še enkrat Vam prisrčna hvala za Vaš trud. Posluževal sem se Vašega zavoda skozi 23 let in sem bil vedno zadovoljen, ter se Peter Zgaga Intrigirati se pravi po naše splet-kariti. Intriga je pa spletka. Vsak človek tujih besed ne razume, in mu ni zameriti. In tako se je zgodilo, da je mladenič opletal za punco, ki ni bila v moralnem oziru kdove kako popolna. Fantov oce je ugovarjal ženitvi. njegova mati je pa rekla, da ja. Očetu punca ni ujagaia. Zastran dobrobiti svojega sina je poizvedoval in pozvedoval ter slednjič vse Izvedel Zmagoslavno je rekel svoji žen.: — Že večkrat sem ti povedal, da ni zanj. Zadnje čase sem jo pa začel natančno opazovati in sem videl vse njene intrige. Skrbna ženica je bila v skrbeh, da bo izgubil njen sin nevesto ter je kar nakratko odvrnila svojemu možu: — Proti n-.odi se ne moreš bo-rito. Dandanašnji je pač moda taka. Objega ga le. poljubovala in ga začela vp: Sevati: — Ali mc imaš res rad? Ali me res brezpogojno ljubiš? Ali mi boš vedno zvest? Ali me boš ljubil do konca? Ali boš ljubil samo mene na svetu? On se je narahlo otrese! ter odvrnil : — Le počasi. Marjanca. le počasi. Marsikaj ti lahk«-. obljubim, toda ne vsega naenkrat. * Pomožni zakladniški tajnik Low-man. ki mu je poverjeno izvrševanje prohibicijskc postave, bo odstopil. Dve leti je sušil Ameriko, pa je še vedno tako mokra, da kar kaplje od nje. Ta dežela je res blagoslovljena v vseh ozirih. Mokrači pijejo, kolikor jim je treba, suhači pijejo kolikor morc-i jo, pa je še vedno vsepovsod pijače dovuflj. rakov pred ostalimi tremi 28-letni Vinko Kelnar, rudar v Libojah, stanujoč pa v Liscah pri Celju, in 4G-letni rudar Franc Kotar iz Za-bukovce. Ko sta prišla do hiše, je naenkrat planil skozi vežna vrata V zadnjem času je 'bila najbolj žalostna nesreča aero- j na pot čerenjak in se zakadil v Kelnar j a, s katerim je na ta način pričel pretep. Kotar jih je kot starejši mož skušal razdvojiti, pa je slabo naletel. Čerenjak, ki je imel v desnici odprt velik žepni nož, je zabodel Kotar j a enkrat v levo stran vratu, dvakrat pa v nadleht leve roke. Par minut nato pa je zabodel podivjani Čerenjak tudi Kelnarja v vrat tako močno, da je ta 2 uri pozneje izkrvavel. Kelnar je imel še toliko moči, da je se je privlekel do zadnje brniške hiše, kjer je potrkal na okno in prosil pomoči. Ker pa je izgubil preveč krvi. je kmalu izdihnil. plana "City of Ottawa", ki'je padel v Rokavski preliv ter je pri tej priliki izgubilo življenje sedem oseb. Pozabiti pa ne smemo, da so aeroplani družbe, ki je la»stovala '4 City of Ottawa", varno prevedli preko preliva nad stotisoč potnikov. Aeroplani za prevažanje potnikov so postali tako varni, da zahtevajo nekatere evropske zavarovalnice nižje premije za^ prevoz v zraku kot pa po morju ali na železni-calL Nesreče se bodo se vedno vršile kljub napredovanju tehnike, toda vedno manj jih bo. RUSKI ZAROTNIKI BODO USMRČENI Igra mandolino z umetno roko. Na zadnji seji francoske medicinske akademije so obravnali senzacij onalen izum zdravnikov dr Robineauja in Contremaulina. Tema se je posrečila nadomestiti ranjene kosti s protezami tako dobro, da se zarasejo proteze v ude in vzhodu. Mimo Kranja je prešlo brez hujšega: šele nato je element viharja pokaral svojo moč. Najhujše je trpel pas občin Voglo, Brniki proti Cerkljam in Kamniku. Črni oblaki so nudili na prvi pogled sliko groze. Pričelo je bliskati in grmeti. Neprestane strele so v neznanih presledkih razsvetljevali črno temo, da je bilo za vsak hip svetlo kakor podnevi daleč po Gorenjskem. Nad teritorijem občine Voglje jc nevihta divjala z vso grozo. Najstarejši ljudje, že 80-letni ne pomnijo kaj takega, kakor je bilo 15. junija. Neurje je trajalo nad eno uro; zgledalo je, da je napočil sodni dan. Med močnim grmenjem in bliskanjem so udarjale strele. Kmalu je vas razsvetli ogenj, ki je nastal zaradi strele na posestvu Ma-Kotar, ki je zadobil tri težje ra- i rije Osel. Užgala je gospodarsko ni vasi v kozolce, hiše in vaške mlake. Kakor poročajo, je strela zanetila požar tudi v sosednji vasi Zgornji Brniki. Ogenj je povzročil znat- ho-em obrniti na Vas še v bodoče MINSK, Rusija, 1. julija. — Sedem bogatih kmetov je bilo včeraj obsojenih na smrt v mestu Jura-viči v bližini Mohiljeva. Obtoženi so bili prourevomcijonarnih zarot."prave ter agitacije proti sovjetskim u-| ^ z& ^ ^ predstayila ^ radnikom. ; yojna pohabljenca> Prvi ^ ^eii Sedemnajst nadaljnlh kmetov je kosti in sklepov s spodnjem delu Žalcu sodno obducirano. Kelnar je bilo obsojenih na dolgoletno ječo. j roke. Pa Je s protezami vendarle imel prerezan vrat v dolžini od lahko igral na mandolino, drugi je desnega ušesa do goltanca, prerc— ! z umetno levo nogo predvajal celo zane so bile VBe vratne žile lu tudi ne, se zdravi celjski bolnici. Čere-njaka. ki je zaposlen v Westnovi tovarni v Celju, in pa njegovega polbrata Borlaka. ki se je vmešal v pretep celo z nabitim samokresom, dasi ni mogel streljati, so o-rožniki aretirali in oddali v zapore celjskega okrožnega sodišča. Oba junaka noža prideta pred prihodnjo poroto. V pondeljek 17. junija popoldne je bilo Kelnar j evo truplo v mrtvašnici pokopališča v Grižah pri ADVERT I Sls iN OLA& ŠAHU D A prav težke športne vaje. 1 goltanec. Smrt je bila neizogibna. poslopje, nato je ogenj zajel še šu-po in drvarnice, kar je uničil do tal. Gašenje je bilo zaradi nevarnih okoliščin zelo otežkočeno. Kakšni nevarnosti za življenje so bili izpostavljeni gasilci, priča to, da je strela ponovno udarila v goreče poslopje. K sreči so bili gasilci pri hidrantu. Ljudje se skoraj niso u-pali iz hiš. Iz sosednjih vasi razumljivo niso prišli na pomoč gasilna društva, ker so bila v pripravljenosti, da nastopijo in branijo lastne hiše in vasi pred ognjem. S kako grozo je divjala nevihta, osvetljuje dovolj tudi dejstvo, da je po nastanku ognja udarila strela še petnajstkrat; v neposredni bliži- no škodo. Nesreča na Kapli. Te dni je doletela kruta nesreča družino Šantel. Mali sinček je nesel v spremstvu brata očetu južino v gozd. Do očeta, ki je opravljal drvarsko delo pa je prišel ravno v trenutku, ko je posekano drevo padalo. Deček je* sicer odskočil, a ga je ena veja padajočega drevesa zadela tako nesrečno, da mu je zdrobila glavo in in da je bil pri priči mrtev. Druga nesreča, ki je zbudila mnogo sočutja med soseščani, pa se je dogodila v dneh, ko je divjala po Kozjaku in ob meji huda nevihta. Približno uro hoda od cerkve proti Obžladu je strela udarila v hišo posestnika Viltužnika, po domače Adama. Zgorela sta skedenj in gospodarska poslopja. Zavarovalnina je majhna. Revežem je nudil prvo pomoč naj bližnji sosed. Smrtna kosa. V Poljanah nad Škofjo Loko je umrl v najlepši moški dobi mesar in hišni posestnik Franc Marolt, trden naprednjak in vnet član raznih narodnih društev. — V Ljubljani je preminul Bogomil Černivec, sin mesarja. — V Novem mestu je izdihnila v lepi starosti 72 let Antonija Fel-berjeva, vdova po železnišktm u-radniku. — V Čretu pri Celju je umrl Stanko Kolar, star komaj 25 let. v vseh stvareh. Rojakom širom Združenih držav pa priporočam, naj se obrnejo v vseh slučajih na to domačo in po- i šteno banko. Ostajam Vam vedno udani 1380 E. Matija Mlinar. 52. St., Cleveland. Ohio. ZAČEL JE IZHAJATI NA ZADNJI STRANI NAŠEGA LISTA ROMAN MLADA LJUBEZEN Citatelji že dolgo niso čitali kaj tako lepega, iskrenega in prisrčnega. Kdor naroči "Glas Naroda" do 15. JULIJA mu pošljemo vse številke od prvega dne naprej, da ne bo zgrešil krasnega romana. Princ Janez tretji sin jugoslovanske kraljice. To ni nič drugega, kot nekako povračilo vsem onim slovenskim starisem. ki so dali krstiti svoje sinove z imenom Aleksander. Prihodnje leto bo v Ameriki ljudsko štetje. Prešteli bodo vse prebivalce Združenih držav. Ko so zadnjič šteli, pred desetimi leti, nas je bilo nad stopetnajst milijonov. Prihodnje leto bo število znatno večje. Vsako leto nas je več. Pa ni povsod tako. Ponekod je število vedno enako. V nekem kraju, kjer so bila sama brhka dekleta in sami čvrsti fantje ter le malo starih ljudi, se je vršilo ljudsko štetje. Uradnik je vprašal župana: — Koliko prebivalcev ima vaša vas? — Sedemstotriintrideset. — je odvrnil župan. Uradnik je zapisal in šel. Po de-setoih letih je pa zopet prišel. Ljudsko štetje je namreč vsakih deset let. — No, koliko prebivalcev ima vaša vas? — je vprašal župana. — Sedemstotriintrideset — je odvrnil župan. Uradnik je pogledal v bukve in rekel: — Se motite, očka. toliko jih ; je bilo pred desetimi leti. — Nič se ne motim, — je odvr-i nil župan — sedemstotriintrideset jih je. — To jc pa čudno. Ali ni v teh desetih letih nihče umrl0 — Nak. — je pojasnil župan. — Nihče ni umrl. Je zdrav kraj in dobra voda. Smo bili srečni. Nihče ni umrl. — Ali