Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 31. januarja 2020 Letnik LXXIII  št. 9  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Politika Podravski poslanci  Je vlado odpihnil zavarovalniški lobi?  Stran 2 Kmetijstvo Podravje  Cena prašičjega mesa se je zvišala za tretjino  Stran 8 Podjetništvo Kidričevo  Nekdanji šef Taluma v pokoj  Stran 5 Družba Ptuj  V vrtcu Vilinski gaj odprli še en oddelek  Stran 9 Črna kronika Podravje  Lansko leto nekoliko manj krvavo od prejšnjih  Stran 12 SPORED Moja boš Kaj se dogaja v zakulisju? Od 31. 1. do 6. 2. 2020 TV-spored Avenija 5 Hugh Laurie po novem v vesolju Nova slovenska serija V imenu ljudstva TOČKA 1 Nevarna stavba UE Ptuj  Bo inšpektor postavil varnost ljudi pred zahteve spomeničarjev?  Stran 3 Destrnik  Inšpektor upoko- jencem prepovedal uporabo kegljišča  Stran 4 Foto: Črtomir Goznik Ormož  Plačilo za vodo se februarja zvišuje  Stran 2 Podjetništvo Ormož  Kaj bo nastalo v propadajočem poslovno -hotelskem kompleksu  Stran 5 Ptuj  Gimnaziji uspelo – umetniška smer še to jesen  Stran 3  Strani 6 in 7 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Podravje, Slovenija  Za delavce iz nekdanje Jugoslavije nismo več zanimivi Kje bomo dobili proizvodne delavce Tako podjetja kot obrtniki na Ptujskem občutijo pomanjkanje delovne sile. „Nekaterih del domači delavci sploh nočejo več opravljati, kar je povezano s prenizkimi plačami,« pravi direktor ptujske območne obrtniške zbornice (OOZ) Ptuj Boris Repič. Slovenija tudi za delavce iz držav nekdanje Jugoslavije ni več ciljna destinacija. Vse pogosteje se namreč že ozirajo po delu v Avstriji ali drugih evropskih državah, kjer lahko zaslužijo več. Več na straneh 6 in 7. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  31. januarja 20202 Aktualno Zdravstvo pretrd oreh za Šarca in ekipo Boštjan Koražija, stranka Levica, v državnem zboru zastopa mesto Ptuj. Levica je kot zunanji partner koalicije od sporazuma z vlado odstopila že lani jeseni. Kot je dejal Koražija, se je po obetavnem začetku sodelovanja (dvig minimalne plače, končanje varčevalnih ukrepov) potem začelo zapletati že pri oblikovanju enostavnih politik. »Kar je bilo dogovorjeno in zapisano v koalicijskem sporazumu, se ni izvajalo. Raje so se ukvarjali s kadrovanjem in strankarskim kupčkanjem. V letu in pol se je izkazalo, da vlada ni imela ne sposobnosti ne želje odpraviti čakalnih vrst v zdravstvu ali zagotoviti dolgotrajne oskrbe, kaj šele oblikovati razvojno politiko. Zato v Levici odstop predsednika vlade razumemo. Že večkrat smo dokazali, da se da delati drugače in da so spremembe mogoče. V zadnjem letu in pol smo uspešno utrli pot dvigu minimalne plače na 700 evrov, letos smo po 16 letih govorjenja pripeljali v državni zbor odločanje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na predčasne volitve smo v Levici pripravljeni. Vidimo jih kot priložnost za oblikovanje nove koalicije, ki bo sledila programskim ciljem, kot jih imamo v Levici. V primeru predčasnih volitev se nameravam potegovati za novi poslanski mandat, o potrditvi kandidature bo odločala stranka.« Foto: M24 Še danes ni jasno, ali se bo na pogorišču stare sestavila nova vlada ali bomo čez tri mesece z obiskom volišč ponovno izpol- njevali državljansko dolžnost. Pri odločitvi o predčasnih volitvah bo prevladala politična igra moči. Večjim in močnejšim bi se volitve izplačale, manjšim in šibkejšim pač ne. Kar nekaj manjših igral- cev, ki so danes tudi del vladne ekipe, bi lahko ostalo pred vrati parlamenta. Kakorkoli se bodo karte zložile (ali bo nastala nova koalicija ali bodo razpisane pred- časne volitve), je dejstvo, da je vlada Marjana Šarca omagala in se poslavlja. Da ne bo odpeljal še vlak z evropskim denarjem Spodnje Podravje  Odziv poslancev na odstop predsednika vlade Je vlado odpihnil zavarovalniški lobi? Vladni »falcon« s 16-člansko ministrsko posadko je v začetku tega tedna stresla tako močna tur- bulenca, da je moralo letalo zasilno pristati. Turbulenco na letalu je povzročila odstopna izjava predsednika vlade Marjana Šarca. Z odstopom prvega med ministri se posredno prekine mandat celotni vladi. Ormož  Dražja voda, odčitavanje vodomerov ročno Plačilo za vodo se februarja zvišuje Po tem, ko so konec decembra svetniki gladko zavrnili dvig cene vode, predvsem na račun vgrajevanja digitalnih štev- cev, so po dokaj dolgi razpravi na tokratni seji nove višje cene, ki sicer ne vključujejo stroška vgradenj digitalnih štev- cev, potrdili. Matjaž Veršič iz Komunalnega podjetja Ormož je pojasnil, da je edina sprememba v primerjavi s prvim predlogom, da v cene niso vključene zamenjave vodomerov, kar pomeni nekoliko nižje stroške omrežnine, a so vseeno višji kot doslej. Iz simulacije stroškov za go- spodinjstvo ob povprečni porabi 12 m3 vode je razvidno, da se bo cena ob subvenciji omrežnine dvignila z okrog 14,3 evra mesečno na 15,3 evra oz. za slab evro. V desetih letih omrežnina dražja za 90 odstotkov Svetniki so se drug za drugim zgražali nad vedno višjimi cenami vode. »Predložen elaborat kljub vsemu predstavlja dvig cene omre- žnine za okrog 10 %. Mislim, da je ta cena previsoka. Če pregledate elaborate za preteklih deset let, boste ugotovili, da se nam je v tem času povečala cena omrežnine za okrog 90 %. Kje najti opravičilo za tako visoke podražitve?! To je absolutno preveč! Poleg tega pa so to subvencionirane cene. Občina je v desetih letih iz naslova subvencij primaknila 1,2 milijona evrov za vse tri gospodarske javne službe; za oskrbo s pitno vodo približno 600.000 evrov! To se mi zdi nenormal- no,« je bil kritičen Slavko Kosi. Podobnega mnenja je bil tudi Matej Hebar: »Izjemno me skrbi rast cen iz leta v leto. Slej ko prej bomo prišli do stanja, ko naši prebivalci ne bodo zmogli več plačevati.« »Plačujemo torej dvig plače tudi za direktorja?« Svetniki so imeli tudi kup drugih pomislekov, med drugim so bili kri- tični do rasti stroškov dela. Da je nelogično, da se ti zvišujejo z 283.000 na 287.000 evrov, če se število zaposlenih zmanjšuje za dva delavca, je v nadaljevanju med drugim izpostavil Kosi. Veršič je glede dviga stroškov dela pojasnjeval, da se hkrati z dvi- gom minimalne plače sorazmerno dvigujejo tudi plače preostalim za- poslenim. »Vaše pojasnilo ne pove ničesar. Torej sedaj plačujemo tudi dvig pla- če za direktorja, računovodja, tudi za vse druge službe, ki so zraven? Kakšno možnost ima občina, da preveri te izračune za stroške dela?« je bil z odgovorom nezadovoljen Hebar. Branko Šumenjak pa je med drugim pozval, da bi se morala vzpo- staviti kontrola dela: »Ne vemo, ali delavec na Komunali, ki ga plača- mo preko koncesijske pogodbe, res dela na vodovodu, ali je na kakem njihovem gradbišču.« Svetniki pogrešali konkretne številke V nadaljevanju je Veršič glede omrežnine odgovarjal, da se je ta naj- bolj povišala v letih 2015 in 2016, predvsem zaradi investicij v vodovod- no omrežje. Na višjo ceno omrežnine pa vpliva tudi to, da uporabniki večjih vodomerov zmanjšujejo dimenzijo. »Če gospod Veršič razlaga, da se je povišala omrežnina na podlagi nekaterih odklopov večjih števcev itd., bi pričakoval konkretne števil- ke. Te pavšalne obrazložitve preko prstov enostavno ne morem spre- jeti. Enako v zvezi z minimalno plačo,« je v nadaljevanju dejal Kosi. Da vseh številk ne more imeti v glavi ter da lahko z želenimi številkami postrežejo pisno, pa je odvrnil Veršič. Svetniki so županu ob koncu razprave naložili še, da se temeljito pregleda koncesijska pogodba. »Da pridemo do rezultata in cen, za katere bomo vsi verjeli, da so prave in poštene ter smo jih dolžni upo- rabniki plačevati,« je pristavil Kosi, ki je še menil, da bi morali začeti razmišljati v smeri, da bi z gospodarskimi javnimi službami opravljali v okviru režijskega obrata. Foto: MH Svetnik Matej Hebar: »Izjemno me skrbi rast cen iz leta v leto. Slej ko prej bomo prišli do sta- nja, ko naši prebivalci ne bodo zmogli več plačevati.« Foto: Dreamstim/M24 Foto: M24 Suzana Lep Šimenko Ptujsko-ormoško območje ima v tem sklicu državnega zbora re- kordno število poslancev – kar šest. Politična sestava je pre- cej barvita: dva poslanca sta iz stranke SDS, po enega poslanca imajo Levica, SMC, LMŠ in SNS. Ob odstopu predsednika vlade smo poslance ptujsko-ormoškega območja zaprosili za komentar o nastali politični situaciji. Suzana Lep Šimenko, ki so jo v parlament poslali volivci z območja Haloz in Dravskega po- lja, je poudarila, da je bilo že od začetka mandata jasno, da je sestava aktualnega državnega zbora takšna, v kateri razvoj- no usmerjene koalicije ne bo mogoče sestaviti: »Pri tej oceni ostajam tudi danes. Je pa pred vsemi nami dilema, ali predčas- ne volitve ali sestava nove vlade. Ne gre namreč spregledati, da v času mrtvega teka nastaja škoda in se lahko zamudijo številne pri- ložnosti, tudi na področju črpanja evropskih sredstev. V Bruslju sta še dve milijardi evrov nepočr- panega denarja. Trenutno daleč najverjetnejša možnost je ta, da bomo Slovenke in Slovenci po- novno odšli na predčasne voli- tve. V SDS bomo situacijo ocenili na organih stranke, kjer bomo sprejeli tudi dokončne odločitve. Smo pa v stranki na predčasne volitve že danes pripravljeni.« Na vprašanje, ali se bo v primeru predčasnih volitev potegovala za nov mandat, je odgovorila, da je o tem še preuranjeno govoriti. Pet šefov, vsak v svojo smer Poslanec SDS Jožef Lenart, ki v državnem zboru zastopa glas prebivalcev Ptujskega polja in Slovenskih goric, je padec vlade Marjana Šarca komentiral takole: »Ob nastopu mandata Šarčeve vlade 2018 se je vedelo, da bo pet šefov težko našlo pravo smer pri vodenju države. Osebno sem pri svojem d elu ugotovil, da predse- dnik vlade Šarec ni bil nikoli prvi in edini. Ob dejstvu, da mu je ob obrambnem odšel še fi nančni minister, je njegova reakcija kar predvidljiva. Odprti sta vsaj dve opciji rešitve, verjetnejše so pred- časne volitve. O nadaljnjih korakih, ki jih bo storila SDS, bodo odločali organi stranke, enako tudi o moji morebitni ponovni kandidaturi. Upam, da bo politika v času do predčasnih volitev zmogla dialog o nekaterih predlogih zakonov, ki so potrebni za normalno delova- nje države ter rešitev kriznih pod- ročij in resorjev. Med drugim so to zdravstvo, demografski tren- di, Slovenska vojska in reševanje revščine med upokojenci.« Bodo dogovori o cesti Ormož–Ptuj padli v vodo? Foto: M24 Jani Ivanuša Foto: M24 Mojca Žnidarič Ormoški poslanec iz vrst SNS Jani Ivanuša pravi, da jih je od- stop predsednika vlade prese- netil. Po njegovih besedah je odstop posledica neskladnosti znotraj stranke LMŠ. »Očitno so tudi zavarovalniški lobiji v Slove- niji premočni za slovenske vlade. Vsekakor gre za enoletni zastoj v vseh pogledih, ko govorimo o investicijah, pa tudi za zastoj pri normalnem delovanju države. S podporo proračuna 2020 in 2021 smo imeli v SNS zagotovljeno vso podporo pri realizaciji ceste Or- mož–Ptuj, česar pa nismo javno naznanjali. Kako bo dalje s tole 'nesrečno' cesto, bomo še videli,« je pojasnil Ivanuša. Na vprašanje o morebitni vnovični kandidaturi je odgovoril, da bo pri tem imela glavno besedo stranka. Foto: M24 Jožef Lenart Foto: M24 Aljaž Kovačič Mojca Žnidarič, ki v državnem zboru prav tako zastopa ormoško območje in je članica poslanske skupine SMC, je, podobno kot Ivanuša, navedla, da jo je odstop predsednika vlade presenetil. O nadaljnjem dogajanju pa je pove- dala: »Kot veste, se najprej išče nov mandatar. Če sestava nove vlade ne bo možna, sledijo pred- časne volitve. V primeru volitev bom ponovno kandidirala, saj že- lim za naše lokalno okolje storiti še več.« Tretji ormoški poslanec Aljaž Kovačič iz stranke LMŠ je bil v od- govoru kratek. Dejal je, da je vse potrebne informacije in razloge za odstop podal predsednik vlade. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020 COLOR CMYK stran 3 Gibanje po pločniku mimo stav- be UE je sicer že več let omejeno, vendar, kot opozarja Grah, oznake ne rešujejo ničesar, saj je pločnik, na katerega lahko zgrmijo težki deli fasade, še vedno prehoden in v uporabi. Znake za zaporo je tudi praktično nemogoče upoštevati, saj je postavljena pred vhodom v samo stavbo. Za zagotovitev osnovne varnos- ti bi bili po mnenju Graha dovolj že majhni posegi: „Dejansko bi morali strokovnjaki preveriti stanje posamezne skulpture. Nevarne bi odstranili in jih nato nadomestili z odlitkom. Odstranjene dele na fasadi bi lahko nadomeščali tudi postopoma. Sčasoma, ko bo zago- tovljen denar, pa bi začeli celovito sanacijo stavbe.“ Grah je sicer že takoj po prevze- mu funkcije novembra lani o stanju stavbe obvestil gradbeno inšpekci- jo. Ta naj bi kmalu izdala odločbo, s katero bodo določeni tudi roki za odstranitev nevarnih delov. Po oceni Graha bi za pregled zgrad- be in zgolj odstranitev nevarnih delov, brez njihovega takojšnjega nadomeščanja, po grobi oceni pot- rebovali le okrog 10.000 evrov. Spomeničarji ne dovolijo odstranjevanja brez takojšnega nadomeščanja Takšen predlog pa očitno ni všeč maribosrkemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na omenjenem Zavodu so pojasnili, da so že v času mandata prejšnje- ga župana podjetju Javne službe Ptuj posredovali kontake podjetja GNOM, ki je sposobno prevze- ti zahtevno prenovo fasade. To podjetje je imelo nalogo pripraviti dva predračuna, in sicer enega zgolj za utrditev najbolj perečih oz.odstopajočih mest in druge- ga za celovito obnovo fasade. Ta predračuna je podjetje tudi prip- ravilo in poslalo na MO Ptuj. Prvi predračun iz leta 2017 je znašal 15.000 evrov (za utrditev odsto- pajočih delov), drugi pa 150.000 evrov za celotno prenovo fasade. Ptujska županja Nuška Gajšek se je na sestanku s predstavniki Zavoda, ki je bil izveden na začetku njene- ga mandata, strinjala, da znesek 15.000 evrov ni previsok. »Glede na dejstvo, da ima zgod- ba dolgo brado, smo podali stro- kovno stališče, da si odbijanja na tako eminentni fasadi strokovno ne moremo več privoščiti, lahko pa do trenutka celostne sanacije parcialno saniramo najbolj ogrože- ne elemente in mesta, kar menim, da je korekten predlog ZVKDS,“ je stališče Zavoda predstavila Simo- na Menoni. Občina: »Pogojem bo zelo težko ugoditi« Na ptujski občini zagotavljajo, da iščejo varianto, kako zadostiti po- gojem Zavoda in hkrati na ekonom- sko vzdržen način rešiti težavo. Po novi ponudbi mora namreč občina za en odlitek, s katerim bi začasno nadomestili kamnito glavo, plačati 4.553 evrov. Predlog občine je zato takšen, da se nevarne skulpture in odpadajoče dele fasade čimprej odstrani, nadomesti pa kasneje, kar pa z vidika Zavoda nikakor ni sprejemljivo, saj zahtevajo ta- kojšnjo nadomestitev (verjetno v strahu, da se to zelo dolgo ali pa nikoli več ne bi naredilo). »Žal vedno znova ugotavljamo, da bo to zelo težko izvedljivo, če ne bomo našli kompromisa,« pra- vijo na občini in dodajajo, da se po dogovoru z Ministrstvom za javno upravo sanacija fasade predvideva v letu 2022. petek  31. januarja 2020 3Aktualno Ptuj  Katastrofalno stanje ene najeminentnejših zgradb v centru mesta Bo gradbeni inšpektor postavil varnost ljudi pred zahteve spomeničarjev? Zaradi nevarnosti, ki jo že več let za mimoidoče predstavlja stavba na Slomškovi ulici 10, v kateri deluje Upravna enota (UE) Ptuj, je konec decembra zadeve v svoje roke vzela gradbena inšpekcija. S pročelja stavbe je odpadlo že šest kamnitih glav, ki so težke več kilogramov. Ključni razlog, da odpadajo omet in skulpture, je zamakanje strehe. »Velika sreča je, da doslej še na nikogar ni padlo nič,« pravi načelnik UE Ptuj Metod Grah in dodaja, da bosta v primeru poškodb mimoidočih ali še česa hujšega za tragedijo odgovarjala Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za obrambo kot solastnika nevarne zgradbe. Foto: ČG Kot je razvidno s starih fotografi j, se prav zadnja leta pojavlja največja nevarnost padanja delov fasade, razlog pa: zatekanje strehe. Ne le umetniška gimnazija, tudi program aran- žerskega tehnika vzpodbuja kreativnost Da umetniški oddelek na gimnaziji Ptuj ni prvi in edini pro- gram, ki bi spodbujal in krepil kreativnost dijakov, je opo- zorila ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj Darja Harb, ki je takšno informacijo zasledila v enem izmed medijev. »Na naši šoli že več kot desetletje izvajamo program aranžerskega teh- nika, ki krepi najrazličnejše veščine na področju umetnosti in ustvarjanja. Seveda nisem nikakor proti uvedbi programa, celo žal mi je, da do izvajanja programa ni prišlo že pred leti, se pa morda predstavitev sliši kot zavajanje. Ob tem je tudi treba jasno povedati, da tudi naši dijaki lahko s petim pred- metom na maturi nadaljujejo šolanje na visokošolskih in tudi univerzitetnih programih. In povsem legalno in legitimno se mi zdi, da jim je omogočeno šolanje na akademiji za likovno umetnost, navsezadnje ta znanja usvajajo tudi v okviru pro- grama aranžerski tehnik.« Ne glede na povedano pa je treba poudariti, da je aranžerski tehnik srednje strokovno izobraževanje, umetniški oddelek pa je del splošnega izobraževanja. Foto: ČG Ptuj  Gimnazija: umetniška smer še to jesen »Umetniški oddelek je logičen korak« Dolgoletna želja Gimnazije Ptuj po uvedbi umetniškega od- delka se je udejanjila. Tako bo letos gimnazija s 150-letno tradicijo vpisala prvo generacijo dijakov v programih likov- ne smeri ter gledališča in fi lma. »Ocenili smo, da je dozorel trenutek za uvedbo umetniškega od- delka. Ministrstvo je sledilo naši želji, ki je tlela več kot 20 let,« je dejal ravnatelj Boštjan Šeruga. Ideja po nadgradnji obstoječih programov splošne in športne gim- nazije z umetniškim oddelkom, ki naj bi zagotovil prostor 14 dijakom na likovni smeri in 14 mest na smeri gledališča ter fi lma, sledi potre- bam iz okolja. Edina gimnazija z umetniškim oddelkom v celotnem Podravju »Kultura je na Ptuju ena najpomembnejših dejavnosti in tudi v viziji Ptuja igra pomembno vlogo. O pomenu kulture v najstarejšem mestu pričajo številni festivali, gledališka tradicija – koliko gledališčnikov in drugih ustvarjalcev je pridobivalo znanje v ptujski gimnaziji. Tako da je bila uvedba novega oddelka logičen korak,« je povedal ravnatelj in pripomnil, da je tudi med osnovnošolci interes za ta program velik. »Bomo edina gimnazija s tem programom na širšem območju Pod- ravja, tako da se nadejamo dijakov tudi iz Maribora, Slovenske Bistrice in seveda domačega Ptuja.« FOTO: Črtomir Goznik Padla že sedmina „glav“ Največjo težavo oz. nevarnost predstavljajo padajoče skulpture, ki so tik pod streho stavbe UE. Te so namreč najtežji element fasade. Od skupno 44 jih je doslej padlo že šest. Kakšno je stanje preostalih, ni znano. Če bi se izkazalo, da jih je še 10 v slabem stanju in bi jih po zahtevah spomeničarjev morali nadomestiti, bi zgolj to zahtevalo 45.000 evrov glede na ponudbo, ki jo imajo na MO Ptuj. K temu je seveda treba prišteti še stroške pregleda. Skupno je celovita sanacija strehe in fasade na eni nevarnejših stavb v mestu ocenjena na okrog pol milijona evrov. Foto: ČG Na stavbi manjka že kar nekaj ka- mnitih glav. ZVKDS odstranitve preostalih ne dovoli, če se jih takoj ne nadomesti z odlitki. Zdaj je na vrsti zaupanje in vpis dijakov Prostorski pogoji za izvajanje programa so z amfi teatrsko dvorano na čelu odlični, tudi kader imajo zagotovljen. »Umetniška gimnazija še vedno pomeni, da dijaki pridobivajo splošna znanja in opravljajo splošno maturo, kar na koncu koncev lahko pomeni, da se lahko dijak iz likovne smeri odloči tudi za študij katerekoli smeri. Bo pa ta pro- gram nadgrajen s strokovnimi vsebinami, bodisi z likovne smeri bodisi s področja fi lma in gledališča, kar pa zgolj pomeni dodatno širino v znanju dijakov,« je prepričan Šeruga. So pa v ptujski gimnaziji sedaj pred težko nalogo – v zelo kratkem času morajo pridobiti zaupanje dijakov in staršev v nov program. Prve obsežnejše informacije lahko vsi zainteresirani pridobijo že na infor- mativnih dnevih, kjer bodo podrobneje predstavljeni tudi pogoji za vpis v likovno smer, seveda pa bo gimnazija veliko pozornosti posve- tila tudi osrednjemu programu splošne gimnazije, kjer načrtujejo vpis 112 dijakov v štiri oddelke, ter športnemu oddelku z 18 prostimi mesti. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  31. januarja 20204 Podravje Spomnimo, da so se člani Društva upokojencev sveti Urban – Destrnik z velikim zanosom vključili v gradnjo športnega centra, saj so prispevali ogromno delovnih ur pa tudi kar nekaj gradbenega materi- ala. Občina Destrnik in društvo sta sklenila pogodbo o sofi nanciranju gradnje centra, in sicer je bila in- vestitorica občina, društvo pa so- fi nancer. Čeprav objekt, ki se ga je gradilo še pod prejšnjim županom Vladimirjem Vindišem, ni dobil upo- rabnega dovoljenja, so ga upoko- jenci ves ta čas kljub temu uporab- ljali, obenem pa občino opozarjali, da zadevo pravno uredi. Destrniški nadzorni odbor je pregledal izvedbo projekta, o ugotovitvah pa je predsednik Ma- tija Zorec poročal svetnikom na januarski izredni seji občinskega sveta, ki so se je v velikem številu udeležili tudi upokojenci, da iz prve roke izvedo kaj več o usodi svojega centra. Da je občina kot lastnica objekta v prekršku, ker dopušča uporabo večnamenskega centra, ki nima uporabnega dovoljenja, je ena od ugotovitev nadzornega odbora. »Če pride do škodnega dogodka, to pomeni posledice za lastnico, torej občino. Zavarovalnica bi v takem primeru terjala odškodnino od občine,« je pojasnjeval Zorec in še dodal: »Ker je lastnica zemljišča občina, poseduje tudi nepremični- no, ki stoji na njej. Sofi nancerska pogodba, ki jo je društvo sklenilo z občino, še ne prinaša lastništva na objektu. Vem, da so upokojenci veliko vložili v ta projekt in se ma- ksimalno angažirali za njegovo re- alizacijo, a njihov vložek žal ne po- meni tudi lastništva. Če bi pridobili stavbno pravico do objekta, bi bila zgodba drugačna.