POSEBNA IZDAJA Postnim platana v cntovhri 0BR Spedizlone In »bbonamenti postal« flH ffiH Slovenski Prezzo • Cena Ur 0.50 štev. 277 V Ljubljani, v četrtek, 3. decembra 1942-XXI I><*to Vil. ^ključna pooblaščenka ca oglaievanje Italijanskega (p tujega Izvora' Dal one PubbliciU Ital lana S. A. Milana Oredolštv« Id aptifi; Kopitarjeva 0. L|ubl|ana. Redazlone. Ammlnistrazlonei Kopitarjeva 6. Lnblana. Joncesslonaria eselusiva per la pubblieltJ d) provtntenu (tallana ed eeterai U ni one Pubbliciti l tallana & A_ Milanu Zgodovinski Ducejev govor v Zbornici Fašijev Danes se razvija strahotna borba med dvema svetovoma Naloga v tej uri je samo ena: boriti se* boriti se do končne zmage!" italijansko vojno poročilo Italijansko uradno vojno poročilo št. 921 pravi: V C i r e n a j k i močno topniško delovanje na zbrane sovražne sile. Ponovni spopadi oklepnih motoriziranih oddelkov v tuniški pokrajini so se gladko končali ugodno za osne sile, ki so odbijale nasprotnika, Pridobile novo ozemlje in zajele nekaj desetin »jetnikov. Italijanska in nemška bojna letala so tudi z vidnimi uspehi napadla letališča, cestna križišča in zbirališča avtomobilskih vozil na bojišču v C i -r e n a j k i in v Tunisu.' Italijanske letalske skupine so bombardirale Pristaniške naprave v Boni in Alžirju ter so zadele in zažgale zasidrane ladjej v naslednjih dvobojih 7. angleškimi lovci je bilo zbitih pet lc-‘ol vrste »Spitfire«. V teka včerajšnjega dneva so nemški io italijanski lovski letalci zbili še deset drugih nasprotnih letal, dočim so bila štiri nadaljnja sestreljena pri napadih na G e I o in Co -"i i s o. Trije italijanski stroji se niso vrnili. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 3. dec. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Pri sunku nemških čet severno od T e r e k a so bilj Sovjeti vrženi nazaj in privedenih je bilo več sto ujetnikov. Med Volgo in Donom so Sovjeti zaradi hudih izgub včeraj izvedli samo šibkejše napade. Napadi v velikem kolenu Dona so bili s protinapadi zavrnjeni. — Protii močnejšim sovjetskiim skupinam ob srednjem toku Dona so bili postani v borbo močni oddelki nemikih in italijanskih bojnih letal. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča in na področju Ilmenskega jezera so nadalje v teku ogorčene borbe. Sovjeti so pri teh brezuspešnih napadih doživeli spet visoke krvave izgube in izgubili 25 oklepnih vozil. Letalske sile so obstreljevale sovjetsko pehoto in oklepne sile, kakor tudi topniške postojanke in ceste za dovoz, 22 oklepnih voz je bilo v polno zadetih z bombami. Letalstvo je prizadejalo angleškim četam v Zapadni C i r e n a j k i znatne materialne izgube. V Tunisu so nemške in italijanske čete prešle v protinapad in vrgle nasprotnika iz_ več krajev. Privedenih je bilo večje število ujetnikov. Oddelki sovražnih padalcev so bili razkropljeni in uničenih je bilo 9 oklepnih voz. Nemški lovci so setrelili podnevi brez lastnih izgub 8 angleških lovcev. Nad morjem okrog Anglije in nad zasedenim zapadnim ozemljem so naši lovci sestrelili 7 letal. Vsa nemška letala so se vrnila. Rim, 2. decembra. Duce je govoril danes zjutraj na plenarnem zborovanju zakonodajnih komisij zbornice fašijev in korporacij.^ Vsi narodni svetniki so bili oblečeni v fašistično uniformo, tribuna za senatorje je bila napolnjena. Ko se je zborovanje otvorilo, ja predsednik Dino Grandi sporočil o dovoljenih dopustih tistim svetnikom, ki so jih bili zaprosili. Ob 11 je Duce vstopil v dvorano pozdravljen s toplimi vzkliki. Tajnik PNF je odredil pozdrav Duceju in ob ponovnem vzklikanju je Duce začel govoriti. Duce govori Duce, ki je imel pred seboj samo nekoliko zapiskov, je govoril takole: >Vi dobro veste tovariši, kako zoprno mi je govoriti tudi v časih, ki se običajno imenujejo mirni ali normalni časi. T(\ zavisi od mojega prepričanja, ki je tako, da se človek na sto primerov v 75. kesa, da je govoril in samo v 25 primerih, da je molčal. V drugi vrsti je moje prepričanje, da je v vojnem času, ko govori s svojim mogočnim glasom top boljo, če se manj govori. V vsakem primeru je treba govoriti o zaključkih in le redko o tem, kar bo v bodoče. To moje prepri-čaftje je še ojačeno spričo vojne, ki je sedaj zavzela obseg, ki ga lahko imenujemo kozmičnega. Tako je univerzalen, da vojna vedno prehiteva besede, vojna, ki se je ogromno razširila po svetovnem prostoru, ter se tako seveda tudi v razmerju podaljša časovno. V zadovoljstvo mi je, da me italijanski narod ni zahteval prevečkrat na govorniški oder, kajti italijanski narod, ki je gotovo eden izmed najinteligentnejših na svetu, če ne najinteligentnejši. nima potrebe po preveč propagandističnih čenčah, zlasti po propagandi, ki ne bi bila izredno inteligentna. Vendar po 18 mesecih molka smo sedaj stopili v 30. mesec vojne. Iniain bežen vtis, da si dober del italijanskega naroda zopet želi čuti moj glas. Moj današnji govor tedaj ne bo govor, pač pa bolj politično vojaško poročilo, bolj vojaško kakor politično. To bo govor podatkov številk in dejstev, z drugimi besedami obračun prvih 30 mesecev vojne. To ni Kovor, ki sem si ga obetal imeti ob 20 obletnici. Na drugi strani so je 20 letnica proslavila na najboljši izmed načinov, ko je za vse. tudi za pozabljivce in ljudi sli1'"'*!) snomina. obnovila vso. kar je režim napravil v teku 20 let udejstvovanja. To je ogromno delo, ki bo zapustilo neuničljive sledove za vse veke v italijanski zgodovini. 20 letnico smo praznovali s proslulo amnestijo, ki je odprla vrata zaporov okrog petdeset tisoč ljudem in ki je osvobodila konfinacije tudi tako imenovane politične kaznjence, kar je vsekakor dokaz sile režima. Končno smo jo praznovali z vsem kompleksom socialnih ukrepov, ki bi v drugačnih časih dvignili val visokega navdušenja, kajti v tem pogledu smo mi dejansko pred vsemi drugimi izjavami brez izjeme. Glavni dogodki teh osemnajstih mesecev, ki so potekli od 1. junija 1941 do danes, so sledeči: vojna proti Rusiji, vojna intervencija Japonske, izkrcanje Angloameriča-nov v severni Afriki. Vojna sila Rusije zame ni pomenila presenečenja, razen če se ne omejim na stališče, ki bi ga imenoval kvalitativnega. Leta 1933 ali 1934 je italijanski glavni stan prejel s strani ruskega glavnega stana povabilo, naj bi poslal komisijo, da bi prisostvovala manevrom rdeče armade, ki so se vršili v okolici Moskve. Porabil sem to priliko, da sem poslal komisijo, ki ji je predsedoval general Francesco Saverio Gra-zioli, mož neoporečne poklicne izšolanosti in ostrega opazovalnega duha. Ko se je vrnil, mi je podal zelo podrobno poročilo, ki sem ga prečital z največjo pozornostjo in ki me je prepričalo, da se na vzhodu dogaja nekaj novega in da je bila rdeča vojska sedaj nekaj povsem drugega, nego tiste čete, pobrane na slepo, ki so se dale leta 1920 pod varšavskimi zidovi premagati od nič manj na slepo zbranih poljskih in francoskih čet. Kako leto pozneje me je kinematografski prikaz, ki sem ga dal ponovno predvajati počasneje, da bi ga mogel bolje proučiti, prikaz neke boljše-viške parade na kremeljskem trgu v Moskvi, prepričal, da se je na vzhodu končno izoblikovala mogočna čisto militaristična država, ki se jo odpovedala mednarodni revoluciji, s poedinimi nacionalnim? revolucijami, a je holela razširiti revolucijo po celini in po vsem sveta s pomočjo svojih bajonetov. Bilo je tedaj po mojem mnenju potrebno. da si Os zagotovi hrbet, in moje globoko prepričanje je, da je bila ta doba izbrana z jasno razsodnostjo. Če bi se bila stvar še nekoliko zavlekla, bi se bili dogodki lahko čisto drugače razvili. Mi smo tako objektivni, da priznamo, da se je ruski vojak bojeval dobro, toda bolje se je bojeval nemški vojak, ki je potolkel ruskega. Zmaga nad boljševiki ne more izostati Treba je priznati, da samo vojski, kakor sta nemška in italijanska CSIR (italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji), ki se imenuje danes ARMIR (italijanska vojska y Rusiji) bili kos preizkušnji zime, keteri ni bilo primera v dobi 140 let. Danes je Rusija izgubila svoja najrodovitnejša ozemlja, najbogatejša na surovinah, izgubila je od osemdeset do devetdeset milijonov prebivalcev. Pridobitev tega ozemlja nam omogoča gledati v bodočnosti s stališča surovin in s stališča prehrane z večjim zaupanjem. Lahko zatrdim, da je bila an-gloameriška pomoč do tega trenutka zelo neznatna. Simpatično je, da Rusi niso nikoli želeli, da bi po njihovih tleh teptal ameriški ali angleški vojak. Mislim, da tu ni treba preiskovati skrivnosti tako imenovane ruske slovanske, orientalske ali kakršne koli si bodi psihologije. Ni niti najmanjšega dvoma po mojem, da se bo v tej orjaški igri, ki mora ustvariti Novo Evropo in ustaliti meje med Evropo in Azijo, odločilna in končno veliavna zmaga nasmejala orožju Osi. Amerika je hotela vojno, toda Japonska nam je porok zmage Ce je kak človek na svetu ki je satansko holel vojno, tedaj je ta človek predsednik Zedinjenih držav Amerike., Izzivanja ki nam jih je metal, ukrepi, ki jih je povzel proti nam, delo njegove propagande. V6e to dokazuje, da ta človek, ki je tudi dal 6večano obljubo ameriškim materam, da njihovi 6inovi ne bodo nikoli šli umirat preko meja Zedinjenih držav, ta človek je namenoma hotel vojno. Seveda Japonska ni mogla čakati, da bi Zedinjene države prve začele streljati. To bi bilo viteštvo starih časov, ki morda nikoli ni obstojalo in tako je Japonska storila prav, da ni čakala zadnjega trenutka, ter je prizadela oholim Američanom oni strašni jsoraz, ki danes 6ame Američane sili k dnevu žalosti in molka. Tako je vstop Japonske v vojno na 6trani trojnega pakta absolutno lainstvo za Zmago, kajti Ja- , ponska je nedosegljiva in nepremagljiva. Ves angleški položaj na Daljnem vzhodu 6e je zrušil, kakor hišica iz kart. Tako se je zgodil nenavaden slučaj v zgodovini, da je Japonska v malo mesecih iz siromašne države, kakor smo mi, postala če ne prva po bogastvu med državami 6veta, pa gotovo med prvimi, torej moramo priznati, da je