Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUG O SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
99.
kos.
V LJUBLJANI, dne 8. decembra 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
739. Uredba o izvajanju javnih del.
740. Navodila za poslovanje po zakonu o zatiranju spolnih bolezni in pravilniku za izvrševanje tega zakona.
741. Pristojbine po zakonu o zatiranju spolnih bolezni.
I/
Uredbe osrednje vlade.
739.
Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934./1935. izdaja ministrski svet na predlog ministra za gradbe, ministra za socialno politiko in narodno zdravje in ministra za finance naslednjo
uredbo
o izvajanju javnih del.*
Člen 1.
(‘) Da se olajšajo gospodarske razmere v državi in povzdigne narodno gospodarstvo kakor tudi, da se izboljšajo socialne razmere s tem, da se pobija brezposelnost in omogoči prebivalstvu v oskodevajočih krajinah zaslužek, se uvajajo javna dela, ki se izvajajo v obsegu in na način, kakor je določeno s to uredbo.
(2) Za izvajanje del po tej uredbi je uporabljati predvsem siromašno prebivalstvo iz tiste občine, odnosno tistega sreza, kjer se delo izvaja, v mestih pa, kjer poslujejo javne borze dela, predvsem delavci, ki jih pošilja javna borza dela.
Člen 2.
Med javna dela, ki se izvedejo po tej uredbi, spadajo: javne ceste s pripadajočimi objekti; dela za odvračanje poplav in uravnavo voda, za izsuševanje in namakanje zemljišč in za preskrbo s pitno vodo; asanacija vasi; uravnava hudournikov in pogozdovanje goličav.
Člen 3.
(*) Na sedežu vsakega sreza še ustanovi sreski odbor za javna dela; vanj spadajo: sreski načelnik, ki je obenem tudi predsednik odbora, in po en predstavnik vsake občine na ozemlju sreza, ki ga odredi mestni svet, odnosno občinski odbor. V ta odbor spada tudi predstavnik tiste mestne občine, ki opravlja posle občnega
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. novembra 1934, št. 271/LXX/623.
upravnega oblastva, a je na sedežu sreskega načelstva. Pomožni organi odbora so sreski strokovni referenti.
(2) Na sedežu vsake banovine se ustanovi banovinski odbor za javna dela; vanj spadajo: ban, ki je obenem tudi predsednik odbora, in delegati sreskih odborov za javna dela. Vsak sceski odbor voli po enega delegata in njegovega namestnika v banovinski odbor. En delegat zastopa lahko tudi več srezov, če ga sreski odbori za to pismeno pooblaste. Pomožni organi odbora so strokovni referenti banske uprave in predsedniki upravnih ali nadzornih odborov javne borze dela.
Člen 4.
(*) Sreski odbor za javna dela ugotovi na svojem letnem sestanku potrebo najnujnejših javnih del na ozemlju sreza in predlaga banovinskemu odboru letni program javnih del na ozemlju sreza z njih razporedom po nujnosti izvršitve in s približnim zneskom stroškov za vsako delo posebej.
(2)	Banovinski	odbor	izdela po letnih programih,
ki	so jih predložili	sreski	odbori, program javnih	del za
vso banovino v okviru kredita, ki je dodeljen banovini iz državnega sklada za javna dela po členu 16., odst. (*), te uredbe, z zneskom stroškov za vsako javno delo posebej, in ga predloži ministru za gradbe.
(*) Za ozemlje uprave mesta Beograda izdela program javnih del odbor, ki spadajo vanj: upravnik mesta Beograda, po en predstavnik mestne občine Beograda in Pančeva, ki ga odredi mestni svet teh občin, in en predstavnik javne borze dela, in to v okviru kredita, ki je	dodeljen upravi	mesta	Beograda iz državnega	sklada
za	javna dela po	členu	16., odst. f1), uredbe,	in ga
predlaga ministru za gradbe.
(*) Ministrski svet odobri na predlog ministra za gradbe, podan sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje, predložene programe javnih del.
Člen 5.
Javna dela se izvajajo po pristojno odobrenih projektih ali referatih strokovnih organov; smejo se pa izvrševati tudi brez licitacije z neposredno pogodbo ali pa v mešani ali čisti režiji. Kljub določbam členov 95.c in 95. č zakona o državnem računovodstvu sme ban
končno odobriti tako licitacije kakor tudi pogodbe, odnosno izvrševanje v režiji, tudi za vrednost nad sto tisoč dinarjev.
Clen 6.
Za vsako poedino odobreno javno delo določi ban z odločbo način izvršitve, ustanovo, ki naj to delo izvede, po potrebi tudi upravitelja dela in kredita, določenega za ta posel.
Člen 7.
Poraba kredita, odobrenega za izvrševanje javnih del, se izpriča mesečno z rednimi plačilnimi dokumenti za vsako delo posebej. Računi o porabi kredita spadajo pod pregled krajevne kontrole pri pristojni finančni direkciji.
Člen 8.
(1) Izvršeno delo se mora prevzeti po kolavdacijski komisiji, ki jo odredi ban izmed strokovnih organov njemu podrejene banske uprave in enega predstavnika sreskega odbora za javna dela, in se mora izročiti prizadeti ustanovi na nadaljnje vzdrževanje.
(2) Za dela manjšega obsega (do 5.000 dinarjev) se ne odreja posebna komisija za kolavdacijo posla, marveč ugotovi pristojni strokovni organ, ko se mudi v bližini dela po drugih poslih, ali je delo stvarno in dobro izvršeno.
Člen 9.
Za vzdrževanje izvršenih del in izdelanih objektov v dobrem stanju so zavezane prizadete banovine, odnosno občine, kolikor ne spada ta obveznost po veljavnih predpisih v dolžnost države, vodnih ali zdravstvenih zadrug. To obveznost je treba ugotoviti, preden se začne javno delo izvajati.
Člen 10.
Za izvrševanje javnih del po členu 4., odst. (2) in (3), in členu 17., odst. (*) in (2), te uredbe se osnuje pri Državni hipotekarni banki državni sklad za javna dela; vanj se stekajo: dohodek od povišane trošarinske stopnje po členu 11. (t. j. Din 0-50 od 1 kg mešanice, Din 2'— pa od 1 kg bencina), dohodek od trošarine na cement in hidravlično apno po členu 12. in dotacija ministra za finance po členu 13. te uredbe.
Člen 11.
(*) Pripomba 11. k točki 2. člena 72. zakona o državni trošarini se izpreminja in se glasi:
»Pripomba 11. — Minister za finance se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za kmetijstvo mešanje špirita z bencinom za proizvajanje sredstev za pogon motorjev. Mešanje se mora vršiti tako, da se uporabi najmanj 20% špirita, ki se denaturira s sredstvom, ki ga predpiše minister za finance.
Uporaba mešanice za pogon motorjev ni obvezna.
Na tak6 proizvedeno sredstvo se pobira državna trošarina iz točke 13., pod b), člena 72. zakona o državni trošarini.
Izločanje špirita iz mešanice velja za tihotapstvo in se kaznuje po členu 34. zakona o državni trošarini.