« Odločba o rušenju obeh nadstreškov Nadzorni odbor je ugotovil, da postopki izvajanja projekta niso bili skladni z zakonodajo in da niso bila spoštovana pravila javnega naro- čanja, obenem pa je priporočil, da se nemudoma pristopi k pridobitvi uporabnega dovoljenja za objekt, z društvom upokojencev pa v najkrajšem možnem času pravno formalno uredi razmerje uporabe objekta. Župan Franc Pukšič je povedal, da je zadevo v zvezi z večnamen- skim rekreacijskim centrom začel urejati takoj po prevzemu manda- ta, nato pa se je obrnil na zbrane člane društva upokojencev: »Kdo je kriv za nastalo situacijo? To ni vaš predsednik in občinski svetnik Branko Goričan, krivda je na strani bivše direktorice občinske uprave Darinke Ratajc, ki postopkov ni pe- ljala po zakoniti poti.« Zbrane v sejni sobi je nato sezna- nil še z odločbo, v kateri gradbeni inšpektor Branko Kmetec Občini Destrnik kot lastnici prepoveduje uporabo objekta za kegljanje do pridobitve uporabnega dovoljenja, hkrati pa v 180 dneh nalaga odstra- nitev dveh nadstreškov, ki nista v skladu s projektno dokumentaci- jo in za katera ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Najhitrejša rešitev je legalizacija »Bognedaj, da bi do rušenja res prišlo,« je Pukšič miril upokojen- ce, med katerimi je ob poslušanju vsebine inšpekcijske odločbe kar završalo. »Ves čas delamo na tem in menim, da je rešitev v legaliza- ciji objekta. Naročili smo geodetski posnetek, začeli pripravo spreme- njene projektne dokumentacije, objekt smo vpisali v kataster stavb, računamo, da bomo v mesecu dni vložili zahtevek za legalizacijo. Ob- čina bo morala plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo pros- tora, legalizacija pa bo nadome- stila uporabno dovoljenje.« Tudi Zorec se je strinjal, da je postopek legalizacije najkrajša pot do rešitve problema. Bo društvo dobilo stavbno pravico? Uporabno dovoljenje za športni center bi lahko imeli že zdavnaj, pa je prepričan Branko Horvat. »Gospod župan, leto dni ste pot- rebovali, preden ste se lotili tega reševanja, ker pač niste imeli in- teresa. Tudi vi boste nekoč stari in vam ne bo všeč, če bo imela lo- kalna politika tak odnos do vas. Če so bili postopki napačno vodeni, pa naj odgovorni plačajo za to.« Elizabeta Fras je menila, da takšen rompompom okrog kegljišča ni po- treben. »Gledala sem upokojence, ko so poročilo o nadzoru poslušali s solzami v očeh. Namesto da bi se jim zahvalili za opravljeno delo in požrtvovalnost, morajo poslušati očitke, da so delali narobe. Ni več pomembno, kdo je za nastalo situ- acijo kriv in kdo ne, pomembno je, da to rešimo.« Branko Horvat je nato predlagal, da se po legalizaciji objekta društvu podeli stavbna pravica, s čimer so se strinjali tudi drugi svetniki. Destrnik  Večnamenski rekreacijski center še vedno brez uporabnega dovoljenja Inšpektor upokojencem prepovedal uporabo kegljišča Nadzor nad izvedbo investicije, v kateri so s svojimi žulji in materialom aktivno sodelovali destrniški upokojenci, je pokazal na številne nepravilnosti, veliko slabe volje pa je tudi zaradi lastništva, ki pripa- da občini in ne društvu upokojencev. Foto: SD Izredne seje destrniškega občinskega sveta so se v velikem številu udeležili tudi upokojenci. Ptuj  Čiščenje brežine reke pri Termah Ptuj Nadaljevanje urejanja dravske plaže Maja 2018 se je ob nabrežju Drave, v neposredni bližini Term Ptuj, začela urejati gozdna plaža. Območje se je očistilo in postavljene je bilo nekaj urbane opreme. A idiličen pogled na ptujski grad je kazil sosednji zaraščen in nevzdrževan del, ki so ga pred nekaj dnevi končno začeli urejati. Ideja gozdne oz. dravske plaže je kar za nekaj let nato zastala nekje na papirju. Razen urbane opreme – kovinske ograje, stebričkov in klopi –, kar je občino stalo 21.000 evrov, so obljubili, da bodo uredili še sto- pnišče in preostalo infrastrukturo. Govorili so tudi o gostinski ponudbi v premičnem objektu. Ne glede na velikopotezne načrte je projekt pri vstopno-izstopnem mestu toplice, ki naj bi ga izvedli v sklopu Vitalizaci- je ptujskega jezera, ostal na začetni točki. Vse do minulega tedna. Ptujska občina, Dravske elektrarne Maribor in Brodarsko društvo Ranca Ptuj so že pred časom pohvalili dobro in tvorno medsebojno so- delovanje. Predsednik BD Ranca Emil Mesarič poudarja, da je prav urejanje bre- žine Drave na desnem bregu od Term proti mestu eden vidnejših doka- zov za to: „Zadeve se končno urejajo. Postavlja se osnova za dravsko plažo. Upamo na redno vzdrževanje in dejansko bo to prijeten prostor, kamor bomo z veseljem zahajali. Izvajalec del je podjetje RGP, naročnik pa DEM. Pobuda, da se to uredi, je stara več kot deset let, a z novo ener- gijo – tudi na občini – se stvari končno obračajo na bolje. Stvari, ki smo jih skupaj dogovorili, se izvajajo, kar nas posebej veseli. BD Ranca skrbi za vitalizacijo jezera in reke Drave že več desetletij in vsekakor si želimo, da se zadeve začnejo odvijati v pravo smer. Cilj vseh nas je prispevati tudi k turistični ponudbi, s tem pa razvoju mesta.“ Foto: ČG Te dni poteka pri Termah Ptuj prava čistilna akcija. Foto: KG Starše  Načrtujejo še drugi poligon Prvi pumptrack poligon Dobra novica za vse ljubitelje razgibane vožnje koles in ski- rojev prihaja iz Starš. Nova pumptrack proga je na voljo vsem obiskovalcem od blizu in daleč. Postavljena je daleč od prometa in prosto dostopna vsem zainteresiranim. Mlade želijo zvabiti na zrak, jih spodbuditi h gibanju in druženju. To je bil glavni cilj Saše Lukača, ki se je za izgradnjo tudi osebno zavzel in bil vse od ideje do uresničitve močno vpet v celotno dogajanje: „Ugotovil sem, da igrišča v Staršah samevajo. Niti ni bilo golov, košev za košarko. Tudi večfunkcijsko igrišče ob osnovni šoli je večinoma samevalo. Drugje po Sloveniji sem videl, kako otroke privabljajo poligoni.“ Lukaču sta na pomoč pri oblikovanju proge priskočila na pomoč Tilen Frank in Dejan Gorenc, na terenu pa je veliko pomagal tudi lokalni grad- binec Robert Gerečnik. Vsi akterji so poskrbeli, da je projekt, ki bi sicer stal čez 40.000 evrov, znašal le okoli 13.000 evrov. Ta sredstva je zago- tovila občina, kjer pa že razmišljajo o novih progah v drugih naseljih. Če bodo napovedi vzdržale, se bodo nove pumptrack steze kmalu veselili tudi v naselju Trniče. Foto: SD Matija Zorec: »Postopki izvajanja projekta niso bili skladni z zakonodajo.« Foto: SD Branko Goričan: »Zakaj neki smo se upokojenci organizirali, delali in zala- gali, če potem to ni nič vredno?« Mesarič je prepričan, da bo ob primernem vzdrževanju investicija, ki je v teku, pomembno vplivala na to, da bo še eno območje ob reki zaživelo. „DEM bodo trikrat letno poskrbele za vzdrževanje, mora pa pripravljenost pokazati tudi občina in naročiti še dodatne preglede ter posege, če so ti potrebni. Ni treba vlagati veliko sredstev. Če bo brežina lepo urejena, bodo ljudje z veseljem izkoristili ta prostor za druženje,“ meni Mesarič. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  31. januarja 2020 5Podjetništvo Poslovno-hotelski kompleks, ki je bil pred dvema in tremi desetletji znano središče številnih prireditev in zabav, že vrsto let boleče propa- da. Hotel se je po propadu zadnje- ga lastnika, gradbenega podjetja IGD Holermuos, znašel v rokah Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Očitno pa se je našel investitor, ki bo ugriznil v to kislo jabolko. Kupoprodajno pogodbo z DUTB je podpisal Stanko Kočevar, solastnik več podjetij v različnih državah ter lastnik in direktor pod- jetja Oculus energija s sedežem v Logarovcih. Kot je za naš časopis zatrdil, bo v zastavljenem roku na- kazal preostanek kupnine; ta zna- ša skupno 285.000 evrov. Začetek temeljite obnove prihodnje leto Povedal je, da ima z omenjeno stavbo dolgoročne načrte in je ne namerava prodati naprej. Dolga leta zapuščen objekt namerava temeljito obnoviti. Potrebna bodo ogromna vlaganja, Kočevar jih ocenjuje na štiri do pet milijonov evrov, kljub visokemu vložku pa je zagotovil, da od svoje namere ne namerava odstopiti. Začetek gradnje napoveduje za prihodnje leto, v nekdanjem hotelu name- rava urediti zdravstveni center. To dejavnost pa nameravajo povezati s hotelsko ponudbo. »Najprej bo statik ocenil stanje objekta, nato bomo šli v ureditev potrebnih projektov. Nameravamo ohrani- ti vse zunanje gabarite objekta, notranje stene pa bomo porušili in notranjost povsem na novo uredi- li. Uredili bomo 72 sob kategorije štiri zvezdice plus, veliko kristalno dvorano za poroke in druge do- godke, spa center ter prostore za zdravstveni turizem. Vsaka soba pa bo nosila še posebno zgodbo in promovirala domačo vinsko zgodbo, kajti v vsaki bo vinska trta. Želimo se čim bolj vključiti v domače okolje, ponujati lokalna vina in druge produkte z okoliških kmetij.« Kočevar, ki ima sicer korenine iz Sv. Tomaža, upa, da jim bo v tem letu uspelo pripraviti vso potreb- no dokumentacijo, prihodnje leto pa bi šli v gradnjo. Pred tem pa že- lijo še odkupiti objekt za hotelom. Z zdravstvenim turizmom se Kočevar že ukvarja v treh solastni- ških podjetjih, najbližje je v Varaž- dinu v sosednji Hrvaški, kjer nudijo nekatere zdravstvene storitve. Med uporabniki tako pričakuje predvsem tujce, ki sedaj hodijo v Varaždin, pa tudi druge goste. Računa, da bo objekt dokončan v roku treh do štirih let, v njem pa bo zaposlenih 25 do 30 ljudi. Ormož  Boljši časi za propadajoči hotel Novi kupec namerava urediti zdravstveni center s hotelsko ponudbo Propadajočemu ormoškemu hotelu, ki velja za črno točko v mestu, se končno obeta vrnitev na uspešna pota. Novi kupec, Stanko Kočevar, je napovedal ogromna vlaganja in preureditev objekta v zdravstveni center s prenočišči. Foto: MH Novi kupec namerava v povsem obnovljenem objektu razvijati zdravstveni turizem s spajem in hotelsko dejavnostjo. Zakon, ki ureja višino regresa za prehrano med delom, je sicer v veljavi od leta 1997, pri čemer pa od uveljavitve zakona za uravno- teženje javnih fi nanc zavezuje le še subjekte v večinski lasti lokalnih skupnosti oziroma države. Med ta podjetja spada tudi večina komu- nalnih podjetij v Sloveniji. Po omenjenem zakonu je najvišji regres za prehrano omejen na 4,61 Slovenija, Podravje  Kmalu sprememba zakona Enako plačilo malice vsem v komunalnih podjetjih Predlog sprememb zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki izenačuje zneska za malico za delavce v javnih in zasebnih komunalnih podjetjih, je deležen enotne podpore poslanskih skupin. Kidričevo  Nekdanji šef Taluma v pokoj Danilo Toplek se je upokojil Z novim letom se je upokojil dolgoletni prvi mož Taluma Da- nilo Toplek. V Talumu se je zaposlil leta 1976. V letih 1977–78 je služil vojaški rok, po končani vojaški obveznosti je v Ta- lumu neprekinjeno deloval do konca lanskega decembra. Na čelu podjetja je bil 27 let, od 1984 do 2011. »Moje profesionalno delo je bilo v celotnem obdobju predmet takšnih ali drugačnih presoj, vča- sih celo dobronamernih. Na njih se kaj dosti nisem oziral. Rezultati so govorili sami za sebe. Na kon- cu tega dela svoje poklicne karie- re lahko vseeno zatrdim, da sem skupaj z ekipo sodelavcev v za gospodarstvo zelo turbulentnih obdobjih uspel zagotoviti ne le preživetje družbe Talum, temveč tudi trdne temelje za njen nadaljnji razvoj. Toda« »stara junaštva niso dovolj za nove zmage«, zato je po- membno, da vodenje družbe nada- ljujejo ljudje, ki imajo poleg znanja tudi dovolj veliko mero nujno pot- rebne pripadnosti in odgovornosti družbi in kolektivu. Predsednik uprave Marko Drobnič to najbolje dokazuje,« je ob upokojitvi za naš časopis na kratko povedal Toplek, ki je mesto direktorja Taluma leta 2011 odstopil Marku Drobniču. »Moja zavzetost in odgovornost za vodenje Skupine Talum se že od prevzema vloge predsednika uprave v ničemer ne spreminja. Z vso resnostjo in usmerjenostjo v nadaljnji razvoj naše fabrike nadaljujemo svoje delo. Vem, da nam bo skupaj z ekipo sodelavcev, vsemi talumov- kami in talumovci, ki danes delamo v tovarni, uspelo nadgrajevati v preteklosti ustvarjene odlične temelje v smeri prestrukturiranja pro- gramov tako, da izdelamo vedno več izdelkov z višjo dodano vredno- stjo. To nam uspeva z nam značilno trmo in vztrajnostjo, ki smo se ju učili tudi od mojega predhodnika Danila Topleka,« je ob slovesu dolgo- letnega direktorja tovarne povedal sedanji predsednik uprave Marko Drobnič. Foto: Arhiv ŠT Danilo Toplek je Talum vodil 27 let, v njem je bil zaposlen celotni čas svoje poklicne poti, to je več kot 40 let. Z novim letom se je upokojil. Foto: DK Podjetje Javne službe Ptuj je v nekaj dneh odstranilo vso kramo, ki je ostala za uporabniki vrtičkov na Mlinski cesti. Ptuj  Urejanje urbanih vrtov Podrli in odstranili vse Načrti občine, da se krama na vrtovih na Mlinski cesti, ki so na občinski zemlji, odstrani do septembra 2019, se niso uresniči- li. Uprabniki vrtov navodilom občine niso sledili, precej jih je kljub večkratnim pozivom pustilo lope, prikolice in drugo opre- mo nedotaknjeno. Pred nekaj dnevi so delavci podjetja Javne službe Ptuj pognali stroje in počistili vse do zadnjega kotička. Nekateri uporabniki vrtov so navodilom občine sicer sledili in počis- tili svoje vrtove, veliko pa se jih je ta navodila požvižgalo. Občina jim je najprej uvidevno rok podaljševala, pred nekaj dnevi pa je izbrani iz- vajalec začel čiščenje. To je prvi pogoj, da bodo na tem mestu uredili urbane vrtičke. Cilj občine je, da se investicija konča do marca, ko se začnejo dela na vrtovih. Odlok in razpis za oddajo vrtičkov v najem sta v pripravi, prednost pa bodo imeli dosedanji uporabniki, ki bodo po no- vem morali najem plačevati. Površina, na kateri se vrtovi urejajo, meri 6.121 m². Poskrbljeno bo za dostop do vode, stranišča, urejene bodo lope za orodje, kompostniki ter igrala za otroke. Na celotni površini so predvidene lesene hišice, kjer bodo zbiralniki deževnice in prostor za skladiščenje vrtnarskega orodja. Do zbiralnikov vode bo speljan vodo- vod za primer sušnega obdobja. Celotno območje bo ograjeno. Vrtovi bodo dveh velikosti, večji na 50 in manjši na 25 m2 površin. Letos se ureja omenjeno območje kot prvo, na katerem bodo prvi ptujski urbani vrtovi, plan občine pa je te površine urediti še na drugih lokacijah. Za Talum je dejal, da je nanj, od- kar je minister, popolnoma spre- menil svoj pogled. „Talum budno spremljam od začetka ministro- vanja (to je dobrih pet let, op. a.). Na to podjetje sem kot minister popolnoma spremenil pogled, saj sem ga prej poznal samo od zu- naj. Gre za tehnološko razvito in uspešno podjetje, ki je kos izzivom sodobnega časa. Menim, da smo energetsko zahtevnim podjetjem, kot je Talum, zagotovili konkurenč- ne pogoje. Družba dobro rešuje iz- zive, za razvoj podjetja me ni strah, uspešni so na svojem področju in jim za to tudi čestitam.“ Delo Perutnine Ptuj je minister ocenil takole: „Podjetje je največji živilsko-predelovalni gigant v Slo- veniji z nekaj tisoč zaposlenimi in kooperanti. Upamo, da se bodo novi lastniki držali napovedi o inve- stiranju, ki so jih predstavili ob na- kupu podjetja. Zaenkrat vse kaže, da se v tej smeri trudijo. Perutnina Ptuj v slovenski živilsko-predelo- valni industriji predstavlja nepo- grešljiv člen. Je pomembno podje- tje tako doma kot tudi na tujem.“ Minister je napovedal tudi širi- tev Magninega obrata v Hočah. „Magna se ne bo končala pri prvi fazi. Smo pri koncu priprave po- gojev za drugo in tretjo fazo. To pomeni investicijo v proizvodnjo v vrednosti 500 milijonov evrov in šestkrat več zaposlenih, kot jih je sedaj, ko jih je 400.“ Podravje  Minister Počivalšek o velikih zaposlovalcih Napoved o 500-milijonski investiciji v Magno Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je ob nedavnem obisku v Podravju v izjavi za medije med dru- gim ocenil poslovanje dveh največjih podjetij v spodnjepodravski regiji: Taluma in Perutnine Ptuj. Foto: M24 Po besedah ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška naj bi Magna v Hočah po končani drugi in tretji fazi investicije v proizvodnjo zaposlovala čez 2.000 sodelavcev. evra na dan, medtem ko je po ko- lektivni pogodbi komunalne dejav- nosti pravica povračila določena v višini 6,12 evra. S tem prihaja v komunalni dejavnosti do občutnih anomalij, saj delavci podjetij v las- ti lokalnih skupnosti na letni ravni prejmejo približno 340 evrov manj za prehrano med delom kot delavci v podjetjih zasebnega sektorja. Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  31. januarja 20206 V središču Orešek: »Podražitev dejansko znaša osem evrov!« Gorazd Orešek je opozoril, da se na vsaki seji mestnega sveta potrjujejo predlogi za dvig cen. Ob tem je opozoril, da tokratna podražitev ni tako majhna, kot se prikazuje. Omenjenemu znesku 2,28 evra (ob povprečni porabi 10 m3 vode) je treba prišteti še subvencijo, ki je bila ukinjena: „Po mojem izračunu pa to skupaj znese okrog osem evrov po položnici.“ Orešek je izrazil še eno bojazen; da se obeta še znatnejša podražitev zaradi dviga minimalne plače in cen odvoza blata: „To pa zagotovo ni dobra popotnica za naprej.“ Foto: ČG Po burni in dolgi razpravi je me- stni svet MO Ptuj s 16 glasovi za, petimi proti in štirimi vzdržanimi potrdil zvišanje cen komunalnih storitev na vseh področjih (za sis- tem javne kanalizacije, nepretočne greznice in male čistilne naprave). „Vse se draži, vse obešamo na pleča občanov. To je brezno brez dna. Zavedam se, da so nekateri ukrepi potrebni, vem, da se je od- voz podražil zaradi odločitev Ma- džarske, a vseeno ni prav, da vse prenesemo na občane. Občine bi morale skupaj najti primerno reši- tev. Zadeva se bo podražila za ok- rog pet evrov na položnico, občani se zgražajo! Številni težko shajajo skozi mesec,“ je predlog poko- mentiral svetnik Milan Klemenc. Za skoraj polovico vsega blata na čistilni napravi »zaslužna« Perutnina Ptuj Klemenc pa je izpostavil še ne- kaj; Perutnina Ptuj (PP) je eden največjih proizvajalcev odpadnega blata na našem območju: „Slišal sem, da razmišljajo o prečiščeva- nju, kar je dobro. Ampak, ali raz- mišljate, kaj se bo zgodilo? Naša čistilna naprava bo spet iztrošena, strošek pa bomo ponovno prevalili na občane. Dajmo naložiti tistemu, ki na čistilno pripelje največ tega blata, da plača tudi sorazmerni delež amortizacije. Ko bodo preki- nili sodelovanje s Komunalo, bodo nam pustili le iztrošeno infrastruk- turo, mi pa bomo morali poskrbeti zanjo. Zaradi povedanega tega predloga ne morem potrditi,“ je vztrajal Klemenc. Tudi svetnika Gorazda Oreška je zanimalo, kakšen je delež blata iz PP, ki obremenjuje ptujsko čistilno napravo in ali ta plačuje sorazmer- ni delež: „Ali je to enostavno pre- neseno na pleča občanov?“ Po podatkih direktorja Komu- nalnega podjetja Ptuj Janka Širca PP zavzame kar okrog 40 % njiho- vih kapacitet! Je cena višja tudi zaradi »Perutnininega blata«? Kot je še povedal Širec, se bo to spremenilo, saj PP namerava zgra- diti lastne prečiščevalne naprave, sicer pa na čistilni napravi po pre- novi kanalizacijskega sistema (ki je v planu) tako onesnažene vode niti ne bi več sprejemali. Ob tem je pojasnil, da ne gle- de na enormno količino odpadne vode perutninarsko podjetje ne plačuje sorazmerno višje amorti- zacije! Ima pa višji faktor obreme- nitve. Podatek je Širec poskušal omiliti s pojasnilom, da tudi za dru- Ukinili subvencije za čas gradnje ... Podžupan Marjan Kolarič je spomnil, da se je pred kratkim ukinila tudi subvencija občine: „Dobro vemo, da smo jo ukinili zaradi gradnje kanalizacije. A se postavlja vprašanje, ali so ljud- je sposobni plačati komunalni prispevek, ki znese v povprečju 1.500 evrov za družino. Ljudje preprosto nimajo denarja. Življe- nje je postalo drago. Marsikdo pravi: če bo tako drag priklop na kanalizacijo, jo kar imejte za sebe.“ Županja je zagotovila, da bodo subvencije ponovno uvedene po izgradnji kanalizacije. Miran Murko iz ptujske območ- ne službe Zavoda RS za zaposlova- nje je pojasnil, da iskalci zaposlitve na Ptuju delo v povprečju najdejo v pol leta. Med osebami, ki so bile vpisane v evidenco brezposelnih, se jih je lani zaposlilo okoli 2.700, od tega največ profilov s končano tri-ali štiriletno srednjo šolo. Novo službo je dobilo 700 ljudi s triletno šolo in 830 s štiriletno. Zaposlitev je našlo tudi 500 delavcev, ki imajo končano osnovno šolo ali manj ter 150 delavcev z nižjo poklicno kva- lifikacijo. Težave z zaposlitvijo imajo mladi, ki takoj hočejo idealno službo Diplomantov vseh treh stopenj študijskih programov se je lani zaposlilo 520. Murko poudarja, da mladi, ki so pripravljeni svojo karie- ro graditi postopoma, večjih težav z vključevanjem na trg delovne sile po končanem šolanju nimajo. „Sprejmejo ponudbo, ki jo trg po- nuja,“ je razložil in izpostavil, da pa je večja težava najti delo za tiste mlade, ki že sprva ciljajo na službo svojega življenja. „Pri tistih, ki želi- jo že s prvo zaposlitvijo zadovoljiti vse svoje karierne cilje in ambicije, pot do želene službe ni enostavna. Zato potrebujejo kar nekaj časa, da najdejo priložnost ali pa morajo svoja pričakovanja spremeniti in biti pripravljeni na sprejem kom- promisov.