to pravično in da je to nagrada za njeno vrlino. Tako 6e je Japonska obogatela na surovinah, za katere so osiromašeli naši neprijatelji, in ne mine dan, da bi ameriški ponos ne bil zadet, ne bil zdrobljen. Kje so dane6 ameriški preroki, ki 60 mislili na likvidacijo Japonske v treh tednih ali kvečjemu v treh mesecih? Oči vidno niso vedeli ničesar o vojaški sili laponske in razen tega o njenem moralnem ustroju, radi katerega v tej deželi Cesar ni le avtoriteta, ampak digniteta božanstva in katerega vojaki, padli v boju, postanejo bogovi. Je v resnici težko premagati narod, ki ima v 6ebi moralne rP7?r\e tnke vrste »Slavno« izkrcanje Amerikancev — s sodelovanjem Francozov Tretji dogodek: izkrcanje Angloameričanov v Severni Afriki, ali »tragikomedija« pričakovanja. V resnici v življenju ni vedno prednost videti preko griča; toda tutii to se je dalo lahko predvidevati. Informacij ni- nedo6tajalo. Tiho soglasje med ameriškimi častniki v civilu in francoskimi častniki v uniformi je bilo očitno Vsi v Franciji so bili pristaši čakanja, to je vsi so 6tali in morda še stoje in morda bolj ko prej pri oknu. Izkrcanje ni bilo nič slavnega, ker se je izvršilo ob sokrivdi napadencev. Nikoli nisem dal nikake važnosti častnim besedam, premnogim častnim besedam, ki 60 bile izmenjane. Naposled pa, ko 60 stvari došle do svojega epiloga z izkrcanjem dne 8. novembra, sem obvestil Berlin, da je neizogiben, potreben in takojšen ukrep, zasedba vse Francije s Korziko vred. Fiihrer in jaz 6va hotela še enkrat verjeti tej tolikokrat dani ča6tn: besedi, namreč častni besedi admirala, ki je poveljeval brodovju v Toulonu. Hotela 6va verjeti. V izvestnem trenutku 60 bili dokazi, da se misli na pobeg brodovia in na združenje z britanskim brodovjem, ki se je pač dvakrat približalo med Baleari in med Sardinijo, tako očitno, da tudi v tem primeru ni bilo izgubljati niti minute časa. Treba je bilo zasesti Toulon in odstraniti nevarnost. To se je tudi napravilo. Anglosaška propaganda olepšuje z neresničnimi podrobnostmi to epizodo. Nič junaškega ni bilo na francoski strani, kajti mrtvih so našteli dva, ranjencev pa sedemnajst. Razorožitev vojnih odredov ter letalstva se je izvršila v popolnem redu. lahko se reče ob popolni moralni neudeleženosti vs^a francoskega naroda. Navedbe italijanskih uradnih poročil so gola resnica Vzporedno z obnovitvijo ofenzive na fronti pri Alameinu — bila jo to edina zmaga, ki jo je doslej Velika Britanija lahko zabeležila — 60 se začela bombardiranja italijanskih mest. Glede tega bombardiranja bom sedaj dal točne številke, (zanje odgovarjata podtajnik za notranje zadeve za točnost števila padlih, minister javnih del za točnost povzročene škode). Navajam te številke, da dokažem, da so bile nekatere vesti, ki 60 6e širile, pretirane, in da dokažem, da 60 Angleži predvsem bombardirali civilne četrti naših mest. V Milanu je porušenih trideset hiš, težko poškodovanih štiristo enajst, lahko poškodovanih tisoč devet 6to tri in sedemdeset, 6kupno zadetih hiš dva tisoč štiri sto štirinajst. V Turinu popolnoma porušenih hiš 6to ena in štirideset, težko poškodovanih osem sto štiri in sedemdeset, lahko poškodovanih dva tisoč, 6to pet in devetdeset, vseh zadetih hiš tri ticoč devet sto trideset. V Savoni popolnoma porušenih šest hiš, težko poškodovanih štiri in štirideset, lahko poškodovanih devet 6to sedemdeset, skupaj zadetih hiš tisoč dvajset. V Genovi popolnoma razrušenih hiš sto sedem in osemdeset v središču mesta in dve sto tri v celi občini. Težko poškodovanih v središču tisoč še6t v celi občini tisoč devet in štirideset. Lahko poškodovanih hiš pa štiri tisoč pet sto devet in šestdeset v središču in štiri tisoč osem sto devet in šestdeset v celi občini Vsega pet tisoč sedemsto dovainsedemdeset hiš v središču in šest tisoč sto enajst v celi občini Odločil' smo se, da ostanejo popolnoma porušene hiše v takem 6tanju do konca vojne. Druge bolj ali manj težko poškodovane bodo obnovljene in popravljene Celotno število mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov in obstreljevanja z morja po sovražniku oč začetka vojne do 30. novembra 1942-XXI. znaša ti6o. osem sto sest in osemdeset mrtvih in tri tiso tri sto dva in trideset ranjenih, od katerih odpadr osem sto 06em in trideset mrtvih in devet 6to štir:de6e’ ran jenih na razdobje od 23. oktobra do danes. V teh osem sto osemdeset mrtvih so zapopadem tur1' oni iz tako imenovane galerije delle Grazie v Genovi. Io vam dokazuje še enkrat, da mi spoštujemo resnico. Mi prepuščamo Američanom in Angležem čašenje laži. Imamo pravico zahtevali, da naj nobeden Italijan ne dvomi niti najman’ o tem, da je vse, kar pravijo naša uradna poročila, popolna resnica. Mi smo edina država v vojni, ki objavlja poimenske spise svojjb izgub in to delamo iz dveh razlogov: da dokažemo, da so to izgube niti ena več, niti ena manj in da rešimo iz nepoznanja te sinove Italije, ki umirajo v boju. Pregled vojaških izgub in uspehi mornarice in letalstva Padlih vseh Italijanskih Oboroženih Sil je v prvih tridesetih mesecih vojne štirideseltisočdve-stodevetnajst, od katerih odpada na vojsko šest-intridesetiisočšeststodevetnajst, na mornarico dva-tisočoseminšestdeset, na letalstvo tisočšliristodvain-dvajset. Ranjencev je: v vojski osemdescttisočse-demstojjetinštirideset, v mornarici tritisočpetsto-devetindevedeset, v letalstvu tisočsestodvajset, — Ujetnikov je dvestodvaintridesettisočsedemstoosem-insedemdeset, od teh jih odpada na vojsko dve-stopetnajsttisočpetstodvauajst, na mornarico dva-najsttisočdvestoštiriinosemdeset, na letalstvo pet-tisočdevetstodvainosemdeset. Pogrešantev je skupno sedemintridesettisoč sedemstotrinajst, od teh petindvajsettisočdevetstotriindvajset v vojski, de-settisočtristodevetdeset v mornarici in dvatisoč pri letalstvu. Kadar govorimo o pogrešancih, koleba naše čustvovanje med strahom in nado. Po pre- teku izvestnega časa je treba priznali, da se bodo morali smatrati ti pogrešanci kot padli. V teku tega časovnega razdobja znaša po podatkih statističnega operativnega urada Superma-rine sovražno trgovsko brodovje, ki ga jo potopila Kraljeva mornarica, do stosedeminšestdeset enot v skupni tonaži enmilijondvestopetnajsttiso«-osemstocnaindvajset ton. Sovražno vojno ladjevje, ki ga je potopila Kr. mornarica zuuša do stoštiri deset enot, skupno tristotrintridesettisočdcvetsto-oseminšestdeset ton. Sovražnik je potopil stodva inšestdeset naših vojnih ladij v skupnem iznosu dvestosedemindvajsettisočstodvainosemdeset. To vse smo javili v naših uradnih poročilih. Toda k potopitvam, ki jih je izvršila Kraljeva mornarica je treba dodati one, ki jih je izvršilo Kraljevo letalstvo. Kraljevo letalstvo je potopilo dvainšestdeset vojnih ladij raznega tipa, med temi dvajset križark in osemnajst lovcev ter stosedemnajst trgovskih ladij, skupno osemstodvainosemdesettisoč-tristotrideset ton. Kar se tiče sovražnega letalstva so podatki tile: gotovo zbitih letal (mi smo skrajno previdni, preden pravimo, da je letalo zbito, cesto zahtevam fotografijo) je tisočosemsto, verjetno zbitih pa sedemstotrinajst: na tleh gotovo uničenih tristotriindevetdeset, verjetno uničenih stodevetdeset. , Vojni njetniki. ki so v naših rokah predstavljajo tele številke: Angležev je v Italiji: generalov enaindvajset, častnikov raznih Činov dvatisočtristo-šestinsedemdeset, podčastnikov in rojakov dvain-tridesettisočsedemstosedeminštirideset. Drugi so na potu, tako da bo znašalo celotno število: enaindvajset generalov, dvatisočštiristodvanajst Častnikov raznega fina. dcvotintridescttisočdcvctinosem-deset podčastnikov in vojakov. Vsi ti so pravi Angleži. rojeni v Združeni kraljevini. Nato pridejo vse ostale narodnosti, tako da prihajamo do naslednjih končnih številk: generalov devetindvajset, častnikov raznegn čina Štiritisočtristo. podčastnikov in vojakov devetinšestdesettisočstosedeminšestdu-set. S temi ujetniki ravnamo po pravilih mednarodnega prava. Divjaško ravnanje z italijanskimi ujetniki Ali to lahko rečemo tudi za naše ujetnike v sovražnih rokah? Boli me, ko moram povzročili kako razočaranje v družinah onih, ki imajo si- nove v ujetništvu. Toda resnico je treba povedati. In resnica je ta. da razen v nekaterih področjih ravnajo Angleži c italijanskimi ujetniki skoraj povsod nečloveško. Evo najnovejšega pisma: Danes sem prejel pismo od svojega očeta, ki mi pravi, da so vašega sina ujeli Angleži. Vaš dragi sin je bil težko ranjen na nogi in ni mogel hoditi. Nek angleški vojak ga je ustrelil v glavo in ga ubil Tovariši so mn priredili časten pogreb. Stvar je zelo žalostna: poznal sem vašega sina. bil je vrl mladenič. Nas je 1200 v tem kraju, ki ga ni treba imenovati, smo bo^i, brez obleke. brez zdravil. Ako dobro ravnamo z angleškimi ujetniki, je to najhujša žalitev, ki jo lahko prizadenemo italijanskim bojevnikom, ki so v ujetništvu Podlo so streljali večkrat izza žičnih ograj Angleški častniki so često tepli italijanske častnike; neverjetna divjaštva so zagrešili nad nami in celo nad bolniki, ranjenci in pohabljenci. Giad in pomanjkanje je njihov delež Nametani so kakor slabo blago v živalskih vozovih. Častniki vseh činov in starosti so prisiljeni nositi pratož angleških vojakov, celo temnopoltih vojakov. In sedai moram prebrati vse: Angleži so prekleti, loda še boij prokleti so oni Italijani, ki z njimi dobro ravnajo Churchillove blazne utvare Tako sem prišel do enega izmed namenov svojega govora. Predsednik angleške vlade je priteklo nedeljo imel na radiu govor, ki je bil po velikem delu namenjen Italiji, ker je mislil, da ga mi ne bomo objavili. Nikakor! Danee ga bom jaz prečital. Prečital ga bom po onem deln, ki se itče italijanskega naroda in tudi po onem. ki se Hfe mene osebno. Churchill je dejal: »tfova letalska fronta, ki jo Američani in britansko letalstvo ustvarjajo ob sredozemskih obalah, mora dati obilico novih možnosti v letu 1943. Naše operacije v francoski Severni Afriki nam morajo dovoliti, da prenesemo težo vojne na fašistično Italijo na način, ki si ga njihovi grešni poglavarji niti niso predstavljali, še manj pa si ga je predstavljat nesrečni italijanski narod, ki ga je Mussolini dovedel do tega, da je izkoriščan in pokrit z nesrečo. Središča vojne industrije severne Italije so bila že podvržena tršim prijemom, nego so oni, ki so jih izkusila nekatera naša mesta pozimi leta 1940 Toda. ako bo sovražnik pravočasno izgnan s tuniškega ozemlja, kakor je naš namen, bo vsa južna Italija, vsa njena pomorska oporišča, vse njene tovarne in vsi drugi vojaški cilji, naj leže kjer koli. podvrženi dolgotrajnim letalskim napadom, znanstvenim in uničujočim. Stvar italijanskega naroda je, stvar njegovih 40 milijonov (treba je poplaviti število milijonov, nas je 36 milijonov), da pove. ali hoče ali ne. da tako strahovita stvar zadene njegovo deželo.