42. štev. V Kranju, 23. marca 1901 II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Boj ali mir? m. Na vse grlo kričite «Moli», na «delaj» pa kaj radi pozabite. Človeku, ki bi bil v vseh vaših bratovščinah, ki bi opravljal vse molitve, katere mu ponujate za odpustke, ne zadoščalo bi 24 ur na dan in človek, ki bi hotel vse kupiti, kar vi ponujate v čast božjo za denar, moral bi biti milijonar, ne pa ubogi kmet-trpin. Kmet je že itak dovolj tepen, ker mora delati, trdo delati, če hoče živeti, če hoče obdržati sebi in svojim potomcem lastno podstrešje, in potem naj še ves prost čas porabi za molitev in cerkev. Vsako nedeljo sliši, da je velik grešnik, da mora delati pokoro, da ne sme nikdar veselo zapeti, še manj pa zaplesati, da se bo sicer večno pekel na ražnju Bel-cebuba. Ge pri takem nedeljskem počitku človek ne zaide iz obupnosti res na napačna pota, ni čuda. Mora res moralen človek bili, če vendarle postane vesel in z veseljem gre na delo. In le delavec, ki je vesel in dobre volje, kaj naredi. Delo mu gre gladko od rok, ker gaje sam vesel; tak delavec ne gleda, kje, kaj in kedaj bode jedel, kam se bo vlegel, kdaj bo poldne zvonilo i. t. d. Večkrat v teku svojega dela presliši to zvonenje, opravi pa potem svojo molitev. Delavec vašega recepta pa, ki pobeša oči, vedno misli na bratovščine, rožni venec in molitev, vedno živi le za oni svet, ne more z vnemo delati, delo mu zaostaja, on ostane analfabet in poslušni sluga. Mi pa, ki smo veseli, ki živimo za ta svet po izreku angelovern: V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh — mi molimo ob svojem času, ob svojem času delamo, ob svojem času se učimo in s tem napredujemo, zato se imenujemo narodni naprednjaki in s ponosom tudi liberalci, kar je pa pri vas le psovka za nas. Poznamo pravo svobodo, vi pa pravo sužnost. Pri vas človek ni nikdar prost bojazni pred grehom, pred spovedjo, pred hudičem in peklom. Vaši ljudje vzlic temu, da vedno molijo in letajo k spovedi in obhajilu, imajo večji strah pred hudičem in peklom, ker imajo slabejšo vest kakor mi. Pridno delamo, smo veseli in dobre volje, če nam gre dobro in po sreči, in žalostni, če gre nam ali sosedu slabo, a bati se nam ni hudiča in ne pekla, ker izpolnjujemo božje postave, molimo in delamo. Psujete nas z liberalci, pridigujete, da ne bo po-pred miru, predno ne bo strt liberalizem, da je tisti največji sovražnik miru, ki zadržuje zmago krščanske misli. Na Kranjskem so mnogi trdili še pred par leti, da ni pri nas liberalizma. Res ga ni bilo, res je pa tudi bila krščanska misel drugačna, človekoljubna in mileja; sedaj se uči in seje sovraštvo, ne ljubezen do bližnjega, ne moli se za svojega sovražnika, ampak se ga preklinja in večkrat preklinja po nedolžnem in ravno nevredni zastopniki krščanske misli rodili so in rode tako sovraženi liberalizem. Pred 15 leti so bile propovedi po cerkvah vse drugačne. Oblika in vsebina sta bili dostojni, politična strast in preklinjevanja slabih časopisov in liberalcev ni bilo v njih, ni se ščuvalo sploh, posebno pa proti šoli ne. Sedaj se pa že v pastirskih listih očito ščuje proti zakoniti, ustavno in od cesarja potrjeni uredbi šole in izbornemu učiteljstvu. Kar ni potrjeno od škofa, to je prokleto in kdor tega ne verjame, je očitni grešnik, tedaj ga kamnjajmo. Koliko trpi ugled in dobrodejni vpliv šole in učiteljstva pod pretvezo, da .naša šola ni verska. Pri nas je m mora biti verska šola, ker &mo vsi stariši, učenci in učitelji ene vere, t. j. krščansko-katoliške vere in nobeden bi ne dvomil na tem, ko bi se v «Domoljubu>, v «Slovencu» in »Slovenskem Listu», v pridigah in pastirskih listih dan na dan h 2 trobilo, šola ni verska, ker nima cerkev v nji vsega vpliva. Z vednim hujskanjem proti učiteljstvu izgubi to in katehet ž njim vso avtoriteto pri otrocih in pri stariših. Slabo obiskovanje šole je mnogo pripisovati le temu hujskanju. Ko bi se šola toli hvalila kakor zasluži, tedaj bi stariši svoje otroke rajše pošiljali vanjo, otroci bi jo radostno obiskovali in se učili z veseljem in dobrim vspehom. Tako je vse posiljeno in brezuspešno. Katehet in učitelj se gledata kakor pes in mačka, kar drugi zida, prvi podira. Učitelj ne more imeti veselja nad brezuspešnim delom. Otroci čutijo in izkoriščajo to v svoje namene in si v svoji otročji naivnosti po možnosti olajšujejo učenje, neuki stariši mislijo, da opravljajo bogoljubno delo, če otrok večkrat v šolo ne pošljejo in nikdar bi jih ne poslali, ko bi ne grozila kazen. Žalostno, a resnično, in zakaj? Zato, ker duhovni niso odkriti prijatelji šole, le zato, ker ne gre vse po njihovi komandi. Drugače je v 102 kronovinah, kjer imajo po pet veroizpovedanj. Tam imajo kateheti težavno stališče, tam bi bila konfesijonalna šola potrebna, pri nas je pa pri enotni veri zahteva konfe-sijonelne šole le pretveza, pod katero bi cerkev rada zopet dobila nazaj konkordatski vpliv. Bog nas varuj pred mežnarji in učitelji v oni osebi! In to je ideal verske šole, za katero se z vso vnemo agituje na Kranjskem brez potrebe v silno škodo dosedanje in prihodnje šole. Tu imate, člankar, pravično sodbo, ko pardona ne marate. Vašemu pozivu do Hrvatov naj se pa ti odzovejo, če sploh vedo, da kranjski dekan izdaja «Slovenski List* sebi v veselje, drugim v pohujšanje. Kaj bo, kaj bo! (Gospodarska in politir-na vprašanja z nzirom na ktnetski stan.) Ni ga menda lahko dobiti lako nevednega odrašče-nega človeka, ki bi ne vedel, da kmet živi poleg sebe in svoje družine tudi vse druge stanove s svojimi pridelki. Potemtakem je kmetski stan najvažnejši in najpotrebnejši na svetu, in zasluži kmet zaradi tega visoko spoštovanje in podporo od vseh stanov. A v resnici se godi kmetu ravno nasprotno. Ker nima časa, priložnosti in denarja, da bi se izobrazil in ker vsled težkega dela ne more biti vedno tako lepo in snažno oblečen kakor ljudje drugih stanov, je povsod preži ran in zaničevan. In državne oblasti, katerim bi moralo biti pred vsem ležeče na tem, da bi kmet dobro izhajal ter tako delal močno podlago državi, se posebno pri nas na Slovenskem navadno le takrat spomnijo nanj, kadar mu davek nakladajo in tir-jajo od njega in kadar ga kličejo na odgovor, ko je tožen zaradi dolgov ali kakih prestopkov, katere je zakrivil v svoji preprostosti in nevednosti. Mnogokrat ga zadenejo visoki stroški ali občutna kazen, ker mu je manjkalo pouka v tisti zadevi. Potem pa gre tak revež od urada do urada, od uradnika do uradnika, proseč dobrega sveta in pomoči. Toda le težko najde koga, ki ima vsaj toliko sočutja ž njim, da mu prijazno pove, kam naj se obrne. Največkrat se norčujejo iz njega ter ga z osornimi in zbadljivimi besedami