Način in sorazmerje mešanja predpiše minister za finance s pravilnikom.«
(*) Prvi in drugi odstavek točke 13. člena 72. zakona o državni trošarini se izpreminjata in se glasita:
»13. Na bencin in mešanico:
a) na čisti bencin od 100 kg Din 500'—;
b) na mešanico bencina s špiritom od 100 kg Din 350'—.«
Člen 12.
(*) Na cement in hidravlično apno se pobira kot državna trošarina po Din 15’— za 100 kg. Proizvodniki v državi in uvozniki smejo prodajati cement in hidravlično apno po ceni, ki je veljala v doličnem kraju prodaje dne 15. novembra 1933, dodavši k temu še Din 7-50 za 100 kg.
(3)	Kdorkoli daje v promet cement ali hidravlično apno po višji ceni, nego je s to uredbo dovoljeno, se kaznuje z denarno kaznijo v znesku desetkratne trošarine na blago, damo tako v promet. Kazni izreka občno upravno oblastvo prve stopnje po določbah §§ 410. do 417. zakona o obrtih. Izrečene kazni se stekajo v državni sklad za javna dela.
(3) To trošarino pobirajo finančna oblastva od pro-izvodnikov v državi, preden se dasta ta predmeta v promet, od uvoznikov pa pri. carinarnici.
Člen 13.
Minister a finance izroči državnemu skladu za javna dela vsako leto v breme proračunskih prihrankov in ostvarjenih viškov dohodkov do Din 30,000.000 —.
Člen 14.
Dohodki iz členov 11. in 12, te uredbe se morajo izročati po depozitnem dnevniku državnemu skladu za javna dela.
Člen 15.
Minister za gradbe upravlja državni sklad za javna dela, v katerega se stekajo tudi obresti od njegove glavnice.
Člen IG.
(‘) Po razpoložljivih dohodkih državnega sklada za javna dela odloči ministrski svet na predlog ministra za gradbe, podan sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje, o razdelitvi dohodkov sklada med banovine in upravo mesta Beograda zato, da se predlože programi javnih del skladno z določbami člena
4.,	odst. (2) in (3), te uredbe.
(2)	Krediti, podeljeni po prednjem odstavku, so izroče banskim upravam, odnosno upravi mesta Beograda, ko ministrski svet predhodno sklene odobritev programa skladno z določbo člena 4., odst. (*), te uredbe.
(*.) Ob razdelitvi dohodkov sklada po odst. (’) tega člena določi lahko ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje največ 10% letnih dohodkov državnega sklada za podporo siromašnim osebam, nesposobnim za delo, predvsem nepreskrbljenim otrokom in kot podporo oškodovancem po elementarnih nezgodah. Določeni zneski iz naslova te podpore se pošljejo banskim upravam, ban pa jih razdeli po razporedu banovinskega odbora. Podpora, določena za siromašne osebe na ozemlju uprave mesta Beograda, se pošlje mestnima občinama Beogradu in Pančevu po razporedu ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
(4) Iz dohodkov državnega sldada določi ministrski svet ministru za socialno politiko in narodno zdravje 5% njegovih letnih dohodkov zato, d'a se podpirajo n©-
zaposleni delavci z gotovino, v naravi In v obliki javnih del v večjih gospodarskih središčih. Ta kredit se dodeli osrednji upravi za posredovanje dela, ki ga uporabi po razporedu ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 17.
(1) Na predlog ministra za gradbe, podan sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje, sme odobriti ministrski svet, da se določi največ 25% letnih dohodkov državnega sklada za javna dela za izvajanje tistih javnih del po tej uredbi, katerih potrebo in program ugotovi ministrski svet.
(2) Iz zneska po prednjem odstavku, a največ do 10% letnih dohodkov tega sklada, se smejo dajati podpore tudi za izvedbo kakšnega javnega dela krajevnega značaja, če se prizadeta občina s polnoveljavnim sklepom občinskega odbora zaveže, da bo prispevala z ljudsko močjo svojih občanov ali iz svojega rednega proračuna najmanj 30% proračunskega zneska po pristojno odobrenem projektu za to delo. O dajanju teh podpor odloča ministrski svet na predlog ministra za gradbe, podan sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje.
(3) Krediti, odobreni po odst. (*) in (2) tega člena, se pošljejo banskim upravam, odnosno upravi mesta Beograda v nadaljnje poslovanje. Dela, odobrena po odst. (*) tega člena, se izvajajo povsem po določbah členov 5. do 9. te uredbe.
Člen 18.
Ce razpoložljivi dohodki sklada za razdelitev po Členu 16., odst. j1) in (-’), odnosno za dela in podpore po čl. 17. te uredbe ne zadoščajo, sme skleniti minister za gradbe, če treba, posojila na podstavi vseh dohodkov, ki pritekajo skladu, in to po odobritvi ministrskega sveta, izdani na predlog ministra za gradbe, ministra za socialno politiko in narodno zdravje in ministra za finance.
Člen 19.
(•) Banovine smejo uvesti s sklepom banovinskega sveta in po odobritvi ministrskega sveta banovinsko trošarino na vino in žganje. Dokler se ne ustanove banovinski sveti, izdajajo take sklepe banski sveti.
(2)	Ta trošarina se pobira, ko se da predmet v promet in potrošek, in to tako, da proizvodnik, kolikor ni točilec pijače na drobno ali na debelo, ne plača trošarine. Točiloi pijače na drobno plačajo trošarino, preden prično dotični sod točiti, točilci pijače na debelo pa ob odsvojitvi — prodaji neposrednemu potrošniku.
(8) Minister za finance predpiše z odobritvijo ministrskega sveta uredbo, v kateri se določi postopek glede kontrole in pobiranja trošarine, in predpiše tudi kazni za tihotapstvo in nepravilnosti. S to uredbo se morajo trošarinske stopnje maksimirati.
(*) Od ubranih zneskov novo uvedene banovinske trošarine na vino in žganje se mora uporabiti predvsem tolikšen znesek za redne proračunske razhodke banovine, kolikor je bilo dohodka od dela dosedanje državne in banovinske trošarine v tej banovini leta 1933.; iz ostanka pa se ustanovi banovinski sklad za javna dela, ki ga upravlja ban.
(s) Če se uvede v kakšni banovini banovinska trošarina na vino in žganje po tem členu, se ukine na ozemlju te banovine pobiranje državne in banovinske trošarine po točki 4. člena 72. zakona o državni trošarini.
Če se v kateri banovini ne uvede banovinska trošarina
na vino in žganje, ostane na njenem ozemlju predpis točke 4. člena 72. zakona o državni trošarini v veljavi.
Člen 20.
(’) Banovinski sklad za javna dela je pravna oseba. Upravlja ga banovina po določbah te uredbe in pravilnika, ki se predpiše skladno s členom 30. te uredbe.
(2) Banovinski sklad za javna dela sme po predhodni odobritvi ministrskega sveta in ob jamstvu države sklepati posojila za izvajanje javnih del. O zadolžitvi banovinskega sklada sklepajo banovinski sveti, dokler se pa ti ne ustanove, banski sveti. Ministrski svet sme ta posojila oprostiti plačila taks in davkov.
(3) Banovinski skladi se smejo združiti v skupen samostalni sklad, za katerega tudi veljajo predhodne določbe. V tem primeru predpiše ministrski svet na predlog ministra za finance uredbo, s katero uredi natančneje razmerja in poslovanje tega sklada.