« Ta govor moramo vzeti zares, že dlje časa nimam več utvar in morda jih nisem imel nikoli glede omike angleškega naroda Ako slečete Angležem obleko, v kateri pijejo čaj ob petih popoldne, boste našli starega prarod-nega britanskega barbara s kožo. poslikano z raznimi barvami, ki so ga ukrotile resnično silne legije Cesarjeve in Gandijeve. Petdeset pokolenj ni bilo dovolj, da bi se v globini izpremeni! notranji ustroj naroda, šele med tem časom je bila ta prarodna veedlina prevlečena s hinavskim firnežem v njihovih rokah, to je s svetim pismom iz starega in novega zakona Zdaj se ne sme več govoriti o notranji in zunanji fronti. Je samo ena fronta, ki ima razne odseke in po dobrem vojaškem pravilu mora imeti tudi odsek notranje fronte svojo porazvrstitev v globino. Leta 1938., preo petimi leti, sem dejal: Ne čakajte dvanajste ure! Razpršite se po naših lepih poljanah! Pa bi kdo dejal, da se meni dogaja včasih kakor onim pesnikom, ki jih bolj citirajo kakor čitajo. ki jih bolj poslušajo kakor ubogajo. Treba je zmanjšati množice v mestih. Predvsem odposlati ženske m otroke, treba .je organizirati končnoveljavno aii vsaj na pol končnoveljavno preobljudenje. Vsi oni, k> si lahko urede življenje dalejS od mestnih in industrijskih središč, so dolžni, da to store. Nato je treba organizirati večerne izhode, tako da bodo ponoči ostali v mestih samo borci, to je oni, ki imajo državljansko in moralno dolžnost, da tam ostanejo. T0 pretaka večji del krvi. ki je tekla po žilah starih Rimljanov. In bomo lo dokazali. Torej bomo vzdržali. To nam nalagajo doižnost, čast in dostojanstvo. Demokracija v usodni uri zmerom odpove Sedaj vam bom preči tal odstavek, ki se tiče mene: »En mož in samo en mož je privedel italijanski narod do te točke.< V resnici bi moral biti danes nekoliko ponosen, da me priznajo kot nasprotnika britanskega imperija in da sem v tem boju privedel s seboj italijanski narod. »On, nadaljuje Churchill v svojem govoru, ni imel nikake potrebe, da vstopi v vojno, ker ga nihče ni hote! napasti.« Tako tedajt Ali jaz bi rad vedel, jeli britanski premier kdaj vprašal angleški narod, da bi zvedel, ali hoče vojno, ali je noče. In ali bi imel pogum vprašati danes angleški narod, da bi izvedel, ali hoče, da 6e vojna podaljša do neskončnosti. Kajti taka je demokracija: odreče v najvažnejših trenutkih. Takrat se več ne vpraša suverenega naroda, takrat se več ne govori o volitvah in o glasovanju. Narod se uvrsti v čete in mora poslušati. Poskusili smo, kar se je dalo, da bi ga primorali, la vztraja v nevtralnosti in da uživa mir in blagostanje. Izredna darila v razburkanem svetu. Ako bi bili ostali nevtralni, ne glede na nečastnost, bi bili danes v itajgroznejšibedi. ker je jasno, da bi nobena izmed obeh stran1 ne prihitela na pomoč. 1'oda Mussolini ne bo mogel vzdržati skušnjave, da ne bi zahrbtno zabode! poražene Francije in Anglije, o kateri je mislil, da zanjo ni več nade.t Miklavžev večer, ki ga priredi športni klub Vič 5. decembra za mladino ob 16 v meščanski šoli na Viču, sporočamo da je vhod preko dvorišča. Sprejem daril od 13—15 in rezerviranje sedežev istotam. — SK Vič. Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljain obvešča vse učence, ki zaradi višje sile nis-o mogli opraviti izpitov za preteklo šolsko let«, da se bodo ti izpiti vršili v tem mesecu. Učenci, ki žele delati izpite, naj se čim-prej javijo pri ravnateljstvu. V Tavčarjevi ulici vam nudi trgovina »Ciciban« pestro izbito igrač in daril. — Na oglede Vas vljudno vabi A. Engelman. Miklavžev večer v frančiškanski dvorani bo letos priredila frančiškanska prosveta v soboto, dne 5. decembra in v nedeljo 6. decembra, obakrat ob 4 popoldne. Predprodaja v6topnic, sprejemanje daril in vse informacije dobite vsak dan ocl 9 do 12 in 3 do 7 v Skrabčevi sobi v frančiškanski pasaži. Prosimo vse, ki so že rezervirali vstopnice, da jih čim prej dvignejo. Zaradi velikega zanimanja, ki vlada za ta Miklavžev večer, prosimo vse, ki si še niso rezervirali vstopnic, da 6i jih čim prej preskrbe. Zdaj bo treba govoriti nekoliko o tem znamenitem | seunku z bodalom*. Vstop Italije v vojno je bil predviden za 5. junij. To je bil moj dan, ki sem ga sam določil in nemški glavni stan nas je prosil iz tehničnih razlogov, o katerih danes ni treba govoriti, naj odložim vstop v vojno do 10. junija. Nihče ni mislil, da bo konec vojne v Franciji tako nagel. Najmanj od vseh pa menda ravno Churchill, ki je nekoliko mesecev poprej občudoval v Parizu mimohod francoske vojske, 14. julija in je vzklikal tej vojski kot najmogočnejši in najsijajnejši na svetu. Toda polom je bil splošen In z druge strani, ko smo mi napadli, je bila planiuska brigada nedotaknjena, skoraj nedotaknjeno letalstvo in predvsem nedotaknjena mornarica. To je zelo važno v vojni, ki se mora razvijati v Sredozemlju, in zato dopuščamo en trenutek zaradi polemike, da smo mi zadali Franciji ta sunek. To bi bil en sam sunek od spredaj na sto sunkov, ki jih je Francija prizadela Italiji zahrbtno v toliko stoletjih zgodovine od Talamona do Meutane. Churchill nadaljuje: J-Nje-gove (Mussolinijeve) blazne sanje o cesarski slavi, njegovo poželenje po osvojitvah in po plenu in brezprimerna surovost njegovega trinoštva so ga dovedle do tega sramotnega in usodnega dejanja. Zaman sem ga opominjal« (Zbornica se smeje.) Ni hotel razpravljati, brez odmeva je ostal modri poziv ameriškega predsednika v tem kamnitem srcu, če bi bil pa poslušal poziv ameriškega predsednika, bi bil dejal v svoji notranjosti: »Ta mož ima Srce iz mavca!« Njegova hijenska čud je prešla vsako mejo dostojnosti in zdravega smisla. »Zadnja beseda še ni padla« Pravijo, da je ta gospod potomec vojvodske družine in da ima mnogo sinje krvi v svojih žilah. V mojih žilah pa se pretaka čista in zdrava kri kovača. In v tem trenutku se čutim bolj, neskončno bolj gospoda, kakor ta človek, iz katerega ust, smrdečih po alkoholu in tobaku, prihajajo take nečedne nizkotnosti. — »Njegov imperij je šel po vodi.« Zadnja beseda še ni bila izrečena. Jaz vem, da ni niti enega Italijana ki bi ne hotel zopet preživeti spomladi leta 1936. »Smrtni boj stiska v kleščah nesrečno italijansko zemljo. Kaj lahko Italijani napravijo proti temu? Kratek sprehod z dovoljenjem iNemcev vzdolž obale, bežen po-set Korziki, krvavo borbo proti junaškim domoljubom Jugoslavije, sijaj neminljive sramote v Grčiji, ruševine v Genovi, Turinu in Milanu.« Zdaj ne sme biti dovoljeno nikomur in torej najmanj pa britanskemu premieru, da količkaj podvomi o vrlinah in junaštvu italijanskih vojakov. Nemški tovariši so prvi, ki to potrjujejo. Poljuben italijanski vojak na kopnem, na morju in v zraku pod dobrim vodstvom in dobro oborožen, se s svojim pogumom, s svojo odpornostjo proti nevšečnostim, s svojo inteligenco ne boji primere z najboljšimi vojaki sveta. »En mož in režim, ki ga je on ustvaril sta povzročila nepregledne nesreče delavnemu .nadarjenemu in nekoč srečnemu italijanskemu narodu.« Italijanski narod ni bil nikoli srečen. Italijanski narod je veliki neznani narod. Nihče ga ne pozna. O njem so navajali površne in lahkotne črte, toda njegovo globoko narodno bistvo, ki je preživelo največje žalo-igre, je neznano temu občinstvu naroda, ki prihaja z vodiči in opazi v našem življenju samo najočitnejše poteze. To je narod, ki ni imel nikoli dovolj kruha. Ln vsakikrat, kadar smo poskušali napraviti si nekoliko prostora un.svetu, siuo vedno naleteli na zagrajena pota. Zagrajena pota ne samo v fašistični Italiji, marveč tudi čisti in enostavni Italiji, bodisi tmli Italiji -Rudioija, Giovannia Gioiiitia in Orlanda. Nočejo obstoja Italije, Italije, ki goji sen veličine: hočejo da bi bil italijanski narod ljubezniv, zabaven in postrežljiv. Tb je sen, ki ga goji anglosaški duh. Na koncu pravi ta gospod, da je »svet angleškega jezika do prihoda Mussolinija imel velike simpatije za italijanski narod.« To je ostudna laž. Kdo je prvi uvedel v zakonodajo plemenske razločke? Bila je to predemokratična zvezdnata republika, bile so to Zedinjene države, ki so ustvarile kot prve razlikovanje med Evrojjci in Italijani, in kakor bi tega ne bilo dovolj, še med Italijani in Italijani. Tako da so morali biti izključeni od priseljevanja celo Ligurci, to pleme, ki je pred tisoč leti dalo oiniko vsemu evropskemu jugozahodu. Zaradi tega bi bil Kolumb odklonjen. obdržali bi ga v karanteni, ako bi se danes izkrcal v Ameriki, ln Churchill zaključuje: »Kako dolgo bo trajalo vse to?« Odgovarjam na najslovesnejši in odločnejši način. Trajalo bo do zmage in preko nje. Angleški zgodovinar Carlyle piše: »Dejstvo je, da vse ono, kar delamo. naša vlada in mi in o čemer govorimo, ni nič drugega kakor tkanina laži, hinavstva in praznih formalnosti. Nobeno pleme od Adama dalje ni bilo oblečeno v tako umazane cunje laži, kakor naše. Toda mi jih nosimo okoli s ponosom in s prevzetnostjo, kakor svečeniško obleko, ali kraljevi plašč. Anglež ne sme nikoli govoriti resnice, to je splošno mnenje. Že dve-stodvajset let živi Anglija od laži vsake vrste, od glave do nog je zavita v tradicionalno hinavščino, kakor v valove Oceana.