poženo ven, odkoder je bil prišel. Ko ubogi kmetic tako brez uspeha opravi cel križev pot, domisli se tudi župnika in kapelana ter nekako potolažen krene proti župnišču, med potjo pa modruje: «Hentajte, naša gospoda, ki sta tako učena in dobra, da nam kmetom zastonj vodita konsum in posojilnico, mi bodeta gotovo vedela in hotela povedati, kaj mi je sedaj storili.» In res dobi kmet v župnišču, kar je prej zaman iskal povsod, tam dobi vsaj dober PO DLISTEK. Kranjska nacijonalna garda (narodna straža). PO podatkih startna gardista spisal Rudolfa Dalje. Ko so bili premagani Pijemontezi, pobralo se jim je dokaj pušk, ki so bile pa baje jako slabe in nerodne, podarila je vlada 200 takih pušk «na kamen» »kranjski gardi*. Nato so se pričele v Gašteju ob nedeljah popoldne vaje v streljanju na nastavljeno tarčo. Da bi bil pa kdo zadel v tarčo, ni misliti, kar je tudi lahko umevno, ker so bile puške zelo slabe. Pripoveduje se, da je pač nekdo zadel v tarčo, samo da se mu je puška neprevidoma sprožila in krogla ji' zadela ravno tik črnega. Pri procesijah so nastopali pozneje z godbo ter pri vsakem blagoslovu ustrelili. Zlobni jeziki so sicer govorili, da je bilo to streljanje slišati, kakor ropot fižola, ki ga vsuje kuharica v pločevinast lonec. Tudi cesarjev rojstveni dan in god so praznovali z svet, ki se glasi: «Prav rad bi ti pomagal in vse potrebno, kar sam tukaj naredil zate, ker vem, da si pošten katoličan in si pri zadnjih volititvah volil z našo stranko; ali vedi, da se za take reči nisem učil in tudi časa nimam. Zato ti svetujem, da greš takoj jutri ali pa še danes v Ljubljano v pisarno gospoda dr. Šušteršiča ali pa gospoda Vencajza in tam ti bodo najceneje in najbolje to stvar spravili v red. Ta dva gospoda sta silno učena in izurjena v vseh pisarniških opravilih, zraven tega pa sta tudi velika prijatelja in dobrotnika kmetov in jim vselej z veseljem pomagata iz nadloge. > Kmet se seveda z največjim zaupanjem posluži nasveto-vanega pripomočka, ki pa ima največkrat samo ta uspeh, da stvar nekoliko zavleče in zapeljancu napravi novih visokih troškov. Ves obupan in potrt potem tak revež premišlja in premišlja, kako bi popravil svojo nesrečo, in vzdihuje: «Kaj bo. kaj bo! Treba bode plačati davek, treba bode plačati kazen in troške pri dohtarju, pa kje naj dobim denar, ko sem že tako zadolžen, da komaj plačujem obresti! Ako prodam kravo ali vola iz hleva, ne bodem več mogel kupiti drugega, brez njega pa tudi ne bom mogel biti. Oh, kaj bo, kaj bo!» Se nadaljuje. V Kranju, 23. marca. Državni zbor bo v kratkem zaključen. Po Veliki noči se snide zopet, menda na dan 15. ali 17. aprila ter bo zboroval do konca maja. Tekom meseca maja se snideta delegaciji. Volitev delegatov se vrši baje drugi teden. — Razni listi priznajo, da gre zasluga za sedanji ugodni položaj v prvi vrsti mladočeškemu klubu. V investicijski predlogi se pred vsem ozira na gospodarske koristi južnih kronovin. V Budimpešti je prišlo na vseučilišču do velikih izgredov. Klerikalni visokošolci so prinesli na vseučilišče lesena razpela (križe). Akademični senat jih je dal odpraviti, a dijaki so jih vnovič obesili. Senat je moral ustaviti vsa predavanja. Indijanci se množe v Severni Ameriki. V Združenih državah so jih našteli 331.000 proti 204.000 leta 1860. Dognalo se je, da se množe le oni rodovi, ki kulturno napredujejo, dočim divjaki izumirajo. Dopisi. Iz Gorij. K dopisu v predzadnji številki naj sledeče pripomnim: Glede potov po snegu in potrebe pokanja z bičem se popolnoma vjemajo vozniki in sploh vsi, ki stvar poznajo iz lastne izkušnje. Čudimo se osobito gozdarskemu osebju, ki bo s tem svojim ravnanjem škodilo le sebi in verskemu zakladu. Imoviti kmetje se že itak branijo, svoje konje za ta bore zaslužek pošiljati v gore. velikim sijajem ter so po maši ustrelili pred cerkvijo. Vsako nedeljo se je garda korporativno udeležila svete maše, pri kateri je na koru igrala njena godba. V poletnem času so ob nedeljah pogosto prirejali skupne izlete, kakor v Naklo, Tržič in Loko. Ob tistem času je imela tudi Ljubljana svojo gardo, in sicer pešce in krasno opravljene konjenike. Neke nedelje poseti ljubljanska garda svojo sosedo kranjsko. Na logu, ki je sedaj lastnina g. Vinka Majdiča, so napravili velik tabor, kjer se je kuhalo, jedlo in pilo, konečno sta se obe gardi pobratili. To je bilo živahno življenje, in marsikateri Kranjc se je z veseljem spominjal tega lepega dneva. Sčasoma je dobila garda tudi svojo zastavo, katero so podarile kranjske dame; na trakovih je bil napis — 13., 14., 15. III. 1848. — Kmalu potem sešle so se tri garde, namreč ljubljanska, kamniška in kranjska v Ljubljani, kjer so se blagoslovile nove zastave vseh treh narodnih straž. V Latermanovem drevoredu se je vršila živahna svečanost, katero je zaključila velika ljudska veselica. Konec pride. S konji vozijo le taki, ki so prisiljeni, sicer se pa trudijo voliči, da zvozijo les iz eraričnih gozdov. Kam pa pride potem verski zaklad, če spodi s tem svojim ravnanjem zadnjega konja s Pokluke. Povišati bo moral zdatno voznino in to bi bilo le želeti. To pa stori lahko takoj, ni treba prej preganjati bičev in krivice delati voznikom. Kako naj pa voznik požene živino, če obstane, on je pa v jarku par sežnjev za njo. Le z bičevim pokanjem. Bič tudi ne seže do živali. Torej le počasi, ne oškodujte se sami Vettru na ljubo. — Nasledki nesreče v Bobnu so milejši, kakor smo se bali. Bihka iz Podhoma bo okrevala v kratkem. — V ponedeljek dne 11. t. m. zjutraj smo opazovali tu nenavadno prikazen. Zdelo se nam je, kakor bi bilo sonce mrknilo, vse ozračje je nekako porumenelo in ko ta čudna prikazen neha, zapazimo, da je sneg rumen, kakor bi bil z otrobi potresen. Rumen se je videl daleč naokrog in še sedaj se ni izgubila ta barva. Spodaj je sneg bel, kakor prej. Kaj je bilo to? Z dežele. (Ljubljansko potresno posojilo.) Kakor se vidi, so naši državni poslanci osredotočili vse svoje delo v rešitev vprašanja potresnega posojila, da se tisto ali popolnoma odpiše ali deloma odpusti, ali vsaj dolžnikom da odlog do tja, da bode po Ljubljanici teklo zlato. — Sumljivo je, da so se klerikalci s toliko vnemo trgali za to vprašanje ter napravili toliko truša v svojem časopisju. Kakor da bi Slovencem nič drugega mar ne bilo kakor to vprašanje. Vladi je težavno šlo za delavnost v parlamentu. Klerikalci so za vsak pogoj pod-piratelji te vlade, ker je tista klerikalna. Da vladi prikrivajo svoje korteževanje, jim je vlada storila uslugo, da je zagrozila ljubljanskim dolžnikom, da se bo potresno posojilo strogo izterjavalo. Vzrok za truš je bil dan. Tako si je vlada privezala tudi liberalne slovenske