Člen 21.
Banovinsko trošarino na vino in žganje smejo uvesti tudi občine na ozemlju uprave mesta Beograda. Od pobrane banovinske trošarine se izroči polovica posebnemu občinskemu gradbenemu skladu, druga polovica pa skladu za javna dela na ozemlju uprave mesta Beograda, ki ga je tudi treba ustanoviti pri Državni hipotekami banki (§ 54. uredbe o ustroju uprave mesta Beograda z dne 14. januarja 1930, št. 1715/111).
Zneski, namenjeni navadnim skladom, se ne stekajo v občinsko blagajno, marveč se takoj, ko se pofoero, izroče Državni hipotekarni banki,
Člen 22.
Sklad za javna dela na ozemlju uprave mesta Beograda upravlja odbor; vanj spadajo: upravnik mesta Beograda in predstavniki občin mesta Beograda in Pančeva.
Člen 23.
V krajih z več ko 50.000 prebivalci se pobira banovinska trošarina na vino in žganje v višini stopenj, določenih z odredbo, ki se predpiše po členu 19., odst. (3), te uredbe, takoj ob vnosu v okoliš dotičnega kraja, in po predpisih za pobiranje občinske trošarine v dotičnem kraju.
Člen 24.
Za kazniva dejanja, storjena glede banovinske trošarine na vino in žganje, se uporabljajo v krajih iz člena 23. te uredbe ustrezne določbe iz uredbe o občinski trošarini za dotični kraj.
Člen 25.
Iz posebnega občinskega gradbenega sklada, ustanovljenega po členu 21. te uredbe, plačuje občina mesta Beograda najemnino za zgradbe, najete za pisarne uradov uprave mesta Beograda.
Člen 26.
(') Program za izvajanje javnih del iz banovinskega sklada za javna dela določi banovinski odbor za javna dela skladno z določili člena 4., odst. (*) in (s), te uredbe; dohodke iz banovinskega sklada pa razdeli ban po ugotovljenem programu.
(2) Javna dela iz banovinskega sklada se izvajajo povsem po določilih te uredbe.
(3) Računi o porabi kredita spadajo pod pregled krajevne kontrole pri banski upravi.
Clen 27.
Za izvajanje javnih del potrebni kamen, gramoz in pesek se smejo jemati brezplačno iz strug javnih rek in iz državnih zemljišč, kolikor ni potreben državi za njene namene.
Člen 28.
Delavci, zaposleni pri javnih delih po tej uredbi, se ne zavarujejo za bolezen in se zanje ne plačuje prispevek za borze dela in za delavske zbornice. Glede njih zavarovanja za nezgode ugotovi pristojni okrožni urad povprečno vsoto, ki se plača po številu zaposlenih delavcev iz kredita, določenega za to delo. Ob sporu o višini povprečnega zneska odloči minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 29.
(*) Članom banovinskih odborov za javna dela ne gre nikakšna dnevnica, marveč samo povračilo dejanskih potnih stroškov po banovi odločbi; izplačuje se pa v breme sklada za javna dela.
(2) Članom sreskih odliorav ne gre nikakšno povračilo potnih stroškov in dnevnic,
(3) Za potne stroške in dnevnice pri voditvi dela, vršitvi nadzora in kolavdaciji izvršenih del se sme porabiti v breme sklada za javna dela največ 3% skupnega zneska po odobrenem programu.
Člen 30.
Minister za gradbe predpiše sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in z odobritvijo ministrskega sveta pravilnik za izvrševanje javnih del po tej uredbi in za upravljanje sklada za javna dela, minister za finance pa pravilnik za izvrševanje določb iz členov 11. in 12. te uredbe.
Člen 31.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in tedaj prestane veljati uredba o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1933, štev. 30.408.’"
V Beogradu, dno 22. novembra 1934; št. 30.271.
Minister za gradbe	Predsednik
dr. Srkulj s. r.	ministrskega	sveta
Minister za socialno politiko Nik. T. Uzunovič s. r.
in narodno zdravje dr. Fran Novak s. r. (Sledijo podpisi ostalih
Minister za finance	ministrov.)
dr. Mil. Dordevič s. r.
* »Službeni list« št. 625/99 iz 1. 1933.
740.
Na osnovi § 19. zakona o zatiranju, spolnih bolezni predpisujem
navodila
za poslovanje po zakonu o zatiranju spolnih bolezni in pravilniku za izvrševanje tega zakona.*
I.	Občni pogoji.
Člen 1.
Za diagnozo bolezni v smislu člena 1. pravilnika se mora v vsakem primeru poleg kliničnega opraviti tudi mikroskopski, odnosno serološki pregled. Da je obolel za gonorejo .in mehkim šankrom, se smatra vsakdo, pri katerem se ugotovi pozitiven klinični in mikroskopski izvid; za sifilido pa, če je klinični, serološki, odnosno mikroskopski izvid pozitiven. Če je serološki izvid nedoločen, ga je treba ponoviti. Pozitiven serološki izvid pomeni, tudi brez kliničnega izvida, latentno stanje sifilide.
Člen 2.
Določbe tega zakona izvajajo predvsem ambulatoriji in bolnični oddelki za venerične bolezni, kjer te ustanove obstoje, dalje sreski in občinski zdravniki. Ti predvsem vrše pregled in zdravljenje bolnikov; to pravico pa imajo tudi vsi zdravniki s pravico prakse.
Člen 3.
Z zakonom o zatiranju spolnih bolezni niso ukinjene določbe zakona o pobijanju endemične sifilide.** Potemtakem se vrši v srezih, ki jih proglasi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za zakužene z endemično sifilido, zdravljenje po določbah zakona o pobijanju endemične sifilide. Za preglede pred vstopom v zakon veljajo tudi v teh krajih določbe zakona o zatiranju spolnih bolezni.
Člen 4.
Zdravljenje spolno bolnih oseb je obvezno. Za odgovornega za izvajanje zdravljenja se smatra bolnik, če je polnoleten, sicer pa njegovi skrbniki. Če je bolnik sprav-ljeu v kakšni ustanovi (internatu in temu. pod.), preide odgovornost za zdravljenje na upravnika te ustanove, če je zvedel za takšno obolelost med varovanci.
Vsi zdravniki so dolžni, opozoriti svoje bolnike na obveznost zdravljenja in na zakonite nasledke ne samo po zakonu o zatiranju spolnih bolezni, marveč tudi po kazenskem zakonu.
Člen 5.
Izvestila o spolnih boleznih dajejo po načelih sodobne propagande vsi zdravniki po dolžnosti, toda oprezno in na primeren način: za moške posebej in za ženske posebej. Otroci pod 16 leti se ne smejo pripuščati k javnim predavanjem.. Izvajanja ne smejo biti oplašljiva; poudarjati pa je treba, kako je strokovno zdravljenje potrebno in da so spolne bolezni ozdravljive.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. novembra 1934, št. 265/LXIX/620. — Zakon gl. »Službeni list« št. 387/49, pravilnik pa št. 436/54 iz 1. 1934.