« In pesnik Bvron je 16 aprila t«20. preden je umrl v Misoliungliiju, se mi zdi, zaradi malarije, pisal v Benetke svojemu prijatelju Morreyu: »Angleži so najsramotnejše pleme pod nebom. St ob- li o u ^ e je odpotoval v Neapelj in tudi jaz bi bil odšel tja za en teden, če bi ne vedel, kako veliko število Angležev se mudi tam. Rajši jih vidim iz izvestne razdalje in samo kak izredni izbruh* Vezuva bi me dovedel do tega, da bi lahko prenašal njihovo navzočnost. Zunaj pekla ne poznam drugega bivališča, kjer bi mogel ostati skupaj z njimi. Upam, da nikomur ne bo prišlo na misel, da bi me nekega dne prisilil vrniti se v Anglijo. Prepričan sem, da moje kost i ne bi imele miru v angleški zemlji, da se moj pepel ne bi mogel zmešati s prstjo one dežele. Tudi če bi postopali tako nizkotno, da bi prenesli moje truplo v ono zemljo, bi njeni črvi ne imeli mojega trupla, če bi se temu lahko izognili.« Tako sodijo Angleži sami o sebi, kadar so izven svoje države. In res zadostuje samo podpreti in prelistati zvezke britanske zgodovine v teh zadnjih treh stoletjih, da se najde iiajpopolneiša zbirka hijen v človeški podobi. Visoke vrline italijanske žene Toda vse.italijanske žene so čudovite. Lahko sc reče, polne reda in meščanskih vrlin. So v resnici velika neizčrpna zaloga življenjske in moralne sile naroda. Disciplina tega naroda Pohorske prašite Veselja dom ti dve knjigi sta najlepši darili za svetega Miklavža i K up te jih pra očesno do' Ter jih je še kai' NuročPe Slovenčevo Unjinico“! Svojim daljnim in bližnjim prijateljem bi ste naredili nojlepše uožiči.o veselje, če jim natočite to naj-bol/šo družinsko zbirko knjig! ne more biti načeta od onili, ki jim mi praviijio »nosilci bacilov«. V narodu, ki ima šest in štirideset milijonov duš so razni temperamenti. So vsi odtenki moralnih možnosti. So tudi taki, ki imajo kočljiv, zamotan in bolan živčni sistem. Je razumljivo da spadajo v kategorijo črno- ; gtedov, ki si obvezujejo glavo, ne samo preden so si jo razbili marveč še preden nastopi daljna gro/n ja, da jim jo kdo razbi je, li ljudje so navsezadnje neškodljivi. Verujejo vse in pozabljajo vse. Imam brošuro z naslovom: »Dokumenti človeške bedastoče« in v njej so zbrani vsi glasovi, ki prihajajo do vas in do mene. Ali se ne spominjate n. pr. pred žetvijo tedna junakov? Ves teden bi italijanski narod ne smel jesti kruha in bi moral doprinašati to žrtev v slavo junaštva naših vojakov. V izvestnem trenutku pa se je pojavil glas, da je treba sprejeti, nekateri so dejali dvesto, drugi šeststo, en milijon ali dva milijona Nemcev, evakuiranih in bombardiranih mest (skoraj bi se reklo, da je to narobe svet). Nazadnje sem oni večer, ko sem odločil izkrcanje na Korziki, pod vzel običajni upravni ukrep ter sem zaprl telefone. Takoj se je raznesel glas: Tisti gospod, ki mu je v tem trenutku čast govoriti pred vami, je umrl pod nožem nespretnega operaterja, ki bi kasneje gotovo dejal, da se je operacija popolnoma posrečila, da pa je bolnik ni prenesel. Za vse daje italijanski narod, od katerega ne smemo zahtevati onega, kar /e sam daje iz proste volje, to je svojo disciplino, svoje razumevanje in svoj duh požrtvovalnosti. Ta vojna je svata Italijanski narod si je popolnoma s vest te vojne. To ni samo potrebna vojna, marveč je vojna, ki jo proglašam za posvečeno in katere se nismo mogli na noben način ogniti. Naš položaj nam nalaga vedno tole izbiro: ali gremo z enimi, kadar se hoče rešiti^ vprašanje naših celinskih meja, ali z. drugimi, kadar se hoče rešiti vprašanje naših pomorskih meja. Velik narod, kakor je italijanski, ne more oklevati in mi smo ponosni, da sodelujemo v tej orjaški borbi, ki je določena, da izpremeni svet v zemljepisnem, političnem in duhovnem pogledu. Napovedi za bodočnost ne ljubim. V ostalem je govorjenje o mirovnih namenih brez pomena. Pustimo to bescdičehje našim neprijjate-I jem. Lahko samo omenimo, da oni varču jejo s točkami: od štirinajstih točk imamo samo še štiri. To je že nekaj. Toda zadnje izkustvo nas mora poučiti. »Mislim, da jih je malo med nami, ki niso šli gledat VVilsona, ko je prispel v Evropo. Zdelo se je, da prihaja Mesija. Imenovali smo ga celo za rimskega meščana. Potem je ta mož odšel v Ameriko. Ni hotel več sodelovati v onem Društvu narodov, ki ga je sam ustanovil. Ni hotel več maševati v onih svetiščih, ki jih je sam zgradil in to je bila morda najbolj inteligentna poteza njegovega življenja. Končno se je nekega dne izvedelo, da je bil sprejet v okre-valno kliniko za živčne bolezni. To je puritanski izraz, da ne rečemo, kakor navadno pravimo preprosti ljudje, norišnica. Tudi cilji v tem razširjevanju vojne, cilji teritorialnega in političnega značaja, so Izgubili nekoliko na svoji važnosti. Srdaj gre za večne vrednote. Gre za biti ali nebiti. Danes je v resnici v teku silovita borba med dvema svetovoma. Nikoli ni zgodovina človeštva videla sličnega prizora, prizora, v katerem smo mi med velikimi soudeleženci. Naloga trenutka je edino tale: bojevati se! Bojevati se, skupno z našimi zavezniki, bojevati se ramo ob rami z Nemčijo, tovarištvo med nami in Nemci postaja vsak dan globlje, postaja način skupnega življenja. Smo dovolj sorodni in dovolj različni, da se razumemo, da se vzajemno spoštujemo, da zlijemo v eno vse naše sile, ko je stvar enotna. Ne smemo si več delati razlike: saj jih tudi naši sovražniki ne delajo. Oni hočejo uničiti fašizem in pod to besedo razumejo vse gibanje evropske mladine, razumejo narodni socializem, razumejo naš fašizem, razumejo falangizem, razumejo države in narode, ki so se osvobodili ideologij nesmrtnih načel. Nihče si ne dela ustvnre o tein, kaj bi bila »Pax Britannica«. »Pnx Britannica« bi bila s sto pom nožu Versailles. Britanci se vojskujejo z enim samim namenom Hočejo potlačiti svet v položaj, v kakršnem je danes Indija. Hočejo, da vse človeštvo dela, da bi dalo sto let mirnega življenja Britancem. Hočejo svet sužnjev, da zajamčijo angleškemu narodu njegovih pet vsakodnevnih prebav. Zdaj tovariši, se je treba bojevati /a žive. treba se je bojevati. da bi žrtev naših mrtvih ne bila zaman. Da bi ne bila zaman žrtev onih, ki so padli v skvadrah. onih. ki so padli v etiopski vojni, v španski vojni in v sedanji vojni. Stiriintrideset-tisoč fašistov, med katerimi je tisočpetstvo starešin. Oni, ti mrtvj nam zapovedujejo z -ukazujočim glasom, boriti se vse do zmage. Dolga vrsta angleških izdajstev Če je kje dežela, ki zasluži podobne^ pridevke, če je kje dežela, ki je izpustila iz verige hijene po vseh kotih zemlje da pijejo kri celih |toko-lenj, da sc okoriščajo z vsemi bogastvi, da nakradejo vse zlato, je ta dežela Angliia. Ali so Italijani morda pozabili nizkotnost admirala Horacia Nelsona, ki je dal obesiti na jamboru glavnega jadra svoje »Minerve« napolitanskega admirala Caracciolo. potem ko ga je prej Se izdal? Ali so morda pozahili, da sta biia brata Bandiera ustreljena. ker je angleška vlada, ki je cenzurirala Mazzinijeva pisma, sporočila burbonski vladi, da so se ti vrli domoljubi izkrcali na ozemlju Kalabrije? Ali so pozabili, da je Anglija leta 18.39 (v zvezi s svojo pomočjo v dobi italijanskega ri-sorgimenta) grozila z bombardiranjem Genovi, ako bi Piemont obenem s Franeiio napovedal Avstriji vojno? Gospod'e. ne vodi se vojna brez sovraštva do neprijatelja Ne vodi se vojna, ne da sovražimo neprijatelja od jutra do večera ter vse ure dneva in noči. brez širjenja lega sovraštva in ne da hi to sovraštvo postalo notranje bistvo nas samih. Treba se je enkrat za vselej iznebiti vseh napačnih občutljivosti Imamo proti sebi suroveže. barbare. Rim. ki je bil tudi usmiljen po zmagi, ic bil neusmiljen, kadar je šlo za obstoj rimskega naroda Zato je treba reagirati z največjo odločnostjo proti vsem namenom, ki bi hoteli oslabiti naš duh ter napraviti napačno podobo italijanskega naroda, češ da je slednii zmožen samo nežnih stvari. Če je kje kak narod, ki je bil zelo trd v stoletjih od zgodnjega sred njega veka (na žalost smo bili želo trdi med selvoj) je to italijanski narod. In šel po padcu slavne firenlinske republike (toda tudi takrat je že bila neka peta kolona pod poveljstvom Mala-teste Baglionea), se začenja razdobje nebojevilosti Italijanov, razen v Piemontu. Od takrat se je med arkadio, baleti in petjem razširila po svetu običajna rečenieo, da se mora Italija ba vi t i samo s čopiči, dleti in godali Povedal vam bom stvar, ki vas bo iznenadila Nekaj gorostasnega, morda ! celo krivoverskega Rečem vam. jaz bi rajši imel | v Italiji manj kinov, manj slik v muzeju in več zastav, uplenjenih sovražniku Italijanski narod dauašujice je občudovanju vreden v vseh slojih, od aristokracije do malega človeka. Ne more so vcc zahtevati od italijanskega naroda. Ne morejo se zahtevati navdušene manifestacije v stalnem zaporedju. V resnici bi hotel poznati oni narod, ki lahko v tej vojni manifestira vzdržetna. Navdušenje je lirični moment življenja posameznika in ,Ie lirični moment nujno zelo redek v življenju naroda. Ako bi poznal človeka, ki bi bil navdušen od jutra do večera ter v vsem svojem dejanju in nehanju, bi začel dvomiti nad njegovo pametjo. Italijanski narod dela, je discipliniran ter ni nikoli izvršil kake sabotaže. Nikoli ni bilo nit' najmanjšega znaka za demonstracije proti vojni. Samo neka ženska, ki je ne imenujem, ker ne zasluži tega. ker bi se ji morda dalo preveč časti, (saj se je našel človek, ki je uničil svetisce Diane Efeške. da bi bil ovekovečen v zgodovini), samo neka ženska v Genovi »pravim«, je kričala, da hoče mir. Jaz mislim, da ta njena želja ni vsebovala nič nečloveškega. Kasneje se je ugotovilo. da je imela na prstih obilico prstanov, zalo se lahko misli, da je pripadala onemu sloju, ki so jih v časih Ciompov v Firenzi imenova)’ tolste ljudi Navdušeni vzkliki zbornice Duceju Z vnetim ploskanjem so pozdravljali konec Du-cejevega govora. Zborovalci so bili pokonci ter dolgo vzklikali: DUCK! DIJCK! Duce je zapustil govorniški oder. narodni svetniki