se ie kateri rodil? — je poizvedoval uradnik. — O, rodilo se jih jc pa dosti, — jc pojasnil župan. — No, potemtakem se jc število prebivalstva povečalo. Obilo rojstev in nobenega smrtnega slučaja. — Nak, sedemstotriintrideset jih je, — je vztrajal župan ter pojasnil: — Stvar je taka: kadarkoli je kak otrok rejen, izgine ta ali oni mladi fant iz vas: brez vsakega sledu. Izgine zavedno, kakor kafra.. Zato se ne £mte čuditi, če je število prebivalstva vedno isto. -GLAS NARODA' NEW YORK, TUESDAY, JULY 2, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. A. MAURICE DEKOBRA: Lota 1924 sem bil v nekem zdravilišču. Stanoval sem v hotelu ob obrežju in vsak dan plaval v ožine. ki loči dansko obalo od švedske. Nekega večera sem naletel na svojega starega znanca, ki je pred nedavnim zastopal svojo srednjeevropsko domovino na nekem mirovnem kongresu. Kosila sva skupaj na terasi hotela. Pri desertu se je nagnil nenadoma k meni in mi rekel tiho na uho: "Hotel je r avnokar pozorišče skrivnostne dame. ki je poleg tega še zelo resna. Mačka je tu, ki se igra z mlado miško . " Pogledal sem ga začudeno, a on se za moj pogled ni zmenil in je nadaljevai: VOHUNKA Šel je po višjem nalogu v Rusi- i ja, kakor bi bilo bolje reči, je kon- jo, Ti gospodje iz novo pečene republike so ga na vrvici peljali skozi svoje naprave. Pokazali so mu tovarno, kjer so delavci slučajno delali in v otroški vrtec, kjer otroci z mlekom vred vsesava jo tudi ideje komunizma. Ko je prijazni englishman opravil svojo tajno misijo in se podal na pot proti domu so mislili rdeči gospodje, da bi bilo merda koristno, če bi dobili nje-gove papirje na vpogled Zato sc j mu kot izkušnjavca obesili na vrat j lepo Vero B. in zaradi tega ju tu- , di vidiva danes skupaj". Seveda sem bil strašno radoveden, kakšen bo konec. Stavil bi, da bo vohunka zmagala. Kajti ta ho- cana . Sla sva v restavracijo in tam nepričakovano srečala poslanca X. Prijatelj me je predstavil. Govorili smo, govorili.... Prišli smo na politiko in na — vohune. Ravno ko je hotel -moj prijatelj povedati poslancu, da je bila Vera B. vohunita, je gospod X. rekel: "I say.... Iz Rusije prihajam. Zanimive stvari sem videl tam. Toda ljudje, posebno politiki, so tam strašno neumni. Menda res mislijo, da so Angleži sami tepci. Lepo vohun ko so mi dali za spremljevalko. Da, srčkano dekle, ki je danes kradla, da bi dobila v svoje roke moje tajne dokumente. Revica! Rad bi videl njen obraz, ko bo o-pazila. da se nahaja v aktovki, ki sem ji jo podtaknil mesto svoje, nekaj starih številk "Daily Maila" in knjižica za tri franke: "Ruščina v dvajsetih urah". S prijateljem sva se spogledala. Ko sva se poslovila od poslanca x. in šla po stopnicah, se je spet nagnil k meni in mi rekel: "In vi mu verjamete?" Preuredba fašistične milice. ■Ali vidite tam ob oknu parček j telska ptica je bila lepa, pri Vene-pri mizi, okrašeni s cvetjem? Za- ri! Nikakšna klasična lepotica si- ljubljenca, mislite vi? Ali pa par- " cer, vendar pa tako lepa, da me ček. ki je na zenitovanjskem potovanju? Nekaj čisto drugega! Mož je gospod X.. poslanec angleške delavske stranke, Ta ženska pa je neka Vera B., vohunka v službi so-vjetov". Lahko si mislite, kako radoveden sem bil. In moj prijatelj, povedal vam bcm, da je Danec, je hitel, da uteši mojo radovednost. "Najprej nekaj besed o oni lepi dami. Vera B. je prav ruska grofica, ki pa je mogla le na ta način prestati revolucijo brez škode, da je stopila v službo pri rdečih. Njena lepota jim dobro služi. Ona je rojena pustolovka. Med vojno si jo lahko videl v vseh velikih evropskih hotelih, kjer je poizvedovala. dobivala razne migljaje in iskala zvez. V Varšavi. Stockhol-mu, Madridu. So.-inu — povsod si lahko našel Fled te Vere B. Tudi jas sem imel nekoč opravka z njo. Poznam jo. Ni mačica. moj dragi, ara-pak-panter, pra^i panter! Sadizem in nežnost. Naj povem še to, da sem jo nekoč videl, ko je pritiskala cigareto na tilnik nekega moža in ga obenem poljubljala. Dražcst-ni kontrast, ne? Žareči poljub cigarete, ki je žgal kožo in žareč« poljub teh ustnic, lepih kot kelih cveta v Jutranji zarji. Oglejte si to žensko natančneje. Te motno modre oči z dolgimi trepalnicami in ta uražestni obraz ... Taka je morala biti ljubica Džings-Kana. Zmes krutosti in izredne rafini-lanosti. Presenetljiva družba ljubezni in sovraštva. Žal mi je za ljudi. ki