** »Službeni lisk št. 192/35 iz 1. 1931.
I—	  ■	■■	•	' 11	■	■ 1 11 ■ ■II.. — ..   .111 M ——.
Člen 6.
Zasebni zdravniki so upravičeni, zahtevati strokovni nasvet o vseh vprašanjih glede pregleda, zdravljenja in zatiranja spolnih bolezni od ambulatorijev za zatiranje spolnih bolezni po bolnicah. Naloga teh ustanov je, vzpostaviti najožje sodelovanje z zdravniki svojega okoliša radi kar najuspešnejšega zatiranja spolnih bolezni.
II.	Pregledi pred vstopom v zakon.
Člen 7.
Preglede radi izdaje potrdil pred vstopom v zakon opravljajo zdravniki v vseh državnih, banovinskih in občinskih zdravstvenih ustanovah, takšnih ustanovah osrednjega urada za zavarovanje delavcev, bolniškega sklada prometnega osebja, bratovskih skladnic, zdravstvenih zadrug, zlasti pa v ambulatorijih za zatiranje spolnih bolezni,, oddelkih za kožne in venerične bolezni v bolnicah in klinikah ter v občnih ambulancah vseh ustanov, dalje sreski in občinski zdravniki in vsi zdravniki s pravico zasebne prakse.
Laboratorijski pregledi se opravljajo v državnih ustanovah in občinskih laboratorijih. V zasebnih laboratorijih samo, če imajo strokovnjaka specialista za ta posel, če so predpisno opremljeni in če imajo dovolitev pristojnega oblastva za poslovanje.
Če opravlja zdravnik v svojem laboratoriju tudi bakteriološke in serološke preglede, mora natančno navesti, da je opravil analizo sam, in pa metode, po katerih je delal. Istotako mora navesti tudi številko, pod katero je vpisal posledek v svojo knjigo pregledov. Te preglede smejo opravljati samo zdravniki, ki so predpisno založeni z vsemi potrebščinami za to delo in imajo dokaze, da so dovolj dolgo izdelovali take analize in da so zanje usposobljeni.
Člen 8.
Zdravniki, ki so v javni službi (§ 7.), ne smejo opravljati teh pregledov v svoji zasebni ordinaciji (člen
12.,	tretji odst., pravilnika o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških potrdil).*
Vse preglede, odnosno izdane posledke je treba natančno registrirati.
Člen 9.
Vsak moški se mora pred vstopom v akon. neglede na izjavo, da ni bil nikoli za venerično boleznijo bolan, najnatančneje klinično, mikroskopsko in serološko pregledati, ali ne boluje za spolno boleznijo. V kliničnem izvidu je treba podati natančen popis vseh organov in delov telesa, na katerih se utegnejo pojavljati znaki obo-, lelosti. Serološki pregledi se morajo opravljati po Wasser-nrannu in vsaj še po eni flokulacijski metodi.
Člen 10. .
Istovetnost osebe pri kliničnem pregledu ali pri odvzemu krvi in tvarine za pregled se ugotovi na osnovi listin s fotografijo ali na osnovi pismene izjave dveh prič, ki sta se izkazali, kolikor ne jamči zdravnik za istovetnost osebno, kar mora vselej pismeno označiti. Dokaze o istovetnosti je treba hraniti ob registru izdanih potrdil.
* »Službeni list« št. 181/15 iz 1. 1932.
III.	Potrdila za vstop v zakon,
Člen 11.
Potrdila smejo izdajati vse ustanove in zdravniki, ki so upravičeni, opravljati preglede. Potrdila se izdajajo' na osnovi pregleda, izvršenega po predhodnih določilih.
Zavarovalne ustanove smejo izdajati ta potrdila samo svojim članom.
Državne ali samoupravne ustanove, sreski in občinski zdravniki smejo izdajati potrdila vsakomur neglede! na imovinsko stanje, le da jih izdajajo siromašnim brezplačno, ostalim pa proti plačilu predpisane pristojbine, in to po pristojbinah po zakonu o zatiranju spolnih bolezni.
Vsako potrdilo, izdano za vstop v zakon, mora imeti napis: »Potrdilo za vstop v zakon« in navajati natančno posledke kliničnega in laboratorijskega pregleda z razločnim mnenjem in podpisom. Pri laboratorijskih pregledih je treba navesti ustanovo ali zdravnika, ki jih je opravil, in točen prepis posledka.
Če je mnenje nepovoljno, mora dati zdravnik navodila za zdravljenje in nadaljnje ravnanje obenem z nasveti in opozorilom na škodljive nasledke po zakonu in zdravstvene nasledke vsakega nepremišljenega dejanja.
Register pregledov za potrdila za vstop v zakon in izdano potrdilo se vodita po obrazcu št. 7. Vodili so ga dolžni vse ustanove in vsi zdravniki, ki izdajajo taka potrdila.
IV. Evidenca o veneričnih boleznih.
Člen 12.
Izjava bolnika o izvoru okužbe, ki se sprejema po obrazcu št. 1, se pošlje v zaprtem ovoju in zaupno v mestih po zakonu o mestnih občinah mestnemu fizikatu, sicer pa sreskemu sanitetnemu referentu. Ti morajo po svojih organih ali po ambulatoriju za spolne bolezni, če je tak v kraju, na primeren način poskrbeti, da pride prijavljena oseba na pregled (člena 7. in 8. pravilnika); nato pa je postopati v smislu § 4. zakona, če se ugotovi spolna bolezen.
Člen 13.
Evidenco o vsakem novem primeru venerične obolelosti vodijo državne in samoupravne ustanove kakor tudi zavarovalne ustanove na način, predpisan s pravilnikom za obveščevalno službo o poslovanju zdravstvenih ustanov, s kartoteko po obrazcu št. XI.
Zdravniki v zasebni praksi vodijo knjigo (člen 9. pravilnika) s podatki po obrazcu št. 2.
Člen 14.
Vse ustanove in vsi zdravniki, ki zdravijo in opravljajo preglede po zakonu o zatiranju spolnih bolezni, pošljejo (člen 9.) za vsak mesec poročilo sreskemu sanitetnemu referentu, odnosno mestni sanitetni upravi po zakonu o mestnih občinah z obrazcem št. 3 najkesneje do vsakega 3. dne naslednjega meseca za vse primere obolelosti v svojem okolišu. Sreski sanitetni referent, odnosno mestne sanitetne uprave sestavijo enako poročilo za svoj okoliš, pošljejo en izvod pristojnemu, drugega Centralnemu higienskemu zavodu, tretjega pa ambulatoriju za venerične bolezni, če je tak v kraju, najkes-1 neje do 10. dne naslednjega meseca.
Centralni higienski zavod sestavi mesečno poročilo za ministrstvo in izda tiskan trimesečni pregled za vso državo.
Clen 15.
Ambulatoriji za venerične bolezni, kjer pa teh ni, sreski sanitetni referenti, policijska, odnosno mestna sanitetna uprava skrbe, da se zakon popolnoma izvaja in najdeni ali prijavljeni bolniki zdravč.
Ce bolnik zdravljenje prekine, mu morajo zasebni, odnosno poslujoči zdravnik ter ustanove poslati opomin po obrazcu št. 4.