pa so vstali s sedežev ter prihiteli v polkrog pred vrsto vladnih sedežev in z vročim vzklikanjem izkazovali svojo vdanost Duceju. Nato so zapeli »Giovinezzo«. Dnevno pove) e fašistične zbornce Predsednik zbornice je naznani!, da so narodni svetniki Paotueei, Del Croix, predsednik Zveze invalidov igliori, Hossi Amitcare, Luuelli, Co-bolli Gigli, Ferretti di Castel Ferretto in Gari-bald Ezio predlagali naslednte dnevno povelje: _ »Zbornica fašijev in korporacij je slišala vzvišeno iu krepko Duccjevo besedo v odgovor ua gnusno laž in grožnjo sovražnikov ter dviga svojo ponosno in hvaležno misel proti junakom, ki so padli na v»ch bojnih poljih za obrambo in veličino domovine. Pozdravlja hrabre italijanske vojake. slavna fuesta ter neukrotljivo ljudstvo, ki ga je sovražnik vzel za tarčo ubijalskega in ugonablja-jočega nasilja. Znova podkrepljuje trdno voljo italijanskega ljudstva, da ho uudilo odpor in se bojevalo v neomajni gotovosti zmage. (Vneto in dolgo ploskanje)« Nar. sv. Paolucci je takole prikazal dnevno geslo: Tovariši! Dnevno povelje, ki so ga razni tovariši z menoj vred predlagali in katerega besedilo je predsednik prebral, s svojim jedrnatim jezikom gotovo odgovarja soglasnemu čustvu vseh vas. Po čudovitem govoru, ki smo ga poslušali z ginjenostjo in ponosom, in v katerem so znova oživela kruta dejslva in stvarnost, ki smo jim mi priče in soudeleženci, nemara ni treba več nobenih razlag. Vendar je potrebno, da v tej zbornici, četudi po besedah enega najskromnejših izmed vas, nakratko znova potrdimo našo ucuklon-Ijivo voljo do boja in do končne zmage. Italijanski narod je dobro premeril prepad, v katerega bi padel, če bi mu pošla moč do odpora Naše življenje in življenje naših sinov bi se sprevrglo v neizrekljivo bedo. Narod ve. da bo borba dolga, trda in buda. da bo zahtevala žrtve, trpljenja ‘n bolečine. Toda prav tako ve. za kat sploh gre: Ne za srečo ljudi, marveč za življenje dolgih V°' kole n j. Predolgo 60 nas varali in zasmehovali tisti, ki so po eni straiv prilizujejo, po drugi strani pa nam groze in nas bi radi zapeljali na pot brezčastja in divjosti. Fašizem se je rodil iz teh krivic tedaj, ko so bile vse žrtve zaman, ko smo bili silno razočarani in ko je trpkost trpljenja dvignila naša srca. Ne, ne, nit se ne bomo uklonili! (Dolgotrajno ploskanje ) Sovražnik lahko razruši naša mesta, ki so bogata umetniških spomenikov, lahko mori neoboroženo prebivalstvo in lahko po tolikšnih porazih doseže kak krajevni uspeh Toda nas bo našel vse skupaj združene v eno. pripravljene boriti ee do zadnje kaplje naše krvi. (Dolgotrajno ploskanje.) Nedvomno je. da bo zni9ga nagradila tiftega. ki jo bo znal zaslužiti. Izven dvom? i~ da 51 J°_ ‘mrno m i znali zaslužiti. Mi bomo ostali trdni, strnjeni in se bomo trdovratno borili- Naš dan pride.^ V naših srcih živi plemenita podoba Italiie epična slika borbe za risorgimento Italija ad Pivve pa do \ it-toria Veneta. Italija sankcij. Italija mučenikov in junakov! Njen visoki glas nas kliče Mi sa slišimo v dnu svojega srca, ko pozivlje k zboru vse neizčrpne sile našega naroda To naj ve in glede tega naj 6i sovražnik ne dela utvar Mi smo nit nogah, prav vsi pokonci, v borbi za veličino in slavo domovine! (Navdušeno m dolgotrajno pritrjevanje.) Predsednik zbornic™ je nato zaključil sejo in odredil pozdrav Duceju’ Zbornica je znova zapela himno -»Giovinnezzo«. Duce je zapustil dvorano med vročimi pozdravi in vzklikanjem, ki ni hotelo ponehati Vsi so ga pozdravljali: Duce! Duce! Seja je bila zaključena ob 12.30. Poslanica stranke Duceju Vodstvo strank*, je imelo v beneški palači pod j^redsedstvom Duceja od 17. do 18. ure svoje zasedanje. Cim so se polegle manifestacije za Du-ceja, ko je vstopal v dvorano, je prebral tajnik 6tranke sledečo poslanico: Duce! Zvezni tajniki vse Italije, združeni na sestanku v liktorski niši, so 6lišali Vašo vzvišeno besedo in Vam izražajo v imenu vseh črnih srajc svojo hvaležnost in 6Vojo vdanost. Po več kakor dvajset letih življenja v junaških brdzdah Vaših zamisli, si je italijanskf narod priboril častno mesto v svetu in Vam sedaj zagotavlja, da ob tej zgodovinski uri domovine trepečejo vsa njegova srca in se pretaka kri v njegovih žilah iti da deli z Vam; Vaše prepričanje. Krog vas se zgrinja preverjeni in zvesti narod, ki v Vas zaupa, ker ve, da ga vodite s svojini umom in srcem po poti časti in veličine. Stranka, ki je srce italijanskega naroda, potrjuje to resnico s krvjo svojih tisočev in tiso-čev padlih in Vam ponovno zagotavlja svojo vdanost in Vam potrjuje svoje navdušenje s tem, da za domovino žrtvuje življenja fašistov, katere ste vzgojili Vi za krepostna dejanja, za takšna dejanja, ki so vredna, da jih človek doživi. Proti komedijantskim brblarijam, iz katerih črpa svojo snov utvara, da je Italijo mogoče uničiti, postavlja italijansko ljudstvo svojo pripravljenost za vsakršno odpoved in sleherno žrtev, ker je bolj kot kdaj prekaljeno v odločnosti, da se bo borilo do končne zmage. To Vam, Duce, po zveznih tajnikih govore črne srajce Italije. Po teh pa govori ijudstvo iz vojnih jarkov, iz mest in skromnih hišic in Vas roti, da i poslušate še enkrat njegov glas, da italijansko I ijudstvo v Vas priznava svojega zgodovinskega 1 prvoborilca.'« i Poslanica ie dala povod za ponovne navdušene pozdrave Duceju. Minister Vidussom je nato poti a 1 obsežen pregled o delovanju stranke v zadnjih mesecih. Nato je povzel besedo Duce. 25. Tedaj pa spregovori Križani: >Vstani, pastirček, in nič se me ne boj! Saj veni, da si ubogi pastirček z visoke planine in siromaček norček trde glave, ki doslej ni poznal drugega kot svoje ovce. Le nič se me ne boj! Postala si bova še prijatelja!« in res, pastirček vstane ter sprašuje: »Kdo te je pribil na ta križev les in zakaj?« »Zlobni ljudje so to storili,« ker sem bil z njimi predoSer.« In na njegov obraz je legla žalost. Pastirček, siromaček trde glave pa ga ni mogel razumeti. Slovo od igrišč in tekališč Zdaj smo se končno le ločili in poslovili od tekališč in zelenih igrišč. Zima ,ie v deželi, in športno življenje se je že preselilo pod -tieho tople zakurjene prostore Nogomet se je letos še najdlje obotavljal in smo šele zadnjo nedeljo imeli letošnjo poslovilno tekmo. Bila je to med-•ineslna tekma med Berlinom in Dunajem, ki je ostala, kakor znano, neodločena t:l. Seveda ne mislimo čisto doslovno, da je nogometu letos odklenkalo Ne. Ne pozabimo, da imamo doma še cele vrste prvenstvenih tekem na sporedu in da žoga ne bo šla v kot tudi v ostalih južnih evropskih državah, kot ne bo šla spat tudi v Italiji. Lahkoatleti so dali tekališčem na prostem že prej slovo Uot nogometaši zelenim igriščem. Zdaj se bo lahkoatletski šport preselil v toplejše prostore, pod streho. Gotovo pa je, da atleti ne bodo počivali čez zimo. Če že ne bodo nastopali javno, pa bodo ves čas porabili za urjenje. Marsikdo si bo popravil svojo napako, ki mu je med letom delala toliko težkoč. Zimski trening je kaj pripraven za izboljšanje oblik«?. Sploh pa je med atleti udomačeno načelo, da ne smemo zime prespati, Uer sicer jih spomlad najde daleč od običajne foinie. Atleti morajo biti vedno pri- stvari, tudi v zimskih mesecih. Tudi s košarko na pro-stem je za letos pri kraju. Zdaj jo bodo igrali v prostornih dvoranah. — Tudi tenis je dal že davno slovo igriščem pod milim nebom. Borili se bodo zdaj v zaprtih prostorih. Skratka rečeno: tekališčem in igriščem pod milim nebom smo dali za letos slovo Medtem ko se nekateri športi preseljujejo pod streho, prihajajo za druge vrste lepi dnevi. Tu mislimo na hokej na ledu in na smučarske prireditve. S hokejem na ledu so že pred dvema tednoma začeli v Nemčiji. Za zdaj so bile .na sporedu le prijateljske tekme, ki so pokazale, da so igralci v prav dobri formi. Tudi v Švici je že bilo nekaj tekem. Prvenstveni ples na gladki ledeni plošči pa se bo šele zatel. Prav tako kot prvenstvene tekme, so dogovorjene že nekatere mednarodne hokejske tekme. Tako sta se za mednarodni nastop dogovorili že Nemčija in Švica. Tekma naj bi bila 20. t. m. ali pa 31. januarja. Kraj tekme še ni določen. — Kakor za hokejski šport, je prišel zdaj na vrsto čas tudi za umetno drsanje, ki ima v Evropi vedno več prijateljev. Nekaj nastopov v umetnem drsanju je že bilo v nekaterih večjih nemških mestih, kjer so nastopali vsi nemški glavni drsalni aduti. Tudi hitrostni drsalci bodo imeli zdaj svoje dneve. Tudi na mednarodne nastope že mislijo. Tudi tu Nemci prednjačijo, saj so se že dogovorili z odličnimi Norvežani za mednarodni hitrostni drsalni nastop, ki naj bi ■ bil v Oslu v dneh 10. in 11. februarja. Razen v Oslu_ bi Nemci nastopili tudi v Hamarju, — Tudi smučarji bodo prišli letos na svoj račun. Nekatere države so že objavile sporede državnih smučarskih tekem, kaj več o mednarodnih smučarskih tekmah pa letos še nismo mogli izvedeti. — Kljub hladnemu zimskemu vremenu bodo zadovoljni tako športniki, ki se ukvarjajo s poletnimi športi, kot tisti, ki imajo najrajši zimske športe. Vsi bodo zadovoljni Športni drobiž Za vlogi v živilsko shrambo 18 mesecev Ljubljana, 3. decembra. Torkov mali kazenski senat. ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhae, je obravnaval dve kazenski zadevi, katerdi ozadje in temelj tvorijo tatvine v živilskih shrambah odnosno manipulacije z živilskimi nakaznicami. Ljubljančan Ivan Zadravec, ki je bil rojen prav na Božič leta 1911. in stanuje v mirnem Mestnem logu, je kaj rad izrabljal pošteno ključavničarsko rokodelstvo v vlomilske namene, da je kot spreten ključavničar vdiral in vlamljal z vitrihi v razne prostore. Zato je bil že večkrat kaznovan. Državni tožilec je sedaj Ivana Zadravca obtožil dvakratnega zločinstva vlomne tatvine in prestopka prevare. Zakaj? Premeteni 2ane Zadravec je najprej letos nekega dne februarja vlomil v pod-strešno shrambo na Gosposvetski cesti št. 12 ter odnesel Juriju Novaku 3 kg težko šunko, vredno 200 lir, dalje v drugič 19 aprila iz iste shrambe in istemu lastniku kos 6uhih reberc, 2 kosa suhega mesa, 3 kose suhega Špeha in 4 suhe klobase, vse v vrednosti 250 lir. Zadravec je 20. aprila letos srečal dva kmečka fanta, Janeza Mrvarja in Franceta Nahtigala, ki sta prinesla v Ljubljano do 260 jajc. Ponudil se je njima, da jajca prav dobro proda. Sprejel je |ajca in po običaju takih sleparjev izginil v vežo, od tam po drugem kraju spet v drugo ulico. Jajca je prodal iti denar zapil. Kako je Zadravec vlomil pri Novaku? Inž. Milan Bertot je februarja najel nekega delavca, da bi mu znesel drva in premog v drvarnico, ki je bila neposredno v bližini Novakove mesne shrambe. In prav v tem času je izginila dobra šunka. Inz. Bertot in Novak 6ta tega delavca spoznala v osebi Janeza Zadravca. Ta je pred sodniki tajil prvi vlom, v bistvu pa je priznal drugi vlom, ko je iz shrambe odnesel še več suhega mesa in klobas. Neki neznanec mu je razodel poprej skrivnost, da se nahaja v hiši št. 12 na Gosposvetski cesti prav mnogo posušenega mesa. Izrabil je pri-, liko. ko je bila shramba odprta. Tako se je namreč izgovarjal Zadravec pred sodniki, računajoč, da mu bodo sodniki poklonili polno vero in ne Kot smo že objavili, je nameraval zagrebški Gradjanski za letošnji božič oditi na doljšo nogometno turnejo po Španiji. Zdaj pa je španska nogometna zveza prosila hrvaško, naj nameravani turnir odloži na prihodnjo veliko noč. — Seveda bodo z odložitvijo tekem v Španiji odpadle tudi tekme, ki bi jih moral Gradjanski odigrati z nekaterimi švicarskimi in južno francoskimi nogometnimi klubi. Pod sedanjo špansko vlado ima tudi šport velik razmah. Vse športne panoge cveto, kot že dolgo ne. Uspehi ne izostajajo in jih je videti vsepovsod. Da l>o šport pognal še boljše korenine, naj poskrbi tudi športna vzgoja, ki naj jo razširjajo le dobri športni časopisi. V ta namen so zdaj začeli v Madridu izdajati nov športni li^t pod imenom »Marca«. Glavni urednik tega največjega španskega športnega lista je Mauel Fernnndes Cueats, brat rimskega španskega poslanika. Tudi na letošnji božični teniški turnir v Barceloni, ki ga španska teniška zveza prireja že nekaj let zapored, so bili povabljeni nemški igralci. Nemci še niso nič gotovega odgovorili, če pa bodo povabilo sprejeli, tedaj bodoIposlali v Barcelono tele 'letošnje najboljše nemške igralce: Bauerja iz Niirnberga, Henkela iz Berlina in Dohnala iz Frankfurta ob Majni. Od dobrih igralcev bi prišla v poštev še Bartowiak in Buchliolz, ki pa se prav zdaj zdravita od poškodb, ki sta jih dobila na vzhodnem bojišču. Oba sta v vojaški bolnišnici. Kot je športnikom znano in kar smo že tudi mi objavili, so odšli pred nedavnim na Špansko najboljši italijanski boksarji. Vodi jih bivši svetovni boksarski prvak Primo Carnera. Italijani so dosegli na španski turneji že nekaj prav lepih uspehov. Tako je evropski prvak Oino'Bondavalli v peresni toži premagal španskega prvaka Safon-ta, tokrat šele po točkah. Egisto Peire, ki je tokrat v Barceloni nastopil namesto Musine. ki je ta dan počival, je zmagal nad Špancem Gonzaloni v peresni teži. Borba je trajala le dve rundi. V isti skupini je nadalje zmagal ludi Palermo, ki je odpravil španskega mojstra Ferrerja. Borba je trajala sedem kol. Ferrer je bil pri tem laže poškodovan in je moral po pomoč v bolnišnico. bodo njegove tatvine kvalificirali za vlom, marveč le za navadno tatvino, ko je bila prilika za tako dejanje. Se je urezal. Priznal je sleparijo z jajci. Mali kazenski senat je Janeza Zadravca obsodi! zaradi obeh tatvin in prevare na 1 leto in 6 mesecev robije ter na 50 lir denarne kazni. Državni tožilec g. Branko Goslar je proti tej sodbi prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Ljubljana Četrtek, 3. decembra: Franc Ksaverij, spo-znavalec; Sofonija, prerok; Hilarija, mučenica: Agrikola, mučenica; Jazon, mučenec. Ohuentiia Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 5t. Miklavževanje v Deškem vzgajališču na Selu bo v nedeljo ti decembra ob 4 popoldne. Zaradi pomanjkanja prostora si č.imprej poskrbite vstopnice. Vse informacije se dobe pri vratarju. Med slovenskimi skladatelji, ki so pisali dela za simfonični orkester, je bil med prvimi Anton Lajovic, ki je dosegel tudi prvo najčastnejše nitsto. Že pred 40 leti so prišla njegova prva simfonična dela v naš koncertni spored in tudi še danes ni reprezentativnega slovenskega koncerta, v katerem ne bi bil zastopan Lajovic s svojimi znamenitimi deli. Njegova dela so pa našla pot tudi v tujino, kjer so bila pogostokrat in z velikim uspehom izvajana. Na ponedeljkovem siinioničnern koncertu bo izvajal simfonični orkester Lajovčev Andante za veliki orkester. Dirigent bo Drago Mario Sijanec. Poleg Lajovca so na sporedu še Rossini, Dvorak in Grieg s svojim Koncertom za klavir m orkester, katerega bo izvajal najodličnejši slovenski pianist prof. Anton Trost, Koncert bo v ponedeljek, 7 t, m. ob 18 v veliki unionski dvorani. V nedeljo 6, decembra bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili nad vse zabavno in prikupno Connersovo komedijo »Roksi«. Pri prvih predstavah je žela velik uspeh, zato cenjeno občinstvo vljudno opozarjamo, da si vstopnice preskrbi v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10—12 in 2 uri pred prdestavo v društveni pisarni, Petrarkova uliea 12, I. nadstropje, Višarskn polena je naslov odlični slovenski drami, ki jo je za Rokodelski oder preuredil g. Pirnat. Delo je polno pristne kmetske karakteristike, ki daje posebno prikupnost in lepoto. — Igralci jo bodo uprizorili na praznik 8. decembra ob pol 5 popoldne. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10--12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje. Rokodelski oder: Nedelja ob pol 5: >Roksl«. Torek ob pol 5: »Višarska polena«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje. DECEMBER sd. Miklavž PROSTE GA. NVI KUPI DARILA : sponrn-ske kn ige, kvalitetna nalivna peresa m svinčnike, krasen pasemski papir keramiko, servise zb čaj ka«o kadilne garniture vaze, križe, slikan ce in barvnike ter šolske potrebščine v’ PAPIRNICI LIUDSKE KNJIGARNE, LJUBLJANA Miklošičeva centa St. 5 - Pred škofijo št, 5 l,fnhljans/eo gledališče DRAMA: , Četrtek. 3, decembra ob 18: Hamlet« Red A, Petek 4,_ decembra: Zaprto -(generalka). Sobota, 5, dec. ob 14. Princeska in pastirček. Miklavžev nastop. Mladinska predstavo. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. —' Ob 17; »Deseti brat«. Izven. OPERA Četrtek, 3. decembra ob 16. uri: »Slepa miš.« Ited četrtek. Petek, 4. decembra ob 15. uri. »Slepa raiš.< Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol. Sobota, 5. dec. ob 16, >1 hais«. Premiera, Red Premierski. Miklavž v Drami. Kakor vsako leto, se bo tudi letos oglasil Miklavž s svojim spremstvom angelov in pnrklov v gledališču in bo delil otrokom darila. Prišel bo v soboto ob 14 k predstavi P. Golieve pravljice: »Princeska in pastirček«, ki jo bodo igrali po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Miklavž bo prišel tudi k nedeljski tnladin-skt predstavi ob 10, »Sneguljčici«, in v torek ob 14 k »Peterčkovim poslednjim sanjam«. Darila za otroke morajo prispeli najkasneje do začetka predstave. Rumeno korenje, repo za ribanje, krmilno peso in rumeno kolerabo je čas kupiti samo šo nekaj dni. V trdem zimskem vremenu ne bomo mogli več uvoziti gornjih vrst blaga, zalo opozarjamo^ vse reflektante, da jih prodajamo samo še nekaj dni v naših skladiščih v Maistrovi ulici 10 in v mesarski stojnici Fr Ocvirka na Pogačarjevem trgu. Založile se pravočasnoI Gospodarska zveza, Ljubljana, A. TVENNRRV: DVE SIROTI n Luiza je prišla toliko k sebi, da je slišala. česa se l rochardova boji. »Gospa, še nikoli nisem |jojedla 6voje besede.« »To so zame prazne marnje... Jaz hočem janictva za to.« In tedaj je vdova po ustreljenem možu, ki je ob stolu, na katerem je ponavadi sedel njen mož, preklinjala Boga in ljudi, zahtevala da mora Luiza, ta nedolžni in deviški angel. |x>klekniti ob njej in priseči pred tistim Bogom, ki ga je sama preklinjala! Ko ji je bila prisega zadosti, je starka rekla: »Sedaj pa vas bosta kos slanine in kos kruha že spravila spet na noge.« Peter je 6kočil k polomljeni omari in jo odprl, toda opazil, da ni bilo v njej niti kruha niti slanine več. Frocltardova je zamrmrala, da mora trošiti denar za vojvodinjo, nato je vzela steklenico od žganja in odšla ven po pijačo, seveda pa je za 6eboj zaklenila vrata. VII. Luiza je slišala, da se je beračica oddaljila. Srečna da 6e ne nahaja več pred očmi starke, se je obrnila v 6mer, kjer je mislila, da je mladenič, in mu rekla: i »Gospod Peter, zakaj nočete govoriti? j Vaše hrabrilne besede mi de tako dobro! Ako bi vedeli, kaj sem pretrpela, ko I tam zgoraj nisem več slišala vaših tolažilnih in sočustvovalnih besed! Zakaj ne i spregovorite? Me mar nočete več ščititi?« | Ubogi šepavec, ki so ga ganile dekle-i tove besede, je bil zadovoljen, da ga sirota ne meri z istim merilom kakor mater in Jakoba. Približal se ji je s trepetom. »Gospodična... ne smete govoriti prej, preden kaj ne použijete. Tako slabotni kakor ste. ne smete jesti tistega, kar | vam bo prinesla moja mati... Mislil sem... tukaj je, vzemite tole stekleničico mleka, znabiti vam bo teknilo.« Ne da bi kaj rekla, je sirota vzela steklenico in jo izpila do dna. Ni minilo dosti minut, ko se je Fro-chardova že vrnila z živili. Z vinom, kruhom in slanino. »Tukaj je, vojvodinja! Hej, pokveka, zakaj nisi pripravil mize? Vzemi našo srebrnino iz omare!« »Hvala, g06pa, nič več ni6em lačna.« • Nič več niste lačni?« Starka je sumljivo pogledala na 6ina, ki ga je smatrala za krivega, da se je v .deklici dogodila ta izprememba. »Nič več nisi lačna? Prekle...! Ne boš mi govorila, da boš ti zmogla hoditi po pariških ulicah s praznim želodcem! Pojdi,« je nadaljevala, jo 6urovo potegnila za roko in jo povlekla do mize, razrezala kruh in ga ji košček potisnila v roko. Revica je napela V6e sile, da bi ga spravila v usta, medtem pa so solze zalile njene oči. »Spet poplava... neprestano le solze. Jaz jih nimam več, ker sem jih vse pretočila za mojim možem, za mojim dobrim Anatolom!