poslance, da Cehom niso pomagali obstruirati, ali da se niso postavili «Gewehr beim Fuss», ali vsaj tako, da ni vlada mogla misliti, da so njeni nepogojno. Ti poslanci niso imeli vzroka, to vlado ljubeznivo gledati. Končnik, Proft — in pri volitvah je vlada proti njim svoje ljudi in za klerikalne komandirala. Klerikalcem se je posrečilo s tem potresnim truščem vladi dati moč čez vse slovenske poslance. Ta majhen košček mesa kaže in preti ž njim kakor dolgo hoče. — Naša delegacija je ob vsako moč. — Čehi so drugače postopali, dobili so gotovo zlato za Kaj počno Buri? Končno je dospela tudi na Angleško želja, da bi se ta sramotna vojna z junaškimi Buri vendarle prenehala. Gimdalje manj upanja imajo Angleži, da bi se vojna tako izvršila, kakor so si predstavljali oni nasilneži, ki so izzvali ta sramotni roparski poskus. Kakor drugod po svetu, tako vstajajo v angleških vrstah samih možje, ki svarijo vlado, da naj na časten način neha z nesramnim zatiranjem. Tako je prišel te dni v London Merri-mann — Anglež-odličnjak — ki ga je privedla v London skrb za interes Anglije povedat jim vso resnico in jih svarit, naj zaustavijo, kar so pričeli v grešni požrešnosti. Angleški minister Ghamherlain se tudi nadeja, da bode vojska kmalu končana; Anglija pošlje tja 10.000 svojih najboljših mož, da se ondi trajno naselijo, istotako pošljejo ženske. Med Kitschenerjem in Botho se nadaljujejo pogajanja glede pogojev: Splošno pomiloščenje, iz katerega tudi Steyn in Dewet nista izključena, omejena avtonomija obeh osvojenih republik, civilna vlada guvernerja Miilnerja, kateremu se prideli svet najuglednejših Burov. Toda Kruger javlja iz Bruselja, da se Buri nikakor ne morejo zadovoljiti z amnestijo in avtonomijo, nego morajo dobiti popolno poroštvo, da se angleška vlada v notranje zadeve Burov ne bo prav nič vtikala. Listi trdijo, da se je premirje že menda sklenilo, ker ni nikakih poročil več o bitkah. Botha se je sešel z Dewetom in drugimi bur-skimi poveljniki, da se posvetujejo o položaju. 103 mesečno obštrukcijo in odpravili so še nemški vpliv glede njihovih dežel. Našim klerikalcem je vladen manever s potresnim posojilom dobro došel. Ljubljanski dolgovi so klerikalcem, in ko bi bili še večji, prav všeč. Saj delajo v manjših mestih in trgih na to, da gospodarsko ubijejo meščana, kaj jim je mar dobro gmotno stanje Ljubljančanov. Pa dosti jim je vredno kombatanstvo Ljubljančanov pri volitvah. Brez tega slovenskega središča pač nikdar ne morejo kaj veljati. To v roke dobiti veljaj, kar hoče. Ce enkrat zasedejo to važno postojanko, potem z raznimi »gospodarskimi organizacijami>, med katere je je v prvi vrsti šteti gospodarsko preganjanje liberalno mislečih, izjedovanje omikanejših ljudi, že kako Ljubljano prikrojijo. »Bandazirati* se je to krščansko delo tedaj zvalo, ki je iz Ljubljane izgnalo inteligenco in bogatejše ter močnejše ljudi. To mimogrede. Ali vprašanje je, ako so ljubljanski potresni dolgovi vse na ubogem Kranjskem ? Ljubljančani imajo svoje skrbi, mi na deželi pa večje. Naš kmetski delavec in kmet odhajata na tuje. Doma ostali živijo v konsumu pod ničlo. Naša zemlja izgublja svojo redilno moč, ker ji vedno manj gnoja prihaja. Naš boljši človek pušča v Ameriki svoj mozeg. Družinsko življenje na naši kmetiji se razdira po odpotovanju. Za povzdigo produktivnosti ni moči. Naša veleposestva, ki imajo še kaj prida host, prihajajo v last «mrtve roke*, pa še tujih menihov. Zatičina, Pleterje in kakor se čuje, nemški Gistercijanci že naučnega ministra in druge drže zaradi 3000 oralov kostanjeviške grajščine za goltanec. Rakovnik pri Ljubljani bo manjša saiezijanska štacija. — To ljubljansko potresno posojilo — par milijonov! — In tu na deželi vsako leto par milijonov izgube na človeškem in zemljiškem kapitalu. Ce dežela pride na beraško palico, bo Ljubljana dobila tudi le eno repo na mizo. Ali bodo vsi naši poslanci dali vladi v tem potresnem posojilu v roke verigo, na kateri jih vodi, dokler hoče, oziroma ministrom, ki se pri nas v Avstriji vrstijo tako, kakor nekatera grajščina hodi iz roke v roko? — Enega dvornega svetnika je treba dati Slovencem, pa nekaj vitežkih križev in mirna je ta Bosna. Iz Gorij. Drugi dopis v predzadnjem »Gorenjcu* pod tem zaglavjem diši preveč po tujem parfenu. Mi Gorjanci spoštujemo svojega dobrega župnika preveč, da bi se na tako žaljiv način hoteli umeševati v strogo cerkveno, njegovo zadevo, pač pa zahtevamo, da se on v naše, strogo posvetne zadeve ne umešava strankarsko. Marsikomu se v dopisu pograjan način krščanskega nauka zdi originalen in uspešen. Saj mlada zijala uči pazljivosti in jih vadi nehote na red v cerkvi, katerega silno pogrešamo. Otročaji se vzlic vednega groma in bliska ne ponašajo več otročje, pač pa pobalinsko, pa ne le v Gorjah, ampak povsod. In dokler duhovniki in učitelji tega ne odpravijo pri otrocih, naj nas starcev ne uče reda. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pa bodo zopet liberalci in njegovi časopisi temu vzrok. Kdo pa je v Gorjah liberalec in koliko liberalnih listov se pa bere v Gorjah? Edina dva posestnika, ki sta bila naročena na »Slovenski Narod*, sta tistega farovžu na ljubo opustila. Edino gospod nadučitelj je ostal trd in neizprosen, kar je prav. V zahvalo za ta čin uljudnosti, ne maram reči nemožatosti, pridejati je moral mladi kapelan itak za naše razmere pretirajočemu škofijskemu listu posebno grajo za liberalce in liberalno časopisje. Ako bi se ta mladič toli malo brigal za liberalne časopise in bi jih ne bral, kakor jih, žalibog, ne berejo Gorjanci, opravil bi bil »Gorenjec* v Gorjah silno slabo, nobenega naročnika bi ne bil dobil; vsled kaplanovih pridig pa radovedneži povprašujejo po »Gorenjcu* in kdor ga enkrat bere, si ga naroči. Prej je dohajal en »Gorenjec* v Gorje, sedaj pa jih ne seštejemo več na prste vzlic temu, da mora g. župnik sam priznati, da nobeden tistih, katere on prišteva k liberalcem, ne agituje za liberalne časopise, je vsak zadovoljen s tem, da ga sam bere. Skušajmo pridobivati somišljenikov z lastnimi dobrimi deli, ne pa z zabavljanjem na nasprotnika. Ce se vsled tega kdo prelevi iz klerikalca v liberalca, mu ne bo nobeden zameril, če se pa uda grožnjam, je pa bojazljivec. To pomislimo, in oblažijo se naše razmere, politično strankarstvo bi ne 104 motilo vere, bi ne motilo zakonske in rodbinske vzajemnosti. Sedaj pa razjeda ta črv naše moči doma in na tujem. Bogu bodi potoženo, da je to žalostna resnica. Pometa naj vsak pred svojim pragom. Pavšlarjeve tovarne. Gospod Tomaž Pavšlar si je dal za zadnji »Slovenski List* spisati članek pod naslovom »»Gorenjcu' v odgovor*. Dasiravno g. Pavšlar