“ Največ priložnosti za službo imajo električarji In kateri kadri so na ptujsko-or- moškem najbolj iskani? Na ravni končane srednješolske izobrazbe je največ povpraševanja po delav- cih elektro stroke (inštalaterji in mehaniki), lani so jih delodajalci preko zavoda iskali 650. Veliko je tudi povpraševanje po varilcih, a v primerjavi z električarji bistve- no manjše (136). Sledijo delavci v montaži, vozniki težkih tovornja- kov in vlačilcev (špediterji), proda- jalci, delavci v zdravstveni negi, na- takarji in kuharji, mehaniki, delavci za preprosta dela v proizvodnji, monterji strojnih instalacij, orod- jarji, livarji, strugarji … Med visoko izobraženimi se najbolj iščejo šolniki, zdravniki in medicinci Za kader z visokošolsko izo- brazbo je bilo lani v regiji največ povpraševanja po pedagoškem in zdravstvenem kadru. Za osnov- Spodnje Podravje  Evropa in Slovenija brez uvoza delovne sile ne bosta funkcionirali Slovenija za delavce iz držav nekdanje Jugos Na ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje je ta čas prijavljenih nekaj čez 2.700 iskalcev zaposlitve. Pred desetimi leti (200 5.000 brezposelnih. Čeprav je v evidenci ptujske območne službe ZRSZ vpisanih 2.700 oseb, pa delodajalci, z do delavcev. Zato najemajo tujo delovno silo. Lani so delodajalci v Spodnjem Podravju za nekdanje Jugoslavije. Ptuj  Brezplodna politična prerekanja o tem, ali so vse podražitve javnih storitev res upravičene Nova precejšnja podražitev komunalnih storitev, ki Ptujski mestni svet je v ponedeljek potrdil predlog Komunalnega podjetja Ptuj, s katerim so dvignili cene komunalnih storitev, o čemer smo za občane še višja, saj subvencije več ne bo. Glavni razlog za tokratno podražitev je dražji odvoz blata iz čistilne naprave, pri čemer pa je n Za skoraj polovico vsega blata na čistilni napravi »zaslužna« Perutnina Ptuj. 1.150 trajno brezposelnih V Spodnjem Podravju je okoli 1.150 trajno brezposelnih (to je sko- raj toliko, kot je vseh prebivalcev ka- tere od manjših občin). Trajno brezposelne so osebe, ki so vpisane v evidenco ZRSZ in v letu dni niso prišle do zaposlitve. Delež trajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi na ptujsko-ormoškem območju dosega 42 %, republiško povprečje je 49 % „Osebe, ki ostajajo v evidenci, imajo največkrat neke težave ali ovire, zaradi katerih so za delodajalce manj zanimive. Ti namreč večinoma pričakuje- jo in želijo usposobljene, zdrave in motivirane sodelavce,“ je pojasnil Miran Murko iz ZRSZ. Foto: ČG Foto: M24 Na ptujsko-ormoškem območju kronično primanjkuje zdravnikov in medicinskega osebja. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 7 ge pravne subjekte (kot so npr. bol- nišnica, zdravstveni dom ...) veljajo enaka merila. Orešek je ob slišanem predlagal, da naj se razmisli o spremembi pla- čila amortizacije za gospodarske subjekte, s čimer se je strinjala tudi županja Nuška Gajšek, Andrej La- zar pa je spomnil, da javni zavodi ne spadajo v kategorijo podjetij in zanje ne morejo veljati enaka pra- vila. Mestni svet je nato direktorju Šircu naložil, naj pripravi predlog, kako bi cene storitev za gospodar- ske subjekte opredelili drugače. V prihodnje podražitve še zaradi višjih plač Ne glede na vse težave pa je Ši- rec poudaril, da so lahko zadovolj- ni, saj imajo s prevzemnikom blata sklenjeno pogodbo do jeseni 2021, medtem ko so nekatera komu- nalna podjetja po državi že ostala brez odjemalcev blata: „Res pa je, da v Sloveniji za blato nimamo re- šitve, in če ga Madžarska dejansko ne bo sprejemala, nam grozi še bi- stveno večji dvig cene, s sedanjih 117 tudi na 180 evrov za tono odpe- ljanega blata!« To pa ni vse. Kot je še povedal Širec, v Komunali nimajo več not- ranjih rezerv, s katerimi bi lahko omilili podražitve, saj da so naredili že vse, kar je možno; med drugim tudi povišali stopnjo sušenja bla- ta, s čimer se znižuje tonaža. Zato je opozoril, da je pričakovati še kakšno podražitev, ki bo posledica zakona o zvišanju minimalnih plač. Kakšni bodo učinki tega, naj bi bilo znano čez približno pol leta. Če nočejo obremeniti proračuna, morajo ljudi Dvig minimalne plače, ki bo imel številne negativne učinke, je petek  31. januarja 2020 7V središču nošolske učitelje je bilo razpisanih 109 delovnih mest. Za področje izobraževanja se je ponujalo še dodatno okoli 100 služb, in sicer za svetovalne delavce, za organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela, za strokovnjake za delo z otroki s po- sebnimi potrebami, učitelje v glas- benih šolah, vodstvene kadre (rav- natelje), profesorje na srednjih šo- lah in vzgojitelje v vrtcih. Na podro- čju zdravstva je bilo razpisanih 72 delovnih mest za zdravnike, 70 za strokovnjake za zdravstveno nego, 20 za psihologe, 11 za zobozdrav- nike, delodajalci so iskali še govor- ne terapevte in fizioterapevte. Za poklice z visokošolsko izobrazbo, kot so ekonomisti, računovodje, poslovni sekretarji, pravniki, inže- nirji strojništva, komercialisti, pro- gramerji in gradbeniki, je bilo za vsakega od navedenih profilov raz- pisanih manj kot 20 delovnih mest. Starejši v primerjavi z mlajšimi težje do zaposlitve Dobra tretjina vseh brezposel- nih na ptujsko-ormoškem območju je stara čez 50 let. V evidencah ptu- jskega zavoda jih vodijo tisoč. Od teh tisoč jih je skoraj 600 dolgotraj- no brezposelnih. To pomeni, da v več kot 12 mesecih brezposelnosti niso našli nove zaposlitvene prilož- nosti. „Med starejše še vedno šte- jemo starejše od 50 let, čeprav se dejansko ta meja pomika navzgor, po naši oceni je že preko 55. leta. Iz izkušenj vidimo, da morajo sta- rejši v iskanje zaposlitve vložiti več truda kot mlajši brezposelni. So pa njihove konkurenčne prednosti pridobljene izkušnje, delovne na- vade, zanesljivost in odgovornost do dela.“ Brez tuje delovne sile ne bo šlo Tako je ob nedavnem obisku na Ptuju povedal gospodarski minis- ter Zdravko Počivalšek. Poudaril je, da bi lahko pomanjkanje de- lovne sile celo vplivalo na rezultat gospodarske rasti. „Gre za izziv, ki se ga bo v prihodnje treba loti- ti, v tej luči pa tudi reforme social- nih transferjev. Čeprav je stopnja brezposelnosti rekordno nizka, pa imamo na zavodih za zaposlovanje še vedno prijavljenih okoli 60.000 iskalcev zaposlitve. Ocenjujemo, da jih je vsaj ena tretjina takšnih, ki bi se lahko zaposlila,“ je izpostavil minister, ki priložnost za krpanje kadrovske luknje vidi tudi v upo- kojencih, ki so še pri volji za delo, hkrati pa je za to interes tudi pri delodajalcu. Tretji bazen za pridobitev delov- ne sile so po ministrovih besedah mladi, ki vstopajo na zaposlitveni trg. „Treba bi bilo skrajšati dobo študija, več mladih bi se lahko za- poslilo po končani prvi bolonjski stopnji študija. Tako je v večini držav EU, pri nas se v večini odloči- jo za nadaljevanje študija na drugi stopnji.“ Četrti vir delovne sile, ki jo bo Slovenija v prihodnje potrebova- la, je uvoz delavcev iz držav, ki so nam kulturološko in jezikovno bli- zu. „Slovensko gospodarstvo in Slovenija kot celota, enako tudi ve- čina evropskih držav, brez uvoza delovne sile ne bo funkcionirala.“ Minister Počivalšek je dodal, da si politika prizadeva tudi za to, da bi se mladi zaposlovali doma. Za to je po njegovih besedah treba za- gotoviti delovna mesta, ki delavcu omogočajo večji zaslužek, pa tudi primerna stanovanja. Foto: ČG Kljub burni razpravi je večina svetnikov na koncu (po pričakovanju) potr- dila zvišanje cen komunalnih storitev. slavije ni več najbolj zanimiva 09) je bila številka skoraj enkrat višja. Takrat je bilo v evidenco vpisanih nekaj manj kot Foto: Dreamstime/ M24 zlasti v proizvodnih dejavnostih, vse težje pridejo aposlovali 1.700 tujih delavcev, večinoma iz držav i brez dvoma ne bo zadnja letos o že poročali. Plačilo bo uradno v povprečju višje za okrog 2,28 evra, dejansko pa bo podražitev na dan priplavalo dejstvo, da največje količine blata odlaga Perutnina Ptuj. Foto: MZ Katera dela opravljajo tuji delavci Direktor ptujske območne obrtniške zbornice (OOZ) Ptuj Boris Repič je povedal, da tudi obrtniki na Ptujskem občutijo pomanjkanje delovne sile. „Nekaterih del domači delavci sploh nočejo več opravljati, kar je povezano s prenizkimi plačami. Zraven tega moramo na zadevo pogledati širše skozi demografsko sliko in pomanjkanje mlade delovne sile, ki nas čaka v prihodnjih letih. Zato ptujski obrtniki in podjetniki že danes aktivno iščejo delovno silo v tujini. Zaradi razumevanja jezika, kulture in navad se najbolj obračajo na delavce z območja nekdanje skupne države. V letu 2019 je bilo na območju Sp. Podravja mesečno veljavnih med 1.600 do 1.700 delovnih dovoljenj. Ptujski obrtniki zaposlujejo največ delavcev iz BiH, Hrvaške, Srbije, Severne Makedonije ter Kosova, in sicer v gradbeništvu, kovinarstvu, prevozništvu, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih. Gre za poklice gradbinec (preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah), zidar, elektroinštalater, elektromehanik, serviser, voznik, orodjar, varilec, monter kovinskih konstrukcij, kuhar, natakar ... V veliki večini zaposlitev so naši delodajalci s tujimi delavci zadovoljni, zavedajo pa se, da jih morajo za učinkovitejše delo še dodatno usposobiti. Delavcem, ki prihajajo iz bolj oddaljenih držav, delodajalci zagotavljajo tudi bivanje. Veliko je delavcev iz Hrvaške, ki se na delo dnevno vozijo od doma.“ Repič je dodal, da pa Slovenija za delavce iz držav nekdanje Jugoslavije več ni ciljna destinacija. Vse pogosteje se namreč že ozirajo po delu v Avstriji ali drugih evropskih državah, kjer lahko zaslužijo več. Foto: ČG Zaposlitve mladih in starejših v Spodnjem Podravju v 2019 Izobrazba Mladi do 29 let Starejši od 50 let OŠ ali manj 103 152 Nižja poklicna 18 40 Srednja poklicna 198 193 Srednja strokovna in splošna 383 105 Visokošolska 1. stopnje 153 30 Visokošolska 2. in 3. stopnje 74 7 Vir: ZRSZ Podatki veljajo za registrirane brezposelne na ZRSZ, območna služba Ptuj. komentirala tudi županja Nuška Gajšek: „Žalostno je, da država ljudem najprej nekaj da, nato pa jih trikrat bolj udari po žepu z dvi- gom storitev. To je posledica od- sotnosti državne politike, ki se s tem ne ukvarja tako, kot bi se mo- rala. Naši ljudje bodo vedno bolj obremenjeni. Če se ne odločimo za dvig cen, je to obremenitev za proračun. Že zdaj se za vse investi- cije zadolžujemo. Skrbi me, kaj bo v prihodnje.“ Če občinski svet ne bi potrdil dviga cen, bi morali po nekaterih izračunih iz proračuna zagotoviti 200.000 evrov letno. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  31. januarja 20208 Podravje Prostore, ki so služili delu poli- cijske postaje, je občina skušala že večkrat prodati, vendar so intere- senti ponujali nesprejemljivo nizko ceno. Sveža informacija je, da se je pojavil interesent, ki bi bil priprav- ljen odšteti minimalno ceno, ki jo je določil občinski svet, to je 60.000 evrov. »Gre za prostor, ki je potre- ben večjih preureditev, saj je sedaj služil v pisarniške namene, ob tem pa ima ločen vhod, predprostor in balkon,« je dodal župan Sebastian Toplak. V rumeni stavbi v središču Pod- lehnika ima občina v lasti tudi kletne prostore, ki pa v prodajo niso vključeni. Tam so trenutno veroučna učilnica, sanitarije in skladiščna prostora. »Tudi za te prostore smo na občino že prejeli povpraševanje, vendar je občinski svet sklenil, da zaradi pomanjkanja parkirišč prostorov za podjetniške dejavnosti ne moremo oddati,« je pojasnil župan. Iščejo najemnike za nekdanjo občinsko stavbo Podlehniška občina išče tudi najemnike ali investitorje za nek- danjo občinsko stavbo. »Do lan- skega oktobra je stavbo imelo v najemu podjetje Euro-Asfalt, ki je gradilo avtocesto, sedaj je prazna. Nameravamo jo minimalno sani- rati ter nato poiskati interesente. Povpraševanja so bila, tudi od za- poslenih v Magni, a glede na spre- menjene gospodarske razmere ne vemo, kakšen bo izid.« Na občini se zavedajo, da zgradbo pred pro- padom rešuje prisotnost ljudi, a za nekdanjo občinsko stavbo, ki je tik ob avtocestnem priključku, si v Podlehniku želijo nekaj več. Eden izmed scenarijev je zagotovo najti investitorja, ki bi znal stavbo zara- di ugodne lokacije izkoristiti v turi- stične namene. A da bi se to lah- ko zgodilo, morajo najprej urediti zemljišča okrog zgradbe, je dejal župan, do tokrat pa je ključno, da objekt živi. Podlehnik  Kakšni so načrti z občinskimi nepremičninami Kupec za nekdanje prostore policije, občinska stavba sameva Občini Podlehnik naj bi po zadnjih informacijah vendarle uspelo privabiti resnega interesenta k nakupu 70 kvadratnih metrov velikega prostora v stanovanjskem bloku, kjer je pred preselitvijo delovala Policijska postaja Podlehnik. Foto: Mojca Vtič Občina naj bi našla kupca za stanovanje z balkonom in ločenim vhodom v izmeri 70 m2. Po podatkih za leto 2018 vsak Slovenec poje 37,5 kilograma prašičjega mesa na leto, stopnja samooskrbe pa je nizka. Letna poraba z 78.000 tonami občutno presega domačo prirejo, ki je pri 29.800 tonah; te številke dokazu- jejo našo odvisnost od tujih trgov, tako glede količine kot cen, ki se zvišujejo, saj se je lani prašičje meso v Sloveniji podražilo za 36, v EU pa v povprečju za kar 44,4 odstotka. »Sprva je kazalo še na večje podražitve, kar je razvidno tudi iz zgornjih številk, a se je rast potem ustavila pri za dobro tretjino višji ceni. Karkoli se zgodi na svetov- nem trgu, vse takoj občutimo tudi doma, saj smo pri prašičjem mesu daleč od samooskrbe. Kako smo ranljivi, se najbolj pokaže prav ob izbruhih bolezni, kot je na primer afriška prašičja kuga, takrat se za- vedamo, kaj pomeni samooskrba. Za rast cen prašičjega mesa je kriv predvsem pojav te bolezni, ki je najmočneje prizadel Kitajsko; gre za državo, ki je velika porabnica prašičjega mesa, zaradi epidemije pa je bila prisiljena skoraj v celoti ukiniti lastno proizvodnjo in začeti meso uvažati iz držav, ki jih bole- zen še ni prizadela. Pri nas je tako, da razlika med ceno mesa na trgo- vskih policah in odkupno ceno pri rejcu ostaja velika, pri čemer kraj- šo seveda vedno potegne rejec; ta namreč dobi le majhen delež smetane, večina ostane trgovskim verigam,« pojasnjuje prvi mož ptu- jskih kmetijskih svetovalcev Peter Pribožič in poudarja dve glavni usmeritvi v zvezi s prirejo in proda- jo prašičjega mesa v Sloveniji. »Naši nalogi sta v prvi vrsti po- večanje samooskrbe s prašičjim mesom in preprečitev izbruha za živali smrtonosne afriške prašičje kuge. Prašičerejci izvajajo preven- tivne zaščitne ukrepe, največ pa lahko prispeva tudi vsak od nas, in sicer, da iz 'nevarnih' dežel ne pri- naša suhomesnih izdelkov.« Odkupne cene se spet nižajo, čeprav nikomur ni jasno, zakaj Potem ko se je lani spomladi cena prašičjega mesa pri mesarjih krepko zvišala, so se zvišale tudi odkupne cene, pravi Marta Matja- šič s prašičerejske kmetije v Leva- njcih. »Zdaj pa opažam, da se cene odkupa znova nižajo, čeprav mi ni jasno, zakaj je tako, saj ne dobi- mo nobenih pojasnil. Ni lahko v tej branži, v primerjavi s preteklostjo pa trenutno na srečo vsaj nimamo težav s prodajo.« Slovenija, Podravje  Cena prašičjega mesa se je lani zvišala za tretjino Rejcem gre majhen delež smetane V Sloveniji smo močno odvisni od uvoza prašičjega mesa iz drugih držav, s tem pa tudi od tekočih nabavnih cen mesa z drugih trgov. Foto: SD Karkoli se zgodi na svetovnem trgu, vse takoj občutimo tudi doma, saj smo pri prašičjem mesu daleč od samooskrbe. Kam za valentinovo ? Na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor (SŠGT Maribor), da bolje spoznam poklice v gostinstvu in turizmu. Vabljeni na Vabljeni na Tako so pridobili sredstva za dve javni polnilnici, se povezali z Društvom za e-mobilnost Slove- nija (Dems) ter eno postavili pri Gasilskem domu Destrnik, drugo pa pri Turistični kmetiji Lovrec v Jiršovcih. Polnilnici sta simbolič- no odprla župan Franc Pukšič in predsednik Demsa Ignac Završnik na slovesnosti, ki je potekala pred destrniškim gasilskim domom in na katero so se mnogi udeleženci pripeljali z električnimi kolesi. Na vsaki lokaciji v bistvu stojita po dve Tesla polnilnici, ki deluje- jo po principu »priključi in polni« ter so opremljene s kablom in konektorjem tipa 2. Člani društva so zbranim predstavili način delo- vanja oziroma polnjenja vozil, jih popeljali na testne vožnje in jim razkazali razstavljena električna vozila, med katerimi je največ po- zornosti pritegnilo vozilo znamke Tesla 3. Odprtju je sledila še pogostitev na Turistični kmetiji Lovrec, kjer je tekla beseda tudi o nadaljnjem šir- jenju polnilne infrastrukture. Destrnik  Začetek gradnje polnilne infrastrukture Dve polnilnici za električna vozila Na Destrniku so uspešno kandidirali na javnem razpisu Eko sklada za nepovratne fi nančne spod- bude občinam na zavarovanih območjih Natura 2000. Foto: Arhiv občine Destrnik Po dve polnilnici za električna vozila stojita pred destrniškim gasilskim domom in pri Turistični kmetiji Lovrec v Jiršovcih. Foto: Mojca Vtič Nekdanja občinska stavba je trenutno prazna. Želja občine je, da bi v njej zaživele vsebine, ki bi privabile turiste. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  31. januarja 2020 9Podravje V vrtcu izvajajo kurikulum za vrtce (javnoveljavni program), ki so ga nadgradili z elementi waldor- fske pedagogike, gibalnim koncep- tom po Emmi Pikler, kooperativno nego, ter sočutno vzgojo. »To pravzaprav ni nič novega. Gre za osnovno človeško toplo, ljubeče, podporno odnosno in spoštljivo vzgojo, ki pa je zaradi komercialno- -potrošniškega pritiska pozabljena in se zaradi potrebe vedno bolj za- vestnih staršev, ki so se temu uprli, preko novih poimenovanj ponov- no ‚rojeva‘ in uvaja,« je pojasnila direktorica vrtca Tamara Peklar Korošec. Novi oddelk na Slovenskem trgu 11 za 17 otrok Z novim letom so pridobili vsa dovoljenja za dodatno tretjo eno- to oziroma četrti oddelek. Imenuje se PE Viktorinček in je na umešče- na na Slovenski trg 11. »Prostora je za 17 otrok kombiniranega od- delka, starih od 1 do 6 let, a bomo začeli z najmlajšimi, 1–3 leta. Ker bo oddelek na novo, so še prosta mesta. Tudi tukaj bomo izvajali ku- rikulum, ki pa ga bomo zaradi pov- praševanja staršev po drugačnem vzgojno-izobraževalnem pristopu nadgradili z elementi pedagogike montessori,« je posebnost oddel- ka predstavila Peklar Koroščeva. O pedagogiki montessori je po- udarila, da kot fi lozofi jo poudarja unikatnost posameznega otroka. »V centru pozornosti so edinstve- nost, potrebe in talenti vsakega posameznega otroka. Osnovni po- goj učenja pri otrocih je, da izhajajo iz sebe, zato je treba le spodbudi- ti naravno veselje do učenja, ki je prirojeno vsakemu otroku. Na tak način se pri otrocih razvijata tudi samozavest in neodvisnost, in si- cer preko učenja praktičnih spret- nosti, kot tudi s tem, da se otroku dovoli, da življenjske lekcije usvaja v lastnem ritmu – ima kontrolo nad lastnim učenjem.« Mentorica pro- grama je Petra Kolarič. Cena nekoliko višja od javnega vrtca V ceni oskrbe po zagotovilih Pe- klar Koroščeve ni drastične razlike glede na javni vrtec. Priznava pa, da so njihovi progra- mi nekoliko dražji. Razlog za to gre iskati predvsem v zakonodaji, ki do- loča, da je občinski delež sofi nanci- ranja programov zasebnih vrtcev nižji od deleža sofi nanciranja pro- gramov javnih vrtcev. To pomeni, da starši otrok, vključenih v zasebni vrtec, plačajo najmanj 15 % več kot starši malčkov v javnem vrtcu. »Trenutno je naša ekonomska cena prvega starostnega obdob- ja približno 20 evrov višja od npr. ekonomske cene javnega vrtca,« je pojasnila direktorica. Ptuj  V Vilinskem gaju kmalu še več otrok S februarjem že četrti oddelek zasebnega vrtca Zasebni vrtec Vilinski gaj, ki ga obiskuje 49 otrok, za katere skrbi devet zaposlenih, februarja odpira že četrti oddelek. Prostora bo za 17 otrok kombiniranega oddelka, in ker je oddelek še nov, so prosta mesta za vpis še na voljo, sporočajo. Ptuj  Gradnja transformatorske postaje Parkirnih mest pred bolnišnico še manj V ptujski bolnišnici bodo kmalu začeli graditi transforma- torsko postajo, obenem pa bodo nabavili še dizelski agregat. Gre za nujno investicijo, s katero bodo končno lahko zago- tavljali stabilno napajanje z električno energijo. Bodo pa dela povzročila dodatne težave s parkiranjem, saj bo v času del kar nekaj parkirnih mest zaprtih. „Veseli smo, da smo podpisali pogodbo, vredno kar 268.000 evrov. Gre za pomembno investicijo. Transformatorska postaja je nekaj, kar smo nujno potrebovali,“ pojasnjuje Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Razpis za izgradnjo transformatorske postaje ter nabavo dizelskega agregata v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je ministrstvo za zdravje objavilo že februarja lani, sledilo pa je pogajanje s ponudniki. Zdaj so birokratski postopki končani in lahko bodo začeli delati. Cilj investicije je ptujski bolnišnici zagotoviti kakovostno dobavo ele- ktrične energije, saj je obstoječa transformatorska postaja moči 450 kVA preobremenjena in ne izpolnjuje zahtev po moči, kakor tudi ne standardov. Tri leta je sicer ptujska bolnišnica od Elektra Maribor imela izposojeno transformatorsko postajo moči 630 kVA, saj je potrebovala povečanje priključne moči zaradi magnetne resonance. Šlo je za zača- sno rešitev, končno pa bodo zadeve primerno urejene. Bolnišnična transformatorska postaja bo po novem nadgrajena z večjo močjo, kar pomeni, da bo tveganje, da bi bolnišnica ostala brez električne energije, bistveno manjše. Po zaključku te investicije bodo v bolnišnici imeli zadostno, kakovostno in stabilno napajanje z električno energijo, kar je osnovni pogoj za normalno delovanje in izvajanje pro- grama bolnišnice. Foto: ČG V času gradnje transformatorske postaje, ki bo ptujski bolnišnici omogoča- la stabilno napajanje z električno energijo, bo parkirišč (še nekoliko) manj. Foto: Arhiv vrtca Vilinski gaj Vrtec Vilinski gaj lahko zdaj sprejme še več otrok. Župan je svetnike spomnil na lanski dogovor, da bodo prioritetni tisti projekti, za katere je mogoče pridobiti sofi nancerske deleže bo- disi iz države bodisi iz EU. Ostali, četudi so morda po njegovem ali po mnenju svetnikov pomembnej- ši, pa bodo morali počakati na bolj- še čase. »Glavno je torej, da lahko pridobimo dodatna sredstva, se- veda pa moramo te projekte po- trditi in zagotoviti lastna sredstva. Za kar nekaj teh projektov doslej nismo imeli dovolj informacij, zato zamujamo s pripravo proračuna. Slika je končno dovolj jasna, da jo lahko predstavim. Medtem ko smo v preteklosti več pozornosti posve- čali skupnim projektom in središču občine, je zdaj najbrž čas še za tiste izven centra,« je predlagal Benko, a povratne informacije svetnikov, ali se z njim strinjajo ali ne, ni do- bil, ker je šlo zgolj za predstavitev nabora projektov in so ga svetniki samo poslušali, ne pa predlogov tudi komentirali. V načrtu razvojnih programov so se tako znašle številne ceste v občini, ki so potrebne temeljite ob- nove ali zgolj asfaltiranja, postaviti je treba javno razsvetljavo, urediti še kanalizacijo in vodovod, zame- njati dotrajano prometno signali- zacijo, sofi nancirati male čistilne naprave, urediti športno igrišče v Trnovski vasi, dograditi gasilski dom v Bišu, med velikimi sofi nan- cerskimi projekti pa sta obe kole- sarki: prva Gočova–Biš in druga Trnovska vas–Drbetinci ter celovi- ta obnova vodovodnega sistema v Sp. Podravju. Občina bo najela tudi kredit »Zaradi projektov, ki so razdelje- ni po fazah na več let, smo prisiljeni sprejeti tudi proračun za leto 2021. Da bomo lahko realizirali te projek- te, pa bomo morali najeti kredit. Kot veste, nismo zelo zadolženi, zato bi s kreditom pokrivali stroške glede na razpise. A nič še ni zabe- tonirano, razprava in usklajevanje na odborih se lahko začneta, tako da bomo naslednjič obravnavali proračun za 2020 in predstavili predlog za 2021.