so podlegli čarom teh oči....' "Ne razumem vas čisto", sem rekel Dancu, "kaj ima opraviti ta ženska s tem poslancem. Kdo in kaj je sploh on?" Prijatelj se je iročnično smehljal: | "Bh.... on! Socijalistični poslanec. politik-puhlogiavec, ki hoče rešiti socijalno vprašanje s praznimi besedami in visokodenečimi trazami". Govoril je tišje: je zazeblo do mozga, kadar sem jo skrivaj pogledal. Vprašal sem Danca: • In kakšen bo konec, moj dra- e?" Kako morete staviti tako neumno vprašanje?" "Ona bo torej tega mladega diplomata ujela v svoje mreže?" "Seveda! Že več dni ga zasleduje. Ona tudi gotovo že ve, kje ima spravljene papirje, zaradi katerih s? nahaja tu. Pripravlja se na zadnji udarec". • Rad bi zvedel, kakšen bo konec drame. Kdo bi mi to lahko povedal?" To ne bo ravno pretežko. Poznam gospoda X., ker sva se srečala v Pragi o priliki neke konference, kjer je govoril o svojem prepričanju, napredku delavstva in kapitalu. Sicer mi ni mnogo do tega. da govorim z njim, toda, čc vas stvar zanima, lahko zveste za izid boja v kratkem, kajti Vera b. se ne bo dolgo obotavljala in čakala". Naslednjega dne sem srečal prijatelja na obrežju in ga mimogrede vprašal: "No, kaj je z delavskim zastopnikom?" "Sedaj vam še ne morem ničesar drugega reči kot to. da sem ju snoči videl skupaj na balkonu". "Toda v našem hotelu ima vsaka soba svoj balkon". "To pomeni, da je vohunka pre-skočila stene privatnega življenja tega politika". Poldne je bilo, ko sva se vrnila v hotel k obedu. V veži se je moj prijatelj za trenutek odstranil, da govori z vratarjem. Zadovoljno se smehljaje je prišel nazaj in si mel roke: "Kakor sem vam rekel, dragi moj! Ravnokar sem zvedel, da je gospa Vera b. zapustila hotel danes zjutraj o devetih". "Torej ga je oskubila?" "Seveda! Komedija ali tragedi- Italijanska fašistična milica je da vseh šest let, kar obstoji mili-bila razdeljena doslej na 157 le- ca, ni bilo zanje nikakršnega na-gij, vsaka legija na kohorte. te predovanja, ker ni bilo primernih pa na centurije in manipole. Te- višjih položajev. Ker bo odslej vsa-ritorijalno se je delila milica ni ki milični skupini, ki jih bo 34, stal posebna okrožja, na "cone", kate- na čelu generalni konzul, milični rih vsaka je imela po več legij, general, bo primerno število kon-najmočnejše celo do 18. Ker se je, zulov pomaknjenih v generalskih ustanovila milica predvsem z na- čin in ravno tako tudi toliko "semenom, da služi smotrom fašisti- niorjev" v konzulski čin. ki cdgo- čne stranke, so se te "cone" začr-tavale tako, kakor je bolje odgovarjalo dotičnim krajevnim potre-, bam stranke, brez ozira na kako' drugo organizacijsko razporedbo v j državi, zlasti pa brez ozira na vojaško razporedbo. V začetku namreč se ni mislilo na sodelovanje milice z redno vojsko. Šele lani je bilo sklenjeno, naj milica redno sodeluje z vojaštvom; obenem je bilo določeno, da mora v slučaju vojne dati milica k vsaki pehotni diviziji redne vojske po dva bataljona. Da se to omogoči, je treba popolne reorganizacije milice, in ta reorganizacija se sedaj izvede v najkrajšem času po načrtu, ki ga jc izdelal generalni štab milice in ga je že odobril ministrski predsednik Musolini, kateremu je milica direktno podrejena . Organizacija milice se prilagodi popolnoma organizaciji redne vojske. Redna vojska šteje 30 divizij Toliko "skupin" bo imela odslej tudi milica in poveljništvo milične skupine se bo nahajalo v mestu di-vizijskega poveliništva. Poleg tega pa bo imela milica še dve posebni skupini za posebne smotre in eno skupino za otoka Sicilijo in Sardinijo, v vsem torej 34 skupin. Število miličnih legij se skrči od sedanjih 157 na 120 in na 3 samostojne kohorte, katerih ^na bo imela svoje povelj ništvo v Sežani na Krasu. — Končno se ustanove štirje milični inšpektorji, ki bodo imeli svoj sedež v Milanu, Bologni, Rimu in Na-polju. Tako bo odpravljen dosedanji organizacijski nedostatek, ki bi bil zlasti za slučaj mobilizacije zelo nevšečen, da namreč milična "cona" ni odgovarjala ne divizij-skemu ne kornemu teritorijalnemu okrožju in so se posamezne "cone" glede števila legij vse preveč razlikovale med seboj. Odslej bo vsaka milična skupina varja činu polkovnika; vse to bo imelo ugodne posledice seveda tudi za nižje oficirje. V državnem proračunu je določenih za vzdrževanje milice 50 milijonov lir. Z reorganizacijo milice bodo izdatki znatno porastli, kar se bo pokazalo žf pri bodočem državnem proračunu in se tem bolj ker so se v zadnjem času jeli po- j javljati v javnosti glasovi, ki za-^ htevajo, naj bi se fašistična milica proračunski popolnoma osamosvojila in naj bi se ustanovilo posebno n. nistrstvo za milico, kakor so posebna ministrstva za vojsko, za mornarico in letalstvo. Zelo verjetno je, da se bo ugodilo tej zahtevi, si čimer bi bila preuredba fašistične milice popolnoma izvedena in milica sama popolnoma izenačena z redno vojsko. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA $1. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK (ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI j FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau Ceki in menice. REPORTAŽA NA ODRU i. Ceki Plačila v poslovnem življenju Zdr držav se večinoma ne opravljajo \ gotovini, marveč potom čekov. Kaj je torej č?k? — vprašuje dostikrat novodosleč. ki morda v Evropi ni še nikoli videl čeka. Ček je nalog torder>. potom katerega oseba, ki podpisuje ček. nalaga svoji banki, naj izplačuje gotovo svoto denarja drugi osebi. Recimo, na primer, da Brown izpiše ček za S10 na svojo banko Zanesville Bank. na "ordro" Robin-sona. Brov/n je s tem naložil Zanesville Banki, da izplača SI Robin-sonu. Ta-le je edina oseba, ki je vpravičena dobiti ta denar. Ali on živi nekoliko milj daleč od Zanesville in hoče dobiti svojo gotovino. On zato indorsira ček. t. j. ga podpiše. Ček se indorsira s podpisom na obratni strani čeka. S tem. da je Robinson indorsiral ček. je prenesel pravico dobiti gotovino na vsakogar. ki dobi ček. Ali. ako na o-bratni strani čeka piše "pay to the order of...........", tedaj le označena oseba sme dobiti plačilo. Robinson torej indorsira ček ter ga prinese k Worker's Trust Co., oanki. kjer je osebno znan. Tu mu izplačajo S10 v gotovini. Worker: Trust Co. ima sedaj indorsirani ček. kar je isto kot pravica dobiti plačilo. in zahtevo poravnanje plačila ikolektira> od Zanesville Bank Zanesville Bank izbriše • cancels" ček in koncem meseca ga povrne Brownu skupaj z drugimi izplačanimi čeki, ki jih jc on izdal, in "statement", t. j. obračun čekov. Iti jih je podpisal, vloženega denarja je ček, na katerem je banka potrdila, da je dober za izdano vrednost. To potrdilo pomenja, da je banka za pokritje dotičnega čeka rezervirala primerno svoto iz klijento-vega računa in da banka garantira za detični ček. Tak potrjeni če* je enakovreden čeku banke same. Človek mora biti previden s temi potrjenimi čeki. kajti, ako kdo jih ukrade, bi jih zlahka kasiral. i Ponarejati ime drugega na čeku. je zločin 'forgery*. Ravno ta-k oje strogo kaznjivo zvišati na goljufiv način svoto. za katero je bil ček izdan. Čeki se navadno izpišejo na tiskovinah. ki jih banka daje na razpolago. Ali obstojajo tudi tiskovine, ki se lahko izpolnjajo za vsako banko. Takozvani "Cashier's Check" je posit slip i in pusti denar v banki j Sedaj sam lahko izda čeke proti ček, ki ga izda sama banka in s svoji bilanci. I katerim se obvezuje plačati komu Ako ni ček izdan na "ordro" kake neko svoto. Ako kdo na primer ni- na je bila 21. oktobra 1911 v Pittsburgh. Pa. Pogrebni sprevod se je vršil dne 24. junija iz hiše žalosti na katoliško pokopališče sv. Kal-varije, Youngstown. Ohio. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem tistim, ki ste darovali skupine' ^rasne vence in cvetlice, ki so kra- reportaža človeštva. v življenju modernega Koncem junija t. 1. bomo prvič pripisali vlogam pri nas obresti za pol leta po 41% Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo do vžtevši 12. julija 1.1. že ojr*. H-«'nhui«. Murn<-b<-n. B».ul n:zkf < ene VpraAaJte katert-irakml pooblaščenega »fnl* aH FRENCH LINE 1« STA-^E STREET NEW YORK. N V i Življenje slonov v pragozdih. kopavanjem mrličev v anatomsko svrhe ter jih prodajal za dobiček, I telo mlade deklice. Podali so se zvečer v secirno sobo instituta, da V resnici se mu je posrečilo odvrniti na tej kozji poti svoje zašle dovalce. Mesto tega pa je zadel na Sieur Laroqua, znanega tihotapca iz Gargosa, ki je bil tako grd kot greh. a vendar imel drznost, da buli v vsako deklico kot da je mlad elegantež iz Pau-a. — Ej. gospod župnik, odkod pa prinašate semkaj to mično deklico? - je vprašal v zaupnem tonu župnika, potem ko je odšla Jakobi-na naprej. — Ej, kaj govorite tukaj? — je