« Da bi se potolažila ob tem trpkem spominu, je zgrabila za steklenico žganja in jo do ))olovice izpraznila, potem pa prijela deklico za roko, jo vlekla po stopnicah in jo povedla nazaj v izbo. Pojdimo vojvodinja, treba bo spati, jutri- pa se zgodaj dvigniti, ker se bo treba lotiti dela.« Peter je z očmi sledil siroti, ko je stopala po stopnicah. Medtem ko je Luiza nestrpno čakala naslednji dan, ko utegne najti svojo sestro, je Peter z bolestjo mislil na ta dan, ki bo za nesrečnico prišel še prehitro! TRETJI DEL I. Trije meseci so minili od dneva, ko je grof de Linieres postal načelnik pariške policije. Njegovo imenovanje ni povzročilo prevelikih 6prememb v navadah pariške gospode, saj je celo vila »Dober zrak« in smrt markiza de Pre6lesa ki je dvignila mnogo prahu na dvoru, zatonila v pozabljenje. Šestnajst let njunega zakona še ni po- gasilo grofu de Linieresu skrbi zavoljo tajnosti, ki je obdajala njegovo ženo videl jo je bil jokati in moliti, ni pa mogel prodreti stvari do dna. De Linieres je bil v svoji sobi, sedel za pisalno mizo in tiščal glavo med rokama. Prejšnji večer je Diana jokala! Grof je dvignil pogled na papirje, ki so ležali pred njim in potegnil izmed njih pelo. ki je nosila napis: »Zadeva vile .Dober zrak’.« Ta pola ga je opomnila na njegove dolžnosti. Dal je poklicati svo.e agente ki so čaka i v preddurju, in imel nanje sledeč nagovor: 'G tpodje, vi nienc.a rammfc uk a -*e N j. Veličanstva, Danes se ne smejo več pon-v.jati neredi ;atune, dv.»' oji in ra/ni običajni prestopki kaokr pod prejšnjim režimom. Zanašam se na vašo vestnost, kajti berače bomo spravili v kraje, ki smo jih v ta namen določili. Sedaj, gospodje, lahko greste. Vi, Morest. pa ostanite, ker moram z vami še govoriti.« Ko sta bila sama, je načelnik policije nekaj trenutkov molčal, preden je stavil svojemu uslužbencu vprašanje. Končno je dejal: »Gospod Morest, kako je mogla biti sredi belega dneva ugrabljena deklica, ne da bi kdo od policije za stvar izvedel? Zakaj do6lej v treh mesecih še ni6o bili ugrabitelji prijeti in vtaknjeni v zapore?« Morest je zavijal oči in 6e izogibal, da bi pogledal v stroge oči svojega predstojnika. »Gospod grof mora vedeti, da je ugrabljenje vodil markiz de Presles, da je bil markiz ubit v dvoboju, in eicer za- radi 6pora glede posesti tega dekleta, z...« »Z?... Dobro. Hočem izvedeti, kaj se je zgodilo z dekletom po dvoboju. Ste si zapomnili?« »Da, gospod.« Izpod oči je Morest pogledal grofa, kt se je v zadregi delal, kakor da bi gledal v papirje, ki so ležali na pisalni mizi. »Torej? Zakaj ne nadaljujete?« »Torej, gospod grof. Ženska... po dvoboju... je odšla z... nasprotnikom markiza de Preslesa. *Z niohn1 ..?« »Z vašim nečakom ekscelenca!« Grof de Linieres je vstal in začel razburjen koračiti po sobi. »Gospod Morest, jaz bom ubogal ukaze N| Veličanstva. Hočem, da' bodo ti gosjx)dje končno razumeli, da narekuje pripadnost k plemeniti družini velike dolžnosti, ne pa da bi dajala dovoljenje onečaščati ime in naslajati se v nedostojnih zabavah.« Nastopil je kratek odmor. »Gospod Morest, začnite' s preiskavo, kakor je potrebno!« »Toda gospod grof bo vedi, da obstojajo zapiski o .. teh pripetljajih v kartoteki družin, ki se nahaja v arhivu.« De Linieres se je zdrznil. »Kaj, v arhivu so dokumenti, ki se nanašajo na življenje vseh družin?« »Da, z v6emi podatki, ki se tičejo vseli družinskih članov.« Načelnik se je z roko pogladil po mračnem čelu, potem pa odločno velel: »Storite, kar m m vam bil rekel. Na ta na®n ubogamo ukaze svojega kralja.« »Uboeal bom, gospod.« ;j.w, j.or Podoba človeka čez sto milijonov let Mislijo, da bo človek tedaj plešast, brez zob, da bo imel dosti debelejšo glavo, njegovi možgani pa da bodo tehtali 3 kg Če hi vprašali kakšnega biologa, naj pove svojo sodbo o tein. kakšen bo bodoči razvoi človeka, živali in rastlin, bi najbrž dal še najpametnejši odgovor, če bi molčal in ne bi ničesar odgovoril. Na takšno vprašanje bi bilo namreč tudi težko pravilno odgovoriti, oziroma vsaj približno pravilno. Radovednežem, ki bi ga po vsem tem povpraševali, bi kvečjemu lahko postregel s tistimi znanstvenimi podatki, ki v časovnem redu odkrivajo današnjemu rodu preoblikovanje živih bitij, ki so živele, oziroma še žive na zemlji. Zemeljske plasti • debela poučna »knjiga« V zemeljskih plasteh so kakor na številnih straneh velike »naravne knjige« okameneli ostanki nekdanjih živali in rastlin iz davnih geoloških dob. Človek si lahko ogleduje ta ogromni naravni muzej, ki so ,v niem shranjene živali in rastline iz dobe pred milijoni in milijoni leti. Zoglenela ali okamenela drevesa so v njem. okostja živali, ki jih danes ni nikjer več na svetu, ker so že davno ali v geološkem smislu vsaj »pred kratkim« izumrle. ter lobanje človeka iz predzgodovinske dobe očitno kažejo, kako se je narava preoblikovala in napredovala. Le postopen razvoj V živalskem svetu in v kraljestvu rastlinstva so se prvotne preproste in enostavne ob like le postopoma izpopolnile in spremenile v takšne, kakršne imamo priliko danes opazovati na živih bitjih. Rastline s skritimi semeni in brez cvetov, kakršne so se pojavile kot prve na zemlji in ki še niso razširjale nobenega dišečega vonja, so postopno dosegle višjo stopnjo. dobile lepe pisane cvetove in vonj. Višje razvite rastline so bile tudi vedno občutljivejše za zunanje vplive in je temu primerno narava sama tudi poskrbela za njihovo lastno zaščito Pošastnim prvotnim nizko razvitim živalim so sledile popolnejše živali, ptice pev ke in vedno »pametnejša« živalska plemena. Iz divjega jamskega človeka, ki se je oblačil v kože divjih zverin, s kakršnimi se je na svojem lovu srečal, je nastal plemenitejši, vedno bolj »gosposki« človek, če se tako izrazimo Prva ženska, ki ie živela na zeml ii. bi pač osupnila, če bi nenadno zagledala pred seboi žensko današnjih dni. preveiano in elegantno oblečeno, čudovito popolno bitje stvarstva. Če pa si pozorno ogledamo stvari okrog sebe. lahko pridemo do silno zanimivih po datkov. na podlagi katerih si nekoliko le lahko predstavljamo, v kakšni smeri bo šel človekov razvoj dalje, to se pravi, kakšen bo človek v pozni bodočnosti. Vse trditve glede tega pa so več ali mani seveda Ie še samo ugibanje, domneve, ne pa dejstva, ki bi se •norala na vsak način uresničiti. Brezžična »telegrafija« med hrošči Grof Arco. nemški predhodnik učenih glav. ki so se odlikovale na polju elektrotehnike, ie nekoč zapisal: »Izkušrrfc so pokazale, da ob-stoji med tako imenovanimi koleopteri. hrošči s trdimi krili, neke vrste brezžična telegrafija. Na razdaljo več kilometrov sprejema samica tega hrošča brezžične znake in se pod njihovim vplivom čuti prisiljeno poiskati tistega, ki jih oddaja.« Vesoljstvo je ogromno morje valov in ima gotovo nekaj skupnega s človekovo duševnostjo. ki na tem polju pridno sodeluje. In v tem morju valov, ki smo vanj potopljeni in nad katerim skušamo bili gospodarji, doživljamo vedno nove stvari, vedno nove pojave. Dve zanimivi fotografiji Svoičas je neka znanstvena revija prikazovala fotografiji dveh ljudi, ki sta kazala velike živčne motnje, kadar ie močna krajevna radijska postaja oddajala na določeni valovni dolžini. Ko so lo valovno dolžino spremenili, tudi živčnih moteni ni bilo. Proučevan ie tega zanimivega pojava ni privedlo do, kakšnih določnih sklepov, pač pa le do ugotovitve dejstva samega in do prepričanja, da mora tem učinkom bili vzrok »neka višja sila«. Lahko pa smatramo, da stalne izpodbude in nove navade, ki jih ie treba pripisovati napredku znanosti, delujejo v nas in povečavaio neznane sposobnosti človekovih možganov ter razvijajo nove čute v človeku. Že v prejšnjem stoletju so sloviti učenjaki izrazili svoje, prepričanje, da so živčni pojavi biološka oblika električnih pojavov Viljem Marconi ie dopustil možnost. da so človekovi možgani sposobni izžarevati žarke na dosti večjo daljavo, kakor pa jih izžareva kakršen koli mehanični oddajnik, t Našemu razumu se odpirajo brezmejna obzorja. Slutimo čudovit nadaljnji razvoi na polju elektrotehnike, radioaktivnosti, spektroskopske možnosti, ki se nam polagoma že odpirajo, že slutimo, da ni več daleč čas. ko bomo neprimerno bolje razumeli skrivnosti okrog nas. kakor pa jih razumemo že danes. Nujno smo prispeli do meje med stvarnostjo in domišljiio in še celo nekoliko čez lo mejo. HENRIK SIENK1EWICZ ROMAN V SLIKAH Človek izgublja zobe Nemec Desiderius Papp računa, da se bo človekovo telo v nekaj tisočletjih že nekoliko spremenilo. Ena takšnih sprememb se že zdaj očitno kaže. Človek počasi izgublja zobe. Močno zobovje človeka iz predzgodovinske dobe spominja na zobe divjih zverin. Potem so njegovi zobje postajali vedno manjši in vedno ostrejši. Tudi njih število se ie zmanjšalo: Zamorci iz Srednje Afrike imajo še po 36 zob, ugotovljeno pa ie dalje tudi. da jih vsi belo-kožci nimajo po 32. Pri nekaterih človeških plemenih so opazili dalje, da ie že skoraj popolnoma izostal »modrostni zob« in ima človek mesto njega samo še nekakšne škrbine. Predzgodovinski človek ie bil dosti boli poraščen, kakor pa je sedanji, človek dalinie bodočnosti pa bo sploh čisto gol. Tudi las ne bo imel. pač pa bo čisto plešast. Zato po svoji zunanjosti ne bo preveč lep. a vsemu se bo treba privaditi in zanamci se nam bodo morda smejali, ko bodo gledali naše slike, na katerih smo po glavi »tako poraščeni«. A tudi plešaste ženske bodo skoraj gotovo našle svoje pesnike, ki bodo opevali njih lepoto. Možgani sedaniega človeka tehtajo povprečno 1.350 gramov. Lobanja bodočega človeka pa bo mogoče dosti večja in bodo pozni zanamci imeli naravnost ogromne možgane v primeri z današnjimi. Po mnenju nekaterih učenjakov dvajsetega stoletja bo človek čez nekaj milijonov let nekako takle: Imel bo veliko plešasto glavo na kratkem, močnem vratu. Od sedanjih trepalnic bodo ostali le še nekakšni sledovi. Uhljev ne bo imel več. možgani pa bodo tehtali okrog 3 kg. Možgani bodo lahko oddajali in sprejemali elektromagnetne žarke in bodo lahko v nekaj desetinkah sekunde izrazili svoje misli. Spektroskopski organ mu bo omogočal, da bo lahko videl, kakšne so razne stvari v svoji notranjosti. lahko bo torej prodrl s svojimi očmi v snov vsega stvarstva. Kemični pojavi bodo zanj neprimerno jasnejši in jih bo lahko tudi videl. Gledal bo lahko pred seboi valove, ki prihajajo iz vse-mirja -in zanj ne bodo nič več nekaj nevidnega in nezgrabljivega. Postal bo gospodar nad vsemi mogočimi žarki in jih bo obrnil sebi v prid.' Pridobil si bo novih možnosti, ki bodo odgovarjale njegovim novim življenjskim pogojem. Govorimo v jeziku geologov Vse to naj bi bilo torej možno v nekaj sto milijonov letih. Takšna časovna razdobja se nam sicer zde nepojmljiva, vendar pa ie milijon let kratka doba, če govorimo v jeziku geologov, to se pravi, če upoštevamo, koliko časa je že minulo od tedaj, ko ie bila zemlja še svetla zvezda, brez trde skorje, na kateri se je potem polagoma začelo razvijati življenje. 