Ce opomnjena oseba na opomin v 5 dneh ne pride, da bi zdravljenje nadaljevala, ali ne dokaže, da se zdravi drugje, mora poslujoči zdravnik o tem obvestiti ambula-torij, odnosno sreskega sanitetnega referenta ali občinskega zdravnika; ti pa morajo o tem kakor tudi glede svojih takih primerov poslati prijavo policijskim oblast-vom (obrazec št. 5), da se uvede prisilno zdravljenje.
Vse to dopisovanje je zaupnega značaja.
Na sedežu higienskih zavodov, zdravstvenih domov in veneričnih ambulatorijev ter oddelkov za kožne in venerične bolezni vodijo te ustanove po svojih strokovnih osebah, zlasti sestrah pomočnicah, evidenco in skušajo najprej, da bi se zdravljenje nadaljevalo brez intervencije v smislu določb pravilnika o delovanju zdravstvenih domov.*
Clen 16.
Ce se je zdravil bolnik v bolnici, a je moral biti odpuščen, preden je ozdravel, mora bolnica, odnosno
* »Službeni list« št. 47/12 iz 1. 1930.
poslujoči zdravnik obvestiti ustanove ali zdravnike po § 15. zakona o zatiranju spolnih bolezni o tem, odkod je bolnik (obrazec št. 5), odnosno kam je odpotoval.
Isto mora storiti tudi ustanova ali zdravnik, če se bolnik iz dosedanjega stanovališča preseli drugam.
V Beogradu, dne 6. novembra 1934; S. br. 22.003.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje tir. Fran Novak s. r.
Obrazec št. 1.
Prijava
o izvoru okužbe (po § 4. zakona o zatiranju spolnih bolezni).
Tej ustanovi (podpisanemu zdravniku) je bil v smislu členov 7. in 8. pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju spolnih bolezni prijavljen primer izvora okužbe, in sicer:
Priimek in ime .......................  „................,
poklic ......................  ,	kraj ..........................
ulica ...................................... h. št............
Okužba se je zgodila (datum) .............................................
Podpisana prijava se hrani pri tej ustanovi:
Naslov se zaproša, da navedeno osebo izsledi in pošlje na pregled v (k) ............................................
Obrazec št. 2.
Evidenca zdravljenih.
(§ 4. zakona o zatiranju spolnih bolezni, Čl. 9. pravilpika.)
Priimek in ime	Spol	Poklic	Datum rojstva	Stanovanje	Izvor okužbe	Datum prvega pregleda	Diagnoza
		•		r 					
Zdravljenje											Datum ozdravitve
Datum	Zdra- vilo	Datum	Zdra- vilo	Datum	Zdra- vilo	Datum	Zdra- vilo	Datum	Zdra- vilo	Pre- kinjeno	
											
Obrazec it. Bt
Ustanova ali zdravnik ...................................... Mesec
Srez........................................  ........
Kraj
Leto
Mesečno poročilo o spolno bolnih, ki so se zdravih. (Clen 4. pravilnika.)
Bolnikov	Gonorrhoea		Le primarna		es druga		Ulcus molle	
	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.
Zdravljenih konec minulega meseca								
Novih ...........								
Ozdravelih		 .								
Prekinilo zdravljenje......								
Sedaj se jih zdravi									
								
To poročilo pošljejo zdravniki in ustanove sreske-mu sanitetnemu referentu do 3. dne vsakega meseca za minuli mesec.- Le-ta sestavi skupno poročilo za srez in
(Podpis.)
pošlje do 10. dne vsakega meseca eno tako poročilo higienskemu zavodu na sedežu banovine, drugo pa Centralnemu higienskemu zavodu.
Obrazec št. 4.
Vabite se, da takoj nadaljujete zdravljenje, ki ste ga pričeli pri ................................   Če	ste	nadalje-
vali zdravljenje v drugi ustanovi ali pri drugem zdravniku, pošljite v 2 dneh podpisano izjavo zdravnika, ki Vas sedaj zdravi.
Opozarjamo Vas, da Vas zadenejo zakoniti nasledki po § 14. zakona o zatiranju spolnih bolezni, Če v 5 dneh ne pridete, da bi zdravljenje nadaljevali, ali pa ne pošljete izjave zdravnika, ki Vas zdravi.
Kraj ..........................................
Datum  ................................
(Ustanova — zdravnik.)
Obrazec št. 5.
Po § 4. zakona o zatiranju spolnih bolezni se obveščate, da .......................................................
ki stanuje .....................— ............................ ,
ne prihaja več na zdravljenje, dasi je po zakonu zavezama, zdravljenje nadaljevati, dokler ne ozdravi. Tudi po opominu, s katerim je bil-a opozorjen-a na zakonite nasledke po § 14. zakona o pobijanju spolnih bolezni, se ni javil-a.
Naslov se zaproša, da ukrene, česar treba, da bol-nik-ca zdravljenje nadaljuje in da se kaznuje za svojo bre :brižnost po § 14. zakona o zatiranju spolnih bolezni.
Kraj  ________________________________
Datum ........................       —
(Ustanova — zdravnik.)
Obrazec št. 6»
..............................  ki	stanuje ................................
............................. in se je zdravil-a v podpisani
ustanovi, je prekinil-a zdravljenje zbog odpusta iz bolnice — selitve — in mora zdravljenje nadaljevati. Dosedanje zdravljenje je bilo naslednje: (Datumi in zdravila)
'j
Imenovani-a je bil-a napoten-a, naj se radi nadaljnjega zdravljenja obrne do naslova. Evidenca o zdravljenju tega bolnika-ce se prepušča naslovu.
(Podpis.)
Obrazec št. 7*'
Izjavljam s tem, ko sem bil-a predhodno opozorjen-a na nasledke pogrešne ali zlonamerne prijave, da smatram
za izvor svoje bolezni .......................................  ,
ki stanuje ...........................       Okužba	se	utegnila
pripetiti: Datum.......................   kje____________________
(Podpis.)	}
Istovetnost je ugotovljena na osnovi ................
(Podpis zdravnika.)
Obrazec št. 8.
Register izdanih potrdil za zakon.
t>						Pregled											
o »C0		a >				klinični		mikroskopski			serološki			O 02 >	o 03	
cd fl T3 <D Ul O Z2« 03 N	Priimek# in ime	02 O* M a 5 M Q	Poklic	Istovetnost	Stanovanje	dne	izvid	dne	opravljen kje?	izvid	dne	opravljen kje?	izvid	Plačano za preglede	Potrdilo izd dne	Pri- pomba
																
741.
Na osnovi § 19. zakona o zatiranju spolnih bolezni
predpisujem tele
pristojbine po zakonu o zatiranju spolnih bolezni.*
A.	Za pregled in potrdila pred vstopom v zakon.
Člen 1.
Za pregled in izdajo potrdila za vstop v zakon se pobira v državnih in samoupravnih ustanovah in javnih zdravstvenih ustanovah pri občinskih ali sreskih zdravnikih od imovitih oseb:
Za klinični pregled in zdravniško potrdilo Din 20'—.
Za mikroskopski pregled Din 5'—.
Za serološki pregled Din 10'—.
Na potrdilo se nalepi kolek za Din 20'— in kolek za Din 5‘— na vlogo, da se tako potrdilo izdaj.