odvrnil abej, ves razkačen. — Ti bi storil boljše, če bi hodil po svojih lastnih potih, ti tat! Tudi ra li tobaka te ne morem pohvaliti. Če je to isti tobak, katerega si prodal policistu, me prav nič ne čudi. če so te zašili. Pa z bogom ter dosti zabave! Ko se je abej otresel svoje jeze, je pričel zopet korakati naprej. Komaj trideset korakov naprej je srečal tesarja Artiguenabe, ki je bil tudi kot okamenjen od prikazni Jakobine. Nato je prišel pismo-noša Cambielle. ki se je ozrl v mlado deklico kot pudel v srčnih bolestih. Nato je prišel mladič po imenu Avgust,, ki je opravljal službo ministranta ter šel spoštljivo mimo deklice ter konečno Bertrand Co-jola, globoko sklenjen starec, star kakih sto let. ki se je vzravnal pokonci kot vojak, kakorhitro je zavohal bližino mlade deklice. Ah. torej, celo stoletni! — si je mislil abej Bordes. — Sedaj manja le še slepca s španske deželne ceste! Moj Bog! Kakšne farane si mi zaupal?* Medtem pa je dohitel Jakobino ter jo vzel pod svojo roko. — Podvoizajva se! — je mrmral jezno. Nahajaia sta se že v vasi. ki je obstajalai iz dveh vrst napol podrtih hiš ter raskave poti. Nikdo ju ni srečal kot oskrbnik Gargosa, Silver Montguihem, mali. molčeči prebivalec vasi, ki je izrezljaval kolovrat, dočim se je pasla poleg njega mula. Mladi sin gora se je gotovo obnašal spoštljivo. Kljub temu pa je , Lilo vendar izraženo v njegovih jasnih na široko odprtih očeh, ne- i prikrito občudovanje. minjajo sloni velikokrat naravnost prenašal zbadanje. ko pa je videl, na človeka. j da mladič ne odjenja. ga je par- Neki raziskovalec je nekoč sre- krat ošvrknil z rilcem. Mladič je za-čal večji trop slonov. Živali so stale okolu tovariša, ki je ležal na tleli Ko so se ljudje približali skupini, so se sloni postavili v bran ter ščitili slonovko, ki se je dvignila s tal in zbežala s svojim mludi-' pragozd. Ena izmed živali je bila čem. Odkurila jo je v pragozd. Ne- bolna. Ostali dve sta jo spremljali, kaj slonov jo je spremljalo, peto-1 in sicer sta ji korakali ob strani rica pa jih je ostala na straži in j Bolnik je na poti omagal. Sprem-se izgubila v goščo šele potem, ko ljevalca sta legla k njemu, da se je dobila znak, da je mati z mladičem na varnem. di, ki so mu pomagali obuditi dekle k življenju. Ozdravela je in se poročila s prav istim medicincem čel javkati in se je zatekel k mate- ki jo je bil že hotel secirati in ki ri je postal pozneje slaven zdravnik Naravnost na človeka pa spo- ! ter umrl kot predsednik medicin-minja doživljaj, katerega popisuje ske fakultete v Philadelphiji. mož, ki je sledil trojici slonov v i _______ INE NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prihttdnjr odplufjc : VULCANIA 12. JULIJA — 23. AVGUSTA 27. SEPTEMBRA SATURNIA 2. AVGUSTA — 10. SEPTEMBRA 15. OKTOBRA |j S H Sntnrnia iti Vulrania prekata ladjv svet;i v ra/.koSju. udobnosti naglici t»*r nudi nnjlmljši> ni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. & CO <:»>» Acentje 17 Battery P'ace. New York 5. Ju'.Ja I - ,1» Kranr*. H*vr# VrrmLun. Jt..u»-»tn» aur \t«r. K-.t- vrilMm Augustus. Napoji. Uenovu 6 julija: M imiffe taka Cherbourg AIKMC. V'ti--rt*j ar*. Anlwrp'O i».'ilMctllM*> I p!., r.rl. Cherbourg. Antw»ri»n Votenitam. Kouluucn* aur M»-r K'>t-t»rdam Mimir»'ta, Boulogne aur Mer 13. JutiJa: ibimburg. Cherbourg. Hamburg 15. julija: iCherbourg 19 julija: K^rlaruhf. Roulr>gnw aur Mer, Br»-m»n Rotterdam, Hnulogn* aur Mer. R^t-terd-t m 17. julija: ITf>lrv+a 20. Juli a: Mlnii' tiinkn. Ohf-rbotirg A liter t Millln. Oh^rbonrc. HsmMir* »"■irife Bluncamano, Napoll. < .enuva 73 JutiJa: B> r hi. Chprlmiir*, ltrcni»n 24 julija: Maiirotiinla <'li»rt...nr» Oortte W»«»hing*f>n Cherbourg. Ilra- rri «• r; 26 lull ja : Jle »Je Frsnrp, Havre (Ulirnl poletni izleti 11<'iru-rir. Cherbourg Bremen CherlMiurg. Unrnon N(« .\m»t.