125. Ko si je Hilon nabral moči, je Vinicij ogrnil dolgo haljo in sta šla na pot. Hodila sta dolgo, zakaj lin je kakor večina kristjanov prebival za Tibero Naposled se je Hilon ustavil, pokazal Viniciju hišico, ograjeno z zidom in pokrito z bršljanom, rekoč: »Tamle je.« .. »Prav,« je dejal Vinicij. »Zdaj odidi' Pozabi, da si kdaj služil meni, pozabi, kje prebivajo Lin. Peter in Glauk, pozabi na to hišico in na kristjane Pridi vsak mesec v mojo hišo, kjer boš dobil po dva zlatnika. Če boš pa še zalezoval kristjane, gorje ti!« Hilon se je priklonil ter delal: »Pozabil bom.« 126. A komaj je Vinicij zavil okoli ogla, je Hilon vzrasel, stegnil roko za njim ter mu zagrozil: »Pri vseh boginjah maščevanja, nikoli ne bom pozabil!« Potem so ga moči spet zapustile in zgrudil se je na tla Vojaške uniforme v zadnjih dveh tisočletjih V' vojskah evropskih narodov so se v dobi pred 2000 leti častniki in poveljniki razlikovali od navadnih vojakov le po tem. da so imeli lepše in dragocenejše orožie. Tako ie bilo v Evropi še v sredniem veku. Ko pa so leta 1450. ustanovili najemniško vojsko, torej vojsko, v kateri so vojaki prejemali plačo fsoldati!), so nekateri vojaški oddelki dobili ime po opremi, ki so jo nosili, od helebarde do kiju podobne palice, ki je iz nje pozneje nastala maršalska palica. Pomenila ie nai-višjo vojaško stopnjo, ki jo ie mogel častnik doseči. V XVI. stoletju so Spanci uvedli posebne vrste vojaški pas, nekako ešarpo. kot znak, po 'katerem so se ločili poveljniki od drugih častnikov in vojakov. Kmalu so potem tak častniški pas začeli nositi tudi drugod Ves srednji vek so se častniki ločili od navadnih vojakov samo po tem, da so imeli drugačno orožje in lepšo obleko. Enotno vojaško uniformo so uvedli po 30 letni vojni, pobuda za lo ie prišla iz Brandenburga, s Saksonskega, iz Švedske in tudi iz Francije.^ ki ie bila tedai najmočnejša vojaška sila v Evropi. Okrog leta 1860. so še vse evropske vojske imele svoio posebno uniformo, ki se ie razlikovala med seboi ne le po barvi, temveč tudi po kroiu V najnoveiših časih so si začele vojaške uniforme raznih narodov postajati vedno podob-nejše, tudi po barvi. Danes nosiio skorai po- vsod vojaki sivozelenkasto ali rjavkasto, kakor da bi drug drugega hoteli na vsak način posnemali. V prelivu med Mozambikom in Madagaskarjem se je zaradi slabega manevriranja potopila grška ladja »Mont 1’era«, ki je bila v angleški službi. Posadka se je rešila-Japonska vlada je odobrila ustanovitev posebnega urada za zaščito lastnine Japoncev, ki so zaprti v sovražnih državah. Za voditelja tega urada, ki spada v okvir zunanjega ministrstva, je bil imenovan bivši japonski poslanik v Egiptu Suzuki. Brez posebnega sodnega postopka so bili v Oranu ustreljeni trije francoski častniki, ki so bili obtoženi sodelovanja v zaroti proti generalu Giraudu in so jih ameriške oblasti prijele. 1» divega otočia Fidži 1 Izpreobrnjeni ljudožrci 4i Suva (otočje Fidži). Fidži! je vriskalo moje srce, — ti dežela brez časopisov in brez knjig, dežela poštenih divjakov, ki se brez našega olepšavanja drže pravila: »Zri, ali boš pož.rt!< Fidži, ti raj brez telefonov, kako hrepenim po tebi! Moje srce je vriskalo vedno močneje, da, prav žvrgolelo je, ko sem zagledal v temnomodrem Južnem morju raztrgano vulkansko obalo otočja Fidži. Tako in sedaj sem na otoku Fidži. Sedim v kavarni »Pri črnem psu«, pred seboj imam čašo s čajem z vsemi podatki kakor na zapadli, v žepu imam angleški dnevnik iz Fidži otokov, poleg mene zvoni telefon, zunaj na cesti igra godba, sestavljena iz domačinov, lepo pesem: Ravno banane... Mojo srce ne vriska več, ampak samo žalostno spremlja godl>o: Itavno divjake, divjake, divjake sem iskal -tu... Galvno mesto otočja Fidži je že dolgo vrsto let civilizirano. Domačini nosijo namesto bojnega kija teniški lopar in znameniti »čarovniki« iz otoka Beca, ki bosi plešejo po beložarečih kamnih, zbirajo po predstavi prispevke v korist svoje obrtne šole. Dobri meščani mesta Suve hodijo ob nedeljah lepo v parih v leseno cerkev; I>od pazduho nosijo molitvenik (lepo zavit v papir) in pojejo pobožne psalme. Med njimi so stari možje, pi se še prav spominjajo, kakšen okus imajo človeška rebrca s prikuho iz banan — človeškega mesa namreč niso nikoli jedli brez prikuhe. Eden od njih se mi je otožno smehljal, kakor bi sii mislil: »Ti bi mi nudil lepo kosilo in gotovo bi ostal še kos mrzle pečenke za zajtrk. Toda žal, postali smo angleška kronska kolonija in zunaj pristanišča je zasidrana majhna križarka.« Prav isti žalosten nasmeh sem opazil v majhnem muzeju v Suvi pri treh domačinih, ki so stali pred razstavo »fidži-divjaštva«. Tu so še razstavljene dolge štirinoge vilice, lepo polirana sekira in natezalnica, kar je spadalo k slovesni »bokuli« (pojedina človeškega mesa), skratka ves kuhinjski pribor, ki so ga prebivalci otočja Fidži podedovali iz roda v rod. Tako divjaško kosilo je bilo namreč slovesno in človeško meso je bila edina hrana, ki jo prebivalci otočja Fidži niso jedli s prsti. V omari poleg hranijo angleške bojne trofeje, čelade, izstrelke, samokres -in vse ostale humane priprave, s katerimi mi civilizirani Evropejci izravnavamo razlike v mišljenju. Omenjeni trije domačini so opazovali omaro za omaro in videti jim je bilo, da bi imeli rajše lesene vilice, kakor jeklene samokrese, če — da, — če ne bi bila pred pristaniščem zasidrana križarka, in če ne bi v bližnjem parku vadil bataljon škotskih vojakov. Staknili so skupaj svoje široke glave s ploščatimi nosovi in 40 boječe šepetali med 6eboj. Ubogi divjaki! Prav nič drugega jim ni ostalo kakor sjx>min in stara sveta kletev: »Pojedel te bom!« Toda misijonarji so pridno na delu in v nekaj letih bodo prebivalci otoka Fidži prav tako lepo kleli kakor mi: »Vrag te vzemi«. V nekaj letih tudi ne bodo zrastli šest čevljev m dve coli visoko in ne bodo več tako mišičasti kakor rokoborci. Ah, že sedaj dobivajo možje iz Suve na svojih debelih nogah krčne žile in ženske iz Suve ploske noge. To pleme ni raščeno za civilizirane asfaltne ceste in še zdaleč ne za civilizirano delo. Kruh in banane tudi ne dajejo takšne moči kakor človeško meso (drugačna pačenka prebivalcem otočja Fidži ne ugaja prav). Da, kdo ve, ali bodo v nekaj letih sploh še živeli pristni prebivalci iz otočja Fidži. Ko so beli kolonizatorji opazili, da se domačini sicer žalostno smehljajo, toda ne znajo temljito prijeti za delo, so začeli uvažati kokosove nasade in na nasade za sladkorno peso indijske kulije. I prijatelje. Že danes sloji nasproti osemdeset tisoč domačinom tega otočja šestdeset tisoč Indijcev. Indijci so majhno podložno ljudstvo, ki se množi, kakor kanarčki in zagrabi za vsako delo. Prav tako gotovo bodo Indijci izpodrinili staro pleme velikanov, — te črnorjave divjake — kakor sedaj izpreminjajo džunglo v dolgočasne nasade. To blagoslovljeno otočje, ki ima bohoten plašč tropskih pragozdov, ta oaza rodovitnosti v Južnem morju, kjer rastejo divja limonina drevesa tako visoko kakor naši hrasti in uspejo storži banan tako kakor pri nas plevel, bodo povsem izpremenili v nasade. V nasade s številkami zaznamovanih gumijevih drevs, čigar sok bodo črpali prav tako s številko zaznamovani kuliji. Bodi, da je divjaštvo strašno in naša zapadna kultura blagoslovljena. Toda zaradi divjaštva je — po najvišji cenitvi — umrlo deset tisoč prebivalcev otočja Fidži. Ko pa je angleška vojna ladja »Dido« prinesla v deželo ošpice, je v nekaj tednih pomrlo štirideset tisoč prebivalcev na posledicah te nenavadne zapadne kužne bolezni. Naša civilizacija učinkuje hitro kakor rivinovo olje in tudi z istim uspehom. Razvoj dežel je bil hiter: leta 1855 je hotela amerikanska vlada izsiliti od divjaškega poglavarja Cacobaua iz otoka Fidži dolg v znesku pet tisoč dolarjev. Cacobau je osj>oraval upravičenost tega zahtevka (šlo je menda za odškodnio za nekega požrtega misijonarja). To je bil prvi dotik prebivalcev na otočju Fidži z zapadno civilizacijo. Cacobau je spoznal, da ameriškim načinom ne bo mogel odo-leti niti z bojnim kijem niti z lesenimi vilicami in je zaprosil za angleško varstvo Toda minilo je leto 1890, predno so se začeli zanj zanimali Angleži. Napravili so to na svoj običajen način, s tem da so Fidži otočje »povišali« v kronsko kolonijo, in poslali tja nekaj ladij. S tem pa se je že začelo utesnjevanje divjaškega jedilnega lista. V rodovitnih letih so prebivalci Fidži otočja žrli samo svoje osebne sovražnike in vojne ujetnike, če pa je izostalo de- ževje in divje banane niso obrodile, so po priliki požrli tudi svoje v. i ■ lUkTnn • LUMtMli leto Kramarič - Izdajatelji Ini Sedla - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« tzbaja ob delavnikih ob 12 - Me- sečna naročnina 11 lir, za Inozemstvo 15 lir - Uredništvo! Kopitarjeva nllca «/IH - Upravni Kopitarjeva alica t, Ljubljana - Telefon štev, št 40-01 do 40-05 - Podružnica: Novo mesto