v začetku »svojega* članka trdi, da ta odgovor ni »v odgovor »Gorenjcu4*, naj nas vendar oprosti, da se malo podrobneje bavimo z odgovorom, ki naj bo po zatrdilu »Slovenskega Lista* v pojasnenje širšim krogom, ki bi utegnili — kakor piše — dobiti po »Gorenjčevem* poročilu krive pojme o izvršitvi Pavšlarjevega projekta na Jami. Ker g. Pavšlar daje pojasnila po svoje, dovoljeno naj bo i nrm označiti svoje stališče glede napominanega projekta. Cujemo, da se g. Pavšlar raznaša nad »Gorenjcem*, češ, kaj se vtika v njegove zasebne zadeve. V zadnjem »Slovenskem Listu* pa omenja gosp. Pavšlar, da je dobil že lani od tukajšnjega okrajnega glavarstva koncesijo, a da se o tem »Gorenjcu* ni zdelo vredno poročati. Potem pride do prav pametnega zaključka, da namreč »Gorenjec* postopa sedaj le radi tega tako, ker se bližajo občinske volitve. Prav veseli nas, da smatra g. Pavšlar svoj projekt za privatno zadevo in le obžalujemo, da se sicer ne ravna po tem načelu. Tudi mi smo bili začetkom popolnem tistega mnenja, in se radi tega tudi nismo hoteli vtikati v zasebno zadevo, dasiravno se je začela vsa stvar že lansko leto prav brez potrebe izkoriščati v politično agitacijo. Cim bolj so se bližale občinske volitve, tem smelejše se je postopalo. Pripovedovalo se je, da se bo velika vodna moč (do 3000 konjskih sil) izrabljala v velikanskih tovarnah, v katerih se bota zlasti tukajšnjim obrtnikom cedila kar med in mleko. Obljubovali so se jim zlati gradovi, oddajale kar službe v nameravanih tovarnah ali pa tudi prostori tik tistih, kjer bi izvrševali na lukrativen način svojo obrt. Pred vsem se je pa hujskalo na račun prihodnjih občinskih volitev zoper sedanji občinski odbor, kakor da bi bil leta kriv, da še ni napočil zlati vek našim obrtnikom. G. Pavšlar in njegovi somišljeniki so zlorabljali privatno zadevo kot agitacijsko sredstvo, spravili so zadevo v javnost in prisilili so nas, da smo se tudi ml začeli baviti s tem vprašanjem v »pojasnenje širšim krogom*. Ko je deželna vlada razveljavila iz javnih ozirov razsodbo tukajšnjega okrajnega glavarstva glede vodne naprave na Jami, smo zabeležili to dejstvo brez vsakega komentara. Ko nas je vsled te naše notice prijel g. Pavšlar v »Slovenskem Listu*, kakor da smo pristransko poročali o razsodbi deželne vlade, smo odgovorili na ta napad odločneje in sedaj čujmo, kako g. Pavšlar v «Slovenskem Listu* zavrača naša izvajanja in pojasnuje svoj projekt. Pred vsem trdi g. Pavšlar, da vsakdo, ki je bral »Gorenjčevo* poročilo, mora misliti, da je deželna vlada ovrgla projekt v celoti, v resnici pa, da se gre tu le za jez. Glede na to pripomnimo, da je govoril »Gorenjec* le edino o vodni napravi na Jami in ponavljamo, da je prinesel doslovno razsodbo deželne vlade. Mi nismo ničesar pristavili. Naravno, da se gre tu za jez, ki bi bil podlaga vsem nadaljnjim napravam in ta jez zabra-njuje deželna vlada. Le s pomočjo tako visokega jeza bi se pridobila velikanska vodna moč, ki bi se po generalnem načrtu uporabljala kot gonilna sila za industrijska podjetja. Kaj hoče tedaj g. Pavšlar z opazko, da je pod vodno napravo razumeti le jez in ne projekt v celoti? Ali morda hoče s tem reči, da mu deželna vlada ne zabranjuje slavnoznanih tovarn? Brez jeza ne bo tovarn! In če bi deželna vlada ne ugovarjala in bi g. Pavšlarju dovolila naprošeno obsežno koncesijo, kaj potem? Ali bo morda g. Pavšlar res potem začel zidati tovarne, ki bi po njegovem zatrjevanju osrečile Kranj in vso okolico. Gosp. Pavšlar dobro ve, da je v to treba denarja, zopet denarja in še enkrat prav veliko denarja, katerega g. Pavšlar nima toliko. Njemu je edino na tem, da bi dobil koncesijo, katero bi potem kar najdražje mogoče prodal kaki akcijski družbi, skoro gotovo kakemu čilutskemu konsorciju, ki bi Šele določil, v katere namene bi se izkoriščala vodna moč. Bog ne daj, da bi mi radi tega kaj očitali g. Pavšlarju! Zakaj pa, da bi on ne napravil dobre kupčije? Kar pa ni prav, je pa dejstvo, da se s to zasebno zadevo samo z ozirom na predstoječe občinske volitve slepi občinstvo in obljublja obrtnikom službe in zlato prihodnost v tovarnah, o katerih se sploh ne ve, če se bodo kedaj zidale, in v katerih bi imel g. Pavšlar, če bi se sploh gradile, strašno malo, skoro gotovo pa prav čisto nič besede. Predaleč bi nas dovedlo, ako bi hoteli na tem mestu govoriti obširno o velikih industrijskih podjetjih, katera naj bi nastala vsled izkoriščanja vodne sile na Jami, toliko pa trdimo lahko že danes, da bi v slučaju, ko bi ptuji podjetniki dobili to velikansko moč v roke, imel nekaj dobička le naš preprosti delavec, strokovno izobraženi delavci, obrtniki in tehnično osobje bi pa prišlo od drugod, kakor to opažamo povsod. Trgovec bi tudi lahko izvedel v tovarniškem konsumnem društvu, za koliko ceneje bi se tam delavcem prodajalo blago, kakor v mestu. Res je pa, da bi z narodno-gospodarskega stališča značilo veliko industrijsko podjetje pod gotovimi pogoji in zasnovano z domačim kapitalom velik napredek. Gotovo je, da se je v takem slučaju težko ozirati na posameznike, ki bi trpeli škodo. Omenili smo vse to resnici na ljubo, da se izvestni krogi ne bodo dali slepiti po nesmiselnih obljubah. Glede na vsa ta izvajanja prav radi pritrdimo g. Pavšlarju, »da se z najboljšim namenom trudi pomagati sebi*, nikakor pa ne »bližnjemu k izboljšanju stanu*. Kakor poznamo g. Pavšlarja, je pri njem prav dobro razvit egoistiški čut. Ce se pa z ozirom na »nove tovarne* pri g. Pavšlarju že sedaj oglašajo preprosti delavci, ki bi radi dobili dela doma, da ne bi bilo treba odpotovati v Ameriko, potem, g. Pavšlar, hajd! na Otoče. Tam imate že koncesijo. Zgradite v Otočah tovarno za izdelovanje bombažastega blaga in dela bo v izobilici! Nadalje pripoveduje g. Pavšlar, da so tri občine z navdušenjem pozdravile njegov projekt in so mu prebivalci radovoljno prepustili svoja zemljišča ob ,Savi, le kranjska občina, da vztraja pri svoji trmi. Ne vemo, v čem je obstajala ta »navdušenost*. Bržkone v tem, da so nekateri kmetje večinoma malovreden in skalnat svet prodali z navdušenjem — za drag denar. O radovoljnosti prepustitve pa pričajo najbolj različne pravde! Ampak ta kranjska občina! Dasiravno jo je gospod Pavšlar — kakor pravi — pismeno zagotovil, da nikakor ne misli oškodovati občinske posesti, je vendar nastopila pot pravde zoper njega. S tem smo prišli k točki, radi katere se je v zadnjem času najbolj hujskalo zoper občinski odbor. Prav radi porabimo to priliko, da vendar enkrat postavimo v pravo luč smešno bajko, da občina zavira izpeljavo Pavšlarjevih načrtov, odnosno pridobitev toli zaželjene koncesije. Občinski odbor je sklenil v svoji seji od 