O plačilu se izda pregledanemu potrdilo.
Člen 2.
Zasebni zdravniki ubirajo Din 60'— za klinični pregled in zdravniško potrdilo, bazen tega smejo terjati za mikroskopski in serološki pregled toliko, kolikor dejanski znaša pristojbina laboratorija, kjer se pregled vrši. Če opravi tudi ta dva pregleda zdravnik, ne sme biti skupna pristojbina za zdravniško delo večja od Din 100 —.
Člen 3.
Za siromašne osebe so vsi pregledi in vsa potrdila popolnoma brezplačni (izvzemši ceno za obrazec), če predlože potrdilo o siromašnem stanju po § 59. finančnega zakona za leto 1934./1935.
Po § 9. zakona o zatiranju spolnih bolezni vrše te preglede in izdajajo potrdila vse državne in samoupravne ustanove, ustanove socialnega zavarovanja in zdravniki v državni in samoupravni službi.
Člen 4.
Bakteriološki oddelki higienskega zavoda, zdravstvenih domov in samoupravnih ustanov ne pobirajo za izdajo potrdil za vstop v zakon pristojbin za mikroskopske in serološke preglede od siromašnih oseb po
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16, novembra 1934, št. 265/LXlX/621 — Zakon o zatiranju spolnih bolezni gl. »Služb, list« št. 387/49 iz 1.1934.
členu 3., če jih zahtevajo državne ustanove ali pa državni, odnosno občinski zdravniki in če pošljejo obenem s pošiljko za pregled ustanovam tudi overovljen prepis, potrdila o siromaškem stanju.
B.	Zdravljenje.
Člen 5.
Zdravljenje veneričnih bolezni po členu 3. je brezplačno za vse, ki imajo potrdilo o siromaškem stanju po § 59. finančnega zakona za 1. 1934./1935.
V srezih, ki jih proglasi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za zakužene z endemično sifi-lido, je zdravljenje brezplačno skladno s § 9. zakona o pobijanju endemičnega sifilisa.
Člen 6.
Za bolnike, ki se zdravijo ambulantno v državnih, banovinskih ali občinskih ustanovah, a nimajo potrdila o siromaštvu, se pobirajo samo dejanski stroški, in to: Lues	Gonorrhoea
Din	Din
B;zmut ali živo sre-	Cepivo,	če ga bolnik
bro, ena injekcija 2'—	sam prinese . . .	2'—
Neosalvarsan, doza:	če	je	državno . . . 4'—
0115.................3-—	Ulcus m o 11 e,
0'30.................6'—	Cepivo (Dmelkos), ki
0'45.................8‘—	ga bolnik sam pri
nese................2'—
Za ostalo zdravljenje analogno gorenjim pristojbinam.
Za klinične in laboratorijske preglede med zdravljenjem in za zapisovanje receptov ter svete v državnih in samoupravnih ustanovah, kakor tudi pri občinskih in sreskih zdravnikih se pristojbine ne pobirajo.
Zdravljenje v bolnicah se plačuje skladno z določbami A. in B. pravilnika o bolničnih pristojbinah.*
Člen 7.
Zdraviti se začne, neglede na to, ali so stroški po členu 7. zavarovani. To se vrši, kakor se izterjujejo bolniški oskrbni stroški za bolnice.
V Beogradu, dne 6. novembra 1934; S. br. 22.003.
Minister
za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak s. r.
* »Službeni list« št. 632/83 iz 1. 1934.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska ia zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 99. kosu V. letnika z dne 8. decembra 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I Po 557/34—1.	2837
Oklic.
Tožeča stranka: Ifko Ivan, posestnik v Srednji Bistrici št. 13, je vložila proti toženi« stranki; Vučku Ivanu, posestniku iz Srednje Bistrice, sedaj v Ameriki neznanega bivališča, radi 530 ameriških dolarjev s prip. k opr. št. I Po 557/34 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 29. decembra 1934 ob pol devetih dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 80, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. dr. Lašič Ferdo, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. 1., dne 3. decembra 1934.
❖
1 Po 507/34—6.	2828
Oklic.
Tožeča stranka: Mestna hranilnica v Mariboru je vložila proti toženi stranki: Kranjcu Francu in Genovefi, hišnima posestnikoma v Mariboru, Betnavska 3, radi Din 17.600'— s prip. k opr. štev. I Po 507/34 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 14. decembra 1934 ob pol devetih dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 80, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke, odnosno prvotoženca ni znano, se postavlja njegova žena Kranjc Genovefa, posestnica v Mariboru, Betnavska cesta 3, za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I.,
dne 30. novembra 1934.
*
1 280/34—23.	2827
Dražbeni oklic.
Dne 20. decembra 1934 d o p. o b d e v e t i h bo na mestu samem v Bogojini dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bogojina, vi. št. 35, 650, 36, 206, 210, 53, 124, 123, 208, 258, 275, 369, 562, 650, 574, 311, 327, 573, 703.
Cenilna vrednost: Din 44.530'—.
Najmanjši ponudek; Din 29.726-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je raviial v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 26. novembra 1934
*
I 1153/34—2.	2840
Dražbeni oklic.
V izvršilni stvari zahtevajoče stranke Antonoviča Mateja, posestn. v Miklavcu št. 13, in Antonoviča Ivana, pos. v Križevcu št. 108, ki ju zastopa dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi, zoper zavezano stranko Kovač Maro, roj. Goričanec, pos. v Miklavcu, in ležečo zapuščino Antoloviča Josipa iz Križevcev po priglašenih dedičih nedl. Antolovič Mariji, Vinku, Ivanu, Franju in Juriju, zastopanih po materi varuhinji vdovi Antolovič Agati, roj. Frančič, pos. v Križevcih, radi razrušitve skupnosti s pripadla, se bo vršila dne 28. d e c e m -b r a 1934 ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20 dražba skupnih zemljišč vi. št. 210 k. o. Pince pod B 3, 7, 11, 4, 9 in 6, last zahtevajoče stranke vsakega do četrtinke in zavezane stranke tudi vsakega do četrtinke.
Izklicna cena za zgoraj omenjeno zemljišče je Din 2.000'—, pod katero se ne bo prodalo.
Vadij znaša Din 200'—.
Stvarne pravice in bremena, zlasti zastavne pravice na tem zemljišču ostanejo v popolnem obsegu neglede na prodajno ceno.
Izkupiček, dosežen na dražbi, je položiti v roke dr. Pikuša Janka, odvetnika v Dolnji Lendavi, polovico v 14 dneh, polovico pa tekom 1 meseca po dražbi.
Dražbeni pogoji in vse listine, ki se nanašajo na zemljišče, kakor katastrski podatki, se lahko vpogledajo med uradnimi urami pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 27. novembra 1934.
*
I 1729/34—10.	2839
Dražbeni oklic.
Dne 9. j a n u a r j a 1935 ob d e v e -tih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Muretinci, vi. št. 164.
Cenilna vrednost: Din 9.056'—.
Vrednost pritikline: Din 15'—.
Najmanjši ponudek: Din 6.037'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 21. novembra 1934.
1 1604/34—15.	2851
Dražbeni oklic.