*rd:«m. Boul<-gt»e aur Mer Kmna, N'ajx:!!. Cei jva 27 julija: Betgi-nland. Cherbourg. Anfwerjien St I>"uis, r"h*-rbi,'U»-|r, llaml-urg leviathan. Clif"N-'-". Minnekahtla. Boulogn« aur M«r 31. JuliJa: I»renrten, Ch«-rbnurg Bremen Amerira. Cherbourg. Br«-»-ien ZAKAJ SE MOZIJO Posledice ženske emancipacije bile sklenjene brez njihovega privoljenja. Kadar dorasejo za za-1 kon, odklanjajo poroko, če jim ni ženin soroden po srcu. Seveda nastane vselej ob taki priliki škandal. ali pomoči ni. Starši se morajo vdati, dolgoletne trgovinske zveze se razderejo. hči pa se navadno loči od roditeljev in gre po svetu ter si išče kruha. Neki kitajski tednik je nedavno spočijejo vsi trije. Toda ko so ho- se kažejo zadnje čase tudi na Ki-teli vstati, se bolnik ni hotel ali tajskem, kjer ni imela ženska po-Lev si na odraslega slona r.e a- oa ni mogel dvigniti. Tovariša sta prej nobene samostojnosti. Z e-pa, pač pa rad napada mladiče.! niu "prigovarjala" in sta poskuša- mancipacijo pa prihajajo hudi ča-Lovec, ki je opazoval čredo slo- la vse mogoče brez uspeha. Napo- si za starše, ki izgubljajo čedalje nov na paši. poroča, da je doživel sled je eden izmed slonov odšel, več avtoritete pri hčerah, slučaj, ko so odrasli sloni ostavili Drugod, ki je še bil pri bolniku, je j Poprej je bilo v navadi, da je o- razpisal anketo z vprašanjem: — mladiče na paši. samo pa odšli na začel naprej oklevati in ko je vi-1 če zaročil hčer že v zibeli. Take prej v goščavo. Tedaj se pojavi lev del, da bolnika ni mogoče spravi- zaroke, ki jim je v odrasli dobi Zakaj ste se omožila? Stopetdesct j ki je bil skrit v grmovju in se ie ti pokonci, ga je zabodel s čeka- sledila poroka so bile ponavadi tr- Kitajk je odgovorilo, da samo po ! tiho plazil proti najbližjemu slonu, ni do smrti ter ga tako rešil pred govskega značaja, kajti očeta za- sili svojih roditeljev, katerih niso Mladič ga seveda ni zapazil. Lovec groznimi mesarskimi kremplji le- ročenke in zaročenca sta stopila hoteli žaliti s tem. tla bi prekršile ga je že hotel posvariti z glasom, va. Ni dvoma, da ta "umor iz so- v sorodstva in začela kupčevati ka- tradicijonalno pokoriščino. Samo ko se nenadoma pojavi mati slo- čutja" govori o visoki inteligenci kor so jima velevale skupne kori- 40 odst. žena. ki so odgovorile, je novka. ki je instinktivno zaslutila živali, ki uživa simpatije vseh iz- sti. V zadnjih letih pa se je zelo pripomnilo, da jih je gnala v za-nevarnost in se je zapodila proti kušenih raziskovalcev črnega kon- množe slučaji, ko nočejo vedeti kon tudi želja po izpolnitvi mate- levu. Bliskoma se ji je pridružilo tinenta. še nekaj starih slonov. Leva so pregnali glasno tuleč in napadalc-c | je moral popihati daleč v pragozd, ŽIVI POKOPANI Tedaj pa ni več zdržalo duhovnika. Obrnil se je proti fantu, in ko • kjer je y SVQji jezi potepal yse kar jc videl, da ni z zažcljiVo unemo stražil njegovega osla, ga je od- j ma je priilo pred šape. ločno ostro nahrulil: I . h fe,- i - Ti, sin golšarja! Ali hočeš rajše paziti na mojo žival, mesto da V Kamerunu je nekoč karavana Mnogo se je že pisalo o živih pobi tako trapasto bulil predse? Ali ne vidiš, da se pase na mojem trav- prebrodila reko. V naglem odprav- | kopanih, vendar malokomu se sa- hčere nič o takšnih zvezah, ki so rinstva. Vse pa so se pritoževale nad pravico, katero si laste starši Ho., A KI, N A KOCA.IT E 8E A'A "GLAS NARODA", NAJ V EP JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI nad hčerami tedaj, ko jih dajejo v zakon, kjer ne najdejo trohice srca. pač pač pa samo grobe ma-terijalne koristi. Ijanju čez vodo so bili ljudje poza- nja, da je bila med njimi tudi ma-bili na bolnega služabnika, ki je ti slovitega angleškega romano-bil ostal na nasprotnem bregu. Te- 1 pisca Walter Scotta. Zdravniki eo j daj zapazijo v svojo največjo gro-1 jo proglasili za mrtvo, v resnici pa zo, da se bliža služabniku mlad je bila mrtva le na videz. Položili j slon. Ovohal ga je s trobcem. Ljud- so jo v rodbinsko grobnico v stari niku, ti nepridiprav? — Prosim vas odpuščanja, gospod župnik! — jc odvrnil dečko s ponižnim glasom ter pohitel proti svoji živali. To pa jc še bolj razkačilo župnika. — Ti veš, — je zakričal nanj, — da bova midva oba odšla na so- | dišče, če te še enkrat zasačim pri tem. ti Cagot? Ali te ni sram pogle- je ki so gledali ta prizor> so kar župni cerkvi Grobar se je splazil ci.iti drugirti krščanskim ljudem v obraz'' Ali ne ves. da so morali pred dreveneli. Meniii so že. da bo slon ponoči tja, odprl krsto ter ukradel revolucijo nositi taki ljudje krog vratu zvonček, da se jim lahko dru- ; bolnika 2grabii in ga zavihtel ter več dragocenih draguljev, ki so jih gi ljudje na daleč izognejo? : vrge] v reko ali pa odnesel s seboj.! po takratni šegi devali k mrličem ! Tako osramočeni pa je močno zardel ter odšel, goneč osla pred Toda zgodiio se mu ni nič. slonic Ko ni mogel brezvestni tat