27. aprila lanskega leta, da ugovarja nameravam vodni napravi le za slučaj, ako bi izvedenci izjavili, da bo napominana naprava v škodo občinske posesti, sicer pa, da bo že v lastnem interesu le pospeševal novo podjetje. Občinski odbor je sklenil tako, ker je bila njegova dolžnost tako postopati in ni ga pač pametnega človeka, ki bi mu mogel radi tega kaj očitati. Pravdne poti ni nikdar nastopil proti gosp. Pavšlarju. Podani ugovor pa ni kar nič zaviral Pavšlarjevega načrta. Ce bi bila ugovarjala samo kranjska občina, bi bila zadeva rešena kaj hitro. Projektant bi bil moral odškodovati občino in stvar bi bila v redu. Ugovarjali so Pavšlarjevi vodni napravi tovarnarji ob Savi in ker se je deželna vlada prepričala, da bi vsled nameravanega jeza t rp ela cvetoča velika i ndustrijeln a podjetja, je bila primorana tista ščititi in izjaviti, da je naprava že tolikrat imenovane vodne naprave iz javnih ozirov nedopustljiva. Pavšlarjevemu žepu na ljubo vendar ni mogla vlada ugonabljati že obstoječih podjetij. Tako je stvar in nič drugače. Z ozirom na navedeno bi slednjič ne bilo potrebno, še nadalje se pričkati z g. Pavšlarjem, ki trdi, daje občino zagotovil, da je ne misli oškodovati, a moramo se še nekoliko pomuditi pri tem vprašanju, ker sklepa g. Pavšlar na resničnost tega zagotovila iz odloka deželne vlade. Občina se seveda ni mogla ozirali na Pavšlarjevo zagotovilo, ker ji ni bilo znano, da bi bil mož izvedenec v vodnih zadevah. G. Pavšlar dokazuje resničnost svoje trditve iz razsodbe deželne vlade, ker le-ta pravi, da more zastajanje vode vsled nove naprave segati k večjemu 700 metrov pod Savskim mostom. Po Pavšlarjevem mnenju tedaj ne more doseči občinske posesti in tiste nikakor oškodovati. Ne vemo, ali je g. Pavšlar bral izvajanja dež. vlade le do tega odstavka, ali je le zamolčal nalašč, kar izjavlja določba glede nagromadenja gramoza, oziroma dvignenja struge v zastajni daljavi. Razsodba navaja naslednjo izjavo kraljevega stavbenega urada v Monakovem: «Dagegen ist es kl.tr, dass bei einem geschiebeführenden Flusse, wofern nicht für genügende Abfuhr desselben Gelegenheit gegeben wird, ober einem Wehre Ablagerungen und Erhöhungen der Sohle eintreten müssen, und zwar solauge, bis wieder gleichförmige Geschwindigkeit eintritt . . . üie Stauweite besteht daher nur für einige Zeit und weicht allmählig einer Hebung der Flussohle und des Wasserspiegels auf erhebliche Längen.» Nadalje pravi odlok deželne vlade, da navedenemu mnenju popolnem odgovarja1 izkušnja pri reki Savi in se to lahko dokaže pri jezu v Medvodah, kateri se ne nahaja daleč od projektovanega jeza. Slednjič pride deželna vlada, uporabljajoč to praktično izkušnjo in kazoč na nedostatnost zatvornic pri nameravanem jezu, do zaključka, da bi vsled nove naprave sčasoma segalo nagro-madenje gramoza, oziroma dviganje struge skoro gotovo do Majdičevega mlina v strugi. Save nad Kranjem, ali kakor beremo še točneje v nemškem izvirniku *bla zum Majd/c'schen Wehr» — do Majdičevega Jeza. Gaštej bi bil preplavljen! Kaj pravite, g. Pavšlar, ali je imela občina prav, ker je ugovorjala Vaši napravi kljub Vašemu zagotovilu, da njena posest ne bo trpela nikake škode? Novi čar. Na Gorenjskem. Cenjene naročnik?, ki so z naročnino še na dolgu opozarjamo, da nam tisto v kratkem dopošljejo, da se jim ne pretrga dostavljanje lista. Obenem pa prosimo za obnovitev naročnine onih, katerim poteče naročnina koncem tega meseca. Naročnikom našega lista v Šiški javljamo, da odpošljemo list v soboto pred 8. uro na pošto in bi torej morali na vsak način sprejemati list v nedeljo. Krivda zadene najbrž ondotno pošto in treba je nekoliko podrezati. Osebne vesti. Začasni okrožni zdravnik na Brdu g. dr. Albert Rohlik je istotam stalno nameščen. — Predsednikom odvetniške zbornice je bil izvoljen g. dr. Danilo Majaron. — Okrajnim šolskim nadzornikom za prihodnjo šestletno dobo so imenovani: ravnatelj Andrej Žumer v Kranju za kranjski in radovljiški okraj, profesor Vilibald Zupančič v Ljubljani za kamniški okraj in ljubljansko okolico. «Slovenski List» zopet obsojen i Minuli ponedeljek se je vršila pri ljubljanskem okrožnem sodišču kazenska razprava zoper bivšega odgovornega urednika »Slovenskega Lista* Luko Breskvarja. Kakor smo poročali že zadnjič, je »Slovenski List» v dveh noticah iz Kranja prav nesramno kradel čast »Gorenjskemu Sokolu» in g. Rudolfu Kokalju, vsled česar je bil odgovorni urednik pozvan na odgovor. Breskvar je bil obsojen zaradi prestopka dolžne paznosti, ker so prišla ona poročila — kakor je izjavil — brez njegove vednosti v list, na 100 kron globe, oziroma 10 dni zapora. Breskvar je izjavil, da sam obsoja tako pisavo, in da je zaradi tega, ker neče več biti odgovoren za tisto, odložil odgovorno uredništvo. No, Breskvar je res nedolžen na pisavi »Slovenskega Lista», v Kranju pa itak vsak ve, kdo je bil pravzaprav v ponedeljek v Ljubljani obsojen. Kako pa Vi mislite o tem, prečastiti gospod dekan Anton Koblar? »Slovenski List» poroča, da sta prišla k pobožni mamici dva liberalca in tamkaj vjela pooblastilo za prihodnje občinske volitve s pretvezo: «Kaj ne, da naj bo 10") župan apotekar, ki je krščanski mož, zato tole podpišite.* Ko je pa ženica izvedela, da so na županovi strani pravi pravcati liberalci, je neki ukrenila nekaj drugega. Ko-nečno nasvetuje »Slovenski List* županu, da naj se loči od preoblastnega paše pod mestom in naj se ne da »farbati* od njega, katerega je že do grla sito vse mesto. — Kljub najskrbnejšemu zasledovanju nismo mogli po-izvedeti za ona dva agitatorja, zato bi bili »Slovenskemu Listu* prav hvaležni, ko bi nam izvolil prihodnjič blagohotno povedati imeni teh tičev. Posvarili bi ju radi, da naj ne agitirata na tak način, (če je sploh res, kar piše »Slovenski List*), kajti pri prihodnjih občinskih volitvah se ne bo šlo za krščanstvo, ampak edino le zato, da pridejo v občinski odbor zopet dostojni in pošteni ljudje, katerim se bo brez skrbi lahko zaupalo občinsko premoženje, posebno pa mestna hranilnica. Pooblastilo bo tudi lahko dobiti nazaj. Pobožnim ženicam le treba povedati, da se pod Koblarjevo suknjo skrivajo klerikalci (večinoma korifeje nasprotne stranke), ki cerkve nikdar znotraj ne vidijo, ko pa pridejo moledovat v Ljubljano, hipoma zopet najdejo svoje liberalno srce. — »Paša* pod mestom se je grozno razveselil svoje nove titulature. To imenovanje je prav umestno. Pod mestom »paša*, v mestu »general*, »farbata* pa oba, prvi blago, drugi pa ljudi — če se mu namreč puste. Volitve bodo pokazale, če je mesto res že do grla sito »paše*. Župan ga prenaša še lahko, mogoče pa je, da bo generalu tako ležal v želodcu, da mu bo zopet nagajal žolč, kakor pred tremi leti. Ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju priredita dne 21. aprila koncert v korist družbi. Kakor čujemo, tekmujeta čitalniški pevski zbor in godbeni klub, da podasta v sporedu čim zanimivejših točk, za katerih prednašanje se pridno vrše vaje. Spolnuje svojo časnikarsko dolžnost opozarjamo vse rodoljubne kroge na ta koncert, katerega natančneji spored objavimo v kratkem. Umrla je v četrtek zvečer petletna hčerka tukajšnjega notarja g. Antona Šlambergerja. Naj v miru počiva blagi srček! Cirkus Nemeček. Ker minuli torek ni bil spuščen zračni balon vsled slabega vremena, spustil se bo v nedeljo ob štirih popoldne. Balon se vzdigne 1500 metrov v zrak. Pogorel je v petek ponoči mlin z gospodarskim poslopjem Janezu Novaku v PrebaČevem hiš. št. 1. Le izvanrednemu trudu sosedov se je posrečilo, da ni pogorela tudi mlinska oprava. Škode je blizu 8000 kron. Zavarovan je bil pri »Dunavu*. »Marijin otrok*, kakor so nazivali vsi društveniki Marijine družbe pobožno članico, in o katerem se je radi njegovega bogoljubnega življenja govorilo po vsi šenčurski župniji, se je ono noč enkrat izgubil. Konečno ga je našel gospodar, ki je obenem tudi cerkveni ključar, pri šenčurskem organistu in mežnarju. Ker je slednji pobožen mož in klerikalni agitator, je bil nedolžni »otrok* pri njem gotovo prav dobro in na mehkem spravljen. Molila sta bržkone rožni venec. Tržiški občinski odbor je sklenil po trgu vpeljati električno razsvetljavo. Iz Radovljice se nam piše: V ponedeljek dne 18. t. m. zvečer so se zbrali v prostorih Hirschmanove gostilne k rednemu občnemu zboru člani in članice radovljiške moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Udeležba je bila pri obeh podružnicah kljub slabemu vremenu prav obilna in tako sijajno kakor ta večer se menda prej še ni vršil v Radovljici noben društveni občni zbor. Občnemu zboru je sledil zabavni večer, ki se je prav dobro ob nesel. Imeli smo izvrstno godbo na lok, izvrstni moški pevski zbor in izvrstne govornike. Predno se je pričelo zborovanje, je godba zasvirala slovensko himno »Naprej!* Zborovanje moške podružnice je otvoril g. predsednik dr. Janko Vilfan s krasnim vznesenim govorom; zastopnice ženske podružnice pa so obenem zborovale v sosednji sobi. Sklenilo se je tekom poletja prirediti vrtno veselico v večjem obsegu. Izvoljeni so bili vsi dosedanji odborniki in od- 106 bornice. Ženska podružnica poslala je po občnem zboru dvesto kron glavni družbi. Ta mlada, komaj sedem mesecev obstoječa podružnica, postala je s tem že drugič pokroviteljica. Zahvaliti se je za ta lep uspeli vsem našim vrlim nabiralkam. — Iz druge roke smo odondot dobili obširneje poročilo o občnem zboru bralnega In pevskega društva »Triglav*, iz katerega posnamemo, da se je moglo tudi v malem mestu Radovljici društveno življenje v minulem letu povzdigniti vsled složnega in uspešnega delovanja v izobrazbo in prosveto narodovo do precejšnje višine. V novi odbor je prišlo poleg nekaj starih izkušenih odbornikov tudi par novih moči, kar je povzročilo nekako nesoglasje med člani društva. Želeti bi bilo, da se vsa stvar mirnim potom zopet poravna, kar bode prekoristnemu društvu le v največjo korist. Is ljubosumnosti. Dne 12. t. m. zvečer sta se stepla delavec Janez Masterl in Janez Hafner, mesarjev sin iz Stražišča. Povod je bil, ker je slednji večkrat prišel va-sovat k Masterlovi ženi. Masterl je udaril v lice Hafnerja potem je pa še dvakrat ustrelil nanj in ga zadel na levo sence. Hafner je nevarno ranjen. Masterla so izročili sodniji v Kranju. Vraže. Tudi naš kmet zapira po zimi, kar se da, okna in vrata hlevov ter jih maši, da ne more čisti zrak v hlev. On veruje na čarovnice. Ker ne more sveži zrak v hlev, nima živina življenju in dihanju potrebnih zračnih snovi. Poti se, nemirna je, gleda proti vratom, zbegana je. Kmet pravi, ko se to dogaja, da so čarovnice v hlevu in gre k župniku, plača za molitvico 10 do 20 krajcarjev. Takim možem se ne pride do živega, če se jim reče, da ni čarovnic in hudičev. Takemu kmetu je svetoval nedavno v nemškem kraju nekdo, ko mu je tožil, da je njegova duša začarana, da je lahko tako, ker ima hlev prestrogo zaprt, tako da čarovnice ne morejo iz njega, in da potem živino še hujše nadlegujejo. Odpri, prijatelj, okno, da more ta vražja stvar ven. Mož je ubogal in živina se je kmalo pomirila in zgrabila po klaji v jaslih. Križem sveta. Ponesrečen porod. Graški «Tagesposti» se poroča iz Toplic, da je minulo nedeljo povila žena, mati že mnogih otrok, deklico s pasjim obličjem. Hiše so se sesedle. V občini Domanin se je v začetku tega meseca sesedlo 7 hiš, 8 hiš pa je tako močno poškodovanih, da se morajo podreti. Prizadeti so vseskozi ubogi kajžarji. Vzrok so menda podzemeljski sunki. Gospodarske stvari. Zavetišče za nevrastenike. Razlaga dr. Ivan Jan. Dalje. Opoldne se določi kraj kosila, kjer si bode. Nam ne bo trebalo hdtela ali table d' hote. O ne, kosilo sredi gozda ali na zeleni trati brez natakarjev in natakaric, kjer si vsak sam postreže, kakor se mu ljubi — vsaj povoda nima, da bi se nad Čem jezil — je najugodnejšega vpliva na bolnika. Za slučaj grdega vremena bo v bližini preskrbljeno kako podstrešje. Popoldne se nadaljuje pot, umivanje in kopanje se ponavlja in zvečer lačni in žejni in malo utrujeni dospemo domu, kjer nam pripravljena večerja gotovo dobro tekne. Prvi najizdatneji učinek takega potovanja brez napora, brez skrbi sredi božje narave sta dober apetit in sladko, če tudi kratko spanje. Bolnik, ki se je prej bal noči, se je kmalu veseli. Zadovoljen in lahek drugo jutro vstane in prične izvrševati prejšnji večer za cel dan določen program. Ne en trenutek se mu ni treba baviti s tem, kaj bo počel. To odločuje vodstvo. In če to razume svojo nalogo in jo konsekventno izvršuje, napraviti zna več koristi, kakor vse medicine. To vodstvo je posebne važnosti pri toliki neodločnosti, ki prevladuje nevrastenike in mu napravlja toliko nepotrebnega premišljevanja in dušne muke. Na to je pokladati največjo važnost. Pri uravnavi svojega zavetišča vpoštevati moram tudi eno tipično lastnost, ki se je razvila vsaj pri meni, to je skopost. Ncvrastenik ne privošči ne sebi, ne družini, ne tretjemu najpotrebnejših reči. Dosledno omejuje vse izdatke, še tiste za svoje ozdravljenje. Vse se mu zdi nepotrebno in predrago. Zavetišče hočem vravnati tako, da bo režijskih troškov malo, komoditete pa dovolj za nevrastenike. Vsled tega bom lahko ceno izhajal in z menoj bolniki, ki bodo živeli v teh nizkih cenah. Te cene bodo le možne, ako si bolnik oskrbuje svoje najnujnejše potrebščine sam, akoravno je bil prej