D n e 9. januarja 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga d. o. Ptuj, vi. št. 159.
Cenilna vuednost: Din 187.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 93.500'—.
Pravice, ki bi ne oripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 23. novembra 1934.
H5
I 426/34—12.	2825
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1935 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Cerovec, polovica vi. št. 49.
Cenilna vrednost: Din 27,242'80.
Vrednost pritikline: Din 2.477'50.
Najmanjši ponudek: Din 19.813-25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se tie mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Rogatcu,
dne 16. novembra i934.
*
I 421/34—17.	2826
Dražbeni oklic.
Dne 14. j a n u a r j a 1935 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Negonje, vi. št. 52 in 53.
Cenilna vrednost: Din 70.912'75.
Vadij znaša: Din 7.092'—.
Najmanjši ponudek; Din 47.275'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Rogatcu,
dne 17. novembra i934.
Stran 498.
I 684/84—9.	2843
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi- št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žalovče, vi. št. 49.
Cenilna vrednost: Din 460-40.
Najmanjši ponudek: Din 306-—.
Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 46-04 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. *
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 23. novembra 1934.
*
I 206/34-20.	2850
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Štrekljevec, vi. št. 306; zemljiška knjiga k. o. Štrekljevec, vi. št. 314.
Cenilna vrednost: Din 2.500-—.
Najmanjši ponudek: Din 1.667—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Metliki,
dne 2. decembra 1934.
*
[ 217/34—13.	2830
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1935 d o p o 1 -dne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bukovica, vi. štev. 62, 65, 87.
Cenilna vrednost: Din 35.258-20.
Vrednost pritikline: Din 2.600—.
Najmanjši ponudek: Din 25.238-80.
Varščina; Din 3.785-82.
Pravice, ld bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 23. novembra 1934.
I 442/34—11.	2831
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1935 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolenja Dobrava, vi. štev. 199.
Cenilna vrednost: Din 63.460-—.
Najmanjši ponudek: Din 42.307-—.
Varščina: Din 5.146-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 23. novembra 1934.
*
I 515/33—28.	2829
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1935 dopoldne o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stara Oselica, vi. št. 36.
Cenilna vrednost: Din 139.751-20.
Vrednost pritikline: Din 10.906-—.
Najmanjši ponudek: Din 93.166-—.
Varščina; Din 13.980-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. 1.,
dne 23. novembra 1934.
I 427/34-10.	2832
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1935 d o p o 1 -d n e ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stari dvor, vi. št. 242.
Cenilna vrednost: Din 59.785-—.
Najmanjši ponudek: Din 39.857-—.
Varščina; Din 6.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sedišče v Škofji Loki, odd. 1.,
dne 23. novembra 1934.
*
I IX 5039/32—24.	2844
Dražbeni oklic.
Dne 23. januarja 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemlji-
ška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 97.
Cenilna vrednost; Din 93.624-—.
Najmanjši ponudek: Din 62.416-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 19. novembra 1934.
*
I 490/34—10.	2846
Dražbeni oklic.
Dne 31. januarja 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kresnice, polovica vi.
štev. 63.
Vs cenilna vrednost: Din 24.717-35.
V2 vrednost pritikline: Din 1.035-—.
Najmanjši ponudek: Din 17.169-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji,
dne 29. novembra 1934.
*
I 140/33—23.	2845
Dražbeni oklic.
Dne 31. januarja 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vače, vi. št. 425.
Cenilna vrednost: Din 130.000-—.
Vrednost pritikline: Din 4.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 89.334-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji,
dne 30. novembra 1934.
I 2324/34—9.	2849
Dražbeni oklic.
Dne 7. februarja 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagrad, vi. št. 449.
Cenilna vrednost: Din 77.560-—.
Najmanjši ponudek; Din 38.780—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Srcsko sodišče Celje, odd. VI., dne 2. novembra 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1289.
Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 6. novembra 1934. Besedilo: »Tekstilana«, tovarna sukna d. d. v Kočevju.
Izbrišejo se člani upravnega sveta Ca-vallar Viljem, Engelsberger Hinko in Rouf Romeo, vpišeta pa se člana upravnega sveta Vogl Franc, ravnatelj tovarne »Štora« d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano, in Otta Robert, ravnatelj tovarne »Tekstilana« d. d. v Kočevju.
Okrožno sodišče v Novem mestu,
' trg. odd. II., dne 6. novembra 1934.
Fi 174/34 — Reg B I 26/17.
,29».	.	*
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 29. novembra 1934. Besedilo: Franz Vogel, trgovina s steki, in porcelanskim blagom in kamenino.
Izbriše se dosedanji imetnik Franz Vogel zaradi smrti, vpiše se pa sedanji imetnik Julij Tognio, trgovec v Ptuju.
Besedilo firme odslej: Franc Vogel, zaloga stekla in porcelana, imetnik Julij Tognio, Ptuj.
Podpis firme se vrši na ta način, da pristavi imetnik pod od kogarkoli P*sa-no ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. novembra 193*.
Rg Pos 138/7.
Izbrisala se je nastopna firma:
1291.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 29. novembra 1934. Besedilo: Josip Šerec.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. novembra 1934.
Rg A I 238/5.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih zadrugah:
1292.
Sedež: Apače.
Dan vpisa: 29. novembra 1934. Besedilo; Posojilno društvo v Apačah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 25. marca 1931 so se izpremenila zadružna pravila v §§ 11., 26., 27., 52., 60. in 62.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. novembra 1934.
Zadr IV 59/5.
*
1293.
Sedež: Fram.
Dan vpisa: 29. novembra 1934.
Besedilo: Zadružna elektrarna v Framu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Tomaž Krajnc, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Valentin Ivanuš, šolski upravitelj v Framu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 29. novembra 1934.
Zadr III 28/9.
*
1294.
Sedež: Gornji grad.
Dan vpisa: 27. septembra 1934.
Besedilo; Vodovodna zadruga za mesto Gornji grad, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 4. marca 1934 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja: Kolenc Anton, posestnik v Gornjem gradu;
Tratnik Josip, posestnik in učitelj v Gornjem gradu.
Likvidacijska firma: Vodovodna zadruga za mesto Gornji grad, reg. zadruga z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 27. novembra 1934.
Zadr III 239/12.
1295.	*
Sedež: Šoštanj.
Dan vpisa; 4. decembra 1934.
Besedilo: Konzumno društvo za Šo-štanj-okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Brišeta se člana načelstva: Kores Josip in Koželj Valentin, ter vpišeta novo-kooptirana člana načelstva: Rajšter Anton, tov. del. v Šoštanju, in Hudovernik Josip, tov. del. v Šoštanju.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 4. decembra 1934.
Zadr. IV 70/9.
Konkurzni razglasi
1296.
St 15/34—99.	2855
Odprava konkurza.
Prezadolženec Menart Jakob, trgovec v Domžalah.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom St 15/34—3 o imovini prezadolžen-
ca, se odpravlja, ker je bila sklenjena prisilna poravnava, po § 169. k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. decembra 198^.
*
Por 4/34—1.	2842
Poravnalni oklic.