« Stališča svetnikov različna, veliko je odprtih vprašanj Kot je slišati iz zakulisja in iz- jav svetnikov na prejšnjih sejah, trnovski proračun ne bo šel gladko skozi, saj so mnenja o tem, v kate- ro smer bo šel razvoj občine, zelo različna. Še vedno namreč ostajajo odprta vprašanja glede usode šte- vilnih občinskih projektov, o kate- rih se je lani veliko govorilo in pisa- lo in med katerimi najbrž prednjači ureditev Simoničeve domačije, za obnovo katere so bila že prido- bljena sredstva preko kmetijskega ministrstva, nato pa občina ni do- bila izvajalca in je morala zaprositi za podaljšanje roka za prenovo. A najti izvajalca za gradbena dela, ki bodo potekala pod nadzorom spo- meniškega varstva, ne bo edina te- žava, kajti še vedno se vsi svetniki ne strinjajo, da je v Simoničevo do- mačijo sploh smiselno vlagati. Prav tako še ni dogovora o pri- hodnosti Kirnove hiše ob cerkvi, ki jo je lani občina odkupila, zdaj pa se zanjo zanima župnik, ki bi jo zamenjal za župnišče. Mercator še vedno ostaja lastnik spodnjega dela občinske stavbe, za katerega pa ne skrbi, zato je občina zainte- resirana za nakup, prav tako še išče primerno lokacijo za selitev pošte, ki se stiska v premajhnih prostorih. Trnovska vas  Svetniki pred odločitvijo, v katero smer bo šel razvoj občine Prednost okoliškim vasem in sofi nanciranim projektom Predlog proračuna za letošnje leto so trnovski svetniki na mizo dobili kasneje kot običajno, pa tudi prva predstavitev na januarski seji je potekala nekoliko drugače, saj jih je Alojz Benko zgolj seznanil z njim. Razprava bo šele sledila. Foto: SD Trnovski svetniki so prisluhnili županovim predlogom o letošnjih razvojnih programih. Zasebni vrtec Vilinski gaj Deluje na Peršonovi ulici 1 na Ptuju že osmo leto in uspešno širi svojo dejavnost. Začeli so s sedmimi otroki ter nato v dobrih dveh letih nadgradili osnovni oddelek z drugim oddelkom na isti lokaciji. Čez štiri leta so zaradi povpraševanja ter želje, da poskrbijo za najmlajše otroke, ustvarili ločeno lokacijo in odprli PE Mezinčica na Volkmerjevi 49. V dveh enotah in treh oddelkih je sedaj 49 otrok in 9 zaposlenih. Imajo sicer dva manjša agregata, ki pa v primeru izpada elektrike ne bi zadostovala za celotno bolnišnico. »Z njima bi lahko vzdrževali le vi- talne funkcije pacientov intenzivne nege, operacijskega bloka, porodne sobe in porodnega oddelka,“ je pojasnila direktorica. V času izvajanja del bo zaprt del bolnišničnega parkirišča. To je že zdaj zelo polno, zato se pričakuje še več težav s parkiranjem. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  31. januarja 2020Ljudje in dogodkI10 Nevidna, prezrta nova in stara mestna ponudba Kljub temu, da so s svojimi turističnimi posteljami pomembno obogatili ponudbeno stran ptujskega turizma v mestnem jedru, pa sob Proštija in apartmaja Kraljica Liza, ki sta dejavnost začela že avgusta 2019, v ptujskem Zavodu za turizem niso uvrstili v dopolnjen turistični zemljevid. (Da na njem še ni apartmaja Domenika, je še sprejemljivo, saj je vrata odprl šele pred nekaj dnevi.) S promocijskega vidika so jim s tem naredili veliko škodo, še posebej zato, ker pri svojih investicijah že tako niso imeli prav nobene mestne oz. javne podpore, niti jih ni zanimalo, kaj bodo v razpoložljivih praznih prostorih oz. stanovanjih naredili. Zdaj pa so jim odtegnili še promocijski prostor na novem ptujskem turističnem zemljevidu, ki je bil fi nanciran iz javnih sredstev in na katerem bi morali imeti svoje mesto vsi ponudniki turističnih storitev. Izpadli so tudi nekateri stari ptujski bari, kot npr. bar Sima, ki je v pustnem času prinčevska trdnjava, in že skoraj legendarni Kava bar Orfej s 40-letno tradicijo. Tudi The Legend Pub, ki se trenutno kot edini trudi z dobro plesno glasbo, je ostal zunaj. Prezrt je ostal tudi konjeniški klub Marsilea v Pacinju, ki ponuja jahanje vsem ljbitelejm tega športa. Niso pa izpustili novoodprtega bistroja Lük. Za turiste ostaja neznanka tudi restavracija v hotelu Primus. Spominkov Ptuja pa po tem, kar je zapisano na novem turističnem zemljevidu, ne prodajajo v Markovi knjigarni v Mestnem stolpu. Odgovorni za povezovanje in sodelovanje v ptujskem turizmu in gostinstvu so tako še enkrat pogrnili. Nečesa, kar je dobesedno na očeh, ne moreš prezreti, ali pač?! Lahko bi zadevo tudi obrnili in navedli, da tistih, ki jih na zemljevidu ni, iz subjektivnih ali objektivnih razlogov, mesto enostavno ne potrebuje. Kdo so tisti, ki postavljajo kriterije in odločajo o uvrstitvi na zemljevid? K o m e n ti ra m o Foto: Črtomir Goznik Matej Rebernišek, vinogradnik in terenski svetovalec ptujskega kmetij- skega zavoda vinogradnikom priporo- ča, da se odločijo za rez na en šparon in en reznik ali čep. »Dolžina šparona je odvisna od ocene vinogradnika, ki naj bo odvisna glede na preskrblje- nost posamičnega trsa. Splošno zna- no je, da je optimalno število očes pri sortah z velikimi grozdi 4–6 očes, srednje velikimi grozdi 6–8 očes in za sorte z majhnimi grozdi 8–10 očes,« svetuje. Pri siromašnih trsih, pri kate- rih so bile mladike hirave, pa priporo- ča rez na dva reznika, brez šparona, saj da si bo s takšno rezjo trs do nas- lednjega leta opomogel. O kakovosti lesa za letošnjo rez pa je dejal, da je ta dobra. »Čeprav vemo, da smo imeli sorazmerno dva količinsko bogata le- Podravje  Začetek opravil v vinskem letniku Priporočljiva rez za letnik 2020 je rez na en šparon Rez je eno najpomembnejših vinogradniških opravil, saj z njo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost grozdja in vina, ki ga želi vinogradnik pridelati. Foto: Arhiv ŠT V vinogradniški tradiciji so poznane različne vzgojne oblike, ki so odvisne tudi od sorte, podlage, lege vinograda in ostalih dejavnikov. BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, 2 DNI ODHOD – 21. marec 2020 BENETKE VERONO VERONA , , , 152 € CENA IZLETA tnika. V izrazito obremenjenih nasadih pa so lahko očesa manj kakovostna,« je dodal. Nepravilna rez – vzrok za nastanek bolezni trte Nepravilna rez pa vinogradnika ne prikrajša le za manj kakovosten ali ko- ličinsko skromnejši pridelek, temveč lahko povzroči tudi nastanek novih bolezni lesa. »Ena najbolj znanih je esca, proti kateri zaenkrat še ni 100 % „zdravila.“ K preprečevanju širjenja te bolezni pa pripomore tudi rez v pozni pomladi, ko sokovi v rozgah tečejo navzgor in preprečujejo širjenje glive. Pomembno je tudi, da pri rezi delamo čim manjše rane ter da večje prema- žemo s cepilno smolo in pri prehodu med eno in drugo trto v primerih bo- lezni trte škarje razkužimo.« Pri rezi vinske trte pa lahko vinogra- dnik oceni tudi bujnost nasada in mo- rebitno gnojenje vinske trte. A ta oce- na naj bo podkrepljena tudi z analizo tal, svetuje Reberenišek ter dodaja še poziv vinogradnikom, ki so vključeni v kmetijske okoljske podnebne ukrepe, da te analize veljajo pet let. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  31. januarja 2020 Ljudje in dogodki 11 V imenu OOZ Ptuj je na tradici- onalni podelitvi jubilejnih plaket in priznanj obrtnikom in podje- tnikom čestital predsednik Milan Majer. Izpostavil je, da do visokih jubilejev vodita vztrajnost in pre- danost delu. Zahvalil se je za dob- ro sodelovanje pri zaščiti skupne- ga poslanstva, zaščiti interesov obrtnikov in podjetnikov. Dve tretjini rasti zaposlenosti je ustvarila tuja delovna sila „Povezani smo močnejši, je slogan naše zbornice, ki skupaj z vami vsak dan živimo. Vsi analitiki že nekaj časa govorijo, da nas v prihodnjih letih čakata upočas- njena gospodarska rast in nizka infl acija. Tveganj za rast ne manj- ka, od trgovinske vojne do brexi- ta in dviga cene nafte, vendar pa na drugi strani pričakujemo, da bo domače povpraševanje ostalo močno, da se bodo krepile potro- šnja gospodinjstev in investicije. Zato želim, da ostanemo obrtniki optimistični. Glavna izziva, ki nas čakata, sta pomanjkanje delovne sile in odsotnost migracijske po- litike. Ne vem, ali se zavedamo, da je kar dve tretjini rasti zapos- lenosti ustvarila tuja delovna sila. Edina stalnica v podjetništvu so spremembe, in to hitrejše kot ka- dar koli prej. A to ni nekaj, kar bi obrtnice in obrtnike ustavilo, smo najbolj fl eksibilen del našega go- spodarstva,“ je povedal Milan Ma- jer. Prepričan je, da bodo obrtniki in podjetniki tudi v prihodnje, kot že doslej, s svojo iznajdljivostjo, pridnostjo in delavnostjo vse ne- naklonjene okoliščine znali obrniti sebi v prid. Na prireditvi v restavraciji Pan so jubilejne plakete podelili vsem tistim jubilantom, ki so tudi zaple- sali na 45. obrtniškem plesu, na katerem so za zabavo in ples igrali člani ansambla Petovia kvintet. Preostalim jih bodo podelili ob drugi priložnosti. V OOZ Ptuj, ki je vstopila v 49. leto delovanja, pa se že tudi prip- ravljajo na 50-letnico delovanja v letu 2021. Proslavili jo bodo de- lovno, razstave malega gospo- darstva pa v jubilejnem letu ne bodo pripravili. Nazadnje so svoje dosežke na razstavi predstavili ob 40. jubileju, ki so ga obeležili tudi z izdajo jubilejnega zbornika. Kidričevo  Podelitev jubilejnih plaket in 45. obrtniški ples Vztrajnost in predanost – pot do slavnostnih jubilejev V restavraciji Pan v Kidričevem je bilo 25. januarja slovesno. Počastili so obrtniške jubilante, obrtnike in podjetnike, ki v obrti vztrajajo že 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40 in 45 let. Za dosežene jubileje v letu 2019 jim je Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj podelila jubilejne plakete in priznanja. Skupaj jih je lani praznovalo 113, v obrti in podjetništvu pa skupaj delajo že 2395 let. Hkrati z jubileji so proslavili tudi 45 let najstarejše tradicionalne obrtniške prireditve na Ptujskem, obrtniški ples, ki se je od nekoč številnih stanovskih plesov edini ohranil do današnjih dni. Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj in plaket za 30 let dela v obrti Foto: Črtomir Goznik Majda Vidovič (Okrepčevalnica Majda), Spuhlja, v obrti vztraja že 45 let. Na fotografi ji s podeljevalci plaket, predsednikom OOZ Ptuj Milanom Majerjem, podpredsednikom Ivanom Kolaričem in direktorjem OOZ Ptuj Borisom Repičem. Ormož  Vincekov pohod in prva rez Obrezali mestni vinograd Vincekovo druženje je minuli konec tedna zajelo tudi or- moške kraje. Opravili so prvo rez v mestnem vinogradu, dan pred tem so se številni pohodniki podali še na tradicionalni Vincekov pohod med vinogradi. V občinskem mestnem vinogradu šipona v Ormožu so se zbrali reza- či s skrbnikom vinograda Martinom I. Ormoškim na čelu, opravili prvo rez vinske trte in s tem naznanili, kakšna bo letošnja vinska letina. Za škarje sta po napotkih skrbnika vinograda poprijela tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak in podžupanja Irma Murad. Med rezjo trte ni manjkalo domače pesmi in plesa, za katero je poskrbelo KTD Miklavž pri Ormožu. Po starem običaju so narezali tudi nekaj cepičev, ki jih bodo dali v vodo. Ko bo cepič pognal zelene poganjke, se bo videlo, kakšna bo letošnja letina. Ob tej priložnosti so se priporočili dobri vinski letini, vsi priso- tni pa so se nato okrepčali še z malico in domačo kapljico. Lepo število obiskovalcev, kakih 100, pa se je dan pred tem, v soboto, odpravilo na tradicionalni 17. Vincekov pohod med vinogradi, po Vinski turistični cesti 14, ki ga že vrsto let pripravlja TD Podgorci. Tudi letos so pohodniki od blizu in daleč ob prijetni družbi, lepem razgledu, vinski kapljici in drugih dobrotah gostoljubnih domačinov prepešačili skoraj 10-kilometrsko pot od kulturne dvorane Podgorci do cerkve, čez Podgorski breg do ribnika na Bresnici v tamkajšnji gasilski dom. Foto: MH Tako je za škarje skupaj s skrbnikom mestnega vinograda Martinom I. Ormoškim in drugimi rezači poprijel tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak. Foto: KG Starše  Veselje na ledu se je začelo Drsališče v Prepoljah ponovno vabi Proti koncu januarja so na svoj račun prišli vsi ljubitelji dr- sanja v Staršah. Dočakali so namreč odprtje drsališča; neka- teri so se ga tako veselili, da so ledeno ploskev preizkusili še pred uradnim odprtjem. V Staršah drsajo že sedmo leto zapored. Vsako leto sodelujejo različni posamezniki in društva, da pripravijo vse potrebno za zabavo na ledu. PGD Prepolje pa vsako leto prevzame vlogo skrbnika drsališča. Ivan Pa- veo iz PGD Prepolje je povedal: „Ledena ploskev je namenjena vsem, ki se radi zabavajo na ledu. Predvsem si želimo otroke in vse vaščane zvabiti k druženju na prostem, da pridejo na zrak. Res pa je, da vsako leto prav otroci komaj čakajo, da začnemo.“ Najpogumnejši so bili mladostniki in otroci, ki so sprva drsali z veli- ko mero previdnosti. Veščine bodo v prihodnje še lahko nadgrajevali najmanj do konca februarja, ob ustreznem vremenu pa še dlje. „Ob primerno nizkih temperaturah si lahko obetamo, da bo drsališče lahko odprto vse do konca zimskih počitnic. Kot v preteklih letih pa so pri nas dobrodošle tudi šole. Z veseljem bomo poskrbeli za organizirane skupi- ne različnih šol,“ je še dodal Paveo. Šotor nad drsališčem je garancija, da bo drsanje možno tudi ob ne- ugodnem vremenu. Poleg izposoje drsalk vsem željnim zabave na ledu ponudijo tudi to- ple napitke in prigrizke. Na samem odprtju pa so se za dobro počutje vseh obiskovalcev še posebej potrudile članice PGD Prepolje. Pripravile so slastne domače prigrizke in tople napitke. Vsem, ki so poskrbeli za odprtje drsališča in prijeten sprejem, se je zahvalila tudi direktorica občinske uprave Mojca Kacjan. Zbrane je poz- dravila in jim zaželela čim več zabave in čim manj padcev. Milan Majer, predsednik OOZ Ptuj Malo gospodarstvo v Sloveniji predstavlja dobrih 99 odstotkov celotnega gospodarstva, ki potrebuje spodbudnejše poslovno okolje, ki mu bo še naprej omogočalo rast, razvoj in zaposlovanje. V letu 2020 si obrtniki in podjetniki še posebej želijo fleksibilnejše zaposlovanje in odpuščanje, razbremenitev stroškov plač, odpravo birokratskih ovir ter da bi jim država tudi po upokojitvi omogočala pravico do polne pokojnine ob nadaljevanju dejavnosti. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 12 petek  31. januarja 2020Kronika12 Spodnje Podravje  Civilna iniciativa ne zaupa lokalni skupnosti »Najprej stroka!« Civilna iniciativa je te dni na okoljsko in infrastrukturno ministrstvo naslovila dopis glede nameravane ustanovitve medresorske delovne skupine za izgradnjo HC Hajdina– Ormož, ki jo je markovski župan Milan Gabrovec v preteklosti že večkrat zahteval. V to skupino pa niso povabili predstavnika civilne iniciative. Poleg Gabrovca naj bi bila članica omenjene skupine županja ptujske mestne občine. »V civilni iniciativi (CI) sicer ne nasprotujemo ustano- vitvi takšne medresorske skupine, a predlagamo, da v skupino povabite tudi zastopnika prebivalcev naselij Budina in Spuhlja iz naše civilne ini- ciative,« so med drugim zapisali. V nasprotnem primeru bi se po njihovem kršili nekateri členi zako- na o urejanju prostora: »Javnost ima pravico sodelovati v vseh fazah postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) in z ne- uvrščenostjo CI v takšno komisijo bi bila ta prikrajšana v zastopanju interesov občanov.« Upoštevajoč zakonodajo sicer ne vidijo nobene zakonske osnove za ustanovitev takšne medresorske delovne skupine, pa tudi sam po- stopek sprejemanja DPN je ne pred- videva. »V CI menimo, da naj najprej strokovni organi naredijo svoje delo in šele potem naj se vključijo lokalni nosilci planiranja. Vpletanje lokalnih nosilcev je namreč v preteklosti že dokazano vplivalo na neproduktiv- nost iskanja rešitev in s tem tudi ne- umeščanja trase v DPN,« dodajajo. Ob tem še opozarjajo, da marko- vski župan sklicuje sestanke v zvezi s traso omenjene ceste, za kar pa nima nobenih zakonskih osnov. Foto: MH Predstavnica CI za Ptujsko obvo- znico Sergeja Puppis Freebairn. Najbolj tragičen je bil lanski ma- rec, ko je že prvi dan tega meseca takrat 63-letna Ivica Kalšek v Ošlju nad Slovensko Bistrico zadavila svojo 88-letno mamo. Pet let za uboj matere Policija je sicer Kalškovi sprva očitala umor, temu je sledila tudi obtožnica tožilstva, a jo je slednje po sodnih počitnicah modifi ciralo v uboj na mah. Obtožena je zato priznala stori- tev kaznivega dejanja, sodnik Dani- lo Obersnel pa ji je dosodil pet let zapora, leto manj kot je predlagalo tožilstvo, saj je upošteval njeno priznanje in obžalovanje tragične- ga dogodka, pa tudi dejstvo, da je pred usodnim dnem veljala za vzorno hčer in dotlej še ni bila kaz- novana. Pri izreku kazni je preceni- lo, da je bila mati soodgovorna za nastalo situacijo, saj so Kalškov do nasilnega dogodka pripeljale prav njene žalitve in očitki glede brato- vega samomora le nekaj dni prej. V Spuhlji družinska tragedija: umrla mož in žena Še bolj tragičen je bil dogodek konec marca v Spuhlji, kjer je prav tako šlo za družinsko tragedijo, v kateri sta umrla zakonca. Krimina- listi so primer preučevali kar dva meseca, saj ni bilo povsem jasno, kdo od umrlih je storilec in kdo žrtev. Nekaj časa so preiskovali v smeri, da naj bi bila storilca oba, saj naj bi žena skušala umoriti moža, on pa jo je nato ubil. Na koncu je vendarle obveljalo, da je moški ubil ženo in si nato sodil sam ter zara- di poškodb tri dni pozneje umrl v bolnišnici. Nerešen primer: kdo je napadel mariborsko sodnico Ružičevo Brez sodnega epiloga za zdaj ostaja napad na mariborsko sod- nico Danijelo Ružič sredi lanskega junija. Ponoči jo je pred hišo v Pek- rah napadalec pretepel s še ved- no neznanim predmetom, zaradi hudih poškodb pa je dolgo časa ostala na zdravljenju v mariborski bolnišnici. Kriminalisti so se prei- skave lotili v smeri poskusa umora, pri tem pa so bili razmeroma hitro prepričani, da je šlo za motiv pove- zan z njenim zasebnim in ne služ- benim življenjem. Zelo kmalu po napadu so zoper osumljenca, ki so ga pridržali le za dan in pol, podali kazensko ovad- bo. Šlo naj bi kar za njenega moža, a je Ružičeva takšno možnost po- zneje preko pisma, ki ga posredo- vala njegova hči, zanikala. Kot je dodala, se partnerja ne boji, hkrati pa podala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Na policiji so še naprej prepričani v svoj prav, a jim tožilstva doslej kljub večkra- tnim dopolnitvam kazenske ovad- be še ni uspelo prepričati v sproži- tev sodnih postopkov. Kot je za pojasnila namestnica vodje mariborskega tožilstva Ja- nuša Kušar Rotman, so od policije zadnje poročilo v dopolnitev ovad- be prejeli 27. decembra, zadeva pa je v reševanju pri pristojni tožilki, ki bo svojo odločitev glede na ob- sežnost zadeve sprejela predvido- ma v 90 dneh. Po pisanju Večera je Ružičeva še vedno na bolniški, po neuradnih informacijah pa naj bi se v službo vrnila marca. Varovanka mariborske psihiatrije dvakrat poskušala moriti Edini lanski poskus uboja pa se je zgodil na forenzični psihiatriji UKC Maribor, kjer je 25-letna varovanka skušala življenje vzeti 30-letni paci- entki na istem oddelku. Policija o omenjenem dogodku iz lanskega novembra javnosti ni sporočala, po pisanju medijev pa gre za isto osumljenko kot leto prej, ko se je na podoben način lotila 70-letne sostanovalke v socialnovarstve- nem zavodu Hrastovec. Zaradi omenjenega dejanja je leta 2018 že stopila pred sodišče, kjer je poskus uboja na hitro pri- znala, menda zgolj zato, da bi čim prej prišla v zapor, kjer bi lahko zaslužila za cigarete. Njena od- vetnica po uradni dolžnosti Maja Praviček je sodišče opozorila na to, a je slednje priznanje sprejelo in ji prisodilo leto in pol zapora. Zara- di procesnega zapleta je morala še enkrat na sodišče, kjer je bila tok- rat obsojena na tri leta zapora, ki jih prestaja na obveznem zdravlje- nju na forenzični psihiatriji. Sodni postopek za nov primer poskusa uboja se za zdaj še ni