vajen, da so jih drugi oskrbovali namesto njega. S tem odpade meni skrb in troški za postrežbo, bolniku pa veliko povoda k razburjanju, katerega bi mu napravilo nerodno, oholo ali pa leno osobje. Konec pride. Cene govejega mesa so v minulem znašale mesecu na Gorenjskem za kilogram, in sicer v Bohinjski Bistrici, v Radovljici, v Kropi in v Kranju K 1*—, v Kranjski gori in na Bledu K P08, v Tržiču K 1*04, na Jesenicah 96 vin., v Kamnku, v Mengišu, v Krašnji in v Škofji Loki 88 vinarjev. Loterijska srečka dne 16. marca 1.1. Gradec: 39 67 37 65 66 Darila. Dijaški kuhinji v Kranju so darovali povodom imondana gospe Kleinstein «trembelaki in cembohne* 5 K. — Namesto venca na krsto Zorice Šlamberger so darovali po 2 K gg. Ivan Rakovec, dr. V. Štempiliar, dr. V. Korun. Dijaški kuhinji v Kranju so poslali od 15. januarja do 16. marca 1901 sledeči dobrotniki oziroma dobro'niče prispevke: Franc Porenta v Knžah 10 K, županstvo Lesce 5 K, prof. Simon Rutar v Ljubljani 6 K, Štefan Hojnik, c. kr. rac. ofiVijal v Gradcu, 5 kron, Andrej Mejač, vinotržec v Komendi, 5 K, namesto venca na krsto umrlega, člana upravnega odbora mestne hranilnice g. Fr. Dolenza 98 K (imena darovalcev glej »Gorenjec* št. 3) in 36 K (gl. imena darovalcev v 6. št. »Gorenjca*), finančni svetnik V. Levičnik namesto venca na krsto pok. Ovinu 5 K, namesto venca pok. zdravniku Edv. Globočniku v Cerkljah ces. svetnik Karol Šavnik 10 K, lekarnar J. Hočevar na Vrhniki 6 K, dr. Ed. Šavnik 12 K in vesela družba na »Stari pošti» 21 K 60 vin. (imena darovalcev oziroma darovalke je prinesel «Gorenjec» v 6. štev.) g. Edvard Dolenz, trgovec v Kranju, povodom smrti svojega očeta 100 K, občinski urad Zminec 20 kron, županstvo Jesenice 20 K, prof. kolegij za februar 9 K, M. E. S. v spomin stoletnega rojstnega dne očetovega 4 K, nadalje prejeli po g. dek. A. Koblarju 25 K »namesto venca na grob pok. Fr. Dolenza njegovi prijatelji in rojaki v Železnikih«, okrajna posojilnica v Kamniku 50 KJ, notar A. Šlamberger nadaljni dar 10 K, Franja Keržič, posestnica v Trbojah, namesto venca za Fr. Dolenca in Ed. Globoč-nika 5 kron. Konec pride. Odbor dijaške kuhinje v Kranju se najtoplejše zahvaljuje vsem onim, ki mu pomagajo s svojimi človekoljubnimi prispevki vršiti težavni posel. Zahvaljuje se posebno dosedanjim podpornikom ter jih uljudno prosi, naj i v prihodnje pokažejo svojo ljubezen do pridne, a revne učeče se mladine s tem, da jo podpirajo in da ji podarijo ravno sedaj ob velikonočnem času lepe pirhe. Vse prijatelje dijaške kuhinje pa prosimo, naj razširjajo zanimanje za pre-koristno napravo med svojimi znanci, da je mogoče odboru ustreči prošnjam revnih prosilcev. Odbor dijaške kuhinje. Razpis častnih nagrad. Podpisano vodstvo «Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev razpisuje dve častni nagradi po 100 in 60 kron za dva najboljša mladinska spisa, obsezajoča najmanj po tri tiskovne pole. Spisa morata biti izvirna in primerna otroškemu duhu. Rokopisi naj se pošiljajo predsedništvu »Zaveze« do dne 1. junija t. 1. Pisatelji naj se ne podpisujejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotičnega spisa. Spise bodo ocenjali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodeta last -Zavezo* in izideta kot III. in IV. zvezek »Mladinske knjižnice*. V Ljubljani, dne 7. marca 1901. Vodstvo »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.* Tajnik Drag. Cesnik. Predsednik L. Jelene. Odda se v najem Pleivveissova pristava z njivami (15 mernikov posetve) in pripadajočim kozolcem ter njiva »Malika* (18 mernikov posetve), za pet let. — Na oddajo pristave opozarja se posebno trgovce z lesom. Natančneje zve se pri gosp. Ferd. Sajovic-u, trgovcu v Kranju. * 61—2 107 Listnica uredništva. Velecenjene gospode dopisnike iz šenčurske okolice, kranjske okolice, iz občine Hibno f. t. d. prosimo potrpljenja, ker pride vse ;»a vrsto. V vsaki številki se borimo s prostorom. >— Gosp, dopis? tikom' gospodarskih spisov j »Saditev sadnih dreves«,.«Zoper 4ganje* na*a srčna hvala. Polagoma pride vse na vrsto. Prosimo, oglasite se Se večkrat! Zdravi! Tedenski sejem v Kranju dne 18. t. m. Prignalo se jc 241 glav goveje živine, 4 telet, 20prašičevt — ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7-75, prosa K 7-50, ovsa K 6-50, rži K 7*50, ajde K G-50, ječmena K 7-50, fižola koksa 1075 ribničana K 10*—, krompirja belega K 2*25, rumenega K 2*50, deteljno seme K 45*— do K 50'—. I M M § M Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju4' v novozgrajeni hiši otvoril hotel. , 62—52 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenj ska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - m Uvozna družba španskih vin. (Spanish Wine Import Company) IVI AY ER & PROKOP, DUNAJ 20/2 Direktni uvoz 25—5 Prvi vir priporoča pod garancijo čistosti in pristnosti svoja najfinejša, stara, vležana španska in portugalska vina za bolnike, desertna vina, malago, madejro, serija, port, »solze Kristusovem — Prddaja v najmanjših množinah, kakor tudi v velikih in malih steklenicah (•/, in Vi) P° prvotnih cenah: . JAKOB PERESSINI, trgovina z vinom v Kranju. za c. kr. priv. vzaj. zavarovalnico proti požaru v Gradcu je vplačati do konca tega meseca. Zavarovancem se naznanja, pre-tečeno leto popolnoma in brez odbitka izplačale zavarovane svote naslednjim posestnikom: Fajfer Josip v Drulovki.... 3600 K Šink Tomaž „ „ .... 1900 „ Hafner Lovrenc ,, .... 1600 Tome Luka v „ .... 1400 „ Jenko Josip na Praprotni polici 600 ,, Okrajni zastopnik: (;o_1 Ferd. Hlebš. t Globoko užaljeni, potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem preŽalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, k sebi poklicati j>re-ljubljeno, predrago našo ZOR ICO ki je po kratkem, jako mučnem trpljenju v petem letu svoje starosti mirno izdihnila svojo dušo. Pogreb nepuzabljive hode v petek ob 10. uri dopoldne, pokoj) pa v soboto popoldne ob 4. uri. V Kranju, v četrtek 21. marca 1001. Katinka Šlamberger mati. Anton brat. Anton Šlamberger oče. Marinka, Anuska (tetitri. Terezija FreSiren stari mati. Zahvala, Povodom nenadne, prebritke izgube iskreno ljub-jene, drage hčerkice, oziroma sestrice ZORICE došlo nam je od blizu in daleč, premnogo tolažilnega sočutja, za katero, za d irovanje obilo krasnih vencev in mnogobrojno spremstvo na mirodvor se najsrčneje zahvaljuje 61 žalujoča obitelj šlambergerjeva. V Kranju, dne 23. marca 1901. 