poteg- 1 rcooj. Nobene besede ni več izgovoril. jo je odmahal nazaj, odkoder jc niti nekaj prstanov s prstov, je za- Abej s svoje strani pa se je pomirii in ko je izbruhal svojo jezo, p^še!. i rezal v meso z nožem. Bolečina je .sc Je polagoma približal župnišču. i Tudi sicer poZnajo slona kot do- priklicala navidez mrtvo v zavest. Sedaj nama ne bo prišel nikdo več na pot! — je rekel ter si brodušno in miroljubno žival. Ven- ki je prestrašena odprla oči ter s cbrlsal znojno čelo. i dar s še ni rečeno, da je kro- skušala dvigniti. Zločinski ropar Povešene glav^ ter trdno stisnjenih ustnic se je prepustil turob- j tak; nasprotno, so primeri, ko slon pa se je prestrašil, zakričal od gro-nim razmislekom. i strahovito zdivja. Tedaj ne priza- ze in zbežal kakor blazen. Na nje- Kakšno življenje, sveti moj Bog! Kakšno življenje s to malo na nese niti svoji okolici. Nekoč v gov krik so prihiteli ljudje in re- ! hrbtu! Jaz bom pozabil jesti in piti raditega! In postalo bo vedno slab- j veliki suši se je pasla mogočna čre- šili navidez mrtvo, ki je pozneje po-še! Sedaj je stara šele sedemnajst let ter postaja vsak dan lepša! da slonov tik male luže ter lokala popolnoma ozdravela ter živela še Treba jo bo nadzorovati noč in dan! Niti za trenutek je ne smem spu- . vodo. Tedaj se začuje iz gozda gla- mnogo let. Pet let po tem dogodku stiti izpred oči! Kakšne skrbi, kakšen nemir! Dosti lažje bi bilo stra-' sno trobentanje in kmalu se pri- se ji je rodil sin, pozneje sloviti i ti čredo tigrov sredi puščave! Daj mi moči. moj ljubi Bog! | kaže nov trop slonov. Navalih so pisatelj. Opazoval je Ji *obino od strani ter čutil, da raste njegov nemir, se na živali ob vodi. Med obema Tudi mati generala Putnama, Li Taka odgovornost ga je prestrašila. skupinama se je vnela pravcata se je bil za časa revolucije tako iz- Sveti Bog. če bo zašla na stranpota! — si je mislil župnik, — bitka. Tla so se tresla pod njihovi- kazal, je že ležala v krsti. Pri po- 8! II I II II II Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca 'Glas Naroda" ■ ■ i II II I sorodnica abej a Borgesa! mi mogočnimi nogami, ozračje pa grebu pa se je zbudila. To je bilo — Kakšno pohujšanje!.... Zakaj nisem izročil varuštva svojemu se je naravnost trgalo od rjovenja, šest let pred rojstvom njenega si- biatu Henri-ju? : Končno so se morali napadalci u- na. makniti. Na bojišču so zapustili Trije mladi medicinci so kupili »Dalje prihodnjič.) i težko ranjenega starega samca. Ta- nekoč od moža. ki se je bavil z iz- J| in prepričani smo, da boste potem j H stalni naročnik. Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t it» rl kraj. Je potrebno, da Je poučen « po tuli) lletih, prtljagi In drugih itTKreb. V »led oafie dolgoletne t» koinje Vam ml aamoremo dati najboljša pojannlla In priporočana«, redco le prvovrstne brzopamika. Tudi nexlrtavljaal »amorejo poto-%atl v stari kraj, toda preskrbeti 8l morajo dovoljenje al) permit la WanhfnKt«na. bodisi za eno leto ail t mesecev in »e mora dplatl profcja vaaj en mese** pred odpotovanjem la to naravnost v Washington, D. O. aa generalnega naaelnlikega komi. aarja. euaoa odredbe, ki Ja stopila r veljavo ti. julija 1921 ae ntkomnr več ne pofilje permit po po*tl. ampak ga mora Iti Iskat v*nk prosile*- osebno, bodisi v najbližji naaelniAkl o-rad all pa ga Gobi v New Yorku pred odjK)tovanJem. kakor kdo v proAcJI zaprosi. Kdor potuje ven b*«s dovoljenja, potuje na svojo laitn* odgov orn ost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ 8TAHEGA KRAJA f>d prvega JnltJa Je v »eljavl a»-va amerlKka priaeiJenlKka postava Glasom te poeta*e aamorejo ime rlffkl r,rtn rljsnl dobiti svoj* ftenS In neporočene otroke Izpoi* 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole m katerimi m bile pred 1. Jnn»-fent 1028. leta poročen«, laven kvota. Jngoslovanaka kvota znala la va. <1no «71 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni atari« amerllklb driavljanmr, mol)« auertXklb drlavljank, ki ao se ps 1 JnnlJa 1»28. leta poročili In poljedelci odroma feee In nepor* Srni otroci Izpod 21 leta enih t»S-drSavIjanov. Id so bill postavo« orlpnjSčenl v to degelo ca stalno hL vanje tn Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov. neč*» klnj itd., ki spadajo v kvoto brea ▼sake prednosti t lati. ps sa a4 »prejema nikaklb proleoj aa use rlkanaks viae J«. STATE BANK j /