začel. Podravje  Policijska statistika za leto 2019 Lansko leto nekoliko manj krvavo V Podravju je bilo leto 2019 eno najmirnejših na področju najbolj krutih kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Kot kaže statistika Policijske uprave Maribor, je minilo brez umora, so pa zabeležili dva uboja in po en poskus umora in uboja. Sodni epilog je doslej doživel le uboj, ki se je marca zgodil v Ošlju nad Slovensko Bistrico. Foto: Črtomir Goznik Danes bo na Primorskem zmer- no do pretežno oblačno, drugod bo delno jasno z občasno pove- čano oblačnostjo. Pihal bo za- hodni do jugozahodni veter. Naj- nižje jutranje temperature bodo po neprevetrenih dolinah sever- ne Slovenije malo pod 0, drugod od 1 do 6, najvišje dnevne od 8 do 13, v jugovzhodnih krajih do 15 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Najbolj črno je bilo leto 2017 Lanska statistika je tako boljša tudi od tiste iz leta 2018, ko so mariborski policisti prav tako beležili en umor, po en uboj in poskus umora ter kar šest poskusov uboja. Veliko bolj krvavo je bilo leto 2017, ko se je zgodilo kar pet umorov in dva uboja. Še vedno do tovrstnih kaznivih dejanj najbolj pogosto prihaja v krogu družine ter med znanci, motiv za storitev pa je pretežno sovraštvo oziroma maščevanje. Foto: M24 Statistika kaznivih dejanj zoper življenje in telo na območju PU Maribor v obdobju 2009-2019 Leto Umor Uboj Poskus umora Poskus uboja 2009 7 0 1 2 2010 3 1 1 0 2011 0 0 1 2 2012 5 0 3 0 2013 4 2 7 2 2014 4 0 2 1 2015 1 0 7 0 2016 3 0 3 0 2017 5 2 3 0 2018 1 1 1 6 2019 0 2 1 1 Vir: PU Maribor Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  31. januarja 2020 Kultura 13 Ste že brali / Karmen Jenič: Orientiraj se po soncu Tokrat sem šel po nekaj razvedrilnega branja na mladinski oddelek ptujske knjižnice. Kajti če verja- mete ali ne, tudi tam najde odrasel bralec kar nekaj zanimivega čtiva. (Če pa mu že gre na otročje, pa sploh!) Če ne drugega, se mogoče zbudi kak spomin na otroško-mladostna leta ali pa lahko spoznamo, kaj danes pritegne mlade bralce. V iskanju dobrega branja sem naletel na naslov Orientiraj se po soncu avtorice Karmen Jenič. Slo- venske avtorice, doma iz Novega mesta, ki si drugače služi kruh kot učiteljica. In kaj bi lahko drugega pričakovali kot to, da seveda v šol- skih klopeh človek z umetniško naravnano dušo zazna kup zani- mivosti, ki so vredne literarnega ustvarjanja. Spomnimo se samo Ingoliča in njegovih osnovno- in srednješolskih pripovedi (na In- goliča sem najprej pomislil seveda zato, ker je delal tudi na Ptuju). Novomeščani pa bodo čez nekaj najbrž tako najprej pomislili na Karmen Jenič. Tudi zaradi njenega mladinskega romana Orienti- raj se po soncu, za katerega je leta 2018 prejela nagrado svetlob- nica (podeljuje jo založba Družina avtorjem novih slovenskih knjižnih del). Čas in kraj dogajanja romana lahko opredelimo kot: tukaj in zdaj. Dogajanje je umeščeno na neko osnovno šolo, bralcu pa ga posredujeta dve osrednji osebi: učiteljica Klara Bajt (v žargonu učencev Bajta) in osmošolec Ilčo (ki mu je res ime Ilčo, to ni nikakršno njegovo 'indijansko' ime). Vsak od njiju s svojim pog- ledom na šolo in šolsko delo, pri čemer pa je simpatično to, da ima učiteljica vse razumevanje za težave najstnikov in jim posku- ša pomagati na poti v svet odraslosti, Ilčo pa, čeprav je kazensko premeščen na drugo šolo, ni nek barabin, ob katerem bi se človek križal, pač pa je rezultat življenja svojih staršev – dveh deloholi- kov, ki jima je pomembnejše od družine njuno delo. Ilčo ima vse, kar si želi – le življenja s starši nima nikoli. Takole poteka eden od pogovorov med očetom in Ilčem: »'Ilčo, živijo, kako si?' – 'Dobro.' – '/.../ Mislil sem priti prej iz službe, pa mi ne bo zneslo.' – 'Je že kul, oči.' Brez zveze. Že neštetokrat je mislil priti prej in že neštetokrat mu ni zneslo. Ne razumem, zakaj me je sploh poklical. Res nimam nobenih želja, da sem v šoli uspešen, da pridem do ug- lednega delovnega mesta in potem svoje življenje preživim v službi. Če bom delaven in uspešen, mi ne bo nikoli nič zneslo ... Jaz pa bi rad, da mi kdaj tudi kaj znese.« (Str. 40.) Seveda nam je povsem jasno, da se Ilčo težko vključi v nov razredni kolektiv z otroki, ki so že osem let preživeli skupaj, ki poznajo dobre in slabe strani drug drugega, ki do potankosti poznajo svoje učitelje in njihove zahteve. Pa vendar – ko Ilču uspe postati del kolektiva, mora spet spremeniti svoje življenjsko okolje: oče in mama sta se razšla, Ilčo je čez noč vržen na drugi konec Slovenije ... Knjigo je izdala založba Družina, ta je tudi nagradila roman s svojo 'svetlobnico', vendar se ne ustrašite, da boste v romanu na- leteli na kakšno versko moraliziranje. Edino omenjanje Cerkve je v zvezi z eno od učiteljic, ki rada hodi k maši. (Nekdo bi hudob- no pripomnil: če pa bi pisateljica kandidirala za nagrado kresnik, bi pa ena od učiteljic pisala za Sobotno prilogo Dela.) Optimističen roman vam toplo priporočamo. Staršem v raz- mislek, otrokom v oporo ... Hajdina  S pesmijo v novo leto v čast Maksu Kamplu Velik kulturnik, vzor in ponos mnogih Letošnja prireditev S pesmijo v novo leto, tradicionalni koncert ljudskih pevcev in godcev s Ptujskega in širše, je bila še posebej slovesna. Namenili so jo pobudniku te prireditve in izjemnemu pevsko-kulturnemu zanesenjaku Maksu Kamp- lu, ki je 18. januarja letos dočakal 100 let, od tega jih je bilo pevsko-kulturnih več kot 70 let. Njegovo srčnost in predanost slo- venski kulturi cenijo številni, mnogi so mu že stisnili roko, člani kar tri- najstih kulturnih skupin, pevskih in glasbenih skupin ter gostje pa so to storili na prireditvi S pesmijo v novo leto v dvorani PGD Hajdina. Bogato pevsko-kulturno dejav- nost Maksa Kampla je predstavila predsednica KPD Staneta Petroviča Barbara Zajc, ki se mu je v imenu društva zahvalila za njegov kultur- ni prispevek, hkrati pa čestitala ob 100. rojstnem dnevu. Svojo kultur- no pot v KPD Staneta Petroviča, kjer je tudi častni član, je začel leta 1947, naprej v dramski sekciji kot igralec, nato pa tudi kot režiser. Zaslužen je, da je sekcija leta 1973 ponovno oživela. Med letoma 1947 in 1984 je režiral 25 uspešnih in prepoznavnih predstav (Klopčič, Kralj na Betajnovi, Metež, Kmetija, Mati, Vrnil se je, Snaha ...). Z njimi so gostovali v številnih krajih in prejeli več nagrad. Leta 1985 je bil eden izmed treh najbolj zagnanih pro- stovoljcev pri preureditvi današnje dvorane DU Hajdina. Leta 1993 je ustanovil skupino ljudskih pevcev, vodil jo je več kot 20 let. Ob preho- du v novo tisočletje so na njegovo pobudo organizirali novo priredi- tev, S pesmijo v novo tisočletje, ki so jo kasneje preimenovali S pesmi- jo v novo leto, ki jo organizirajo še danes. Maks Kampl je bil tudi pobu- dnik ustanovitve skupine ljudskih pevk Hajdina v letu 1996, na kar je sam še posebej ponosen. Njegovo predanost kulturnemu delu so pre- poznali številni, o tem govorijo tudi priznanja in zahvale. Tako je prejel zlato Linhartovo in zlato Gallusovo značko ter priznanje sveta OI JSKD Ptuj kot tudi več občinskih priznanj. Na oder je 26. januarja stopil tudi slavljenec Maks Kampl. Prisrčno se je zahvalil vsem, ki so prišli na prire- ditev in hkrati s tem počastili njegov 100. rojstni dan. Posebno čestitko je izrekel vsem pevkam in pevcem, da bi še dolgo peli slovenske pesmi. Dokler bomo peli slovenske pesmi, tako dolgo bo živel tudi slovenski narod, je prepričan. Zahvalil pa se je tudi pevkam in pevcem, s katerimi je pel, ter še živečim igralcem, s ka- terimi so nastopali po celi Sloveniji. Skupaj so preživeli številne lepe in nepozabne trenutke. Še posebej pa se je Maksa Kampla dotaknila skupna pesem, srčna in iskrena čestitka ljudskih pevcev in pevk Hajdine ter ljudskih pevk iz Skorbe. Napisala sta jo Jan- ko Kirbiš in Rezika Filipaja. Foto: MG Skupno pesem v čast slavljencu Maksu Kamplu so zapeli ljudski pevci in pevke Hajdina ter ljudske pevke iz Skor- be. Napisala sta jo Janko Kirbiš in Rezika Filipaja. Mlada nadobudna fotografi - nja se je za fotografi jo navdušila že zelo zgodaj, v tretjem razredu osnovne šole. Za nakup svojega prvega fotoaparata je porabila vse svoje prihranke. Prelomnica na nje- ni mladi fotografski poti je bil ok- tober 2017, ko je s svojo sestrično odpotovala v London. Od takrat dalje je fotoaparat stalnica njene- ga življenja. Ta njen dar je že kmalu začutil tudi njen razrednik Gregor Zma- zek, ki jo je leta 2018 prijavil na tekmovanje iz digitalne fotografi - je. Postala je državna prvakinja, pr- vemu uspehu so sledili drugi. Vsak je nova spodbuda, najbolj ponosna pa je na zadnje tekmovanje pod okriljem Fotografske zveze Slove- nije. Stroge ocenjevalce je navduši- la ena od njenih fotografi j, ki je kar nekaj časa krasila razstavni prostor galerije v Ško i Loki. Fotografi jam, ki jih predstavlja na tokratni razstavi v t. i. nizkem ključu in črno-beli tehniki, je želela dodati razsežnost. Navdih je našla v rimah Ferija Lainščka. Fotografi - jam je dodala poezijo oz. jo prika- zala skozi svoje oči. Obiskovalca bo zagotovo ponesla v drugačne subtilne svetove in prebudila do- mišljijo slehernega posameznika. S svojim muziciranjem in petjem so odprtje razstave Kaje Kristovič obogatili tudi mladi glasbeniki in pevci. Na ogled bo do 14. februar- ja. Kajina manjša razstava pa je na ogled tudi v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, na ka- teri so predstavljena dela Ferija La- inščka za otroke. Ptuj  Fotografska razstava Kaje Kristovič Fotografski utrinki in trenutki, podprti z rimo V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so 24. januarja odprli fotografsko razstavo dijakinje 2. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografi jo Ljubljana pod naslovom Dlan mi po tebi diši. Navdihnila so jo dela Ferija Lainščka.„Najlepše je, ko umetniško delo sproži novo umetniško delo,“ je povedal ob tej priložnosti. Foto: Črtomir Goznik V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča razstavlja mlada fotografi nja Kaja Kristovič. To je njena druga samostojna razstava. Foto: MG Ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina so v čast Maksu Kamplu, ki jih je dolga leta tudi vodil, zapeli pesem Ko človek dočakal je 100 let, ki jo je napisala Rezika Filipaja. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  31. januarja 2020Nasveti14 Kako poteka zdravljenje bolnika po srčnem infarktu Ob zdravem načinu življenja je po prebolelem srčnem in- farktu treba redno jemati tudi nekatera zdravila, ki izboljšajo preživetje in zmanjšajo tveganje za ponoven srčni infarkt. Vsak bolnik naj bi vse življenje jemal antiagregacijska zdravila, ki preprečujejo nastajanje krvnih strdkov v žilah. Najpogostejše tovrstno zdravilo je acetilsalicil- na kislina, ki se v dozi 100 mg vzame vsak dan po jedi (nava- dno opoldne). Bolniki, ki ace- tilsalicilne kisline ne prenašajo, jemljejo klopidogrel. Prav tako vse bolnike po srčnem infarktu trajno zdravimo z zaviralci beta, ki nadzorujejo srčni utrip in iz- boljšajo preživetje. Vsak dan in vse življenje je treba jemati tudi zaviralce ACE, ki izboljšajo pre- živetje in zmanjšajo možnost ponovnih infarktov. Nekateri bolniki potrebujejo še dodatna zdravila: npr. statine, ki jih bol- nikom poleg diete predpišemo ob povišanih vrednostih hole- sterola v krvi. Bolniki z vstavlje- nimi znotrajžilnimi opornicami morajo glede na vrsto opornice 1 ali 12 mesecev po posegu je- mati klopidogrel. Z nitrati lahko lajšamo bolečino v prsih zaradi vztrajne ishemije srčne mišice. Pri bolnikih, ki imajo zvišan krvni tlak kljub zaviralcem ACE in beta, predpišemo še dodatna zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Kako stanje po srčnem infarktu vpliva na vaše življenje Vpliv bolezni na življenje je odvisen od poškodbe, ki jo je srce med infarktom utrpelo, in od splošnega stanja bolnika pred in med boleznijo. Odloči- tev, kdaj naj se bolnik vrne na delovno mesto, mora biti spre- jeta glede na individualne oko- liščine, upošteva pa se resnost bolezni, bolnikove psihološke in socialne lastnosti in vrsta delovnega mesta. Za bolnike po srčnem infarktu velja tudi ome- jitev pri vožnji motornih vozil, ki je navedena v Pravilniku o zdravstvenih pogojih. Nepo- klicni vozniki ne smejo voziti med boleznijo in 3 mesece, po- klicni vozniki pa med boleznijo in 6 mesecev po prebolelem infarktu. Psihološko breme utrpelega srčnega infarkta, fi- ziološki učinki bolezni same in zdravil, ki jih mora bolnik je- mati, lahko močno vplivajo tudi na posameznikovo spolno živ- Slušalke so doživele veliki pomp ob pojavu danes že po- zabljenih prenosnih kasetofo- nov (walkmanov), nato pa se je trend nadaljeval s prenosnimi CD-predvajalniki, tako imenova- nimi discmani, in kasneje z mo- bilnimi telefoni, in tako se jim je uspelo obdržati na tržišču vse do danes. Seveda so medtem doži- vele napredek in se rešile nero- dnih in zapletenih kablov, a kljub napredku smo na nekaj pozabili. Ali veste, kako umazane so? Ob nakupu ali prejemu slušalk le redko, če sploh, dobimo navo- dila za njihovo vzdrževanje ozi- roma čiščenje. Slabo čiščenje pa lahko povzroči resnejše težave z obolenjem ušes in čezmernim izločanjem ušesnega masla. Gojišče bakterij Na slušalkah se zadržuje kar 2708-krat več bakterij kot na de- ski za rezanje, šestkrat več kot v pomivalnem koritu in 330-krat več kot na kuhinjskih policah. Po podatkih bolnišnice Whittier v Kaliforniji lahko umazane slu- šalke povzročijo različne težave, vključno z alergijskimi reakcija- mi, izpuščaji in celo okužbami. Težava slušalk je predvsem njiho- va prostoročnost, zaradi česar se znajdejo povsod, v avtu, v torbi z umazano fi tnes opremo, na pi- salni mizi, v posodici s ključi … In če jih ne čistite redno, vsakič, ko jih prislonite k ušesu, nase pre- nesete novo količino bakterij in umazanije. Zdravniki iz kalifornij- ske bolnišnice zato opozarjajo, da je treba slušalke čistiti vsaj enkrat na teden in jih ni dobro posojati drugim. Kako jih očistiti Vsi tisti, ki uživate ob vsako- dnevnem poslušanju glasbe v podkastih (ali poslovenjeno – v poddajah) in drugih oblikah, torej upoštevajte nasvet o či- ščenju slušalk in tako preprečite težave z ušesi in možne okužbe. Za čiščenje potrebujete mehko bombažno krpo in nekaj vode. Najprej s površine slušalk očis- tite morebitno umazanijo, nato pa jih obrišite še z vlažno krpo in pustite, da se posušijo. Pomagajmo si  Leglo bakterij Slušalke šestkrat bolj umazane kot umivalnik Ste tudi vi zvesti uporabnik slušalk in vas te spremljajo na poti v službo, telovadnico, na tek, pa tudi v avtomobilu? Ste jih kdaj očistili? Ali veste, da so pravo leglo bakterij? ljenje. Ocenjujejo, da ima okoli 50 % bolnikov po prebolelem infarktu težave s spolnostjo. Smrt med spolnim odnosom pa je zelo redka in zajema le 0,6 % nenadnih srčnih smrti. Bolniki, ki dosegajo pri obremenitve- nem testiranju dobre rezultate, najverjetneje niso ogroženi, da bi utrpeli ponoven srčni infarkt zaradi običajnega spolnega živ- ljenja. Zelo pogosto se pri bol- nikih po srčnem infarktu pojavi depresija, ki se lahko uspešno zdravi z ustreznimi zdravili v oskrbi zdravnika družinske me- dicine. Ali in kako lahko preprečite zaplete po prebolelem srčnem infarktu Z zdravim življenjskim slo- gom in rednim jemanjem zdra- vil se podaljša življenjska doba in zmanjša tveganje za ponovi- tev srčnega infarkta. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Zdravstveni nasveti Bolnik po srčnem infarktu (3) Srčno-žilne bolezni vsako leto ugasnejo 17,3 milijona življenj in so tako na vrhu lestvice krivcev za prezgodnje umiranje svetovnega prebivalstva. V Sloveniji doživi srčni infarkt oz. akutni koronarni dogodek okoli 5.000 bolnikov na leto. Soočijo se s stiskajočo ali pekočo bolečino v prsnem košu, ki v mirovanju ne popusti in se ne spreminja z diha- njem ter položajem telesa, se pa lahko širi v vrat, roki ali žličko. V nadaljevanju prispev- ka pa se osredotočamo na težave, zaplete in rehabilitacijo po prebolelem infarktu. Foto: Profimedia Foto: M24 Preventivno slušalke občasno tudi razkužite Če so vaše slušalke v stiku z raznimi mili, šamponi, balzami, losjoni, parfumi, detergenti, pudri, repelenti, kremami za sončenje, olji in podobnim, jih redno čistite z vlažno krpo. Pri tem pazite, da vlaga ne pride do membrane, saj jo utegne poškodovati, čeprav je večina slušalk vsaj delno vodoodpornih. Če uporabljate brezžične slušalke (airpods), bodite še posebej previdni, saj polnilni priključki ne smejo priti v stik z vodo. Svetujemo vam, da slušalke občasno tudi razkužite. Uporabite antibakterijske robčke; slušalke v celoti obrišite in pustite, da se posušijo. Pri brezžičnih slušalkah očistite tudi polnilno škatlico, sicer bo, kljub očiščenim slušalkam, postala gnezdo bakterij. Starejši se čedalje bolj zavedajo, da starost s seboj prinese ogrom- no sprememb tako na fi zičnem kot tudi psihičnem področju. Domače okolje je zato potrebno prilagoditi glede na potrebe in zmožnosti člo- veka z namenom ohranjanja čim višje stopnje samostojnosti, var- nosti in kakovosti življenja. Za pre- novo bivalnega okolja se starostni- ki po navadi težko odločijo zaradi strahu pred spremembo samo, zaradi strahu pred visokimi stroški in organizacijo, čeprav se lahko posamezne prilagoditve opravijo postopno in z manjšimi stroški. Prilagoditev stanovanja je pre- ventivni poseg, s katerim olajša- mo vsakdanje življenje starejših v domačem okolju. Z odpravo ovir in nevarnosti bistveno zmanjšamo možnosti poškodb in omogočimo nadaljevanje samostojnega živ- ljenja, vodenje gospodinjstva in razbremenitev svojcev. Najprimer- nejši čas za prilagoditev stanova- nja je takoj po upokojitvi ali takrat, ko odrasli otroci zapustijo dom, saj lahko takrat starejši še aktivno sodelujejo pri spremembah in se nanje lažje navadijo. Prilagoditve bivalnega okolja so najpotrebnejše tam, kjer so poškodbe najpogostejše, to je v kopalnici in kuhinji. V kopalnici je treba posebno pozornost posveti- ti vstopanju v kopalno kad ali pod prho, saj imajo starejši ljudje veli- kokrat težave z ravnotežjem, osla- bljeno mišično moč … Za varnost in lažje izvajanje opravil poskrbimo tudi s pravilno namestitvijo opre- me, kot so na primer protidrsna podloga pod tušem ali v kadi, pra- vilno razporejeni in dobro pritrjeni ročaji, kopalna deska, vrtljiv sedež in povišana straniščna deska. Naj- bolje je, če kad nadomestimo s tu- šem in ročaji ter opremimo s pok- lopnim stolom. V kuhinji preživimo veliko časa, zato se največ poškodb zgodi rav- no v tem prostoru. Za doseganje višjih polic odsvetujemo uporabo pručk, stolov, lestev, saj lahko pov- zročijo padec z višine, zato tukaj priporočamo uporabo prijemalne palice. Pri nižje ležečih elementih se pojavi problem z udarci v odpr- te elemente, zato se je pri prenovi kuhinje smiselno izogniti visečim omaricam in čim bolj izkoristiti podpultne omarice, ki imajo izvleč- ne predale, ki jih lažje praznimo in polnimo. Štedilnik naj bo s samo- dejnim izklopom, kar preprečuje nesreče zaradi pozabljivosti. Prav tako je smiselna montaža dimnega alarma. Najpogostejše arhitekturne ovi- re v domačem okolju so visoki pra- govi, ki jih je z različnimi tehničnimi pripomočki, kot so hodulje, inva- lidski vozički ipd. težko premostiti. Problematična so tudi stopnišča, pri teh je zaželena ograja na obeh straneh, tudi na strani, kjer je zid. Montažo oprijemal priporočamo tudi na hodnikih. Manjše število stopnic je najbolje zamenjati z niz- ko klančino ali pri temeljitejši pre- novi doma organizirati vse bivalne prostore v pritličju. Pomembna je tudi širina vrat, saj je potrebno za nemoteno manevriranje z inva- lidskim vozičkom širine okrog 90 cm. Pazljivi moramo biti že z izbiro invalidskega vozička, pazimo, da ni preširok in ima snemljive stopalke. Dom upokojencev Ptuj svetuje Prilagoditev domačega okolja (1. del) Večina starejših ljudi si želi čim dlje živeti v svojem domačem okolju, kar ima številne pozitivne učinke na dobro počutje in psihofi zično kondicijo posameznika. Foto: Arhiv Doma upokojencev Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  31. januarja 2020 Za kratek čas 15 AETIJ, Flavij - zahodnorimski vojskovodja, ki je premagal Atilo, GIELEN, Michael - nemški skladatelj in dirigent, LAOKOONT - trojanski sveče- nik, ki je svaril Trojance pred lesenim konjem, LINK - element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument, povezava Spremljala vas bo sveža energi- ja. Zastavljenih nalog se boste lotili na deloven in odgovoren način. Izdelali boste tudi načrt in imeli možnost osebnega ra- zvoja. V ljubezni bo v ospredju prijateljstvo. Na delu bo tudi Amorjeva puščica, ki bo zade- la samske predstavnike. Izziv tedna so poslovna sodelovanja. Notranje boste občutljivi in le s težavo boste odšli naprej. Spodbudno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov in mineralov. Zdrav način živ- ljenja vključuje dovolj gibanja. Na področju doma sledi neka prenova. Vez s preteklostjo bo močna in se zaenkrat ne bo za- ključila. Blesteli boste na delovnem mes- tu. Obdani boste s svežimi ide- jami in zamislimi. Našli boste tudi neko paleto priložnosti za kreativno izražanje. Teden bo označen po več krajših poteh in prijetnih razgovorih. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Blizu vam bo razisko- vanje duhovnih znanj. Notranja moč se bo okrepila. Pridobili boste tudi zaupanje in tako našli ugoden veter za spremembe. Njihov tok bo po- časen in temeljit. Sodelovanje, družabne dejavnosti in po- govori bodo v ospredju in za- ščitni znak. V ljubezni sledijo harmonične spremembe in ro- mantično doživetje. Naklonjena vam bo oseba na- sprotnega spora. Dinamična energija vam bo podarila kri- la. Skozi pogovor boste uvideli, kaj bo treba še spremeniti. Vse- kakor bo tako, da boste imeli veliko dela in natančnih opra- vil. Izkazali se boste kot ročno zelo spretni. Vaši nasveti bodo dragoceni! Pridobivanje znanja bo vaša strast. Odgovorno boste stopali po svoji poti in našli vir navdi- ha. Otroci bodo vaši učitelji in pravilno bo, da se sprostite. Če boste na morebitne težave pog- ledali iz drugega zornega kota, boste našli tudi smisel in vodilo med vrsticami. Koraki na razpotju življenja bodo počasni in temeljiti. Tako se ne boste odločili napačno in počasi se daleč pride. Služba; čas premišljenih odločitev in ugodnosti vas čakajo v pogledu navezovanja novih kontaktov. Prijatelji bodo sol in aroma življenja. Razmislite o tem, kaj vas veseli. Igro usode boste igrali pogu- mno. Temeljito boste razmislili o tem, kaj boste še spremenili. Razbrati je pozitivne preobrate v dojemanju duhovnih znanj. V samopomoč vam bo intui- cija. Previdnost na delovnem mestu ne bo odveč. Dogodkov ne prehitevajte, kajti potrplje- nje je božja mast. Optimistično gledanje na živ- ljenje prinaša izzive in dobre iztočnice prihodnosti. Označe- vala vas bo tudi jeklena volja in trdnost odločitev. Omenjeno bo presenečenje tako za vas kot vašo okolico. Fizična aktivnost je dobrodošla. Zdrava pre- vidnost se bo pričakovala pri adrenalinskih dejavnostih. Pridobili boste paleto novih znanj. Srečno roko boste imeli tudi pri vseh komunikativnih dejavnostih. Po zvezdnih na- migih je moč razbrati, da bo več priložnosti v skupinskem delu. Notranji nemir bo pos- ledica stresa in zaradi tega se sproščajte. Zimski športi bodo balzam za dušo! Pluli boste po valovitem mor- ju usode. Uspehi se bodo vrstili in vendarle mnogo bolj počasi, kot si želite. V čustvenem živ- ljenju obstaja možnost novosti in zadev se boste lotili drugače. To prinaša zadovoljstvo in po- sledično notranji mir. Vsekakor se varujte iskanja bližjih in lažjih poti. Združili boste duhovna zna- nja in intuicijo. Če se boste pos- lušali, boste našli moč in ener- gijo. Počasi bo čas, da dokažete moč osebnih znanj neki večji skupini. Obstaja povečana možnost ugodne rešitve fi nanč- nih zadev. V ljubezni bodo da- leč na prvem mestu nežnost in romantična doživetja. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Horoskop od 31. januarja do 7. februarja Petek, 31. januar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Taroko za seniorje 16:00 Ptujska Gora, odprtje obnovljenega doma krajanov in gasilcev 17:30 Ptuj, Mestno gledališče, letni nastop baletnega oddelka GŠ Karola Pahorja Ptuj 18:00 Hajdoše, gasilski dom, Občni zbor Društva žensk Hajdoše 18:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, komedija Ni lahko biti ženska 18:00 Skorba, Dom krajanov, območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila 19:00 Lenart, Dom kulture, predstava Aloha – Tadej Toš 19:00 Ormož, Dom kulture, komedija Ti nori tenorji 19:00 Breg pri Majšperku, picerija Špajza, Občni zbor PGD Majšperk - Breg 19:00 Ptujska Gora, TIC, degustacijski prostor, Vinski večer z vini Plajnšek 20:00 Ptuj, Terme, Klub Gemina XIII., Vinsko-kulinarični večer, traminec in rumeni muškat 20:00 Ptuj, CID, Oskarjevski trivia night Sobota, 1. februar 07:00 Zgornja Bistrica, izpred lovske koče, Nejčev spominski pohod 2020, ob 9. uri spominska slovesnost ob spominskem obeležju ob cesti v Repu na Pohorju, pohod do gostišča Jakec na Sv. Treh kraljih. 09:00 Kidričevo, Talum, Praktični prikaz poklicev 10:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Trobla in ključ, ob 10. in 11. uri za abonma Kresnička, Zvezdica in za izven 10:00 Markovci, župnijska dvorana, 19. ocenjevanje pustnih krofov 18:00 Videm, občinska dvorana, komedija Podnajemnik 18:00 Prvenci, dvorana PD Prvenci Strelci, Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 18:00 Slovenja vas, prostori ŠD, občni zbor ŠD Slovenja vas 18:00 Draženci, Dom vaščanov, občni zbor Društva gospodinj Draženci 18:00 Majšperk, Kulturna dvorana KPC, Komedija Ni lahko biti ženska 19:00 Žetale, večnamenska dvorana, komedija Striptiz 19:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, odprtje razstave Ex tempore Ptuj karneval 2003–2019 Nedelja, 2. februar 23:00 Mezgovci, pred gasilskim domom, 13. prva brazda 17:00 Pobrežje, vaški dom, komedija Podnajemnik Ponedeljek, 3. februar 12:00 Ptuj, Vinska klet, Vinarski trg 1, predstavitev in pokušina letošnjega letnika vina Mistik Mestni kino Ptuj Petek, 31. januar: 16:00 Vohuni pod krinko; 18:00 One so bombe; 20:00 Izdajalec. Sobota, 1. februar: 16:00 Vohuni pod krinko; 18:00 Izdajalec; 20:30 One so bombe. Nedelja, 2. februar: 16:00 Vohuni pod krinko; 18:00 One so bombe; 20:00 Obtožujem. Prireditvenik Nasmejmo se Blondinka in računalnik Zakaj blondinka naliva vodo v računalnik? »Ker želi surfati po internetu.« Blondinka in superge Zakaj blondinka shranjuje superge v kletko na dvorišču? »Ker na supergah piše PUMA.« Policaja in ogledalo Dva policaja sta se sprehajala po cesti... Prvi zagleda na tleh ogledalo, ga pobere, se pogeda vanj in rece: »Poglej, poglej, tega cloveka pa ze od nekje poznam.« Ogledalo vzame se drugi in odgovori: »Da, tudi meni se zdi znan! Najbolje, da neseva to sliko komandirju.« In res odneseta »sliko« komandirju. Komandir vzame ogledalo in vzklikne: »Seveda da poznam tega cloveka, on pri frizerju vedno nasproti mene sedi !« Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  31. januarja 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te dn ik .s i Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno ZNANOST ZA VSAKOGAR Cepivo proti raku Znanstveniki so razvili novo cepivo, katerega učinek ni samo preprečevanje razvoja raka, ampak tudi uničenje že obstoječih rakavih tvorb. V boj proti raku so se podali v zavezništvu z imunskim sistemom. Rover Curiosity je ostal sam Mars ima že eno leto samo še enega »prebivalca« z Zemlje – raziskovalno vozilo (rover) Curiosity. Na srečo še vedno deluje in nam pošilja nove informacije o rdečem planetu. Revijo lahko naročite na: 080 4321 DARILO OB NAROČILU brezžične slušalke Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 17 Ena od najstarejših prireditev v Mestni občini Ptuj je Športnik leta, na katerem najboljši posamezniki in posameznice, trenerji in klubi ter številni zaslužni delavci prejmejo zaslužena priznanja za odlične rezultate in opravljeno delo v preteklem letu. Letošnja je v četrtek potekala v dominikanskem samostanu. Zmagovalka v ženski konkurenci je letos ista kot lani, teniška igralka Tamara Zidanšek. 22-letna članica Teniškega kluba Terme in varovan- ka trenerja Zorana Krajnca ima za sabo uspešno sezono, ki jo je zaklju- čila na 64. mestu ženske WTA-teni- ške lestvice (julija je bila najvišje na 56. mestu, op. a.). Med izstopajoče dosežke Konjičanke lahko uvrsti- mo nastop v fi nalu WTA-turnirja z nagradnim skladom 225.000 dolar- jev v nemškem Nürnbergu, kjer jo je ugnala Kazahstanka Yulia Putintse- va. Tamari je ob tem uspelo ubraniti zmago na turnirju v Bolu na Braču (115.00 dolarjev), ki je njeno pri- ljubljeno prizorišče. Na grand slam turnirjih je dvakrat napredovala v 2. krog, to ji je uspelo v Melbournu in Londonu. Za njo sta se zvrstili članica Boks kluba Dejan Zavec Boxing Vida Rudolf in članica Atletskega kluba Ptuj Veronika Domjan. Rudolfova, varovanka trenerja Dejana Zavca in slovenska državna prvakinja, je kot najboljši dosežek sezone vpisala re- zultat na evropskem prvenstvu za dekleta v Španiji, kjer je zasedla 5. do 8. mesto. Vida je ob tem na tur- nirju na Švedskem osvojila 2. mesto v močni konkurenci in še vedno oh- ranja možnosti za nastop na olimpij- skih igrah v Tokiu. Domjanova je na domačih tleh potrdila državne naslove v metu diska in suvanju krogle, na medna- rodnih tekmovanjih pa je v metu diska na balkanskih igrah osvojila 3. mesto, osma pa je bila še na uni- verzijadi. Na vrhu novo ime Pri moških je na vrhu novo ime, atlet Kristjan Čeh. Lani je bil varo- vanec trenerja Gorazda Rajherja v izboru drugi, letos je zasluženo skočil na sam vrh. V metu diska se je zelo približal meji 65 metrov, posle- dično si je ob koncu lanske sezone zagotovil tudi nastop na svetov- nem članskem prvenstvu v Katarju. Največji uspeh je visokorasli Pod- vinčan v preteklem letu zabeležil na evropskem prvenstvu za mlajše člane (U-23) na Švedskem, kjer se je okronal z naslovom evropskega prvaka (najdaljši met je znašal 63,82 m). Čeh je eden izmed najperspek- tivnejših slovenskih atletov. Drugo in tretje mesto sta letos zasedla Denis Lazar in Aleš Golob; prvi je član Boks kluba Ring, drugi pa Kluba tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj. Lazar je po uspešnih na- stopih v ligaškem tekmovanju in osvojenem naslovu državnega pr- vaka uspešno zakorakal tudi med profesionalce – na Zlati rokavici je v dvorani Ljudski vrt pred številnimi gledalci ugnal tekmeca iz Hrvaške. Golob je nastopal v dveh discipli- nah, v tajskem boksu in kikboksu, v obeh je postal državni prvak. Najod- mevnejši mednarodni dosežek je zabeležil v Čakovcu, kjer je na tekmi svetovnega pokala v kikboksu zma- gal v kategoriji do 75 kg. Prejemnik nagrade za življenjsko delo: Jože Maučec Nagrado za življenjsko delo na področju športa je prejel Jože Ma- Arwen Nylaander Pravljična hokejska zgodba mlade Ptujčanke Stran 19 Nogomet Na Dravinem turnirju zmagovali šumarji Stran 19 Nikola Leko »Doslej je bilo opravljenega le polovica dela« Stran 18 Rokomet Sok najboljši strelec pri domačinih in gostih Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Športniki leta 2019 v MO Ptuj: 1. Kristjan Čeh (Atletski klub Ptuj) 2. Denis Lazar (Boks klub Ring Ptuj) 3. Aleš Golob (Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj) Športnice leta 2019 v MO Ptuj: 1. Tamara Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj) 2. Vida Rudolf (Boksarski klub Dejan Zavec Boxing) 3. Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj) Slovenska ženska teniška reprezentanca bo od 5. do 8. februarja v Luksemburgu še tretje leto zapored nastopila v 1. evroafriški skupini Pokala Federacij. Slovenski kapetan Andrej Kra- ševec je v reprezentanco vpokli- cal Tamaro Zidanšek (64. na WTA), Kajo Juvan (126.), Dalilo Jakupović (181.), Niko Radi- šič (533.) in Pio Lovrič (953.). Opravljen je bil žreb skupin tur- nirja v Luksemburgu. Slovenke bodo igrale v skupini B, njihove tekmice bodo Poljakinje in Tur- kinje. Na čelu močne poljske ekipe sta Magda Linette (43.) in Iga Swiatek (59.). Najmočnejša igral- ka v ekipi Turčije je s 177. mestom Lagla Buyukakcay. V skupini A so reprezentance Švedske, Srbije in Luksem- burga. V tej skupini je s 44. mes- tom najvišje uvrščena igralka na lestvici WTA Švedinja Rebecca Peterson, sledi ji s 84. mestom Srbkinja Nina Stojanović. UR Tenis Slovenke v Luksemburgu s Poljakinjami in Turkinjami Športnik leta MO Ptuj za leto 2019, seznam nagrajencev Najboljša moška ekipa: - Strelski klub Ptuj Najboljša ženska ekipa: - Odbojkarski klub Ptuj Nagrada za življenjsko delo na področju športa: - Jože Maučec Najuspešnejša trenerja v letu 2019: - Zoran Krajnc (Teniški klub Terme Ptuj) - Ivan Pučko ml. (Boks klubu Ring Ptuj) Zaslužni športni delavci: - Jernej Luževič (Strelski klub Ptuj) - Silva Čuš (Judo klub Drava Ptuj) - Fredi Kolarič (Boksarski klub Ptuj) - Franc Slodnjak (Klub borilnih veščin Ptuj) - Marjan Štromajer (Ženski odbojkarski klub Ptuj) - Franc Muhič (Brodarsko društvo Ranca Ptuj) - Marjan Kovačec (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) - Franc Gojčič (Golf klub Ptuj) - Dušan Šprah (Avto moto društvo Ptuj) - Borut Petrovič (Športno društvo Plavalna akade- mija Kurent) - Jože Dajnko (Planinsko društvo Ptuj) Državni prvaki v individualnih športnih panogah v letu 2019, člani/ce in mlajši člani/ce: - Gašper Valentin Mlakar (Klub borilnih veščin Ptuj) - Gašper Vesenjak (Kung fu klub Ptuj) - Danijel Klobasa (Kung fu klub Ptuj) - Žan Viher (Atletski klub Ptuj) - Jure Vasle (Golf klub Ptuj) - Maja Bedrač (Atletski klub Ptuj) - Maja Makorič (Teniški klub Terme Ptuj) Mladinci/ke: - Timi Sitar (Klub borilnih veščin Ptuj) - Patrik Šulek (Klub borilnih veščin Ptuj) - Filip Jeff Planinšek (Teniški klub Terme Ptuj) - Blaž Vidovič (Teniški klub Terme Ptuj) - Živa Kovačič (Teniški klub Terme Ptuj) - Alen Kralj (Boks klub Ring Ptuj) - Sara Planinšek (Kung fu klub Ptuj) - Tara Gorinšek (Teniški klub Terme Ptuj) Najperspektivnejši športniki: - Nika Strašek (Železničarski teniški klub Maribor) - Kiara Šegula (Namiznoteniški klub Ptuj) - Tilen Repina (Klub borilnih veščin Ptuj) Najuspešnejši športnik na področju športa inva- lidov: - Franc Pinter (Društvo za šport invalidov Ptuj) Najuspešnejša srednja šola: - Gimnazija Ptuj Okrogle obletnice delovanja klubov in društev v letu 2019: - Nogometni klub Podvinci – 40 let delovanja Nagrada za poseben dosežek v letu 2019: - Futsal klub Hiša daril Ptuj – preboj v 1. slovensko futsal ligo Športnik leta MO Ptuj za leto 2019 Tamara drugič zapored, Kristjan prvič Foto: Črtomir Goznik Športnik leta 2019 v MO Ptuj: Kristjan Čeh Foto: arhiv Športnica leta 2019 v MO Ptuj: Tamara Zidanšek učec (letnik 1944). Za prvi šport si je izbral nogomet in po končani osnovni šoli je začel trenirati v No- gometnem klubu Drava. V njem je nastopal vse do članske konku- rence, v kateri je debitiral v sezoni 1962/63. To sezono je bil v maribor- sko-pomurski ligi najboljši strelec ter igralec Drave (leta 1963 je bil na podelitvi Športnik leta izbran za najboljšega nogometaša nekdanje skupne občine, op. a.). Odlične igre so mu prinesle ponudbo za prestop k Aluminiju, a se je odločil za študij v Ljubljani. Tam se je rekreativno ukvarjal z malim nogometom, s katerim se ukvarja še danes. Leta 1982 je postal vodja tajništva kra- jevnih skupnosti Ptuj in se je na različne načine zavzemal za šport ter za izgradnjo športne infrastruk- ture. Bil je eden vodilnih pri gradnji športnih igrišč v turniškem parku, na Vičavi, za avtobusno postajo in v Ljudskem vrtu, prav tako pa tudi pri graditvi in ureditvi balinišča na Potrčevi cesti. Jože Maučec je že od ustanovitve predsednik Špor- tnega društva Center, ki se je ude- leževalo različnih turnirjev v malem nogometu v Sloveniji in tudi v tuji- ni, samo pa je organiziralo številna tekmovanja v malem nogometu in balinanju. Kot vodja društva je organiziral srečanja s Športnim društvom iz Brčkega. V letu 2019 je prejel Zlati znak Lovske zveze Slovenije za aktivno delovanje na področju lovstva. Jože Mohorič, David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 18 23-letni Nikola Leko je v Kidričevo prišel pred sezono 2018/19, od takrat je v rdeče- belem dresu odigral točno 50 tekem. Precej tih in zadržan igralec zvezne vrste največ pove na igrišču, kjer je letos z 11 doseženimi zadetki (9 v prvenstvu, 2 v pokalu) najboljši strelec Aluminija. »Lahko bi se reklo, da sem po letu in pol bivanja v Kidričevem že precej domač. Dobro sem se vklopil in prilagodil na to sredino, ki je za mlade nogometaše zelo primerna. Gre za mirno okolje, v katerem ima- mo idealne pogoje za delo in napre- dovanje. Tudi sam sem bolj mirne narave, zato bi se lahko reklo, da mi ta sredina zelo odgovarja. Ljud- je v klubu, navijači in trenerji so me dobro sprejeli in mi zaupajo, sam pa jim poskušam to zaupanje vračati z največjim možnim angažmajem na treningih in tekmah. Vesel sem, ko vidim, da je to cenjeno,« so bile uvo- dne besede igralca, ki ima tako hr- vaško kot bosansko državljanstvo. Si najboljši strelec Aluminija po jesenskem delu sezone: kaj ti to po- meni, kako gledaš na ta dosežek? N. Leko: »Rekel bi, da to ni samo moj dosežek, ampak dosežek celot- ne ekipe. Brez soigralcev ti zadetki ne bi bili mogoči, zato velik del za- slug pripisujem tudi njim.« Začetek sezone je s svojimi za- detki zaznamoval Luka Štor, po njegovem odhodu v Nemčijo pa si kar hitro ti prevzel mesto vodilne- ga strelca. N. Leko: »Lahko bi se tako reklo; morda pa se je z njegovim odho- dom meni odprlo nekaj več prosto- ra, ki sem ga s poštenim delom na treningih uspešno izkoristil. Prepri- čan sem, da se trdo delo in odreka- nje vedno obrestujeta.« Velike zasluge trenerjev V prvenstvu in pokalu si letos zbral kar 21 nastopov, vsi so bili na precej visokem nivoju, brez preve- likih oscilacij. N. Leko: »Kontinuiteta dobrih predstav mene in celotne ekipe je velika zasluga trenerjev, začenši od kondicijskega trenerja Mileta Potočnika dalje. Pred sezono smo oddelali odlične priprave, zato smo lahko v podobnem ritmu odigrali celoten jesenski del. Sam na srečo nisem imel težav s poškodbami, kar je prav tako pomemben faktor.« Sezona je doslej za Aluminij fan- tastična, kot iz sanj. N. Leko: »Seveda, a s tem se ne smemo zadovoljiti, ampak moramo delati še močneje, še boljše. Doslej je bilo opravljenega le polovica dela, polovica nas še čaka. Zagotovo je pogled na lestvico lep, pomembno pa je tudi to, da nas s temi dosežki nogometna javnost v Sloveniji bolj ceni. Treba pa bo to kakovost, ki jo po mojem mnenju imamo, še naprej potrjevati iz tekme v tekmo.« Imaš velik obseg gibanja, od ene- ga do drugega kazenskega prosto- ra. Ti takšna vloga odgovarja? N. Leko: »To je zahtevna vloga, ki od mene zahteva veliko kondi- cije, a mi zelo odgovarja. Pri tem imam tudi nekaj svobode, saj imam za sabo Dejana Petroviča, ki opravi velik del t. i. 'umazanega dela'. Ob tem je tu še Matic Vrbanec, ki se prav tako veliko giblje. Pomembno je, da smo igralci prava klapa, da je v ekipi prava energija, kar se pozi- tivno odraža na igrišču. V takšnem vzdušju naša kakovost pride še bolj do izraza.« Ko dosežeš zadetek, vedno pog- ledaš navzgor in se zahvališ bogu. Je to zate pomembna gesta? N. Leko: »Ja, verjamem v boga in sem hvaležen za priložnost, da sploh igram nogomet. Zame je vera enostavno pomemben dejav- nik dosedanje kariere. Kako se bo ta razvijala v prihodnosti, pa ne bi želel ugibati: sedaj sem z mislimi povsem osredotočen na igranje za Aluminij.« Ti je kateri izmed golov posebno dragocen? petek  31. januarja 2020Šport, pogovori18 Nogomet  Nikola Leko, Aluminij »Doslej je bilo opravljenega le polovica dela, polovica nas še čaka« Foto: Črtomir Goznik Nikola Leko: »Zagotovo je pogled na lestvico lep, pomembno pa je tudi to, da nas s temi dosežki nogo- metna javnost v Sloveniji bolj ceni.« N. Leko: »Tisti proti Olimpiji v Kidričevem, ko smo zmagali 1:0, ta mi je najljubši v celotni dosedanji ka- rieri! Tisto je bila resnično pomemb- na zmaga celotne ekipe in neka- kšna prelomnica sezone: takrat smo resnično dokazali, da se lahko kosamo tudi z najboljšimi ekipami v Sloveniji in da naše zmage niso no- beno naključje.« »Moji prijatelji so navdušeni, da sem del uspešne zgodbe Aluminija« Kako pa tvoji domači in prijatelji gledajo na tvoje igre v Aluminiju? N. Leko: »Obstajata dve skupini ljudi: eni so nekoliko presenečeni, predvsem tisti, ki me prej niso toli- ko spremljali, drugi pa govorijo, da so to od mene tudi pričakovali. So pa komentarji zvečine pozitivni in ljudje so kar navdušeni, da sem tudi jaz del te uspešne zgodbe Alumini- ja. Za vsakega športnika so takšni komentarji pomemben faktor pri motivaciji, da na treningih dajem še več od sebe.« Najtežji, uvodni del priprav je za vami. N. Leko: »Ja, sedaj že večina dela- mo z žogo, kar je nam igralcem za- gotovo ljubše. Do začetka spomla- danskega dela sezone so pred nami še štiri tekme, časa za kvalitetno pripravo je dovolj. Že na tekmi proti Slavenu Belupo smo igrali dobro, čeprav poraz 2:4 tega ne potrjuje. Je pa potrebno povedati, da se bo hrvaško prvenstvo začelo že zelo kmalu, zato so Koprivničani že sko- raj v polni pripravljenosti.« Kaj bi povedal o pričakovanjih za drugi del sezone? N. Leko: »Še naprej bomo stopali postopoma, od tekme do tekme, tako kot smo počeli že sedaj. Če bomo na igrišču vedno pokazali maksimum, potem dobri rezultati ne bodo izostali.« V igri ste tudi še v pokalu, kjer vas čakata dve polfi nalni tekmi z Muro. N. Leko: »To bosta zagotovo zelo zahtevni preizkušnji, takšni sta bili tudi dve dosedanji z Muro v tej sezoni. Obe smo zmagali, zato si želimo v podobnem slogu nadalje- vati tudi spomladi. Finale pokala je seveda en od ciljev, upamo, da ga tudi uresničimo in našim navijačem ponudimo razlog za veselje.