Okrožno sodišče v Novem mestu dovoljuje otvoritev poravnalnega postopanja o imovini B e 1 o v s k y Klementa, posestnika in mlinarja pri Sv. Heleni štev. 1, p. Mirna.
Za poravnalnega sodnika se postavlja dr. Cvetko Franc, starešina sreskega sodišča v Trebnjem, za poravnalnega upravitelja pa Mastnak Franc, javni notar v Trebnjem.
Narok za sklepanje o poravnavi bo 8. januarja 1935 ob desetih pri sreskem sodišču v Trebnjem.
Upniki se pozivajo, da do dne 31. decembra 1934 prijavijo svoje terjatve sreskemu sodišču v Trebnjem, ker bi jih sicer zadele posledice § 41. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja.
Dolžnik ponuja upnikom 50%> kvoto, plačljivo v petih enakih obrokih, tako, da zapade prvi obrok v plačilo dva meseca po pravnomočnosti poravnave, drugi, tretji, četrti in peti obrok pa vsak v nadaljnjih treh mesecih, tako, da bi bila ponudena kvota plačana v 14 mesecih po pravnomočnosti poravnave.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 4. decembra 1934.
#
1298.
Por 55/34-2.	2858
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kogovška Ivana, kovaškega mojstra v Dravljah 109.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Sedlar Ivan, trgovec v Ljubljani, Linhartova 4.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 139, dne 4. januarja 1935 ob devetih.
Rok za oglasitev do 31, decembra 1934.
Poravnalna kvota 50%.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. decembra 1934
*
1299.
Por 54/34—2.	2859
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja t> imovini Medena Leona, trgovca v Grahovem pri Rakeku.
Poravnalni sodnik: dr. Sfiligoj Josip, starešina sreskega sodišča v Cerknici.
Poravnalni upravnik: Kravanja Milan, trgovec v Cerknici.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Cerknici dne 3. januarja 1935 ob devetih.
Rok za oglasitev do 29. decembra 1934.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. decembra 1934.
A
I3UU.
Por 3/34—3.	2841
Sklep.
Poravnalna zadeva: Porupski Adolf, trgovec v Kočevju.
Poravnalno postopanje se ustavi v smislu § 56-/6 zakona o prisilni poravnavi izven konkurza, ker se ni dosegla večina, potrebna za sprejem poravnave. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 3. decembra 1934.
*
1301.
Por 48/34—20.	2857
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje Kranjca Ivana, trgovca in posestnika v Borovnici, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. decembra 1934.
1302.
Por 45/34—22.	2856
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice Vidmarjeve Ivanke, posestnice in gostilničarke v Ljubljani, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III ,
dne 5. decembra 1934.
1303.	*
Por 16/34-8.	2838
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Celcer Franc, lesni trgovec v Oplotnici.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 2. septembra 1934 in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih poravnava ne doseza, plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih, kojih prvi zapade 60 dni po pravnomočni potrditvi poravnave.
Rancinger Anton in Antonija, posestnika v Oplotnici, pristopita k tej poravnavi kot poroka z učinkom po § 6IL7,pr.
Okrožno kot por. sodišče v Celju, odd. L,
dne 4. decembra 1934.
*
1304.
Por 44/34—45.	2854
Potrditev poravnave.
Prisilna poravnava izven konkurza dolžnika »Servise« Petroviča Rmila, specialne trgovine pribora v Ljubljani, Gajeva ul. št. 5.
Potrjuje Se prisilna poravnava izven konkurza, katero je sklenil dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 19. oktobra 1934 pri podpisanem sodišču.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. decembra 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2847 kraljevine Jugoslavije
Stanje 30. novembra 1934.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.983,024.115-03 (— 3,608.884-35 Devize, ki niso v podlogi 55,700.342.72 (+ 6,829.161-27) Kovani novec v niklju 180,854.393"— (—41,031.508’—I Posojila . . 1.820,383.502-38 (— 2,903.968’45) Vrednostni
papirji . .	15,666.43939
Prejšnji pred-
iemi državi 1.720,930.049-15 (+	161.084*81.
Začasni pred-jomi gl. drž.
blagajni .	600,000.000"—
Vrednosti re-
zorvn. fonda 103,433.206’72 (+	98.215-78)
Vrednosti ostalih fondov ...	11,592.141-54 (—	2.200-—)
Nepremičnine ...	.	169.240.402-53	(-F	1,025.123-81)
Razna aktiva 300,684.954"09 (-j- 7.818.539"24|
6.951,509.547*15
Pasiva.	Dinarjev
Kapital	.	.	180,000.000*—
Rezervni
fond .	.	.	107,628.488-66
Ostali fondi 15,205.925-33 (+	1.755-—)
Novčanice v
obtoku . . 4.306,802.360"— (-f80,690.310*—) Obveze na
pokaz . . 1.268,363046-45 (-93,223.901-12) Obveze z rokom . . .	802,780.000" f-j-18,800.000-—)
Razna pasiva 270.729.726-71 < -37,682.699-77)
6.951,£>09.547*15
Obtok in obveze .	.	.	5.575,165.406'45
Celotno kritje . . . 35-561/,,
Kritje v zlatu . . . 32"67°/n
Obredna mera:
po eskomptu....................  »	»	6%	%
po zastavah: na zlato in varante ...... 6'/«*/o
na vrednostne papirje . . • • • 7,lt°/o
*
Štev. 2057.	2824
Razpis.
Občina Vače, srez Litija, razpisuje mesto občinskega delovodje.
Prošnje, kolkovane z Din 25*— in opremljene z dokazili po členu 7. in 8.
uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti najkesnejc v enem mesecu od dneva te razglasitve v »Službenem listu«.
Uprava občine Vače, dne 3. decembra 1934.
*
Št. 6731/34.	2852
Nabava obvezilnega in zdravilnega materiala.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani bo oddala dobavo obvezilnega in zdravilnega materiala za vse krajevne bratovske skladnice svojega območja in njih bolnice in ambulatorije na ustni licitaciji, ki bo v torek, dne 18. decembra 1934 ob 11). tiri v prostorih Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, Vrtača št. 4/1.
Dobava se bo oddala za dobo od 1. I. do 31. XII. 1935.
Seznam materiala in podrobnosti glede dobave so interesentom na vpogled v času od 11. do 12. ure vsak delavnik v uradnih prostorih skladnice.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani,
dne 6. decembra 1934.
Razne objave
2853
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico od bicikla, registr. štev. 85.285, ter jo proglašam za neveljavno.
Krog, dne 6. novembra 1934.
Me« Ignac s. r., Krog h. št. 126.
*
2833
Objava.
Izgubil sem kolesarsko prometno knjižico št. 57.259 ter jo proglašam za neveljavno.
Čikečka vas, dne 23. nov. 1934.
Nemet Danijel s. r.
*
2848
Objava.
Izgubil sem legitimacijo teološke fakultete univerze v Ljubljani št. 493 na ime: Pavlin Ivan. Proglašam jo za neveljavno.
Pavlin Ivan s. r.
*	2836
Objava.
Izgubil sem dovoljenji za bivanje in zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji na ime: Uršič Ignac, rodom iz Borjan, občina Kobarid. Proglašam ju za neveljavni.
Uršič Ignac s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Milialek v Ljubljani.