2000 hlač čisti kamgarn po 4 gld., dokler zaloga traja. Obleka iz sukna za gospode od 8—40 K in višje Vrhna sukna „ ,, 8—40 „ „ „ Havelok iz kameline dlake „ 8—24 „ „ Jaquet-obleka „ 24-50 „ Samo v »Angleškem skladišču oblek" LJubljana Resljeva cesta št. 3. Največja izber konfekcije za dame zadnje novosti po najnižji ceni. Jaqueti za spomlad s podlago po 3 gld. in višje. Jaqueti za spomlad s svilnato podlago, najfinejše izdelani po 7 gld. in višje. Tudi pariški, berolinski in dunajski modeli v zalogi. Naročila oblek za gospode po meri izvrš6 se na Dunaju najfinejše, trpežno ter po najnižji ceni. Roba se pošilja na izber na vse kraje. 49—1 Z velespoštovanjem Oroslav Bernatovič. 108 KLOBUKE najnovejši facone priporoča po nizki ceni 57—52 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. Iluntrovnni ceniki na razpolago. Pravo plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiTa 59—52 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. Šivalni stroji 9 # ^ in kolesa. c Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zabtevanje zastonj. 68—61 ? íaívt « taffinu velikosti -in Ha^ovo^ti ima po niofti ceni vedno v &a(oa CQ LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 73—50 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočani svoje izvrstne sla inorezn ice in ml a t i 1 n i c e, katere se dobivajo vzlic njih izboinosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Lepo, svetlo in suho stanovanje obstoječe iz 2—3 sob in piipadki se išče za stalnega uradnika. Ponudbe naj se pošljejo na gosp. J. Goloba, hotel «Mara j)0šta», Kranj. 57—1 Gotovo zanesljivo seme domače detelje, nemške detelje (lucerne), razne trave; velikanske pese, grahore, zgodnjega ovsa, zelo lepe jare rži in ječmena, pravega ribniškega fižola, vsakovrstnih vrtnih zelišč in cvetlic 48—2 dobiva se najceneje pri Ivanu Majdicu v Kranju. Isti priporoča tudi svojo zalogo vsakovrstnega žita, pravega dovskega mavca (gipsa), priznano najboljšega koroškega Roman- in Portland-cementa kakor tudi razne špecerijske robe. NB. Deteljno seme je očiščeno od predenice (Žide) na nalašč v to svrho nabavljenemu stroju. Kupec dobi pri odjemu večje množine garancijski listek, kateri ga opraviči do brezplačne preskušnje semena pri c. kr. semenski kontrolni postaji na Dunaju. Za napravo travnikov se dobivajo posebno skrbno namešana travna semena, nalašč urejena za mokra in suha tla. *&ife sobi 3 opralo ir> brar)© 5« odda$t¡ takoj. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca». 35—5 Dobro znana, te čez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—46 Leopold BlumaUer, posestnik in gostilničar. Mestna hranilnica v Kranj \x obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,395.532 kron 85 vinarjev. — Stanje hipotecnih posojil 1,641.468 kron 88 vinarjev. 4—6 Sobni slikar. Vse sobne slikarije izvršujem po najnovejših vzorcih in sploh vse, kar spada v to stroko, kakor tudi vsa pleskarska dela prevzamem po najnižjih cenah ter se slavnemu občinstvu priporočam 52—2 Anton Soklič v Kranju (v hiši g. M. Matiašiča.) nove trprae 109 pri novi tovarni' v pondeljek dne 11. marca 1.1. v Kranju nasproti špecerijske prodajalnice gosp. Puppo-ta v kateri se bode vsake vrste manufakturnega blaga, in sicer: sukneno in volneno blago za ženske obleke, platno, štrikane kakor tudi bele srajce, kravate, nadalje narejene bluze, spodnja krila in predpasnike, dežnike in solnčnike, kakor tudi razne vrste v to stroko spadajočcga blaga po tovarniških cenah prodajalo, zatega-del priporočam to ugodno priliko kolikor mogoče uporabiti. Z odličnim spoštovanjem Friderik Hodschar 46—3 „pri novi tovarni", Kranj. IVAN KORD1K trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoma dvojo vuliko ulogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin z alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): težkih gld. 5-50 i 2-60 1 tucat žlic, navadnih gld. 4-40, 1 „ „ za kavo „ 2'20, J , nožev ali vilic „ 6-—. ledna velika žlica za mleko gld. —'80, za juho gld. 2' — Noži in vilice z roženim, koSCenim ali trdo-lesenira ročajem: 12 parov navadnih od gld. 1"80 do gld. S- — 12 „ boljših ,, „ 3-50 „ . 7'50 Svečniki iz alpake, visoki 21 24 26'/, em 84—52 gld. 2-— 2-30 2-60 ti S 8 tovarna Adolf Hauptmann 53- v Ljubljani. -i m S S iS •.♦ Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. G.Tonnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. 81-52 Prevzame in izvršuje stav-hinska in tesarska dela. R. LANG, Ljubljana (KolIzeJ) tovarna za modrooe na peresa tD posteyno opravo, siloga pohištva, priporoča vsake vrata modrocev. posteljne uioge, zrcal, podofe. otročjih vozifkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) ii soDno opravo 64—1 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami podi j« zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. P i c c o 1 i j u v Ljubljani prisrčno z a h v a 1 o za doposlane Jim stekleničiee 161 a—35 ■iwp" tinkture za želodec in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov • Dvorni založnik Nj. svetosti« s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelu* v Ljubljani, na dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljub po 12 stekleničic za gld. 1*86 a. v., po 24 steklenic za gld. 240, po 3(5 za gld. 3-50, po 70 za gld. ('»-50, po 110 za gld. 1030. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. 8563 110 «** Ni.robnikom na deželi je priložen cenik domače tvrdke H. SUTTNER, arur v Kranju. Lepo posestvo ki obsega gospodarsko poslopje in hišo, za 50 mernikov posetve, je rodovitnega polja, nekaj travnikov in boršta, vse v najboljšem stanu, je zaradi družinskih razmer naprodaj. — Proda se tudi kosoma ali na obroke. 41 3 Natančneje se zve pri lastniku Andreju Grašiču, na R U p i, hiš. št. 13. Gostilna „pr\ krooi" 3tir?aj K)<ïw Pozor! Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše tovarne za gasilno orodje si. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Rrizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti z mrzli ni, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meče vodo; »univerz a lko», prikladno za male občine, ki se nosije ali vizijo; parne brizgalnice, vodo no se, sesal ke vsake vrste, vozove za polivanje vilic in prevažanje gnojnice i. t. d., ce\ i iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozo v e in priprave za acetilen-luč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste, Gasilna društva, občine in pošteni kmetovaIci-gospo-darji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. mmmss Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto, nna-— 10-10 Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje ni dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvisto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. --Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsoreij »Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lam prêt v Kranju.