« Jože Mohorič Ormoški rokometaši so s 14 osvo- jenimi točkami (6 zmag, 2 remija, 7 porazov) prezimili na 7. mestu in pred zadnjimi sedmimi tekmami re- dnega dela sezone za Koprom na 6. mestu zaostajajo le za točko. „Leto 2019 smo zaključili res imenitno. Na zadnjih petih tekmah smo zabeležili štiri zmage (Slovenj Gradec, Trimo, Izola, Dobova) in en remi (Loka). Tekma z Loko ima zaradi zapletov na domači zapisni- karski mizi ‘3. polčas’. Iz strani Ro- kometne zveze Slovenije še vedno nismo dobili odgovora na našo pri- tožbo, čeprav je čas za odgovor že potekel. Kljub temu so naše misli povsem usmerjene v prvo tekmo drugega dela prvenstva, ko na do- mačem parketu gostimo Novome- ščane. Ekipa Krke je naš sosed na lestvici in z 10 točkami zaseda z 8. mesto. Naša želja je, da se domači publiki predstavimo v svetli luči in nadaljujemo uspešen niz iz leta 2019. Tega smo na parketu trdnjave Hard EK ob pomoči naših navijačev seveda sposobni nadaljevati,“ je bil kratek komentar kapetana Jeruza- lema Bojana Čudiča pred sobotno tekmo s Krko. Jeruzalemčki so do konca sezone ostali brez poškodovanega Domini- ka Ozmeca, ki je pred kratkim na Hr- vaškem prestal operacijo ramena. V ekipo se po rehabilitaciji poškodbe kolena počasi vrača Tilen Kosi, ka- teremu pa trener Saša Prapotnik v februarju še ne bo ponudil kakšne večje in pomembnejše vloge. Ekipi Jeruzalema in Krke sta se v tem prvenstvu že srečali v No- vem mestu, kjer so tekmo dobili Ormožani z izidom 23:24. Po tem porazu svoje ekipe je trener Krke Roman Zarabec (oče slovenskega reprezentanta Mihe Zarabca, op. a.) ocenil igro Jeruzalema kot anti- patično. „Krka in njen trener imata svoje težave, na katere se v Ormo- žu ne oziramo in ne izgubljamo po nepotrebnem energije. Če zmaga- mo tudi tokrat, nam je prav vseeno, če igramo antipatičen rokomet. To je pač ocena trenerja Zarabca, ki je za nas le še dodatna vzpodbuda,“ je še komentiral dogodek po tekmi v Novem mestu trener Jeruzalema Saša Prapotnik. V Ormožu ob zma- gah radi rečejo, da je na drugi stra- ni stala simpatična ekipa. In naj bo tudi Krka simpatična ekipa, lahko je celo zelo simpatična ... Do konca rednega dela prven- stva Vinarje čakajo še naslednje tekme: Krka (doma), Maribor (v gosteh), Gorenje (doma), Koper (v gosteh), Celje (doma), Ribnica (doma), Slovenj Gradec (v gosteh). Težak razpored z atraktivnimi tek- meci, ki bodo zagotovo napolnili ormoško dvorano. Prvič že to sobo- to, 1. februarja, ob 19. uri. Uroš Krstič Moškanjci-Gorišnica – Maribor Branik 22:35 (10:18) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bede- nik, Ranfl ; Sok 5, Šandor 5, B. Geč 3, Lorenčič 2, Žuran 2, M. Geč 2, Belšak 1, Venta 1, Bombek 1, Ozmec, Leto- nja, N. Geč, Leben, Ivančič. Trener: Siniša Radujković. SEDEMMETROVKE: Moškanjci- -Gorišnica 1/0, Branik Maribor 6/2. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišni- ca 8 minut, Branik Maribor 2 minuti. Rokometaši Gorišnice so dva te- dna pred nadaljevanjem prvenstva v 2. slovenski ligi odigrali še zaosta- lo tekmo uvodnega kroga Pokala Slovenije. Zanje je bil premočan Ma- ribor Branik. Prvoligaši iz štajerske prestolnice so takoj na začetku pokazali svojo premoč in so v 10. minuti že vodili 3:9. Po minuti odmora domače- ga stratega Siniša Radujkovića se je naraščanje zaostanka nekoliko ustavilo (nekaj zaporednih obramb je zbral Žiga Bedenik), ob odmoru je bilo –8 (10:18). Razlika osmih golov je ostala vse do 41. minute (17:25), nato pa je prvoligaška ekipa Maribora unovči- la svojo kakovost in izkušnje in zma- gala s 13 goli prednosti. Pri gostih sta bila prva strelca Ta- dej Sok (nekdaj Ormož) in Jan Sivka (nekdaj Drava), oba sta dosegla 7 golov, v postavi gostov pa je bil tudi Nikola Ranevski (nekdaj Gorišnica). Pri domačinih sta po pet golov zabi- la Aljaž Sok in Nejc Šandor. Prvenstvo bodo Gorišničani na- daljevali konec naslednjega tedna, ko bodo v 10. krogu gostovali v Aj- dovščini. JM Rokomet  Jeruzalem Ormož Naj bo Krka simpatična ... Rokomet  Pokal Slovenije Sok najboljši strelec pri domačinih in gostih Futsal  1. SFL, 14. krog Nova dramatična tekma Tomaža: Oplast Kobarid – Tomaž Šic Bar 3:3 (1:0) STRELCI: 1:0 Kikelj (12.), 2:0 Kusterle (23.), 2:1 Dragosavac (25.), 2:2 Klanjšek (27.), 3:2 Kikelj (36.), 3:3 Klanjšek (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih; Klanjšek, Marot, Goričan, Rednak, Gašparič, M. Senekovič, Dra- gosavac, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. Še ni pozabljena povratna pokalna tekma iz Ljutomera (zmaga futsalerjev iz Kobarida po šestmetrovkah) in že so futsalerji Oplasta in Tomaža uprizorili novo odlično predstavo. Tokrat prvenstveno, odločena pa je bila v izdi- hljajih tekme. V 23. minuti so domačini prišli do prednos- ti 2:0, ki pa je uspavala Oplast. Tako je najprej Darijo Dragosavac v 25. minuti znižal na 2:1, le dve minuti kasneje pa je izjemen zadetek za izenačenje dosegel Domen Klanjšek (asistiral je Aleš Marot) – 2:2. Štiri minute pred koncem srečanja je domačine po uspešno izvedenem protinapadu znova v vodstvo popeljal Jurij Kikelj. Do točke so gostje iz Svetega Tomaža prišli dobesedno ob zvoku sirene, ki je označila konec tekme. Igra z vratarjem v polju je obrodi- la sadove in Klanjšek je s strelom v kratek kot iz šestih metrov zadel mrežo nemočnega Logar- ja – 3:3. Sledilo je veliko veselje Tomaža, saj je ekipa letos na podoben način izgubila že vrsto tekem. Z osvojeno točko je četa trenerja Mateja Ga- jserja skočila na visoko 4. mesto lestvice 1. lige. V 15. krogu bodo Petelini prosti. UK Foto: ČG Tinček Hebar Foto: Črtomir Goznik Gostje iz Maribora (v modrih dresih) so se z zmago proti Gorišnici zanesljivo prebili v osmino fi nala pokalnega tekmovanja. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 19 Hokejska zgodba Arwen Nylaan- der ima kar močan pravljični pridih. Kot deklica je ob koncu leta 2013 odšla na obisk na Švedsko k svo- jemu očetu Markusu Nylaandru. Tam je videla na jezeru otroke igrati hokej in ob prvem navdušenju je dobila posebno darilo – drsalke in hokejsko palico. Nato se je na Šved- skem hitro preizkusila v tej atraktiv- ni športi igri, v katero se je povsem zaljubila. Ob prihodu domov na Ptuj je leta 2014 nadaljevala s treningi v Mari- boru, kjer je vadila pod vodstvom trenerja Gregorja Polončiča. Ti za- četni treningi so bili zanjo naporni, a obenem zabavni. Že na prvi tekmi med mariborsko in celjsko ekipo je v zadnji sekundi dosegla zmagoval- ni in hkrati edini zadetek na tekmi. S časom je vedno raje trenirala in igrala hokej ter je zelo napredovala. Svojo ljubezen do hokeja je Arwen Nylaander strnila na naslednji na- čin: „Takoj ko primem palico v roko, dobim občutek, da hočem dati za- detek. Ko drsam in igram hokej, se počutim, kot da lebdim.« V Sloveniji trenutno Nylaandro- va igra kar v treh ekipah, in sicer za članice HDK Maribor, za članice HK SŽ Olimpija (za njih občasno igra v ligi EWHL, op. a.) in za HDD Bled – U15 dečki. V vseh ekipah ji gre dobro, kot ji gre dobro tudi v šoli – obiskuje Osnovno šolo Ljudski vrt. Po končanem osnovnem šolanju želi nadaljevati šolanje in treniranje hokeja najprej na Švedskem in nato še na kolidžu v Združenih državah Amerike. Nylaandrova igrala na mladinskih olimpijskih igrah v Lozani Pot do mladinskih olimpijskih iger je Arwen Nylaander peljala najprej čez posebno testiranje v Kranju, ki ga je uspešno prestala in je dobila poziv na tekmovanje v Lozano. V Švico je odšla s slovensko reprezentanco, a na ženskem ho- kejskem turnirju je igrala za ekipo Rjavih. Na hokejskem turnirju 3 na 3 je sodelovalo osem ekip. Ekipe so bile sestavljene iz 13 igralk (dveh vratark in enajst igralk, op. a.). Ker mladin- ske olimpijske igre spodbujajo in promovirajo sodelovanje različnih kultur, narodov in celin, je bil v sklo- pu tega organiziran tudi ta turnir. Tak format turnirja je bil izveden prvič. Ekipa 13 igralk je bila sesta- vljena iz 13 igralk različnih držav. Igralke in igralci so bili razporejeni v ekipe z imeni barv po predhodnem testu, ki je bil tudi izbor za določitev kandidatov. Ekipe so odigrale vsaka z vsako, najboljše štiri so se uvrsti- le v polfi nale in potem v fi nale ali v tekmo za 3. mesto. Ekipa Rjavih, kjer je igrala Arwen Nylaander, je osvojila končno 4. mesto. O samem tekmovanju in turnirju je mlada ptujska hokejist- ka povedala: „To je bilo zelo veliko tekmovanje, na nek način je bil to nekakšen vhod v prave olimpijske igre. Na turnirju sem igrala dobro in na ledu pustila dober vtis. Na ledu smo se borile in naša ekipa je prišla v polfi nale. Potem smo do- bile ekipi, proti katerima smo žal izgubile; prvo mesto so zasedle čla- nice rumene ekipe, ki smo jih me v predtekmovanju premagale z 10:7. Tako smo zasedle četrto mesto in smo žal končale tekmovanje brez medalje.« Otvoritvena slovesnost in nastop na mladinskih olimpijskih igrah v Lozani bo Arwen Nylaander ostala v čudovitem spominu, igranje na tem turnirju pa ji je dalo še dodat- no spodbudo za treniranje hokeja v prihodnosti. David Breznik Po vseh zapletih s tekmovanjem v 1. slovenski ligi se je to v skrajšani obliki (odigranih bo le devet krogov) vendarle začelo. Zanimivo sestavo ekipe so letos prijavili na Muti, kjer nastopajo kar trije nekdanji člani NTK Ptuj, in sicer Bojan Pavič, Danilo Piljak in Matic Slodej. Po dveh krogih so še vedno neporaženi, tokrat so v izjemno tesnem obračunu ugnali favorizirano ekipo Kema 1 (5:4). 2. SNTL (m) V 2. ligi ptujska zasedba v 4. krogu ni imela sreče, saj je dvakrat izgubila z najtesnejšim izidom 4:5 – dopoldan proti ekipi Melamin, po- poldan pa še proti Rakeku. V obeh partijah je Luka Krušič osvojil tri po- samične točke, eno je dodal Marsel Šegula, brez njih pa je ostal Gorazd Selinšek. 1. NTK ILIRIJA 7 7 0 35:16 14 2. NTD KAJUH-SLOVAN 7 6 1 34:17 12 3. NTK SOBOTA I 7 6 1 33:17 12 4. NTK MELAMIN 7 4 3 25:26 8 5. PPK RAKEK 7 4 3 25:27 8 6. NTK TEMPO 8 3 5 32:27 6 7. NTK PTUJ 8 3 5 30:30 6 8. NTK VESNA 7 1 6 16:30 2 9. NTK LOGATEC 7 1 6 16:32 2 10. NTK KEMA II 7 1 6 9:33 2 2. SNTL (ž) V drugi ženski ligi so mlade Cir- kovčanke tokrat gostovale pri ekipi Rakek in zabeležile zanesljivo zma- go 1:5. Za NTK Cirkovce so zaigrale Katja Krajnc, Ina Unger, Zoja Žolek in Lana Erhatič. V soboto se bodo v derbiju za prvo mesto v gosteh po- merile še s Savinjo. 1. NTK CIRKOVCE 4 4 0 20:5 8 2. NTK SAVINJA 4 3 1 17:10 6 3. NTK SOBOTA 5 2 3 12:20 4 4. PPK RAKEK 5 0 5 11:25 0 JM Namizni tenis  Državne lige Ptujčani dvakrat potegnili krajšo petek  31. januarja 2020 Šport, šport mladih 19 Hokej  Arwen Nylaander Pravljična hokejska zgodba Foto: OKS Mlada ptujska hokejistka Arwen Nylaander v Sloveniji nastopa kar za tri ekipe. Trije nekdanji dolgoletni člani ptujske prvoligaške ekipe letos nasto- pajo za Muto – Bojan Pavič, Matic Slodej in Danilo Piljak. Foto: OKS Arwen je v Lozani pustila odličen vtis. Vrhunec zimskega dela tekmovalne sezone je za mnoge slovenske plavalce predstavljalo Zimsko odprto združeno državno prvenstvo v Ljubljani, na katerem je nastopilo okrog 400 plavalcev iz 31 slovenskih klubov. Med to izbrano družbo je Plavalni klub Terme Ptuj zastopala Sara Lampret, ki jo je spremljal njen trener Igor Sternad. Mlada plavalka je imela v pripravah teža- ve zaradi bolezni, v Ljubljani pa je nastopila kar v sed- mih disciplinah (50 in 100 m hrbtno, 50, 100 in 200 m prsno ter 50 m delfi n in 50 m prosto). Tekmovala je v kategoriji kadetinj in si je v močni ter množični konku- renci priplavala dva fi nalna nastopa. V disciplinah 100 m prsno je zasedla 8., medtem ko je na 200 m prsno zabeležila 5. mesto. V obeh disciplinah je tudi izboljšala svoja osebna rekorda. Špela Sedič (Plavalna akademija Kurent) sodi med najperspektivnejše mlade ptujske plavalke, nastop na zimskem odprtem združenem državnem prvenstvu pa si je zagotovila z odličnimi nastopi na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu. Varovanka trenerja Boštjana Maračića je nastopila v disciplinah 200, 400 in 800 m prosto ter 50 m delfi n. Med omenjenimi nastopi ji je naj- boljši uspel v disciplini 200 m prosto, kjer je za dobre tri sekunde popravila osebni rekord (2:28,84 s) iz Zagreba izpred tedna dni. David Breznik Državnega prvenstva za starostni kategoriji U-14 in U-18 v Velenju se je udeležilo več kot 350 tekmovalcev iz celotne Slovenije – pri U-14 223 tekmovalcev iz 43 klubov, pri U-18 pa 145 tekmovalcev iz 30 slovenskih klubov. Med njimi je bilo tudi 14 tekmovalcev ptujske Drave in pet tekmovalcev JK Gorišnica. Najboljšo uvrstitev med Ptujčani je pri dečkih do 14 let dosegel Lan Milošič, ki je v kategoriji do 34 kg med 16 tekmovalci osvojil srebrno kolajno. Za uvrstitev v fi nale je premagal tri tekmece, v fi nalu je izgubil pro- ti Kenu Kojiču (Polyteam). Pri kadetih je Luka Caf z dvema gladkima zmagama in dvema porazoma v ka- tegoriji do 73 kg zasedel 7. mesto. Med kadetinjami je deveto mesto osvojila Marina Vidovič. Peto mesto med dečki in deklicami sta osvojila Lan Strelec in Ina Mlakar, sedmo pa Žanet Polanec. Iz Judo kluba Gorišnica se je znova izkazal Luka Ma- roh. V kategoriji nad 90 kg je med kadeti zasedel prvo mesto. Za ta uspeh je Maroh v četrtfi nalu premagal Roka Bauta (JK Olimpija), v polfi nalu Mika Erkerja (JK Impol) in v fi nalu Reneja Hercoga (JK Branik Maribor). Oskar Vrabič je med starejšimi dečki v kategoriji do 60 kg osvojil 5. mesto (dve zmagi, dva poraza). Iz JK Ormož je med petimi nastopajočimi najboljši rezultat dosegla Daniela Vukovič med starejšimi dekli- cami v kategoriji do 57 kg. V mlajši skupini je bil najuspešnejši JK Apolon Mari- bor, v starejši pa JK Bežigrad. DB, JM Plavanje  Zimsko odprto združeno DP Lampretovi dva finala, uspešna tudi Sedičeva Judo  Državni prvenstvi U-14 in U-18 Maroh prvak, Milošič drugi Foto: arhiv PK Terme Ptuj Sara Lampret (PK Terme Ptuj) na državnem pr- venstvu v Ljubljani Foto: arhiv Judo kluba Gorišnica Kadetski državni prvak v kategoriji nad 90 kg Luka Maroh in trener Franc Nasko (JK Gorišnica) Foto: arhiv PA Kurent Špela Sedič (PA Kurent) in njen trener Boštjan Maračić Foto: arhiv Judo kluba Ptuj Najboljši uvrstitvi ptujske Drave na DP sta doseg- la Lan Milošič pri U-14 in Luka Caf pri U-18. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 20 Šport, šport mladih20 Nova mlada generacija ptujskih atletov je v Olimpijskem vadbenem centru v Novem mestu nastopila na Prvenstvu Slovenije v dvorani za pionirje in pionirke U-16. Pod tekmovanje se je organizacijsko podpisal Atletski klub Krka. Iz Atletskega kluba Ptuj se je naj- bolj izkazal Žan Ritlop, ki je osvojil srebrno medaljo v skoku v daljino (5,79 m). Uspeh je dopolnil še s 4. mestom v teku na 60 m, kjer se je što- parica ustavila pri 7,64 sekunde. Dve peti mesti je osvojil Anej Lampret, in sicer v teku na 60 metrov (7,67 s) in v teku na 300 metrov (41,52 s). Prav tako dve peti mesti sta pripadli Zoji Sluga - v skoku v daljino (5,12 m) in v troskoku (10,12 m). Med deseterico najboljših sta se od ptujskih atletov v Novem mestu uvrstili še Taja Pučko in Tia Kelc, solidno pa so tekmovali še Marcel Merc, Miha Gerl in Taja Štumberger. Na mitingu zmagal Anej Čurin Praprotnik Vzporedno z državnim prven- stvom je v Novem mestu potekal tudi atletski miting, med udeleženci sta bila tudi dva mlada predstavnika AK Ptuj. Zelo se je izkazal Anej Čurin Prap- rotnik, saj je s časom 7,11 sekunde zmagal v teku na 60 metrov. Na isti razdalji je Alen Smiljan s časom 7,37 sekunde zasedel 10. mesto. David Breznik Atletika  Prvenstvo Slovenije in miting Ritlopu srebro v skoku v daljino Rokomet  NLB liga (m) PARI 16. KROGA, V PETEK OB 19.00: Trimo Trebnje – Dobova, Slovenj Gradec – Urbanscape Loka; V SOBOTO OB 18.00: Celje Pivo- varna Laško – Maribor Branik; OB 19.00: Jeruzalem Ormož – Krka, Riko Ribnica – Butan Plin Izola; V NEDELJO OB 17.15: Koper – Gorenje Velenje. 1. B SRL (m) 14. KROG: Brežice – Drava Ptuj (v soboto ob 19.30 v Brežicah). 1. A SRL (ž) 12. KROG: ŽRK Ptuj – Ž.U.R.D. Koper (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). Odbojka  1. B DOL (ž) 13. KROG: OD Krim – ŽOK GSV Ptuj (v soboto ob 18.30 v Ljubljani). Namizni tenis  1. SNTL (m) 5. KROG: NTK Ptuj – NTK Tempo (v soboto ob 10.00 v dvorani Mladika). Jože Mohorič Športni napovednik petek  31. januarja 2020 NK Drava Ptuj je konec tedna or- ganizirala tradicionalni zimski med- narodni turnir, že 16. po vrsti. Turnir je zaradi obnove športne dvorane Center potekal v Kidričevem. „Zaradi selitve v Kidričevo smo imeli nekaj več dela kot običajno, a smo ga glede na odzive udele- žencev dobro opravili. Za pomoč se posebej zahvaljujem upraviteljici dvorane Nataliji Verlak, ki nam je v vsakem trenutku stala ob strani, pa seveda vsem sodelavcem v klubu, ki so poskrbeli za nemoten potek turnirja,“ je dejal Ian Emeršič, ob tem pa izpostavil še športni vidik: „Skozi tekme je bilo jasno opazno dobro delo v klubih, mladi igralci so resnično pokazali zavidljiv nivo igre, čeprav še gre za zelo mlade igralce – še posebej bi v tem oziru izposta- vil ekipe v selekciji U-12.“ Čeprav rezultati v teh starostnih kategorijah niso primarni, ampak veliko šteje tudi druženje z vrstniki, pa je bil tudi tekmovalni naboj pri mladih kar močan. V najmlajši se- lekciji so bili najboljši predstavniki iz avstrijskega Gradca, v obeh osta- lih pa so mladi Kidričani izkoristili „prednost domače dvorane“ in se zavihteli na najvišjo stopničko. Športna zveza (ŠZ) Ljutomer je na slovesnosti ob jubilejnem, 50. izboru športnika leta v občinah Ljut- omer in Veržej objavila rezultate ter podelila nagrade in priznanja naj- boljšim posameznikom, klubom in društvom. V ženski konkurenci je prvič na- slov najboljše osvojila Ljutomerčan- ka Sara Makovec, igralka Ženskega nogometnega kluba Nona Pomurje Beltinci. Makovčeva, sicer reprezen- tantka Slovenije, je lani osvojila član- ski državni in pokalni naslov, nastopi- la pa je tudi v kvalifi kacijah evropske lige prvakinj. Na drugo mesto se je uvrstila odbojkarica Veronika Mikl iz Ljutomera, članica novogoriškega prvoligaša in državne reprezentan- ce, ki je v minulem letu nastopila na evropskem prvenstvu. V izboru špor- tnic je tretje mesto pripadlo igralki skvoša Sari Rojnik iz Veržeja, članici Squash kluba Ško a Loka, ki je leto 2019 končala na prvem mestu slo- venske jakostne lestvice. V moški konkurenci je naslov najboljšega pričakovano pripadel Davidu Žibratu (Kickboxing klub Pomurje) z Mote pri Ljutomeru. Ži- brat je lani v Sarajevu postal svetov- ni prvak v kategoriji light contact do 89 kg. Na svetovni jakostni lestvici je na 1. mestu, ob zmagi na držav- nem prvenstvu, je slavil tudi na mednarodnih turnirjih v Amsterda- mu in Budimpešti. Na drugo mesto se je uvrstil judoist Narsej Lackovič (TVD Partizan Ljutomer), ki je v letu 2019 postal državni članski prvak, osvojil pa je tudi dve tretji mesti na evropskem pokalu v Podčetrtku in Sarajevu. V izboru najboljših špor- tnikov za leto 2019 je na 3. mestu pristal boksar Alen Bolkovič (Boks klub Ljutomer) z najodmevnejšim rezultatom minule sezone – osvo- jitvijo naslova državnega prvaka med člani (do 91 kg). Med društvi je prvo mesto pripa- dlo judo sekciji TVD Partizan Ljuto- mer, drugi so bili nogometaši KMN Meteorplast Ljutomer, tretji kasači KK Ljutomer. Na prireditvi so bili posebne po- zornosti deležni prejemniki medalj na državnih šolskih športnih tek- movanjih. Priznanja so prejeli: judo ekipa OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, atleti Jonas Kumer, Mia Kivač in Kle- men Puconja, judoisti Niko Kuzma, Nejc Škrget, Sara Vrbančič in Tom Filipič ter strelska ekipa Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Posebna priznanja so dobili per- spektivni športniki in športnice: Luka Marinič (pikado), Marko Slana (kasaštvo), Nick Škofl anc (karate), Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Aluminij – Bistrica v konkurenci U-12 Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme NŠ Drava Ptuj – Golgeter Hajdina v konkurenci U-8 Foto: NŠ Športniki Ljutomera za leto 2019: David Žibrat, Sara Makovec, Aleš Vrbančič (judo sekcija) Mladi ptujski atleti na tekmovanju v Novem mestu Nogomet  Turnir NŠ NK Drava Na Dravinem turnirju šumarji izkoristili prednost domače dvorane Ljutomer  50. razglasitev najboljših športnikov ŠZ David Žibrat in Sara Makovec športnika leta Drugi del turnirja – za selekcije U-9, U-11 in U-13 – bo na sporedu 8. in 9. februarja. Vrstni red: U-8 (10 ekip): 1. Grazer AK, 2. NŠ Hoče Slivnica, 3. NŠ Lumen Varaž- din, 4. NŠ Galič; U-10 (20 ekip): 1. NK Aluminij, 2. NK Maribor Tabor 1, 3. NK Varaždin, 4. NK Maribor rumeni; U-12 (12 ekip): 1. NK Aluminij rde- či, 2. NK Kety Emmi Bistrica beli, 3. NK Aluminij beli, 4. NK NK Kety Emmi Bistrica rdeči. JM Kimi Vičar (futsal) in Lucija Mesarič (twirling), ob svojih jubilejih pa so posebna priznanja prejeli Društvo paraplegikov Prekmurja in Prleki- je (40 let), NTK SPIN Mala Nedelja (10 let), Rugby in touch rugby klub Ljutomer (10 let), ŠD Altafi n Stroč- ja vas (10 let), ŠD Prleška judo šola (10 let), Janez Munda za kolesarski podvig od Prlekije do Nordkappa in nazaj (7414 km), Saša Makoter za večletno aktivno delo v futsalu, nogometu in odbojki, ter Team Ljut- omer (TVD Partizan Ljutomer – ka- rate sekcija) za izvrstne dosežke v lanskem letu. Posebni priznanji sta bili izročeni športnikoma, ki sta bila v dosedanjem obdobju največkrat razglašena za najboljša. V moški konkurenci je to devetkrat uspelo kegljaču Hariju Steržaju, pri žen- skah pa je desetkrat naziv najboljše pripadel strelki Manueli Rudolf. Niko Šoštarič Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  31. januarja 2020 Ljudje in dogodki 21 Čedalje pogostejši naj bi bili tudi ekstremni vremenski pojavi in z njimi povezane naravne nesreče. Pa to v celoti drži? Pogled v zgo- dovino nam namreč razkriva, da ni povsem tako, saj so bili ljudje v prejšnjih stoletjih prav tako priče vremenskim ekstremom. Nekateri med njimi so bili celo tako hudi, da so se ljudje bali za preživetje; če bi se danes zgodilo kaj podobnega, bi gotovo govorili o koncu sveta. Pa nikakor ni namen tega pisanja zmanjševanje človeške odgovor- nosti pri današnjem segrevanju našega planeta, ampak opozorilo na dejstvo, da tudi podnebje sodi v nenehno spreminjajoč se cikel in da na njegove spremembe vpliva- jo tudi naravni dejavniki. Samo v zadnjih 650.000 letih je bilo sedem ciklov ohlajanja in segrevanja, zad- nja ledena doba se je končala pred okoli 7.000 leti, ko se je tudi začela moderna klimatska era. Večino teh sprememb pred pojavom človeka znanstveniki pripisujejo periodič- nim spremembam poti kroženja Zemlje okoli Sonca, nagiba osi vr- tenja Zemlje glede na ravnino kro- ženja ter usmerjenosti te osi, torej majhnim spremembam, ki so odlo- čale o tem, koliko sončne energije je dobil planet, vulkanskim izbru- hom in premikanju tektonskih plošč. Kobilice tri leta požrle ves pridelek Res pa je tudi, da smo v zad- njih 170 letih, odkar sistematično spremljamo vremenske podatke, priča globalnemu segrevanju. Kot pravi direktor urada za meteo- rologijo pri Agenciji za okolje dr. Klemen Bergant, je vsako izmed zadnjih treh desetletij od leta 1850 toplejše od prejšnjega, obdobje od 1983 do 2012 pa naj bi sploh bilo najtoplejše tridesetletno obdobje v zadnjih 1400 letih na severni he- misferi. Večina se strinja, da se bo Zemlja prilagodila spremembam, deljena pa so mnenja, ali se bomo zmogli tudi mi. Da je bilo vreme od nekdaj mu- hasto in spremenljivo, meni tudi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki je pri proučevanju preteklosti Maribora in Štajerske naletel na številne dokaze, da »noro vreme« ni nobena posebnost 21. stoletja, saj se dogaja že od pamtiveka. »14. stoletje je bilo za Štajerce na- ravnost kruto, saj so jih doletele praktično vse možne nesreče. Kro- nist je zapisal, da se je decembra 1332 ljudem najbrž zdelo, da se je svet postavil na glavo, saj da je bil zadnji mesec v letu prav poletno topel, že z novim letom 1333 pa naj bi pritisnil tako strupen mraz, da so zmrzovali ljudje in živina. Med letoma 1337 in 1340 pa se je dežela borila s povsem drugačno nadlogo – kobilicami, ki so v rojih vsako leto uničile vse, kar je zraslo užitnega. Predstavljajte si to tragedijo, da vam tri leta zapored na njivah ne zrase popolnoma nič. Komaj so si ljudje opomogli od lakote, ki so jo povzročile kobilice, že je sredi maja 1342 najprej močno snežilo, nato pa so sledili še orkani in poplave. A naravi še vedno ni bilo dovolj, saj je ljudi dotolkla kužna vročica, ki je prišla iz Italije. Pet let kasneje, 1347, je pritisnil takšen mraz, da ni dozorel noben grozd, 25. januarja 1348 pa je štajerska tla zatresel še močan potres, ki je rušil zidovja in stolpe.« Mala ledena doba v 18. stoletju V letih 1541 in 1543 so se ljudje znova otepali kobilic, ki so povsem uničile pridelek, leto 1560 pa je bilo tako nerodovitno, da sploh ni bilo trgatve, zato so oblasti celo dovoli- le prosto uvažanje vina. »Potem pa so se začela obdobja nizkih tempe- ratur, ki so še posebej zaznamovala 18. stoletje. Leto 1709 je bilo na Šta- jerskem tako mrzlo, da tako rekoč ni bilo pridelka poljščin, pa še Drava je popolnoma zamrznila. Hud mraz je pritisnil tudi pozimi leta 1740; snežilo in zmrzovalo je še ves me- sec maj, pa tudi poletje ni kaj prida ogrelo zemlje in ozračja, saj se je mraz kar nadaljeval. Od 9. oktobra do pomladi 1741 se zemlja sploh ni odtajala in spet ni bilo trgatve. Ek- stremno nizke temperature so se ponovile leta 1789, ko je Drava zno- va povsem zamrznila. Nekakšna mala ledena doba se je nadaljevala v naslednje leto, ko je vreme pri- našalo same neprijetnosti: najprej je v prvih treh aprilskih dneh za- padlo ogromno snega, 21. aprila je pritisnil nenavadno strupen mraz, nato pa je 13. junija strahoten naliv povzročil veliko škode.« Nesreča pa niti malo ni počivala: kronisti iz naših krajev beležijo še vrsto potresov, ki so rušili stavbe, številna neurja s točo, ki so uni- čevala vse pred seboj, Drava, ta nekdaj zelo deroča in divja reka, katere bučanje je bilo baje slišati na vrh Pohorja, je pogosto močno poplavljala, po deželi je vse od 14. stoletja morila kuga, največkrat pa v 17. stoletju, ko je terjala življenja kar tretjine prebivalstva. Poleg vsega naštetega so ljudi nenehno ogrožali še požari, saj je bila veči- na stavb nekoč iz lesa, zaradi česar je hitro zagorelo, ogenj pa se je v mestih tudi zelo hitro širil. Podravje  Vremenske in druge naravne nezgode se dogajajo že od pamtiveka »Noro vreme« ni posebnost 21. stoletja Strokovnjaki nas dnevno opozarjajo, da ljudje s svojim bivanjem in delovanjem povzročamo pritisk na ekosisteme; spopadamo se s posledicami podnebnih sprememb, ki se kažejo v povišanju globalnih temperatur zraka in oceanov, taljenju snega in ledu ter v globalnem povprečnem zviševanju morske gladine. Foto: Štajerski deželni arhiv (ŠDA) Med letoma 1337 in 1340 se je Štajerska borila s kobilicami, ki so v rojih uničile vse, kar je zraslo užitnega. Ko opozoriš, da sežigalnica onesnažuje okolje in ogroža zdravje, nekateri opore- kajo, da onesnažujemo tudi z drugimi ravnanji. Marsikateremu onesnaževanju pa se da izogniti ali pa ga je možno zelo zmanjšati. Toplovod iz sežigalnice bi naj v veliki meri nadomestil individualna kurišča, ki onesnažujejo. Namesto sežigalnice, ki tudi onesnažuje, obstaja boljši način: tre- ba je izrabljati geotermalno energijo, pa ne bo onesnaževanja, tudi ne bo izpustov toplogrednega CO2. S tem bomo po- magali tudi naši državi, ki se je zavezala k manjšanju izpustov toplogrednih pli- nov (sežigalnica pa je vir toplogrednega CO2). Ker sežigalnica uničuje vire (spre- minja jih v pepel), je tudi konkurenca zavezi naše države h krožnemu gospodar- stvu. Slabost sežigalnice je tudi, da iz ne- nevarnih in manj nevarnih snovi ustvarja tudi nevarne snovi (nevarne snovi v dimu in pepelu), sproščanje teh nevarnih snovi v zrak, zemljo, vodo pa škoduje okolju in zdravju ljudi in živali. V naših sosednjih državah (Avstriji, Hrvaški, Madžarski) že tudi izkoriščajo geotermalno energijo v elektrarnah, v naši državi pa nič. Prehite- vajo nas tudi tisti, za katere si mnogokrat domišljamo, da so za nami. Pravijo, da sežigalnica lahko izkoristi lesno biomaso nižje kakovosti in napla- vljen les iz reke Drave. Za izkoriščanje takega lesa ni potrebno graditi sežigal- nice, lahko se ga izkoristi v skupni ko- tlovnici za daljinsko ogrevanje in oskr- bo s toplo sanitarno vodo. Pepel, ki pri tem ostane, je nenevaren lesni pepel. V sežigalnici pa nastaja pepel iz mešanice odpadkov in vsebuje tudi nevarne snovi. Pri individualnih kuriščih na lesno bi- omaso je treba aktivno propagirati pre- hod na peči s prisilnim pretokom zra- ka za boljše izgorevanje dimnih plinov in z zalogovniki vode za skladiščenje toplote (država daje fi nančno podporo takim investicijam). Pri takih pečeh se ognja ne duši, omogočeno je dobro izgo- revanje goriva. Treba je izkoriščati energijo sonca, vetra. Končno so se tudi v naših krajih lotili umeščanja vetrnic (na Maclju). Treba je manjšati količine odpadkov. Embalažo je treba omejiti na minimum (pogosto je preobsežna za vsebino, ki jo skriva v sebi (služi le ustvarjanju iluzij)), izogibati se je treba sestavljeni embalaži (take embalaže ljudje ne ločujejo na raz- lične materiale, potem pa vse pristane v mešanem odpadu – primer: vrečke za kruh, sestavljene iz papirja in plastike), embalaža mora biti iz materialov za re- cikliranje, … Za pakiranje živil v plastično embalažo (predvsem za živila, zaradi katerih je em- balaža mastna – meso, mesni in mlečni izdelki) je treba uporabljati biorazgrad- ljivo plastiko, da bi umazano embalažo lahko odvrgli med biološke odpadke, te pa v kompostiranje. Na podlagi evropske strategije za boj proti plastičnim odpadkom mora do leta 2030 biti vsa plastična embala- ža primerna za recikliranje ali za po- novno uporabo (in to na stroškovno učinkovit način). Tako bo vedno manj odpadkov za sežig. Razvoj bo usmerjen v krožno gospodarstvo, v katerem bodo odpadki surovine. Sežigalnica torej ni pravi način, saj uničuje vire. Investicija v sežigalnico bi bila zgrešena investicija (ker ne bo dovolj odpadkov za sežig); kot na primer termoelektrarna Šoštanj, ki še ni zgrajena, pa se že ve, da bo potrebno predčasno zapiranje. Ali pa bi odpadke potem uvažali, da ne bi bilo zgrešene in- vesticije? Že danes v Anhovem sežigajo odpadke iz tujine! Razvoj bo prinesel tudi nove rešitve za izrabo odpadkov, zbranih na odlaga- liščih. Nikar hiteti s slabimi rešitvami (s sežiganjem), ki bi uničile zbrane surovi- ne, za povrh pa ustvarile nove probleme z onesnaženjem. Boljše rešitve so že na vidiku. Članek v Štajerskem tedniku 20. 12. 2019 predstavlja proces katalitične depolimerizacije, s katerim poteka pre- delava odpadkov v sintetično gorivo v procesu, v katerem ne nastajajo strupeni izpusti (tehnologijo razvijajo na Institu- tu Jožef Stefan, prva naprava je že bila prodana v tujino). Nadaljevanje prihodnjič (naslov v uredništvu) Pisma bralcev Nekaj odgovorov tistim, ki rešitev vidijo le v sežigalnici, 1. del Foto: Štajerski deželni arhiv (ŠDA) Zamrznjena Drava okoli leta 1900. Foto: M24 Najhujši žledolom v zgodovini je leta 2014 povzročil ogromno škodo po slovenskih gozdovih. Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  31. januarja 2020Poslovna in druga sporočila22 1. in 2. februar 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Petelin Koko svetovni smučarski prvak; Na mednarodnem fi lmskem festivalu v Nemčiji fi lm Koko prejel najvišjo nag- rado 1. mesto; Račke plavajo in plešejo v ritmu valčka Na lepi modri Donavi; Ptuj kot rimska Petoviona starosta slovenskih mest z optimizmom zre v prihodnost; Ce- stno podjetje Ptuj se danes predstavlja kot sodobno podjetje z bogatim znanjem, veščino in izkušnjami; Shranjena učenost za male in velike na knjižnih policah Knjižnice Ivana Potrča Ptuj; Dober pogled – slovenska lovska oddaja; Tiskovna konferenca Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije; Na ladjici po Lju- bljanici; Društvo slovenskih lovk v Štanjelu organiziralo damski lov; Obiskali smo cenjeno Lovsko družino Komenda; Z narodno-zabavno glasbo stopimo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Ne spreglejte v novi Zarji Jani ! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. Vsak torek Projekt dolgotrajne oskrbe Most je pravi odgovor! V KRŠKEM JE STAROST SREČNA Osnovne šole Vojnik. Vidimo se v petek, 7. februarja, ob 10.30 uri v Osnovni šoli Vojnik. Vstop je prost. Vojnik in Osnovno šolo Vojnik vabi na prireditev Generalni pokrovitelj Ptuj - 28., 29. in 30. avgust 2020 Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  31. januarja 2020 Oglasi in objave 23 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, partnerja in dedka Romana Tomaniča LOVRENC NA DR. POLJU se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in mu stali ob strani v najtežjih trenutkih življenja. Tvoji najdražjiZAHVALA V 83. letu starosti je po hudi in težki bolezni umrl mož, oče, dedek in pradedek Štefan Vidovič (1937–2020) MIZAR, S POBREŽJA 74, VIDEM PRI PTUJU Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na kraj večnega počitka, z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje, darovali denar, cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala domačemu g. kaplanu p. Antonu Borovnjaku za molitev in pog- rebno slovesnost. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru sv. Vida. Zahvala patronažni službi ZD Ptuj, posebej sestri Andreji. Hvala osebju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Toplo zahvalo izrekamo pogrebnemu podjetju Mir. Z globoko žalostjo v srcu: vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata in strica Franca Majeriča IZ SAGADINOVE UL. 13 7. 9. 1944–16. 1. 2020 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku, govornici, pevcem, Društvu upokojencev Turnišče, Društvu upokojencev Perutnine Ptuj in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala Lovski družini Juršinci, rogistom in nosilcem praporjev za zadnje slovo in izkazano čast. Žalujoči: njegovi najdražji Tako daleč na oni strani življenja in vendar je z nami vse dni. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. V SPOMIN Anton Jerenko SPOLENAKOVA 9, PTUJ 30. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil mož, dedek, oče. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi najdražji: žena Elke, otroci Mirko, Christin in Karin z družinami Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Dragice Lesjak IZ DRAŽENCEV 51 Iskrena hvala gospodu naddekanu Marjanu Feslu, vsem sorod- nikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ji v njenem življenju posvečali svojo skrb, pozornost in ljubezen. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Elizabete Pavlinič IZ RUCMANCEV 26 po domače Pavlekove Lizike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sose- dom ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, denar, iskreno izrekli sožalje ter prav tako darovali za sv. maše. Srčna hvala tudi pevcem, župniku, pogrebnemu podjetju Aura iz Ormoža, glasbeniku za odigrano Tišino in gospe Viher za poslo- vilne besede ter vsem in vsakomur še enkrat hvala. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si, le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. V SPOMIN 28. januarja pred 15 leti si zaspal v neskončni čas, a hkrati ostal si del nas. Iztok Kaisersberger KRAIGHERJEVA 23, PTUJ Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. Vsak drugi petek POLNA IDEJ • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM 10 arov vinograda ali menjam za karkoli. Tel. 041 681 004. PRODAMO dobro belo domače mešano vino. Tel. 031 503 142. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred ne- snostjo. Naročila sprejemajo po telefonu 040 531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Starše 23. PRODAM prašiča, težkega 200 kg, do- mače reje, cena 1,70 € za kg. Telefon 031 420 891. DOM IN STANOVANJE MANJŠE stanovanje ali manjši vikend na relaciji Ptuj–Lenart kupim. Tel. 031 355 572. NEPREMIČNINE NA PTUJU prodam dvostanovanjsko hišo ali oddam v najem. Telefon 041 247 993. PRODAMO - starejšo pritlično hišo v Dražen- cih, letnik 1928, obnovljeno 2014, 104,2 m2, 575 m2 zemljišča. Cena: 83.000 EUR, tel.: 041 933 151, 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio Štajerski TEDNIK petek, 31. 1. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  31. januarja 2020Tednikov mozaik24 Še malo, pa se bomo tudi uradno prebudili v pustnem času. Oznanil ga bo kurentov skok, ki se tradicionalno zgodi na svečnico opolnoči na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija (Zvonka Križaja), kjer bo veselo že od dopoldanskih ur, 2. februarja. Znani ptujski gosti- nec Marjan Skok bo tega dne skupaj z obiskovalci proslavil 60. rojstni dan. Postregel bo z jedmi na žlico ter ob polnoči tudi zaplesal s kurenti. Začetek pustnega dogajanja na Ptujskem pa ob kurentovem skoku oz- nanjata tudi prva brazda in bičev pok. Pustne norčije bodo letos trajale vse do 25. februarja. Pustni sprevo- di z etnografskimi liki in karnevalskimi maskami se bodo vili po Ptuju in številnih okoliških krajih. Osrednja pustna prireditev v Sloveniji bo letos upihnila 60. svečko. Jubilej je priložnost tudi za stroko, da bo obelo- danila še kakšno skrivnost o maskiranju oz. tradicijskih maskah, ki so nekaj prav posebnega prav na Ptujskem, ki premore devet tradicional- nih pustnih likov. Daleč najprepoznavnejši je kurent, Unesco je namreč obhode kurentov po dolgih letih prizadevanj vpisal na Reprezentativ- ni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih je Kurentovanje prvič potekalo pod pokroviteljstvom Unesca. V Ljubljani si je te dni mogoče ogledati sejem Alpe-Adria 2020, ki pri- naša številne dogodke, vključno s sejmom Okusi. V stekleni dvorani pa se pod okriljem Turistične zveze Slovenije predstavljajo številna turi- stična društva, ki s svojo prireditveno in tradicijsko dejavnostjo nadvse pomembno prispevajo v turistično ponudbo in promocijo Slovenije. Ptuj se predstavlja pod okriljem Zavoda za turizem Ptuj kot tudi v okvi- ru Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki je temelje svojega delova- nja postavilo na Ptuju. V tem času pa so se tudi uradno začele priprave na 31. državno razsta- vo in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov. Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij lahko sodelujejo kmetije in druga gospodarstva, ki so NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katerega leta na Ptuju niso organizirali Kurentovanja? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Ptujski princi karnevala že 20 let ponosni nosilci ptujske pustne oblasti in ključev mesta. Nagradno turistično vprašanje V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o tem, kdo sestavlja Svet princev karnevala. Tudi tokrat nismo prejeli pravilnega odgovora. Sestavljajo ga: princi karnevala, „oče“ princev karnevala Branko Brumen, ki je tudi častni predsednik in častni član, ter drugi častni člani: Henry van der Kroon, nekdanji predsednik Evropske- ga združevanja karnevalskih mest, ki je žal že umrl, Štefan Čelan, An- drej Klasinc, tudi predsednik Fecc Slovenija, in Marija Hernja Masten, „mama“ princev karnevala, ki za vsakokratno prinčevsko poimenova- nje poišče tudi zgodovinsko ozadje. Letos mineva tudi 20 let od prvega prinčevskega prevzema oblasti. Prvi princ ptujskega karnevala je bila Gašper I. (Jože Gašperšič), ki so ga ustoličili leta 1999, oblast oz. ključe mesta pa je prevzel v pustnem času leta 2000. Svečana akademija ob 20. obletnici prinčevske oblasti bo 14. februarja v MG Ptuj. Danes sprašujemo, katerega leta na Ptuju niso organizirali Kurento- vanja; potekal je le manjši pustni sprevod v organizaciji DPD Svoboda Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojni- kova 3, do 6. februarja. vpisana v register kmetijskih gospodarstev pri MKGP oz. imajo trajne nasade vpisane v register pri MKGP ali so vpisani v register čebelnja- kov. Strokovne komisije bodo ocenile izdelke iz surovin, pridelanih na lastni kmetiji, del surovin pa je lahko dokupljen ali nabran (za čaj) na lokalnem območju. Pri izdelkih iz žit lastna surovina ni pogoj. Prijave za 31. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo potekala med 15. in 17. majem, bodo sprejemali do 21. februarja. V tem času bo družba Radio-Tednik Ptuj izvedla tudi predizbor za 51. festival narodno-zabav- ne glasbe Ptuj 2020, ki bo potekal od 28. do 30. avgusta. Pustna prestolnica Slovenije in Evrope se prebuja Slovenija  Nova pesem Zvite feltne Prisegajo na Sto tisoč let Sto tisoč let je naslov nove skladbe skupine Zvita feltna, ki po velikem hitu Gin in tonic in decembrski skladbi Tvoje oči podarja novo, izjemno sentimentalno pesem. »Za nami je zelo uspešno leto, v katerem nam je uspelo zamešati hit Gin in tonic, ki ga je Slovenija v trenutku vzela za svojega. Tokrat pa smo se odločili, da zaigramo na mnogo bolj čustvene strune naših poslušalcev in poslušalk, ki nas tako zvesto spremljajo,« nam je povedal pevec Blaž Gec. Avtor glasbe čisto nove sklad- be je Matjaž Vlašič, pod besedilo se je tudi tokrat podpisal teksto- pisec Rok Lunaček, za produkcijo pa je znova poskrbel Blaž Hri- bar, pri čemer so mu priskočili na pomoč že omenjeni Matjaž Vla- šič ter Blaž Gec in Theo Čebron. Matjaž Vlašič je ob svojem prvem sodelovanju s skupino povedal: »Skladba je nastala precej spon- tano, ker so fantje zelo preprosti. Obdaja jih pozitivna energija in verjetno je to tudi ključ do njiho- vega uspeha.« Tekstopisec Rok Lunaček pa je dodal: »To je moje jubilejno, že deseto besedilo za Zvito feltno. Morda je prav zato še za odtenek bolj čustveno.« Ob skladbi je nastal tudi videos- pot, ki je za Zvito feltno že dva- najsti zapovrstjo; posneli so ga v bližnji Italiji, v Vidmu (Udinah). Hvali se, da bi z a domovino prel il zadnjo kapljico krvi, a ga niso videli še na nobeni krvodaja lski akciji. * * * Matilda je nepre kosljiv kosec. * * * Upanje komaj ča ka, da uzakonijo evtanazijo. * * * Med zdravniki z askrbljujoče pad a precepljenost p roti korupciji. * * * Bolj urejene noh te ima žena, bolj nama gre fi nan čno za nohte. * * * Stavim, da so po drepne muhe cel o tam, kjer ni m uh. AFORIZMI BY FREDI Kupec je zanjo plačal več kot 200.000 evrov. Kot je poročala spletna stran družbe Beckett. com, na kateri se ukvarjajo z zbi- rateljskimi karticami športnikov, je zbiralec prek spleta za Don- čićevo kartico odštel natanko 237.777 dolarjev. Kot pojasnjujejo na omenjeni spletni strani, so tudi stopili v stik s kupcem s spletne dražbe na eBayu (njegovo upo- rabniško ime je buybuymj), ki je potrdil nakup. Ta je za kartico z oznako 2018-19 Panini National Treasures Luka Doncic Rookie Card, ki so jo izdali pred manj kot enim letom, odštel izjemno visok znesek, pa čeprav Slovenčeve kartice že tako dosegajo vse viš- je cene. Kot pravijo pri Beckett. com, ima ta kartica nekaj značil- nosti, ki so njeno ceno ponesle v višave. Številka kartice je namreč 77/99, torej je v njej številka, ki jo nosi Dončić na dresu pri svojem Dallasu. Sprva so jo sicer prodajali za 265.000 ameriških dolarjev, a so sprejeli zgoraj omenjeno vso- to. V zadnjih nekaj mesecih se si- cer Dončićeve kartice iz njegove prve sezone v NBA prodajajo za približno 40.000 dolarjev. Svet  Košarkarski zvezdnik podira rekorde Dončić vse več vreden tudi na zbirateljskih karticah Slovenski košarkarski zvezdnik s svojimi igrami za Dallas postavlja rekorde v ligi NBA. Tudi zaradi teh je nenavadno visoko ceno dosegla Paninijeva kartica s podobo Dončića iz minule, prve sezone v NBA. Foto: M24 Eden njemu najljubših ročno izdelanih in izrezljanih predmetov je obesek, ki ga ima vedno s seboj. »Je okrasek in glavnik hkrati. Neka- kšen moj talisman,« pove pevec, ki sicer veliko prostega časa posveča družini, saj sta z ženo Patricijo lani postala ponosna starša. »Isabella je v najino družino prinesla še več ljubezni, sreče in veselja,« priznava Isaac, ki želi hčerki predati mod- rost, ki so mu jo zaupali v otroštvu: »To je, da se z ljubeznijo in v ljubez- ni uspe v vsem.« Pred kratkim je iz- dal novo skladbo Obljubi, ki je prav tako zavita v ovoj čarobne ljubezni in hrepenenja po večni obljubi. Slovenija  Spretni Isaac Palma Razkril svoj skriti talent »Spreten sem z rokami, saj sicer delam v podjetju, kjer so potrebne ročne spretnosti. In te s pridom uporabljam tudi v prostem času. Rad imam les in doma izdelujem najrazličnejše pred- mete,« je svoj skriti talent razkril mlad argentinski pevec Isaac Palma. Foto: PT/M24 Foto: M24